T^and
s-VuSuce.**
mamamm
'zsF*.
NO. 251	j
Ameriška Domoviim/i
Pk m/i' c r i e/% m— ho
I—▼—W—
IjlLS
AM6R1CAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGG ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 29, 1964
SLOVCNIAN
MORNING NCWSPAPGR

STEV. LXII — VOL. LXH
Vladne čele Vietnama vzele rdeči glavni stan
Vladne čete so v pogumnem napadu po hudi borbi vzele glavni stan generala rdeče gverile v jugozahodnem Vietnamu. Fo boju so našteli 67 padlih rdečih in 11 vladnih vojakov.
SOC TRANG, J. Viet. — Včeraj so vladni vietnamski in u-radni ameriški vojaški krogi objavili poročilo o hudem spopadu med rdečimi in vladnimi četami v jugozahodnem delu Južnega Vietnama, ki se je končal z odločno zmago vladnih čet. Rdeči so imeli najmanj 67 mrtvih, so morali pustiti na urniku zmagovalcem ves glavni stan na zahodni Južni Vietnam, med tem ko se je njegovemu poveljniku gen. Dong Van Congu posrečilo rešiti. V boj je bilo zapletenih preko tisoč rdečih in nemara še več vladnih čet.
Vladne čete so zajele tudi več težkega orožja, med drugim dva protitankovska topa, tri metalce min in pet protiletalskih strojnic. Ameriški vojaški svetovalec podpolk. James M. Lee, ki je bil z vladnimi četami, je dejal, da je bil to “eden najbolj pogumnih napadov, kar jih je kdaj videl”.
Med bojem je bil sestreljen en ameriški helikopter, trije drugi pa so bili zadeti, pa so se vrnili na svoja oporišča.
Novi grobovi
Harold F. Kramer
V soboto je umrl v Metropolitan General bolnišnici 51 let stari Harold F. Kramar z 2909 W. 12 St., preje s 1419 E. 39 St., samski, sin pok. Feliksa in pok. Johane, roj. Milavec, Kramer-sic, brat pok. Felixa, pok. Louisa, Anthonyja, Jane in Mary Cetinski. Pogreb bo v četrtek ob 8.15 iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ob devetih, nato na Kalvarijo.
Pakistan MH veliko posojilo v bmmM
WASHINGTON, D.C. — V Zadnjih par letih ne kaže Pakistan nobenega prijateljstva z Združenimi državami. Rajše se naslanja na rdečo Kitajsko in Sovjetsko zvezo, v katerih išče oporo proti Indiji, s katero se Vztrajno prepira za Kašmir. Prav te dni je zunanji minister sprejel povabilo na obisk v Moskvo. Tja bo odletel sredi prihodnjega meseca.
Združene države vse to na zunaj ne moti preveč, čeprav skrbno spremljajo sedanjo vo-livno borbo, ki kaže precej očitno protiameriško razpoloženje. Pakistan se jezi na Združene države, Iker da dajejo Indiji preveč vojaške in gospodarske polnoči. Indija se boji novega kitajskega napada in se želi nanj pripraviti, v Pakistanu pa se boje, da bo orožje, ki ga ji dajejo Združene države, uporabila proti Pakistanu za dokončno prisvojitev Kašmirja.
Kljub vsem ostrim besedam Pakistana na račun Združenih l držav ali morda prav zaradi njih ; So mu te sedaj dale posojilo 140 niilijonov dolarjev pod zelo u-godnimi pogoji. Uporabljeno naj 'bi bilo v glavnem za gospodarski razvoj dežele. V poslanici ob Priložnosti podpisa dogovora tem posojilu je predsednik Johnson izjavil, da morajo odnosi med obema deželama temeljiti na “skupnem naporu za o-hranitev svobode in za napredek”.
Hc-Či ^ifihova pol v
Laosa že bombardirana?
SAJGON, Viet. — Iz Severnega Vietnama vodi posebna “pot” preko Laosa v Južni Vietnam, ki jo komunisti obeh Vietnamov porabljajo za prenos in prevoz orožja, municije in rezervnih čet s severa na jug. Ta pot je trn v peti Južnemu Vietnamu pa tudi naši vojaški misiji, ker omogoča rdečim gverilcem v Južnem Vietnamu, da se zanesljivo oskrbujejo z vsem, kar jim je potrebno za gverilsko vojskovanje.
Potreba, da protikomunisti to pot bombardirajo, je jasna, toda do tega koraka po uradnih vesteh še ni prišlo. Vendar je ta pot že bombardirana od strani laoškega vojnega letalstva, vsaj tako je izjavil protikomunistični laoški general in pod predsednik laoške vlade general Nosa van, ko je bil v Sajgonu na obisku. Njegovo izjavo je potrdila tudi kitajska tiskovna a-gencija Hsinhua, ki je poroča la, da so “Amerikanci in njihovi hlapci” bombardirali mesto Čepone, ki leži sredi na tej poti.
------O------
V Panami ne verjamejo, da bi mogli zgraditi nov prekop kje drugod
PANAMA CITY, Pan. — Kot bomba je udarila na panamsko republiko novica, da je predsednik Johnson odločil, naj njegova administracija preštudira vse 4 varijante, ki lahko služijo kot načrt za nov kanal iz Atlantskega v Tihi ocean. Ne samo vlada, tudi javnost sploh ne more verjeti, da ne bi nov kanal šel preko njihove zemlje. Vsi so prepričani, da jih Johnson hoče samo zastrašiti. Zastraženi so že sedaj, kajti vlada je sklenila, da ne bo dopustila nobenih demonstracij več, kot so bile pred 12 meseci. Posledice teh demonstracij so namreč preočitne. Letošnje stavbeno gibanje je v Panami padlo za 40%, najemnine za stanovanja padajo, 600 a-meriških družin se je že izselilo, druge se pripravljajo na odhod. Trgovina ni mogla oživeti niti za praznike. Na drugi strani so ljudje začeli računati, kakšne vire dohodkov jim nudi sedanji kanal. Vsak vir pomeni na desetine milijonov dolarjev. Samo kanalska uprava je letos kupila blaga za nad $10 milijonov.
Panamskih levičarjev vse to ; iztrezni, pripravljajo nove izgrede, da tako “proslavijo” prvo obletnico lanskih nemirov.
Republikanec Miller se umika iz aktivne politike
WASHINGTON, D.C. — Poraz republikanske stranke pri volitvah je zahteval svojo prvo vidno žrtev: republikanski kan didat za podpredsednika Miller je izjavil na radiju, da se umika iz aktivne politike in da ne bo nikoli več kandidiral.
Svoje stranke ne bo zapustil ji bo skušal še koristiti, akorav-no mu sedanje razmere v njej niso všeč, ker se “republikanci samo grizejo med seboj, kar stranke ne bo rešilo”. Miller se
bo vrnil v odvetniško prakso Viki bo napravljen na približno New Yorku.	1150 hektarjih.
civilnih pravicah se že uveljav-'ga napredka v 11 južnih drža-Ija, akoravno niso še vse njego-^vaih. Številke o federalnih izdat-ve točke stopile v veljavo. Od- kih dajo nazorno sliko o tem. redbe glede ravnopravnosti v j Federacija troši v 11 južnih zaposlitvi stopijo na primer v državah približno $27 bilijonov
CLOUDY
Delno oblačno in toplejše. Naj višja temperatura 46.
Nemci bodo poskusili podtalno namakati Saharo!
KAIRO, Egipt. — Nemški inženir Niederwemmer je prišel na originalno idejo, da bi su he kraje namakal pod zemljo. Pravi, da sedaj veljavno namakanje na površini potrati preveč vode ravno tam, kjer jo najbolj manjka. Zato si je izmislil načrt, da bo suho zemljo preoral, odnosno prekopal do 2-5 čevljev globoko, potem pa tam položil “plastično dno”, ki ne bi prepuščalo vode. Po opravljeni pripravi bi pa zemljo zasul nazaj, še preje 'bi pa položil na plastično dno cevi, ki bi namakale zemljo pod površino. Na ta način bi namakanje prišlo bolj do veljave, kajti mokroto' zemlje bi lahko regulirali tekom namakanja.
Ideja je tako zanimiva, da je
Zadnje vesti
SAN FRANCISCO, Calif. — Visok sneg je preprečil včeraj pošiljatev pomoči v naselje s 500 prebivalci v Siskikou gorah, ki je zaradi povodnji že več dni čisto odrezano od sveta.
CHICAGO, 111. — Trije roparji so včeraj zvezali dva duhovnika v katoliški cerkvi Odrešenika v predmestju Nor-ridge in pričakali tam tovorni avto Brinks, Inc. ter odnesli verjetno preko $100,000. Avto so našli kasneje zapuščen na pokopališču, za roparji pa ni nobene sledi. Podoben rop se je dogodil pretekli teden v Patterscnu, N. J.
RIM, It. — G. Saragat, načelnik sccialno-demokratske stranke, ene izmed članic vladne koalicije, je bil sinoči pri 21. glasovanju izvoljen za predsednika italijanske republike s podporo Komunistične partije. Danes zjutraj je bil zaprisežen. Volitve so bile potrebne, ker je dosedanji predsednik A. Segni 6. decembra letos odstopil zaradi bolezni.
LOS ANGELES, Calif. — Katoliški duhovnik J. V. Coffield je odšel včeraj v “prostovoljno izgnanstvo” v Chicago, 111., ker mu je njegov škof, kardinal McIntyre prepovedal aktivno sodelovanje v boju za civilne pravice črncev.
NEW YORK, N. Y. — Včeraj je bil dosežen sporazum o odložitvi odločitve o plačilu dolga Sovjetske zveze in njenih satelitov ZN vsaj do 11. januarja. ko se bo glavna skupščina zopet sestala na zasedanje. -------------o------
Ali bo Mao res odstopil?
MLADENKA UMORJENA V SVOJEM LASTNEM DOMU
Policija v Garfield Heights, jugovzhodnem predmestju Clevelanda, išče sledi za morilcem 16 let stare Beverly Jarosz, ki jo je našel včeraj popoldne njen oče, ko se je vrnil domov z dela, umorjeno v spalnici njihovega lastnega doma.
CLEVELAND, O. — Vse od umora Marilyn Sheppard nemara ni bilo toliko razburjenja v Velikem Clevelandu kot včeraj, ko je prišlo v javnost poročilo o strašnem, brutalnem umoru 16 let stare, ljubeznive in na splošno priljubljene mladenke, 16 let stare Beverly Jarosz z 10921 Thornton Avenue na Garfield Heights. Po sodbi policije se je dekle borilo z vsemi silmi za življenje, toda morilec jo je neusmiljeno in brutalno zabadal z nožem v prša, vrat in hrbet Njeno truplo je našel oče na tleh poleg njene postelje.
Kri po spalnici in raztrgana —-----------
obleka, kolikor jo je na umorje-! Umorjena je bila prijetno, pri-ni sploh še ostalo, sta dokaz, da vlačno, mirno dekle, ki je hotelo
TOKIO, Jap. — Voditelj kitajskih komunistov Mao je na Štefanovo praznoval 71. rojstni dan. Zato so se v Tokiju ponovno razširile novice, da je tako bolan, da se bo umaknil iz politike. Novice pa niso v skladu z najnovejšo fotografijo, ki so jo dobili od njega na Japonsko.
Ta dela vtis neverjetne živahnosti, skoraj bi rekli razposajenosti. To ni čudno. Dal se je fotografirati v družbi z kubanski mi balerinami in zato je bil v o-kolici primerno nasmejan. Za
Egipt dal inženirju na razpola- balerine je imel čas, da jih
go svet in denar za prvi poskus,
sprejme, tuji diplomatje pa nimajo cela leta sreče, da bi govorili z njim.
se je dekle skušalo z vsemi silami rešiti napadalca, pa ni uspelo. Sodijo, da je dekle umrlo od ran v vratu in prsih.
Clevelandska policija pomaga policiji Garfield Heightsa pri preiskavi, vendar se doslej še ni posrečilo najti za morilcem nobene sledi. Policija je zaslišala štiri znance umorjene, pa jih izpustila, ko je dognala, da niso imeli z umorom nobenega opravka. Umor se je po vsem sodeč dogodil okoli 1.30 popoldne, ko je prijateljica umorjene Barbara Klonowski trkala na vrata hiše, v kateri se je umor dogodil, da bi odšli z umorjeno obiskat neko sošolko, kot §o se bile že preje domenile. Barbara je trkala na prednja vrata. Slišala je glasno igranje radia in glas kot da bi se prevrnila omara. Ko ni bilo nobenega glasu, je šla Barbara od prednjih k stranskim vratom. Notranja so bila odprta, zunanja pa zaklenjena. Zopet je trkala in nato čakala kakih pet minut. Ko ni bilo nikogar, je odšla.
Umorjena je še okoli ene popoldne govorila s svojo materjo po telefonu. Ko se je njen oče Thaddeus F. Jarosz vrnil ob 4.30 domov s posla, je našel svojo hčerko v njeni spalnici na tleh poleg postelje umorjeno. Preiskava je odkrila tri globoke rane zadaj v vratu in dve spredaj. Policijski kapetan William C. Horrigan z Garfield Heights je dejal: “To je najhujši umor, kar sem jih kdaj videl. To je brutal-to je strašno!”
postati učiteljica. Obiskovalo je Marymount High School. Poleg staršev je zapustila tudi 12 let staro sestrico Carol.
no
Dolar postal najmočnejše orožje proti segregaciji
CLEVELAND, O. — Zakon o glavna gonilna sila gospodarske- gredo v bilijone. Samo mala pritisk na tiste, ki se nočejo po-
Kitejska alomska bomba zvabila podmornice ZDA v Severno kišajsko mene
WASHINGTON, D.C. — Eksplozija prve kitajske atomske bombe je redila za kitajske komuniste tudi neprijetno posledico. Naša narodna obramba je namreč poslala v Severno kitajsko morje nekaj naših Polaris podmornic z raketami in atomskimi glavami, ki lahko letijo 1,800 milj daleč. S časom bodo zamenjane z raketami na daljavo 2,800 milj.
Že sedanje rakete lahko zadenejo vsak večji kraj v naseljenem delu rdeče Kitajske. Zaenkrat je odplula v bližino kitajske obale podmornica “Daniel Boone”, ena med sedmimi, ki imajo svoje oporišče na otoku Guan. Dobila bo gotovo kmalu nekaj tovarišic.
Jemenska država ima kar dve vladni krizi
SANA, Jemen. — V Jemenu sta dve vladi, republikanska in kraljeva. Republikanska je sedaj prišla v pravo krizo, kajti šest ministrov je odstopilo in se tako pridružilo tistim trem, ki so odstopili že pretekli mesec. Sedanji ministrski predsednik el Jaifi skuša sestavili novo vlado. Slabo se godi tudi jemenskemu kralju. Časopisje je poročalo, da je tudi njegova vlada v krizi in da nova vlada še ni se-
Iz Clevelanda in okolice
Skozi luči in sence—
Slovenska Pisarna v Baragovem domu na 6304 St. Clair Ave. obvešča, da so zopet dospele knjige “Skozi luči in sence.” To prezanimivo knjigo, ki je bila popolnoma pošla, zopet lahko naročite ali po pošti ali pa jo vzamete osebno v pisarni med uradnimi urami, ki so vsak torek, petek in nedeljo od ene do šestih popoldne.
K molitvi—
Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete vabi nocoj ob sedmih svoje članice v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore k molitvi za pok. Uršulo Šušteršič, jutri pa k njenemu pogrebu.
Zadušnica—
Jutri ob 7.30 bo v cerkvi Malije Vnebovzete sv. maša za pok. Rudolfa Brundula na 30. dan njegove smrti.
V petek ob desetih dopoldne bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Franka Novaka ob 3. obletnici smrti.
Jutri ob sedmih bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za Andrewa Sernela ob 10. obletnici njegove smrti.
veljavo šele s prihodnjim julijem. Boj za rabo zakona pa prehaja zmeraj bolj na gospodarsko polje. Dolar postaja najmočnejše orožje proti segregaciji na vseh področjih, ne malo ravno po zaslugi Johnsonove administracije. Johnson nima namreč navade, da nasilno izvaja zakone, hoče ljudi pripraviti po o-vinkih, da se pokorijo. Tako pot si je izbral tudi pri izvajanju zakona o civilnih pravicah. Pot je primeroma jasna in prirodna.
Vseh 11 južnih držav je v konservativnih rokah, državne administracije imajo majhne proračune, ker legislature nočejo obremenjevati svojih političnih stebrov z velikimi davki. Ker države ne trošijo, gleda vsa javnost na trošenje federalnega proračuna, ki je tako postal
za javna dela, šolstvo, zdravstvo, narodno obrambo itd. Federalni izdatki so raztreseni po vseh državah na vseh mestih. Naj o-menimo samo glavne:
podjetja dobijo od federacije do koriti zakonu o civilnih pravi-$4 bilijone naročil. Največji del cah. Pokorili se bodo pa vsi, naročil odpade seveda na letal- saj se je že največja jeklarna sko, raketno in atomsko indu- U.S. Steel Corp. V alabamski strijo.
Federacija ima proste roke, kje in pri kom naroča, zakoni jo ne omejujejo. Lahko naroča blago na severu, zahodu, vzhodu in ga da prepeljati na jug.
stavljena.
Obe krizi ne bosta tako hitro rešeni. Naser, ki bo imel glavno besedo pri sestavi nove republikanske vlade, ima preveč posla z drugimi zadevami in ne misli ina Jemen. Savdski kralj Fejsa ima pa dosti skrbi s svojo dinastijo, ki mu zmeraj nagaja in tudi ne misli dosti na jemenske-
Za šole, promet, zdravstvo in|Ako b. to dela,a trpi gospodar.
socijalno politiko troši federacija okoli $2 ibilijona. Ne troši pa sama, daje ta denar državam, okrajem, občinam, ustanovam z nalogo, da rabijo federalne prispevke v določene namene.
Naš jug ima dalje celo vrsto vojašikih postojank, malih in velikih, na njih je zaposleno na tisoče federalnih uradnikov, postojanke same pa tudi nakupujejo kar na samem mestu. Vse to stane federacijo okoli $3 bilijone.
Federacija daje jugu tudi o-gromna naročila za narodno o-brambo. Vrednosti takih naročil
stvo v južnih državah. Lahko tudi opusti vojaške postojanke in jih prenese drugam, kar zopet pomeni zgubo za južnjake. Lahko prepove federalnim uslužbencem, posebno vojakom, obisk restavracij, barov, gostiln, kavarn, hotelov in motelov, ki odbijajo črnce kot klijente. Lahko odreče podpore šolam, bolnišnicam. dobrodelnim zavodom kot so sirotišnice, ubožnice, dečji domovi, ako ne priznajo integracije.
Predsednik Johnson je že napovedal, da ibo rabil dolar za
prestolici Birmingham ima veliko jeklarno, ki jo je v sporazumu z Johnsonom “integrirala”.
Njenemu vzgledu so sledila o- kralja.
stala podjetja, drugo za drugim, Qbe krizi ^osta vsaj pomagali sedaj sledijo še šole, bolnišnice, do večjega zatišja na frontah javni lokali, športne prireditve državljanske vojne. itd. Kar se godi v Birminghamu, J se godi tudi v drugih industrijskih mestih na jugu. Redko je namreč tam podjetje, ki ne bi
Naj se zglasi—
Starejša gospa, ki je prosila za pomoč družini v Virginiji, paj sd zglasi na 1075 Addison Rd. pri Mrs. A. Kužnik.
Nov odbor—
Drusivo sv. Jožefa št. 169 K. b.K.J. ima za 1. 1965 sledeči odbor: duh. vodja rev. M. Jager, predsed. John Habat, podprea-sed. Eugene Kogovšek, fin. taj. Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., KE 1-7131, pom. taj. Joseph Ferra, blagaj. Louis Jarem, zapis. Anna Kozel, bol. taj. Mary Korošec, 670 E. 159 St., PO 1-1642; nadzor. Frances Somrak, Mary Schmoltz, Albert Moro; vratar James Kastelic; zdrav.: dr. C. Opaskar, dr. L. Perme, dr. R. Slasney, dr. M. Rak. Seje so vsak 3. četrtek v mesecu ob osmih zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. Zastopniki za Slov. dom Mary Ruzicka, Stanley Grk, Frank Grk, Frank Turk, Cardine Turk, Anthony Grebenc, John Rebolj, Anna Rebolj; zastop. za Booster Club: Eugene Kogovšek in Albert Marn, za Ohijsko federacijo KSKJ Eugene Kogovšek in Albert Moro, za ženske dejav. Dorothy Ferra, za kon. odbor Joseph Ferra in Eugene Kogovšek.
K molitvi—
Članice Podr. št. 10 SŽZ so vabljene nocoj ob sedmih v Gr-dinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Uršulo Šuštaršič.
Med prazniki 553 mrtvih na cestah Amerike
imelo v federaciji svojega odjemalca.
Seveda ne poteka integracija zmeraj gladko. Včasih se tudi pojavijo trenja, tudi nemiri, toda taki pojavi so zmeraj bolj redki. Napredek v integraciji je povsod viden. Kar je glavno: vrši se prirodno brez javnih debat, prepirov, demonstracij itd. Dolar je preveč močno sredstvo, da bi rabil javno propagando za dosego svojih ciljev.
CHICAGO, 111.— Po podatkih Narodnega sveta za varnost prometa je bilo v prometnih nesrečah od preteklega četrtka zvečer do ponedeljka zjutraj mrt vih na vseh cestah naše dežele skupno 553 oseb, od tega največ — 60 v Kaliforniji, 37 v Teksasu, 34 v Michiganu in v New Yorku, 29 v Illinoisu, 25 v Ohiu.
— Severna Karolina ima preko sto vrst raznih dreves.
Rdeči Kitajski ni do redne zveze z Britanijo
LONDON, Vel. Brit. — Državni podtajnik za zunanje zadeve Watson je objavil, da je rdeča Kitajska sprejela angleški namig za izmenjavo poslanikov, pa pokazala, da ji trenutno ni prav nič do tega.
Velika Britanija je vlado rdeče Kitajske priznala kot zakonito kitajsko vlado že leta 1950, pa ima še vedno v Peipingu le “odpravnika poslov”. London je ponovno skušal organizirati v glavnem mestu Kitajske polno poslaništvo, pa je vedno znova naletel na odpor pri tamkajšnji vladi.
-fjMERišn/i Hosiovmvi
i
511? St. Clair Ave. — H-Snderson 1-0628
r .ji*®
Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
' ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week oi Julv Manager and Editor: Mary A. Debevec
NAROČNINA:
iba Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 meaec« ta Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
žena sila varuje nas in svet pred novo svetovno vojno, ne more pa seveda preprečiti malih vojn, državljanskih vojn, obmejnih in gverilskih akcij, krvavih revolucij itd. To ni tudi njena naloga.
Še zmeraj moramo namreč iskati glavno oporo za mir v nas samih. Sami moramo skrbeti, da ne zmaga duh nasilja v naših srcih, kajti mir je usojen samo tistim, ki so dobre volje, ne pa tistim, ki so za mir samo iz strahu pred porazom v oboroženih spopadih, malih in velikih.
SUBSCRIPTION RATES:
t nlted States:
$14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 251 Tues., Dec. 29, 1964
Mir na zemlji, toda kakšen?
^ *
BESEDA IZ NARODA
NOVICE IZ FARE SV. VIDA
CLEVELAND, O. — Sveti ve- Cerkveni pevski zbor se je za čer in sveti dan, se pravi večer.božič dobro pripravil. Pel je kot
Vsakdo tiči najrajše doma, se veseli življenja v svoji družini in okolici, se spusti v daljavo le takrat, kadar se začne dolgočasiti ali pa začuti potrebo po spremembi. Izjeme so tisti, ki so zmeraj na nogah, podprti z avtomobili in letali. Zato ima za nas mir svoj poseben obseg, ki ne sega daleč preko poklicnih potov. Šele nevarnosti od daleč nas vzemirjajo in opozarjajo, da je mir na zemlji vse kaj drugega kot mir v domačiji.
Letos smo hvala Bogu takim nevarnostim srečno ušli, navadno nismo niti opazili niti čutili, kako blizu smo jim bili. Zato smatramo lahko letošnje leto za mirno, ki pa vseeno ni bilo tako mirno, kot se nam zdi na prvi pogled. Le preveč hitro namreč pozabljamo na bolečine, kadar nas čevelj ne žuli. Božja previdnost nas je obvarovala velikih vojsk, toda prelivanja krvi smo pa kar dosti doživeli.
Pri tem seveda vsakdo misli najprvo na Južni Vietnam. Tam res teče dosti krvi, morda več med nedolžnim civilnim prebivalstvom kot med vladnimi četami in gverilskimi oddelki. Tudi ameriška življenja gredo pri tem v zgubo.
Ne daleč od Vietnama pa še zmeraj divja državljanska vojna v Laosu. Malo prihaja od tam poročil, ker tam naša narodna obramba ni neposredno prizadeta, toda miru ni na črti, ki naj bi pomenila razmejitev med sovražnimi četami.
Edino našemu vojnemu letalstvu se mora Laos zahvaliti, da ima vsaj toliko miru, kolikor ga pač ima.
Navidezen mir vlada tudi v Kašmirju in na meji med Indijo in Pakistanom. Tudi tam je veliko spopadov oboroženih sil, ki jih svetovna javnost sploh ne registrira.
Da arabske države ne morejo živeti brez oboroženih spopadov, je stara resnica. Dobro je pri tem le to, da ob takih spopadih ne teče kri v potokih in da praske ne trajajo dolgo. Več je krvi prelite v državljanski vojni v Jemenu, nič manj pa tudi v sosednem Sudanu, kjer se sudanski črnci upirajo severnim arabskim gospodarjem. Ako je državljanska vojna prisilila par stotisoč črncev na beg v sosedne države, se to gotovo ni godilo brez prelivanja krvi.
Kakšne žrtve v življenju zahteva državljanska vojna v Kongu, to nam je vse dobro znano. Kdo dalje ve, koliko krvi zahtevajo nemiri v portugalski Angoli, v državljanski vojni v alžirskih krajih, na meji med Abesinijo in Somalijo? Včasih se mi zdi, da je že pol Afrike v plamenih in grmadah. V primeri z Afriko so nemirni časi na Cipru še prava igrača, akoravno tudi tam ne manjka trenutkov, ko je vsako življenje v nevarnosti.
V	primeri z Azijo in Afriko so seveda Evropa, Avstralija in Amerika še srečni kontinenti. Ni bil tam zmeraj zajamčen mir, ali vsaj do večjega prelivanja krvi ni prišlo. V Latinski Ameriki je prišlo do par revolucij, na primer v Braziliji in Peruju, toda prelivanja krvi je bilo pri tem le malo.
Da smo imeli tako mirno leto, je treba v veliki meri pripisati ameriški vojni 'pripravljenosti, ki je večja kot vojna pripravljenost vsega ostalega svobodnega sveta, pa tudi večja od ruske in kitajske. Kako ogromna je ta pripravljenost, povedo sledeče številke;
Od naših 16 divizij jih je polovica zunaj dežele. Vojaški oddelki naše armade se nahajajo po vsem svetu, največ jih je v Evropi. Samo v Nemčiji in v Sredozemlju je skupaj
450.000	naših vojakov, polovica v divizijah, polovica na ladjah. Naše šesto ladjevje varuje mir v Sredozemskem morju, naše sedmo pa na Tihem oceanu, tesno so pa z njima po-\ezane ostale edinice naše vojne mornarice. Četrt milijona vojakov je raztresenih po vzhodni Aziji od Severne Koreje preko Formoze in Vietnama, Laosa pa tja do vojaških postojank v arabskih deželah. Še celo okoli Kube je razmeščenih kakih 20,000 naših vojakov.
V	več kot 30 deželah imamo sedaj 425,000 mornarjev,
390.000	pripadnikov armade, 210,000 osobja v vojnem letalstvu, povrhu pa še 50,000 marinov, vsega skupaj torej nad milijon ljudi!
Še večji vtis napravijo podatki o orožju. Nad 1,100 strateških bombnikov lahko prenaša atomske bombe z razdiralno močjo do 50 milijonov ton navadnega streliva. Lahko dosežejo vsako točko na našem planetu. Tretjina jih je
v stalni pripravljenosti. Dodati jim je treba 750 medcelin-jd«> čas, ko je treba k polnočnici skih raket Minuteman in 200 podobnih raket Titan in At-|v cerkev, las. Vse se nahajajo v pripravljenosti v podzemnih silosih na domačih tleh. Pri tem je še na 18 atomskih podmornicah 288 Polaris raket, ki tudi lahko dosežejo vsako točko na zemlji. Ne omenjamo raznih vojaških postojank za rakete na tujih tleh, kajti vse te postojanke bodo počasi likvi dirane. Dodati je pa treba še ogromno mrežo radarskih postaj in podobnih tehničnih čudežev, ki pazijo noč in dan na vse. kar dela v zraku in na suhem naš verjetni nasprotnik.
Potem je še neznano število satelitov, ki opazujejo neprenehoma, pa tudi fotografirajo vse, kar se na svetu godi.
Pred to in tako ameriško oboroženo silo ima spoštovanje ves svobodni svet in strah ves komunistični. Ta oboro-
in dan, ki sta vsakemu vernemu slovenskemu človeku, doma ali na tujem, sveta, sta že za nami. Pred nami pa sta še dva “božiča”: božična osmina ali novo leto in razglašen j e Gospodovo ali sveti Trije kralji.
JASLICE. — Prvi božični praznik — sveto noč in božični dan, ki nam predočujeta Kristusovo rojstvo v betlehemski šta-lici in veselje angelov ter radost preprostih pastirjev, smo obhajali, dasi na tujem, daleč od doma, čisto v duhu naših lepih slovenskih krščanskih navad, katere smo prinesli s seboj. Prav gotovo tudi za letos velja, da ni bilo med nami hiše odnosno družine, v kateri ne bi bili tudi letos postavili jaslic. Te so si postavili tudi mnogi tistih vernih med nami, ki žive sami, brez družine. Veliko trgovcev je okrasilo z jaslicami tudi svoje izložbe. Vse to je gotovo v čast slovenskim ljudem. Izpričuje našo vernost in zvestobo domu.
BOŽIČNO KAJENJE IN KROPLJENJE Z BLAGOSLOVLJENO VODO. — Brž ko se je pred svetim večerom naredil mralk, so tudi letos pri marsikateri slovenski družini pokadili svoje domove, okrog hiše in vse notranje prostore, ter jih obenem pokropili z blagoslovljeno vodo, da bi božji blagoslov varoval hišo in vse, ki v njej prebivajo. Ta večer je vso noč, kamor koli si stopil v hiši, prijetno dišalo po kadilu. Kajenja in kropljenja so se udeležili vsi družirt-ski udje, ker samo tako je popolnoma prav. V posebno veselje pa je bilo božično kajenje in kropljenje z blagoslovljeno vodo najmlajšim v družini. Za nje je bilo to, podobno kakor jaslice, posebno božično doživetje.
TRIJE ROŽNI VENCI NA SVETI VEČER. — Stara navada je, da med božičnim kajenjem in kropljenjem prostorov hišni gospodar ali njegov namestnik moli “naprej” rožni venec, drugi mu pa odgovarjajo. Z blagoslovljeno vodo navadno najmlajši v družini. Med tem ko oče skrbi za sveti ogenj, mora gospodinja gledati, da je pripravljena blagoslovljena voda, naj-mlajši pa, da ni brez smrekove vejice, s katero bo kropil.
Preden začno kaditi in kropiti, molijo angelovo češčenje. Doma, v starem kraju, so namreč začeli kaditi in kropiti, ko je pri fari zazvonilo večerni ave. šele nato pride na vrsto rožni venec.
Na sveti večer je treba izmoliti vse tri dele rožnega venca: veselega, žalostnega in častitljivega. V kolikor jih ne opravijo med kajenjem in kropljenjem, jih opravijo takoj nato kleče pred jaslicami. Šele po tako skupno opravljeni molitvi pride | večerja. Ta večer je navadno zelo skromna. Po njej pa se družina spet zbere okrog jaslic in v
ob najbolj slovesnih prilikah. S prepevanjem naših prelepih najbolj priljubljenih božičnih pesmi je zbor začel že pol ure pred polnočno mašo.
Župnijska cerkev sv. Vida je, kot znano, ena najbolj prostornih v Clevelandu. Ta večer pa so vendar morali odpreti tudi oba kora. Toliko je bilo ljudi. Prišli so tudi mnogi, ki žive po zunanjih mestnih okoliših, in pa tudi mnogi, ki jih vidi cerkev samo ob naj večjih praznikih.
Cerkev je bila odnosno je še izredno bogato okrašena, posebno glavni oltar in pa stranski oltar sv. Jožefa, na katerem so vsako leto postavljene jaslice. — To velja tudi za razsvetljavo znotraj kot tudi okrog cerkve.
Da so se ta večer in na sveti dan postavili tudi naši pritrkovalci, se samo po sebi razume. Celo vrsto “viž” znajo in kako ubrano jim pojo zvonovi! Užitek!
POPOLDANSKA POBOŽNOST NA SV. DAN. — Slovenci imamo nekaj, česar npr. druge razne narodnosti v Clevelandu nimajo, namreč slovesne pete litanije. Naš g. župnik je znano dober pevec. Vesel je lepe pesmi v cerkvi. Tudi za letošnji sveti dan popoldne je pripravil popoldansko cerkveno pobožnost, da smo mu za njo hvaležni. Pred oltarjem so peli “naprej” slovenske litanije vsi trije naši gg. duhovniki, ob njih pa še naš Sršenov bogoslovec in vsi slovenski študentje iz višjih razredov v škofijskem zavodu Boromeum. Dobro so se ujemali. Njihovo petje je mogočno odmevalo po cerkvi. Vsa cerkev jim je navdušeno odpevala. K pobožnosti so letos zlasti starši pripeljali vse svoje družine, saj je bila pobožnost postavljena na 2. uro popoldne, kar je bilo hudo prav; videli smo zlasti veliko mladine, ki se dkuša uveljavljati vedno bolj tudi v zbornem ljudskem petju, posebno še, odkar je od prve letošnje adventne nedelje v cerkvi pri sv. maši v rabi tudi slovenski jezik. — Starejših pa bi si bili želeli, da bi jih bilo pri tej nedeljski pobožnosti več!
Kronist
Podružnica šl. 5 SJtiZ
Cleveland, O. — Vsem članom sporočam, da je bilo na letni seji sklenjeno, da se bodo v letu 1965 seje vršile v SND na St. Clair Avenue vsako 3. nedeljo v mesecu ob 9.30 dopoldne v sobi št. 1 v starem poslopju.
Na 25. v mesecu ne bomo več pobirali asesmenta v spodnji dvorani SND.
Odbor vošči vsem članom srečno novo leto.
F. Macerol, taj.
-----o-----
Za cerkvene klopi na Sv. Višarjah
riji. — Vsem, prav vsem, kakor tudi uredništvu in lastništvu obeh dveh omenjenih naših a-meriških slovenskih listov tudi moj prisrčni Bog vam za vašo dobroto povrni po Mariji!
Končno pridružujem tej zahvali še svoja osebna božična in novoletna voščila vsem rojakom in rojakinjam po Ameriki in drugod po svetu. Kakor druga leta tako se dajmo tudi na letošnji Božič v vsej ponižnosti in skromnosti izročiti varstvu božjega Deteta in njegove Matere Marije. V tej ljubezni se bomo najbolje počutili. Vsem rojakom in rojakinjam hvaležni
Father Julij Slapšak
Kam na Silvestrovo?
Cleveland, O. — Kam drugam kot v Slovenski dom na 4583 W. 130 St. na zahodni strani našega mesta, kjer bodo igrali “Veseli mornarji”.
Leto 1964 se nagiba h kraju. Veliko lepega, veselega smo doživeli v tem letu, pa tudi dosti napornega, neprijetnega. Zato moramo zadnjo noč leta preživeti v veseli družbi prijateljev in zpancev, pa četudi samo rojakov, ob poskočnih zvokih že
vsem dobro poznanih “Veselih glavnem med prepevanjem le-! mornarjevki igrajo domače
pih božičnih pesmi čaka, da pri-
POLNOČNICA.
Slovesno
pa tudi moderne melodije, ki vzdignejo vsakogar s stola.
Na silvestrovanju v Slovenskem domu na West 130. cesti
polnočno mašo je opravil žup- borne rpoznali nove prijatelje, se nik g. msgr. Alojzij Baznik. Asi-J pogovorili in poveselili z njimi, stirala sta mu kaplana g. Jošt Veselja bo za vsakega dovolj. Martelanc in g. Anthony Muzic. !Za večerjo in pijačo bo poskrb-Maša je bila sicer latinska, ven-'ljeno. Za vsa pojasnila lahko dar je bilo berilo letos ta večer kličete telefonsko številko OR 1-prvič odpeto v angleščini, evan- 1653 p~ peti uri zvečer, ali pa gelij pa v slovenščini. Med sv. kar pridite v četrtek — na Sil-mašo je imel pridigo g. župnik, | vestrovo zvečer, in sicer najprej v angleščini, na-1 Vsi najlepše vabljeni! to pa še v slovenščini.	I	A. L.
Cleveland, Ohio. — Še in še kane kak dar za klopi v Marijini romarski cerkvi na Sv. Višarjah. Vsak dar je nov dokaz, kako globoka je ljubezen naših slovenskih ljudi do tega slovenskega Marijinega svetišča.
Približno leto dni je, kar sem se podpisani na prošnjo prečastitega g. Marijana Černeta, župnika v Žabnicah pod Sv. Višar-jami, obrnil na rojake po Ameriki, naj po svoji moči prispevajo za klopi v višarski cerkvi. Sicer dobro poznam naše ljudi tukaj, 32 let sem delal med njimi, v tem pa so me spet prijetno presenetili. Dali so več, kot je bilo pričakovati. Prvi znesek sem poslal g. župniku v Žabnice preko Rima, in sicer 10. jun. lanskega leta. Bil je največji, namreč $200. Gospod se mi je zanj takoj lepo zahvalil ter mi obenem tudi naznanil, da bo takoj naročil klopi za Sv. Višarje in ko bo vse v redu, da dobimo tudi sliko. Obenem me je v pismu od 2. julija 1963 tudi zagotovil: “Na Sv. Višarjah je preskrbljeno tudi za slovenske vernike in to bo celo poletje, dokler bo božja pot odprta. Gotov sem, da to, kar se je zgodilo lanskemu romarju, se ne bo ponovilo.”
V letošnjem letu pa sem poslal žabniškemu g. župniku štirikrat po nekaj manjših zneskov. Dne 28. 2. sem mu poslal $130; dne 4. sept. $11; dne 24. nov. $8 in dne 14. dec., to je sedaj pred božičem, še zadnjih $27. Skupaj je bilo torej zbranega $376. Nebeška Gospa bo gotovo še in še bogato podprla svoje častilke in častilce pri nebeškem Očetu. Ta ne ostane nikomur nič dolžna.
Nekaj posebnega so pisma, ki sem jih podpisani prejemal obenem z darovi. Iz njih se lepo vidi, koliko globoke vere je še v naših ljudeh, koliko zlasti zaupanja v Marijo. Čudil sem se, kolikim od njih je že nebeška Mati uslišala njihove prošnje, in to ne samo v prejšnjih časih, marveč tudi v sedanjih.
Nekaj od teh pisem bom poslal najbrž žabniškemu g. župniku, da jih priključi arhivu vi-šarske romarske cerkve. V tej zvezi bi omenil gospo Mary Tomažič iz Forest City-ja, Pa. Letos 22. okt. mi je pisala, kako je bila po Mariji v neki važni zadevi uslišana. Dala mi je dar za višarsko cerkev in se priporočila Mariji, da bi bila uslišana. Zgodilo se je to. Ga. Mary Tomažič se je nato odločila, da v zahvalo za uslišanje vzame v roko nabirko darov med višarskimi častilkami v forestcityjski slovenski naselbini.
Podpisani čutim ob vsem tem dolžnost, da se vsem blagim častilkam in častilcem naše višar-ske Gospe zahvalim za njihov dar najprej v imenu višarskega župnika g. Marijana Černeta, po rodu benečanskega Slovenca, ki se je iz knjig sam naučil knjižne slovenščine, medtem ko je znal z doma samo svoje domače beneško slovensko narečje, ki se pa močno loči od našega knjižnega slovenskega govora. Nadalje se v imenu g. župnika zahvalim posebej še tudi Ameri-kanskemu Slovencu in Ameriški Domovini; oba ta dva lišta sta natrireč rada priobčevala prbš-nje zd pomoč svbtovišarski Ma-
Prijalelju v blag spamm in slovo
Berwyn, 111. — Naša ameriška pošta v dnevih pred božičnimi prazniki dostavlja pošto tu in tam kaj neredno. Posebno naročniki časopisov prejemajo liste po pošti z zakasnitvami po več dni. Se pritožiš in vprašuješ zakaj tako, dobiš navadno izgovore, da so poštni uradi preobloženi ob praznikih, itd. Dne 14. decembra popoldne že mi je šele prišla v roke Ameriška Domovina od dne 11. dec. 1964 in na prvi strani mi je povedalo kratko poročilo, da je zvečer pred datumom lista nenadno umrl rojak Anton Jalksetich v East Clevelandu, Ohio.
Za trenutek sem začudeno gledal poročilo. Ponovno berem, da tisti tihi, pohlevni, dobri Tone Jaksetich je umrl. Tisti Tone Jaksetioh, ki sem mu prav na dan 10. dec. še božično karto napisal kot voščilo k praznikom in mu jo tudi isti dan poslal. No, najti ga je morala na mrtvaškem odru, črtati jo ni mogel. Tako je življenje: ne dneva ne ure ne veš, kdaj stopi pred te bela žena in te odvede k obračunu življenja tu na zemlji.
Pokojni Tone Jaksetich je bil rodom od Ilirske Bistrice, tam kjer se Ikraški svet preobeša. Njegov rojstni kraj je prišel po prvi svetovni vojni pod Italijo, kar ga je vedno bolelo in baš to ga je tudi napotilo v Ameriko. Bil je vedno narodno zaveden in katoliško veren Slovenec. Za katoliško časopisje in katoliške publikacije je vedno rad požrtvovalno deloval. V tem oziru je bil občudovanja vreden. Pred malo manj kakor 40 leti je bil potovalni zastopnik tedanjega katoliškega dnevnika Amerikan-ski Slovenec in mesečnika Ave Marija. Kot tak je potoval po slovenskih naselbinah od Atlantika do Pacifika in obema listoma pridobil veliko novih naročnikov. Ko je prišel v kake zapuščene kraje, kjer niso imeli rojaki niikake verske postrežbe, pa tudi navdušenja ni bilo med ljudmi za katolištvo, je marsikomu kar sam naročil in plačal list. Večkrat je omenil: saj niso napačni, le v takih razmerah so, ko bodo katoliški list brali, bodo začeli spoznavati. Takih katoliških agitatorjev za katoliški tisk ni za vsakim oglom, še tam jih ni dosti, kjer bi morali biti. Pokojni Tone je bil take vrste agitator za katoliški tisk. Nikoli se pa ni s tem ponašal — smatral je to za nekako svojo dolžnost in tako ravnal.
Še ena dobra lastnost ga je odlikovala in delala velikega. Pri agitaciji se ni nikdar razburjal. Lepo, tiho, ponižno je prišel med svoje slovenske rojake, poljudno obrazložil obisk, prijazno nagovarjal k naročbi, in če ga je kdo nahrulil, kar se je prejšnja leta agitatorjem za katoliške liste večkrat dogodilo, se je lepo vljudno zahvalil za sprejem in lepio tiho šel naprej, kakor bi se ničesar ne zgodilo: v srcu pa je najbrže mislil: Bog, ne zameri jim, saj ne vedo, kaj delajo ...
Tako je potoval pred kakimi 38 leti ali kaj pokojni Tone Jaksetich po mnogih naših na-šelbinati širofti Amerike. Težave ih nadloge je kar mirno in
tiho nosil. Upajmo, da je zdaj to zanj v “novem svetu” v večnosti dobro naložen kapital in da mu dobri Bog zdaj deli obilne obresti za njegovo požrtvovalnost in dobra dela, ki jih je on tako tiho in ponižno vršil tu na zemlji.
Pozneje je imel trdo življenje. Gospodarska depresija, brezposelnost v letih 1929 in vse tja do 1936, sta bili silna teža zanj. Bolezen v družini, smrt mu je vzela blago ženo Mary in mu pustila male otroke. Sam se je trudil in skrbel za nje, dasi tudi sam ni bil vedno preveč trdnega zdravja. Pozneje je dobil zaposlitev pri Cleveland Graphite Bronze in je bilo bolje. Vdovec pa je ostal do svoje smrti.
Pozneje, ko sem podpisani izdajal 18 let “Baragovo Pratiko”, mi je pokojni vsako leto pomagal to razpečavati v Velikem Clevelandu. Veliko prijetnih uric sem imel ob njem, ko smo se stari znanci shajali ob večerih pri znanem Antonu Urbanču, pri Johnu Zakrajšku, pri Franku Baniču, pri pok. Antonu Rudmanu in drugih. Sami veseli fantje, katerih se tolikokrat spominjam. Ob nedeljskih popoldnevih pa smo šli na farme h Kerinu, Žnidaršiču, tja v Madison in v tiste vinorodne kraje. Imeli smo res vesele urice!
Blagi pokojni Tine, počivaj v miru in Bog Ti naj tam onkraj v večnosti vsa Tvoja dobra dela in žrtve obilo poplača! To bo tudi storil. Tebe se bom pa še večkrat spomnil in spominjal. Tvoj prijatelj
John Jerich
Francoska policija ustanovila nov odsek za boj proti roparjem
Sredi septembra je začel delati nov oddelek francoske policije. Pod privlačno kratico B. B. se je zbralo trideset mladih in dinamičnih policijskih inšpektorjev, katerih edina naloga je, da se bore proti roparjem. Tri-desetorico inšpektorjev so zbrali izmed takih, ki nimajo družinskih obveznosti in ki se znajo “na zunaj in na znotraj” dobro prilagoditi okolju, v katerem morajo delati.
Njihovo delovno področje obsega vso Francijo, zaradi česar pa bi lahko prišlo do zapletlja-jev v zvezi s pristojnostjo posameznih policij. Zato so ti inšpektorji neposredno podrejeni svojemu centru v Parizu. Z njimi so tako kot z vsemi policijami iz drugih držav in z Interpol v stalni radijski ali teleprinterski zvezi. Imajo “neomejena” finančna pooblastila.
Novi odsek francoske policije so ustanovili po številnih kritikah in pritožbah, češ da francoska policija nima ne ustreznih sredstev ne ustrezne organizacije, da bi se mogla uspešno boriti proti vsak dan večjemu kriminalu. Po višku taikoj po drugi svetovni vojni je število ropov v Franciji sicer začelo upadati, po letu 1955 pa se je spet začelo večati, tako da naštejejo v Franciji letno okoli 40,000 tatvin, število sleparij se je podvojilo, število oboroženih ropov in prestopkov mladoletnikov pa se je potrojilo. V Franciji doživijo tri goljufije na uro, tri nasilja zoper telo na dan in tri ali štiri u-boje — prav tako na dan, kot pričajo neuradni podatki, ki govorijo tudi o tatvini na vsaki dve minuti...
Pri tem se manjša število francoskih policistov, ki jih je zdaj 87,000, cd tega samo na področju pariške policije 27,000. Pri primerih, kakršna je bila na primer zadeva iskanja morilca 6 let starega pariškega dečka, ki se je sam imenoval v pismih listom “Davitelj”, so morali odtegniti rednemu delu kar 3,000 policistov. Nc^vi posebrii odsek francoske policije bo tako zapolnil veliko vrzel, sedijo v Franciji.
— Gobavost je znana tudi pod imenom HansenoVa bdlezen.
KANADSKA DOMOVINA
Letos nismo imeli v Torontu belega Božiča
TORONTO, Ont.
Kot vsa
leta, odkar smo se Slovenci naselili tu v večjem številu in u-stanovili svoji fari, smo se tudi letos pripravljali na praznovanje Božiča skrbno na znotraj in zunaj. Očistili smo svoja srca in svoje domove, da bi (polni pravega božičnega duha čutili in razumeli božjo dobroto, ki jo ta praznik kaže, in se ob njej prerodili.
V večini slovenskih družin smo praznovali božič po starem, po naše, po slovensko, Ikot smo ga bili nekdaj vajeni. K domačemu božičnemu razpoloženju sta dodali veliko cerkvi s svojim bogoslužjem, z božjo besedo v domačem jeziku. Obe cerkvi sta bili lepo okrašeni, obe polni pri vseh opravilih. Zdelo se mi je, da sem videl na Sveti dan pri maši ljudi, ki jih v cerkvi ne srečujem vsako nedeljo. Morda hodijo v cerkev drugam, morda nikamor, vendar jih je Božič privabil nazaj v domačo cerkev.
Vreme nam letos za Božič ni bilo posebno naklonjeno. Topel val je prinesel rosenje dežja, ki je v sredo in na sam božični dan pospravil ves sneg, kar ga je bilo še ostalo v predelih severno od nas. V North Bayju so ga imeli še 17 palcev, v Sudbury-ju 10, toda topla deževnica ga je naglo stalila. V Torontu smo imeli na Sveti dan kar 52 stopinj, kar je za ta čas res nekaj nenavadnega. Med našo mladino je dosti navdušenih smučarjev. Sobota in nedelja sta bili prav primeren čas, toda sneg je izginil. Kdor je hotel smučati, je moral precej daleč na sever ali pa proti zahodu, kjer je bilo na preriji snega več kot dovolj, pa tudi mraz, da je
Idtos! Daj Bog, da bi bilo tudi drugo leto tako.
Napisal bi še kaj, pa bodo to itak poročali redni dopisniki. Rad berem novice in razmišljanja pod zaglavjem “Iz slovenskega Toronta”. Je marsikatera misel, Iki je vredna ohranitve. Bil pa bi vesel, če bi bilo tam tudi več osebnih vesti. Kaj naši ljudje delajo, kako napredujejo, kateri se ženijo in katere može, kako se naš rod množi, veseli in umira. Zdi se mi, da ljudje na splošno zelo radi berejo take novice in da jih te na list prav posebno vežejo. Vem, da je težko vse take stvari sproti zbirati samemu dopisniku. Veliko lažje bi bilo, če bi mu vsi pri tem pomagali s tem, da bi take drobne novice njemu redno sporočali po telefonu ali pismeno ali pa jih poslali na uredništvo AD v Cleveland, kjer jih bo urednik že uvrstil v našo Kanadsko AD.
Tudi “Newtorontske novice” so zanimive. Župnik č. g. J. Kopač jih pridno zbira in v prijetni obliki prinaša iz tedna v teden. Med novicami je vedno tudi polno misli, ki vso reč zabelijo. Zadnje sem posebno pazljivo prebral. Kako prav ima g. župnik, ko vabi k večjemu sodelovanju pri našem slovenskem katoliškem dnevniku Ameriški Domovini, ko nas poziva, da list naročimo in redno beremo. Ne domišljajmo si, da bo list izhajal brez naše podpore. Če nam je kaj do njega, če ponosno trdimo, da je naš, potem ga tudi podpirajmo. Izhajal bo le tako dolgo, dokler bomo Slovenci v Združenih državah in Kanadi voljni podpirati ga! Mar ni prijetno, ko pride v naš dom in v lepem domačem jeziku beremo, kaj se godi po svetu, kaj med nami in kaj v naši rojstni do-
res škripalo, kot smo včasih doma rekli. V Winnipegu so imeli, movini? Berimo ga sami in pri-kot smo slišali, 17 palcev snega dobivajmo zanj tudi svoje roja-in 5° F. pod ničlo, v Regini pa ^e' Koliko jih je, ki ga še nima-pri 14 palcih snega celo 23° pod	~~	1
ničlo.
Zaradi megle in rosen j a dežja	- -	; *
je bil letalski promet v Torontu, mo nes,c'g1asja, opustimo spo-pa tudi v drugih delih Ontaria in Quebeca omejen tako v sredo kot v četrtek. Več tisoč ljudi je obtičalo doma ali pa so se morali odločiti potovati z železnico in avtobusi. Ti so bili večji del že zasedeni, tako za marsikoga ni bilo mesta. Nemara je tudi kdo od naših rojakov in rojakinj obtičal za božič tam, kjer ni nameraval. Kljub kislemu, prav nič božičnemu vremenu pa smo bili na splošno dobre volje. O-glasil sem se pri nekaterih znancih in vsi so bili veseli praznikov. Kaj tudi ne bi bili? Že dolgo ni bilo kako leto toliko dela, toliko zaslužka in tako malo skrbi za vsakdanje življenje kot
jo in so prav zato od slovenske skhpnbsti odmaknjeni.
Božič je praznik miru, pozabi o na nesoglasja, opustimo spo re, v kolikor so se med nami rodili ali zašli med nas in sklenimo, da bomo v novem letu prijazno pozdravili vsakega znanega rojaka in rojakinjo, privoščili vsakemu prijazno besedo in
GfflfPNA POTOVANJA v Slovenijo
z ladjo od Kanade, $329.25, tudi za obisk Vaših sorodnikov.
Res strokovna potniška pisar, na z najpopolnejšimi uslugami od fotografije za potni list do vseh kart, najetja avtomobilov itd. Za leto 1965 je treba napraviti rezervacije sedaj, ako želite dobra mesta! IMIGRACIJSKE CENE avion Ljubljana - Toronto, Kanada, $267.60. — Za Vas napravimo prošnjo za vselitev, nabavimo karto in predvsem Vas točno obvestimo glede ure prihoda. SLOVENSKE GRAMOFONSKE PLOŠČE; preko 70 plošč na razpolago; pišite za seznam. SLOVENSKE KNJIGE, lepa darila za Božič.
WORLD TRAVEL
SERVICE LTD.
258 College St.
Toronto 2b	WA 3-4868
L. Ambrožič, st.:
Kako sem doživljal doma komunistično revolucijo
(Nadaljevanje)
Za Riharja sem se pa moral zanimati. Bil sem namreč kli can dvakrat na sodišče za pričo. Sodišče me je klicalo tudi k obsodbi Riharja. A še danes mi je uganka, zakaj so me hoteli imeti poleg. Le par brezpomembnih reči so me vprašali, a moral sem ves čas sedeti tam. Rihar je sedel pred menoj v klopi in se ves čas obnašal zelo ponosno in ošabno. Na vse, kar so ga vprašali, je odgovarjal z nekako ironijo in neresno kot, češ, kaj mi pa morete. Zgledalo je, da je prepričan in mu je v naprej za-sigurano, da bo šel prost od tukaj. Po dolgem, narejenem “cirkusu” se je dvignil sodni dvor — sami oficirji — in se u-maknil v sobo zadaj. Med čakanjem, da se vrne sodni dvor, so se vse priče in drugi ljudje, ki so sodbi prisostvovali, šalili z Riharjem vred in se smejali, kot
Ko smo v Torontu pogrešali sneg in zdihovali za “belim božičem”, so imeli v Vancouverju v Britski Kolumbiji snega preveč. Prvič od leta 1951 so imeli tam letos bel božič.
*
Edmontonski župan William Hawrelak bo moral 28. januarja 1965 pred sodiščem dokazovati svojo upravičenost do tega službenega položaja. Upokojeni zdravnik dr. Roy L. Anderson je vložil prijavo, v kateri trdi, da župan Hawrelak v smislu mestne ustave ne more biti župan Edmontona.
Pristanišče Hamiltona je imelo letos zopet največ prometa izmed vseh pristanišč na Velikih jezerih. Skozenj je šlo preko 9 milijonov ton raznega tovora. Od teh 9 milijonov ton je plulo po vodni poti sv. Lovrenca skopo 8 milijonov ton.
da bi bil Rihar že oproščen. Mene ni nihče pogledal. Sedel sem med njimi kot garjeva ovca. Menda sem drugačnega prepričanja, kot so bili oni. Morda me je sodišče klicalo zato, da bi mu bil glasnik, kako pravično postopa sodišče s svojimi podložniki. Počasi je potekal čas čakanja. Vsaka minuta se mi je zdela dolga četrt ure. A končno smo le pričakali. Sodni dvor se je vrnil. Vsi smo vstali, nato še kratka italijanska “pridiga”, nato pa takoj razsodba, in sicer: Franc Rihar, itd., se obsodi na smrt z ustrelitvijo. Izvršitev smrtne kazni se izvrši jutri zjutraj ob 5. uri v gramozni jami.
Ubogi fant je postal naenkrat bled kot sneg, kot bi bil popolnoma brezkrven. Zasmilil se mi je. Oh, kakšna ironija. Ni bil fant sam kriv vsega tega. Od doma ni šel slabo naučen. Saj je bil dobrih staršev, ki ga niso slabo učili. Vse slabo je prejel v triletni učni dobi. Tri leta so ga šolali v mizarski zadrugi na Viču že izvežbani komunisti, iztrgali iz njega vse dobro, vcepili pa sovraštvo do vsega, kar je oožjega, sovraštvo do vsega reda in do vsega, kar je komunizmu na poti. Pa še tole mi ni šlo v račun:	Pred sodiščem je bil
sam, sam se je zagovarjal. Kje so bili vsi drugi, ki so jih z Riharjem vred prijeli v Koširjevem zaklonišču. Morali bi biti skupaj sojeni. Tako so po nava-
Kcmunisti ne marajo Miklavža
Celovec, Kor. — Slovenski dijaki v Celovcu so pod vodstvom g. dr. Franca Cigana, SDB., kar dvakrat uprizorili Gržinčičevo prenehali sumničiti v njegovo opereto “Miklavž prihaja” pred dobro voljo! Različnost mnenj polno dvorano celovškega mest-in pogledov ni in ne sme biti razlog za osebno nejevoljo do
da dolgo ne bom smel vztrajati na tem mestu. Zapustil sem službo in se umaknil v stanovanje, iz katerega sem se nekaj časa le malo kazal. Med tem časom nekako, saj se več točno ne spominjam, je pa kapitulirala “hrabra” italijanska vojska. Zopet nove skrbi. Kaj bo sedaj? Kaj bo z vaškimi stražami, ker so Italijani oddali vse orožje partizanom? Gotovo bodo sedaj zasedli te kraje Nemci. S kak' šno maniro bodo prišli? In tako dalje. Ne nameravam o tem kaj več pisati, ker je bilo že dosti napisanega in gotovo še bo, le povem naj, da so bili ti časi tako težki, tako žalostni, da jih more pojmovati le tisti, kdor jih je že v zreli dobi življenja sam preživel. Vsem drugim in tudi našim mlajšim, čeravno soi bili poleg, a ker so bili premladi in niso občutili teže dneva, se tega ne da dopovedati.
Pa so se ustanovili domobranci iz bivših vaških straž in še druge so pritegnili zraven. Prišli so Nemci, vendar ne s tako brutalnostjo, kot smo se bali, ne tako kot so prišli na Gorenjsko in štajersko takoj v začetku vojske. Sicer so bili v vsem še vedno zelo strogi, tudi do domobrancev. Partizani so se kar nekam porazgubili. Bali so se u-radne nemške vojske, čeravno so imeli s posameznimi v njej tesne stike. Ko sem zvedel, da so se tudi na Dobrovi ustanovili
di delali Italijani ob drugih pro- domobranci, sem začel premiš-cesih. Kje so pa sedaj oni? Naj- Ijevati, če bi se kljub svojim brž so bili že na svobodi. Rihar- letom le ne prijavil v dobrov-ja, nič izobraženega, navadnega sko posadko. Kako prijetno bi proletarca, so pa spustili pred bilo, če bi enkrat zopet bolj pro-
soseda, do rojaka. Različnost o- komunistični
nega gledališča. Vsi so bili s prireditvijo nad vse zadovoljni, le
življa in krepi, če jo le hočemo prav razumeti!
Vsem roj alkom in rojakinjam vso srečo in veliko zadovoljstva v novem letu!
Janez R.
KRIŽEM PO DEŽELI
Vrhovno sodišče je odločilo, da minister za vseljevanje nima pravice pognati iz dežele osebo, ki ji je dovolil bivanje v njej, brez trdno določenega pravnega postopka. Če je nekomu odložil že odrejeni izgon za določen čas, tega ne more več svojevoljno preklicati.
9
V novem obrambnem proračunu je predviden nakup 200 novih letal za podporo kopnim silam. Stala bodo okoli 200 milijonov. V petletnem načrtu za oborožene sile je predvidena tudi izgraditev štirih novih rušilcev, opremljenih s helikopterji. Vsak od teh rušilcev bo stal od 30 do 35 milijonov. Skupno namerava Kanada izdati za vojno opremo v prihodnjih 5 letih 1.5 bilijona dolarjev.
*
Vodniki 7 krščanskih cerkva v Kanadi, vključno katoliško cerkev, so se sporazumeli, da bodo imele te cerkve na svetovni ražstavi v Montrealu leta 1967 skupni paviljon.
tednik “Slovenski vestnik” se je vanjo obregnil zaradi vsebine. Je pač verska.
Reveži so naši rojaki na Koroškem. Z Nemci imajo težave, pa jim še slovenski rdeokarji v hrbet skačejo.	S. C.
sodišče in v smrt. Doslužil jim je in ga morda niso več potrebovali. — Drugo jutro ob 5. uri so počili streli v gramozni jami in komandanta Dolomitskega odreda Franca Riharja, ki je napravil toliko strahu in toliko škodoval naši okolici, ni bilo več. Naj se Bog usmili njegove duše!
Koširjevim v Osredku se na posredovanje vaških stražarjev ni nič zgodilo. Italijani so verjeli posredovalcem in so jih pustili pri miru.
Mene je ta obsodba in vsa dogovorjena igra med partizani in Italijani do kraja razburila. Živci so delovali kot napete strune na citrah. Nikakor se nisem mogel umiriti. Tudi drugi dan, ko sem šel v službo na Studenec, sem bil ves razkačen in sem mnogo zabavljal -čez tak red, kakor ga sedaj imamo. Nisem pa vedel, da je cestni nadzornik, s katerim sva drugače kar prijateljsko govorila, tako
sto zadihal. Bil bi v bližini doma, se morda večkrat oglasil doma pri družini, ki mi je bila v mislih noč in dan. Najbolj me je skrbela žena, ki je bila že dalj časa bolehna in je bila taka tudi ob mojem odhodu. Pa se je čudovito držala in kljubovala vsem težavam in neprilikam, ki so jo prizadevale. Lepo je skrbela in vzgajala otroke, o-skrbovala mojega očeta v 89. letu, skrbela za starejša dva, ki sta obiskovala gimnazijo v Ljubljani, da jima je pošiljala nekaj živeža, pa razne druge potrebščine po zaupnih ljudeh, da niso pošiljke dobili Italijani in pozneje Nemci. Nekaj skrbi v tem bi ji lahko prevzel, če bi se prijavil v dobrovsko domobransko posadko, poleg programa in namena, kakršnega domobranstvo ima. Torej bi služil domovini in domu.
Šel sem v Ljubljani v zadevno pisarno in se prijavil s prošnjo, naj me pošljejo in dodele
umazan komunist. Takoj nato'na Dobrovo. Tako se je tudi sem začutil, da se je začela ne-j zgodilo. Šel sem na Dobrovo z ka gonja proti meni. Vedel sem, vsemi za to potrebnimi papirji.
VISEČI MOST GRADE PREKO TAGU — Slika kaže gradnjo visečega mostu čez reko Tdcfii v glavnem mestu Portugalske Lizboni. Most bo najdaljši svoje vrste v Evropi saj bo meril 3,32$ čevljev.
Sprejel me je komandant posadke poročnik Silvo Knuplež. Dal mi je v pisarni malo mizico s pisalnim strojem na njej in mi dal neprijetno službo — četnega obveščevalca. Vse neprijetnosti in nevšečnosti, iki so se zgodile v četi ali zunaj kje na terenu, je bil navadno kriv četni obveščevalec. Vse so prisodili njemu, da je on zvrtal in javil komandantu in drugim. Vsak si je mislil: Ta me je zatožil, o-črnil. Zavedal sem se tega, pa vseeno prevzel to mesto. Dela je bilo takoj dovolj. Napraviti sem moral kartoteko za posadko, ki je ob mojem prihodu štela okrog 100 mož in fantov, ki se je pa pozneje zvišala na 160 in več, ter kartoteko za ves okoliš, ki je bil podrejen dobrovski četi, ki pa je z otroci vred štel o-krog 5,000 ljudi. Ni bilo to malo delo. Vendar sem ga v nekako poldrugem letu skoraj v polnem dodelal. V kolikor ne posameznih članov, pa sem vsaj označil celo družino skupaj. Naj takoj povem, da je to moje, tako skrbno in s tolikim trudom narejeno delo storilo konec nekje pred Tržičem, kjer ga je poročnik Knuplež naročil zažgati, da bi ne prišlo v vsej tisti negotovosti v roke kakim komunistom. Pri tem slučaju bi bili v nevarnosti vsi tisti, ki so bili zaznamovani s protikomunisti. To je bilo storjeno pa poti, ko smo ob izdaji zahodnih velesil bežali pred komunisti.
Dobrovski domobranci smo imeli velik delokrog na obsežnem terenu samem, poleg tega pa še stražo na treh blokovnih prehodih ljubljanskega bloka. Na vsakem prehodu je moralo biti zadostno število straže podnevi in ponoči, da bi v slučaju kakega napada od strani partizanov napad lahko odbili ali vsaj zadržali, dokler bi ne prišla pomoč
Kaj je bil ta “blok”? Tega so napravili Italijani krog in krog Ljubljane deloma iz na široko in gosto spletene bodeče žice, deloma pa iz betona. Zlasti na vseh prehodih je bil močan cementni zid, ob straneh stražni stolpi, v sredini težka vrata za prehod vojaških vozil, ob strani, navadno na levi, pa čudovito zavita in dolga naprava iz debelega betona, po kateri so se morali prerivati posamezniki, kateri so bili tako srečni, da so dobili prehodnice za Ljubljano. Na sredini tistega zvitega prehoda je pa bila malo širša odprtina, v kateri je Italijan pregledal papirje in vsakega posameznika pretipal od vrha do tal. Ako je zaznal le malo sumljivega, je vsakega takoj poslal nazaj in ga po drugi vijugi odpravil proti izhodu, ali pa tudi v zapor, od koder ga morda ni bilo več nazaj. Tako je bilo pod Italijani.
Približno tako pa tudi v začetku pod Nemci. Trdo so držali v rokah italijansko zapuščino, vendar so pa v mestu žične ovire po ulicah kmalu odstranili. Pač pa drugače držali bolj strogi red in ljudje so se jih nekako bolj bali, kot prej otročje hudobnih, zahrbtnih in zvitih Italijanov, ki so se delali dobre in zanesljive in ti dajali upanje, da boš odšel prost od njih, dokler ti niso prerezali vrat. Nemec se je pa vedno pokazal mrk, strog in hudoben. Nikdar ni dajal kakega upanja. V celem brezobziren, si imel takoj občutek, kadarkoli si imel opravka z njim, da se zadeva ne bo srečno iztekla. Takoj ti je vcepil strah v dno duše, da si v vsem popolnoma onemel.
Vendar so pozneje čuvanje prehodov skozi mestni blok prepustili domobrancem. Ljudje so se tega zelo razveselili, partizani in njihovi pismonoše pa se prestrašili. Med nemškimi stražami so imeli dosti zaveznikov, ki so jih gladko spuščali skozi prehode z vsemi tiskovinami za njihovo propagando, z raznim drugim materijalom in tudi z o-rožjem. Tako so partizani s to zamenjavo precej nastradali. Morali so poiskati novih potov, in prehodov,	i
Za domobransko četo je postal s prevzemom bloka nov problem. Marsikaj je bilo treba na terenu opustiti, ker se je moralo nad polovico čete posvetiti bloku. Domobranstvo je bilo sicer ustanovljeno zato, da vzdržuje red v deželi ter da ščiti prebivalstvo pred nasiljem partizanov, njihovih tolovaj štev, tatvin in ropov. Vendar s tem, ko je prevzelo stražo na blokih, ni prekoračilo svojega delokroga, pač ga pa še izpopolnilo, saj je bilo partizanstvo s tem zelo prizadeto. Zato so se pa partizani na drug način okoristili.
(Dalje sledi)
------o-----
Sudanski črnci se bojijo kongoškib upornikov
KARTUM, Sudan. — Voditelji sudanskih črncev so začeli izražati svoj strah pred kongo-škimi uporniki in otipljivo utemeljili svojo bojazen. Kongoški uporniki so namreč vdrli preko meje v sudanske obmejne vasi in tam poklali 20 črnih sudanskih upornikov, 54 so jih pa izročili sudanskim oblastem.
Tako so kongoški uporniki nastopili kot pomoč sudanski policiji, ki preganja domače upornike. Voditelji sudanskih črncev imajo še drug strah: bojijo se možnosti, da bo kongoška vlada pregnala svoje upornike, ki se bodo zatekli v Sudan. Tam bodo pa začeli klati misijonarje in domačo črno sudansko inteligenco, kot. to navadno sedaj delajo v “osvobojenih” krajih Konga.
Ti znaki napovedujejo možnost, da bo v južnem Sudanu zavladal isti kaos kot sedaj vlada v vzhodnem Kongu. Sudanski črnci se tega bojijo in verjetno tudi pripravljajo na obrambo, ki bi rodila nove nemire v južnem Sudanu in onemogočila prevoz orožja v Kongo preko Juhe, Abe in podobnih sudanskih postojank.
Vedno več sifilisa
ŽENEVA, šv. — Svetovna zdravstvena organizacija je objavila, da je v zadnjem desetletju nepričakovano poraslo število sifilitičnih bolnikov. V Evropi se je dvignilo za 95?;, v Afriki za blizu 80 '/<, v Ameriki pa za dobrih 71%. Ugotovitev je posebno porazna, ker so upali, da bodo venerične bolezni z u-porabo antibiotikov lahko skoraj popolnoma zatrli.
CLEVELAND, O.
MALI OGLASI
popravlje-
ŠIVILJA
na domu. Novo in nje oblek.
MILKA MARN 15626 Holmes Ave.
(255)
V najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
Iščem stanovanje ali hišo
Iščem 5 ali 6-sobno stanovanje ali 5-6 sobno enodružinsko hišo v slovenski okolici. Kličite EN 1-5335.	(252)
V najem
Soba se odda ženski ali moškemu, s hrano ali brez, v mirni hiši. Kličite KE 1-4301.

ZULICH
INSURANCE
AGENCY
18115 Neff Rd. - IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio
,1
DRESSMAKER
New or repair
At home, clothes.
MILKA MARN 15626 Holmes Ave.
Josip Jurčič:
DESETI BRAT
ROMAN
o<=>oo<z^o<z>oo<cr>oo<cr>oo<cr>o(>
V tem hipu se odpro vrata in gospod Piškav stopi z nabranim čelom, s svečo v roki, razoglav in v dolgi halji iz tankega črnega platna. Ostro pogleda zbrano trojico ter pravi osorno: “Kaj to pomeni! Oba bom segnal iz hiše. Jaz nečem nikakega krika.”
Po teh besedah se obrne pri vratih in hoče oditi.
“O milostivi gospod, ko bi
vedeli, kaj-------”, je začela
Krivčevka, pa stari ji jezno prestriže besedo: ‘Nič nečem vedeti, molči!”
Zdajci popade Krivčevko sveta jezica, razkačena posto-pi za njim in prime za vrata.
“črna živina ste vi in moj mož. Kaj ste vi oče, ko vaš sin umira zunaj na polju, vi pa pravite, da moramo molčati, da vam še povedati ne smem?”
Samo dve besedi je stari slišal: “sin umira” in bilo je dovolj. Barvo je izprevrgel, obledel ko zid, sveča mu je padla iz rok.
“Kaj praviš? Moj sin! Kje je Marijan?”
Na to hlastno vprašanje pa Krivčevka ni bila pri volji brž odgovoriti, kakor je gospod v svojem smrtnem strahu hotel, ampak mislila mu je še to in ono očitati, ker je menila: zdajle je urica. Pa stric Dolef ji je storil skazo in v treh besedah vse povedal.
Takega ni še nikdar nihče videl starega gospoda na Pole-sku, kakršen je bil v tem hipu. Nekaj časa je stal ko okame-nel in srpo gledal zdaj tega, zdaj tega. Pa takoj je z roko
duhovnega gospoda, da pride s sv. poslednjim oljem in obhajilom. A stari gospod ji je s tako ostro besedo prepovedal živega človeka klicati v hišo, da se ni upala ziniti nobene več. Tudi o zdravniku ni hotel slišati ničesar, temveč izpral je rano sam in sam obvezoval sinovo glavo in sicer se je pri tej reči vedel tako zvedeno, da je Krivčevka pozneje možu dopovedala, da trije gospodje Venclji ga ne bi bili tako obvezali. In ko je videla, da se ni skoraj nič odmeknil od sinove postelje, ampak vedno pazil na vsak dihljaj, tipal, kako žila bije in koliko ima glava vročine, je pritegnila sama sebi, da ima vendar še nekaj očetovskega srca, da, več srca ko njen mož, ki se še jokati neče, kadar ona veka. Ko bi le še majhno skrbel za njegovo dušico in ga dal prevideti, pa bi človek hotel očenaš moliti zanj I je mislila. Večkrat jo je obha-1 jala izkušnjava, da bi kar sa-! ma in natihoma šla po fajmo-štra, da bi ranjenca vsaj izpo- j vedal, ali bala se je, da bi po svoji nepokorščini ne izgubila | službe, zato je v joku nare-j dila obljubo, da pove pri prvi izpovedi opustitev svoje svete j dolžnosti kakor glavni greh. j ŠESTNAJSTO POGLAVJE Stric Dolef je takoj potem,! ko je zapustil Polesek, začutil! vsakdanjo potrebo, namreč da j ne bi bilo napačno, malo zaspati. In ker mož ni bil vajen ' odrekati svojemu telesu, kari mu je lehko privoščil, je legel j doma pred lopo na voz in je i
posnel sive lase s čela in kakorispal vse jutro do trdega dne. j ne bi več mogel po svoji na- Tako ni utegnil Slemeničanom
vadi zatajevati človeštva in človeškega čuta, je postal naenkrat ves beseden, hitro in z neko skrbljivostjo je zapovedal, kaj naj se zgodi, in vsled tega so kmalu potem prek polja koračili vsi trije: gospod Piškav, Dolef in Krivec.
Botra Krivčevka pa je jokala in tulila okoli Poleska, da je bilo strah. Popolnoma z uma bi se pa bila rada dela, ko so proti dnevu prinesli Marijana v rjuho zavitega in popolnoma v nezavesti.
Lehko si je misliti, da je botra Krivčevka kakor poštena katoličanka naj prvo nasvetovala gospodu, naj pošlje po
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
TOOL AND DIE MAKERS
For progressive and draw dies. Steady work. Company benefits. Apply.
F&B MEG. CO.
4249 W. Chicago Ave.
(251)
GREETINGS
zgodaj praviti, kaj je danes to | noč izkusil in videl.
Lovre je bil zarana vstal in je po svoji navadi sedel na klopi pod grajskim orehom. Včerajšnje skrbi so mu bile prešle nekaj znemar, tako da se je prav z veseljem in pridom pečal s svojo knjigo.
Zdajci je zaslišal krevsanje nerodne stopinje po peščenem potu proti gradu in, obrnivši se, je videl znano podobo Krjavljev©, ki je sopihal naravnost proti njemu.
“Ali ste vi tisti, ki zna gos-
CHICAGO, ILL..
GREETINGS
MERRY CHRISTMAS, HAPPY NEW YEAR TO ALL OUR FRIENDS AND CUSTOMERS
CALUMET Federal Savings & Loan Association
8905 S. Commercial SO 8-6331
Season’s Greetings To Our Many Friends and Patrons
LEE’S RESORT
For Information & Reservations Call Antioch, 395-9802 or Chicago HU 6-9662.
SEASONS GREETINGS TO ALL OUR FRIENDS AND CUSTOMERS
BASKIN’S CLOTHING CO.
State & Adams — Evanston, 111.
Old Orchard — Evergreen Park — Randhurst — Oak Park — Oak Brook — Urbana and Champaign.
poske otroke učiti in ki ga za Kvasa kregajo?” vpraša Krjavelj stopivši predenj,
“Jaz sem tisti, ki ga imate
v	mislih,” odgovori Lovre in se zasmeje. To pa Krjavlju ni bilo po godu in je dejal:
“Slišite me vi, zakaj se mi rigate in smejete? Jaz sem bil na vojski, na morski vojski, pa se mi niso smejali, to vam povem. In pri Fajmoštru sem bil, pa se mi niso smejali, glejte! Samo enkrat so se mi smejali, pa so bili še tačas bolj neumen mož ko jaz, čeravno znajo točo ustaviti. To je bilo tačas — da boste tudi
vi	to reč vedeli in se je naučili
— tačas ko smo hodili za velikonočno izpoved na izpraševanje iz krščanskega nauka. Pa so mislili gospod, da me bodo prav ujeli in me vprašajo: ‘Krjavelj,’ pravijo, ‘koliko je bogov?’ ------- Nič več
ko eden, pravim jaz. ■— Kaj nisem dobro povedal?”
“Prav dobro.”
‘Nu,” pripoveduje Krjavelj dalje, “potlej malo tobaka natlačijo v nos, se obrišejo s tisto majolkasto ruto in me še vprašajo: ‘Krjavelj,’ pravijo, ‘kje pa je Bog?’ — Jaz pravim: Povsod. — Oni me vprašajo: ‘Torej,’ pravijo, ‘če je povsod, ali je tudi v tvoji
hiši?’ — Tudi, pravim. —• ‘Ali je v tvojem hlevu?’— Tudi.— ‘Ali je v tvoji kleti?’ vprašajo; jaz pa pravim: Gospod, ne bodite hudi name, v moji kleti ni Boga; nobenega Boga ne | najdete v moji kleti, če ga iščete tudi z užgano trsko; niti hudiča ne najdete v nji, čeprav mrtvaške bukve primete v roko. Tako sem jim bil povedal in malo so šobo napeli in dejali: ‘Krjavelj,’ pravijo, ‘Krjavelj, zakaj ni Boga v tvoji kleti? Poprej si prav povedal, da je povsod, zakaj bi ga v tvoji kleti ne bilo?’— Jaz pravim: Zato ni Boga v moji kleti, ker nobene nimam. —Tačas so se mi smejali.”
“Zato, ker si jim dobro po-veal.”
“Kaj ne da! Pa skoro bi bil pozabil, da me je po vas poslal deseti brat Mrtinek,” pravi Krjavelj.
“Kaj bi mi pa rad?” vpraša Lovre.
‘ Veste, kaj bo najbrž? Mrtinek je zbolel, leži, pri kraju je ko buča v zelniku, pete bo iztegnil. Testament mu boste zapisali, menim jaz!”
(Dalje prihodnjič) -------o--------
— Mt. Whitney v Kaliforniji je najvišji vrh v celinskih Združenih državah.
FAMILEA
6116 Class Ave.. Cleveland, Ohio, 44103, Teiefon UT 1-0684
IMA RAZPRODAJO VSE SVOJE ZALOGE S 50 IN VEČ ODSTOTNIM POPUSTOM DO 31. DECEMBRA 1964.
IZKORISTITE TO PRILIKO ZA NAKUP RAZNIH DARIL ZA VSE PRILIKE.
Lastnica KRISTINA BRODNIK
COSMOS PARCELS EXPRESS CORPORATION
Po dogovoru s podjetjem “JUGOEXPORT” v Beogradu sedaj lahko naročimo za vas TELEVIZORJE ($125 ali več), HLADILNIKE ($108 ali več), RADIO-APARATE, ŠTEDILNIKE, ŠIVALNE STROJE, PRALNE STROJE, MOTOCIKLE, SKUTERJE, CEMENT in drugi gradbeni material, — vse, kar bi radi POKLONILI vašim sorodnikom in prijateljem v Jugoslaviji. BREZ CARINE, vse prvovrstni jugoslovanski izdelki, cena povečini franke železniška postaja prejemnika v Jugoslaviji, plačilo v U. S. dolarjih, preko
COSMOS PARCELS EXPRESS CORPORATION
45 West 45th Street
Tel.: Cl 5-7711
NEW YORK, N. Y. 10036
HITRA, ZANESLJIVA POSTREŽBA
Muilally Funeral Home
ZRAČEVALNI SISTEM	AMBULANCNA POSLIJGA
POGREBI VSAKIH CEN
365 East 156th Street	KEnmore 1-9411
IMENIK RAZNIH DRUŠTEV
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednica Mary Marinko, podpredsednica Mary Sajovec, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 63 St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; redi-teljica Anna Marinček. Nadzornice: Dorothy Strniša, Cecilia Žnidaršič in Jennie Femec. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 uri pop. v šoli sv. Vida.
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Joseph Godina; predsednica Silva Peternel; podpredsednica Mary Strancar; taj-nica-zapisnikarica Josipina Pavli, 15707 Holmes Ave., UL 1-5798; blag. Veronika Gerič; nadzorni odbor: Anna Nemec, Mary Pančur Ana Tomšič. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu popoldne po pobožnosti v cerkveni dvorani.
DR. SV. REŠNJEGA TELESA Ustanovitelj Rt. Rev. Msgr. John J. Oman, duhovni vodja Rev. Julius Slapšak, predsednica Mrs. Apolonija Kic, 3558 E. 81 St., Ml 1-5369, podpredsednica Mrs. Helen Krofi, tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zimmerman, 3546 E. 80 St. tel MI 1-1155 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar nadzornice Mrs. Angela Gregorčič, Mrs. Helen Mirtel in Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v me-
secu pri maši ob 7:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi.
Društva Naj’sv. Imena
DRUŠTVO NAJSVETEPŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Rev. Raymond T. Hobart, predsednik Frank L. Grdi-ra, podpredsednik John Milakovich, slov. podpredsednik John škrabec, zapisnikar Clarence Tomšič, slov. zapisnikar John Ovsenik, tajnik Edward Arhar, 1137 Addison Road, blagajnik Frank Sfiligoj. — Skupno sveto obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri osmi sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
DRUŠTVO NAJSV. IMENA PRI MARIJI VNEBOVZETI
Duh. vodja Rev. Josip Godina, predsednik Arthur Eberman, 16301 Sanford Ave., tel. KE 1-7184, 1. pod-preds. Edward Zadnik, 2. podpreds. Zdravko Novak, častni predsednik Josip Hočevar, fin. tajnik Richard Mooney, kores. tajnik Eugene Kogovšek, 1275 E. 186 St., blagajnik Michael Turpack, 2351 Green Rd., maršal Jerry Homar, poročevalec v angl. Anton Nachtigal, poročev. v slovenskem Ernest Terpin, načelnik za duhovne vaje Frank Žnidar, načelnik katoliške akcije Guy De Mark, načel, bolniške oskrbe Frank Sluga, načelnik postrežbe zajtrka Louis Jesek, mladinski načelnik George Basilone. Načelnik progra-
mov Anthony Nachtigal. — Skupno obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri osmi sv. maši; po maši seja v šolski dvorani.
Lovska društva
SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA
Predsednik: Frank Kramer; podpredsednik: Stanley Česen; tajnik: Frank Škerl, 10202 Reno Ave., Cleveland, Ohio 44105. — Prihodnja glavna seja bo 1. nedeljo v maju 1965 pri Rainbow klubu v Twins-burg, O.
Pevska društva
GLASBENA MATICA
Predsednik John Perencevic, prva podpredsednica Mollie Frank, druga podpredsednica Carolyn Budan, tajnica Josephine Mišič, 1111 East 72 St.. HE 1-1837; blagajničarka Josephine Bradach; Nadzorniki: Eileen Ivančič, Dolores Mihelich in Don Jacin. Pevovodja Anton Schubel. Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v SND na St. Clair Ave. Pevske vaje vsak četrtek ob 8. uri zvečer, soba št. 2 v SND.
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Predsednik Joseph Diirjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik John Snyder Jr., 806 East 236 St., RE 1-4098; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzorni odbor: John Poznik Jr., John Globokar, John Snyder. Arhivar John Snyder. Pevovodja Frank Vauter. — Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Rechei Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vso rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mpsocu.
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednik Rudi Lekšan, podpredsednica Francka Plečnik, tajnica Milena Dolenc, 1166 E. 72 St., Cleveland 3. Ohio; tel. EN 1-6916; blagajnik Frank Lovšin; odborniki: Emi Veider, Dušan Žitnik, Majda Stanonik, Jurij švajgar, Miro Odar, Jože Likozar, Edi Veider, Mimi Žakelj, Vid Sleme. Pevovodja Lado Lempl. Pevske vaje so ob nedeljali popoldne ob 1:15, seje pa vsako tretjo nedeljo v mesecu. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1166 E. 72 St., Cleveland 3, Ohio.
PEVSKI ZBOR JADRAN Predsednik Tony Kolenc, pod-
prtds. Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. J Bittene,, 2094 NVdnwnod Rd.. E. Cleveland 12, O., LI 1-2102. Zapisnikarica Angie Potochnik, arhi-varica Mary Pečjak, glasbeni vodja Reginald Resnik, pianist Jack Ros-hong. Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd.
PEVSKI ZBOR TRIGLAV
Predsednik Jack Jesenko, podpredsednik Carl Samanich, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanich in Joe Pultz, zastopnica za Slovenski Dom ra Denison Avenue Tončka Verbič. Pevske vaje so vsak ponedeljek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja g. A. Šubelj. Koncertni pianist Charles Loucka. — Mesečne sej« so vsak 2. ponedeljek po pevski vaji.
PEVSKO DRUŠTVO “SLAVČEK’ C76 Birch Dr., Cleveland 32, Ohio Predsednik Slavko Zupan, podpredsednik Cvetke Peklar, tajnik Gabrijel Žakelj, blagajničarka Roži Župančič. Pevovodja Miodrag Sa-vernik.
Dramatska društva
DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Predsednik August Dragar, podpredsednik Hauptman Ivan, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave. (19), KE 1-6196, blag. Štefka Smolič, zapisnikar Ivan. Jakomin, oderski mojster Slavko Štepec, za program Stane Gerdin, Jaka Mejač, M. Odar in Ivan Hauptman; nadzorniki: Lojze Kosem, Miro Celestina, Milan Zajec. Kuharice: Pepca Stanonik, Francka Perčič. Reditelja: France Stanonik in. Peter Trpin. Točaja: Lojze Mohar in Ciril Štepec. Arhivar Srečko Gaser. Športni ref. Jure Švajger. Seje so vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 8. uri zvečer v Slov. domu na Holmes Ave.
SLOVENSKI ODER
Predsednik: Milko Pust. Podpredsednica: Mary Maršič. Tajnik: Milan Dolinar. Blagajnik: Ivan Martinc. Gospodar: Stane Gerdin. Zapisnikarica: Mimi Mauser. Propagandni ref.: Mauser Karel. Pregledniki: Stane Gerdin, Božo Pust.
DRAMSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA” Predsednik Vinko Zgonik; podpredsednik Frank Kokal; tajnica Mary Ulyan; blagajničarka JoAnn Milavec, 23891 Glenbrook Blvd., KE 1-7419; zapisnikar Louis Modic; nadzorni odbor: 1. Sylvia Evatz, 2. Louis Stavan.ja, 3. Anthony Milavec, 4. Milan Ulyan; režiserja: Vinko Zgonik, Frank Kokal; arhivarja: Frank Kokal, Anthony Milavec; mojstri odra: John Kokal, John Mihelich, Anthony Milavec, Milan Ulyan; še-petalka Milka Kokal. — Seje: Tretji četrtek ob 8.00 zvečer. Zabava po sejah v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., Euclid, O.
Slovenski domovi
KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE.
Predsednik Frank Segulin, pod-predsed. Louis Modic, tajnik Louis Jartz, 17635 Lakeport, IV 1-5102, blagajnik John Barkovic, zapisnikarica Frances Julylia. Nadzorni odbor: Ann, Kutcher, Josephine He-nikman, Josephine Taucher. — Seje za leto 1964 bodo prvi ponedeljek v mesecu april, maj, junij, oktober, november, december v American Yugoslav Centru na Recher Ave. ob 8. uri zvečer; KE 1-9309.
KLUB LJUBLJANA
Predsednik Frank Derdich, podpreds. Josie Škabar, tajnica Štefanija Koncilja, 15611 Saranac Rd GL, 1-1876, blag. John Barkovic; zapisnikarica Frances Klun, nadzorni odbor: Molly Legat, Mary Grze, Frances Julylia. Kuharica Frances Gorjanc; Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Vratar Frank Peček. Muzikant John Grabnar. Za klub društev Mary Grze, Frances Julylia, Jennie Leskovec. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zvečer v AJC na Recher Ave.
DIREKTORU SLOVENSKEGA
DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE.
Častni predsednik Frank Žagar predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik F'rank Segulin, tajni« Alphonse Sajevic, 1380 E. 276 St., RE 1-5554; blagajničarka Jo Ann Milavec; zapisnikarica Mary Kobal; nadzorni odsek: Louis Sajovec, Joseph Kušar, John Ivac; gospodarski odsek: predsed. John Troha, John Adams, Max Gerl; direktorij: John Barko vich, Josephine Henikman, Theodore Kircher, William Frank. Charles J. Starman, poslovodja, tel. KE 1-9309, Joseph Petrič, hišnik, tel. 481-1721. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v Društvenem domu, Recher Ave., Euclid, Ohio.
SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave
Predsednik John Habal. pod n re. t sed. Michael Lah, blagajnik Frank Hren, tajnik Frank Koncilja, IV 1-6955, zapisnikar Ivan Jakomin Nadzorni odbor:	Joseph Ferra.
Ciril Štepec, Adolph Kocin. Gospodarski odbor: predsednik Jacob Mejač, Stanley Štepec, Frank Stanonik. Ostali direktorji: Frank Su-stersich, Stanley Miller, Frank Mrz-likar, Henry Zorman. Upravnik: Victor Derling, tel. KE 1-0497. — Seja direktorjev se vrši vsak četrti petek v mesecu ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih.
GOSPODINJSKI KLUB NA JU TROVEM (Prince Ave.)
Predsednica Jennie Bartol, pod predsednica Rose Vatovec, tajnic otella Mahnič, blag. in zapis. Mar Taucher, nadzornice: Anna Krese vic, Antonija Rolih. Angela Magc vee. Seje so vsako 1. sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Ave
DIREKTORIJ BARAGOVEGA DOMA, 6304 St. Clair, Cleveland Častni predsednik: Frank Jakšič; predsednik: John H. Gornik;- podpredsednik in upravnik: Jakob Žakelj; tajnik: Janez Ovsenik; blagajnik: Anton Vogel; gospodar: Edi Veider; Baragova prosveta: Josip Ovsenek; odborniki: Edmund Turk, Franc Sleme, Alojzij Hribar, Anton Nemec, Jože Križman, Vinko Rožman, Frank Lube, Jože Žnidaršič. Telefon EN 1-5926 ali HE 2-0142.
Upokojenski klubi
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJEN CEV V EUCLIDU
Predsednik Krist Stokel, podpredsednika Anton Srebrot in. Josephine Škabar, taj. John Zaman, 2321 E. 228 St., Euclid, O., 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis. Frank Česen. Nadzorni odbor: John Zaman, Jennie Hrvatin, Molly Legat. Poročevalca:' Frank Česen tn Frank Rupert. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri popoldne v Slov. Društ. Domu (AJC) Recher Ave.
KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU Predsednik Anton Pelko, podpredsednik Anton Gorenc, tajnica in blagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd., Independence, Ohio, LA 4-7724, zapisnikarica Jennie Pugely, nadzor.: Joseph Rolih, John Laurenčič, Mihael Stradjot; zastop. za Klub: Jožef Rolih. — Seje so vsako 4. sredo v mesecu ob 2 uri pop. v SDD, 10814 Prince Ave.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE
Predsednik Jože Okorn, podpreds. Mrs. Anna Močilnikar, tajnik John Tavčar, 903 E. 73rd Si. EN 1-1918, blagajnik Frank Majer, zapisnikar Frank Kačar. Nadzorni odbor: Anton Logar, Joseph Babnik, Mrs. Mary Kolegar. — Noče člane in članice se sprejema vseh starosti Radar stopijo v pokoj. Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldne v starem poslopju SND. na St. Clair Ave.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD.
Predsednik Joseph Planinc, podpredsednik John Ažman, tajnica in blagajničarka Mary Debevec, 14926 Sylvia Ave., LI 1-3172, zapisnikarica Rose Paulin. Nadzorni odbor: Mary Bučar, Mary Dacar in George Pan-chur. — Seje so vsak drugi torek v mesecu v SDD na Waterloo Rd.
KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Ave-
Predsednik Anton Škapin; podpredsednik Frank Morel; tajnik. John Trček, 1140 E. 176 St., 486-6090; pomožna tajnica Josephine Šušteršič; blagajnik Frank Mrzlikar; zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: John Hrvatin, Louis Bezek, Jack Lipovec. — Seie in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave.
Samostojna društva
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 1144 E. 71 St.; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tei. KE 1-9183; blagai-nik John J. Leskovec, 377 E. 320 St., Willowick, O.; nadzorniki: John Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Frank Bavec in Albin Lipoid, za konferenco SND John Lekan. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju. oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje. Drušb o sprejema nove člane od 16. do 45; leta s prosto pristopnino In zdravniško preiskavo. Društvo pla-Hije $200 smrtnine In $7 na teden bol-Uške podpore. Asesmnnt je $1 meseč-'o, za sprejem ali pregled novih čla->ov so vsi slovenski zdravniki. Za na-'nljne informacije se o Pini te rm dm-‘v<.ne zn storm Jke
SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB. EUCLID, OHIO
Max F. Gerl, predsednik; Joško Penko, podpredsednik; Jennie Fonda, tajnica, 23101 Chardon Rd., IV 1-8871; Alma Epich, blagajničarka; Jo Ann Milavec, zapisnikarica; Tony J. Šuštaršič, predsednik članskega odbora. — Slovenski demokratski klub v Euclidu zboruje vsak četrtek v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio.
SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A.
Aleš G. Krek, predsednik; Michelle Ošaben, prva podpredsednica: Krista Košir, druga podpredsednica; Mojca Novak, tajnica, 1084 E. 177 St., Cleveland 19, Ohio; Lojze Arko, blagajnik (Dept, of Physics, North-Western Tech. Inst., Evanston, 111.; Peter Sodja, urednik Vestnika SAVE, 6727 Edna Ave., Cleveland 3, Ohio; Jože Odar. upravnik Vestnika SAVE, 6605 Bonna Ave., Cleveland 3, Ohio.
SLOVENSKA PRISTAVA
Predsednik Jernej Slak, podpredsednika Frank Urankar in Frank Tominc, tajnik Stanislav Vrhovec, 6231 Glass Ave., Cleveland, Ohio 41103, tel, 391-7173, blagajnik Paul Košir, odborniki: Vinko Rožman, Hinko Lobe, Milan Goršek, Jože Malovrh, Maks Jerič, Franc Rihtar, Vitko Sleme in Frank Zalar. Duhovni vodja č. g. Jošt A. Martelanc. Nadzor, odbor: Jože Nemanič, Branko Pfeifer, Vili Zadnikar. Razsodišče: John Kovačič, Edvard Ljubi, John Oster.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA
Duhovni vodja Rev. Raymond T. Hobart, preds. Frank Lovšin, tajnica Mary Prince, blagajnik Milan Rihtar, blagajnica za dekliški odsek Marija Kamin, načelnik Janez Var-sek, oskrbnik Jože Rihtar in nadzornika Blanka Tonkli in Frank Rihtar.
BAUNCARSKI KLUB
Predsednik Milan Jager* podpreds. George Marolt, tajnik John Korošec, 15807 Grovewood Ave., Cleveland 10, O., Phone:: IV 1 3794; blagajnik Joe Lipec, zapisnikar Mike Jakin. Nadzorniki:: Jaka Videtič, Joseph Ferra, Viktor Bergoč. Balincarski referent: Andy Božic, bar: Mark Vesel, John Mršnik; kuharice: Jane Perko, Rose Ribar.
Seje se vrše vsak prvi petek v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Balincarski veieri so: sreda, petek in sobota zvečer, nedelja popoldne in zvečer.
ŠTAJERSKI *rTUR Predsednik: Jože Zelenik; podpredsednik: Karl Kovač; tajnik: Angela Kavaš, 1260 E. 59 St., Cleveland, O.; blagajnik: Lojze Ferlinc; gospodar: Matija Kavaš. Odborniki: Štefan Režonja, Rudi Kristavčnik, Anton Meglič, John Vinkler. Nadzorni odbor: Jože Melaher, Rozika Jaklič, Karl Fajs. Razsodišče: Frank Fujs, Miodrag Savernik, Vinko Rožman.
SLOVENSKA FOLKLORNA SKUPINA KRES
Predsednik Jure Švajger, podpredsednica Metka Bizjak, blagajničarka Barbara Cerar, tajnica Nežka Ovsenik, 7505 Cornelia Avenue, Cleveland 3. O., tel.: UT 1-3118, odborniki: Metod Ilc, Marija Mer-tik, Breda Osenar. — Redna seja se vrši vsak prvi torek v mesecu.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Predsednik Karčl Mauser; podpredsednik — predsedniki krajevnih organizacij; tajnik Jože Melaher (Cleveland); blagajnik Ciril Prezelj (Toronto); nadzorni odbor:	Tone
Muhic (Toronto); Franc Medved (Minnesota) in Meglič Anton (Cleveland). Tiskovni referent dr. Branko Rozman (Buenos Aires); njegov namestnik Lojze Drobnič (Cleveland).