Ano (Leto) XIV. (9)
No. Štev. 10.

“ESLOVEN1A LIBRE”

BUENOS AIRES.
7. MARCA (MARŽO) 1957

OB ŠKOFOVEM GODU

Kadar imajo oče god, ima slovenska
družina praznik. Ni to praznik, ki je v
pratiki rdeče zaznamovan, ampak doma¬
če slavje, polno prisrčnosti in hvaležno¬
sti, ki jo družina izkazuje svojemu po¬
glavarju.

Dvanajstega marca praznuje naš du¬
hovni oče, škof ljubljanski dr. Gregorij
Rožman svoj štiriinsedemdeseti god. Ta
dan bo družinski praznik slovenske
skupnosti v domovini in širom sveta,
kjer žive razkropljeni sinovi našega na¬
roda.

Argentinski Slovenci bomo letošnji
škofov god praznovali s posebno prisrč¬
nostjo, saj imamo slavljenca med na¬
mi.

Če kdo zasluži našo ljubezen in spo¬
štovanje, je to naš škof.

Prvič zato, ker je škof. Kot katoliča¬
ni vemo, kaj ta beseda pomeni, škofov¬
sko dostojanstvo je božja ustanova.
Škof, v edinosti s papežem, je na ozem¬
lju svoje škofije najvišja avtoriteta:
varuh in razlagavec verskih in moral¬
nih resnic, delivec božjih zakladov in vo¬
ditelj, pastir svojega ljudstva. Teška in
odgovornosti polna je škofovska služba
že v rednih razmerah. Božja Previdnost
pa je postavila našega škofa na prestol
sv. Maksima v najtežjih okoliščinah, ta¬
ko, da bomo danes teško našli na kato¬
liškem svetu škofa, ki bi se mu zlata
mitra spremenila v tako težek križ, ka¬
kor se je našemu. To pa zato, ker naš
slavljenec ni niti za trenutek okleval,
kadar je bilo treba slediti navodilu s.
Pavla: ministerium imple! — ispolni to,
kar ti nalaga tvoja služba. Omeniti ho¬
čemo le one: Morda ni bilo škofije na
svetu, kjer bi bili katoličani tako pouče¬
ni, kaj je brezbožni komunizem, kakor
je bila ljubljanska škofija.

Drugič: našega škofa spoštujemo, ker
je velik Slovenec. Mlada leta je preži¬
vel v svoji ožji domovini, na Koroškem,
v časih, ko je bila narodnost naših ro¬
jakov tam postavljena na najtežje prei-
skušnje. Sredi trdih bojev in velikih kri¬
vic, ki jih je naš narod trpel na Koro¬
škem, se je slavljenčeva narodna zavest
izčistila, okrepila in poduhovila. Kot
tak je zasedel v novi Jugoslaviji naj¬
prej vseučiliško katedro, nato pa ško¬
fovski prestol v prestolnici Slovenije.
Slovenci smo v osebi ljubljanskega vla¬
dike vedno videli ne le vrhovno avtori¬
teto v verskih stvareh, ampak tudi kne¬
za, ki mu gre odločilno mesto v vsem
javnem življenju. V odločilnih trenut¬
kih naše narodne zgodovine so se v ljub¬
ljanski škofijski palači zbirali okrog
škofa ljudje najrazličnejših mnenj, z žel¬
jo, da bi slišali modro, nepristransko
besedo, dober nasvet, ali dosegli porav¬
navo med zastopniki različnih mnenj,
kadar je šlo za važna narodnostna
vprašanja. Kdo bi mogel prešteti vse ti¬
ste ,ki so prihajali po takih poteh h ško¬
fu Gregoriju, ki ga je vodila vedno le
ena misel, kako pomagati narodu do
napredka, kako rešiti Slovence pred ne¬
srečo, pa naj je šlo za celoto, ali
pa za posameznike.

Tretjič pa bomo praznovali škofov
god veseli in hvaležni zato, ker je naš
škof res naš. Naš zato, ker je z nami
delil vse gorje komunistične revolucije
v domovini, naš zato, ker je z nami vred
moral zapustiti svojo domovino, ker je
bil z nami vred ponižan, proglašen za
vojnega zločinca in narodnega izdajal¬
ca, obrekovan in krivično obsojen, naš
zato, ker z nami deli grenki kruh izgnan¬
stva. V svoji visoki starosti bi bil že
zdavnaj lahko rekel: dopolnjeno je, in
se umaknil v zasebno življenje. Pa te¬
ga ne stori. Dela, kot bi bil najkrepkej¬
ši med nami. Njegova škofijske palača
je sedaj avto, vlak, avijon, njegov ško¬
fijski prestol je prižnica in spovednica.
Je res pastir, ki gre za svojimi ovcami.
Samo Bog ve, koliko dobrega stori na
teh misijonskih poteh. Ne čudimo se, če
nam tujci tolikokrat govore: Blagor

vam, ki imate takega škofa!

Za god moramo svojemu očetu poklo¬
niti kaj v dar. Nimamo nič lepšega za
darilo, kakor obljubo, da bomo zvesto
sledili njegovim tolikokrat ponavljanim
naročilom: Ostanite zvesti svoji veri,
ostanite moralno pošteni, ohranite svojo
slovensko zavest iz roda v rod!

VRNITEV ŽIVČNE VOJNE

Vključitev Srednjega Vzhoda

Živčna vojna se je vrnila in zapadni
svet, katerega vodstvo so prevzele USA
se bo moral znova privaditi na ta na¬
čin vojskovanja s komunizmom. Bivši
ameriški predsednik Truman je v teda¬
njih okoliščinah našel zapadni odgovor¬
na sovjetsko živčno vojno: izvedel je
protinapad z berlinskim zračnim mo¬
stom, toda s to prednostjo pred ZSSR,
da je takrat zapadni svet, oz. USA bi¬
la daleč pred sovjeti v atomskih zalo¬
gah. ZSSR danes Zapada v tem pogle¬
du sicer še ni dohitela, je pa razlika
zelo majhna, premajhna, da bi mogli me¬
riti današnje razmere s tedanjimi. To
dejstvo sicer še ne pomeni, da bi moral
Zapad kloniti pred Moskvo, mora pa
previdneje iskati in vlačiti na dan kri¬
tične probleme, v katerih se hoče ali mo¬
re spopasti z ZSSR na polju živčnega
vojskovanja — z upom zmage.

Komunizem ne bo mogel korakati
Sovjeti že vedo, da ne bodo mogli “ko¬
rakati” preko zapadne Evrope, kakor
trdijo, da morejo, iz enostavnega razlo¬
ga: dovolj jasno jim je bilo povedano,
da se Zapadna Evropa, predvsem pa
njen zaščitnik USA, nameravajo resno
spoprijeti z napadalcem od katere koli
strani. Prav tako rdeči Kitajci, kljub
vsemu rožljanju z orožjem ,ne bodo
kar tjavendan napadli Formoze ali In-
dokine in Siama, ker dobro vedo, tako
oni, kakor njihovi zavezniki sovjeti, da
more tak napad sprožiti splošno svetov¬
no vojno. To spoznanje sovjetov in nji¬
hovih sopotnikov, ki jih zadržuje tudi
strah pred hidrogenskimi in atomskimi
skladišči v USA in na ameriških voja¬
ških oporiščih okoli njih meja, je razlog,
da se mir v današnjem svetu ohranja in
da državniki z obeh sjtrani sedajo za
zelene mize in obdelujejo resne proble¬
me, ki rastejo kakor gobe po dežju.

Zapad se živčne vojne ne boji
Zapad se vrnitve živčne vojne ne bo¬
ji. V gotovih pogledih živčna vojna za-
padnim demokracijam prinaša danes
mnoge prednosti in prilike. Poznanje
brutalnega Gromika je boljši porok, da
bo Zapad stal previdnejši napram sov¬
jetom, kakor mehkobno nastopanje od¬
stranjenega Šepilova, ki je uspavalo
mnoge zapadne nasprotnike ZSSR. Ta¬
ko Anglija kakor Francija in USA so
se tekom zadnjih let končno naučile raz¬
likovati med sovjetskimi osebnostmi na
eni in sovjetsko politiko na drugi stra¬
ni. Neodgovornost Hruščeva zlasti na
zunanjepolitičnem področju, je pred¬
stavljala posebno nevarnost; in še ved¬
no ostane vprašanje, v koliko je bil v
zadnjih tednih zmanjšan njegov vpliv
na odnose med Vzhodom in Zapadom, če
je sploh bil.

Sprememba v vodstvu sovjetske zuna¬
nje politike je prišla v času, ko je Za¬
pad ponovil in razširil meje področju,
čez katerega ne bo dopustil prestopiti
sovjetskim četam in tankom. Razen Ev¬
rope in Daljnega Vzhoda je v to področ¬
je potegnjen sedaj še Srednji Vzhod z
Eisenhowerjevo doktrino. Sovjeti so dali
vedeti, da se bodo vključitvi tega pro¬
stora v zapadni obrambni blok upirali
.z vsemi razpoložljivimi sredstvi, Zapad
pa zato stoji pred izbiro, ali naj proti
Sovjetom nastopi tako, kakor je v Ber¬
linu ali na Koreji.

Odločen nastop - poraz Sovjetov
Približujemo se dobi novih napetosti.
USA je prevzela zapadno vodstvo na
Srednjem Vzhodu in se bo morala prej
ali slej odločno izjaviti, da bo to področje
branila. Sovjeti se še niso sprijaznili s
položajem in dobo šli še naprej. Zapad,
oborožen z Eisenhowerjevo doktrino, ho¬
če vzpostaviti ponovno stabilnost na
tem področju. Tako arabske kakor ne-
arabske dežele in vse zapadno industrij¬
sko področje ter večina azijskih in af¬
riških narodov so tako ali tako poveza¬
ni z dogodki, ki se bodo odigrali na
Srednjem Vzhodu. To ve Zapad in to ve
komunistični Vzhod. In doslej je samo
odločnost prinesla v živčni vojni zmago
Zapadu.

Uspehi krščanskih demokratov v lila

V Čilu so bile v nedeljo volitve. Povsem
so obnovili poslanske zbornico, v senatu
pa polovico senatorskih mest. Za 147
poslaniških mest se je potegovalo 648
kandidatov. V volilne imenike je bilo
vpisanih 1,234.159 moških in ženskih
volilcev. Volitev se je udeležilo več po¬
litičnih strank: Tako liberalna in zdru¬
žena konservativna stranka, nadalje ra¬
dikalna stranka, ki je v Čilu vladala od
leta 1938 do leta 1952, ko jo je na vo¬
litvah porazil sed. predsednik gen. Iba¬
nez. Svoje kandidate je postavila tudi
krščansko - demokratska stranka Na¬
cionalna falanga. Njen voditelj Eduardo
Frey je bil nosilec volilne liste v volil¬
nem okrožju Santiago. Skupina levičar¬
skih strank je nastopala združeno pod
imenom Fronta ljudske akcije. FRAP.
Predsednik Ibanez je pred volitvami po¬
zval volilce naj izvolijo tak kongres, da
bo lahko z njim delal za odpravo infla¬
cije. Priporočil jim je naj glasujejo zaradi
tega za kandidate konservativne, libe¬
ralne in agrarno laboristične stranke, ki
da edini podpirajo malo popularne ukre¬
pe za ozdravitev narodnega gospodar¬
stva, Nedeljske volitve so prinesle zma¬
go radikalom, čeprav imajo radikali ve¬
čino v poslanski zbornici, je vendar ne

bodo mogli povsem uveljaviti, ker bo
predsednik Ibanez še vedno lahko spra¬
vil večino skupaj za svoje protiinfla-
cionistične ukrepe. Nedeljske volitve sQ
prinesle tudi presenečenje: Zlasti je

važno dejstvo, da je skupina levičarskih
strank zelo nazadovala. V njej so zla¬
sti izgubili zaupanje, ljudstva socialisti,
na drugi strani je pa močno napredova¬
la krščansko demokratska skupina Na¬
cionalna falanga. Njen prvak Eduardo
Frey, je dobil enega od petih senator¬
skih mest v volilnem okraju Santiago z
dosedaj še nedoseženim številom glasov
75.000. S to veliko volilno zmago so se
zanj še bolj povečali izgledi, da bo pri
predsedniških volitvah prihodnje leto
nastopil kot kandidat svoje stranke za
ta najvišji položaj v republiki.

Po zadnjih poročilih bo bodoča šilska
poslanska zbornica sestavljena takole:
Radikali 35 poslancev (20), liberalci 26
(23), Nacionalna falanga — krščanski de¬
mokrati 15 (5), agrarno-laboristična

stranka (ibanisti) 13 (23), Fronta ljud¬
ske akcije (koalicija 5 levičarskih strank
pod vodstvom komunistov) 27 (37), kon¬
servativci 1, nacionalno republikansko
gibanje (ibanisti) 1.

LA AMISTAD

ARGENTING-NORTEAMERICANA

Terminadas las maniobras navales
antisubmarinas y de guardia y segui-
miento de convoyes realizadas durante
la semana pasada junto con buques de
guerra argentinos en la zona de Mar
del Plata llegaron el sabado pasado a
la darsena A del puerto de Buenos Ai¬
res los buques de guerra nortea merica-
nos.

Realizada la maniobra de amarra de
las embarcaciones ascendieron al “F 1 . D.
Berry” las autoridades presentes quie-
nes saludaron al capitan de navio Wal-
ter M. Foster, comandante de la escu-
adrilla norteamericana.

Inmediatamente este jefe recibio a
los periodistas a bordo de su nave.

Despues de expresar su agradeci-
mientp por la hospitalidad y el senti-
miento de honda cordialidad con que fue
recibido el grupo de buques de guerra
norteamericano participantes de las ma-
niobras, expreso:

“Hace seis dias la Argentina era pa¬
ra la mayor parte de nosotros un pais
bien distante. Esperabamos ansiosamen-
te el momento de visitarlo. En, estos
seis dias tenemos la sensacion de que
la amistad que existe, entre nuestros
pueblos se ha robustecido y que la Ar¬
gentina es como un amigo que vive en
la časa contigua”.

IZ TEDNA V TEDEN

V Montevideu v Uruguayu je prevzel
predsedstvo Nacionalnega sveta Arturo
Lezama. Njegov mandat bo ugasnil 1.
marca — Apelacijsko sodišče v Monte¬
videu je razveljavilo razsodbo prvostop¬
nega sodišča o izročitvi Abrahama Kri-
slavina ,biv. drž. podtajnika v argent.
notr. ministrstvu pod prejšnjo upravo
argentinskim oblastem.

Na Kubi so znova ukinili ustavne svo¬
boščine zaradi vedno bolj se ponavljajo¬
čih terorističnih napadov. Vlada sodi, da
so za njimi komunisti. Vodja upornikov

Uspešni razgovori Eisenhotver  - Moltet

Večdnevni razgovori med severnoame¬
riškim predsednikom Eisenhovverjem
ter predsednikom francoske vlade Guy
Molletom so bili dne 28. februarja uspe¬
šno zaključeni.

Po razgovorih je bilo izdano uradno
sporočilo. V njem oba državnika zatrju¬
jeta, da je sedanje težko stanje na Bliž¬
njem Vzhodu možno rešiti na miren na¬
čin in to na osnovi načel pravičnosti in
mednarodnega prava. Oba sta tudi mne¬
nja, da mora biti plovba po kanalu svo¬
bodna v smislu določil sporazuma iz le¬
ta 1888. Zagotovila sta tudi vso podpo¬
ro sklepom VS, ki jih je sprejel tudi
Egipt, v katerem se obvezuje, da bo
po kanalu svobodna plovba za vse ladje
brez kakršnekoli diskriminacije.

Doseženi sporazumi, ki se nanašajo
na evropske probleme, so pa naslednji:

1. Eisenhower in Mollet zagotavljata,
da bosta še naprej podpirala vsa priza¬
devanju za združitev obeh Nemčij na
osnovi svobodno izvedenih volitev.

2. Sporaumna sta, da morajo biti vo¬
jaške sile za evropsko obrambo oboro¬
žene z navadnim orožjem in z “moder¬
nim orožjem” in to v takem obsegu,, da
bodo odbile sleherni napad na področje
katerekoli države, ki pripada Organiza¬
ciji evropske obrambne skupnosti.

3. Sporazumela sta se tudi v prepri¬
čanju, da bi Združena Evropa znatno
materialno utrdila odnose med Združe¬
nimi Ameriškimi Državami in Evropo'”.

Eisenhower in Mollet sta mnogo go-

v-rila tudi o sedanjem položaju v Afri¬
ki. Po uradnem sporočilu je Mollet po¬
jasnil Eisenhwerju sedanje stanje v
Alžiru in spremembe, ki da jih priprav¬
lja Francija za svoje prekomorske pose¬
sti, da bi jih pripravila za “demokratič¬
no vodstvo njihove lastne usode”.

Po sestanku z Eisenhovverjem je pred¬
sednik francoske vlade z zunanjim mini¬
strom Cristianom Pineau-m odpotoval
na prijateljski obisk v Canado.

Dosežene sporazume med Ejheriho-
werjem in Molletom je ostro napadel
sovjetski list “Izviestija”. V svojem
članku omenjeni sovjetski list napada
Severno Ameriko, češ da ima Franci¬
jo za svojega satelita ter da slo Ameri-
kanci v razgovoru s Francozi dosegli u-
speh s svojima dvema predlogama, t. j.
da se bo Francija uradno priključila ti¬
stim evropskim državam, ki so za skup¬
ni evropski trg in drugič, da je pristala
na oborožitev Nemčije z atomskim orož¬
jem. Na te koncesije da je Francija pri¬
stala, samo, da bo dobila ameriško po¬
moč za nadaljevanje bojev v Afriki.

Predsednik francoske vlade je v raz¬
govorih s predsednikom Eisenhovverjem
istega tudi obvestil, da je predsednik
francoske republike Coty sprejel njego¬
vo povabilo za prijateljski obisk v Se¬
verni Ameriki. Francoski predsednik
Coty bo prispel na obisk v USA v začet¬
ku junija t. 1. Eisenhovver je bil te nje¬
gove odločitve zelo vesel, ker bo ta o-
bisk sovpadel s, proslavami dvestoletni¬
ce rojstva general Lafayette-a.

ARGENTINSKO-SEVERNOAMERI-
ŠKO PRIJATELJSTVO

Po končanih pomorskih manevrih, ki
sta jih imeli skupno argentinska in se¬
vernoameriška vojna mornarica y  po¬
gledu zavarovanja pomorskih konvojev
pred napadom podmornic na področju
Mar del Plata, so ameriške vojne ladje
priplule v buenosairesško pristanišče.

Pristale so na pomolu A v novem
pristaniškem delu. Na poveljniško ladjo
“F. D. Berry” so se podali predstavni¬
ki argentinskih oblasti ter so prisrčno
pozdravili poveljnika severnoameriške
pomorske eskvadre Walterja M. Foster-
ja.

Isti je takoj zatem sprejel časnikar¬
je. Potem, ko je izrazil globodo zahva¬
lo za izkazano gostoljubje in za pri¬
srčen sprejem severnoameriških vojnih
ladij in njenih posadk, ki so se udele¬
žile pomorskih vaj, je nadaljeval: Do
pred šestimi dnevi je bila Argentina za
večino od nas malo znana dežela. Ne¬
strpno smo zato pričakovali, da bi jo
mogli obiskati. V teh šestih dneh smo
doživeli presenečenje, da se je prijatelj¬
stvo, ki obstoja med našima narodima
ojačalo in da je Argentina kot prijatelj,
ki živi s tabo v isti hiši”.

Fidel Castro, ki se je izkrcal v začetku
dec. lanskega leta z 82 možmi, se skriva

v planini Sierra Maestra. Sedaj ima
pri sebi samo še 22 mož.

V severnoameriškem senatu je močna
skupina senatorjev bila proti temu, da
bi predsednik Eisenhower razpolagal s
tako velikimi zneski za podpiranje arab¬
skih držav, da bi jih obdržal izven sov¬
jetskega vpliva. Sam predsednik je mo¬
ral poslati senatu nujno pismo, v kate¬
rem je senatorje rotil naj sprejmejo za
konski osnutek v predloženi redakciji
“kajti miru ni mogoče zavarovati same
z orožjem”. Po tej osebni Eisenhowerje

vi prošnji je senat izglasoval z večino
glasov predloženi zak. osnutek, po ka¬
terem Eisenhower za podpiranje arab¬
skih držav razpologa s kreditom 200 mi¬
lijonov dolarjev.

Nemški zunanji minister Heinrich
von Brentano je prispel na 14 dnevni
prijateljski obisk v USA. S predsedni¬
kom Eisenrowerjem in Dullesom bo imel
razgovore o vseh vprašanjih, ki se na¬
našajo na obrambo Evrope pred komu¬
nistično nevarnostjo in o združitvi Nem¬
čije.

Severnoameriški poslanec Charles Por-
ter je obtožil dominikansko vlado, da po¬
šilja teroristične elemente v Severno
Ameriko. Proti tej deželi je zahteval
gospodarske sankcije.

Severnoameriški zunanji minister
Dulles se bo prihodnji teden udeležil
sestanka zastopnikov držav, ki so člani¬
ce Azijskega obrambnega sporazuma
SEATO. Po vrnitvi domov bo sprem¬
ljal predsednika Eisenhovverja na Ber-
mude, kjer bo imel sestanek s predsed¬
nikom angleške vlade Macmillanom in
njegovim zun. ministrom Selwynom
Lloydom.

V Kanadi se je v let. nesreči ubil le¬
talski vicemaršal Robert Ripley.

Na Irskem so bile v nedeljo volitve.

Udeležilo se jih je 8 strank. Volilci pa
so dejansko imeli samo dve izbiri in si¬
cer: Ali obdržati na oblasti sedanjo vlad¬
no koalicijo s predsednikom Johnom A.

Costello na čelu, ali pa poklicati nazaj
na oblast starega de Valero, ki je pred v najkrajšem času zapustile področje o-
sedanjo vlado vodil 19 let usode svoje koli Gaze in v akabskem zalivu.

dežele. Rezultati volitev še niso zna¬
ni. Ne izključujejo pa možnosti zmage
de Valere.

Papež Pij XII je v nedeljo, 2. marca,
praznoval 81. letnico svojega življenja
in 18. letnico, odkar je zasedel prestol
sv. Petra, s katerega vlada 450 milijo¬
nom. katoličanov na svetu.

V Parizu se zbirajo temni oblaki za
sedanjega predsednika Molleta. Medtem,
ko je imel uspešne razgovore z Eisen-
howerjem, so se doma zaostrile gospo¬
darske in politične razmere. Molletu
grozi trojna nevarnost: Cene živilom ne¬
prestano naraščajo, delavstvo zahteva
zvišanje plač, vlada je pa proti temu,
ker bi rada zavrla nadaljnji razmah in¬
flacije. Drugo nevarnost predstavljajo
vojaški dogodki v Alžiru, tretjo pa no¬
tranjepolitična trenja v parlamentu.
Predsednik Guy Mollet je od vseh dosed.
franc, predsednikov po II svet. vojni naj¬
dalj časa na oblasti. Sodijo, da se mu bo
posrečilo prebroditi nastale težave.

Angleški predsednik Harold Mac Mi-
llan in njegov zun. minister Selwyn
Lloyd bosta prihodnji teden prišla na
prijateljski obisk v Pariz. S predsedni¬
kom francoske vlade bosta imela razgo¬
vore o enotnih anglofrancOskih pogle¬
dih na razna zun. politična vprašanja.
Ta sestanek je v zvezi z razgori, ki jih
bo imel angleški predsednik z Eisenho-
werjem na Bermudih.

Izraelski predsednik Ben Gurion je
objavil, da bodo izraelske oborožene sile

Stran 2,

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 7. III. 1957

Zbornik-Moledar Svobodne Slovenije 1957

lemiko o narodnem odpadništvu, si do¬
volim mimogrede odgovoriti g. Bojanu
na zadnji odstavek njegovega odličnega
članka. Zame ni nobenega dvoma, da
je treba dati stoodstotno pritrdilen od¬
govor na njegovo tozadevno vprašanje:
Samo dva primera naj navedem v pod¬
krepitev: Obri so izginili kot narod, za¬
to ker niso hoteli sprejeti krščanstva;
torej vera ohranja narodnost. Drugi:
tragično slaven narodni odpadnik Dež¬
man je bil že prej versko brezbrižen in
napram veri celo sovražno razpoložen.

Mogoče ne bi bilo napak želeti, da bi
se o tem vprašanju razvila prava deba¬
ta v naših listih, ali pa, da bi se sproži¬
la vrsta člankov izpod peresa naših kul¬
turnih delavcev iz tega področja. (Dr.

BRALI SMO...

KAKO SO KOMUNISTI POROČALI O MADŽARSKI

“New York Herald Tribune” je obja¬
vil povzetek poročil iz komunističnih vi¬
rov o dogodkih na Madžarskem in ga
zavil v saidcastično - ironično tenčico.
Zaradi zanimivosti ga prinašamo v
zgoščeni obliki:

Nihče ne more dobiti prave slike o
dogodkih v Budimpešti v oktobru in no¬
vembru lanskega leta, če ni čital ko¬
munističnega časopisja in poslušal mo¬
skovske radijske postaje. Nedavno je
nek francoski komunistični časopis obja¬
vil poročilo očividca o tamkajšnih do¬
godkih in dve drugi priči, sovjetska tu¬
rista, sta poročala popolnoma drugače
kakor pa * je pisal kapitalistični tisk. Iz
teh in drugih podobnih poročil smo
končno ugotovili, kako so v resnici do¬
godki potekali.

Kakor vemo, je bilo vse mirno na
Madžarskem in vsakdo je bil srečen, do¬
kler ni majhna skupina protiljudskih
študentov pričela z agitacijo za vrnitev
admirala Hortyja. Ti protiljudski štu¬
dentje ,ki so jih plačali tuji agenti in
provokaterji, so uprizorili demonstraci¬
jo, v kateri so se jim pridružili proti-
revolucionarji, fašisti, protiljudske tero¬
ristične edinice in veleposestniki.

.Ruske čete in tanki, ki jih je privle¬
kel hrup in radovednost, da bi videli, kaj
se godi, so pridrveli v Budimpešto z
vseh 'strani. Fašistični elementi so takoj

napadli brezbrambne tanke in jih ne¬
usmiljeno tolkli s pestmi. V prvem pre¬
senečenju so tanki stali tam brez moči,
toda končno so morali preiti v protina-

Ahčin, Smersu, Brumen, Komar, Jur-
čec, Marolt, Ignacij Lenček, Geržinič
itd.)

Še dve besedi o neizogibnih nedostat-
kih: Prva bi bila o povsem nepotrebnih
novih tujkah (atrakcija, konsekvenca,
eksplozija, varijacija, faktor...) Za vse
te tuje izraze imamo lepe domače besede.
Druga pomanjkljivost je pa v zadnjem
delu Zbornika “Našim malim”. Ta pre¬
potrebni del, in še tako prisrčen, bi pač
zaslužil kakšen ducat ilustracij. Upajmo,
da bo ta del Zbornika drugo lepo še več¬
ji in lepo. ilustriran, saj nam ne majka
dobrih ilustratorjev.

Ne morem zaključiti teh vrstic, ne da
bi prav prisrčno čestital vsem požrtvo¬
valnim tvorcem letošnjega Zbornika in
ga prav lepo priporočil v nakup vsem
Slovencem po svetu. Z.J. Bolivija

pad in so pri tem izstrelili več prija¬
teljskih rafalov municije, kj je brez ško¬
de eksplodirala v množici in ubila ne
več kakor samo 300 do 400 ljudi.

Madžarsko ljudstvo je pozdravilo ta
napad na reakcionarne sile in podžigalo
Ruse, naj streljajo tako dolgo, dokler
ne porušijo vsega mesta. Toda Rusi so
sklenili, da se umaknejo.

Dolgo niso ostali zunaj. Sveže mon¬
golske čete, ki so imele v načrtu obiska¬
ti Budimpešto že pred več tedni, so pri¬
drle v mesto ter uprizorile streljanje
iz pušk in iz strojnic v proslavo te pri¬
like. Cele množice madžarskih delavcev-
in kmetov so podivjale od veselja nad
prihodom novih čet in se postavljale v
špalirje po cestah, kjer so prihajale če¬
te.

Toda protiljudski elementi, ki so se
jim sedaj pridružili tudi fašistični otro¬
ci in nacistične matere, so splezali na
strehe hiš in začeli metati ročne gra¬
nate na ruske osvoboditelje. Ruska voj-
• ska pač ni imela druge izbire, kakor
porušiti strehe.

Med borbo je več madžarskih bolni¬
ških poslopij napadlo Ruse. Nobeni bol-
nišci pa napad ni uspel; hrabri madžar¬
ski sovjetski prijatelji so napade odbi¬
li in polagoma vzpostavili mir in red
v vojno razpoloženem mestu.

Toda oboroženi razbojniki so terorizi¬
rali mesto. Revolucionarna’ vlada Jano-
ša Kadarja, ki je prevzela oblast potem,
ko je Imre Nagy hotel prodati mesto ka¬
pitalistom in kolonialistom, je pozvala

Pravkar sem prebral zadnje strani le¬
tošnjega Zbornika. Ne morem si kaj,
da ne bi vrgel na papir nekaj misli o
njem in tako izrazil svoje globoko zado¬
voljstvo nad tem novim uspehom sloven¬
ske politične emigracije in njenih usta¬
nov.

Skoraj v enem dušku sem ga prebral,
čeprav sem zaradi razmer porabil več
tednov ob tej lepi knjigi. Priznati mo¬
ram, da so bili ti tedni zame najlepši
duhovni oddih, praznik slovenske bese¬
de, vasovanje pri slovenskih dušah do¬
ma in po svetu. Ne vem, če se izdajatelj,
pisatelji in uredniki zavedajo, kako veli¬
ko narodno delo opravljajo z Zborni¬
kom, posebno za tiste Slovence, ki so od¬
daljeni od kake večje slovenske skup¬
nosti. Zato tisočera hvala vsem in vsa¬
kemu posebej!

Prva odlika letošnjega Zbornika je v
njegovi nadvse elegantni zunanjosti za¬
radi lepega papirja in okusne, umetni¬
ške naslovne platnice, ki diha vso prist¬
nost slovenske pokrajine, kot nekak od¬
mev Maroltove razprave o slovenski hiši.

Veliko pomembnejša pa je njegova
vsebina. Naj navedem samo Pismo v
leto 1957 našega škofa g. dr. Gregorija
Rožmana, v katerem nas bodri naj si
bomo med sabo dobri in naj po svetu
razkropljene slovenske naseljence pove¬
zuje prava bratska ljubezen. Iz mno¬
gih naslednjih prispevkov pa izžareva
svež val optimizma. In to ne sa¬
mo iz lepih člankov, dr. Mihe Kre¬
ka in dr. Ahčina, ki naravnost izzve¬
nita v dr. Koroščevo geslo: “Slovenska
pot se šele pričenja”. Tudi Branko Pi-
stivšek nam pričara zarjo lepše bodoč¬
nosti nad knežjim kamnom. Obilo doka¬
zov za to svoje prepričanje najdem
zlasrti v popisu borb in zmag našega na¬
raščaja, naših akademikov in mladih
izobražencev ter v njihovih prvih pri¬
spevkih za letošnji Zbornik. Optimizem
diha tudi iz močnega gibanja za sloven¬
ske kulturne domove in tudi — čeprav z
nekoliko zaskrbljenosti — iz statistike
o slovenskih tečajih v Argentini, kajti
človek čuti velikega duha požrtvovalno¬
sti pri našem učiteljstvu in, seveda, pri
Društvu Slovencev v Buenos Airesu, ki
te tečaje denarno podpira.

Isti duh preveva tudi literarni del. Ni
moj namen, da bi kakorkoli ocenjeval
dela Beličiča, Kocipra, Kramolca in dru¬
gih, ki predstavljajo gotovo visoko li¬
terarno vrednost. Opozorim na krasni
črtici “Odlomek” in “Miran Lokar”;
nad vse prisrčna je tudi ona “Izpit za
hlapca”. Zelo močna stvar je Mauserjev
odlomek “Oblačni dan’. Vse te nas spo¬
minjajo na dobo naših borb, begunstva
in izseljenstva; Bog daj, da bi kmalu
lahko brali Mauserjev roman v celoti,
ker o gorenjskih domobrancih še nismo
veliko slušali.

Edina boleča točka v vsebini Zborni¬
ka je zadeva s Koroško: narodna neza¬
vednost naših ljubih severnih bratov.
Toda po drugi strani moramo resnično
občudovati vztrajnost njihovih vodite¬
ljev v borbi za pravice koroških Sloven¬
cev.

Ne da bi hoteli načenjati kakšno po-

GORIŠKA IN

Na prvi seji goriškega pokrajinskega
sveta je predstavnik Slovenske liste dr.
Sfiligoj .uvodoma pozdravil zborovalce
z naslednjimi besedami v slovenščini:
“Pozdravljam provincialni svet. Kot
član slovenske jezikovne manjšine ga
pozdravljam v svojem materinem jeziku
in upam ter želim, da bi bilo njegovo
delo plodno in koristno.” Zatem je na¬
daljeval v italijanščini in prebral tiste
odstavke iz drž. ustave, ki govore o e-
nakosti vseh državljanov in zaščiti pra-

PRIMORSKA

vic državljanov drugih narodnosti. —
— Ob koncu zasedanja je komunistično-
titovski odbornik Miladin Černe ome¬
nil dr. Sfiligojev nagovor, priznavajoč
mu pravico, da govori v slovenščini,
vendar je pripomnil: “Toda tu je treba
delati in zato je temu nacionalizmu tre¬
ba napraviti konec.” — Jasno je, da je
laški tisk s Piccolom na čelu pozdravil
Černetove besede in ga pohvalil.

Za župnika na Kontovelu je bil ime¬
novan Rudolf Bogateč.

protirevolucionarje, naj polože orožje in
jim obljubila ’ nove domove, nove avto¬
mobile, pralne stroje in uničenje vseh
znamk s Stalinovo sliko. Toda proti-
ljudska množica, ki je dobivala povelja
naravnost iz Londona, Pariza in Was-
hingtona, ni hotela kloniti ljudski volji.
Zato je moralo ljudstvo poklicati še več
tankov, da so odpravili protirevolucio¬
narje.

Na srečo je to divje klanje fašističnih
razbojnikov bilo ustavljeno v manj kot
enem tednu in se je tovariš Kadar v
imenu madžarskega ljudstva zahvalil
ruskim četam, da so prišla Madžarski
na pomoč.

Madžarski delavci so pozvali ruske
čete, naj ostanejo na straži proti ka¬
kršnim koli nadaljnim vstajam reakcio¬
narjev in sovjeti, kot nov zgled pomoči
malim sosedom, so sklenili, da bodo ob¬
držali v deželi toliko svojih čet kolikor
je protirevolucionarjev. Vsi miroljubni
narodi širom sveta so prisrčno pozdravi¬
li to odločitev.

Iz Osrednjega tajništva SLS iz New
Yorka je uredništvo Svobodne Slovenije
prejelo prošnjo za objavo naslednjega
Vabila vsem dosedanjim članom zbora
zaupnikov SLS:

VABILO

vsem dosedanjim članom zbora
zaupnikov SLS

V smislu čl. 14 novega Pravilnika SLS,
ki je nedavno stopil v veljavo, stranka
nadaljuje svoje delo, dokler ji v domo¬
vini ni mogoče, v zamejstvu po tistih
svojih članih, ki so to delo opravljali že
doma, in pa po tistih, ki so jih strankini
člani v zamejstvu izbrali za to delo. Do¬
sledno temu obdrže strankini zaupniki,
izvoljeni v domovini, svoja mesta in s
tem pravico do udeležbe na zboru zaup¬
nikov. To pravico imajo tudi tisti, ki so
bili člani načelstva ali izvršnega odbora
SLS ali pa so bili izvoljeni kot zastop¬
niki stranke za senatorje, narodne po¬
slance, oblastne poslance in župane.

Vsi zgoraj navedeni, ki živijo sedaj v
svobodnem svetu, morajo v teku dveh
mesecev po zadevnem pozivu pismeno
sporočiti izvršnemu odboru stranke, ali
so voljni vršiti vse dolžnosti in pravice,
zvezane s funkcijo zaupnikov. Izvršni
odbor pa jih bo obvestil, da je njihovo
izjavo sprejel na znanje brez ugovora,
ker smatra, da so ostali zvesti stranki
in da so delali po njenem programu.

Na osnovi zgoraj navedenih določb
Pravilnika vabimo vse dosedanje člane
zbora zaupnikov, bivše senatorje, narod¬
ne poslance, oblastne poslance in izvolje¬
ne župane SLS, da v teku dveh mesecev
po datumu objave tega poziva pismeno
sporočijo začasnemu izvršnemu odboru
stranke, v roke osrednjega tajnika dr.
Ludovika Puš-a, 18 East 60th Street,
New York, N. Y., izjavo, da so voljni še
nadalje vršiti vse dolžnosti in pravice,
zvezane s funkcijo zaupnikov.

Kdor bi v stavljenem roku iz neopra¬
vičenega razloga ne ustregel tej določbi
strankinega Pravilnika, bo izgubil svojo
funkcijo v stranki.

Dr. Miha Krek Dr. Ludovik Puš

Načelnik SLS Osrednji tajnik SLS

CENA SUŽNJEV RASTE

Delegati 38 držav so nedavno razprav¬
ljali o suženjstvu na posebni konfe¬
renci ki so jo ZN sklicali v Ženevi ▼
Švici. Razširjenost suženjstva v dvaj¬
setem stoletju je izredno velika in je
mnogim delegatom naježila lase, ki so
menili, da suženjstva ni več, odkar so
ga nazadnje odpravili tudi v britan¬
skih kolonijah v preteklem stoletju.

Na konferenci so opustili razpravo
o modernem suženjstvu dvajsetega sto¬
letja v komunističnih državah za želez¬
no zaveso, kjer po zadnjih cenitvah trpi
in umira nad 20 milijonov sužnjev, v Ev¬
ropi in prav toliko v Aziji. Delegacije
so proučevale poročilo o suženjstvu,
podobnemu onemu iz starega in sred¬
njega veka, ki se je kljub civilizaciji, ki
že sega skoro v zadnji kotiček na svetu,
ohranilo do današnjih dni. Poročilo je
pripravil londonski ravnatelj Protisu-
ženjske družbe (Anti-Slavery Society)
C. W. Greenidge in obsega 110 strani
podatkov o grozotah in trpljenju staro-
veških sužnjev v dvajsetem stoletju.

Arabija ima pol milijona sužnjev v
verigah, 3 milijone deklet je letno pro¬
danih za nasičenje strasti azijskim velja¬
kom in 6 milijonov sužnjev trepeta v Pe¬
ruju in Ekvadorju, kdaj se bodo znašli
pred smrtjo od gladu.

Arabija je danes zibelka suženjstva.
Suženjstvo je sprejeto in uzakonjeno.
Sužnje hranijo kakor živino iz genera¬
cije v generacijo. Trgovci jih uvažajo

tja iz Afrike in Belužistana, prav tako
pa tudi iz Svete dežele, od koder jih
med potjo uporabljajo bogati potniki
kot potovalne čeke, prodajajoč človeška
bitja kadar koli potrebujejo denar.

Suženj je na milost in nemilost izro¬
čen volji gospodarja v slehernem odten¬
ku življenja, tudi v razmnoževanju kar
se tiče žena. Kakor razmnožujejo živo-
no po volji gospodarja, tako moškemu
sužnju gospodar ukaže po svoji volji
kdaj in kje mora namnožiti njegovo šte¬
vilo sužnjev. Včasih gospodar pusti, da
se sužnji razmnožujejo po svojih željah,
toda samo tako dolgo, dokler jih to ne
ovira pri delu, ko jih more ločiti, ka¬
dar koli hoče.

Suženjstvo, zlasti v Saudijevi Arabi¬
ji, narašča, ker petrolejski vrelci prina¬
šajo bogastvo in zahtevajo vedno več
delovne sile. Bogati Arabci imajo po
40 sužnjev in več. Cene sužnjev so bi¬
le pred nedavnim od 28 do 216 dolarjev
za glavo. V zadnjih letih je cena za
močnega mladega sužnja narasla na
420 dolarjev in za privlačno dekle na
1120 dolarjev. Mnoge sužnje so zelo
mlade.

Sužnje, ki pobegnejo, pobijejo na naj¬
krutejši način. Nedavno je nekemu go¬
spodarju ušlo dvanajst sužnjev, ki so
skušali pretolči se skozi puščavo. Neka
vojaška edinica jih je zasačila in jih
devet obglavila na licu mesta. Ostale
tri so pripeljali nazaj h gospodarju, ki

jih je dal javno obglaviti drugemu suž¬
nju na dvorišču kraljeve palače v Ri-
yadu.

Mnogo arabskih sužnjev pripeljelo tr¬
govci, ki na svojih trgovskih potovanjih
napadajo vasi v Omanu. Suženjska tr¬
govina cvete tudi v Siriji, zlasti s sve¬
tlolasimi dekleti iz Aleppa. Druge dova¬
žajo iz ekvatorialne Afrike in Beludži-
stana. V skupinah do 1.000 mož napa¬
dajo bogati trgovci vasi v ekvatorialni
Afriki, tudi na področjih, kjer je su¬
ženjstvo prepovedano in ga kontrolira¬
jo evropske kolonialne države. Toda
ogromnih afriških področjih doslej še
nobena sila ni mogla učinkovito kontro¬
lirati. Zlasti v Afriki ugrabljajo ženske,
jih uporabljajo za zarod, nato pa mo¬
ške sužnje onesposobijo in otroke odpe¬
ljejo naznanokam. Vasi do tal podro in
požgejo.

Gospodarji s sužnji, izvežbanimi za to,
napadejo vas ponoči in polovijo otroke
in mlade moške in ženske. Z ugrabljen¬
ci uredijo karavane, v katere jih z ve¬
rigami priklenejo in poženejo na pohod
na sever do Rdečega morja, kjer jih pre¬
peljejo z ladjami. Suženjski promet čez
Rdeče morje in Perzijski zaliv se je v
preteklih letih močno povečal — po¬
vprečno 10.000 sužnjev na leto — ker
so evropske sile opustile resno kontro¬
lo. Pred minulo vojno so patrolni čol-
«ni angleških, francoskih in italijanskih
mornariških edinic zasačili marsikatero
karavano in sužnje osvobodili.

V Abesiniji je bilo pred zadnjo voj¬
no izredno veliko sužnjev: od 8 milijo¬

nov prebivalstva je bilo 2 milijona suž¬
njev. Haile Selasi je sedaj uradno pre¬
povedal suženjstvo, toda zakonske od¬
redbe pri mnogih odpornih rasih niso
mogli uveljaviti.

Poleg suženjstva v verigah je še da¬
nes razširjena tudi druga oblika suženj¬
stva, zlasti v Aziji: revni starši proda¬
jajo svoje otroke, zlasti deklice, za
izkoriščanje azijskih veljakov. Večino
ma jih moški člani veljakove družine, ki
je nakupila taka dekleta, izrabljajo za
svoje namene ter jih pozneje pro¬
dajajo naprej v javne hiše. Ta sistem
je zlasti razširjen na Japonskem in Ki¬
tajskem. Do pred kratkim so oblasti mo¬
gle našteti nad 3 milijone takih nesreč¬
nih deklet v Aziji. Ta sistem suženj¬
stva je razširjeji tudi v Oceaniji, bri¬
tanske oblasti v Hong Kongu pa so ga
pred leti povsem zatrle.

Okoli 6 milijonov Indijancev v Peruju
in Ekvadorju so sužnji-peoni. Ti sužnji
so delovna sila nekaj bogataških družin,
ki so njihovim prednikom nastavile ta¬
ko nizke plače, nikdar izplačane, da so
se sproti zadolževali pri svojih lastnih
gospodarjih in se nikdar-ne morejo od¬
kupiti z delom. Ta dolg se vleče iz roda
V rod.

Po mnenju konference, ki je prouče¬
vala poročilo, bi, samo svetovna javnost
v celoti mogla polagoma odpraviti su¬
ženjstvo v teh deželah, predvsem Za-
pad, ki ga poleg te naloge čaka še težja
naloga rešitve milijonov sužnjev za že¬
lezno zaveso.

ARGENTINA

Predsednik general Aramburu je imel
sestanek s člani Nacionalnega obramb¬
nega sveta. Na njem so razpravljali o
vseh vprašanjih, ki so v zvezi z obrambo
ameriškega kontinenta. Navzoč je bil tu¬
di argent. zastopnik pri Vseameriškem
obrambnem odboru general Julius La¬
gos.

Tiskovni urad predsedstva vlade je
objavil sporočilo o novoodkriti zaroti
pristašev prejšnjega režima. Za izved¬
bo prevrata so dobivali navodila od no¬
silca prejšnjega režima samega ,ki ži¬
vi sedaj v Caracasu v Venezueli. V zve¬
zi s tem so zaprli 35 oseb. Načrt za zru-
šenje sedanje vlade je predvideval tri
razvojne dobe. Prva je bila določena za
ustvarjanje gospodarske zmede z razni¬
mi stavkami in širjenjem vznemirljivih
govoric. Ko bi dosegli tako stanje, bi
za to določene osebe začele izvajati te¬
roristične načrte. Ob proglasitvi splošne
.stavke naj bi izbruhnil prevrat. Ker
zarotniki na svojo stran niso mogli do¬
biti kake vplivnejše vojaške osebe, so
predvidevali, da bodo morali napasti ka¬
ke vojaške objekte, zlasti ob meji s so¬
sednimi državami, odkoder bi se nato
vrnili v Argentino funkcionarji prej¬
šnjega režima. Za izvedbo vseh teh
načrtov so bila določena posebna povelj¬
stva v inozemstvu. V Paraguayu za For-
moso, Chaco, Misiones, Corrientes in
Santiago del Estero. V Boliviji za Ju-
juy, Salto, Tucuman, Catamarco in La
Riojo, v Čilu za Mendozo, San Juan, San
Luis in za južne province. V Uruguayu
za Buenos Aires, prov. Bs. Aires in La
Pampo. Vsa ta poveljstva so bila podre¬
jena osrednjemu poveljstvu v Caraca¬
su. — V zvezi z odkrito zaroto v Argen¬
tini je newyorški dnevnik “New York
Times” objavil članek, v katerem se
zavzema za izgon Perona z ameriškega
kontinenta, Nekateri listi so tudi obja¬
vili poročila, da je Peron napravil spo¬
razum z vodjo bolivijanskih levičarskih
elementov Lechinom.

Argentinska krščansko - demokratska
stranka je imela te dni zborovanje vseh
strankinih funkcionarjev iz vse republi¬
ke. Na njem so razpravljali o vseh vpra¬
šanjih, ki se pojavljajo v argentinskem
notranjepolitičnem življenju z demokra¬
tizacijo javnega udejstvovanja. Vodstvo
te stranke v prov. Bs. Airesu je za zbo¬
rovanje pripravilo predlog, naj bi stran¬
ka zahtevala, da bi ustavodajna skup¬
ščina postala vrhovni organ v republiki
potem, ko bo sprejeta nova ustava.
Predsedniške funkcije npj bi vršil pred¬
sednik ustavodajne skupščine. Ta za¬
časna vrhovna uprava bi morala razpi¬
sati splošne volitve najkasneje 60 dni
po sprejetju nove ustave. Na zborova¬
nju so nekateri delegati zelo obsojali de¬
lo po raznih gremijih. Vladi zamerjajo,
da je komisarska mesta po gremijih v
glavnem podeljevala predstavnikom ne¬
ke polit, skupine. Govorniki so tu mi¬
slili socialiste. Tudi ne odobravajo od¬
redbe o odvzemu volilne pravice pravice
ter o prepovedi izvrševanja javnih funk¬
cij raznim funkcionarjem prejšnje u-
prave.

Vlada je objavila odredbo, s katero je
razveljavila objavo mobilizacijskega
stanja za železniško osebje. Kot znano
je bilo žel. osebje mobilizirano zaradi
nevarnosti proglasitve splošne stavke.

Skupina unionistov v radikalni stran¬
ki v Bs, Airesu je predložila notranjemu
ministru spomenico, v kateri se zavzema
za odložitev izvedbe volitev za ustavo¬
dajno skupščino za nekaj mesecev.

Vlada je objavila odredbo, s katero
je podaljšala stanovanjsko zaščito do
30. septembra 1958. V določila o podalj¬
šanju stanov.’ zaščite so vnesene neka¬
tere novosti. Tako ni več stanovanjske
zaščite za vsa nova stanovanja pa tu¬
di ne za izpraznjena stanovanja.

Mestna občina v Bs. Airesu je zaprla
prostore, ki jih je imela Krščansko la-
boristična stranka. Objavila je, da je to
storila zaradi higijenskih razlogov.
Vodstvo te politične skupine je zaradi
te odločitve mestne občine poslalo oster
protest notranjemu ministru.

Min. za zun. zadeve in bogočastje je
objavilo, da je papež Pij. XII ustanovil
12 novih škofij v Argentini. Te so: v
prov. Bs. Aires v mestih Moron, San
Isidro, Lomas de Zamora, Mar del Plata
in Nueve de Julio; v prov. La Pampa:
Sjanta Rosa Toay; prov. Entre Rios:
Gualeguaychu; prov. Santa Fe; Recon-
quista; prov. Misiones: Posadas prov.
Formosa: Formosa; prov. Cordoba: Vi-
lla Maria in prov. Chubut: Comodoro
Rivadavia. škofiji v Bahia Blanca in v
Tucumanu so pa povzdignili v nadško¬
fiji.

PORAVNAJTE NAROČNINO

Buenos Aires, 7. IH. 1957

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

Ilovice iz alopenije^

V proračunski razpravi v zvezni skup¬
ščini je titov drž. sekretar za narodno
obrambo Ivan Gošnjak navajal, da so
izdatki za jug. vojsko za prorač. leto
1957 predvideni v znesku 158.500.000.000
din. Za osebne izdatke je določenih 30
milijard, za operativne izdatke 2 mili¬
jardi in 820 milijonov, za materialne iz¬
datke 122 milijard in 820 milijonov din,
za mat. izdatke za vojaško gospodar¬
stvo pa 3 milijarde. Po armadnih vidi¬
kih je pa razdelitev naslednja: Za voj¬
sko na kopnem je predvidenih 112 mi¬
lijard 569.839.000 din, za vojaško letal¬
stvo 24 milijard 374.087.000 din, za voj¬
no mornarico 18 milijard 556.074.000
din. Omenjal je tudi, da je ameriški
kongres ustavil nadaljnjo vojaško pomoč
Jugoslaviji, pooblastil pa Eisenhowerja
“naj sam odloči, ali se bo nadaljevalo
dobavljanje zaostalega materiala iz
prejšnjih programov”. Odločitev Eisen-
hovverja je bila po Gošnjaku “deloma
pozitivna”, kljub temu “se pa pozneje
niso nadaljevale dobave osnovnega ma¬
teriala, namreč letalskega, ki tvori 80%
vseh zaostalih dobav”. Gošnjak je ome¬
njal tudi težave, ki jih ima Titova Ju¬
goslavija glede ureditve nabave licenc
za graditev letal na reakcijski pogon.
Pravi, da so v pogajanjih za te licence
z ameriško, angleško in francoske vla¬
do še vedno tam, “kjer so bili v začet¬

ku”. Končno je napovedal priprave pred¬
loga zakona za spremembo zakona o
narodni obrambi za uvedbo eneloletnega
roka službovanja v armadi vseh rekru¬
tov - obveznikov, katerih družine se
vzdržujejo izključno iz njehovega oseb¬
nega dela.

Koroški Slovenci, živeči v Ljubljani,
so priredili prijateljski sestanek v po¬
častitev svoje rojakinje dr. Angele Pi-
skernikove ob njeni 70 letnici.

Izdatki za Titovo notranje ministrstvo
v Beogradu so predvideni v let. prora¬
čunu v znesku 4 milijarde 732.487.000
din. Zvezni drž. sekretar za notr. zade¬
ve Svetislav Stefanovič je v zvezi s
tem proračunom navajal, da je “ena
izmed kočljivih nalog službe državne
varnosti odkrivanje in preprečevanje
vseh delavnosti, ki so naperjene proti
oblasti delovnega ljudstva, socialistični
graditvi in naši družbeni ureditvi” Po
hvalil jo je, “da je uspešno izpolnjeva
la svoje naloge in reagirala na vse obli
ke sovražnega delovanja”. Povedal je tu
di, da so organi kriminalistične službe
od januarja do sept. sodelovali v 80.218
postopkih. Od tega visokega števila je
41.2 % kaznivih dejanj proti družbeni
lastnini in narodnemu gospodarstvu, dru¬
gih kaznivih dejanj je pa bilo 58.8%.
Koliko ljudi je v titovini še zaprtih,
Stefanovič točno ni navedel. Dejal je

IZ TEDNA V TEDEN

Na Madžarskem je tamošnji komuni¬
stični nasilnik Kadar preosnoval svojo
vlado, Velike spremembe je izvedel tu¬
di v tkz. madžarski socialistični stran¬
ki (kom. op. ur.) Spremembe v stran¬
ki so zlasti velike v centralnem komite¬
ju, v politbiroju, v tajništvu centralne¬
ga komiteja in v kontrolnem komiteju
ter v 51 strankinih šolah. Kadarjev
pravosodni minister je pa v izjavi na¬
glasil, da bo obsedno stanje na Madžar¬
skem še naprej v veljavi. Komunistič¬
no časopisje zagovarja potrebo, da na¬
gla sodišča delajo naprej in da pridejo
prednje vsi, ki so nevarni sed. kom.
oblastem. Madžarska komunistična poli¬
cija je zadnje dni zaprla v Budim pešti
nad 300 ljudi in močno zastražila posla¬
ništva vseh zahodno evropskich držav,
ker so ljudje preveč zahajali va¬
nje. Zlasti močno je zastraženo avstrij¬
sko veleposlaništvo. Policija je nadle¬
govala celo veleposlanika samega. Za¬
radi tega je avstrijska vlada podvzela
vrsto protiukrepov. Tako je zadržala po¬
delitev vize predstavnikom sed. madžar¬
ske vlade za potovanje v Avstrijo,
■madž. odboru za repatriacijo je sporo¬
čila, naj zapusti avstrijsko ozemlje, za¬
držala pa je tudi pošiljke raznega bla¬
ga za Madžarsko.

Severnoameriški podpredsednik Richard
Nixon se mudi na obisku v Afriki. Bil

je že v Alžiru ,kjer so ga navdušeno
sprejeli. Dejal je, da je Alžir za Eisen-
howerjevo doktrino. Obiskal je tudi že
novo samostojno državo Ghano. Šel bo
pa še v Libijo, Sudan in Eritrejo. Fran¬
cosko časopisje ga hudo napada, češ, da
je enostavno agent ameriške petrolejske
družbe Standart Oil Company. Prav ta¬
ko ga napada tudi sovjetsko časopisje,
ki pravi, da po Afriki samo ustvarja
nove vojaške postojanke proti sovjetom.

■ V Angliji so laboristi dosegli dva no¬
va uspeha. V nadomestnih volitvah so
zmagali v okraju Wednesbury, kjer so
premagali liberalce, poslanski mandat
v okrožju Camarthen je pa dobila hčer¬

ka znanega prvaka liberalne stranke
Davida Llojda George a Lady Megan
Lloyd George, ki je nedavno zapustila
liSiralno stranko in se pridružila labo-
ristom.

Nepalska vlada je uvedla posebne tak¬
se za himalajske turiste. V bodoče ture
v himalajsko g’orovje ne bodo več brez¬
plačne, ampak bo treba zanje plačati
precej visoko takso. Tako bo za odhod
na Mount Everest in še na sedem dru¬
gih najvišjih vrhov treba plačati takso
3.000 rupij, t. j. 640 dolarjev, za vrho¬
ve, ki presegajo višino 7.500 m 2.000 ru¬
pij, za nižje vrhove pa 1.000 rupij. Za
vsakega smrtno ponesrečenega sprem¬
ljevalca domačina bo treba plačati od¬
škodnino 5.000 rupij, t. j. 1063 dolarjev.

samo’ “da je ostalo število obsojenih o-
seb, ki prestaja kazen zadnjih 4 do 5
let, približno na isti višini, s težnjo po
majhnem nazadovanju’. Se pravi, da je
njihovo število še vedno zelo veliko.

V Ljubljani so se opekarji iz vse Slo¬
venije' na skupnem sčstanku pritoževali
o nezadovoljivem stanju v slovenski o-
pekarski industriji. Zmogljivost te in¬
dustrije je za potrebe Slovenije občutno
premajhna in tako morajo vsako leto
uvažati okoli 20 miliionov kosov zidne
in strešne opeke iz drugih republik, kar
občutno podraži gradbene storitve. U-
gotovili so, da opekarska industrija v Slo¬
veniji brez rekonstrukcije in temeljite
preureditve ter uvedbe mehanizacije ne
bo mogla dohajati potreb po opečnih
izdelkih.

Proizvodno podjetje slov. filmskih de¬
lavcev VIBA-film je nedavno izdelalo
tri kratkometražne filme in sicer Ada¬
mičev film Zemlja kliče, Sintičev film
Plemenita jekla in Kosmačev film Po¬
sebna vožnja. Prvi “film” Zemlja kliče”
prikazuje razvoj in napredek kmetij¬
stva v Sloveniji, drugi film “Plemenita
jekla” seznanja javnost z delom v žele¬
zarni in jeklarni v Ravnah, tretji film
“Posebna vožnja” pa v okvirni zgodbi po¬
sebne avtobusne vožnje pripoveduje o
svetu med Turjkom in Kolpo ter o Ko¬
čevskem.

Svet za kulturo in prosveto v Ljublja¬
ni je na eni zadnih sej razpravljal o
zakonskem osnutku o poklicnih gledali¬
ščih, ki je prilagojen splošnemu zako¬
nu o gledališčih, dopolnjuje ga pa v
vprašanjih, ki se tičejo slovenskih gleda¬
lišč. kot n. pr. načelna kategorizacija
gledališč v Sloveniji itd. Na isti seji je
tudi potrdil imenovanje dr. Danila šva
re za honorarnega ravnatelja Opere
Slov. narodnega gledališča v Ljubljani.

“Drevo na samem” je naslov pesniški
zbirki, ki jo je izdal Cene Vipotnik.
“Portreti” pa naslov dr. Kreftove knji¬
ge o njegovih esejih in literarno - zgo¬
dovinskih študijah.

V Novi Gorici so odprli bolnišnico, ki
razpologa s 330 posteljami.

Na občnem zboru sindikata promet¬
nih delavcev Slovenije so ugotavljali, da
je v Sloveniji premalo šoferjev in da
strokovna vzgoja poklicnih voznikov ne
gre v skladu z naraščanjem števila mo¬
tornih vozil. Ugotovili so tudi, da je v

javnem cestnem prometu v Sloveniji pod j
'komunisti od celotnega števila kamio¬
nov 14% v socialističnem sektorju, 80%
v parkih za lastne potrebe, v zasebnem
sektorju je pa samo 6% kamionov.

Na novi 28 km dolgi žel. progi Sav¬
ski INJarof-Kumrovac, ki teče po dolini
Sotle, so naslednje železniške postaje
odn. postajališča: Sutla, Kraj Donji, Ra¬
kovec, Rozga, Dubrovica, Draše-Bizelj-
sko, Klanjec, Kumrovac. To leto bodo
železnico podaljšali do 40 km in bo tako
priključena na progo Ljubljana-Maribor.

S tem se bo pot z vlakom iz Maribora do
Zagreba skrajšala za kakih 50 km. Isto¬
časno z graditvijo te proge so tudi re¬
gulirali reko Sotlo, ki meji Slovenijo in
Hrvatsko. Za ureditev njenega teka so
morali prekopati 500 tisoč kub. metrov
zemlje.

V Savi pri Gostincah blizu Laza so u-
jeli 1,20 m dolgega sulca. Tehtal je
17.5 kg ter je bil star okoli 17 let. To
je bil po vojni največji sulec, ujet v
Savi.

Akademija za igralsko umetnost v
Ljubljani je slavila 10 letnico obstoja.

Umrli so. V Ljubljani: Dr. Ludvik La¬
diha, nač. obč. oddelka drž. žel v p., Ru¬
dolf Vrančič, dolgoletni uslužbenec pri
rektoratu Ijb. univerze v p., Vladimir
Vošnjak, Amalija Bečaj, roj. Toplak,
Rado Puntar, komerc vodja podjetja
“Indos”, Alojzij Ladiha, želi ključavničar
v p., Srečko Rus, rezervni art. častnik
v p., Alojzija Banovec, roj. Rozman, ing.
Aleksander Makarov, uslužb. podjetja
Projekt - nizke zgradbe, Marija Pir¬
nat, roj. Peterlin, Amalija Jerin, Ma-
vricij Bore, kom. poslanec in predsednik
zbora proizvajalcev in Stanko Novak, u
pravnik kraj. zadruge v Št. Gotardu pri
Trojanah, Rihard Marmolja v Mirnu pri
Gorici, Ivan Verbič, preglednik fin. kon¬
trole v p. v Naklem, Leopold Oven na
Reki, Rastislav - Zmago Delpin, “na¬
rodni heroj” v Novi Gorici, Janez Su¬
ša, pos. v Senožečah, dr. Vladimir Ča¬
dež, zdravnik v Celju, Dragica Špar-
hakl v Celju, Alojzija Toplak, roj. Ro¬
zin, žena avtoprevoznika v Celju, Vera
Voglar, roj. Štuhec, bančna uslužb. v
Celju, Franc Klinar, rudar-kopač v Sve¬
tini nad Celjem, Marija Troger, roj.
Flor v Mozirju, Janez Cimperman v
Preserjah, Franc Taurer, žel. upok. v
Polju in Jernej Spruk, upok. na Viču.

Vsak teden ena

MOJ OČKA SO MI REKU.

Moj očka so mi rekli:
"Oženi se, moj sin,
tam gori na planinci
oženi se, moj sin.”

Kako se bom oženil,
k' nobene ne poznam,
tam gori na planinci
nobene ne poznam.

Ponoči bodem ljubil,
podnevi pa oral,
tam gori na planinci,
podnevi pa oral.

Slovenci v Argentini

BUENOS AIRES

Škof dr. Gregorij Rožman
se je po obisku rojakov v Čilu vrnil
v soboto dne 2. marca v Buenos Aires.
Iz Santiaga v sosednji republiki do Bue¬
nos Airesa je potoval z letalom. Na le¬
tališče Ezeiza je prispel v večernih u-
rah.

Slavnostna mladinska akademija, ki
jo pripravlja slovenska mladina škofu
dr. Gregoriju Rožmanu bo v nedeljo 10.
marca t. 1. v dvorani kolegija La Salle
v ulici Rio Bamba 650 v Buenos Airesu.

V zavodski kapeli bo ob štirih popoldne
najprej sv. maša. Imel jo bo prevzvišeni
škof g. dr. Gregorij Rožman. Med mašo
bo skupno sv. obhajilo otrok. Vsi otroci
ga bodo darovali Prevzvišenemu. Po
končani sv. daritvi bo pa v zavodski
dvorani slavnostna akademija.

Občni zbor SFZ

Na pustno nedeljo, 3. marca, se je
na slovenski pristavi v Moronu vršil o-
smi občni zbor Slovenske fantovske zve¬
ze. Nanj je prišlo lepo število fantov:
članov in naraščajnikov. Po pozdravu

predsednika iLovreta Tomažina, so sle¬
dila poročila posameznih odbornikov, iz
katerih je bilo razvidno uspešno delo
organizacije v preteklem letu. Bilo je
veliko sestankov, veliko sej, več dru¬
žabnih prireditev, veliko športa. Z eno
besedo: fantovske volje. Zatem so bi¬
le volitve. Novi odbor sestavljajo slede¬
či fantje: Predsednik Bidovec Anton,

podpredsednik Magister Milan, tajnik
Avguštin Aleksander, blagajnik Zurc
Franc, gospodar Grabnar Jože. Odbor¬
niki pa so: Vodnik Jože, Selan Ciril,
Mehle Lojze, Ribnikar Rudi ter Fron-
tini Janez, ml. V nadzornem odboru so.
Prijatelj Jože, Krajnik Tone in Rezelj
Lojze. Razsodišče pa tvorijo: Vester

Franc, Lavrič Lojze ter Trpin Jože.

Po končanem občnem zboru so se fan¬
tje, polni veselja, podali na igrišče ter
z zdravo fantovsko pesmijo in z razno¬
vrstnimi igrami pričakovali lepega ve¬
čera.

Osebne novice

Rev. Jože Horn v Mendozi je postal
hišni duhovnik v kolegiju Compahia de
Marija v ulici San Martin 2512. Novo
mesto je že nastopil. Čestitamo.

BITI NA SVOJI ZEMLJI SVOJ GO¬
SPOD je razumljiva želja mnogih lju¬
di; tudi Slovencev. Zato ni čuda, da je
večina že od prihoda v Argentino na¬
prej s takim veseljem kupovala lote in
si gradila hiše.

Vprašanje pa je, ali je pametno, da
bi se prvemu lotu pridružil še drugi. Ko
si boš na primer kupoval boljše pohi¬
štvo ali pa ko boš klical zdravnika, če
te zgrabi bolezen, ali boš tedaj z lotom
plačeval? Pri vsem svojem premoženju
boš moral prositi denarja drugje; z de¬
narjem je pa tako, da ga najtežje do¬
biš, kadar ga najbolj potrebuješ.

Skrbi torej sedaj za svojo plačilno
sposobnost. Naloži vsaj del svojega pre¬
moženja tako, da Ti bo vedno na razpo¬
lago in da z njim obenem še lepo za¬
služiš! Vprašaj pri PROMET-u SRL,
Cap. m$n. 100.000.— (edina družabnika
brata Krištof) 25 de Mayo 533-III., Bs.
Aires, T. E. 31-6435.

FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (26)

PESEM O BERNARDKI

S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main

“Ali moremo torej porabiti deseti člen
konkordata?” vpraša župan cesarskega
državnega tožilca, potem ko je Peyra-
mala spremil do stopnic.

“To je vendar paradoks,” grmi Du-
tour. “S tem, da se je stari prekanje¬
nec postavil na našo stran, nam je za¬
mašil to luknjo. Boj z duhovno gospo¬
sko bi bil odločilnejši kakor to prizna¬
nje. Sedaj imamo stvar sami na vratu.”

“Vrag vendar,” stoka Lacade. “Danes
je bilo dva tisoč ljudi, jutri jih bo tri-
tisoč in pojutrišnjem pettisoč. In mi
Imamo na razpolago samo Calleta in
nekaj orožnikov.”

“Ali sme moja malenkost nekaj pred¬
lagati”, se oglasi Jacomet. “Ne razu¬
mem veliko o visoki politiki, zato pa
imam vsak dan opraviti s sumljivimi
osebnostmi, z zločinci, tatovi, potepuhi,
pijanci in lopovi vsake vrste. Na ta na¬
čin dobi človek gotovo prakso, ljudem
vliti strahu in jih pritisniti. Z vragom
hi morala biti zvezana, če bi mi ne u-
spelo tej mladi Soubirousovi vliti stra¬
hu v kosti, da bo koj prenehala s svojo
igro in sicer' še danes. In če zgubi de¬
kle pogum hoditi k votlini, bo že jutri z
vsem prikazovanjem končano. Prosim
torej cesarskega državnega tožilca in
gospoda župana, da zadevo zaupata me¬
ni.”

“Lepo se sliši, dragi Jacomet,” odvr¬
ne Dutour, po kratkem premisleku. “Če
gremo po zakonu, ste vi uradno res pr¬
va inštanca. Vendar bi si o mali rad u¬

stvaril tudi lastno sodbo. Zavoljo tega
jo bom zaslišal in sicer pred vami, po¬
polnoma mirno v svojem privatnem sta¬
novanju. — Soglašate, gospod župan?”

Lacade sedi že na trnju. Pričenja se
opoldansko zvonenje in v ustih čuti ki¬
sel okus. Bernardka mu je danes odtr¬
gala kozarec malvazijca.

“Delajta hitro, gospoda,” zakliče in
seže po klobuku. “Od vaju zavisi, ali bo
Lurd dobil železnico ali ne...”

Petnajsto poglavje
VOJNA NAPOVED

Šivilja Antonija Peyret je upala, da
bo muhasta vdova Bernardke kmalu si¬
ta in ji bo prej ali slej odrekla gostoljub¬
je. Kakor mnogi iz nižjih stanov ni
lahko prenašala, da je nek drug revež
prišel v njeno lovišče. In poleg vsega še
po njeni krivdi. Ko bi slutila, kakšne
posledice bodo nastale, bi prav gotovo
nikoli ne izrekla domislice o ubogi ver¬
ni duši v vicah. Slabo je, ker je Milleto-
va docela zaljubljena v svojo “petite
voyante” in kdaj bo prišlo do spremem¬
be v volji in do odpusta, tega si obože¬
valka svoje dobrotnice ne more pred¬
stavljati. V največje začudenje Peyreto-
ve pa se je zgodilo obratno :ni gospa
Millet odpustila Bernardke, temveč Ber¬
nardka je naznanila svoj odhod gospej
Milletovi. Zgodilo se je to, oziroma do¬
gajalo, dan prej, na soboto, proti dvanaj¬
sti uri, tik pred kosilom, h kateremu
Peyretova ni bila povabljena. Bernardka,

ki je imela prej s teto Bernardo kratek
pogovor, se je globoko priklonila pred
svojo gostiteljico:

“Tisočkrat se vam zahvalim za vašo
dobroto, gospa, toda mislim, da bi bilo
bolje, če se vrnem k svojim staršem”.

Milletova se je ustrašila in njena pol¬
na brada se je pričela tresti:

“Za božjo voljo, kaj je to, otrok moj ?
Ali ti ni dobro pri meni?”

“Ne, ne počutim se tu, več dobro”,
prizna Bernardka, odkrito in preprosto.
Toda hitro doda: “Moja krivda je”.

“Ti ni všeč? Ali ni lepo pri meni?”

“Preveč lepo je pri vas, gospa”.

Trepalnice šivilje, ki je bila priča do¬
godku, so živahno utripale. Pričakovala
je, da bo bogata vdova izbruhnila v je¬
zo, ki jo je večkrat pograbila. Toda tu¬
di zdaj se je zgodilo povsem nekaj dru¬
gega. Milletova je med solzami zasmr-
kala:

“Blagoslovljen otrok si, Bernardka.
Spoštujem tvojo odločitev. Videl^ se bo¬
va jutri ob votlini.. .”

“Oh, da gospa, jutri se bova videli pri
votlini... ”

Milletova je trdno držala dekličine ro¬
ke, kakor da jih ne misli spustiti.

“Toda pri kosilu boš vendarle še os¬
tala ,otrok. Danes bo civet de Lievre, .. ”

“Civet de Lievre”, ponovi cmokajoče
Antonija, ki ni bila zaničevalka dobrih
jedi.

“Hvala, rada bi šla takoj domov, go¬
spa”, zaprosi Bernardka. “Ali se smem
zdaj posloviti od gospoda Filipa?...”

Ko je deklica odšla, je Milletova od¬
mahnila šivilji:

“Dobro mi boste napravili, draga Pey-
ret, če me pustite samo. Danes ne potre¬
bujem druščine pri kosilu.. . ”

Na poti domov reče teta Bernarda
Bernardki:

“Rada bi te vzela k sebi. Ne samo za¬
voljo tega, ker sem ti botrica. Lahko bi
spala s teto Lucijo v pritlični kamri.
Toda mislim, da prav narediš, da greš
k svojim ljudem, zakaj svet ima zelo grd
jezik. Zdaj te vsi zavidajo. .. Glej, da se
ne prevzameš. .. ”

Ta opomin je docela odveč. Nobene
nevarnosti ni, da bi slava stopila Ber¬
nardki v glavo. Še i^e čuti je. Mnogo bolj
jo skrbi, ker v Cachotu ne znajo več
tako z njo govoriti kakor nekoč. Mati je
še vedno kakor ohromela, dela brez be¬
sede in če se sreča s hčerinim pogledom,
ji takoj stopijo solze v oči. Oče Soubi-
rous napravlja potrt vtis, govori prav
tako malo kakor mama in njegova pov-
darjena bolehnost se je popolnoma umak¬
nila čudni zmedi, ki je Bernardki zadr¬
gnila grlo. Kakšen boleč znak, da se
Soubirous sramuje sedaj svoje ljube na¬
vade, da bi čez dan legel v posteljo. Nje¬
gova hčerka je mogoče videc, mogoče
celo še kaj drugega, kakor šepetajo sta¬
re ženske. Bog ve, kaj bi mogla biti.

Izučenemu mlinarju to ne gre v glavo.
Toda na vsakem slučaju je prijetnejše
brez besedi sedeti v tihem kotičku pri
Babou, kakor pa ves čas imeti pred se¬
boj to čudovito bitje.

Tudi najbolj zaupna sestra Marija se
je ponašala strahovito napeto, če je
govorila z Bernardko, je vedno češče
mešala francoske fraze med svoje pa-
tois narečje, samo da bi se pokazala
bolj fina. Celo Jean Marija in Justin se
ji izmikata, kadarkoli moreta. Sestrica
se jima zdi strašna. Poleg tega so še
obiski, ki se vrste v Cachotu kar ves
dan. Ožjih sosedov kakor sta Sajou in

Bouhouhorts, ni vredno niti omenjati.
Celo poštar Cazenave je nekoč vtaknil
nos skoz vrata. Potlej Maisongrosse,
pek, in Jožefa Ourous; Germaine Ra-
val in bogata gospa Luiza Baup, ki je
pripeljala s seboj svojo sobarico Ro¬
zalijo. Obrnila se je na spoštovanega
čevljarskega mojstra Barringues, ki so
se mu tresle roke kakor trepetlikovo
listje. In počastil je Bernardko z usnje¬
nim pasom, ki ga je napravil s svoji¬
mi tresočimi se rokami. Porcelanasta
zaponka na pasu je bila okrašena z Ma¬
rijino sliko.

“Tu imaš svojo gospo,” pravi Marrin-
gue.

“Toda to vendar ni moja Gospa, “re¬
če Bernardka, kar spravi umetnika v
slabo voljo.

Zavoljo teh okoliščin je bila družina
vegela, da je Sajou pripravil za deklico
majhno sobo v gornjem hadstropju.
Tudi Bernardka je vesela, da je mogla
v skritosti pomisliti, da so od petnajstih
srečnih dni prešli šele trije. Še dva¬
najst dni, še dvanajst dni, ponavlja kar
naprej.

Na to nedeljo je Soubirousova preko¬
sila samo sebe. Pripravila je na najfi¬
nejši način s česnom koštrunov hrbet,
ki ji ga je skoraj zastonj vsilil mesar
Gosos. Ravnokar so se vsedli k tej baj¬
ni jedi, ko je stopil skoz vrata policaj
Callet, znanilec nesreče.

“Vaša mala bo šla malo z menoj,” je
zabrenčal, dočim mu je pipa kar naprej
visela v desnem kotičku ust.

“Vedel sem,” je zastokal Soubirous,
“vedel sem, da mora tako priti...”
Pred seboj vidi istega angela sodišča,
ki ga je nekoč zavoljo neznane ovadbe
c-dpeljal v preiskovalni zapor.

Stran 4.

SVOBOD N.A SLOVENIJA,

Buenos Aires, 7. III. 1957

Gospodarit# v Južni Ameriki

Gospodarstvo južnoameriških držav
se je zaradi današnjega svetovnega po¬
ložaja znašlo pred problemi, ki jih bo
težko rešilo, pa mu tudi nudijo prilike,
kakršnih že dolgo ni imelo. Učinek sue¬
ške krize je za relativno kratko dobo
na južnoameriško gospodarstvo dvosme¬
ren: 1) ustvarja nov močan inflacijski
pritisk na gospodarstvo, ki je že samo
po sebi močno občutljivo na zunanje
pretresljaje; 2) ustvarja priliko za hi¬
ter razvoj bogatih petrolejskih virov,
ki morejo mnogim južnoameriškim dr¬
žavam prinesti takšno bogastvo, kakr¬
šnega n. pr. že uživa Venezuela. Na to
državo se v tem pogledu obračajo mno¬
ge oči z juga.

Na programu sta v bližnji bodočnosti
dve večji gospodarski konferenci, ki se
bosta bavili z razmerami na tej polob¬
li. V maju se bo sestala v La Paz (Bo¬
livija) Gospodarska komisija ZN za
Latinsko Ameriko, v avgustu pa v Bue¬
nos Airesu Organizacija ameriških dr¬
žav. Glavne točke razprav na obeh kon¬
ferencah bodo:

1) Gospodarska povezava — potreba
po zmanjšanju gospodarskih in uvoznih
ovir;

2) Financiranje gospodarskega razvo¬
ja — ustanovitev tozadevne banke, če¬
mur pa USA nasprotuje;

3) Cene surovin —ustvaritev sistema
za ustalitev cen;

4) Poljedelski previški — protest
proti severnoameriški konkurenci na
svetovnem trgu;

5) Komunizem — padec prestiža po-
edinih državnih KP zaradi dogodkov na
Madžarskem in v drugih državah za že¬
lezno zaveso.

Argentina stoji pred novim letom bo¬
lečega dviganja iz globin, v katere je
Peron pahnil njeno gospodarstvo. Zača¬
sna vlada, mora izbirati med mnogimi
problemi, ki zahtevajo prednost. Vpra¬
šanje goriva in prevoza je najnujnejše.
Zasilna severnoameriška pomoč je pri¬
šla prav, toda je nezadostna. Delegaci¬
ja Svetovne Banke bo priporočila do¬
datna posojila na široki osnovi. Buenos
Aires bo moral spremeniti nekatere
svoje gospodarske predsodke ali pa se
zadovoljiti še naprej s slabim finančnim
odzivom od zunaj zlasti kar tiče petro-
leja.

Odklonitev dovoljenja za zunanje iz¬
koriščanje petroleja more postati usod¬
na za državo, ki se lovi po dnu praznih
blagajn za zadnjimi finančnimi viri.
Skalnato trd nacionalizem se v tem po¬
gledu pričenja mehčati. Vlada se trudi,
da ne bi zašla predaleč in skuša prepri¬
čati vse, da ji s severa ne preti go¬
spodarska sužnost.

Poljedeljstvo in mesna produkcija se
izboljšujeta, toda še ne vplivata na
zmanjšanje menjalne krize. Reakcija
Argentine na severnoameriško konku¬
renco s previški je silno močna. Vse pa
kaže, da bo vlada letos močneje priti¬
snila na izgrednike in saboterje.

Bolivija se dviga iz krize s finančno
pomočjo iz USA in Denarnega Fonda.
Svetovno povpraševanje po kovinah in
mineralih ji more pomagati preko se¬
danje krize. Izvoz petroleja v sosednje
države narašča. V osnovi pa stabilnost
Bolivije še vedno odvisi od sile in ravno¬
težje sil, ki ga ohranja vlada z oborože¬
nimi rudarji, če vlada izgubi njih podpo¬
ro, se more dežela znova znajti v krvo-
prelitju in novih neprilikah.

Velikanski napredek Brazilije je za¬
čudil celo politike, ki so ga napovedova¬
li. Stalno prijateljsko razpoloženje do
zunanjih investicij prinaša deželi velike
dobičke. V prvih devetih mesecih 1956,
so n. pr. samo severnoameriške in za-
hodno-nemške gospodarske družbe vloži¬
le v Brazilijo nad 60 milijonov dolarjev
kapitala. Prebivalstvo hitro narašča.
Nobena južnoameriška država ne pri¬
vlači toliko investicij in iz tolikih de¬
lov svobodnega sveta.

Za Brazilijo se zlasti zanima Japon¬
ska, ki financira med drugim težke jek¬
larne. Brazilija ima prostor in potrebu¬
je mnogo imigrantov za razširjenje po¬
ljedelstva. Nekaj jih bo prišlo iz Ja¬

ponske, nekaj iz satelitov in Zapadne
Evrope, zlasti iz Italije, ki jih je do¬
slej največ poslala.

Brazilska petrolejska politika mnogim
zunanjim opazovalcem ni razumljiva.
Navezana je na negospodarski, naciona¬
listični vladni monopol, črpanje se ve¬
ča na račun sueške krize, toda uvoz pe¬
troleja še vedno močno suši zaloge tu¬
je valute.

Čile se dviga iz globin, v katere je
zgrmel zaradi inflacije, ki je nekaj ča¬
sa grozila pokopati deželo gospodarsko
in politično. Ibanesovemu režimu je u-
spelo razjasniti nebo z udarnimi finanč¬
nimi ukrepi, tako da se peso dviga. Iz-
gledi so dobri, za baker kakor tudi za
na novo oživljeno nitratsko industrijo.
Letošnji proračun kaže majhen višek.
Morda ne bo do tega prišlo, toda že sa¬
ma napoved je dober znak za bodočnost.
Izvoz v Kanado, čeprav majhen, se je
v letu 1956 štirikrat povečal.

Kolumbija je izgubljala tla pod noga¬
mi vse leto 1956 tako na gospodarskem
kakor na političnem polju. Zunanja trgo¬
vina je bila stalni problem. Izvoz se ni
zadostno dvignil, zmanjšanje uvoza pa
se tudi ni posrečilo. Izgledi za letošnje
leto niso mnogo boljši. Vlada je izdela¬
la boleče tesen gospodarski program za
leto 1957 in računa na pomoč Eksport-
Import banke in na dobiček iz novih u-
ranskih rudnikov. Nekateri gospodar¬
ski strokovnjaki dvomijo, če bo mogel
Rojas Pinillov režim preživeti nov iz¬
bruh ljudskega nezadovoljstva.

Peru uživa stabilnost, ki je večja od
vseh drugih južnoameriških držav. Del¬
no je to stabilnost prinesla prijazna
nastrojenost prejšnje vlade do tujih in¬

vesticij in relativno svobodni menjal¬
ni sistem. Nova vlada nadaljuje z isto
politiko, toda stoji pred problemom ne
ravno majhnega državnega deficita. U-
voz je še vedno mnogo večji od izvoza.
Za baker so dobri izgledi in mnogo no¬
vih tovarn pričenja obratovati.

Meksiko predstavlja zgled cvetočega
gospodarstva, ki; čeprav navezano na
severnoameriško, stoji trdneje na svo¬
jih nogah kakor kdaj koli prej. Gospo¬
darski razvoj ima v državnem prora¬
čunu prednost. Za leto 1957 je v tem o-
ziru povečan za 9%, večinoma osredoto¬
čen na industrijsko in trgovsko ekspan¬
zijo. Tudi zasebne investicije v zadnjih
letih stalno naraščajo.

Solidna valuta Venezuele je še vedno
med prvimi v južni Ameriki. Vloženih je
bilo nadaljnih 350 milijonov dolarjev v
petrolejsko produkcijo zaradi sedanjega
svetovnega povpraševanja po petroleju.
Dve novi ogromni jekleni tovarni bosta
v kratkem začeli z obratom.

Uruguay je imel revno leto, največ
zaradi delavskih nemirov, toda pričaku¬
je zboljšanje v letošnjem. Pri tem mu
bo mnogo pomagala ureditev rednih po¬
litičnih in gospodarskih odnosov z Ar¬
gentino.

Ekvador stoji pred neizbežno inflaci¬
jo, če vlada ne bo v prihodnjih šestih
mesecih ipodvzela energičnih ukrepov.
Zmanjšanje izvoza banan je težko pri¬
zadelo državo. Vlada pričakuje pomoč
iz USA.

Paraguay je še vedno neprivlačen za
vlaganje tujega kapitala. Vlada tujim
investicijam ni nasprotna, je pa še ta¬
ko zadelana v lastne probleme, da ne
more posvetiti dovolj pažnje pomoči iz
tujine.


Slovenci , Slovemhe!

Vabimo Vas na peti socialni
dan, ki bo v nedeljo, 17. marca do¬
poldne v cerkveni dvorani v Ciu-
dadeli.

Točno ob deveti uri bo dai - oval
sv. mašo prevzv. škof ljubljanski
g. dr. Gregorij Rožman.

Takoj po sv. maši bo zborova¬
nje, na katerem govorijo: prof.
dr. Ignacij Lenček, Avgust Hor¬
vat, dr. Julij Savelli. Nato bo
branje resolucij in slučajnosti.

K veliki udeležbi vabi vse roja¬
ke in rojakinje

Stalni odbor socialnih dni

dugoslovansha proizvodnja

Januarska številka Washingtonskega
tednika za zunanjo trgovino objavlja
naslednje podatke severnoameriškega
veleposlaništva v Beogradu o jugoslo¬
vanski industriji in trgovini:

Jugoslovanska industrijska proizvod¬
nja ter izvoz sta bila v tretjem četrrlet-
ju lanskega leta v stalnem porastu. Po¬
ljedeljska proizvodnja je pa občutno
manjša, kot je bila v isti dobi leta 1955.

Celokupni pridelek žita za kruh je
bil ocenjen na dva milijona metrskih
ton napram 2.7 milijona v letu 1955.
Vzrok temu so bile poplave in zmanjša¬
na površina obdelane zemlje. Država bo
zato morala uvoziti velike količine ži¬
taric, da bo zadovoljila domače - otrebe,
seveda v glavnem iz USA. Ostala žetev
je lansko leto znašala 3.5 milijonov ton
napram trem milijonom iz leta dni po¬
prej.

četudi je pridelek sladkorne pese pod
nivojem leta 1955, ima pesa vendar več
sladkorja. Proizvodnja sladkorja je o-
cenjena na 140.000 ton v primeri s
117.000 tonami v letu 1955. Pridelek
oljnatih semen je občutno padel; pro¬
izvodnja tobaka — 28.000 ton — je tu¬
di manjša napram proizvodnji 41.000
ton v letu 1955.

Industrijska proizvodnja v tretjem
četrtletju se stalno dviga in industrij¬
ski indeks (1955 — 100) se je dvignil
na 113. Celokupna industrijska pro¬
izvodnja za prvih devet mesecev 1956
je za približno 8%  večja kot pa proiz¬
vodnja v istem razdoblju leta 1955. Naj¬
večji proizvajalni dvig pokazuje papir,
kemikalije, rude (zlasti baker, železne
rude, pirit, bauxit), eletrična energija
in železne kovinske industrije, posebno
baker, aluminij in svinec. Druga industr.
področja kot les in lesna industrija, tek¬
stilije, usnje, gumi, predelava hrane,
razne strojne naprave in razna oprava
so v proizvodnji samo malo narasle in
to zaradi težav na trgu.

V tretjem četrtletju lanskega leta je
znašal jugoslovanski uvoz 24.7 milijard
din. (po uradnem tečaju 300 din en do¬
lar), odn. 5.5 milijard več kot v isti
dobi v prejšnjem letu. Izvoz v mesecih
julij, avgust in september 1956 je pa
dosegel višino 17.7 milijard din., t. j.
5.2 milijard manj kot v letu 1955. Daši
pokazuje trgovinska bilanca za to dobo
7 milijard deficita, je bila izguba ob¬

čutno manjša kot v isti dobi leta 1956,
ko je znašala 17.7 milijard in v drugem
četrtletju, ko je bila še vedno 17.6 mili¬
jard.

Glavne države, v katere je Jugoslavi¬
ja izvažala svoje blago, so bile v tret¬
jem četrtletju: Zahodna Nemčija (4.118
mil. din), Sovjetska zveza (3.187 mil.
din), Italija (3.030 mil. din) in USA
(1.970 mil. din).

Večina jug. uvoza je pa prihajala iz
USA (6.863 mil. din.), Sovjetske zveze
(6.598 mil. Zahodne Nemčije

(3.687 mil. din.) in Italije (2.665 mil.
din.). Značilen pojav za zunanjo trgovi¬
no v tem četrtletju je, da se je uvoz iz
Sovjetske zveze tako dvignil. Vzrok te¬
mu leži v veliki dobavi žita iz Sovjet¬
ske zveze tep pošiljke blaga tja na po¬
dlagi medsebojnega dogovora o kreditu
in investicijah.

Cene blagu na drobno so bile v tej
dobi precej stanovitne. Krediti potrošni¬
kov so se dvignili, ravno tako krediti
obratnega kapitala in investicijski pro¬
gram nad predvideni načrt. Olajšanje
kredita so uvedli zato, da so dvignili
njihovo moč zaradi gospodarskih težav
v prvem polletju 1956. Ta ekonomska
politika je imela namen dvigniti proda¬
jo industrijskih proizvodov ter življenski
standard mestnega prebivalstva, katere¬
mu zato ni bilo treba povišati plač.

PAKETE ZA DOMOVINO

pošiljamo po najugodnejših tržnih cenah iz Trsta. Vse blago je prvovrstno.
Paketi so zavarovani, pošiljke pa prispejo v roke naslovljencu v roku
od 20 do 25 dni ter so oproščene carine.

CENE STANDARD PAKETOV

Štev. 1: 1 kg kave, 2.00 kg riža, 1.50 kg sladkorja . $ 152.—

Štev. 2: 3 kg kave, 1.50 kg riža . $ 253.—

Štev. 3: 3 kg kave, 1.50 kg sladkorja . $ 248.—

štev. 4: 3 kg kave, 3.00 kg riža, 3 kg sladkorja . S 330.—

Štev. 5: 3 kg kave, 0.50 kg- čaja, 0.25 kg popra, 0.75 kg kakaa $ 358.—

Opozarjamo, da so cene odvisne od dolarskega tečaja. Zato cene Standard
paketov, kakor tudi posamezne cene za predmete, niso obvezne. Določene
so namreč bile v času, ko se je tečaj dolarja gibal okoli 35 pesov za dolar.
Naročila, denar, poštne ali bančne “giro” ali čeke pošiljati na
AGENCIJA DALMACIA (Vukota, Kadič & Cia.)

25 DE MAYO 140, Piso 2?, of. 17 — BUENOS AIRES — T. E. 30 - 8191
Uradne ure od 9. do 12.30 in od 13. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure

SLOVENCI PO SVETU

KANADA

V torontski bolnišnici St. Joseph’s
Hospital je dne 4. januarja t. 1. umrl
Jože Glivar, pri vseh rojakih znan kot
Glivarjev oče. Rajnega so položili na
mrtvaški oder v kat. pogrebnem zavo¬
du Rosar na 467 Shrbourne Str. K zad¬
njemu počitku so ga pa položili na no:
vem kat. pokopališču Holy Gross v po¬
nedeljek dne 7. januarja. Pogrebne ma¬
še v slovenski župni cerkvi se je ude¬
ležilo veliko pokojnikovih prijateljev in
znancev. Rajni Jože Glivar se je rodil
22.VI.1898 v vasi Brezovi dol v župniji
Ambrus na Dol. Doma žalujejo za njim
žena Terezija, en sin in tri hčere, vnuk
in vnukinja, v Torontu pa sinova Jože z
ženo Angelo in hčerko Angelco in sin
Franc.

V slovenski župniji Marije Pomagaj
v Torontu je bilo v letu 1956 poročenih
23 parov, krstov je bilo 70, smrtni slu¬
čaje so bili trije. Umrla sta dva odra¬
sla in en otrok, birmancev je pa bilo
6. Leta 1955 je bilo v tej župniji 29
porok, 62 krstov in 6 birmancev. Smrti
ni bilo nobene.

V mesecu januarju so imeli v sloven¬
ski cerkveni dvorani v Torontu kar pre¬
cej prireditev. Dne 6. januarja je bil
družabni sestanek cerkvenih pevcev, 13.
jan. je Slovensko gledališče igralo Vom-
bergarjevo komedijo “Voda”, 19. jan.
je imel družabni večer odsek “Bleda” iz
New Toronta, naslednjega dne pa je
prosvetno društvo Baraga priredilo za¬
bavni večer za svoje člane.

f
r

f
i

j

m

f

■

f

f

SLOVENSKI TISK V ARGENTINI ..

Duhovno življenje. Marec 1957. Vse¬
bina: Razmišljanja ob križevem potu

(Z. B.); Za kaj bomo ta mesec molili?
(Prof. Al. Geržinič); O veri; Biena-
venturados (Joe Juck); Čas milosti (Jo¬
že Jurak); Previdevanje v pepelnični
noči (Luigi Santucci); Cerkev — Kris¬
tusova ustanova (Dr. France Gnidovec);
To je tako (Oton Župančič); Listanje po
farni kroniki (Gr. Hribar); ,Ob srebrnem
jubileju revije (J. Jk.); Grem (Andrej
Bregar); Fantom in dekletom; Tvoj ideal
(Karel Wolbang); Slovenski svetniki
(Anton Merkun); Iz domovine; Don Ka-
milo (Guareschi-Jurak); Med Slovenci
po svetu, Nove knjige: Zbornik-Koledar
Svobodne Slovenije za leto 1957 (M.
T.); Misli; Tri minute dobre volje. Pri¬
loga za slov. šolsko mladino: Božje ste¬
zice.

Družabna pravda, štev. 101. Vse¬
bina: Odnos med soodločanjem in proiz¬
vodnjo; Friderik Baraga — prijatelj
rudarjev (Dr. Fr. Jaklič); Družbeno
vprašanje industrijske aglomeracije;
Cerkev uči; Vzemi in beri; Iz domovine;
Po svetu.

ESLOVENIA LIBRE

Redaccion y Administracion:
Ramon Falcon 4158, Buenos Aires.
Argentina

JAVNI NOTAR

Francisco Raul Caicanle

Escribano Puhlico

Uruguay 387

T. E. 40 - 1605 Buenos Aires

Naročajte in širi te

Svobodno Slovenije

Darilni paketi
iz Trsta

" C I T R U S "

v težini od 5 do 100 kg brez plačila
carine prispejo v roku od 25 dni.
Prav tako pošilja kolesa, radio-apa¬
rate in šivalne stroje. Zahtevajte
cenike in informacije
Glavni zastopnik

OTON FRESL, Buenos Aires
Maipu 735/1. T. E. 31 - 5142

Društveni oglasnik

“Bolje pozno kot nikoli”, je dejal taj¬
nik Društva Slovencev rojaku, ki se je
prišel vpisat v društvo z besedami: “Po¬
zen sem. Šele sedaj, po osmih letih pri¬
hajam, da se vpišem v Društvo Sloven¬
cev. Že dolgo me je pekla vest, da ne
storim ničesar za svojo skupnost. Da¬
nes pa sem se odločil in prišel, čeprav
mi je malo nerodno”.

“Kolikor ste dosedaj zamudili, boste
pa odslej nadomestili in nam boste po¬
magali ohranjati slovenstvo pri naši
mladini in podpirati naše reveže in pro¬
svetno vzgajati naše ljudstvo. O, da bi
Vas mnogo rojakov, ki še stoje ob stra¬
ni, posnemalo”.

Slovenski dan — 28. aprila na Prista¬
vi — je praznik vseh Slovencev. Kakor
smo se pred 40 leti ob majniški deklara¬
ciji povezali vsi Slovenci v skupno fron¬
to, da raztrgamo germanske okove, in
kakor smo se ponovno združili pred 15
leti, da .skupno premagamo okupatorske
in komunistične nasilnike, tako se se¬
daj združujmo na slovenskih dnevih, da
pomagamo graditi boljšo slovensko bo¬
dočnost.

OBVESTILA

Občni zbor Društva Slovenska vas je
zaradi otroške prireditve v čast škofu
dr. Gregoriju Rožmanu preložen na ne¬
deljo 31. marca t. 1. ob pol petih popol¬
dne.

POZIV

Janeza Marinčiča Mancinija, ki je bil z
ostalimi slov. protikom. begunci v beg.
taborišču v Senigaliji v Italiji, v Argen¬
tino pa je prišel pred približno sedmimi
leti, naprošamo, da takoj sporoči svoj
sedanji naslov upravi Svobodne Slove¬
nije. Za njim poizveduje njegova se¬
strična odnosno njegovi starši.

Poizvedba

Kdor ve za naslov Dominika Brada-
ška, ki je svoj čas stanoval v San An-
dresu ulica Int. Ballester 310, prosimo,
da ga sporoči naši upravi.

Svojim rojakom sporočam, da
sem preselil svojo krojaško
delavnico v

LOMAS DEL MIRADOR

Cerrito 2403 esq. Salta, Ramos Mejia

Dohod s kolektivom štev. 2 s postaje
Ramos Mejia po Avenidi San Martin
do višine 2400, nato eno kvadro
na desno.

Se priporoča

Vlado Telič

ŠPORTNE PRIREDITVE
v oh viru

SLOVENSKEGA DNEVA

Sodelujejo;

SLOVENSKA FANTOVSKA ZVEZA
SLOVENSKA FANTOVSKA ZVEZA
"NAŠ DOM" '— San Justo
MLADINSKI DOM — Don Bosco
ZVEZA SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV

Moron

Lanus

Tekmovalci naj se prijavijo vsak pri svoji organizaciji in sicer;
Za odbojko, nogomet in lahko atletiko do 17. marca.

Za šah in namizni tenis do 31. marca.

Vsi oni, ki niso člani navedenih organizacij, pa žele tekmova- |
ti, se prav tako lahko prijavijo pri navedenih organizacijah ali pa |
v pisarni Društva Slovencev, Ramon Falcon 4158.


” EUROPAK”

CANGALLO 439, oficina 119, I nadstropje
T. E.  30 - 5224 Buenos Aires

pošilja v domovino iz svojega skladišča v Trstu vsakovrstne pakete
z živili, šivalne stroje, dvokolesa, radijske aparate, škropilnice
za vinograd in podobno.

Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših predpisih oproščeni carine.
Pošiljamo tudi vse vrste zdravil z letalsko pošto in pakete iz Argen¬
tine z živili in blagom, ki jih stranke same prinesejo. Paketi prispejo
iz Trsta v roke prejemnika v okoli 25 dneh in so v celoti zavarovani.
Prodaja ladijskih in letalskih voznih kart za vse ladijske ter letalske
družbe po uradnih cenah.

Uradne ure od 9.30 do 19. ob sobotah od 9. do 12.30
Naročila in denarna nakazila pošiljate na-
EUROPAK  - CANGALLO 439, of. 119, 1-er. piso - Buenos Aires