PRIMORSKI DNEVNIK 'S^KTVSr - Cena 35 Ur Leto XVII. - Št. 135 (4909) TRST, četrtek 8. junija 1961 Sovjetski spomenici Kennedyju o Nemčiji in jedrskih poskusih Spomenici sta bili izročeni na Dunaju ob zaključku razgovorov Komentar moskovske «Pravde» o dunajskih razgovorih , WASHINGTON, 7. — Predsednik Kennedy je takoj ; j*?, Povratku v Washington in še pred svojim včerajš-JUn govorom sprejel v Beli hiši demokratske in re-™olikanske voditelje kongresa in jim podal podrob-.° Poročilo o svojih razgovorih v Parizu, na Dunaju r v Londonu. Trinajstega junija bo prišel v VVashing-b glavni tajnik NATO Stikker, ki bo z ameriškimi ,, ,'^iji obravnaval zadeve NATO v luči razgovorov, , lih je Kennedy imel v Parizu, na Dunaju in v ^Udonu. li^dstavnik Bele hiše Sa-nSer je danes izjavil, da J* bili izročeni Kennedyju a Dunaju dve sovjetski PMnenici, ki se tičeta Ber- h1 jedrskih poizkusov. yT®ger ni hotel povedati Sabine dokumentov. Izja-.le samo, da poudarjata guetsko stališče glede Ber-*®a in jedrskih poizkusov 5 ua je ameriška vlada do-. a ti dve spomenici po .^govorih med Kennedy- in Hruščevom. Na vprašanje, ali je spome- 6 j Naslovil sam Hruščev Ken-hau U’ Salinger izjavil, da j** dokument sovjetske vla- ;Prihaja od ministrskega : sosednika. Dodal je, da ne io a 8°voriti o podrobnostih to “a je to kvečjemu naloga uetske vlade, če želi. p Ssalr- - vom rešil nobenega vprašanja, idahko odpre pot za sporazum*. Izrekel je upanje, da bo Ken-nedyjeva vlada dala sedaj večjo važnost državni obrambi, kakor pa notranjim izdatkom. ((Življenjske važnosti je, da povemo ameriškemu ljudstvu, da se pripravljamo na zelo dolgo borbo, in sicer vojaško in gospodarsko«, je dodal Nixon. Kennedy je govoril danes pred kadeti pomorske akademije v Annapolisu ob izročitvi diplom. Ponovil je poziv ameriškemu ljudstvu, naj bo pripravljeno na žrtve, zato da ZDA postanejo močne «spri-čo svetovnega izziva komunizma«. Jutri bo Kennedy govoril na zborovanju voditeljev agencije «UPI». Na zborovanju bosta govorila tudi podpredsednik Johnson in pravosodni minister Robert Kennedy. Moskovska «Pravda» objavlja danes komentar pod naslovom ((Koristen sestanek«. List izraža upanje, da bodo dunajskim razgovorom sledili konkretni ukrepi v korist miru in za izboljšanje mednarodnega ozračja. ((Seveda, dodaja list, vsak tovrsten ukrep mo- ra upoštevati bodisi interese varnosti vsake prizadete države, kakor tudi interese splošne varnosti. Ti ukrepi ne smejo dopustiti vmešavanja ene države ali skupine držav v notranje zadeve drugih držav. Sovjetska zveza bo storila vse. kar bo mogla, da izboljša svoje odnose z ZDA, kakor tudi z drugimi zahodnimi državami«. Sovjetska revija «Novoje Vrenja« pa piše: ((Dejstvo, da je dunajska konferenca odprla pot novim stikom, je glavni vzrok, ki podkrepljuje upanje, ki je nastalo s konferenco samo«. Na koncu poudarja list važnost osebnih stikov med državniki in izmenjave misli o važnih vprašanjih. Na obisku v Boru v Srbiji Tito o napadih CSSR in Bolgarije Otvoritev nove tovarne žveplene kisline, topilnice bakra in tovarne umetnih gnojil (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 7. — Predsednik republike maršaj Tito je izročil danes v Boru, v Srbiji, v obrat novo tovarno žveplene kisline, novo topilnico bakra in novo tovarno umetnih gnojil Z novimi tovarnami se bo povečela proizvodnja žveplene kisline v Jugoslaviji za 250.000 ton, superfosfata za 575.000 ton in bakra za 25.000 ton letno. V svojem govoru, ki ga ie imel ob tej priložnosti, je maršal Tito poudaril uspehe jugoslovanskega gospodarstva. Ki se odražajo v stalnem dviganju proizvodnje in življenjske ravni delovnega ljudstva. Vse to je uspeh socialistične izgradnje in socializma, 'ki je danes postal, kot je omenil Tito, sestavni del vsega prebivalstva Jugoslavije, ki se zaveda, da je socializem nekaj, od česar —lnger je dopustil mož-Sa )e Pomočnik državne- I kc tajnika Kohler izročil (jj^ski vladi prepis sovjetih . spomenice o Berlinu. r.cn° je Salinger izjavil, .ameriška vlada ni poslala j- letski delegaciji na Duna-I Nobenega takega dokumenti kakor sta sovjetski spo-®aici. Sl * Zahodne Nemčije so pri-‘Nformacije, da dokument, i|5 Se tiče Berlina, ponavlja, iočif6 H sovjetska vlada od-to la skleniti \ ločeno mirov-iii PogoSbo z Vzhodno Nem-v še /let&s. Vendar pa ni t !tPonnjeniči določen npben Po/mrfenju bonnskih kro-il, . namoTavftjo vse države »kip /vaj^avskega pakta foiik h /loofeno mirovno po-Hsl z ^zhodno Nemčijo. Ul r je /znano, je Hruščev 9h .neda’nem razgovoru z K,'jjhtonemškim poslanikom t»la izjavil, da bi se molj® Bonn in Moskva nepo-ttli.tto pogajati za sklenitev di ?Yne pogodbe. Tedaj je tuli, ‘»Javil, da sovjetska vlada ! iiJtmre še dalje odlagati re-!(tu? tega vprašanja. Tedaj je ton8 v sporočil bonnskemu vlad matu> da bo sovjetska y?ha ločeno sporazumela z očk o Nemčijo, če se Za-%r!a Nemčija noče pogajati. pogodba z Vzhodno vpra^jo •seveda spet postavlja n^e svobodnega zahodih Berlina, določitev nem- 'Pral me^a in vseb Pravnib ^ j‘h mirovna po- ti, ,a vsebuje. Iz tega sledi, fhstii s°vjetška zveza pre-‘orst,.a ^'»hodni Nemčiji nad- Illlllllll MII ................................. Segni bo 28. k m. obiskal Beograd Ingrao o neposrednih ciljib KPJ Voditelj PSDI Saragat zatrjuje, da je politika levega centra danes nemogoča - Poslanci zaključili razpravo o finančnih proračunih, senatorji pa razpravo o načrtu za graditev avtomobilskih cest (Od našega dopisnika) RIM, 7. — Zunanji minister Segni se je danes vrnil z uradnega obiska na Japonskem. Ob prihodu je podal izjavo, v kateri je podčrtal soglasje med obema deželama glede javnih vprašanj mednarodne politike in težnjo obeh dežel, da bi se poglobilo vzajemno sodelovanje na političnem gospodarskem in kulturnem področju. Ob koncu je Segni dejal, da so italijansko delegacijo sprejeli z «izredno prisrčnostjo« in pokazali «veliko simpatijo« za «vlo- nad dostopi v Berlin. Kohl r’šk* državni podtajnik 'hofur baie v P°nedeljek !W; Adenauerju prepis spo-j, . Ce v zvezi z Nemčijo. Ba-llUiarnerava SZ praktično pu-!ah0. Nespremenjene pravice leiu i‘b zaveznikov v zahod- iahoH ’ vendar Pa bi se jati države morale poga-: ti, .* Vzhodno Nemčijo gle-jjjPs.topnih poti v Berlin. ! '>k fr ameriški podpredsed-0n ie na tiskovni kon-"»•ta«1 *»iav‘l, da čeprav ni atlek Kennedyja s Hrušče. .. go« (?), ki jo Italija vrši v svetu. Razgovore med o-bema deželama bodo nadaljevali v juliju, ko bo prispel na obisk v Rim japonski zunanji minister Košaka. Segni bo spremil predsednika vlade v Washington (kjer se bo Fanfani razgovar- jal s Kennedvjem), vrnil pa se bo 14. t. m., da bi sodeloval, v predvolilni kampanji na Sardiniji; 24. t. m. se bo v Švici sestal z avstrijskim zunanim ministrom Kreiskim, da bi se sporazumeli o vprašanju Južne Tirolske, 28., 29. in 30. pa bo vrnil obisk jugoslovanskega zunanjega ministra Popoviča. Sovjetski in italijanski minister za zunanjo trgovino Patoličev in Martinelli sta danes podpisala v preteklem februarju v Moskvi sklenjeno trgovinsko pogodbo med o-bema deželama za razdobje 1962-65, ki predvideva postopno povečanje trgovinske izmenjave med Italijo in SZ do 300 milijonov dolarjev, v zadnjem letu, v obeh smereh, S to pogodbo bodo rešili tudi vprašanje italijanskega trgovinskega deficita s SZ (ki je znašal v preteklem letu 30 milijard lir, v prvem tromesečju letos pa se je še povečal) tako, da bo SZ naročila v Italiji blaga do kritja te povrtnino, južno sadje in tekstilne izdelke. Patoličeva je sprejel danes predsednik republike Gronchi, jutri pa ga bo sprejel Segni. Pod predsedstvom Longa se je začelo danes zasedanje cen. tralnega odbora KPI. ki bo trajalo do prihodnjega petka. V svojem poročilu je Ingrao poudaril, da se vlada usmerja k ((zloglasnim centrističnim koalicijam«; zanikal je vsakršen pomen krajevnih odborov levega centra in nakazal tri cilje KPI; doseči krizo sedanje večine, zrušiti Fanfanije-vo vlado in doseči sestavo drugačne vlade. Scelbovo reformo zakonodaje o krajevnih upravah je označil za protiustavno in protidemokratično, ker je v škodo manjših strank. Ob zaključku je Ingrao ponovno podčrtal nujnost razširitve borbe za sestavo deželnih svetov, hkrati pa poudaril »obsežnost in moč demokratičnega gibanja v krajevnih upravah, ki mora vplivati odločujoče na demokratični razvoj dežele in na usmeritev italijanske politike«. Na to poročilo se je razvila diskusija. Komunistični senator Secon-do Pessi je izstopil iz stranke in podal ostavko tudi na položaj senatorja. V tem smislu je poslal pismo predsedstvu senata, v katerem pa ne navaja razlogov za ta svoj korak. Voditelj PSDI Saragat je danes na televizijski oddaji ((Politična tribuna« obrazložil, kaKo gledajo italijanski socialdemokrati na politični položaj v Italiji. Po njegovem mnenju je moč doseči socialni napredek v Italiji le s politiko levega centra, tako politiko pa je moč uveljaviti le z okrepitvijo PSDI. Politiko levega centra je Saragat označil kot ((zavezništvo srednjega sloja s tovarniškim in kmečikim delavstvom«. Politika levega centra je danes nemogoča, je dejal Saragat; če bi PSDI umaknil podporo Fanfanijevi vladi, bi KD in PSI «zbežala» in prišlo bi do vlade desnega centra. Zaradi tega PSDI podpira vlado in pričakuje, da bodo leta 1963 volivci povečali politično moč socialdemokratov. V poslanski zbornici so se najprej spomnili nedavno umrlih parlamentarcev; republikanca Francesca de Vita, liberalca De Cara in socialista Andoja, nato pa so nadaljevali in zaključili diskusijo o finančnih proračunih; v senatu so zaključili diskusijo o vladnem zakonskem osnutku, ki predvideva gradnjo novih in modernizacijo obstoječih avtomobilskih cest, Jutr- se začne v palači FAO vsedržavna konferenca o kmetijstvu, ki jo bo otvoril predsednik vlade Fanfani; namen konference je proučiti vprašanja italijanskega kmetijstva, da bi parlamentu in vladi nakazali najprimernejše rešitve teh vprašanj. A. P. je odvisno njegovo življenje in nadaljnji napredek. Tito je poleg uspehov omeni) tudi nekatere pomanjkljivosti in napačne tendence, ki se pojavljajo, in proti katerim se je potrebno boriti in ukrepati. V zvez) s tem je omenil nepravilno dviganje cen v trgovini in nujnost, da se plače povečajo samo v skladu s povečano proizvodnjo, da se kmetovalci čim bolj povežejo z zadrugami pri dvigu kmetijske proizvodnje, in je poudaril potrebo hitrejše likvidacije razlike med razvitimi in nerazvitimi področji Jugoslavije. Tito se je v svojem govoru dotaknil tudi gonje proti Jugoslaviji in ugotovil v zvezi s sosedno Bolgarijo, da je nepravilno misliti, da je mogoče vzdrževati z Jugoslavijo dobre odnose po državni liniji, z njo trgovati .istočasno pa jo napadati kot ((imperialističnega agenta« in podobno. Tito je o-menil tudi diskriminacijske postopke proti jugoslovanskim diplomatskim zastopnikom na Češkoslovaškem in ugotovil, da se podobni primeri dogajajo tudi v drugih državah. Izjavil je, da se motijo, če mislijo, da bodo z napadi prisilili Jugoslavijo, da bi se odpovedala svoji samostojnosti. Prav tako je zgrešena njihova politika, ki gre za tem, da bi ljudstvo ločili od vodstva. Danes govore, da je ljudstvo dobro, toda da je pod pritiskom vodstva. «Toda vi najbolje veste — je dejal Tito — kakšen je ta pritisk vodstva. Mar bi naše ljudstvo imelo vsaj malo socialistične zavesti, če bi dovolilo, da mu kdo zapoveduje? Celo prej, ko ljudstvo ni bilo socialistično zavedno, pred vojno, nj dovolilo, da bi mu kdo zapovedoval. Danes naše ljudstvo, ko je postalo socialistično zavedno, še manj to dopušča. Naše ljudstvo je ponosno in če ima kaj povedati, to pove iskreno v oči in tudi voditeljem. Naša moč je prav v tem, da gledamo vedno resnici v oči. da priznamo svoje napake in da jih popravljamo.« Tito je poudaril, da Jugoslavija želi normalne odnose z vsemi svojimi sosedi, da pa to ni odvisno samo od nje. Na koncu svojega govora je Tito govoril tudi o vtisih s svojega potovanja in poudaril potrebo, pomagati novoosvobo-jenim državam Afrike. B. B. imun V Evianu so včeraj o francoski manjšini Danes bodo «napravili pregled do sedaj obrazloženih stalisč» Verjetno bodo določili nov sedež konference govorili razlike. SZ bo uvažala tudi niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliuniiliill m .lllliinimiiinliiimilimiii .iiiiiiiii.i.ii ........................................................................ Stavkovno gibanje učnega osebja na univerzah Fanfani obljubil županu La Piri tla bo proučil zahteve profesorjev V ponedeljek se začne stavka osnovnošolskih učiteljev Protestno giba- 'š jhhiverzitetnih asistentov le j^rjenih profesorjev, ki se i*ern. el° prejšnji teden, za-'tevii® . vedno večji obseg. Na | ^i » b univerzah so skle-‘o ij/tdriniti izpite. Študentje S?tji s solidarnost s profe-“Dn v nekaterih mestih so bo S? z njimi demonstrirali Tako se je n. pr. (“Čer*- v Florenci, kjer so ie nosili po ulicah \ kurente z napisi «Noče-'Kaj ■Fanfanijevega načrta«, •Ho , n'o demokratično refor-«Denar vseh za šolo paci'- . protestnih demon- b «1 je prišlo tudi v Pisi h vu?°d. V večini univerz > Italiji so bili izpiti ‘»h ?9eni in na vseh univer-10fn!e br‘^'° d0 protestnih SJani' Ponekod so štu-Nbn ?asetll‘ univerze. Pro-,‘n stavkovno gibanje »petnih asistentov se je ’ ^er vlada odklanja nji-Sto žahteve za izboljšanje rfa. ^8rskptJa nrv1ri7nin in 73 ft»Vftaarslce8a položaja in za ureditev njihovega po- V ^liri-Florenci so študentje iz : rivpsti pretekle dni za- I V .»bri fakultete. V odgo-ifšil ,* akademski senat’ iz-Sl'iv9faporo in sklenil zapreti jbotnA?? za nedoločen čas. i^Jšal tu^’’ c*a ne p0" W datuma za zaključek ] . ■ V, odgovor so štu- dentje zasedli tudi rektorat. V Bologni je akademski senat tamkajšnje univerze sklenil prekiniti izpite do 14. junija in zapreti univerzo. Tudi v Cagliariju so bili izpiti prekinjeni od ponedeljka 12. junija dalje na vseh fakultetah razen na pravni fakulteti ter na fakulteti za gospodarstvo in trgovino. Študentje pa so organizirali celo vrsto zborovanj, na katerih so izrekli solidarnost s stavkajočimi asistenti in poverjenimi profesorji ter so zahtevali, naj izpiti potekajo redno ob zaključku stavke. ..... Danes popoldne je imel biti v Rimu sestanek prosvetnega ministra Bosca s predstavniki organizacij, ki včlanjujejo stavkajoče profesorje. Toda sestanek je bil odložen na petek 9. t.m. Medtem pa se je župan iz Florence La Pira sestal v Rimu s Fan-fanijem. Ta mu je zagotovil, da bo ob povratku iz ZDA osebno vzel v roke zadevo in jo skrbno proučil. Zaradi tega je florentinska sekcija državne zveze univerzitetnih a-sistentov sklenila, da sicer nadaljuje protestno gibanje, vendar pa je pripravljena predlagati državnemu predsedstvu te organizacije, naj se začasno prekine sklep o prekinitvi izpitov dokler se Fanfani ne vrne v Italijo in stopi v stik s to organizacijo, kakor je obljubil. Florentinska sekcija omenjene organizacije je vsekakor sklenila prekiniti stavko, ki je bila določena za jutri. Študentovska organizacija pa je v zvezi s tem poudarila, da pomeni Fanfanijev sklep korak naprej. Fredsednik državne zveze univerzitetnih asistentov je sporočil, da se v pričakovanju razgovora s prosvetnim ministrom Boscom začeta akcija nadaljuje, dokler ne bodo odgovorni organi sprejeli jasnih in dejanskih obveznosti. Zato ostanejo v veljavi sklepi predsedstva glede stavke. Za ponedeljek 12. junija so proglasili splošno stavko _v vsej državi osnovnošolski učitelji iz protesta proti prosvetnemu ministru, ki pri določbah o izboljšanju njihovega gospodarskega položaja ni u-pošteval mnenja vsedržavnega avtonomnega sindikata osnovnošolskih učiteljev. Prosvetni minister Bosco je v odgovor poslal šolskim skrbništvom o-krožnico, s katero grozi z u-krepi proti učiteljem, ki bi stavkali. Izvršni odbor zveze spolovinarjev CGIL je v Bologni sporočil, da bo 15. junija 24-urna stavka spolovinarjev m kolonov. EVIAN, 7. •— Danes so se francoski in alžirski predstavniki sestali samo predpoldne, ker se je moral voditelj francoske delegacije Joxe udeležiti popoldne seje vlade v Parizu. Po seji je predstavnik francoske delegacije Thibaud izjavil, da bodo jutri podrobno proučili »inventar posameznih stališč* z namenom, da upoštevajo točke, glede katerih je nesoglasje najmanjše. Dodal je tudi, da s francoske strani še vedno upajo, da bo enostranska akcija za ukinitev ofenzivnih operacij v Alžiriji lahko postala dvostranska. Thibaud je omenil francosko tezo glede glavnih vprašanj, o katerih so dosedaj razpravljali v Evianu: 1. Povratek k miru. 2. Postopek in jamstva za samoodločbo. 3. Vprašanje sožitja med skupnostmi v Alžiriji. Izjavil je da je po mnenju francoske delegacije povratek k miru pogoj za samoodločbo, katera ne bo mogoča, dokler boji ne prenehajo. Glede druge točke je Thibaud omenil bistvene točke francoskega stališča: tri opcije — pofrancozenje, odcepitev in pridružitev — ki jih je treba prebivalstvu jasno obrazložiti; postopek in jamstva ; vzpostavitev vseh svoboščin v Alžiriji; priprava na samoodločbo se mora izvesti ob sodelovanju vseh tistih, ki bodo poklicani, da sodelujejo pri samoodločbi. Glede tretje točke je francoski predstavnik izjavil, da je za francosko delegacijo to vprašanje bistvene važnosti, kar se tiče potrebe, da se zajamčijo pravice in svoboščine vseh posameznikov in da ie treba misliti nanje ne tolik' kot na posameznike, temveč kot na skupnost. To vprašanje postavlja v ospredje prihodnost ljudi, ki bodo morali živeti v Alžiriji, in postavlja tudi vprašanje harmoničnega življenja v suvereni Alžiriji. Predstavnik alžirske delegacije Malek je sinoči izjavil, da_ je Krim Belkasem obrazloži) nekatera nova stališča. Omenil je možnost nekaterih prednosti, ki bi jih eventualno priznali Francozom, ki bi se izrekli za alžirsko državljanstvo v neodvisni Alžiriji: Mr.lek .ie dodal, da so govorili tudi o Zidih v Alžiriji, ki bi veljali kot avtohtoni, in tudi o muslimanih. Omenjena je bila tudi možnost francosko-alžirskega sporazuma, ki bi ga sklenili pozneje in katerega namen bi bil zajamčiti nekatere prednosti Francozom, ki bi sicer še dalje ostali v Alžiriji, toda bi želeli obdržati francosko državljanstvo. Po današnji seji je Malek izjavil, da so danes predvsem govorili o francoski manjšini v Alžiriji. Pripomnil je, da so Francozi postavili številna vprašanja, na katera je alžirska delegacija dala potrebna pojasnila. Na vprašanje, ali je_ res, da bo konferenca odložena, je Malek odgovoril, da se sedaj o tem sploh ne govori. Hotelirji v Evianu pa so postavili tako zahtevo, ker bi hoteli odpreti svojo turistično sezono z 20. junijem. G rt torej za to, da se določi kraj, kjer naj se pogajanja nadaljujejo. Malek je poudaril, da gre za odločitev, ki jo narekujejo tehnični vzroki, in nima torej nobenega političnega pomena. Za alžirsko vlado ostanejo pogajanja odprta. Govori se o gradu Thonon r.a Lemanskem jezeru ali pa o nekem kraju blizu Pariza. Malek je pripomnil, da se bosta o novem kraju’ konference sporazumeli obe delegaciji. Zatem je alžirski prdstav-nik izjavil, da se bo faza tipanja nadaljevala v prihodnjih dneh, toda upanje je, da bodo kmalu prišli do faze pravih pogajanj. Na vprašanje, ali je francoska delegacija znova načela vprašanje ustavitve sovražnosti, ie Malek odgovoril pritrdilno in je pripomnil, da je alžirska delegacija ponovila svoje stališče. Francoska vlada je danes imenovala generala Charlesa Aillereta za vrhovnega poveljnika vseh francoskih oboroženih sil v Alžiriji namesto dosedanjega poveljnika Gam-bieza, ki so ga bili uporniški generali ujeli med nedavnim uporom. Vlada je imenovala tudi nove poveljnike za tri največja vojaška področja v Alžiriji, :n sicer za področje Alžira, Orana in za Vzhodno Alžirijo. Vrhovno vojaško sodišče je obsodilo danes na 5 let prisil- Da bo zakon za slovenske šole resnično demokratičen V torek 17. preteklega maja je zaključila poslanska komisija za prosvetne zadeve proučevanje osnutkov zakona za slovenske šole in je v svojstvu zakonodajnega telesa odobrila popravljeni in spopolnjeni vladni osnutek, ki mora biti sedaj proučen in odobren še od enake komisije v senatu. Predvsem moramo izreči svoje zadoščenje, da je ta zakon končno po dolgem odlaganju le prišel v svojo končno fazo in da bo prav gotovo spričo jasno manifestiranje volje vladne večine in op ozidje (razen fašist. MSI), da se slovenska šola končno uzakoni, tudi nadaljnji postopek pospešen do dokončne polnoveljavne uzakonitve. Ob primerjavi vladnega o-snutka, z dne 19. julija 1960, ki je bil sprejet za osnovo diskusij v parlamentarni komisiji z besedilom, kakor ga je poslanska komisija dokončno sprejela na svoji zadnji seji 17. maja, moramo ugotoviti vsekakor nekaj izboljšanj. Navajamo jih • n-povrstju zakonskih člen glede na njihovo večjo uu manjšo pomembnost. Po členu 1 odloča o ustanovitvi in morebitni ukinitvi slovenskih šol predsednik republike na predlog ministra za prosveto. Tako je omejen negativni vpliv tržaških in goričkih šovinističnih krogov, ki mu je večkrat podvržena lokalna uprava. Prav tako je skoro popolnoma prečiščen diskriminacijskih določb 2. člen, ki govori o vpisu v slovensko šolo. V tem vprašanju je bil gotovo od nekdanjega Rossi-jevega osnutka do sedanje formulacije napravljen najbolj občuten razvoj. Vpis v slovensko šolo se ravna po določilih, ki veljajo za vpis v italijanske šole in v slovenske šole se bodo poleg italijanskih državljanov mogli vpisati tudi tuji državljani s stalnim bivanjem. Ta izboljšanja nekaterih določb pa seveda ne morejo popolnoma zadovoljiti slo- venske manjšine v Italiji. Slovenci v Italiji nepreneho- ma odklanjamo razdeljevanje naše manjšine po pokrajin- skih mejah in različno rav- nanje s Slovenci v goriški pokrajini in zlasti negiranje obstoja Slovencev v videm- ski pokrajini. Stoletno zani- kanje in zapostavljanje bene- ških Slovencev, ki je ustva- rilo med njimi današnji po- ložaj, ne more biti za zares iskrenega sodobnega demo- krata razlog za sankcionira- nje stoletnega zatiranja. Za- to ostane za vso našo manj- šino to vprašanje odprto vse dotlej, dokler ne bodo odgo- vorni zakonodajni organi na- alžirskega področja in je sodeloval pri uporu. BOČEN, 7. — V ponedeljek 19. junija bo v Bocnu izreden kongres južnotirolske ljudske stranke (SVP). WASHINGTON, 7. — Komisija Organizacije ameriških chžav (OAS) je odpotovala dar.es z letalom v Ciudad Trujillo. Komisijo sestavljajo štirje člani, ki zastopajo ZDA, Panamo, Urugvaj in Kolumbijo. •iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii Zastoj na konferenci o Laosu zaradi bojev okoli Ban Padonga šli rešitev, s katero bodo priznali na osnovi 6. člena republiške ustave jezikov ne in kulturne pravice beneških Slovencev. Prav tako nas ne more zadovoljiti dejstvo, da ni poslanska komisija opustila v 1. členu zakonskega osnutka besedila, da bodo slovenske šole ustanovljene «in aggiun-ta alle scuole in lingua ita-liana». Ta formulacija se lahko tolmači na dva načina, a ob obeh tolmačenjih je to v škodo slovenski šoli. Sicer se nam vidi prvo tolmačenje praktično nemogoče, vendar bi v danem trenutku zlonamernost dobila svojo •zakonito» osnovo v tem členu: dobesedno tolmačenje take formulacije namreč dopušča obstoj slovenske šole samo v tistih krajih, kjer obstaja tudi italijanska šola. Množinska oblika .aggiunte alle scuole i.i lingua italia-na> daje prednost temu tolmačenju. Drugo tolmačenje pa se nam vsiljuje ob popolni odvisnosti slovenskega šolstva od italijanske uprave. Niti v najmanjši meri ni poslanska komisija upoštevala predloge prizadete manjšine o ustanovitvi uprave za slovenske šole. Komaj, komaj, da je izboljšala 6. člen, kjer zahteva s popravkom, da morajo tudi šolski nadzorniki popolnoma obvladati slovenščino. Ako naj določba «in aggiun-ta alle scuole in lingua ita-liana* pomeni uzakonitev ♦ načela* o *kulturni enotnosti*, kakor smo brali v uvodni obrazložitvi vladnega o-snutka, potem moramo tako uzakonitev odločno odkloniti. Slovenska šola pripada in mora pripadati slovenski in ne italijanski kulturni skupnosti. Mislimo, da ie to za vsakogar izven diskusije. Komaj da je mogoče govoriti o izboljšanju 3. člena vladnega osnutka, ki govori o italijanskih profesorjih, ki naj poučujejo italijanščino na slovenskih srednjih šolah. K prvotnemu besedilu je dodano le še besedilo taventi piena cono-scenza della lingua slovena, da acc."starsi mediani e appo-sita provar. Ali ni ta *appo-sita p rovar manj kot »esame* (izpit)? Sicer ni bistvo v tem. Ta člen je v popolnem nasprotju z določbami Posebnega statuta londonskega memoranduma, ki določa, da bodo na slovenskih šolah poučevali učitelji in profesorji, *ki imajo isti materin jezik kakor učenci*. Ce niso mogli ali hoteli člani parlamentarne prosvetne komisije v besedilu zakona vnesti popravke s citiranjem Posebnega statuta, bi morali vsaj paziti, da ne bodo vnašali določbe, ki so v nasprotju s tem statutom. S tem bodo vsekakor postavili svojo lastno vlado v kaj neprijeten položaj nasproti sopodpisnikom londonske spomenice in njene priloge Posebnega statuta. Razen za profesorje, italijanščine je bila zgoraj citirana določba Posebnega statuta spoštovana. V 5. členu za učitelje, v 7. členu za profesorje je pogoj za udeležbo pri natečajih slovenski materinski jezik. Toda tudi tu so pri formulaciji ostali na pol pota. Pripadnost k slovenski Svoje kršitve sporazuma o ustavitvi sovražnosti skušajo uporniki s pomočjo ZDA prikazati kot kršitve z nasprotne strani ŽENEVA, 7. — Na zahtevo zahodnih delegacij so preklicali današnjo sejo na konferenci o Laosu. Sovjetski predstavnik je izjavil, da je bila seja odložena zaradi pomanjkanja govornikov. Dodal je, da ni bil določen dan nove seje. To je potrdil tudi britanski predstavnik. V zahodnih krogih delegacij pa trdijo, da je bila seja odložena zaradi povečane vojaške dejavnosti v Laosu. Na Zahodu trdijo, da so to vojaško dejavnost povečale vojaške sile Patet Laosa, ki so zasedle Ban Padong. Znano pa je, da je bil ta kraj že pod nadzorstvom vladnih čet in čet Patet Laosa, ko se je začela ženevska konferenca in ko je bil dosežen sporazum o ustavitvi sovražnosti. Toda u-porniška vlada je s pomočjo ameriških letal poslala na to področje padalce. Čete Patet Laosa so torej samo vzpostavile prejšnje stanje, s tem da so napadalce odbile. Takih prizorov ne manjka v Laosu. U-porniška vlada pošilja svoje čete s pomočjo ameriških letal na področja, ki so pod nadzorstvom vladnih čet in vsa- . — . ,_____ kikrat ameriški predstavnik v nega dela bivšega generala i Ženevi zatrjuje, da so vlad- Pitita, ki je bil poveljnik ne čete prekršile sporazum. V Washingtonu je n. pr. danes predstavnik državnega departmaja izjavil, da je »padec Ban Padonga zelo resna zadeva* in da se izvedenci državnega departmaja sedaj posvetujejo. Dodal je, da so ZDA za nadaljevanje pogajanj v Ženevi. Pri tem pa je obtožil »komuniste«, da še dalje kršijo sporazum o ustanovitvi sovražnosti. Izjavil je tudi, da bodo ZDA ostale pri konferenčni mizi in da ne bodo «z obstrukcijo ali z drugo taktiko« povzročile neuspeha konference. Vendar pa so se v Washingto-nu danes posvetovali, ali naj bi ZDA zapustile konferenco, ko jo stalno sabotirajo s kršitvami premirja v Laosu. Voditelj ameriške delegacije v Ženevi Harriman je popol-dne obiskal sovjetskega delegata Puškina in ga je obvestil o »veliki zaskrbljenosti ameriške vlade zaradi zadnjega namernega napada Patet Laosa na sile laoške kraljeve vlade na področju Ban Padong in kršitve premirja«. Ameriški delegat se je popoldne posvetoval z delegati Tailandije, Kanade, Južnega Vietnama, Kambodže in Burme. Na drugi strani pa so se posvetovali delegati Kitajske, Severnega Vietnama, Poljske in SZ. V ameriških krogih pravijo, da hočejo ZDA odložiti nadaljevanje konference, dokler se ne uredi vprašanje ustavitve sovražnosti, vendar pa ne mislijo zapustiti konference. Harriman se bo jutri spet sestal s Puškinom. Predstavnik sovjetske delegacije je sporočil, da je Puškin poudaril, da ustavitev sovražnosti ni enostranska zadeva, in je opozoril ameriškega delegata, da ameriška letala ^ neprestano » preletavajo področja, ki so pod nadzorstvom vladnih čet. Ameriška delegacija in nekaj drugih delegacij so pozvale oba predsednika konference, naj nujno pošljeta navodila nadzorstveni komisiji v Laosu v zvezi z boji v Pa-dongu. Ameriška delegacija pa je objavila izjavo, v kateri pravi, da je sprejela vabilo na konferenco s pogojem, da bo dejanska ustavitev sovražnosti imela prednost pred vsemi drugimi vprašanji. Predstavnik angleške delegacije v Ženevi je izjavil, da se angleški delegati posvetujejo s svojo vlado in da se tudi druge delegacije želijo posvetovati s svojimi vladami, etnični skupini še ni dovolj-na garancija, da bodo šolniki sposobni poučevati na slovenski šoli. Zato je bila skupna zahteva vse naše manjšine, da morajo učitelji imeti ab-solvirano slovensko učiteljišče, profesorji pa vsaj slovensko višjo srednjo šolo. Iz 5. odnosno 7. člena pa je razvidno, da zadostuje za kandidate, da -imajo pogoje za vstap v redne učiteljske staleže» (torej italijansko u-čiteljišče odnosno italijansko univerzo). Se več: formulacija prvega odstavka 7. člena dopušča da se bodo natečaji za namestitev na slovenskih šolah vršili v italijanščini. Naša zahteva po točni precizaciji, aa se natečaji za učiteljstvo, kakor za profesorje vršijo v slovenščini, pred komisijami, ki jih sestavljajo slovenščine popolnoma vešči člani, je ostala neupoštevana. Menimo, da ne bi smel tako važen zakon, kot je za nas zakon o slovenskih šolah puščati toliko nejasnosti, ki dopuščajo tolmačenja, ki bodo naši šoli in našim šolnikom v škodo. Na škodo jasnosti so poslanci večine opustili ceto o vladnem osnutku že predlagano določbo o dvojezičnosti spričeval in diplom (člen 8). Ne more nas prepričati utemeljitev poslancev večine -da je spričo prakse, da se diplome in spričevala že izdajajo na naših šolah dvojezično, odveč, da se to dejansko stanje precizira v zakonski določbi». Zadostuje le, da ugotovimo, da je proti temu predlogu vladnega osnutka nastopil poslanec MSI, t j. iste stranke, ki je v goričkem mestnem svetu že poslala svojega svetovalca v boj proti dvojezičnim spričevalom. Prehodne določbe vsebovane v 13. členu bi morale vsebovati vse tiste izredne u-godnosti, do katerih imajo slovenski šolniki po šestnajstletnem čakanju na zakon in ureditev svojega staleža vso pravico po politično-moralnih, socialnih in občečloveških načelih. Toda prvi odstavek tega člena omejuje izredne ugodnosti le na one šolnifee, ki so dosegli usposobljenost (in possesso di abilitazione). S to ugodnostjo se lahko o-koristijo vsi učitelji osnovne šole, ker je zanje dokaz u-sposobljenosti diploma o maturi na učiteljišču V težjem položaju pa so profesorji srednjih šol. Univerzitetna diploma še ni dokaz usposobljenosti in so profesorji srednjih šol podvrženi še posebnim izpitom -esami di a-bilitazione*. Teh izpitov pa prizadeti slovenski profesorji sploh niso polagali, ker do sedaj taki izpiti za slovenske šole še niso bili razpisani. Ce so posamezni profesorji polagali kakšne uspo-sobljenostne izpite za italijanske šole, jih pač moramo smatrati usposobljene za poučevanje na italijanskih šolah. Ne dvomimo, da je hotela poslanska komisija s 13, členom delno popraviti diskriminacijo, ki jo trpijo že tako dolgo slovenski šolniki zaradi neuzakonitve slovenske šole. Zato menimo, da bo morala senatna prosvetna komisija v soglasju s poslansko komisijo poiskati tako formulacijo 13. člena zakona o slovenskih šolah, da bo ustrezala samemu namenu tega člena. Prav gotovo je vsej slovenski manjšini mnogo ležeče na tem, da pride do dokončne uzakonitve slovenske šole čimprej in brez vsakega nepotrebnega odlaganja. Vendar smatramo, da je mogoče, da senatna komisija in nato ponovno poslanska komisija v pospešenem postopku vneseta v osnutek zakona še vse one popravke, ki so nujni, da postane zakon zares demokratičen instrument, ki bo služit zaščiti in enakopravnemu razvoju slovenske šole, kot najvažnejše kulturne ustanove slovenske manjšine v Italiji. 2e v uvodu smo ugotovili stremljenje vladne večine, da se zakon dokončno zares izda, zato menimo, jfa bo tudi senatna prosvetna komisija z razumevanjem in pospeškom proučila popravke in odobrila zakonski osnutek. Se več! Ker nam je znano, da so odnosi centralnih oblasti nasproti naši manjšini do sedaj sloneli vedno na stališčih krajevnih faktorjev, pričakujemo, da bo spričo spremenjenega odnosa vodstva tržaške Krščanske demokracije do našega manjšinskega vprašanja, mnogo laže spopolniti zakon za slovenske šole. Prav ob tem vprašanju ima namreč tržaško pokrajinsko vodstvo KD prvo priložnost, da pokaže, da ni resolucija z zadnjega pokrajinskega kongresa le deklarativnega značaja, temveč, da je mišljena resno- n liovinslia industrija V zadnjih desetih letih se je obseg proizvodnje zahodnoevropske kovinske industrije povečal za 105 odstotkov, medtem ko je celotna industrijska proizvodnja v omenjenem razdobju zaznamovala povečanje za 80 odstotkov. Ta razvojni razmah je dokaj ugodnejši kot pa v Združenih državah Amerike, kjer se je celotna industrijska proizvodnja v zadnjih desetih letih povečala le za 45 odstotkov, proizvodnja kovinske industrije pa za 80 odstotkov. Tolikšno zaostajanje industrijske proizvodnje v ZDA za evropsko industrijsko proizvodnjo velja pripisati predvsem splošni gospodarski recesiji v ZDA v letu 1958 in delno tudi v letu 1954. Po nedavno objavljenem poročilu Odbora za investicije, ki posluje v okviru Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje, j3 bil razvojni vzpon kovinske industrije v državah članicah te organizacije zlasti lani posebno izrazit, saj se je lani obseg njene proizvodnje v primerjavi s proizvodnjo v letu 1959 povečal v posameznih državah članicah za 6 do 10 odstotkov. V Zvezni republiki Nemčiji pa je to povečanje doseglo že 15 odstotkov, v Italiji in na Nizozemskem pa celo 20 odstotkov. Povprečje porasta proizvodnje v tej industrijski panogi v vseh državah članicah Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje pa je lani znašalo 11 odstotkov, kar pomeni podvojitev nasproti proizvodnji v letu 1959. Pri tem pa velja omeniti, da obsega ta industrijska panoga tako strojno, elektrotehnično in avtomobilsko industrijo kot tudi vse druge kovinsko predelovalne stroke ter da zajema okoli tretjino celotne industriske proizvodnje v državah članicah omenjene organizacije. To potrjuje tudi visoko število delavcev, zaposlenih v kovinsko predelovalni industriji v zahodni Evropi, saj je lani doseglo ze 8,5 milijona zaposlenih. Kljub tako močnemu razmahu proizvodnje v kovinske predelovalni industriji zahodnoevropskih držav pa so morale te države tudi u-važati izdelke kovinskopredelovalne industrije iz drugih držav, predvsem pa iz ZDA in Kanade, na katere so odpadle kar tri četrtine celotnega lanskega uvoza teh držav v skupni vrednosti več ko poldruge milijarde dolarjev. To pa seveda ne sme iznenaditi, saj je ta uvoz pogojen s samo mednarodno blagovno izmenjavo. Razen tega pa velja poudariti, da so države članice OEEC v i-stem razdobju izvozile v države nečlanice te organizacije izdelkov omenjene industrijske panoge v vrednosti okoli 9,6 milijarde dolarjev in da so njihove celotne dobave izdelkov kovinskopredelovalne industrije lani celo presegle vrednost 48 milijard dolarjev. Okoli dve tretjini o-menjenega izvoza je šlo v industrijsko manj razvite države in ta izvoz je bil lani za 15 odstotkov večji od predlanskega. Nadalje ugotavlja poročilo omenjenega odbora, da se je v letih 1958 in 1959 v zahodni Evropi močno o-krepilo povoraševanje po trajnih potrošnih predmetih, zlasti po motornih vozilih, hladilnikih in pralnih strojih, medtem ko je precej popustila ekspanzija kapitalnih dobrin, kot n. pr. pri raznih transportnih sredstvih, ladjah, letalih in pod. Povpraševanje po trajnih potrošnih pred- Richard Baer, zadnji poveljnik nacističnega uničevalnega taborišča v Auschvvitzu, Je bil v Frankfurtu zaslišan v zvezi s procesom proti Eichmannu. Baer se je dolgo časa skrival pod lažnim imenom, decembra meseca pa so ga aretirali. Na sliki ga vidimo, ko prihaja na sodišče Dramatični dogodki na Eichmannovem procesu JERUZALEM, 7. — Današnja razprava na Eichmannovem procesu je imela zelo dramatičen začetek. Priča Jekhel Dinur, poljski pisatelj, bi moral pripovedovati o razmerah v taborišču v Auschwitzu. S tresočim se glasom pripoveduje, da ima ponoči še sedaj privide mrtvih iz Auschvvitza. »V Auschwitzu smo živeli na drugem planetu. Tam nismo živeli in nismo u-mirali kot drugi*. Tedaj je državni pravdnik neko vprašanje. Pričo je kar vrglo pokonci, zaslišal se je krik in Dinur je padel na obraz nezavesten. Agentje so njo bolnišnico. Dogodek je napravil na vse strašen vtis. liniiiiiiiiiiiimmiiiimmiiiiimiiiiiiiimimimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiimiiiiiniiiiliiilliiiiumiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiililiilllltliiiiiliiiililiiiil Še en proces proti nemškim vojnim zločincem Esesovec Karl Zenner je dal v 5 dneh postreliti 6624 oseb Pri vsem tem pa sodna razprava niti ni zajela vseh njegovih zločinov metih je sicer tudi lani naraščalo, vendar z dokaj bolj počasnim tempom. Navedeni vzpon proizvodnje v kovinskopredelovalni industriji je bil vsekakor posledica močnega zvišanja števila naročil, tako da so bile proizvodne zmogljivosti lani v glavnem do zelo visoke stopnje izkoriščene. Zaradi omenjenega ugodnega stanja naročil in visoke izkoriščenosti glavnih zmogljivosti v obravnavani industrijski panogi, se lahko tudi za tekoče leto upravičeno pričakuje nadaljnje zadovoljivo naraščanje povpraševanja oziroma naročil, četudi morebiti ne bo imelo tolikšne vzgonske sile kot doslej. Javne investicije, ki so prevladovale -v letu 1959 in v začetku leta 1960, so se sicer precej znižale, vendar pa so se zelo povečale zasebne investicije, s katerimi se prav tako stopnjujejo potrebe po proizvodih kovinskopredelovalne industrije zlasti glede kapitalnih dobrin oziroma osnovnih sredstev. Po predvidevanjih gospodarstvenikov bo izvoz izdelkov kovinskopredelovalne industrije zlasti v industrijsko manj razvite dežele še nadalje naraščal. Pri tem velja podčrtati, da kaže dosedanja struktura mednarodne trgovine s stroji in drugimi kovinskimi izdelki, da so manj razvite dežele več ko polovico teh proizvodov že do sedaj uvažale iz zahodnoevropskih držav, in le približno tretjino iz Severne Amerike, medtem ko so uvažale iz vzhodnoevropskih držav in iz Japonske le 8 oziroma 5 odstotkov zadevnih proizvodov. Vendar se bodo zahodnoevropske države tudi v prihodnje srečevale v manj razvitih državah s konkurenčnim pritiskom drugih držav na o-menjenem področju, predvsem s konkurenco ZDA in Japonške. Vendar pa je treba računati tudi z vse bolj naraščajočo konkurenčno sposobnostjo vzhodnoevropskih držav, predvsem Sovjetske zveze, katere industrijska proizvodnja je z vsakim letom močnejša in ki se s svojimi to-,, vrstnimi izdelki' že šeda.f krepko uveljavlja zlasti na nekaterih trgih Srednjegsf vzhoda, -Azije in Latinske Amerike. Zato bodo morale države članice Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje še nadalje posvečati vso potrebno pozornost ne ie notranjemu trgu, temveč tudi zunanjim trgom, predvsem pa trgom v manj razvitih državah, če bodo hotele kolikor toliko obdržati dosedanji tempo in usmerjenost razvoja svoje močne kovinske industrije. tlllllllMIItlllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIinillllimillllllllllllltlllltlllllllllllllllllllUIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIKIII« Strašen konec štirišlanske družine Sadističen način dr. Mengeleja pri izbiranju kandidatov za smrt Med živčnim napadom ene izmed prič sta v sodni dvorani ostala mirna edino Eichmann in njegov odvetnik Servatius - Eichmann je obtožen tudi sterilizacije Židov Edina, ki sta ohranila mir — vsaj navidezno — sta bila Servatius in Eichmann. Obtoženca so pa kmalu odpeljali, ker je predsednik razpravo prekinil. Jekhel Dinur je avtor raznih knjig o Auschwitzu, napisanih pod psevdonimom »Ka-zetnik*, kakor so imenovali internirance v nacističnih taboriščih. Kake četrt ure pozneje se je razprava nadaljevala in ker Dinur ni mogel pričevanja na Hausner hotel postaviti priči daljevati, je bil zaslišan Jo- szef Kleinmann, ki so ga s svojci pripeljali v Auschwitz, novali »angel smrti*. Ta je j prosili in dosegli pri sodišču, periodično izbiral jetnike, ki so jih poslali v plinske .celice. Nekoč so odbrali za plinske celice vse tiste mladince, ki niso uspeli z glavo dotakniti se letve, ki jo je dal zdravnik nekam pribiti po najvišjem od jetnikov. Na ta način je bilo izbranih okrog 1000 mladincev za plinske celice. Priča je bil eden izmed tistih, ki preizkušnje niso prestali, vendar mu je uspelo skriti se med bolj visokimi mladinci. Mladi izraelski umetnik Ye-huda Bakon, bivši deportira- ko mu je bilo komaj 14 let. nec v Auschvvitzu in Maut- Kleinmann pripoveduje zlasti ga z nosilnico odnesli v bliž- o grozovitostih zloglasnega ta- boriščnega zdravnika dr. Jo' sefa Mengeleja, ki so ga ime- KOBLENZ, 7. — Na sodni razpravi proti dvema visokima častnikoma nemških SS-enot, ki sta kriva za umor tisočev ruskih Judov, je državni tožilec Hampler zahteval za glavnega obtoženca, bivšega brigadneg agenerala Karla Zennerja, dosmrtno ječo, za bivšega polkovnika Hermanna Remmersa pa deset let ječe. Proces se vrši pred po- Karl Zenner, ki je danes star 62 let, je bil eden najbolj surovih poveljnikov tako imenovanih «Einsatzkomman-do», ki so jih nacisti ustanovili za to, da bi izvedli likvidacijo Judov v tistih vzhodnih področjih, ki so jih zasedle nemške čete. V samih petih dneh, od 7. do 11. novembra 1941, je dal postreliti 6624 oseb. Danes mora rotnim sodiščem v Koblenzu. j odgovarjati za smrt teh ne- Ko je bil zunanji minister Segni na obisku na Japonskem, je obiskal tudi nekaj karakterističnih trgovin. Fotograf ga je «pritisnil», ko si natika značilno japonsko pokrivalo CAGLIARI, 7. — V nekem kmečkem poslopju komaj tri kilometre od Sassarija se je . y y , , danes zgodil grozen zločin, ki | HmŠČCVA 111 Policija za obisk je končal življenje štirih oseb: 47-letnega Gavina Riredde ter njegove dvajset let' mlajše žene Rite Marras in njunih dveh otrok, 4-letnega Angela ter komaj 18-mesečne Filomene. Davi sta dva mlada pastirja našla v hiši štiri trupla. Takoj so se pričele preiskave, na podlagi katerih pa še ni mogoče podati točnega vzroka za tragedijo. Najbolj verjetna se zdi hipoteza, da gre za ljubosumnost, to se pravi, da je mož iz ljubosumnosti zaradi mnogo mlajše žene u-strelil njo, otroka in nato še sebe. DUNAJ. 7. — Med vrhunskim sestankom sovjetskega premierja Hruščeva in ameriškega predsednika Kennedy-ja so, kot poroča avstrijski notranji minister, bile mobilizirane za varnost sledeče policijske sile: 2. junija: 2.480 policijskih agentov, od teh 1.600 policajev v uniformah, 380 žandar-jev in 50o agentov kriminalne policije; 3. junija: 6.610 agentov, in sicer 2.150 policajev v uniformah, 740 žandar-jev in 720 agentov kriminalne policije; 4. junija: 4.310 Sovjetski trgovinski minister Nikolaj Patoličev (na desni), ki je na obisku v Italiji, z italijanskim ministrom za zunanjo trgovino Maitinellijem agentov, in sicer 2.850 policajev v uniformah, 740 žandar-jev in 720 agentov kriminalne policije; 5. junija pa je bilo v službi 2.640 agentov, in sicer 1.300 — 740 — 600. « »------ Izvoljena je nova «miss Evropa* BEIRUT, 7. — V libanonskem kazinoju, kakih 25 km od Beiruta, so minulo noč izvolili miss Evropo za leto 1962. Na tekmovanju, katerega so se udeležile predstavnice 17 dežel, je zmagala Nemka In-grun Moeckel, ki je bila že izvoljena za lepotico Nemčije. Zmagovalki je položila krono «miss Evrope« na glavo lanskoletna miss Italijanka Anna Ranalli. Drugo mesto je zasedla miss Anglija Ar-lette Isabel Dopson, tretje mesto je zasedla Svedinja Ingrid Anderson. Četrto mesto je pripadlo predstavnic: Španije Carmen Cevera, peto pa francoski lepotici Yvette Degre-mont. Nova «lepotica Evrope« In-grun Moeckel je poleg naslova dobila še nagrado tisoč dolarjev, avtomobil, kup draguljev, oblek in dišav. Gospodična Moeckel je stara dvajset let, po poklicu je manekenka, je plavolasa, ima zelene oči, se ukvarja s smučanjem, jahanjem in tenisom. Ljubi klasično glasbo in izmed filmskih igralcev ima najraje Lawrencea Oliviera. TORONTO, 7. — Kakih trideset dirkalnih konj je zgorelo v požaru, do katerega je prišlo v neki jahalni šoli v bližini Toronta. Od 60 konj, kolikor jih je bilo v tej jahalni šoli, jih je polovica zbežala iz hlevov in zbezljala po okolici. Med rešenimi konji je tudi «Roma», t. j. eden izmed srečnežev. Sodniki, ki so izvedli glede tega preiskavo, niso smatrali za potrebno, da bi razpravo razšrili tudi na druge zločine, ki jih je dal ta izvršiti ali sam izvršil, kajti že to, kar je bilo v tem delu obtožnice navedenega, je dovolj, da lahko izrečejo najvišjo kazen, kar jih nemški kazenski zakonik predvideva. Med preiskavo je državni tožilec zelo ostro napadel glavnega obtoženca, ki ga je o-značil kot «enega najhujših zločincev« in »izvrševalca ene najbolj sramotnih strani vse nemške zgodovine«. ((Prevzame nas čut groze, če pomislimo, da so bili vsi njegovi zločini izvršeni v imenu nemške vlade. Naj bi kazen, ki mu bo izrečena, služila vsaj kot opozorilo bodočim nemškim generacijam.« razbremenilnih* Eichmannovih prič FRANKFURT, 7. — Javni tožilec sodišča v Frankfurtu je danes ob navzočnosti izraelskega odv. Ervina Schimro-na in Servatiusovega pomočnika dr. D. Wechtenbrucha zaslišal zadnjega poveljnika koncentracijskega taborišča v Auschvvitzu, Richarda Baera in bivšega esesovskega polkovnika Hermanna Krumeya. Oba sta bila tesna sodelavca vojnega zločinca Eichmanna, a pozvali so ju kot razbremenilni priči na predlog odv. Ser-vatiusa, Eichmannovega branitelja na jeruzalemskem procesu. Oba vojna zločinca sta zaprta v Frankfurtu, kjer čakata na sodno obravnavo. Bivši poveljnik Auschvvitza ni bil na zaslišanju preveč zgovoren. Kljub temu pa je dejal, da ni nikoli poznal A-dolfa Eichmanna ali pa z njim govoril, temveč da je vedel samo to, da je bil Eichmann v »višjem varnostnem uradu* rajha. Na druga vprašanja ni hotel odgovarjati. Bivši esesovski polkovnik H. Krumey pa je bil bolj zgovoren, vendar se ni moglo zvedeti, kaj je povedal. Znano je le, da je bil obtožen zaradi pokola na Madžarskem, sočev madžarskih Zidov in zaradi pokola 88 češkoslovaških otrok v znamenitih Lidicah. Zaslišan je bil v prvi vrsti zaradi pokala na Madžarskem, kjer je bil neposredni Eich-mannov zastopnik, ter o odnosih, ki jih je imel z židovskim odvetnikom Kastnerjem, sodelavcem voditelja madžarske židovske skupnosti, ki se je trudil, da bi rešil čimveč Zidov s pomočjo zamenjave za kamione na Eichmannov predlog. Kot je znano, je Kast-nerja ubil neki madžarski Zid v Izraelu. «» ------ V Carrari izdelan ploveči otok MARINA Dl CARRARA, 7. — Ploveči otok «Perro Ne-gro«, ki bo dvojček znanega plovečega otoka #Divja mačka«, ki trenutno vrta po globinah Perzijskega zaliva, bo kmalu dokončan. Gradijo ga v vzhodnem delu pristanišča v Carrari. Kmalu ga bodo potisnili v morje, kjer bodo o-pravili še preostala dela. Gre za velikansko napravo iz jekla, ki jo podjetje «Nuova Pi-gnone« gradi za družbo #Sai-pen« in ki bi bila morala biti že zgrajena, vendar pa so slabe vremenske razmere delo konj, ki je sodeloval pri zad- J zavrle, tako da se je delo ne- njih olimpijskih igrah v Rimu. I koliko zavleklo. hausnu, je poročal o primeru kanibalizma, ki mu je bil priča po nekem bombardiranju zaveznikov: nekateri sestradani jetniki so jedli meso žrtev bombardiranja. Bakon je še povedal, da je bilo splošno mnenje med jetniki, da Eichmannovi obiski ne napoveduje nič dobrega. Zadnja priča dopoldanske razprave je bil dr. Alfred Oppenheimer, ki je bil član izraelitskega sveta v Luksemburgu. Odvedli so ga v The-resienstadt in leta 1944 v Au-schwitz Bij-kenau. Uspelo mu je uiti smrti s tem, da se je izdajal za »preciznega mehanika*, v resnici pa je bil le trgovec. Pozneje je bil premeščen v Gleiwitz, neko delovno taborišče, kjer je bil obsojen na smrt, ker je ukradel nekaj krompirja. Pomilostili so ga, ko je že imel vrv okrog vratu. Januarja 1945, ko so se že slišali ruski topovski streli, so ga prepeljali v taborišče Bleichemmer, podružnico Auschvvitza, Končno pove priča, da je od 647 Zidov, ki so jih med 19. oktobrom 1941 in 28. septembrom 1943 odpeljali iz Luksemburga, dočakalo konec vojne samo 30. Ko se je razprava popoldne nadaljevala, se je prvič zgodilo, da je bil del razprave za zaprtimi vrati. Šlo je za pričanje dveh moških, ki sta bila v Auschvvitzu žrtvi sterilizacijskih poskusov. Priči sta da sta pričali brez navzočnosti občinstva in fotografov, da se njuni imeni ne objavijo in da se tudi noben zapisnik ne objavi. Pričanje za zaprtimi vrati je trajalo 40 minut. Eichmann je obtožen tudi sterilizacije Zidov. Na ukaz Eichmanna in drugih nacističnih voditeljev so od 1, 1942 dalje delali poskuse, da bi preprečili razmnoževanje nemških in drugih Zidov. Te posege so delali zlasti v Auschvvitzu. Med javno razpravo pa je tudi popoldne prišlo do incidenta. Neki moški z dolgo sivo brado in z velikim črnim klobukom na glavi je dvignil pest proti obtožencu ter začel zmerjati njega, Mengeleja, Hitlerja in Goebbelsa. Dejal je, da so mu uničili vse brate in sestre, starše in ženo. Agentje so ga odvedli iz dvorane, a se je že med potjo onesvestil. Stota priča na tem procesu dr. Beilin je pripovedoval, da so v bolnišnici taborišča Auschvvitz uničevali bolnike v večjem številu zlasti za židovske praznike. Povedal je tudi, kako je neki dr. Rohde odbiral Zide za plinske celice; komaj nekaj desetink temperature je zadostovalo, da jih je označil za »potencialne nosilce bacilov*. Skupine Zidov, ki so odvažale trupla v krematorije, pa so vsake tri mesece likvidirali. Ko pa je bilo treba taborišče izprazniti, ker so se približale sovjetske čete, in se napotiti na »pohod smrti*, so v enem samem dnevu postrelili skupine tudi do 500 jetnikov, ki niso bili zmožni za pohod. Od začetnih 25.000 jetnikov, ki so odšli na pot, jih je o-stalo pri življenju komaj kakih 60. Danes so sporočili, da bo A. Eichmann nastopil na procesu kot priča od ponedeljka 19. t. m. dalje. Med zasliševanjem Eichmanna pa bodo razprave samo dopoldne, da bo lahko Servatius pripravil s svojim klientom vprašanja za naslednji dan. »Slovenski okteta n* povratku 'a Turina in Ženeve Včeraj so se vračali skozi Trst domov člani Slovenskega okteta s svojim vodjo Bogdanom Pogačnikom. Oktet je nastopil v soboto v Turinu v okviru prireditev v zvezi z razstavami »Italia 61». Prireditelj koncerta je bil komisar jugoslovanskega paviljona v Turinu in udeležili so se ga poleg tamkajšnjih predstavnikov oblasti tudi predstavniki drugih inozemskih razstavljavcev. Program koncerta v Turinu je poleg renesanse obsegal mednarodni ter jugoslovansko -folklorni del. Med pesmimi, ki jih je moral oktet po sporedu dodajati, so pevci zapeli tudi .Montanaro», ki je zbudila nepopisno navdušenje in je občinstvo začelo ploskati že med samim izvajanjem. V velikem turinskem avditoriju RAI, kjer so bili do sedaj vedno samo simfonični koncerti, je Slovenski oktet kot prvi nastopil z vokalnim koncertom ter obenem na splošno zadovoljstvo strokovnjakov dvorano .kolavdiraU tudi za take nastope. Lahko še zabeležimo, da se je koncerta udeležil tudi znani prof. Diego De Castro, ki se. je pokazal zelo navdušen. Iz Turina je oktet odpotoval v Ženevo, kjer je nastopil kot gost tamkajšnjega radia na javnem koncertu. Spored je bil tukaj stilno enotnejši (renesansa, negro-spiri-tuals, jugoslovanske pesmi — med temi tudi rezijanske), uspeh pri občinstvu pa nič manjši. Vodstvo Radia Ženeva je oktet že v naprej povabilo na gostovanja, »kadarkoli bi ga le kaka pot zanesla v bližino*. Kot smo zvedeli, ima Slovenski oktet za jesen na sporedu nastop v Trstu. Tudi slikar Černigoj na beograjski trienali Na J. trienali likovnih u-metnosti Beogradu raz- stavlja tudi tržaški umetnik prof Avgust Černigoj. Na razstavi, kjer so zbrana dela številnih umetnikov iz imiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiliiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiltiitiiliilHiiiiitltlililillilllniitiiiiittinmiliimiMimilimimmiiiimmmiliiiiiiifiniiiii la teden konec procesa Martirano? Za odvetniki zasebne stranke je včeraj spet Kot prejšnji dan Mazzei tako je včeraj Pacini skušal razpršiti meglo dvoma, ki jo je pred sodiščem razprostrl Carnelutti v ječi, zadosten dokaz, na I okno pa je šinila strela in jih podlagi katerega je moč Fe- opekla. Tudi hiša je močno narolija obsoditi na dosmrtno poškodovana. Deklice je rešil Dr. Mazzei, odvetnik zasebne stranke na procesu Martirano RIM, 7. — S svojim govorom predvčerajšnjim odvetnik Carnelutti, zagovornik Fena-rolija, gotovo ni dokazal nedolžnosti svojega varovanca, je pa dovolj spretno razprostrl pred očmi sodnikom kopreno dvoma, ki jih lahko o-vira pri izreku hude sodbe. Nihče ne pričakuje, da bodo obtoženci kar tako oproščeni, kot da ne bi zakrivili dejanj, katerih so obtoženi. Toda bila bi velika zmaga obrambe, če bi jih moralo sodišče oprostiti »zaradi pomanjkanja dokazov*. In Carnelutti je znal odvzeti vsem »dokazom* njihovo pravo vrednost, tako da ti dokazi niso več tako «ne-ovržni*. Odvetnika zasebne stranke — Mazzei včeraj in Pacini danes — sta vso težo svojih govorov usmerila prav v razpršitev megle dvomov. Mazzei je šel naravnost v napad. Po njegovem so že samo list- ječo. Tudi ni poznal mnogo obzira, ko je bilo treba udariti po Ghianiju. »Jasno je, da ne obstaja zbornica poklicnih daviteljev, toda Fenaroli si je izbral človeka, ki mu je dajal določena jamstva ...», je rekel Mazzei. Danes pa je govoril še najstarejši med odvetniki zasebne stranke Pacini, ki je rekel, da pravzaprav ne bi govoril, ker so že njegovi kolegi vso stvar dovolj osvetlili z vseh strani, vendar hoče govoriti, da tako pomore sodnikom. Tudi on je začel spodnašati veljavnost Carnelutti-jevih tez. Ko pa je prišel do znanega zdravnika Savija ter dejal, da se ta ni ganil, ko bi lahko preprečil zločin, mu je planil v besedo odv. Adamo Degli Occhi, češ zakaj pa tega ni napravil Sacchi. Nastalo je kreganje, ki je trajalo nekaj časa in med katerim so odvetniki vsi vprek kričali. Predsednik je s težavo vzpostavil red, medtem ko se je odvetnik Pacini delal, kot da medklicev obrambe sploh ni slišal. Na koncu svojega govora poudari Pacini, da odvetniki zasebne stranke niso »apostoli' dosmrtne ječe*, zahtevajo pa pravico. Potem je govoril še tožilec, ki je repliciral na trditve odvetnikov obrambe ter zaključil s trditvijo, da so trije obtoženci popolnoma odgovorni za zločin v Ul. Monaci. Jutri se bo proces nadaljeval z replikami odvetnikov obrambe. «»------- Strela poškodovala tri deklice MONSUMMANO TERME, 7. — Med veliko nevihto, ki se je minulo noč razdivjala nad Val di Nievole, je strela udarila v hišo, kjer so se igrale tri deklice, in jih poškodovala. Deklice so odpeljali v bolnišnico v Pistoji v hudem stanju. Gre za štiriletno Marcel-lo in dvanajstletno Franco A-stiano ter za petletno Lucia-no Basili, ki so se nahajale v kmečki hiši v kraju Case al Monle v občini Cecina di T nrciarm. Deklice sn se igra- ki, ki jih je Fenaroli pisal ie v kuhinji, skozi odprto neki kmet, ki je takoj poklical pomoč, da so jih odpeljali v bolnišnico. «»------- Umrl je največji Freudov nasprotnik KUESSNACHT, 7. — Tu je včeraj ob 16.30 uri umrl na svojem stanovanju sloviti psihiater Carl Jung. Rodil se je v Kesswilu 26. julija 1875 in bi torej čez nekaj tednov dopolnil 86. leto starosti. Prvo šolanje je Jung začel v Baslu, nato ga nadaljeval v Parizu. Pozneje je postal primarij na psihiatrični kliniki na vseučilišču v Zuerichu in že v tej dobi se je lotil teoretične borbe proti Freudovim idejam in proti Freudu same mu. Nekoč je bil eden najbolj znanih Freudovih učencev, nato pa je postal naj večji Freudov nasprotnik. Prof. Carl Jung se je poročil leta 1904 in je imel v zakonu e-nega sina in pet hčera. Njegova žena je umrla leta 1955. Veliki pokojnik je umrl za radi splošne izčrpanosti. raznih držav, ima Černigoj tri oljnate slike. Štiri opere na festivalu v Pulju REKA. 7. — Operni val v Pulju v začetku ju 0 bo letos izvedlo reško 0 dališče. (Lani je to na og oprat ilo Hrvatsko naro kazalište iz Zagreba.) sporedu ’~odo opere »N*'° Subič Zrinjski», .Trubadur , »Prodana nevesta» m .Rigo- letto*. Poleg članov reS Opere bodo nastopili ko listi tudi nekateri gostje. Sommerset Maugha® v Benetkah BENETKE, 7. - S? je prispel angleški P,sa Somerset Maugham ter ^ nastanil v enem izmed ^ telop ob Velikem kanalu. Benetkah se bo zadrža kaj dni. Poljski književniki na obisku v JugoslavU1 BEOGRAD, 7. — VHt-so prispeli v Beograd P1 književniki Ana Kamenergi Marijan Piechal in Sev . kot g°st olj*1 nskd’ Pollak, ki ostanejo je zveze književnikov slavije to dni v FLRJ . iska in M«. dobila poljsk' jug°- Ana Kam. iska in MmH, Piechal sta aoona ^ žavni nagradi za knjižen ^ Pollak pa je znan kot jatelj več književnih J n med obema vojnama. K (9 proznih in pesniških de^ prispevali poljski knj1 ,,„rt v zakladnico poljske ku ... tudi več uspešnih pteV°' . tujih del. Vsi trije so * lovali v pripravljanju . logi je jugoslovanske * ^ ki je izšla nedavno v šavi. Spet velik uspeh «skupine mladih* PARIZ, 7. - Gledf^O' *skupina mladih» ' ifjo- Falk, Guarnieri, Valii, jj, ni) je na .festivalu 0 0 dosegla v šča narodov» .Am' G iu- uspeh tudi z delom nera», katerega avtor Je j. seppe Patroni Griffi• stava je bila v gleda Sarah Bernhardt. Mnog0 ^ skanja je veljalo tu<*‘,.s(o-lu Ferrariju, ki je bil ^ jen partner Rosselle ^ na koncu pa še avtoU režiserju De Lullu. Carnelutti — dr. h. c-ženevske univerze ^ ŽENEVA, 7. — Na d“n je njem «dies academicus’^ ženevska univerza P° fflZ. več častnih doktorata” ni m evropskim znans kom, med katerimi sta ^ prof. in odvetnik ^ran ejaj Carnelutti (ki se PraV muči z nehvaležnim P f0. obrambe Fenarolija na cesu Martirano) ter z0° utI). nar Delio Cantimori 7 verze v Firencah. »Virtuozi iz Rima* v SZ in v PrsS* ^ PRAGA, 7. — Velik usP^ pri praškem občinstvu s° p segli . Virtuozi iz Rima so nastopili s koncertom ^ lijanske glasbe iz i*’ s„ «i ja. Ker mnogo občinstv ^ moglo dobiti vstopnic, ^ koncert prenašala ra0> televizija. . f j« «Virtuozi iz Rttna*, ^jli s svojim nastopom zak ^ ^ spored «Praške pomlad1 ve*" prispeli iz Sovjetske "flCrf kjer so imeli vrsto kiysir tov v okviru italija*® sovjetskega sporazuma. .^1 skvi je po koncertu umetnikom osebno C kllltU' namestnik ministra za . ,not1 ro. Razen tega so *’ jve iz Rima» igrali tudi gramofonski plošči, k' /t p prodaji p SZ in vz 1 državah. ((Italijani v Amerik*11^ NEW YORK. 7. Yorku je bila otvorjeu stava *Italijani v ^n', ^j, ki s slikami, fotogra’^ j,fi' knjigami m statistikam v kazuje delež Itatijflfl°j|l£ir zgodovini in razvoju pl škega kontinenta, zlas ^(j-ZDA. S sodelovanje”1 jtu- tu* ,nz>ra sl« jonskega kulturnega ta je razstavo °T^a1tt‘kvir<> neurgorška občina v proslav za stoletnico S svojim majhnim avtomobilom Je 30-letni Vittorio B of|,ilt-mu Je postalo nenadoma slabo, zavozil pod težak tov hladilnik Iz polomljenega avtomobila so ga potegni*1 vestnega; vendar z neznatnimi poškodbami | ČETRTKOVA ČRTICA fpremljena sob Alojz Ravbar Stisnil je na gumb ob na katerih je bil li- "ttih Bele z imeno m: Leon Pe- ijrii ^a}° nato je odprla po-a ženica, drobne posta-* snažne in prikupne zu-'In)osti. sem Stefan Putrih, fo-^jk* Pomočnik. Zvedel to', oddajate v najem o-Jeno sobo. Ali bi jo lah-”1del?» Inhko. Izvolite na- , je ter sledil ženi- l imo kuhinje in neke so-j, oj® konec hodnika. Tam 'ittn ne^a vrata in pred L le zazevala preprosta L Podobna nešteto dru-j, p0stojnskim sobam. To jjTejni Prav nič presenetilo, enetil0 ga je to, da je j ?'W Kn! soba pomanjkljivo o-3*na. Želel si je dobiti n* naP°ena,. je na- šo manjka, tovariš, prodam proti pri-£ J odškodnini,. je rekla !lii ene’* -*e Pojnsnila. .Lelo zapustil prejšnji pod- L , . ‘Jeno spalnico zato, da 4 ' imel stroškov z naku-.. lern lastne opreme, zdaj ilU u9°tavljal, da razen po-ktg V desnem kotu in o-i ,.na sredi leve stene ni 1 druge opreme. %ba ^ zekel, .je pa neza- o opremljena!. ■j T ” lahko prodam proti pri- ■k od51 ‘ d0rna ženica. edal nerazum^vo s*ale dele opreme imam J** '%ki je dve leti sta-j;ij notri. To vam je at človek, vam rečem. prt«8 ondan preselil v i ^ !. Sva jokala oba, jaz . rn°^. Ne, takega pod-Viq a nisem še imela. ‘•Cpw. Uie^ečena dobrota, vam it’ 0 Je odhajal, mi je V , Pse tiste dele oprezne 1 P*1 ie bil kupil od k° se jo vselil sem 'igi' .«* ne boste odpeljali !t °l teh svojih reči?’ sem :!e prašala. ,Ne,’ je dejal, \ popuščam vam, Varva-\etpr°vna.’ Jaz sem Bar-\r otrač, toda on me je Vit isnonoval Varvara '! h,na- Po rusko. Tako mu y , bolj všeč, je rekel. \pn zdaj vam pokažem St)00’ k* mi jo je zapustil 0rD-in, kakor je rekel: Jm, . t||5 Je m od nekod pri-W Carinsko posteljno o-’ 'kljj0 ter jo postavila k po- ’ '^id‘ 'It n,.fe’* je dejala, •to je \.^va omarica. Ko je 5 >1’ 3e rekel: ,To oma-■ščam vam, Varvara •Lff| r Ul O It I u H pa. k0 prj(je ^ vam 11 Iflht ® podnajemnik, mu Joto, Vrnit n f o L- n v in h n ^tj p Potreboval.’ — No, in X „ °r hočete, ne vsilju-’\i, 171 je, toda po mojem M, 0 bpste potrebovali, a v zadregi od-. Nato je rekel: °li kn , pa vprašate zanjo?. J'l* Prodate, ker jo bo Oltt Je povedala ceno, ki lo,Jor Tavno nizka, je brez X »«*o Pekel, da jo kupi. boste potrebovali in stol,, je rekla perboličnemu kakor navadnemu ogledalu. Ko se je pogledal vanj, se mu je obraz smešno zožil in podaljšal. Nehote se je nasmehnil, pri tem pa so se onemu v ogledalu pokazali zobje, ki so bili podobni konjskim čekanom. Vendar je brez pogajanja odkupil tudi to ogledalo. #Tudi umivalnik mi je zapustil ta zlata vreden človek,. je zatem rekla starka. .Ce ga odkupite, vam ga ne bom drago zaračunala, čeprav tudi stari umivalniki niso dandanes poceni. Ga boste kupili?. Kupil ga je. In kupil je kovinasto stojalo in vrč za vodo. .Tudi preprogo za k postelji imam,, je povedala nato. .Tudi to mi je podaril o.n. ,Pa te preproge ne boste vzeli s seboj?’ sem ga vprašala. ,Ne,’ je dejal, ,ne bom je potreboval, zato si jo le obdržite kot dar od mene, Varvara Petrovna.’ Ja, tako je dejal ta zlati človek, ki ga nikoli ne bom pozabila.» S predpasnikom si je otrla solzo in povzela: .No, in zdaj vam jo lahko odstopim, če bi jo hoteli. Toda nekaj bi vas prosila: ne mislite, da vam jo vsiljujem. Ne! Ce je ne marate, kar odkrito povejte, da je ne marate, pa naj ostane tam, kjer je.. 'Ne, odkupil jo bom,, je hitro rekel Štefan, boječ se, da bi starke ne užalil s tem, da bi odklonil preprogo. Starka je oddrsala iz sobe in se čez čas vrnila s staro, oguljeno preprogo ter jo razgrnila ob postelji. Potem je rekla: 'Pa še nekaj mi je zapustil: lepo stensko sliko. Bi jo odkupili?. 'Bi,, je odgovoril brez o-klevanja. Nekaj minut zatem se je vrnila z neko okvirjeno sliko, ki je bila pred muhami dobro zavarovana s plastjo prahu. Tedaj se je Štefan sam pri sebi začudil: Kako to, da se je slika v tako kratkem času tako močno zaprašila?! A ni lepa?, je vprašala starka potem, ko je s krpo odstranila, prah in se je prikazala ali*tarrkir.je.f predstavljala nekakšno tihožitje.' .Lepa,, je pritrdil Stefan, dasi ni bila lepa. .No, a jo boste kupili?. Kupil jo je. In kupil bi še to in ono, če bi mu ponudila. Kaj je hotel, takšen je pač bil. Mehak. Kakor testo za omlete. To pa je starka brž spoznala. Vzel je sliko in obšel vse stene, iskaje žebelj, na katerem je prej visela slika. Toda nikjer ni bilo nobenega žeblja in niti sledu o kaki luknji, kjer bi bil kdaj kak žebelj. Tedaj mu je postalo jasno, da ta slika in ogledalo nista nikoli visela v tej sobi. Ko je vse to plačal, je u-gotovil, da ga je stalo več kot če bi kupil novo opremo. %v3ti — Si vidu, a, Jakec, kol-ko kumulistou je u Rimi? — Ben, komunistou je povsod dosti, ne samo u Rimi. Jen pole, Mihec, navadne govort! Se reče komunisti jen ne kumulisti. — Jest pej rečem, de ti ne znaš nei jen de se reče prou kumulisti. Kumulisti pra-vejo taljanski žornali ane p osebne sorte le-dem, ke ženijo samo po ministrstveh. Jen uani delajo tu, de nabirajo sebi «inkarike». Jen ke uani nabirajo jen stave jo na kep te službe jen inkarike jem pravejo kumulisti zatu ke po taljansko nabirat se reče akumular jen tisti ke nabira je kumulist. Fanfani de je zadne cajte nekej vrtau po ministrstveh jen de je najdu ven tu nove reč. Aden de je jemu prfina triinštirdeset tašneh inkarikov jen de vsega vkep be lahko blo u službi petstuindvajsti ledi, če ne be bli vse pobasali ti kumulisti. Si za-stopu zde j? — Kepej, ku sm zastopu. Sm zastopu, de z Rima se sliše zmiri kašna lepa. Jest ne zastopem, kaku, de se Rimlani prou ne morejo pobulšat, jen še ke jemajo Vatikan taku blizi! — E, tisto neč ne pomaga. Vidi, sej Nemci so tudi vsi ane al druge sorte kristjani, ma kej so delali u tej vojski! Samo beri, kej pravejo priče na procesi od Ajhmana. Uani se niso kontentirali samo ubivat, ma so se godirali tudi martrat ledi jen še norca so se delali ž njeh. Ajhman je biu res razbojnik, ma kapo od taužent jen taužent drugeh razbojnikou. — Mihec, ne stoj ofendirat razbojnikou! — Je res, ja! Razbojnik te pobere vse jen te ma-gari še ubije, ma te ne mar-tra jen se ne dela norca s tebe. — Jen če be jem reku zverine pej ofendiraš tudi živali. Sej nimamo nanka besede, za povedat, kej so. — Se narbulše je, če jem rečemo, de so ajhmani. Ceu svet se prjama za glavo jen se žalosti zastran ajhmanou, samo aden pej vsega tega ne verje. Jen tu je tisti depen-dist Toloj. Uan je reku u občinskem sveti u Trsti, de vse tisto od Ajhmana, de so samo bale. Uan de zna samo, de so Rusi ubili tolko polskeh otecirjeu u Katini. — Kej je biu zraven? — Jest ne znam. Ma uan je reku, de ti- sto od zažiganja ledi jen vse druge zverinstva, de uan ne verje. — Ma kej misleš, zakej govori Toloj taku? Sej u Trsti ni nemškeh voliucou, de be se jem blo treba prkupet. Al pej mor bet štedira dobet pr drugeh volitveh kej glasou od mišinou? — Ja, be znalo tudi bet. Sej mišine prou gvišno sekira, ke se sliše tolko slabga od njeh zaveznikov nacistou jen gvišno jem paša, de se je Toloj potegnu za ajhmane, ke so bli njeh prjatli. Jen morbet Toloj, ke mu je vre ratalo, de so demokristjani podpisavali zajn, de mu bo tudi ratalo. de bo dobu kašne glase od mišinou. — M a ta Toloj, kej je prouzaprou? Kej je dependist al je demokristjan il je kej druzga? Ga zastopeš ti? — Jest mislem, de ga zastopem, ma bul-še nanka govort. Razgovor s predsednikom turistične ustanove poslancem dr. Barbino Predstavnik videmskega turizma želi živahne stike s Slovenijo Želimo, da bi na tem področju prišlo do medsebojnega pomirjenja, ki bi lahko služilo za vzgled sodelovanja, spoštovanja in prijateljstva Kot smo že napovedali, bomo objavili vrsto razgovorov z najvidnejšimi predstavniki turističnih ustanov iz obmejnega področja in iz Slovenije. Danes pričnemo s prvim takim razgovorom, ki ga je imel naš urednik s predsednikom videmske pokrajinske turistične ustanove poslancem dr. Faustinom Barbino in s tajnikom iste u-stanove grelom Cintijem d’Addo. Videmska pokrajinska usta- nova je nameščena v lepi moderni palači, kjer so združene vse gospodarske ustanove s trgovinsko zbornico ,in drugimi uradi. Našega urednika je zelo ljubeznivo sprejel tajnik ustanove, nakar pa je imel urednik popoldne dobro uro trajajoč neprisiljen razgovor s predsednikom. Razgovor je potekal tekoče, brez formalnih vprašanj in odgovorov. iiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiitiiiiiiniiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiuHiiiiiHMiitiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiiiMiinutiiiiHiniiiiiiiiiiiiMiiiMiiHMiiMiiiiiiiiiiiititi Sami graditelji niso vedeli, kaj pravzaprav delajo V Spalskem gozdu še neodkrit Goeringov Glavna ovira za razjasnitev tajnosti-voda - Izpovedi Poljaka, ki je tu delal - Gre za bunker ali morda tajno tovarno? MOSKVA, junija. — Konec minule zime je »Večerna Moskva« objavila notico pod naslovom »Goeringov podzemeljski zverinjak«. V notici je pisalo, da je v bližini poljskega mesta Lodž in sicer v Spalskem gozdu skrivališče enega največjih nacističnih voditeljev, ki je vse pod vodo. Odkritje tajnosti' Goeringove jame bi vsekakor bilo zanimivo. če bi to bilo mogoče. Toda voda, ki jo črpajo z močnimi črpalkami, naglo spet dote(ka, tako da je vedno na isti .ravni. Potrebno bi Jbilp zato najprej razjasniti ta pojav. ”■ odpravilo v Spalski gozd in I Ta zelo lep kraj je Goenng njihovo delo je sedaj v teku. dobil v dar od Hitlerja. Za- f T^kc? je poročala .Ve*?^««« Hitlerjevemu sodelavcu, .. . . . » mnrna **» «119119 lrnt nrtH?«. 'Moskva* in ta vest je vzbu- dila zanimanje pri mnogih ljudeh, predvsem pri strokovnjakih. Med temi je bil tudi inženir Vasilij Petrovič Cibi-sov iz Klina v Podmoskvju. Inženir Čibisov je velik del svojega prostega časa porabil zato, da bi odkril tajnost Goeringove pečine in izdelal načrt, kako bi se dala voda iz nje izčrpati. Varšavski časopisi so ta načrt tudi objavili. To je prva faza v zgodbi Goeringove tajne pečine v Spalskem gozdu na Poljskem. Pozneje so še pojavili novi načrti, nove variante za rešitev problema, ki muči nekatere strokovnjake že dolgo časa. Letos spomladi se je začela druga faza. Štirideset drznih Poljakov se je iz Lodža Goeringova pečina je zelo podobna aritmetični enačbi s tremi neznankami. Tako pravijo nekateri. Posebni dopisnik moskovskega lista »Večerna Moskva« navaja sledeče tri neznanke, ki pa niso niti edine v vrsti neznank te velike tajnosti. Prva neznanka je: zakaj je bilo to veliko podzemeljsko mesto ali če hočemo ta labirint zgrajen v turističnem kraju? Druga neznanka je, čemu je v času vojne ta pečina služila. Je shižila kot zaklonišče najbliž- morda je služila kot podzemeljsko skladišče orožja ali pa je bila v njej neka nadvse tajna tovarna. Tretja neznanka pa je, čemu so hitler-janci pečino pri umiku le žalili z vodo, ne pa jo pognali v zrak z dinamitom? Poleg teh so še druga vprašanja. Tajnost, ki jo je Goe-ring odnesel s seboj v grob se začenja šele sedaj razčiščevati. Spala je izrazito lep kraj z dvema majhnima rekama Pilico in Gatčem v gostem smrekovem gozdu, kjer rastejo tudi do 100 m visoke smreke. Danes so tu le sanatoriji. počitniški domovi, hoteli. V Spalo prihajajo na letovišče ali na zdravljenje tisoči Poljakov. Nekoč je bila tu rezidenca kraljev i!>. ae tudi brez mize til jj niorem biti,, je pri- S } ttizo in stol mi je po- s ^0v°Vi,ar‘* Kenda, ta bla- tfoh ki blla sa' ‘ ^°delnost. No, a bi <^e * vne dre drugače, ju Z- ie v&ano Izjavil ini mogel reči: ne. je ženica stopila k ln zaklicala: ■ Pridi no malo sem!. 'aje je prišel naduš- ,'tjj °i’eh in nekakšno med-j, rundanje. Kmalu na-)ca.,r*®Iapai lastnik tiste-^ ij’ uPokojeni jamski °, s komaj za->l0 Pokimom je pozdra-t^dl e°-a Pndnnjemnika, m r ?eno. kaj bi rada. |l • st36 povedala, kaj in kjjo ®. °dšla in se vrnila '! nif 'n stolom. Miza ni ku o jj*® stensko ogledalo. prej podobno hi- Radio Trst A 7 00- Kjledar; 7.30: Lahka glasba; 11.30: Glasbeni utrinki; 1145: Vrtiljak; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Parada orkestrov; 17.20: Pesem ln ples; 18.: Radijska univerza; 18-ia. Umetnost književnost in prireditve; 18.30: Skladbe Vrtali ja in Schumanna; 19.: Mara Kalan: »Svatba pri Slovanih#; 19.30- Pevci, kitare in ritmi; 20.: Spont; 20.30: Veliki simfonični orkestri - V odmoru (približno ob 21. uri) Književnost: Jože Javoršek in njegov roman ((Obsedena tehtnica#; 22,05. Umetnost: »Utemeljitelji ab- straktnega slikarstva#; 22.20: Glasba iz filmov in revij; 23-: Saksofonist Oh. Parker. Trst 12 25' Tretja stran; 14-20: Kot juke-box; 15.: Dvorakov kvintet op. 77 za golala >*i kontrabas; 15.30: Literarna oddaja. Koper 715' Glasba za dobro jutro; U Otroški kotiček; 11.30: O-perne arije; 12.: Glasba po željah ' 12.40: Mala turistična beležka; 13.40: Igra Gorni Kramer; 14.; Glasba po željah, 15.10: Zabavna glasba; 15.30: Slovenske narodne; 15.55: Lahka glasba; 16.: Radijska j tra. 17.10: Orkestri kn pevci; 17.40: Zabavne melodije; 18.: Prenos RL' 19.: Za vas pojo; 19.30: Prenos RL; 22.15: Švedski or-k€«?ter Arne Donrreurs, 22.J5. Ravel: »Gaspar de la Nuit»; 23.: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 9.: Otvoritvena seja državne konference o poljedelstvu; 10.: J at ran Ji koncert; 10.30: Radijska šola; 11.: Vaši učitelji; 11.30: Kolesarska dirka po Ita-jliji; 11.40: Najnovejše pesmi; 12 •’ Godala in solisti; 12.20; Četrtek, S. junija Ittttl Glasbeni album; 13.: Po dnevnih vesteh kol. dirka po Italiji; 13.30: Prevedene pesmii; 14.: Po dnevnih vesteh kol. dirka po Italiji; 15.15: Poje Natalino Otto; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.: Program za mladino; 16.30: Sličice iz Francije; 17.20; Vivaldijev! koncerti; 17.40: Zanimivosti od vsepov- sod; 18.: Literarna oddaja; 18.30: Enotni razred; 19.: Kmetijska oddaja; 19.25: Filmske novosti; 20.: Slavni tangi in valčki; 21.: Molierov »Skopuh#; 23.: N. Ro-tonido in njegov orkester. //. program 9,- Ju.ranje vesti; 10.: New Yonk - Rim - N«w York; 11.: Glasba za vas, ki delate; 13.50: Discobolo; 14.: Naši pevci; 14.30: Sardiinijska folklora; 15.40: Kol. dirka po Italiji; 17.30: Simfonični koncert; 20.: Po dnevnih vesteh poročilo o kol. dirki po Italiji; 21.: Verdi: »Falstaff#. ///. program 17.; Na programu Mendelssohn in Vieuxtemips; 18.: Stara zeodovina; 18.30: Tri skladbe Daillapiccode; 19.: Elektronika in biologija; 19.15: Izvor pozem-ske oblasti papežev; 20.; Vsa-kovečerni koncert; 22.20. Portret skladatelja Ghed.nija. Slovenija 8.05: Glasba ob delu; 8.25: Ljubljanski oktet; 8.55: Radij- Imate pokvarjen televizor? TELEFONIRAJTE na 24018 Specializirani tehniki tvrdke »Radio TREVISAN» Vam zugotavlj ijo takojšnjo intervencijo ska šola za višjo stopnjo; 9.25: Jutrn.ica pri Franzu Lisztu; festival, prenos z Bleda. 10.15: S popevkami po svetu; 10.40: Pet minut za novo pesmico; 11.: Ruski tečaj; 11.15: Romunska zabavna glasba; 11.25: Ciiglič: Prva simfonija; 12.; Ansambel Srečka Dražila; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Melodije iz «Traviate»; 13.30: Od tu 'n tam; 13.50: Zbor RTV Zagreb; 14.05: Baletni inter- mezzo; 15.40: Iz svetovne književnosti; 16.: Zabavni zbori; 16.25: Claude Debussy: Delfske plesalke: 16.35: Dubravka Tomšič izvaja Beethovnovo sonato v C-luru; 18.: Ljubezenski dueti iz oper; 18.30: Hitri prsti; 18.45: Ljudski parlament; 20.: Domače pesmi in napevi; 20.45: Literarni večer; 21.25: Krsto O-dak: Simfonija Jadrana; 22.15: Po svetu jazza; 22.45: Janko Ravnik: Seguidille; 23.05: Evropsko prvenstvo v boksu; 23.10: Plesni koktail; 23.55: Prijeten počitek! Ital. televizija 10.10; Kralj Baldvin na u-dienai pni papežu; 11.15: Državna konferenca o poljedelstvu; 12.15: TV šola; 15.15: Kol. dimka po Italiji; 17.: Program za najmlajše; 18.: Tvoja bodočnost; 16.30: TV dnevnik; 18.45: Stari m novi šport; 19.: Katko gledamo sliko; 19.25: Glasbeni variete; 19.55: Kmetijska oddaja; 20.30; TV dnevnik s poročilom o kol. dirki po I-talijii; 21.25: Campanile sera; 22.40: «Ita!ija 61»; 23.10: TV dnevnik. Jug. televizija Zagreb 9.: TV v šoli; Italija 15.45: Kol. dirka po Italiji; Ljubljana 18.: Pogum in dobra volja - oddaja za mladino; 18.30; Rokohitrce . TV film iz serije Robin Hood; 19.: Sodobna kemija; 19.30: TV obzornik; J RT 20.: TV dnevnik; Ljubljana 20.30: II. Jugoslovanski jazz trjujejo, da je Goering osebno dal predlog, da bi v Spali zgradili podzemeljsko mesto. Na temelju izjav onih redkih graditeljev Goeringove pečine, ki so vojno preživeli, in na temelju dokumentov, kolikor jih je ostalo, se počasi rekonstruira potek gradnje tega nacističnega skrivališča. Ugotovljeno je, da je jeseni 1939 prišla v Spalo večja skupina nemških inženirjev in da so se že spomladi 1940 začela tu velika dela. Na tisoče dreves so posekali in gozd uničili. Zgradili šo (j^fte, železniško progo, postavili telefonsko postajo. Nato so tu nemška povelja noč in dan odmevala in na stotine ljudi je brez odmora delalo. Pred kratkim je na ured. poljskega časopisg »Pomorjan-ska Gazeta« prišel star moški, ki je eden izmed onih redkih, ki so gradnjo Goeringove pečine preživeli. V Spalskem gozdu je preživel leto dni. Bil je tu zaposlen in leto dni delal, ne da bi vedel, kaj se sploh gradi. Se danes ne ve, kaj je tedaj, pred toliko leti, dejansko gradil. To pa zato, ker je bila vsaka skupina delavcev ločena od druge in opravljala le svoje delo, ne da bi prišla v stik z drugimi skupinami, ki so bile zaposlene pri istem delu, ki pa so delali na drugem odseku. Skratka ena skupina ni vedela, kaj dela druga in gradnja vsega tega velikanskega objekta je samim graditeljem ostala tajnost. Njo so poznali le tisti, ki so za vse to izdelali načrte in delo nadzirali. Sam Goering je prihajal sem, da bi nadziral potek del. V prvi polovici leta 1940 so začeli dovažati v Spalo tudi naprave za to velikansko Goe-ringovo pečino. Mnoga nemška podjetja, med katerimi tudi specializirana kemična pod-jetja so delala za Goeringo-vo podzemeljsko mesto. Toda tudi naprave, ki so jih sem pripeljali, so sestavljali in instalirali posebno preverjeni in zaupni delavci, ki so jih sem poslali iz Nemčije, Na površini je le glavni vhod v Goeringov bunker in takoj pod njim predor, ki je dolg 400 metrov, širok šest metrov, visok pa 10 metrov. Ne glede, kakšno je bilo vreme zunaj, je v bunkerju vla dala vedno temperatura med tremi in štirimi stopinjami C. Stene bunkerja pa so tako debele, da bi jih ne mogla prebiti nobena artiljerija. Vse ostalo pa je še globlje v zem- Dejstvo, da kljub črpanju ostane voda vedno na isti ravni, je najvažnejši problem tega bunkerja. Nekaj časa so predpostavljali, da doteka voda v bunker iz bližnih rečic Pilice in Gatča. Sedaj pa so prišli do drugega zaključka, in sicer,, da prodira voda iz velikih globin. Dognano je, da prihaja voda od spodaj navzgor kot bi vrela iz nekih arteških vrelcev. To je tudi konkretno že ugotovljeno. Odkrili so namreč podzemeljske vrelce. Do sedaj so že na več načinov preizkušali Vodo iz bunkerja. izčrpati, tod« vse zaman,. Zato. so ubrali drugo pot. Sklenili so, da bodo, ne glede na težkoče, odkrili izvore in sistem, kako voda v pečino doteka. V vodo v pečini so se potopili tudi ljudje — žabe. Eden teh, neki Edži Zgo-dzinski, je zdržal v vodi, ki zaliva Goeringovo podzemeljsko cesarstvo celo dvajset minut. Po njegovem opisu je voda v globini umazana, ledeno mrzla in tudi skozi potapljaško masko močno smrdeča. Potapljači so do sedaj preiskali okoli 70 metrov pečine, preostaja jim pa najmanj še 300 metrov, da bi proučili prvi del, vrhnji del podzemeljskega mesta. Na temelju dosedanjih izkušenj menijo, da ne le vsak meter, morda celo vsak centimeter krije neprijetna presenečenja, morda nekaj podobnega kot faraonske grobnice. Še več. Ni izključeno, da je vse to Goeringovo podzemeljsko mesto minirano in da bi vsaka najmanjša neprevidnost mogla povzročiti velikansko katastrofo. Razen načrta, ki ga je izdelal inženir Cibisov, so se pojavili tudi drugi načrti za odkritje Goeringove tajnosti. Glede tega je zanimiv načrt treh poljskih inženirjev in sicer Delofa, Urbanaka in La-skovskega. Ne glede na to pa so do sedaj izdelali nekakšen idejni načrt, ki naj bo vodilo pri nadaljnjem preiskovanju Goeringovega podzemeljskega cesarstva. Predvsem je treba ugotoviti, od kod voda doteka, nadalje, kako najlaže in najhitreje vodo izčrpati. Tretjič, odkriti je treba, ali je tu bila kaka podzemeljska tovarna, kak tajen laboratorij ali morda le Goeringovo zaklonišče. Nadalje je treba vsaj približno določiti velikost bunkerja, ker vse kaže, da gre dejansko za veliko podzemsko mesto. Poljski potapljači so se pred kratkim prvič letos potopili v globino. Do jeseni pa bodo morali bunker temeljito preiskati in ustvariti pogoje za Iji. Kaj je tam, globoko' pod .razjasnitev te velike tajnosti, zemljo, nihče ne ve. | p, v. Predsednik poslanec dr. Faustino Barbina je uvodoma dejal, da je videmsko področje pomembna stična točka različnih narodnosti in da so se zato vedno trudili, da bi obstajali čim boljši odnosi. O-menil je, da so že ustvarili s sosednjo Avstrijo zelo dobre turistične vezi, k čemer je v nemali meri pripomogel sistem osebnih izkaznic, saj za potovanje v Avstrijo in iz nje niso potrebne več vize niti potni listi Vse to je povzročilo, da je prišlo do boljšega medsebojnega poznava-vanja in je odstranilo razloge za napetosti. Predsednik je podčrtal razveseljivo dejstvo, da ni prišlo do nikakih posledic na tem področju, ko so se zaostrili meddržavni odnosi in da tudi ni slučajno, da je prišlo do pogajanj o »vročem# vprašanju Zgornjega Poadižja prav v Celovcu. Mi bi si želeli, je nadaljeval predsednik, da bi prišlo do takih, če ne po možnosti še boljših stikov in odnosov, tudi s sosednjo Jugoslovansko republiko. Želeli bi, da bi na tem predelu Evrope prišlo do področja medsebojnega pomirjenja, ki bi lahko služilo za vzgled medsebojnega sodelovanja, spoštovanja in prijateljstva. Določene korake smo v Vid-nu že naredili v tej smeri, saj je že nastopala v Vidmu odlična in znana zagrebška folklorna skupina, ki je imela prodoren uspeh. Tako so uslužbenci videmskih bolnišnic že obiskali svoje prijatelje v Ljubljani in prav v teh dneh je prišlo do povratnega obiska. Z veseljem smo spremljali avtobuse naših šolarjev, ki so šli na ekskun zijo v Postojnsko jamo. Naš urednik je 'V 'tej zve* zf prijiomnii. da je bilo do sedaj Sicer žd ngrejertefsi' nekaj pozitivnega, vendar pa da je to mnogo premalo zlasti, če se upoštevajo obsežne možnosti. V vedno večji meri se namreč razvija tudi jugoslovanski turizem tako, saj si tudi prebivalci bližnje Slovenije žele ogledati zanimivosti Trsta, Vidma in Gorice. Poslanec dr. Barbina je odgovoril, da so te pripombe točne in da bi se v resnici lahko naredilo mnogo več. Dejal je, da že sedaj z veseljem opazujejo stalno večje število jugoslovanskih avtobusov, ki se ustavljajo v Vidmu. Vendar pa je po njegovem mnenju najresnejša prepreka za nagli razvoj obmejnega turizma, ki naj se razvija na krajše razdalje, v obstoječem sistemu potnih listov in vizumov. Mnogi Videmčani bi zelo radi šli ob sobotah in nedeljah na primer na ogled Postojnske jame, v Vipavsko dolino v. Vendar je za to potrebno, da najprej dobe potni list, nato pa si morajo nabaviti vizum v Trstu. Zato bi bila po njegovem mnenju najbolj idealna rešitev v odpravi vseh teh ovir. Ce pa to v sedanjem razdobju ne bi bilo mogoče, pokrajinska ustanova in videmski gospodarski krogi podpirajo predlog, da se razširi področje videmskega sporazuma o osebnem obmejnem prometu na obširnejša področja: do Ljubljane, Bleda in Cri-kvenice na eni strani, preko Vidma in Benetk na drugi strani. Videmski prebivalci bi tudi radi videli, da bi prišlo v prihodnosti tudi do večje izmenjave folklornih in drugih skupin, do' medsebojnih na- stopov, kar bi se najbolje u-redilo na paritetični osnovi, saj bi na ta način odpadla vsa drugače zapletena finančna in tehnična vprašanja. V tej zvezi kot v zvezi z reševanjem vseh odprtih turističnih vprašanj je predsednik izjavil, da bi sklicanje konference, bilo na vsek način koristno in to ne oziraje se, če bi šlo za dvostranske stike s sorodnimi u-stanovami iz Slovenije, ali za širšo konferenco, na kateri bi bile prisotne vse turistične ustanove treh pokrajin. Možnosti sodelovanja so namreč nedvomno zelo široke in se turizem tako naglo razvija, da ne obstaja nobene nevarnosti medsebojne konkurence, temveč samo potreba po sodelovanju in medsebojnem izpopolnjevanju. Ob zaključku razgovora pa je predsednik poslanec dr. Barbina podčrtal misel, ki jo je izrekel že v uvodu: Turizem ne služi samo za razvedrilo, za prijeten počitek, temveč je močan faktor v medsebojnem spoznavanju, s čemer se odstranjujejo razlike, prihaja do pomirjenja in do prijateljstva, ki ga je tako potrebno utrditi na tem področju za vsestranski pozitivni razvoj. B. S. i ‘V ‘M. L. IENVEMUTI m mu* BIECVENUS EM ITAlll VELCOME TO ITALY W1LLKQMMEN IN IT&Ult Ob prihodu čez mejo sprejme tujega turista dobrodošlica v vseh mogočih jezikih, razen v jeziku najštevilnejših turistov na našem področju — v slovenščini in srbohrvaščini iii ii iiimmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiimiiiimiiiiiiiMiiiiiiimiimiiimtMiiimi ii ii m mini mminimiii hi ii umili milnim umu mi Hum n Ivinimi | ZDRAVNIŠKI KOTIČEK \ Kolcanje je lahko posledica tudi resnih notranjih obolenj Običajno pa gre za posledico trenutnih dražljajev Kolcanje nastane zaradi dražljaja, ki izzove kratkotrajen izdih, pri katerem se za-pro glasilke. Pri tem ima poglavitno vlogo prepona ali diafragma (prečna mišica, ki deli trebušno votlino od prsne), Najpoglavitnejši vzrok kolcanja je v večini primerov nenadni krč prepone. Pri tem sodelujejo tudi druge mišice, ki pomagajo pri dihanju. Ce nastopa kolcanje redko in od časa do časa je to posledica nekega dražljaja in temu ni treba pripisovati posebnega pomena. Ce se pa kolcanje javlja zelo pogosto, v minuti o-semdeset do stokrat, takrat je to resen znak nekega obolenja. Vzroki za to so želodčne in črevesne bolezni, pitje zelo mrzlih pijač ali pa živčna in duševna obolenja. Lokalizacija dražljala je lahko dvojna. Nastane lahko v podaljšanem sredežu v bližini možganskih centrov za dihanje ali pa je posledica draženja živca, ki vživčuje prepono. Ta živec se razvejuje tudi v druge organe, ki imajo določeno vlogo pri kolcanju, kar velja zlasti za pljučno mreno, za predel okrog srca, za potrebušnico in za nekatere organe v trebušni votlini. Pri raznih boleznih teh organov se tvori refleks, ki potem povzroči kolcanje. Naj-češče kolcajo tiste osebe, ki imajo labilno vegetativno živčevje. Vegetativno živčevje je tisti del živčevja, ki upravlja prebavila in žleze in nam ni na voljo, se pravi, da je sa-mohotno (avtonomno). Kolcanje je lahko tudi znak histerične reakcije, zlasti še pri ženskah. Vedeti tudi moramo, da nastane kolcanje pri krvavitvah v možganih, dalje kot posledica zastrupitev in nalezljivih bolezni, pri diabetesu in uremiji Da kolcanje preneha, je treba poznati vzrok. Ce je temu vzrok neka bolezen, jo je treba zdraviti. Pri kolcanju je treba globoko dihati in zadrževati sapo. Kadar je pa kolcanje posebno hudo, vdihavanje in zadrževanje-sa-ne ne pomaga, vzeti moramo pomirjevalna sredstva, predvsem baldrijanove kapljice ali brom. Ce pa to ne pomaga, ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiMiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiitiiiiiiMiiiiiiiiiiuiitiiiniiiiiiiiiiiiiniiiii,,!!,,!,,,,,,,,,,!, OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Nagnjeni boste k delanju napak. Slabo razpoloženje sii boste popravili v prijetnii diružbi. Zdravje brez posebnosti. BIK (od 21. 4. do 21. 5.) Izogibajte se obrekovalcev vaših prijateljev. Zaupajte v bodočnost, vse bo šlo po sreči. Nekoliko vznemirljivo zdravstveno obdobje. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Vse možnosti za uspeh se bodo povečale. Zahteve družinskih članov bodo presegale vaše finančne sposobnosti. ZTdravje dokaj dobro. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Verjetno nesoglašanje s predpostavljenimi. Nadoknaditi bo treba zamujeno, vendar brez nestrpno- |5»g w@r\ c-SsI sti. Pretirana nervoznost nj utemeljena. LEV (Od 23. 7. do 22. 8.) Vaš vpliv bo imel ugodne posledice pri kolektivnih načrtih. Težave drugih vas ne smejo pustiti hlad. ne. Zdravj-e odlično. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ugodne možnosti za vašo profesionalno stabilnost. Uresničili se bodo vsi dnevni načrti. Nov žarek sreče v sicer monotoni sentimentalnosti. TEHTNICA (od 23. 9. do do 23. 10.) Kritik iz zavisti ni treba jemati k srcu. Počitek vam bo povrnil fizično in moralno u-ravnovešenje. Zdravje dobro. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) Ne pozabljajte na dane obljube. Potrebna bo znatna doza diplomacije. Pretiran ponos utegne povzročiti moralno škodo. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Z novimi pobudami bo treba prehiteti konkurente. Prišel je Čas za razmišljanje o bodo-. čih življenjskih načrtih. Novo prijateljstvo. KOZOROG (od 21. 12 do 20. 1.) Neki posel se ne bo zaključit kot ste pričakovali. Mcžnost i-dejnih sporov z mlajšimi družinskimi člani. Manjše živčne motnje. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Pozor pred koncesijami, ki u-tegnejo škodovati vašim interesom. Važen sklep ljubezenskega značaja, kateremu bodo sledila dejanja. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Nemudoma bo treba popraviti po nerodnosti storjeno napako. Neprijetne obveznosti. Pismo z dobrimi, novicami.. Zdravje na splošno dobro. se moramo zdravnikom, posvetovati Vnetje šareniec huda očesna bolezen Vnetje šarenice, tako imenovani iritis, je hudo obolenje, ki ga očesni zdravniki vidijo skoro vsak dan. Za tem vnetjem oboli navadno le eno oko. Bolezen je huda, se pogosto ponavlja, včasih privede celo do izgube vida. V teku bolezni se oko lahko zmanjša in osuši ali kakor temu strokovno pravimo, se atro-fira. Razume se, da takšno oko ne služi več svojemu namenu in da ga je treba odstraniti. Iritis je vnetje šarenice. Bolezen nastane kot posledica tuberkuloze, sifilisg ter raznih drugih nalezljivih bolezni. Je pa tudi lahko komplikacija sladkorne bolezni ter ledvičnih obolenj. Statistike pravijo, da nastane najbolj pogosto kot posledica revmatizma. Vnetje lahko pride na šarenice tudi iz drugih delov o-česa. Obolenje lahko poteka nenadno in naglo, je pa tudi kronično, ki traja leta in leta. Nekateri primeri obolenja so tako trdovratni, da kljubujejo vsakemu načinu zdravljenja in da se ne da ničesar narediti. Bolezen se ne glede na zdravljenje razvija naprej, tako da pride do najhujšega — do izgube vida. Po drugi strani so pa tudi primeri, ko dosežemo s strokovnim zdrav# lj en j epi odlične rezultate. Poudariti pa moramo, da je bolezen huda in da jo je najbolje in najprimerneje zdraviti v bolnici. Vreme včeraj: najvtišja temp. 20,2, c.ajnižja 16, ob 19. uri 18 stopinj, zračni tlak 1010,2 se dviga, veter 5 cm jugovzhodnik, vlaga 92 odst., padavine 18.4 mm, nebo poobla-teno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21 stopinj. Danes, ČETRTEK, 8. junija Medara Sonce vzide ob 4.16 in zatone od 19.52. Dolžina dneva 15.36. LuM vzide ob 1.50 in zatone ob 14.43. Jutri, PETEK, 9. junija Primož Tiskovna konferenca brazilskega veleposlanika J. Danlesa Skladišče za izvoz brazilskega blaga Razvoj odnosov s socialističnimi državami S povečanjem brazilskega izvoza v Evropo se bo povečal tudi promet skozi Trst ■ Kritike na račun nekaterih tržaških časnikov in gospodarskih krogov V prostorih brazilskega konzulata je imel veleposlanik Joao Dantas, posebni poslanik brazilskega predsednika, zant mivo in mestoma zelo živahno ter polemično tiskovno konferenco. Veleposlanik je uvodoma povedal, da je obiskal med svojim poslanstvom dvanajst držav in med njimi deset socialističnih držav. Povsod so razpravljali o možnostih nadaljnjega povečanja trgovinske izmenjave. Nato je veleposlanik ugotovil, da tržaški gospodarski krogi že dalj časa pričakujejo, da se pretvori stalno skladišče za brazilsko kavo tudi v tranzitno skladišče, česar brazilske oblasti do sedaj niso dovolile. Obljubil je, da bo tržaški predlog sporočil predsedniku, tako da se ustvari iz Trsta most za pošiljanje brazilskega blaga v zaledne države. V tej zvezi je veleposlanik izrazil prepričanje, da se mu bo to posrečilo. Nato je govoril o sestanku, ki ga je imel dopoldne s predstavniki italijanskega združenja trgovcev s kavo in na katerem so razpravljali o vseh vprašanjih reeksporta kave v zaledne države Trsta. Dogovorili so se za načelo reeksporta proti državam, ki niso vključene v sporazum o kavi, poleg tega pa da bodo vključili dva predstavnika združenja v organizem, ki sedaj upravlja tržaško skladišče za kavo. Na osnovi teh sporazumov obstajajo že stvarne možnosti, da postane Trst središče za pošiljanje kave proti Turčiji in Avstriji. Veleposlanik je nato ostro ocenil pisanje nekaterih tržaških listov v zvezi s sporazumom, ki ga je Brazilija sklenila, da se ustvari tudi na Reki stalno skladišče za kavo in za drugo brazilsko izvozno blago. Njegova delegacija ni prišla v Trst, da bi nekaj zahtevala, temveč da bi z medsebojnim sodelovanjem ustvarili ugodnejše možnosti tako za Brazilijo kot tudi za Trst, ki bi lahko v tem okviru dobil pomembno vlogo. Citiral je pismo tržaških Javnih skladišč, iz katerega izhaja, da obstaja v Trstu naslednji razpoložljiv prostor za vskladi-ščenje brazilskega blaga: za kavo, kakao, bombaž, sladkor, sizal, tobak, riž, fižol itd., pokrita skladišča z zmogljivostjo 50.000 ton; za zmrznjeno lllllltllllltllllllllllllllllltIHIIIHtlllllllllltlllllllllllllllllllIHMIIIIIIIHtllllllllllllllllllllllllllllllllll Žalosten dogodek včeraj v Repnu Domačin je skočil v vaški vodnjak in v njem utonil meso in sadje hladilniki zmogljivostjo 70 ton; za kože v količini 2.000 ton; za železno rudo in magnezit 15.000 ton in končno v Javnih skladiščih za 7.000 ton lesa. Brazilija bi želela tudi skladišče za rastlinska olja, vendar v Trstu ne obstajajo primerni prostori. Sedaj je treba te okvirne načrte še podrobneje obdelati in zaključiti konkretne pogodbe, ki bi predvidevale prodajo blaga v depozit tržaškim podjetjem. Stroške bi krila Brazilija ali v lirah, najraje pa z dobavami kave poleg običajnih kontingentov. To v Trstu vskladiščeno blago ne bi služilo izključno za potrebe notranjega italijanskega tržišča, temveč za reeks-port proti obsežnim področjem Bližnjega jn Daljnega vzhoda, kot tudi seveda za tranzit proti srednjeevropskim državam. Prav v tej zvezi je veleposlanik ponovno omenil neumestnost govorjenja o reški konkurenci m izkrivljanje ciljev, ki jih ima njegova misija. Podčrtal je, da se je že prej dogovoril za ustanovitev podobnih stalnih skladišč (kot naj bi bilo tudi tržaško) v vrsti socialističnih držav, tako da se mu je posrečilo ustanoviti vrsto stalnih skladišč od Baltskega, Črnega pa do Jadranskega morja. Ti napori stremijo za tem, da se uravnovesi brazilska trgovinska bilanca, saj bi v saj bi v ta pristanišča Brazilija prevažala blago s svojimi ladjami, istočasno pa bi se izredno okrepila izmenjava s socialističnimi državami. Ta izmenjava je dosegla v preteklih štirih letih 400 milijonov dolarjev in predvidevajo, da bo znašala v prihodnjih petih letih okoli štiri milijarde dolarjev v obeh smereh. To pa pomeni, da bo imel od teh naporov za povečanje trgovine med Brazilijo in nekaterimi vzhodnimi ter srednjeevropskimi državami Trst nedvomno velike gospodarske koristi. Veleposlanik je navedel nekaj konkretnih primerov. Tako je dosegel v zadnjih petih letih promet med Brazilijo in OSSR vrednost 35 milijonov dolarjev in predvidevajo, da se bo v petih letih povečal na 70 milijonov dolarjev. Do sedaj je šlo skozi tržaško pristanišče 30 odstotkov tega prometa, 70 did* pa skozi Reko. fttpetijšfllm Žalostni dogodek, ki se je zgodil včeraj popoldne v Repnu, je presenetil vse vaščane. Okrog 15.20 je namreč 70-letni Karlo Guštin iz Repna štev. 79, po domače »Bognar-jev#, skočil v vodnjak, ki ga sicer več ne uporabljajo in je sredi vasi. Hudo se je pobil po glavi in čelu ter utonil. Kmalu potem so truplo pokojnika potegnili iz vodnjaka gasilci z Opčin in ga odpeljali v mrtvašnico na Repentabru. Nihče ne ve, kaj je starega možaka dovedlo do tega koraka. Nekaj minut prej je bil še z nekimi prijatelji v bližnji gostilni, se z njimi šalil in popil osminko vina. Bil je povsem normalen in miren. Nenadoma se je poslovil in odšel proti gornjemu delu vasi ter krenil na desno stran k staremu vodnjaku. Stopil je na podstavek, se obrnil proti vasi, mahal z roko in se tako poslavljal od sovaščanov. Na spodnjem trgu so bili nekateri vaščani, ki so ga videli in si mislili, da se šali. Videli so ga tudi vaški dečki, ki so tam blizu zbijali žogo; toda nihče si ni mogel predstavljati, kaj se bo zgodilo. Nato je Guštin položil na rob PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCH1 6-11 TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1-11. r-Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. st. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 Ur — FLRJ: v tednu 20 din, me-sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo trža- škega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski «0, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi sn naročajo pri upravi. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT. Trst vodnjaka naočnike, pipo in vžigalice. Odpri je del železnega pokrova, vrgel vstran kapo, se usedel na rob vodnjaka in padel v globino. Vse se je zgodilo tako nepredvideno in naglo, da vaščani niso mogli verjeti svojim očem. Takoj so poklicali gasilce in obvestili karabinjerje, ki so bili kmalu zatem na kraju nesreče. Presenečenje je tem večje, ker ni moč najti nobenega vzroka, ki naj bi pojasnil to nesrečo. Pokojnik je bil kljub svoji starosti še čil in zdrav, ni se mu slabo godilo in se je tudi dobro razumel s svojo družino. «»------- Pazite na žeparje v tramvajih Spretni žepar je predvčerajšnjim v avtobusu proge štev. 29 ukradel iz notranjega žepa jopiča 61-letnemu E-miliju Liggieriju iz Ulice D'Alviano 5 denarnico, v kateri je imel 31.000 lir in osebne dokumente. V tramvaju proge štev. 3 pa je tudi predvčerajšnjim verjetno isti žepar ukradel iz zadnjega žepa hlač 65-letnemu Guidu Corsariju iz Ulice Giu-lia 49 denarnico, v kateri je imel 9.000 lir v gotovini in bančni ček za 12.970 lir Pri tem gre za štiri različne poštne servise: 1. Prevažanje v Trstu brez omejitve količin, odhodnega in prihodne-ga mesta poštnih vrednotnic ter raznega materiala poštne uprave; 2. povezava med o-srednjim uradom in odhodi avtobusov; 3. pobiranje kore-su največje gradbene dejavnosti. Prisrčna proslava v prosvetnem društvu povečanjem se bo torej promet tržaškega pristanišča z brazilskim blagom proti CSSR podvojil. Podobno je stanje z Madžarsko, kjer bo prišlo do naravnost fantastičnega povečanja prometa, in sicer od 15 na 200 milijonov dolarjev in kjer velja med Trstom in Reko približno isto razmerje. Z Avstrijo se bo promet več kot podvojil (od 7 na 15 milijonov dolarjev) in tu je sorazmerje za Trst ugodnejše, saj dosega 40 odstotkov, Reka pa 60 odst. Nato je veleposlanik izrekel nekatere dokaj žgoče kritike na račun tržaških gospodarskih krogov. V zvezi s pobudo, da se zgradi v Trstu industrijsko podjetje za mletje kave v prah, je izjavil, da je naletel na nerazumevanje med gospodarskimi krogi in dejal, da naj bi šlo za izraz oseb- nih interesov enega izmed prizadetih. Dodal pa je, da je glede tega vprašanja naletel na polno razumevanje tako vladnega generalnega komisarja kot tržaškega župana. Glede CRDA pa je citiral dve pismi, ki so ju prejeli 30. septembra 1960 in 20. aprila 1961 in v katerih se sprašuje za določene količine eksotičnega lesa za notranjo ladijsko opremo. Dodal je, da je včeraj predstavnik CRDA sporočil, da niso več zainteresirani, ker naj bi les v celoti zamenjale plastične mase in da se mu zdi kaj čudno, da se je ladijska tehnika tako v temeljih izpremenila v zadnjih dveh mesecih. V zaključku je veleposlanik še ugotovil, da se je izkazalo stalno skladišče za kavo v Trstu kot' zelo koristno, saj je prej predstavljala brazilska kava 23 odstotkov celotne italijanske notranje potrošnje, sedaj pa je že dosegla 43 odstotkov in da se bodo še nadalje trudili, da dosežejo stvarne položaje, ki so jih že imeli, in sicer 50-60 odstotkov potrošnje. Iz dokaj podrobnih navedb posebnega poslanca brazilskega predsednika republike Joaa Dantasa kot tudi iz drugih poročil je razvidno, da med tržaškimi gospodarskimi krogi in brazilskimi uradnimi predstavniki ni prišlo do povsem enakega jezika in sorodnih stališč. Po eni plati Vlada veliko zaupanje in gotovost, . da . se , bp. bistveno okrepila trgovinska izmenjava med Brazilijo in socialističnimi državami, s čimer skuša Brazilija rešiti vrsto svojih notranjih nasprotij in težav. Po drugi plati obstaja nezaupanje, trenutna stroga ekonomska ra-čunica do lire in morda tudi vpliv ozkih osebnih interesov. Na vsak način pa gre za dokaj zapletena vprašanja, ki jih je v našem tržaškem okviru težko naglo reševati — pa če bi to bilo še tako koristno — ker gre za pogodbe s privatnimi podjetji (kar je tudi podčrtal brazilski veleposlanik) in kar zahteva seveda tudi določeni čas. Ni tudi mogoče točno oceniti uradnih brazilskih predvidevanj o prihodnjem naglem povečanju trgovinske izmenjave s socialističnimi državami, vendar pa ni dvoma, da bo prišlo do izredno naglega ritma, saj obstajajo za to stvarni pogoji. V tem okviru pa bi tržaški gospodarski krogi in njih uradni predstavniki morali pokazati za ta zapletena vprašanja ' mnogo zanimanja in bi jih bilo vredno točneje proučiti, saj ima lahko od te povečane izmenjave Trst samo velike gospodarske koristi in lahko dobi tisto tradicionalno vlogo, kot jo je že nekdaj imel. Dražba za prevoz pošle v Trstu Pokrajinsko ravnateljstvo za pošto in telekomunikacije je razpisalo te dni vnovič javno dražbo za prevzem mestnih postnih prevozov v Trstu. iiHiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiHimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiHiiii Deseta razstava lesa na trž. velesejmu Na letošnjem trinajstem med. narodnem tržaškem velesejmu bo tudi deseta razstava lesa, ki bo na znatno obsežnejšem prostoru, in sicer v pritličju novega paviljona F. Na razstavi bodo sodelovali z uradnimi kolektivnimi paviljoni: Avstrija, Jugoslavija in Madžarska z mehkim in trdim lesom; Portugalska, Kamerun, Gabon im Madagaskar pa z eksotičnimi tropskimi lesi. Prvikrat bo na velesejmu zastopana nova afriška država Madagaskar, ki spada v Francosko unijo in torej tudi v okvir držav Skupnega evropskega tržišča. Ta država namerava poslati na italijanski trg večje količine tropskega lesa. Poleg tega bo v tem okviru tradicionalni dan posvečen lesu, ki bo 1- julija in na katerem bo prišlo do posebnega zasedanja. Do sedaj so najavili prihod strokovnjaki za les iz naslednjih držav: Avstrije, Jugoslavije, Brazilije, Kameruna, Gabona, Madagaskarja in Romunije. Na zasedanju bodo razpravljali o uvozu eksotičnega lesa v Italijo, o afriškem lesu in o proizvodnji lesa v Drevi seja občinskega sveta Drevi se bo tržaški občinski svet sestal na izredni seji, na kateri bo nadaljeval razpravo o regulacijskem načrtu. I Avstriji ter Jugoslaviji. lUiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiitimiiiimKiimuiiiiiiiiiiimiiiimiiHiiiitimmifuiiiuimiiitiimiiitiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii Protest ANPI in ANPPIA Fašistično zborovanje pomeni žalitev odporniškega gibanja Zato naj vsi antifašisti proti temu izzivanju odločno protestirajo 10. junija na obletnico fa-lstianka je večkrat opredeli-šistične napovedi voine pri- la MSI kot »nacionalno silo« redi tržaška MSI zborovanje na katerem bo govoril fašistični vodja in poslanec Gef-ter-Wondrich. O tem je bilo že govora v občinskem svetu in drugi vodja tržaških fašistov dr. Morelli je ironično pripomnil da v soboto fašisti ne bodo napovedali vojne. Spričo tega sta ANPI in ANPPIA izrazili ogorčen protest in poudarila, da gre za pravo fašistično izzivanje. Fašistično zborovanje je pač namerno sklicano na dan obletnice vojne, ki so jo napovedali fašisti leta 1940. Prav tako pa se Tržačani na ta dan spominjajo tudi prvega hudega bombardiranja mesta, ko je izgubilo življenje na stotine prebivalcev. ANPI in ANPPIA poudarjata, da je italijanski vodilni razred s svojo politiko kriv I oživljanja fašizma. Vladna Sinoči v društvenih prostorih pri Sv. Ivanu Prosvetno društvo «Slavtoo Škamperle» je priredilo sinoči v svojih društvenih prostorih na stadionu Prvi maj pri Sv. Ivanu proslavo 20-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte. Proslava, katere so se člani in drugi udeležili v res lepem številu, je potekla v intimnem in pravem partizanskem duhu, ki ga je pomagalo ustvarjati tudi igranje partizanskih pesmi kakor tudi razstava fotografij in do. kumentov iz narodnoosvobodilne borDe, ki se je prav za to priložnost na svojem krožnem potovanju po našem o-zemlju, ustavila za dva dni pri Sv Ivanu. Proslavo je v imenu društva otvorila s kratkim nagovorom in pozdravom Neda Mijotova, nato pa je predsednik društva tov. Niko Škamperle spregovoril nekaj besed o pomenu in vlogi Osvobodilne fronte za slovenski narod, še posebej pa za naše primorsko ljudstvo. Tov. Darko Švab je ‘ nato podal obširen pregled o delovanju Osvobodilne fronte pri Sv, Ivanu. Bil je to nekak zgodovinski prikaz Osvobodilne fronte na tem tržaškem področju, res živ opis predanosti in požrtvovalnosti Svetoivančanov v osvobodilni borbi, oživitev dogodkov in posameznikov, ki so s svojo žtrvijo na oltar svobode izpričali svojo globoko narodno zavest in predanost naprednim ciljem, za katere se je OF borila. Ker predstavlja to prikaz delovanja OF pri Sv. Ivanu neke vrste poskusa dokumentacije, ga bomo objavili jutri v širšem izvlečku. Proslava se je nato nadaljevala s kratkim kulturnim programom. Alenka Kravos je zelo občuteno recitirala Iga Grudna »Slovensko zemljo«, Sopranistka Marta Vuga-Hor-vatova je ob klavirski spremljavi Gabrijela Piščanca zelo lepo zapela Simonitijevo »Talcem«, Nela Mijotova je recitirala Vide Brestove »Mati sanja«, Alenka Kravosova pa še Gradnikovo »Mrtev vojak v tujini«, Sledilo je predvajanje dveh diafilmov z naslovoma »Sovražnik je vdrl v domovino« in pa «Partizanske bolnišnice v Sloveniji«, spremljanih s potrebnim komentarjem. Zaključil je proslavo predsednik tov Niko Škamperle, ki je tudi izkoristil to priložnost za poziv članom k večji prosvetni aktivnosti, ki mora biti nosilec naših narodnih in kulturnih stremljenj. Nenadoma mu ie postalo slabo Ko je včeraj popoldne 24-letni Giorgio Setti iz Ulice Fabio Severo 173 sedel na traktorju, pri katerem je bil zaposlen v starem pristanišču, mu je nenadoma postalo slabo in je padel ter se pobil in ranil po čelu in je zgubil spomin. Sprejeli so ga na II. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti dober teden. «»------- Kladivo padlo delavcu na glavo V podjetju Gaslini se je včeraj popoldne ponesrečil 26-letni Leonardo Soldano iz Drevoreda D’Annunzio 7, na katerega je padlo kladivo iz rok nekega delavca. Zaradi ran po glavi se bo Soldano moral zdraviti 8 dni na II. kirurškem oddelku. «»—:— O V Ulici Eremo je včeraj popoldne 27-letni Giuseppe Lo-verre s Kjadina 1988 zadel z vespo v avto, ki ga je vozil 55-letni Gioacchino De Val iz Ulice Piccardi 34. Zletel je na tla in se pobil ter ranil po nosu in si verjetno nalomil nosno kost, zaradi česar se bo i moral zdraviti od 10 do 30 J l dni, OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 7. junija 1961 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 11 oseb. RODILI SO SE: Sandro Scoc-ohi, Valeno Colarich, Enrico Zi-bardi, Franco Grando, Patrizia Fucoi, Tiziana Zonta, Carlo Pilit rvi n i, Massimno Poropat, Roberto VVeiss, Sergio Ciooh tn Ales-sandra Fonda. UMRLI SQ; 65-letnl Teodoro Ferraresem, 58-letni Alvaro De Santis, 91-letn.j Giovanni Batti-sta Zorzenon, 81-Ietna Antonia Boschin vd. Simoncini, 51-letni Giovanni Giratdii, 39-letna Pieri-na Sodmič por. Cunja, 64-letna Maria Galoppin, 67-letni Luigi Martinuzzi, 58-letni Giuseppe Monti, 69-letna Amalia Tonelli por, Ursini, 79-letni Giovanni Lipolt. Valute Trst i dolar 619.80 ; švicarski frank 143.40 i [urit šterling 173*.75 francoski frank 126.40 marka 156.28 i \ šiling 23.83 1 j dinar —.70 ! i marengo 4700,— j zlato 705,—| NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo Ul. Berniol 4; Giu-sti, Greta; Millo, Ul. Buonarroti 11; Mizzan, Trg Venezia 2; Ta-maro-Neri Ul. Dante 7. VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO ,(V prvem stolpcu so naj-nižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče , . . • • 330 377 353 limone ....... 63 153 118 češnie . ' .... 377 200 jagode .............. 118 300 188 jabolka ............. 153 330 176 hruške .............. 165 165 165 breskve............... 47 212 94 beluši (špargeljni) 100 320 180 pesa ................. 20 60 40 čebula................ 71 83 77 stročje .............. 59 212 71 razna solata .... 31 140 100 prva solata . . . 1 . 80 200 150 nov krompir .... 29 53 45 grah ................. 47 120 94 paradižnik .... 29 141 83 zeleni radič I . . . 150 200 150 zeleni radič II . . . 30 100 80 špinača............... 40 150 90 bučice ............... 24 120 47 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3, stolpec). ki je prevzela zakonito dediščino fašistov proti republiški ustavi. Popuščanje rasizmu pomeni dejansko strpnost do sramotnih dejanj in do tragičnega poloma, v katerega je spravil fašizem Italijo. Kdor popušča fašistom, dejansko poveličuje fašizem, ki pomeni še sedaj za MSI »edino slavno obdobje italijanske zgodovine« v nasprotju s tridesetimi leti zgodovine italijanskega antifašizma; zgodovine, ki jo poučujejo že po vsej Italiji in upamo, da jo bedo poučevali tudi v Trstu. ANPI in ANPPIA pozivata vse antifašiste, naj protestirajo proti žalitvi, ki jo hočejo fašisti prizadeti italijanskemu odporniškemu gibanju. S tem bodo antifašisti izrazili svoje spoštovanje republiški ustavi. Pop>uščanje fašiz-lije, katera je izšla iz odporniškega gibanja; hkrati pa bodo na ta način počastili tudi vse žrtve in mučenike iz Rižarne, Ul. Ghega, Massimo D’Azeglio, z Opčin in vse žrtve sploh. MSI in vse fašistične organizacije se morajo razpustiti, apologijo fašističnega režima pa je treba v kali zatreti, kakor predpisuje ustava. Kdor se sklicuje na svobodo govora, da dovoljuje fašistom takšna zborovanja, jih dejansko podpira. «»------------ Lani na gradbiščih 17 smrtnih nesreč Po vsej deželi je bilo lani v gradbenih podjetjih 17 smrtnih nesreč. Pristojna delovna nadzorništva so ves čas opozarjala podjetja na nove zakonske predpise o tem predmetu in so opravila 924 pregledov na raznih gradbiščih in naložila podjetjem 237 glob. Razen tega so nadzorništva izdala 586 predpisov, s katerimi so opozorili podjetja na spoštovanje zakona. Ministrstvo za delo, ki je zaskrbljeno nad velikim številom nesreč na delu, je ukazalo delovnim nadzorništvom, naj o-krepijo svoje nadzorstvo nad gradbišči in naj strogo zatirajo vse prekrške zlasti v ča-iniiiiiiiililiiiiiiiiiiliiilliiiiiiimiMtiliiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiliiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiitiiiHHMHMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiil jubileja 0F «S. Skamperle» Govori, prisrčen kulturni program, diafilmi in razstava NOB Izlet v Dalmacijo po Nocoj ob 19.30 bo ljubljanska televizija v Televizijskem obzorniku objavila tudi vest o izletu, ki ga je priredil naš list v Dalmacijo. Na oddajo o-pozarjamo vse čitateije, zlasti pa udeležence našega izleta s Tržaškega in Goriške. Preselitev komisariata iz Ul. Caprin Komisariat javne varnosti iz Ul. Caprin se je včeraj preselil v nove prostore v Ul. Rigutfi št. 4 in bo odslej nosil naziv komisariat «Bar-riera« (Stare mitnice). Telefonske številke so ostale iste. Z motorjem v avto Ko se je včeraj okrog poldne 25-letni Bruno Sandrin iz Milj peljal z motorjem po Ulici Milizie je trčil ob avto, ki ga je vozil 56-letni Leopold Štolfa s Kontovela 351. Pobil in opraskal se je po levi nogi in desni roki, zaradi česar so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo zdravniško pomoč. Zdraviti se bo moral dober teden. Iz sodnih dvoran Porotniki oprostili dva mladeniča obtožena ropa in Dve razpravi o nenamernem umoru zaradi prometne nesreče pred prizivnim sodiščem Sinoči se je pred tržaškim porotnim sojlijičem, ki mu predseduje ar. Rossi, končala razprava proti 21-letnemu Ferrucciu Radosu iz Ul. del Pane 3 in 23-letnemu Ugu Fortiju iz Ul. del Ponte 4, ki sta bila obtožena, da sta 28. decembra lani oropala 32-let-nega železničarja Šergia Ne-grinija iz Nabrežine in mu odnesla 20.000 lir ter da sta ga precej hudo telesno poškodovala. Porotniki so menili, da ni dovolj dokazov, ki bi potrdili krivdo obeh obtožencev ter so zato oprostili oba v pogledu ropa zarbdi pomanjkanja dokazov. V pogledu obtožbe telesnih poškodb pa so ju oprostili, ker ju zato m mkdo obtožil. «Ko je predsednik Rossi prečital razsodbo, se je v dvorani zaslišalo ploskanje, medtem ko so svojci obtožencev in obtoženca sama začeli ihteti. Predsednik v Rossi ni posegel vmes ter je dopustil ta čeprav nezakoniti izraz solidarnosti z obtožencema. Radosa in Fortija bodo seveda takoj izpustili na svobodo. Na jutranji razpravi je govoril javni tožilec dr. Ballarini. ki ie zahteval od porotnikov naj strogo kaznujejo oba obtoženca. Tako za Fortija kakor za Radosa je zahteval 4 leta zapora in 60 tisoč lir globe, in sicer za zločin ropa. Za telesne poškodbe pa bi morali biti obsojeni na 4 mesece zapora. V svojem obtožilnem govoru je dr. Ballarini poudaril, da gre tudi v tem primeru za huliganski podvig, ki ga je treba neizprosno zatreti. Rados in Forti sta začetniška pretepača, ki sta tistega večera kovala svoj roparski podvig že od vsega začetka. V baru Mexico sta dalj časa opazovala . Negrinija, ki se je šopiril s desettisočaki in jih zapravljal brez premisleka. Odv. Poillucci, ki je zagovarjal Fortija, pa je poudaril, da so obtožbe proti mladeničema neutemeljene. Negrini je — je dejal odv. Poillucci — človek, ki je po svoji duševni naravi nagnjen k laži. V tej zvezi je zagovornik naštel sedem primerov iz Ne-giinijevih izpovedi, ki po njegovem mnenju jasno kažejo, da tožitelj ni govoril resnice. Zagovornik je nato poudaril. da se je vsa ta roparska afera vrtela okoli znane stave. Kot je znano, je Negrini stavil 1.000 lir, da bodo na pestaji našli vesele ženske. To pa se ni zgodilo in ker Negrini ni bil mož beseda, je prišlo do fizičnega obračunavanja. Rados in Forti nista oropala Negrinija 20.000 lir, kei jih ta sploh ni imel več. Potrosil je bil ves denar pri j dokazov. Proti tej razsodbi še popivanju. Da bi se nekako , je pritožil javni tožilec, toda opravičil celo sam pred seboj, I prizivno sodišče je včeraj po- si je izmislil roparski napad. I trdilo prejšnjo razsodbo. Ne more se torej govoriti o repu, a sodniki morajo oprostiti njegovega varovanca v pogledu tega zločinca, ker dejanja ni zagrešil in v pogledu telesnih poškodb, ker ga Negrini ni tožil. Na popoldanski razpravi je povzel besedo odv. Padovani, ki je zagovarjal Radosa. Takoj za njim se je priglasil še javni tožilec dr. Ballarini, ki je še enkrat poudaril izrazito zločinsko miselnost obeh obtožencev. Odgovoril mu je odv. Poillucci, ki je skušal spodbijati obtožbe Negrinija. # # * Na prizivnem sodišču, ki mu predseduje dr. Calvelli, so obravnavali včeraj dva primera nenamernih umorov pri cestnih nesrečah. Do obeh nesreč je prišlo v dveh krajih v Furlaniji. Prvi se je znašel na zatožni klopi 33-letni Sergio Frez-za iz Verzegnisa, ki je 25. avgusta 1958 povozil do smrti 4-letnega Mansueta Sarija iz Tolmeča. 30. septembra 1958 je tolmeško kazensko sodišče obsodilo Frezzo, pogojno in brez vpisa v kazenski list na 4 mesece zapora ter na plačilo 40.000 lir zastopniku zasebne stranke. Prizivno sodišče pa je včeraj oprostilo Frezzo zaradi pomanjkanja dokazov. Do nesreče, v kateri je izgubil življenje mali Mansue-to, je prišlo v Tolmeču, in sicer pri cestnem nadvozu R. Spinotti. Frezza se je peljal z motorjem proti Tolmeču, ko je v bližini ljudskega naselja srečal skupino otrok, ki so se igrali ob cesti. Nenadoma je Mansueto smuknil na cestišče ter ga prečkal od leve proti desni. Frezzi se ni posrečilo, da bi zavrl vozilo ter je Mansueta podrl na tla. Deček je kmalu nato umrl v bolnišnici. Do drugega primera nenamernega umora pa je prišlo 10. maja 1959 blizu naselja Ro-tonda pri Cervinjanu. Nekaj čez 20. uro omenjenega dne se je 22-letni Giuliano Miloc-co iz Cervinjana peljal na motorju s svojo sestro Eldo. Motorist je bil namenjen v Cervinjan. V bližini Rotonde je naletel na vojaka Benita Viscija, starega 22 let, ki se je pogovarjal z nekim svojim tovarišem. Po nesreči je Vi-sci stal kak meter in pol od cestnega roba. Milocco se je zaletel vanj ter ga podrl na tla. Motor se je prekucnil in oba sta skupaj z vozilom zletela kakih 18 m naprej. Zaradi hudih poškodb, ki jih je zadobil pri nesreči, je Visci kmalu preminil v bolnišnici. Videmsko kazensko sodišče je 30. oktobra 1959 oprostilo Milocca zaradi pomanjkanja Pred pretorjem Tavello se je včeraj zagovarjal trgovec 42-letni Fulvio Valle iz Ul. Ariosto 2, ki je bil obtožen kršenja cestnega zakona v pogledu varnosti vožnje. Valleja so prijavili sodnijskim oblastem, ker je upravljal krmilo svojega avtomobila z eno samo roko, medtem ko je z drugo roko objemal mlado dekle. To se je zgodilo okoli 19. ure 11. avgusta lani, in sicer v bližini Banov. V januarju letos je pretor kaznoval Valleja s kazenskim mm* dekretom na 4.000 lir denarne kazni. Ta pa se je pritožil, ker je menil, da razsodba ni pravična. Včerajšnji razpravi pa obtoženec ni prisostvoval. Sodnik je potrdil prejšnjo razsodbo. Pred istim sodnikom se je zagovarjal tudi 49-letni Cesa-re Turali iz Ul. Corelli, katerega so obtožili, da si je izmislil neko tatvino, katere žrtev je bil baje on sam. Sodnik ga je spoznal za krivega ter ga obsodil na 1 leto zapora. Do dogodka, ki je Turalija pripeljal pred sodnika (sicer ne prvič) je prišlo ponoči 1. maja lani. Neka policijska patrulja je našla Turalija na cesti in ker je bil možak zelo Židane volje, so ga zaustavili. Na zaslišanju je Turali dejal, da je bil malo prej v baru pri pokritem trgu. Kavo, ki je popil, je hotel plačati s pettisočakom. V lokalu je bila tedaj skupina kakih osem mladeničev. Eden izmed njih mu je baje iztrgal bankovec iz rok, a nekdo drug mu je dejal, da je član letečega oddelka kvesture. Policijska preiskava pa je dognala, da Turali nima nikoli toliko denarja pri sebi. Zato so sklenili, da ga prijavijo sodišču zaradi omenjenega prekrška. Močne luči avtomobila povzročile nesrečo Sinoči okrog 21. ure se je 39-letna Lidia Fajt por. Pe-truzzi iz Milj peljala na zadnjem sedežu vespe, ki jo je vozil od Sv. Roka proti Miljam njen mož. Vespist je treščil jV mali tovornik, ki je parkiral ob cesti, ker so ga zaslepile močne luči nekega avtomobila, ki je privozil z nasprotne strani. Medtem ko se možu ni zgodilo nič hudega, si je žena zlomila desno nogo, pobila se je po glavi in zgubila spomin. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v tržaško bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti najmanj 40 dni. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO 1 spondence po poštnih nabiralnikih; 4. prevoz nujnih in ekspresnih zavojev, zavojev ietalne pošte, ter drugih ekspresnih pošiljk, kakor tudi prevoz na bivališče poštnih zavojev in vrednostnih pošiljk velikega obsega. Licitacija se bo vršila v bližnji bodočnosti. Razpis predvideva uporabo 12 novih poltovonnikov italijanske proizvodnje s sledečimi karakte- ristikami; 8 poltovonnikov z nosilnostjo nad 15 stotov in prostornino nad 4.86 kub. m; 2 poltovornika z nosilnostjo nad 2,5 stota in prostornino nad 1 kub. m; 1 poltovomik z nosilnostjo nad 1Q stotov in prostornino nad 5,25 kub. m; 1 poltovomik z nosilnostjo nad 25 stotov in prostornino nad 12 kub. m. Skupna dnevna kilometraža ob delavnikih bi znašala 546 km, ob prazničnih dneh pa 79.8 km. Skupni delovni urnik za šoferje bi znašal ob delavnikih 100 uri ob praznikih pa 26 ur. Pogodba bo veljala pet let ter jo bo mogoče podaljšati še za 4 leta. Podjetja in zasebniki, ki bi hoteli nastopiti na dražbi, morajo vložiti prošnjo na pokrajinsko ravnateljstvo za pošto in telekomunikacije — F 3. oddelek — do 14. t. m., in sicer na kolkovanem papirju za 100 lir. 80 let Antonije Babič Včeraj je praznovala naša draga mama, babica in prababica Antonija Babič svoj osemdeseti rojstni dan. Ob lepem jubileju ji iskreno česti-, tajo sin Stanko z ženo, hčerka Marija z možem ter vsi vnuki in pravUulbi. Zvesti či-tateljici Primorskega dnevnika želita še mnogo zdravja in srečnih let tudi uprava m uredništvo našega lista. Nova spominska znamka Pokrajinsko ravnateljstvo za pošto in telekomunikacije sporoča, da bodo z 8. t. m. začeli prodajati na vseh poštnih uradih spominsko znamko v vrednosti 30 lir ob priliki stoletnice smrti italijanskega pisatelja Ippolita Nie-va. Omenjena znamka bo o-stala v veljavi do 31. decembra letos, njena zamenjava pa bo možna do 30. junija 1963. NAJDENA CEPICA V našem uredništvu je na razpolago čepica dežnega plašča, ki jo je eden od izletnikov izgubil v vlaku med Benetkami in Trstom. ( MALI OGLASI J OBIŠČITE VELETRGOVINO FE-LICE - Trst, Ulica Carducc! 41 Kupili boste: bunde dežne plašče, hlače, srajce, jope In mno. go drugih artiklov najboljših vrst po res konkurenčnih ce nah. 14-LETNO deklico ali dečka sprejme v službo trgovina tekstila. Telefonirati na št. 61-647. iiiiimiiiiMiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiii Novi vozni red avtobusov na progi Irst-Draga Železniška uprava sporoča, da bodo po novem voznem redu od 28. t. m. dalje avtobusi na progi Trst-Herpelje vozili le do Drage. Razen tega opozarja na nov vozni red, ki ima nekaj sprememb. Odhodi iz Trsta: 5.10, 7.10, 13.05, 17.38, 20.30 (ob delavnikih), 21.09 (ob praznikih). Prihodi v Drago: 5.54, 7.54, 13.49, 18.22, 21.14 (ob delavnikih), 21.53 (ob praznikih). Odhodi iz Drage: 6.12, 8.00, 14.28, 18.45, (ob delavnikih), 20.11 (ob praznikih), 21.20 (ob delavnikih), 22.06 (ob praznikih). Prihodi v Trst: 6.55, 8.43, 15.11, 19.27 (ob delavnikih), 20.53 (ob praznikih), 22.01 (ob delavnikih), 22.47 (ob praznikih). Slovensko gledališč0 v Trstu V soboto 10. t. m. ob 20-3« v nedeljo 11. t. m. ob 17- url v Ljudskem domu v Križ« Emmerich Kalman «Čardaska kneginja» opereta v treh dejanj^ LEO STEII^-BELA JENBACH Scenografi JOŽE ČESA* nadaKkriImancic Korepetitor: ALEKSANDER VODOPJ Asistent režije: STANE STAREŠINIČ Zbor naštudiral in instrd tiral dirigent: OSKAR KJOdE Režiser: A D R I J A N RUST3A Veljajo gledališki kuP°n cenje”0 Uprava SG obvešča za op.«* občinstvo, da so cene ('jZ. reto nekoliko višje tar« ,jB redno velikih stroškov, zahteva taka uprizor • ^ Prodaja vstopnic dve uri P e pričetkom pri blagajni SišvtiS-aiSr-aarvSg 1961 trgu V nedeljo 11. junija ob 20.30 uri nastopi v Kopru na Titovem URALSKI DRŽANJ RUSKI NARODNI PLESOV IN PH1"1 se Rezerviranje vstopnic ,efon dežu SPZ, Ul. Geppa » „jja 31-119 od ponedeljka S. J dalje v uradnih ura [ OLEDALl^ TEATRO NUOVO Od danes dalje Pre<*!!,aVbra-dveh delih «Come sia5ajniia vi quaggiu», Sandra r ge-in Vittorija Franceschija^jj zerviranje mest in . Poa2aj-vstopnic pri gledališki ° j v ni in pri osrednji blag3-1 Pasaži Protti. KINO NazioMle 15.30 ((Zločin za čin«. Farlev Granger. |0jjJ Fenice 16.00 “Prednji ; obupancev«. Toshiro "* stre. Excelslor 16 00 »Opoldansko ljanje«. Gary Cooper. pjijiil Grattacielo. 16.00 »Za vrati«. Aniita Ekberg, C Gora' n»silial' Arcobaleno 16.00 »Pot Van Heflin iju- Supercinema 16.00 «Poletl bežni«, Ingmar Bergman. ^ Alabarda 16.00 »Marisol. ^. iz Maarida«. tecbnicolor.za(|(iji sol, Anselmo Duarte. dan. Ki«>: Aurora 16.30 »Z nogo V v ^ Prepovedano mladini-dan. pie Cristallo. 16.30 »Prekleto me«. Technicolor, sjia*- Garibaldi 16.30 «E>ivi«> ,la0. Paul Nevvmann, Lita Capitol 16.30 «Cudovita 3 ner, ca«. Technicolor, V- ULjni^1' Impero 16.30 »Mladi ieZ Prepovedano mladini-Italia 16.30 »Skrivnost P?V Technicolor Richard Massimo. 16 00 »Duessel ^r zver«. Peter Lorre-dano mladini. cUi P*1 Moderno 16.00 «Mesars«garWo Vvesta«. Buster Crabb, Mac Laiine. Astoria 17.00 »Zadnji ^3piS- tnes«. Technicolor J- l®-Astra 16.30 »Tl kaj pra,vl gnazzi in Vanello. j0 d1" Vittorio Veneto 20.45 namit«. Proza. .-ul & Ideale 16.00 »Zločin v lovni obleki«. Marconi 16.00 «Zadnja (J bežni«. Technicolor. M ren, Ameden Nazzari- „rcPa” Savona 16.00 »Na r°DU ^iid'’ da«. Technicolor Corne Odeon 16.00 «Ceška %y. Stan Laurel. Oliver Ra c izlet PROSVETNO DRUŠTVO SKEDNJU ,ijl 16 ‘ H priredi v nedeljo y' I u 1961 izlet v Soško doim"^ pv izviru Soče. Vpisovanje neoeljek in četrtek na,cj iJ*’ društva v Skedenjski u od 20.30. do 22. ure. * * * jjjjC IZLET SPDT NA sNB ,|( f 18 Junija Izlet na pli£ Vpisovanje kot običajno Geppa 9/1. * * * Prosvetno društvo «31»’ n 2- Škamperle« priredi 1- ^ lija društven.) izlet člane v Ljubljano, na jjd« v Bohinj. Vpisovanje n* vsak večer od 20-30 da mm na predvaja danes 8. t. m. ob 18. uri film: «Sva dva ubežnika (NOI SIAMO DUE EVASI) .. Igrajo: UGO TOGNAZZI, RAIMONDO VIANELLO, & GALI NOEL IN MAURIZIO ARENA Po uspešnem zaključku cvetlične razstave pudi pri nas fe treba Pospešiti cvetličarstvo Cvetlice in okrasne rastline so važna postavka v italijanskem gospodarstvu Kotiček na cvetličui razstavi, ki ga je uredila Kmetijska zadruga *»a^aro<^na cvetlična raz-1 ;J,e.za nami- Prireditelji ’ L »Irtenei delajo zdaj ob-' . m ugotavljajo, če je L ‘0 koristno ali ne. 2e fitt' v°. da je bila ta osma ;'t,ava, da ta prireditev pri-j0a vs ak o leto večje šte- : udeležencev iz Italije ip l di?*1 ^rzav s celega sve-'ij 0*azuje, da je medna-■ttii cvetiična razstava v Potrebna in koristna. To hz nam potrjuje tudi sam razvoj razstave, ki je bila najprej v tesnih in malih prostorih pomorske postaje, letos pa je dobila primerne prostore v zgradbi in okolici postajališča za vodna letala (Idro-scalo). Kako je cvetličarstvo važna postavka v italijanskem gospodarstvu, nam dokazuje nekaj podatkov. CVETLIC IN OKRAS NIH RASTLIN IZ ITALIJE v^beto stotov 1956 42.685 1957 , 78.757 1958 80.877 1959 102.102 1960 139.715 vrednost v lirah 1 uvoznik iz Italije |i. ha Nemčija, v katero so ’tov izvozili lani 72-784 Lj. cvetlic in okrasnih ijj. v skupni vrednosti pt J4 U000 lir. To pomeni, da is Nemčijo več kot polo-ic aega italijanskega izvo-‘c in okrasnih rastlin. te številke pomenijo v kkj1 bilanci neke države, !ii, lahko razume, toda , ——■ .—...—, — ^tej1 ae P°P°lna- Pomisliti 4.077.355.000 6.343.651.000 7.161.186.000 9.250.344.000 12.183.509.000 zumemo, kakšno vlogo in važnost ima cvetličarstvo v sp.oš-nem gospodarstvu. Tega bi se morali nekoliko bolj zavedati tudi pri nas. Na' Tržaškem je skoraj 29 hektarov površine cvetličnih gred na prostem, pod steklom pa 8000 kv. metrov. Znano je, da domača proizvodnja še zdaleč ne zadostuje potrebam in zahtevam # domačega trga. Vsak dan namreč pripeljejo v Trst iz drugih italijanskih pokrajin, večinoma iz Liguri- . uo Jhoramo, koliko pora-hlsči trg, tedaj lahko ra- Vprašanja v občinskem svetu Snovanja pri Sv. Alojziju o izročili 17. junija? 'isPevek občine in pokrajine za dom slepcev V Idriji seji tržaškega ob- sveta so občinski ,Va'ci med drugimi posta-naslednja vprašanja: ! :tovalec Calabria (KRI) It ,,.rašal odbornika za de-ji Jj* bo občina posredova-f. Nalcementi, da se re-!,t°r v podjetju, kjer tra- V - a za okrog tri tedne, -ti 'slcga vprašanja je za- ,. Postavil vprašanje tudi (tv,Valec Del Conte, ki je o-:ttj , tudi nevarnost, katero *ljs avlia za gradbena podil . Pomanjkanje cementa, „ °bo morala podjetja ce-aviti nekatera dela, če |W°r ne reši. Odbornik Ga-q,a i« dejal, da je sprejel 11 j* koutisijo podjetja ter 1 j, občina tudi posredovali , Ps ne more storiti več ^ - °’ ker 8re za zas®b- Sj ^etje in ne spada zato )tK Y njeno pristojnost. kdaj bodo izplačali W oncem občine povišanje 'b doklad, kakor jih 'Ij? Zakon od 23. decem-*u Odbornik Venier mu ?;0sil8°Voril, da ie občina že nadzorni organ, to je ffl 0il'ski upravni odbor, lit. °bri zadevni sklep ob-,Qa sveta. ^ ovalec dr. Pincherle \ .J* vprašal, kaj bo sto-iHtli C*na v prid pobude za ?Ni ?oma slepcev v Fur-’ ki bi služil za slepce ]f j« b Pokrajin. Odbornik “ odgovoril, da je bil v ■f>)H Sestanek predstavnikov ’ iz Trsta, Rg0v lri Vidma, kjer so se Ji j ariali o stvari. Za se-3 L nudila za dom slep-In'bjon Tržaška poso-f' in Obupno pa bosta ob-iVoj Pokrajina prispevali i** m'bjonov lir. Dr. ' vs rle je pripomnil, da je a za tako važno in člo-3 [jt n° ustanovo vsekali hPičla. Isti svetovalec je SoPrašal, kako ie s pro' za preprečevanje o-,'blj bnralize in ali je po-H ho za splošno cepljenje ,>% otrok, % »»sto je pri§]o tudi pe->lit.h kočljivo vprašanje ,;%v Prve skupine stano-v--*1'*6 naselja INA-Ca-:• kot'ai4inu. ki čakajo že J ie [, let° dni na to, tako postalo to zavlačevanje sporočili, da bodo vselili prve stanovalce konec maja. Ta rok je potekel, pa še nič ne kaže, da se bo obljuba uresničila. Zupan je dejal, da so hiše konec maja res dokončali, da pa jih zaradi raznih formalnosti še niso mogli izročit! stanovalcem. Gre pač pa običajni postopek, ki terja nekaj časa. Zupan se je vsekakor obrnil na inšpektorja Mancinija, ki mu je pismeno obljubil, da bo ceremonija iz- je, na stote cvetlic in rastlin. Da je umno cvetličarstvo done sno tudi pri nas, nam pričajo primeri domačih cvetličarjev, ki so se uveljavili in dosegli lepe uspehe tudi v mednarodnem merilu, kakor Ivan Regent s Proseka in Viktor Tence iz Križa. Prav ta dva primera pa dokazujeta tudi, da se v cvetličarstvu lahko prodre in uveljavi le z intenzivnim obdelovanjem. Drobno cvetličarstvo že nekaj prinese v hišo, kdor pa se hoče posvetiti le cvetličarstvu, mora misliti na pokrite grede itd. Vsekakor velja splošna u-gotovitev, da moramo pri nas pospešiti in razširiti cvetličarstvo. Več površine in več skrbi za cvetlice in okrasne rastline. Nekateri kraji so prav primerni, bližina mesta, ki ljubi cvetlice, pa je kot nalašč. Jutri v Miljah seja občinskega sveta Sinoči se je na miljskem županstvu sestal občinski odbor ki je razpravljal o raznih upravnih vprašanjih. Odbor je med drugim odobril poslovanje nove bencinske črpalke in servisa AGIP ter odobril natečaj za gradnjo novega poslopja, v katerem bo imel svoje pisarne miljski u-rad z,a delo. Na seji je bilo tudi določeno, da bo izredna seja milj-skega občinskega sVeta v petek, 9. t.m. ob 20. uri. Na dnevnem redu je razprava o resoluciji, ki zadeva vprašanje poučevanja zgodovine odporniškega gibanja, dalje sprememba pravilnika o nameščencih, pravilnik ekono-mata, prispevek Rdečemu križu, nakup in prodaja občinskih zemljišč, spremembe v zvezi z družinskim davkom in še nekatera druga vprašanja. Jutri seja pokr. sveta Fokrajinski svet se bo ponovno sestal jutri ob 18.30. V glavnem bo razpravljal o točkah dnevnega reda, ki so še ostale od zadnje seje. Temu dnevnemu redu so dodali samo nekaj sklepov o dobavi živil in kuriave pokrajinski umobolnici. Nadalje bodo odobrili tudi prispevek pokrajine Rdečemu križu. Sestanek slovenskih svetovalcev v Štandrežu Sodelovanje občinskih uprav za skupno reševanje problemov Poživljeno prosvetno delo naj poveže mladino v delu za naše narodne in splošne koristi - Na sestanku so zbrali tudi 11.011 lir za Dijaško Matico Minilo je že deset dni od občinskih in pokrajinskih volitev na Goriškem in novoizvoljeni svetovalci se pripravljajo na prvo sejo, ki jo bodo imeli v kratkem po raznih občinah, da bi si na njej porazdelili delo in funkcije. Napredni Slovenci smo iz teh vo. litev izšli precej okrepljeni, kakor levica na splošno, in to vkljub zelo ostri nasprotni propagandi tistih, ki so hoteli soliti našim ljudem pamet, če5, da so samo oni Slovenc. in da se edino preko njih lahko branijo koristi.naše narodne skupnosti. Pretekli torek zvečer so se v konzumna gostilni v Stan-drežu zbrali novoizvoljeni predstavniki naprednih Slovencev iz Gorice, Sovodenj, Doberdoba in Steverjana, da bi se na tem prvem skupnem sestanku pogovorili o bodočem delu in nalogah ki jih čakajo v občinskih in pokrajinskem svetu, kjer bodo morali zastopati in braniti koristi našega človeka in pravice naše narodne skupnosti na splošno. Na sestanku, ki se ga je u-deležila večina izvoljenih kandidatov list «Obč;nske enotnosti* iz naših treh občin ter naši predstavniki v goriškem občinskem ter pokrajinskem svetu, je najprej spregovoril dosedanji sovodenjski župan Jožef Ceščut. Poudaril je potrebo skupnega dela treh slovenskih občin in tudi če smo kdaj v podrobnostih različnih mnenj, nas to ne sme odvrniti od končnega cilja, ki nam je skupen, da je delo za korist naših Občinarjev in naše narodne skupnosti na splošno. V tem delu morajo biti z nami tudi Steverjanci, saj bo tudi zanje prišel čas, ko bodo zma-gnli. Doberdobski župan Andrej Jarc je povzel podobne misli in poudaril, da so se liste občinske enotnosti zelo okrepile tako v Doberdobu kot v Sovodnjah, ter da je pri tem mnogo pripomogla mladina, ki Steverjana pa je navedel težke prilike, v katerih so se morali boriti v tej občini, kjer so imeli proti sebi slovenske in italijanske demokristjane. Na zborovanju so govorili še pokrajinski predstavnik in novi svetovalci v goriškem občinskem svetu. Med drugim je bila naglašena važnost samostojnosti slovenskih občin, ki jo moramo čuvati ker je to edina upravna oblika, v kateri imamo nekaj več besede in nekaj odločamo. Tega se morajo zavedati naše občinske uprave in tudi v bodoče izvrševati svojo funkcijo s tisto nepristransko požrtvovalnostjo, ki je že doslej odlikovala upravo v Sovodnjah in Doberdobu. Govora je bilo tudi o potrebi posebnega koordinacijskega odbora, v katerega okviru naj bi se izvoljeni slovenski svetovalci periodično sestajali in skupaj o-bravnavali važnejše probleme, ter si medsebojno pomagali. Prikazana je bila tudi potreba, da se v bodoče posveti še več pažnje naši mladini, ki je bodočnost naroda in tista, ki bo morala nadaljevati delo starejših. Do sedaj se je delalo na tem področju precej neskladno in bo treba marsikaj spremeniti. Predvsem bi morali pri tem bolje izkoristi, ti naše kulturne organizacije in ZSPD bi se morala obvezati za boljšo povezavo mla-dih ljudi na vasi in za bolj razgibano prosvetno delo. Zato je predstavnik mladine predlagal, naj bi prosvetna društva še v večji meri pritegnila in povezala mladino na vasi ter jo pritegnila k raznim oblikam prosvetnega dela. Na ta način bomo mladino povezali med seboj in jo pridobili za delo za našo narodno skupnost in za splošen napredek. Po tem prvem delu je sledila majhna zakuska in pomenek pri kozarcu vina, kar je omogočilo, da so se vsi udeleženci lahko spoznali med seboj tudi osebno in izmenja- stari slovenski navadi še bolj povezalo vse prisotne, Ob koncu so se vsi prisotni spomnili tudi naših dijakov in zbrali 11.011 lir za Dijaško Matico; od tega je Jožef Pahor iz Jamelj sam prispeval 5000 lir in poudaril pri tem važnost podpore dijakov, ki so bodočnost naše narodne skupnosti v zamejstvu, V imenu Dijaške Matice se je vsem zahvalil ravnatelj Dijaškega doma Peter Sancin. Tako se je zaključil ta prvi sestanek občinskih in pokrajinskih svetovalcev in upa-mo, da mu bodo sledili tudi drugi sestanki ter skupno reševanje vseh skupnih problemov, v stalnem stiku z vsemi občani. Prosta izbira zdravnikov INAM Včeraj zjutraj se je začelo v Gorici s prijavami za prosto izbiro zdravnika za zavarovance in upokojence pri INAM. 2e od 8. ure zjutraj je bilo v prostorih zgradbe na Trgu Culiat (na koncu Ul Djez) precej ljudi, ki so hoteli biti prvi in si zagotoviti izbiro zdravnika, ki uživa njihovo zaupanje. Kmalu je nastala vrsta, ki je trajala vse dopoldne, in za to določeni uradniki so imeli polne roke dela. Obenem so dajali tudi podrobnejša navodila in nasvete za izpolnitev prijavnic. Kot smo že javili, se morajo na tem mestu prijaviti zavarovanci in upokojenci iz Gorice, števerjanske in sovi-der.jske občine ter vseh zaselkov v Dolu, ki spadajo p< ■, doberdobsko občino. Prijavo morajo izpolniti tudi tiste prizadete osebe, ki nameravajo ohraniti dosedanjega zdravnika. Cas za prijavo je do 17. junija v uradnih urah od 8. do 13. in od 15.30 da 20. ure. Stiki med oblastmi ob meji Predstavniki 0L0 na Jesenicah vrnejo obisk županu v Trbižu Plodno sodelovanje ob severnem delu italijan-sko-jugoslovanske meje naj bo za vzgled tudi ostalim predstavnikom oblasti V petek bo predsednik o-krajuega ljudskega odbora z Jesenic vrnil obisk županu trbiške občine dr. Lindaverju, ki je v mesecu marcu obiskal Jesenice. Okrajnega predsednika bodo spremljali tudi o-stali člani okrajnega ljudskega odbora. Obisk spada v okvir vedno tesnejših stikov med predstavniki krajevnih organov o-blasti ob italijansko jugoslovanski meji, ki omogočajo reševanje obstoječih lokalnih vprašanj in doprinašajo obenem k večjemu medsebojnemu spoznavanju in razumevanju. Plodni stiki ob najsevernej- | šem delu italijansko-jugoslo- Veliko priznanje za našega rojaka v Gorici Arh. Maks Fabiani častni član Zveze arhitektov Jugoslavije Naslov so mu podelili za njegove izredne zasluge pri napredovanju arhitekture v Jugoslaviji teži za napredkom in pravo i li svoje vtise in izkušnje. Ni demokracijo. Predstavnik iz 1 manjkalo tudi petja, ki je po Naš rojak inž. arh. Maks Fabiani, ki preživlja svojo spoštljivo starost v Gorici, (pred kratkim je praznoval svoj 96. rojstni dan) je bil predlagan za častnega člana Zveze arhitektov Jugoslavije. Sklep o podelitvi tega naslova so sprejeli na seji odbora Zveze arhitektov Jugoslavije dne 18. maja letos. V obrazložitvi tega sklepa je rečeno, da je Maks Fabiani «s svojimi izrednimi zaslugami na področju arhitektonskega u-stvarjanja prispeval k napredku arhitekture v naši državi*. Vest o podelitvi častnega članstva je najboljši dokaz hvaležnosti njegovih kolegov v Jugoslaviji za vsa tista velika dela, ki jih je arhitekt Fabiani napravil v Jugoslaviji, zlasti v Ljubljani. Na zadnji seji dolinskega občinskega sveta Odobren letošnji obe. proračun z 31 milijoni lir primanjkljaja Največ dohodkov prinašajo v občinsko blagajno trošarina in razne pristojbine, med izdatki pa so na prvem mestu plače uslužbencev Kot smo že poročali, je bil na zadnji seji dolinskega občinskega sveta odobren letošnji občinski proračun, ki predvideva 37.941.622 lir rednih in izrednih dohodkov (31.931.602 rednih in 6.010.020 lir izrednih dohodkov) ter 69.602.782 lir izdatkov, kar pomeni, da bi morala država kriti 31.661.160 lir primanjkljaja. Proračun, ki ga je predložil občinski upravni odbor v razpravo občinskemu svetu, je predvideval nekaj manj izdatkov, vendar so svetovalci vključili v proračun še en in pol milijona lir za na- ročitve ključev 17. junija. ........................................................... m mm milnim iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHinniiii m iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V zvezi s prekinitvijo pogajanj O dprta vprašanj a v trgovini med Italijo in Jugoslavijo Zanimiva stališča jugoslovanskih gospodarskih krogov o vzrokih nazadovanja trgovinske izmenjave Kot smo že poročali, so se v zadnjem razdobju vršila v Rimu pogajanja med Italijo in Jugoslavijo za obnovitev trgovinske pogodbe, odnosno za revizijo nekaterih osnovnih načel, s katerimi so urejeni italijansko - Jugoslovanski gospodarski odnosi. Ta pogajanja so se prekinila, ker delegaciji nista prišli do povsem enotnih stališč in se pričakuje, da se bodo v kratkem nadaljevala v Beogradu. V tej zvezi posnemamo iz ljubljanskega lista «Delo» zanimivo poročilo z letne skupščine Jugoslovansko-italijanske mešane zbornice, ki odraža stališče jugoslovanskih gospodarskih krogov do teh vprašanj. Zaradi italijanskega omeje a sramota. Po sestan-ni, ki so se ga u- Sv\či j upan dr. Franzil. 2 ifl“n'k IACP dr. Masutto Sektor INA-Casa dr. zz Kima so namieč vanja nakupov mesa in živine v Jugoslaviji je bil jugoslovanski izvoz v Italijo v prvih treh mesecih letos približno za 4,2 odst. manjši kakor v istem času lani. Jugoslovansko-italijanska trgovinska izmenjava je s približno 50,9 milijarde skupnega prometa dosegla lani rekordno stopnjo. Skupna izmenjava je bila 39,4 odst. večja kakor leta 1959. Italija je lani zavzela drugo mesto v skupni jugoslovanski zunanjetrgovinski izmenjavi. Trgovinske odnose z Italijo v lanskem letu označuje občutno povečanje jugoslovanskega izvoza, pa tudi jugoslovanski uvoz jz Italije je visoko presegel nabave iz prejšnjih let. Na jugoslovansko plačilno bilanco z Italijo neugodno vpliva to, da narašča izvoz iz te države znatno hitreje kakor izvoz na italijanski trg. Letos obstajajo boljši pogoji za pomembnejše povečanje izvoza v Italijo, kot lani. K povečanju jugosl. izvoza v Italijo je lani pripomogla sprostitev uvoza nekaterih proizvodov iz Jugoslavije. Medtem pa italijanski organi še vedno administrativno omejujejo u-voz kmetijskih pridelkov iz Jugoslavije. Jugosl. pridelkov ne obravnavajo tako kakor e-nako blago uvoženo iz drugih držav Italija je sprostila svoj uvoz 'kmetijskih pridelkov iz držav, ki so njeni mnogo šibkejši zunanje-trgovinski partnerji kakor Jugoslavija. Jugoslovanski gospodarstveniki upravičeno pričakujejo od italijanskih organov nadaljnjo sprostitev uvoza kmetijskih pridelkov iz Jugoslavije, ker je od tega največ odvisen razvoj jugoslovansko - italijanske trgovinske izmenjave. Čeprav so plačevanja v medsebojni blagovni izmenjavi svobodna, brez obveznosti uvoza za u-strezni izvoz, bi morali italijanski gospodarstveniki upo- | goslavijo. števati zainteresiranost jugoslovanskega gospodarstva, da nabavlja opremo, stroje in podobno tamkaj, kjer vsaj ni administrativnih zaprek za prodajo naših proizvodov. Po drugi strani pa bi lahko Italijani pokazali več zanimanja za povečanje nakupov industrijskih izdelkov, ki jih sicer jugoslovanska podjetja uspešno izvažajo na mnoge trge industrijsko razvitih držav Mnoge industrijske izdelke, ki so v seznamu splošnega jugoslovanskega izvoza, kupuje Italija v drugih državah Skoro polovico jugoslovanskega izvoza v Italijo zavzemajo kmetijski proizvodi, med drugimi pa so v glavnem samo surovine in lesni izdelki. Obogatitev izvoza z novimi predmeti bi precej pripomogla k zmanjšanju jugoslovanske pasive v plačilih Italije. S tem bi ustvarili pogoje, za nadaljnje povečanje skupne trgovinske izmenjave. Ni dvoma, da bi si morala jugoslovanska podjetja bolj prizadevati za prodajo industrijskih izdelkov v Italiji. Potrebno je, da ustvarijo mrežo zastopstev in da resno prouče potrebe italijanskega trga. Dobro bi bilo, ko bi jih bolj podprli Italijani ker bi s povečanjem nakupov jugoslovanskih proizvodov omogočili večjo prodajo predmetov v Ju- bavo in postavitev občinske javne tehtnice ter 200.000 lir za nakup enciklopedije italijanskih občin. Med dohodki, ki jih predvideva letošnji občinski proračun, je na prvem mestu postavka «trošarinski davek*, ki bo približno enak lanskemu: t.. j. 11.100.000 lir. Zato pa se bodo letos znižale razne občinske pristojbine in drugi davki, ki so lani znašali 6 milijonov 56.000 lir, medtem ko letos predvidevajo, da bodo te pristojbine prinesle v občinsko blagajno le 4.687.000 lir, kar pomeni približno 1.368.000 lir manj kot lani. Med rednimi dohodki, ki gredo v milijonske vsote, je treba omeniti še 2.960.000 lir na račun občinske davčne doklade na zemljišča in stavbe ter 2 milijona lir za povračilo bolniških stroškov. V kategoriji dohodkov pa so predvideni tudi nekateri izredni prispevki, kot n. pr. en milijon lir za šolstvo, 1.285.400 lir državnega prispevka zaradi ukinitke davka na živino, državni prispevek za javno šolstvo, ki bo znašal 1.181.600 lir itd. Vsi ostali dohodki so malenkostni, saj bo občina dobila za najemnino občinskih poslopij le 155.800 lir, 210.000 lir znaša najemnina občinskih kamnolomov, javno kopališče bo verjetno prineslo v občinsko blagajno 440.000 lir itd. Mnogo večji so seveda stroški. Približno 13 milijonov lir znašajo samo plače občinskih nameščencev, prispevki v pokojninski sklad, prispevki zavodu INADEL ter prispevki INPS in bolniški blagajni. Med ostalimi stroški naj omenimo 2.414.200 lir za izterjevanje trošarine, 2 milijona lir za porabo vode na javnih pipah in v pralnicah, 4.078.904 lire za plače osebju občinskega tehničnega urada, 450.000 lir za razne stroške tega urada, 600.000 lir za redno vzdrževanje občinskih cest, 4 milijone 751.903 lire za plače varuha šole pri Domju, šolskih snažilk ter za kurjavo, razsvetljavo, porabo vode itd, na osnovnih šolah in v otroških vrtcih in 1,262.010 lir za stroške strokovne šole in šolske vrtove. Letos se bodo povišali tudi stroški za zdravniški konzorcij, in sicer od lanskih 850.000 lir na 1.127.478 letos, 3.600.000 lir pa je predvidenih za bolniške stroške ter za prevoz bolnikov v bolnišnico Med izrednimi obveznimi stroški je treba predvsem o-meniti 1.100.000 lir za izvršitev prvega splošnega popisa kmetijstva in ljudskega štetia ter 1.400.000 lir za volitve senatorjev ter ureditev volilnega seznama. Med obvezne stroške spada tudi poravnava dol- ga za porabo vode na javnih pipah in v pralnicah v letu 1959, ki znaša 1.116.750 lir, dalje en milijon lir za zoboteh-nično šolsko ambulanto ter 900.000 lir za postavitev predpisanih cestnc-prometnih znakov. Redni neobvezni stroški niso veliki, saj znašajo skupno le 277.000 lir (nakup publikacij za občinsko knjižnico, prispevki za javne telefone, prispevek občinski podporni ustanovi itd.), medtem ko znašajo izredni neobvezni stroški le 75 tisoč lir (za vzdrževanje spomenika padlim partizanom, stroški za razne praznike itd.). Občinski proračun obravnava tudi dohodke in izdatke uprave občinskih vodovodov. Proračun predvideva 16.260.211 lir dohodkov in izdatkov, vendar s primanjkljajem 4.313.419 lir, ki ga bo morala kriti občina. Med dohodki je 'na prvem mestu postavka o dobavi vode zasebnikom, in sicer 7.200.000 lir, na drugem mestu pa je obremenitev občinskega proračuna za vodo, ki je namenjena javni potrebi in ki predvideva 2.880.000 lir dohodkov. Ce sedaj upoštevamo, da mora plačati uprava občinskih vodovodov za nakup vode od Acegata 8.500.000 lir tedaj je razumljivo, da mora priti do primanjkljaja — čeprav je tudi res, da se mnogo vode zaradi slabih cevi izgubi. Proračun .ie bil soglasno o-dobren, vendar šele po dolg; razpravi. Občinski svetovale' so namreč zahtevali razna po jasnila ter daiali predloge, k-pa so se v glavnem nanašat na dela, ki spadajo v okvir gospodarskega načrta ali SF LAD Vsekakor je bila razprava zelo koristna, saj je pripomogla, da se je občinski odbor lahko dodobra seznanil z nekaterimi problemi, ki tarejo občane in nosamezne vasi dolinske občine. Predavanje ooslanea Arhitekt Fabiani se je rodil v Kobdilju pri Štanjelu leta 1865 študiral je v Ljubljani, tehnično visoko šolo pa je končal na Dunaju. Delal je v Parizu, Londonu, Rimu, Trstu, Salzburgu, Genovi in drugod. V letih 1895-1896 je izdelal regulacijski načrt Ljubljane, v naslednjih letih pa nekaj znamenitih poslopij v Ljubljani, kot na primer šolo na Levstikovem trgu. Bambergovo in Hribarjevo hišo ter Jakopičev paviljon. Sodeloval je pri načrtih za postavitev Prešernovega in Valvazorjevega spomenika. Tudi v Gorici si je arh. Fabiani zelo prizadeval, da bi dobilo mesto takšno ureditev, ki bi omogočila valorizacijo vseh tistih značilnih mestnih zgiadb, spomenikov in parkov, ki jih sicer tudi v Gorici ne manjka. S svojim neizmernim znanjem in umetniškim okusorii je ogrbtnno kc.-; ristil gradbeni komisiji, v kateri je sodeloval več let. Ob tem dogodku izrekamo aihitektu Fabianiju nase iskrene čestitke e* : Ali je potrebno dvigalo na Grad? Z nastopom turistične sezone se spet pojavljajo govorice o potrebi krepitve turističnih objektov v Gorici. Največji poudarek se daje dvigalu na Grad, da bi imeli turisti lažji dostop na to razgledno točko, kjer je na majhnem prostoru zbranih največ zanimivosti našega mesta. Za gradnjo dvigala se najbolj ogreva predsednik turistične ustanove Angelo Milano. Pristavil je, da bi se dalo vzbuditi zanimanje za Gorico tudi z organizacijo obsežnejših kulturnih prireditev. Glede vzpenjače sta nasprot. nega mnenja pokrajinski svetovalec Chientaroli in odv. Devetag, medtem ko vidi turistični izvedenec Bramo rešitev zveze med mestom in Gradom v postavitvi avtobus- ne proge. Odv. Devetag je mnenja, da bi morali tudi v Gorici organizirati nekaj podobnega, kot imajo v sezoni v miramarskem parku. Koristne telefonske številke Zeleni križ v Gorici 26-48, Bolnišnica v Gorici 39-91. Prometna policija v Gorici 30-82. Gasilci v Gorici 21-20. Leteči oddelek (Squadra mobile) na kvesturi 21-51 Rdeči križ v Ronkah 7-26-89 Rdeči križ v Tržiču 7-22-49. Orožniki v Steverjanu 46-75. Orožniki v Podgori 20-22 Orožniki v Štandrežu 38-09 Orožniki v Sovodnjah 80-07. Orožn. v Doberdobu 7-36-71 vanske meje lahko služijo za dokaz, kako morejo ljudje, ki so se osvobodili predsodkov, doprinašati po svojih močeh k zbliževanju in ustvarjanju prijateljstva. Na takšen način postajajo naši kraji res most zbliževanja. Želimo, da bi temu vzgledu sledili tudi ostali župani, katerih občine se razprostirajo ob meji v smeri proti jugu Kdo bo koncesionar FIAT za goriško pokrajino? Družbi SICA, ki je koncesio-narka za prodajanje avtomobi-liv FIAT za goriško pokrajino, bo 15. julija potekla pogodba in turinsko podjetje bo moralo do tistega dne izbrati njenega naslednika. Ker je prišlo ravno okoli delovanja te družbe do znanega škandala, ki je zavzel takšen obseg, da ni podelitev koncesije več stvar nekaterih posameznikov, ampak vseh Goričanov, tako tistih ki že imajo avtomobile, kakor tudi tistih, ki si jih slej ali prej nameravajo kupiti, je povsem razumljivo, da vsi spremljajo z velikim zanimanjem izbiranje novega koncesionarja. Povsem razumljivo je, da tudi naš list, ki je škandal posredoval javnosti, pri tem ne more biti brezbrižen. Izvedeli smo namreč, da namerava FIAT podeliti koncesijo nogometnemu trenerju iz Milana Vianiju, ki se prav go-tevo ne spozna na trgovino z avtomobili tako dobro kot na nogomet. V goriških gospodarskih krogih sodijo, da imamo z nedomačini zelo slabe izkušnje in da je treba takšno rešitev zaradi tega odločno zavrniti. Tudi zadeva z Ve«zinijem in Varaccalijem se je zaključila. Prvega so premestili na Sarde-nijo, kjer je na začasnem dopustu, drugega pa so dokončno premestili na sodišče v Tol-mezzo. iiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiimtiiiiiiiiiiiimiiiiiHtiinaiiiniii,,,,! Slovenska dijakinja nagrado za najboljšo nalogo Pred časom je dobilo tajništvo slovenskega liceja v Ul. Croce od šolskega skrbništva pismeno sporočilo, da je posebna pokrajinska komisija priznala učenki III. razreda slovenskega liceja Mariji Els-bacher iz Žabnic v Kanalski dolini nagrado v višini 25.060 lir v okviru natečaja v zvezi s praznikom dreves. Njena naloga je imela za temo obrambo gozdov in je bila ocenjena kot najboljša v pokrajinskem merilu za dijake višjih srednjih šol. Na-giado je razpisala trgovinska zbornica v Gorici, ki je določi.a poleg tega še po eno na-giado v znesku 5.000 lir za osnovne in 10.000 lir za nižje srednje šole. Vse tri nagrade bodo razdelili ob priliki prihodnjega praznika dreves. Izbira dijakinje slovenske šole odnosno njene naloge je obenem priznanje tudi šoli sami, ker je dokaz, da je pouk na njej na primerni višini. Soja pokr. odbora Urejevanje osrednjih pokrajinskih uradov Na pobudo ENALC bo poslanec Rapelli prihodnji ponedeljek govoril o novih smernicah za strokovno izobraževanja delavcev na podlagi zaključkov ki jih je potegnilo iz svojih raziskav ministrstvi za delo. in »inte PRIMORSKI ONEVNIK V torek popoldne je bila seja pokrajinskega odbora, kateri je predsedoval dr. Fer-ruccio Polesi, ki je najprej sporočil odbornikom izid traž-be, ki je bila 6. junija, na kateri so oddali dela za ure->.itev zavoda za pomoč novorojenčkom. Dela so bila oddana podjetju Ido Pastorutt ./ Tržiča (1.040.000 lir) in Ge-rardu Casella iz Gorice za 870.000 lir. Odborniki so nadalje odobrili izvršena dela v karabinjerski vojašnici v Tržiču in v otroškem vrtcu pokrajinske gluhonemnice. Odbornik za javna dela Za-lftti je sporočil, kako potekajo dela, ki so že v zaključni fazi, za ureditev osrednjih uradov v pokrajinski palači v Gorici. Tehničnemu uradu so naročili, naj skupno z eko-nomatom izdela stroškovnik za opremo nekaterih reprezentančnih sob. Nadalje so imenovali kolav-datorje, ki bodo pregledali dela na pokrajinskih cestah proti Cervignanu, na cesti Trst-Videm, kakor tudi na odseku proti Čedadu. Asfaltiranje in ureditev teh cest je pokrajinska uprava zaupala podjetju Mattiroli in SACA, ki so bila izvršena v preteklem letu. Večji del seje so nato posvetili sklepom, ki se nanašajo na ureditev staleža pokrajinskih uslužbencev na podlagi novega organičnega pravilnika. Odborniki nameravajo dokončno uredil stalež vseh uslužbencev najkasneje do konca tega meseca. Preizkušnja novih raket v Krniinu Kot napovedano je bila v nedeljo dopoldne na posestvu Alberta de Alimonda preizkušnja novih vrst raket za obrambo proti toči in sicer za višino 2000 in 1500 metrov. Izstrelili so dve raketi v višino 2000 in eno v višino 1500 metrov. Ob tej priliki so predstavniki pokrajinskega kmetijskega nadzorništva iz Gorice o-pisali nov sistem obrambe proti toči in poudarili potrebo okrepitve take obrambe s pritegnitvijo vseh prizadetih kmetovalcev na tem področju. Zaprte ulice zaradi kolesarske dirke Danes ob 13. uri se bodo pripeljali v Gorico udeležene; kolesarske dirke po Italiji. Karavana bo peljala čez Dol ob 12. uri, v Gorici pa bo okoli 13. ure in bo ob tej priliki prevozila Ul. Duca d'Aosta, Drevored 24. maja, Korzo Italia in Ul. Aquileia. Kakšno uro pred tekmovalci bodo peljali reklamni avtomobili. Zaradi reda bo promet na omenjenih cestah prekinjen. Zanj bodo skrbele enote prometne policije. Pred parkom Rimembranza bo leteči cilj, na katerem bodo zmagovalcu podarili prvo nagrado. Denarna sredstva zbi-rajo v baru Ferigo v Ul. Roma. tiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiniiiiniinunuumii OD VČERAJ DO DANES KINO D v GORICI CORSO. 16.30: «Blazna leta*, dokumentar filmov od 1919’ do 1929. leta. VERDI. 16.30: «2elja tistega, ki je v prahu*, E. Burr in M. Hjer. Cinfmascope. ViTTORIA. 17.15: «Nihče naj ne napiše mojega imena na nagrobni spomenik*, I. Buri in W. Shelley. Ameriški film, mladini pod 16. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 17.30: «Crne suknje in rožnate nogavice* A. Newley in A. Aubrey. Cirnš mascope, ameriški film. Mia-dini pod 16, letom vstop prepovedan. MODERNO. 17.00 «Zločinsko orožje*, S. Cochran in L. Scott. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Goric; lekarna So-ranzo, Korzo Verdi št. 57, telefon 28-79. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 20 stopinj oh 14.45 in najntiRi 14 stopinj ob 4.10 zjutraj. Vlag« je bilo 90 odstotkov, padavin pa 1,6 mm. f DAHOV« ni prispevki) Za Dijaško Matico je darovala vesela družba zbrana T Štandrežu 6.011 lir in Jožef Pahor iz Jamelj 5.000 lir. Darovalcem najlepša hvala. Svetovni prvak Rick Van Looy, ki je zmagal v Trstu, je včeraj dobil še eno nagrado: tržaški župan mu je izročil zlato kolajno s starim občinskim pečatom Evropsko boksarsko prvenstvo v Beogradu Od 146 tekmovalcev sa za odločilne polfinalne borbe Najkrajši dvoboj prvenstva; Rus Lagutin premagal v 10 sekundah svojega škotskega tekmeca BEOGRAD, 7. — Danes so se zaključile četrtfinalne borbe evropskega boksarskega prvenstva. Od 146 tekmovalcev jiih je po današnjih borbah ostalo v ringu še 40, ki se bodo v petek borili v polfinalu. Danes so bili gledalci priča ■ najkrajši borbi na tem evrop- skem turnirju. Tekmovalec Sovjetske zveze Lagutin je že v 10 sekundah odpravil s k. o. Škota Kaddieja. Tudi olimpijski zmagovalec Teofanov ni imel težkega dela z Romunom Negreom, ki se je ves čas izogibal direktnega stika s tekmecem. Od Jugoslovanov so se v polfinalne borbe plasirali trije zastopniki, in sicer Mehovič v polwelter kategoriji, Be- nedek v lahki in Jakovljevič, ki je danes premagal Zahodnega Nemca Schultza v drugi rundi s k. o. Italijan Sandro Mazzinghi, ki nastopa v welter težki kategoriji, se je moral že v četrtfinalu odpovedati želji, da bi prišel do naslova. Pred dvema dnevoma je Mazzinghi odpravil Bolgara Alipijeva, a je to zmago drago plačal, ker ga je tekmec z močnimi udarci ranil na obeh obrvih. Maz- MilliiiiiiiiiiiilMimiHiiiiiiiiitiiimiiiiiitiimiiiimimiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHiiiimiiiiitiiiimMiiiimiiiimiiMliiiiimliiiiiiHiiiitiiiiiiiiiiiiiifiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiim Po včerajšnjem blagodejnem počitku najbolj naporni del dirke po Italiji Danes opoldne start izpred sodne palače: po 161 km vožnje cilj v Vittoriu Venetu Tržaški župan podaril zmagovalcu tržaške etape Van Looyu zlato kolajno Udeleženci Gira so včeraj imeli že od Palerma toliko pričakovani počitek. Po navadi so proste dneve izrabili za razgibanja. Tega pa v našem mestu večina ni mogla storiti, ker je dež skoraj ves dan motil njihov spored. V jutranjih urah so se ko- lesarji spomnili pred kratkim umrlega tovariša Alessandra Fantinija, ki se je smrtno ponesrečil med dirko v Nemčiji in ki je v Trstu dvakrat zmagal. Kasneje so kolesarjem priredili na občini sprejem, kjer je župan podaril zmagovalcu tržaške etape Belgijcu Riku Van Lcoyu zlato kolajno s starim pečatom tržaške občine. Kolesarji in voditelji njihovih ekip so morali skoraj ves dan preživeti v hotelih, kjer ni manjkalo diskusij o bodočih etapah. Največ je bilo govora o 19. in 20. etapi, kjer bodo kolesarji morali na visoke vrhove najprej preko prelaza Falzarego in Pordoi in tudi preko Gavie in Stelvia. V zvezi s prehodom preko Gavie se govori, da bodo morali organizatorji spremeniti progo. Do danes je zaradi snežnih zametov in sploh slabega vremena cesta na Gavio zaprta. Iz Bočna pa poročajo, da bo prehod preko 2757 m visokega Stelvia do danes zvečer očiščen in bo prehoden pod pogojem seveda, da novi snežni meteži ne prekrižajo računov prirediteljem. . Včeraj je bilo na poti sedem plugov, ki so čistil; zadnji del poti. Razumljivo je, da je ta položaj oškodoval predvsem gorske vozače kot sta Gaul in Massignan. Oba sta bila precej jezna in sta izrekla upanje, da se bo prirediteljem vendarle posrečilo spraviti karavano preko teh prelazov, ki so posebno za gorske vozače odločilnega pomena. Ce prirediteljem ne bo uspelo spraviti kolesarjev po že začrtani progi, je usoda gorskih vozačev že zapečatena in bo borba za prvo mesto potekala v glavnem med Pambiancom, ki je v posesti roza majice, Defilippisom, Car-lesijem, Anquetilom, Van Loo-yem, Suarezom in Junkerman-nom. Izvedenci so namreč mnenja, da dolomitska etapa s Fal-zaregom in Pordoijem. ki je v preteklih letih sama zadostovala za zmago gorskih vozačev, nima več tiste karakteristike, ki je nekoč tako delila kolesarje na dobre in slabe. To se sicer čudno sliši, vendar se moramo zavedati, da zaradi boljšega stanja cest in tudi zaradi zmožnosti kolesarjev vzponi niso tako strašilo kot so bili še pred nedavnim. Prav zaradi tega ti vzponi ne delajo nobenih posebnih skrbi ne Van Looyu in Anquetilu, da omenimo samo dva izmed najbolj znanih ravninskih kolesarjev. Brez 20. etape bi imel Pam-bianco torej izredno priložnost za zmago. Pambianco spada v tisti krog kompletnih kolesarjev, pa čeprav je precej muhast in nestalen. Moralno je danes na višku, predvsem zaradi posesti roza majice in brez dvoma ima najresnejši namen priti z njo do končnega cilja v Milanu. V primeru, da bi prireditelji lahko nadomestili Gavio z drugim prehodom z isto višin- sko razliko, bi se prognoze obrnile v prid Charlyja Gaula. Brez dvoma je Luksemburžan najboljši gorski vozač in bi našel morda samo v Imeriu Massignanu vrednega nasprotnika. Italijan pa ni v najboljšem položaju in sledi Luksemburžanu z 2’40” zamude. Vrhu tega je Gaul štedil s silami, medtem ko je Massignan večkrat privozil do cilja vidno u-trujen. Giro se bo torej šele začel in prav na gorskih vzponih bomo lahko dobili odgovor, ki si ga postavljamo že od začetka dirke: kdo bo zmagal. Danes se lahko reče, da imata tiiiiiiiifiHiiimiiiiiiiiiiiiiiitmmiimiuiiiiiimiiiiifiHiitiiiiiiiiiimiimiiiiMmmiiiiniitiaiiHiiii Za nagrado Pelrocaltexa «Sportsman lela» - Sivori ima teoretično možnost, da izpodrine Bri-ghentija, moral pa bi doseči z In ter je m štiri gole MILAN, 7. — Po dolgih letih prevladovanja tuicev na seznamu najboljših strelcev, se je letos pojavil na vrh lestvice Italijan Brighenti, ki si bo skoraj gotovo osvojil milijon lir vredno zlato trofejo, ki jo je v ta namen podarilo podjetje Petrocaltex. Brighenti, ki igra pri Samp----------------“* dorii, je v 33 prvenstvenih tekmah dosegel 27 golov s količnikom 0.81. Za njim na drugem mestu je presenetljivi napadalec Juventusa Sivori, ki je v 26 srečanjih 19-kiat pretresel mrežo nasprotnikov, s čimer je dosegel količnik 0.73. Med tema dvema je bila največja borba za vrh te lestvice v okviru tekmovanja, ki ga je uvedla Pe-t.ocaltex »Sportsman leta». Za to tekmovanje so za nogometno panogo določili dve nagradi in sicer za najboljšega strelca A lige in najboljšega strelca B lige. Sivori ima še teoretično nežnost, da izpodrine Bri-ghentija s prvega mesta lestvice. To pa le v primeru, da doseže v sobotni tekmi z In-terjem, ki bo ponovitev prekinjenega srečanja 11. kola, najmanj štiri gole. Čeprav je Sivori učinkovit napadalec, pa smo vendar mnenja, da obrambi Interja ne bo mogel nasuti toliko žog v mrežo. Lestvica strelcev A lige je naslednja : 1. Brighenti (Samp- deria) količnik 0.81 (27 golov v 33 tekmah); 2. Sivori (Ju-ventus), količnik 0.73 (19 golov v 26 tekmah); 3. Altafini (Milan), količnik 0.647 (22 golov v 34 tekmah); 4. Manfre-dini (Roma), količnik 0.645 (20 golov v 31 tekmah); 5. Famani (Inter), količnik 0.57 (16 golov v 28 tekmah). V B ligi ,ie napadalec Ales-sandrie Fanello prišel do pol milijona lir vredne trofeje biez težkoč. Igralec je v 37 tekmah dosegel 26 golov s količnikom 0.70, medtem ko je drugoplasirani igrajec Reg-giane Sardei dosegel samo količnik 0.60. Dokončna lestvica strelcev B lige je naslednja: 1. Fanello (Alessandria), količnik 0.70 (26 golov v 37 tekmah); 2. Sardei (Reggiana), količnik 0.60 (15 golov v 25 tekmah); 3 Raffin (Venezia), količnik 0.5C (17 golov v 34 tekmah); 4. Mentani (Novara), količnik 0.48 (14 golov v 29 tekmah); 5. Merlo (Foggia), količnik 0.46 (15 golov v 32 tekmah). Anquetil in Van Looy isto možnost do končnega uspeha kot Gaul in Pambianco. Ni mogoče zakriti, da so vsi več ali manj utrujeni. Od 170 kolesarjev, ki so startali v prvi etapi, jih je ostalo samo še 106. In najbolj naporni del dirke šele pride. Kolesarji se bodo danes zbrali pred sodno palačo, kjer bo tudi simbolični start. Točno ob 12. urj bodo zapustili zborno mesto in se bodo podali po Ul. F. Severo mimo Opčin po tržaški avto cesti proti cilju 18. etape, ki bo v Vittoriu Venetu. Udeleženci bodo pri Stiva-nu zavili na desno po Dolu proti Gorici, odkoder bodo nadaljevali pot do Vidma in dalje. NOGOMET 1 Štiri tuja moštva na turnirju «ltalija 61» TURIN, 7. — Od 18. do 25. junija bo v Turinu mednarodni nogometni turnir »Italija 61». Na turnir so povabili štiri tuja moštva in sicer Santos (Brazilija), River Plate (Argentina), Racing (Francija) in Spartak (CSSR) ter štiri domača in sicer Juventus, Inter, Napoli in Roma. Udeležence bodo razdelili v dve skupini z dvema tujima in dvema domačima enajstori-cama. Prve tekme bodo 18. t. m., druge 21., medtem ko bo finale 24. «»—— Nogometaši iz tujine za Fiorentino in Atalanto FLORENCA, 7. — Kot drugi italijanski klubi, ki so že segli preko meja po nogometaše, si je tudi Fiorentina preskrbela tujca v osebi Uragvaj-ca Giulia Cesareja Beniteza. Novi član florentinskega moštva je včeraj že treniral in je med tekmo dosegel krasen gol. Govorijo, da so za Beniteza plačali 80 do 100 milijonov lir. Fiorentina se zanima tudi za Šveda Torbheorna Jonssona ter za Brighentija, Milana in Firmanija. * * * BERGAMO, 7. — Danes sta prispela v Bergamo dva nogometaša, ki jih je Atalanta najela za prihodnje prvenstvo. Gre za krilca danske reprezentance Nielsena in polzveze Christensena. Oba igralca bosta ostala v Bergamu do petka to se pravi, dokler ju ne bodo pregledali zdravniki m dokler ne bosta podpisala pogodbe za pristop k italijanskemu klubu. zinghija so te dni zdravili, to. da rane so 'se le za silo zacelile in fant je danes stopil v ring z obliži na njih. Njegov tekmec Schichtas je Italijanovo ranljivost izrabil in je zadel nasprotnika s celo serijo krošejev z desnico prav po ranah, ki so se ponovno odprle in iz katerih je začelo krvaveti. Čeprav je bil Mazzinghi ves krvav po obrazu, je vseeno nadaljeval borbo in je v drugi rundi skušal zadati nasprotniku odločilni udarec in predčasno prenehati z borbo. Kar pa se njemu ni posrečilo, se je posrečilo Nemcu, ki je ponovno silovito zadel v rano. Poskusi zdravnikov, da bi ustavili krvavitev so bili zaman, zaradi česar je moral sodnik prekiniti dvoboj i,n prisoditi zmago Schichtasu. V Petelinji kategoriji se je Italijan Primo Zamparini uvrstil v polfinale. Zamparini je namreč danes premagal pc točkah olimpijskega prvaka v mušji kategoriji Madžara Gyulo To roka. Italija je tako plasirala v polfinalne borbe kar tri svoje zastopnike. Rezultati ostalih naslednji: Sivko (SZ)-Chervet (Švica) P. t,, Guttman (Madžarska)-Benneywortha (Anglija), Puru (Romunija)-Panagliotisa (Grčija) s k. o., Mehovič (Jugoslavija)- Vono (Madžarska) s k. o., Tamjnš (SZ)-Mihaleka (Romunija) p. t., Kapržyik (Poljska) Dietera (Zah. Nemčija), Mac Kenzie (Skotska)-Mirzo (Romunija) p. t., Meier (Švica)-Vranješeviča (Jugosla. vija) p. t„ Joseli.no (Francija)-Penryja (Irska), Tamulij (SZ)-Sebolsa (Madžarska) Tudi četrti Italijan Benito Penna, ki nastopa v težki kategoriji, se je uvrstil v polfinale. Penna je po ostri borbi premagal Cehoslovaka Nemca po točkah. srečanj so Prijateljski nogomet Prvenstvo B-Iige v baseballa Milan-Botafogo 2:2 Izdatna zmaga Alpine nad šibkim Giantsom Novi član Milana Greaves dosegel izenačenje MILAN, 7. — Okoli 45.001) ljudi se je zbralo na stadio-iu, da bi prisostvovalo nogometnemu srebanju med do- mačo enajstorico, v kateri je glež Greaves in moštvom Bo stah igralce, ki so se izkaz prvenstvu kot so Didi, Nil Po napeti in enakovredni igri sta moštvi zaključili srečanje neodločeno z dvema goloma na vsaki strani. Gostje so pokazali odličen in prodoren nogomet in so že v 20’ dosegli z Amarildom prvi gol. 15 minut kasneje je Altafini po točnem predložku Vernaz-ze izenačili z udarcem z glavo. Gostje so ponovno prišli do dosežka v 41’ po strelu Amorosa. Vratar Aifieri je žogo branil na tleh, a ta mu je ušla iz rok in se zakotalila v mrežo. fliiiiiiiiuiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiHiiiimiiiimiiiiii Zaradi dežja Pri stanju 1:1 prekinjena tekma Torino-Manchester TURIN, 7. — Gledalci, ki so hoteli prisostvovati prijateljski nogometni tekmi med Torinom in moštvom Manchester City niso imeli sreče Obe enajsterici sta začeli tekmo in sta igrali vse do 31’, 'ko je neureje z močnim nalivom prisililo 1-gralce, da so zapustili igrišče pri stanju 1:1 Ker po 20 minutah dežja ni hotelo biti konec in je bilo igrišče popolnoma poplavljeno, so dokončno prekinili srečanje. Gole so dosegli v 7’ Ferrini za domačine in 18’ Law za goste. Srečanju je prisostvovalo 12.000 gledalcev. Moštvi: TORINO: Vieri; Scesa, Buz-zacchera; Bearzot, Ferrario, Cella; Danova, Mazzero, Tra-spedini, Ferrini, Crippa. MANCHESTER CITY: Tra-utmann; Betts, Sear; Cheet-ham, Plenderleicht, Oakes; Barlow, Lavv, Baker, Hayes, Colbridge. SODNIK: Bonetto iz Turina. pivič nastopil novi član An-tafoga, ki ima v svojih vr-ali že na zadnjem svetovnem ton Santos, itd. V drugem delu igre je Milan zamenjal vratarja, Ver-nazzo in Liedholma. Kljub napadom gostje niso mogli več zadeti cilja, medtem ko je bil Milan uspešen z Grea-vesom. Anglež se je po Alta-finijevem predložku nevarno približal vratom gostov in ko se mu je vratar vrgel pod noge. ga je ta preigral in je poslal žogo v prazno svetišče. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: MILAN: Aifieri (Liberato); Maldini, Trebbi; David, Sal-vadore, Trapattoni; Vernaz-za (Maraschi), Greaves, Altafini, Liedholm (Ronzon) in Fanello. BOTAFOGO: Ernani; De Maria, Nilton Santos; Pampo-lini, Caca, Chicao; Garrin-cha, Didi, Amarildo, Amoro-so, Žagalo. SODNIK: Campanati iz Milana Vsi domačini pohvale vredni Po dveh nekoristnih nedeljah je Alpina zopet Prl * ^ zmage v prvenstvu B-lige v baseballu. Tokrat •>* •težkega posla, ker se je znašla pred zelo šibko Giantsa iz Milana, ki je z nič točkami prav zadnja v e Rezultat je zelo visok, ker se je Alpina potrudila in je od vsega začetka pokazala voljo, da se hitro iznebi nasprotnikov. Openci so že v prvem inningu dosegli sedem točk. Napad Alpine je dobro deloval in vsi igralci so bili posebno pri tolčenju učinkoviti: Raunič je celo dosegel nič, Suc. Milič, Grila® Vaccari. vnik v di močenega in blatnega Drugi tržaški predstav® tem prvenstvu pa zaraa 1^.^ ni mogel odigrati sf ver. preteklega kola, To °0Tven-jetno igral ob koncu ‘Vjg® stva. Lestvica je po Pre kolu naslednja: m„r£STE Verona 1000 točk; ju. 750; Inter 600; Torino ^ ventus 500; ALPINA i ’ gnano 2Q0; Giants 0- (llllll>lllllllllllllllllllllltl||||||||||||||||||||l||fll|ll|||„„„|l|l|||||l||||||||||||||m||||||||||||||||||uu Vesti iz Kopra Koprčanke zelo uspešne v ženski rokometni ligi Zmaga odbojkaric Sežane • Zanimiv jahalni turnir v Lipici V nedeljo je bilo zadnje kolo republiške ženske rokometne lige. Koprčanke so gostovale v Trbovljah in premagale domači Rudar s 13:4. Tudi to srečanje jo pokazalo, da so Koprčanke v odlični formi in da sodijo v vrh slovenskega ženskega rokometa. Škoda, da so imele v jesen- skem dglu prvenstva toliko spodrsljajev, sicer bi jih brez dvoma videli na enem od prvih treh mest. V nedeljski tekmi sta bili najboljši Toljat in Žunko, ki sta dosegli po šest zadetkov. Končno naj še omenimo, da so kar štiri igralke Kopra odigrale poslovilno tekmo, ker odhajajo na študij v Ljubljano. To so Toljat, Jesenko. Marinič ir. Šabec. Vodstvo koprskega Partizana jih je ob tej priložnosti obdarilo s cvetjem. Koprčanke so osvojile v republiški ligi peto mesto z enajstimi točkami. • * • Lep uspeh so dosegle v nedeljo tudi odbojkarice Sežane, ki so premagale kranjski Triglav s 3:2. Sežana je pravo presenečenje letošnjega ženskega prvenstva Slovenije. Doslej je zabeležila že štiri zmage in je krepko v vodstvu. * « * Pretekla nedelja je bila u-spešna tudi za košarkarje Ilirske Bistrice. Gostovali so na Jesenicah in premagali tam-kašnje moštvo s 75:60. Ilirska Bistrica se je ponovno utrdila na tretjem mestu z desetimi točkami, medtem ko ima prvo-plasirana Ilirija 12 točk. V koprski okrajni ligi pa je koprski Partizan premagal v Sežani tamkajšnjega Partizana s 77:52. Koprčani so na prvem mestu v okrajni ligi. * * * V Lipici so organizirali tradicionalni jahalni turnir, ki so si ga ogledali tudi številni Tržačani. Največ uspehov so imeli Ivo Koren iz Ljubljane, Ristič in Hrnjak iz Beograda ter Marušič in Banovič iz Zagreba. Gledalce pa so navdušili tudi mojstri dresurnega jahanja Skljarov, Mevlja in Pečovnik. * * * V nedeljo so v Kopru organizirali pionirski turnir, ki je pokazal, da je v koprskem o-kraju dober nogometni naraščaj. Prvo mesto je osvojil Tomos, ki je premagal Dekane z 1:0, tretja je bila Postojna, četrta pa Pivka. Mladi nogometaši so si na turnirju priborili več praktičnih nagrad, seveda v obliki nogometne o-preme. Motorji po portoroških cestah Motociklistične dirke v Portorožu, ki so bile preteklo nedeljo v prisotnosti ogroni števila ljubiteljev te panoge, so se srečno iztekle in so prinesle celo vrsto rekordov . ge. Na sliki borba motociklov do 175 ccm: prvi je zmagovalec Italijan Gilberto ti, za njim pa je Jugoslovan Jakovljevič Borba avtomobilov vrste Junior je bila skozi napeta in večkrat tudi razburljiva- ^ pjeto-vidimo kako je Italijan Parere šel s kolesom svoje Stanguellini preko Cooper DK” ^ ca Adolfa Kerna, ki Je bil prisiljen odstopiti zaradi okvare Bog naj potem razloži, kako se more Karlina, do-zorjena Vrvarjeva tetka, samo smehljati in od zore do teme pohajati po vrteh. Njej je popolnoma vseeno, naj bo zima, naj bo poletje, ona taplja bosa okrog in nekaj nabira: poleti pač cvetje, to je videti. Cele naročaje modric ali devičic ali pekuvic natrga, tako da bi prav lahko nakrmila živinče. Toda pozimi Karlina tudi nekaj nabira: stopica po zasneženi ledini, sklanja se in vzravnava in dela z rokami znane kretnje. Kaj pa misliš, Karlina, saj ti bodo stopala zmrznila! Kaj vendar nabira, to bi človek rad vedel? Karlina ima svoja leta — koliko takšnih in podobnih vprašanj je morala preslišati! Ona sploh ne odgovarja, samo smehlja se, kakor da v njeni duši ni najti senčnega madeža, kakor da je tam trajna svetloba, večna jasnina. Zato nemara ne loči dobrote od zla ne poletja od zime; mar ni to čudno, niti med dnevom in nočjo ne najde razločka. Gre skozi noč kakor slepica in tema ji je prijateljica, kakor cvetje, ki ga spleta v pisane kite. Kite potem obeša na znamenja ob poteh in na pokopališke križe v Slivju. To bi navsezadnje ne bilo nič takega, toda Karlina, bog jo razsvetli, se s tem kratkočasi ponoči. Tako je šla tudi to noč po zavrteh in čez nečkasto ledino proti Slivju. Hodila je brez šuma, brez naglice, dostojanstveno, tako pač, kakor se spodobi duhovom. Senca ob njej je bila mnogo manjša in zmaličena v nekakšno povesmo, bržčas od tega, ker je nosila Karlina v naročju šop vencev. A bili sta vedno skupaj, vedno druga ob drugi, Karlina in njena senca, razen ko sta zašli v noč brez mesečine. Senca je drsela po travnati ledini še tiše kakor njena živa podoba. Tu in tam se je ognila mravljišču ali večji krtini, zgrbila se je nekoliko in se zopet razpotegnila po ravnici. Ob zidinah ali grmovju pa se je spokončila, zastala za hipec ter brž spet pohitela za Karlino. Nedozorjeni mesec, ki po navadi visi tam nad škr- ljevci, se ne more načuditi popotnicama. Nespametno bolšči in prisluškuje. «Na vsakih sto let pride sedaj ponje,» pravi Karlina svoji senci, «na vsakih sto let...» To je sicer dolga doba, ali sence ne vznemirja. Brezbrižno spremlja Karlino do jablane sredi trate, tam se potem utopi v ponjavi, ki jo je mesec pogrnil pod drevesno krošnjo. Karlina se povzpne po pritlikavem deblu med veje. Počasi se vzpenja navzgor, toda spretno, lahkotno, prav tako kakor duh, ki nima teže. Na debelejši veji se udobno namesti, zaziblje se, potem pritajeno poje: Ko sem še mlada bila, žido sem nosila. Zdaj pa v skrinji mi leži, nič ne maram, če strohni nič ne maram, če strohni... Poje. Tako pač, Kakor pred toliko leti v močilniški ogradi. Stopicala je pod češnjo, trgala cvetje in si pripevala. In glejte no, tudi takrat je imela v laseh zataknjenih nekaj cvetov, nekakšen venec iz plavic, kakor nocoj. Medtem pa je Štefan Kotov klestil košato češnjo Vedno više se je dvigal in zamahoval s ploščatim sekačem, tako da se je pod njim vse bolj golilo deblo. Ostalo je obraslo zgolj s prisekanimi štrclji, na tleh pa se je večal kup olistenih vej. Štefan bi bil svojo češnjo temeljito oklestil, tako pač kakor že marsikatero, da mu ni nekaj spodneslo noge. Morda mu je odjenjat prijem roke, kdo bi mogel to vedeti! Štefan tudi ni utegnil tega pojasniti, umrl je obešen na drevesu in njegovo trpljenje ni bilo manjše od Kristusovega. Nič takega bi ne bilo, da je priletel na tla. čeprav z visokega, bi bil treščil na kup vejevja. Bržčas bi si bil zlomil kak ud, nakrenil bi si bil roko ali nogo. Toda Štefana je spotoma ujel zagozdasto prisekani štrcelj; zapel ga je tik nad pasom ter mu pobral srajco, kožo in meso do pod pazduhe. Tam se je vse to zgrbančilo, oklešček pa se je zadrl Štefanu v život, notri do pljuč, ki so potem lovila sapo tudi skozi nastalo rano. Tako je potem Štefan visel nemočno kakor otrok, dvignjen za ovratnik. Imel je zdrave roke, zdrave noge in si ni mogel z njimi prav nič pomagati. Samo ječal je... In Karlina? Ta je stala nekaj korakov oddaljena od drevesa, ozaljšana s cvetjem, z vencem v laseh je stala, prav takšna kakor božja dekla na cerkveni podobi. Namesto v nebeško prikazen so bile njene oči zamaknjene v Štefana, v ljubljenega ženina, ki je tako čudno visel na obsekani češnji. To je kajpada trajalo samo nekaj hipov. Kri in zavest, ki sta se nekam zgubili, sta se zopet vračali. Ko se je to zgo- dilo, se je Karlina premaknila, pričela je klicati na pomoč: jej, jej, je kričala, toda s kakšnim glasom! In to Karlina, ki sta je bila sam smeh in pesem! Planila je k drevesu, pa se opotekla nekaj korakov stran'in se vedla tako kakor splašena žival. Vtem je Štefan nehal stokati, kajti bolečine so se nekako ublažile. Topla kri iz rane pod pazduho si je našla pot po goli koži za pasom, dol po stegnu je polzela in v debelih kancih kapljala od bosega stopala. Z njo pa je odhajala tudi zavest. Tako Štefan vsaj ni več trpel; brž ko je utihnil, pa je Karlino zapustila še ostala razsodnost. Spustila se je v tek proti vasi — ljudje, ljudje, je vpiia. Končno njeno ohripelo grlo ni zmoglo več razločnega klica, vas pa je bila daleč, kdo naj bi jo bil slišal! Obrnila se je torej in tekla nazaj, da bi Štefan ne ostal sam. Povzpela se je k njemu na češnjo, ga tolažila in ljubkovala, toda Štefan se je držal neprijazno, tako togo se je držal, da ga niti objeti ni mogla. Štefan, ljubi moj... s prsti 'mu je tipala pod srajco, tam pa je bila raztrgana ranjeno meso je še vedno krvavelo. P' Ali Štefan nič ne vidi, mar noče nič sli§a „a S1 ko je vpraševala s spodbudnim glasom. Ker } Stefan nikakor ni hotel ozreti po njej, je obn) sebi njegovo povešeno glavo. Okrvavljeni prsti s no tipali po hladnem obrazu in puščali na njefli sledove. .n Izraz v Karlininih zenicah se Je včasih usta . s« kratek hip se je rešil izgubljenosti. Kipljivi 'z.gte^ je torej nekoliko umiril in iz njega se je ne mč J izvila spočita misel. Poglejte jo, Karlino, čisto ni! Človek je komaj utegnil dognati kaj takes ’ if> pa se je misel v Karlinini glavi uporno naP^teI’jllc se nikakor ni hotela pokoriti doslednemu s Spočenjati je pričela raznolike spačke, ozaU smešnimi okončinami; spački so tonili v »Lo«t' praznini, rajali so v nekakšni mavričasti i* in po tej je potem taval Karlinin duh. Toda bili trenutki... fAflt r Potem so Karlini vztrepetale ustnice. ^teLeg\e(il šepnila in šla naproti mili podobi, ki se je v dalji kazala samo njenemu pogledu... Voznik se vrača iz Trsta z denarjem in davščino obcestnim krčmarjem. Tako je od Krčme so blagoslov velike ceste, mnogo slapše . j z razbojniki, ako voznik naleti nanje. PretipB do gole kože, in še ta je pogosto v nevarnost ■ vedi, kdo jih je zaplodil, razbojnike. loKv' Ali niso pred leti pobili tistega siromaka j? In Dejaka, tega bi bili tudi skoraj potolkli-Ne, Dejaka se nihče ni dotaknil. Tako se pomenkujejo pri Križmanu. nroi*1’* Prejkone so domenjeni tudi z orožniki- v so vse nekam preveč rejeni. (Nadaljevanji