M m \ Izhaja vsak din x£itr, ce L R-, pol k Ml vtf. - PoMd ▼ UsoMsn l fcof-- •ciftnke, ubral«, MaS i. J if r. L. j MMpi mmm m anali m a m NaroCntni: za 1 meaee L S.—, L 75.—, v tooccastvo mese&» — Ojkaniaa a ! mm proatara In obrtne oglaaa 75 rtofc, <« laaa denarnih zavodov L 2L— besedo, najmanj L & Trsti«, v torU, 20. juBlo IMijJ EDINOST Fosamezna-Stevttlai 30 stat Letnik u UitMro la ifniiMvti Tnt (3|» oUco S. SnoocKs d*Aaahi 2a T»i kfaa 11-5». DdfM naj «■ UkHoteo udattlf. otfUd. rett* l>Br,il daoar p» up»»wilMiu Rdcopiai me ae rr*£ajch Nefraakfraa« P4*®" * »prejemajo. — Last, zskdba in tfefc TSafcvne „EcHnott* PoduredolHvo f Goftd: trika GJosu* Gacdoect It 7. L o. — Idi it «27 Gtand In odgovora! urednik: prof. wmp Portc. Nogomet g otet navBdnesa, ponižnega zemljana Prip. ur, Ta Člane^ nam je prišel iz občinstva, in sicer od nekega našega mladega ČJoveka. Da ga objavljamo, ne pomeni še, da se z izvajanji strinjamo v celoti. Naš mladi sotrudnik gre marveč v svoji strogosti predaleč in postane tupatam ekskluzi-ri&iičen. Brez dvoma pa se dotika člankar ene izmed najnevarnejših naših ran, nediscipliniranosti in brezobzirnosti, ki sta postali v nogometu nekak sistem. Sami smo hoteli že spregovoriti na tem mestu o tej naši rani. Ta glas iz občinstva nas oprošca le kočljive naloge. Člankarjevih izvajanj ae posvečamo našim športnikom morda kot kak telesnovzgojni evangelij, v smislu katerega naj bi se imel nogomet kar opustiti, pač pa je ta članek neizpodbiten dokaz, kako bi se znala ta športna panoga ob-sovražiti pri občinstvu, ako se ne vzpostavi v njej ona disciplina in — rekli bi — človečnost, katera mora spremljati vse naše udejstvovanje, če naj se doseže zaželjeni uspeh in če naj nam bo udejstvovanje samo v korist in na čast. Izvajanja našega mladega sotrudnika objavljamo torej predvsem, kot opomin, ki naj se v naših športnih krogih resno upošteva. Ko sem prečita! v «Edinosti» od četrtka 13. t. m. članek «Nogomet v očeh ker bi za to čutili dolžnost; lažje je na-.no iz Italije t Albanijo alf pa iz Alba-pojiti vojake z alkoholom, ki uniči po-(nije v Italijo ae zgradita sporazumno polnoma delovanje možganom, da »to- dve veliki skladišči ▼ Skadru in ▼ pijo v akcijo vsi Živalski instinkti in Santi Quaranti. Upravljate, ju bo kaka strasti, ki spev človeku od pravekov. italijanska ali pa itatijansko-albanska Člankar pravi: «Mogomet ima velikansko moralno in socialno vzgojno vrednost, dviga čut družabnosti in tovarištva in uveljavlja čut discipline«. O moralni vzgojni vrednosti nogo-i oškodovana družba. Pogodbeni stranki se obvežeta, da ne bosta oddajali monopolov ali koncesij kaki tretji stranki, tako da bi bila „ , . ., i-------—ena izmed pogodbenih meta sem že pisal; ne vem pa, kje najde. strank. Tudi edinice pomorske morna-pisec «sociadno vzgojno vrednost in'-* - - - -- -- »v m j nce so deležne najbolj ugodnega trak-m tova- tiran ja. Italijani bodo mogli na podlagi znamenitega moža», sem se odločil, dafPO radi «nepravilnosti» prekinjeni ha-oovem našim sDortnikom in naši iav- zenaški tekmi in sem prišel do sklepa: gospa se popolnoma zaveda, da spada dviganje čuta družabnosti __ ^ ^ rištva». Bo to morda res za | tegadogov^S vrtiti ribolov v alban- 11 igralcev m vrsto njihovih ja, ki jo delimo v telesno vzgojo in vzgojo duše, je prizadevanje človeka, da se približa popolnosti. Vzgoja pa je le tedaj uspešna, če združimo v harmonično celoto obe njeni veji, t. j. da posvetimo isto pažnjo našemu telesu in naši duši. Vzgoja našega telesa je pravilna le tedaj, ko usposobimo telo, da se postavi naproti vsem mogočim fizičnim naporom enake: vaditi moramo vse dele nagega telesa, a pri nogometu tega ni in nogometaši navadno se ne udejstvuje-jo v drugih panogah sporta, ki jih tudi naša društva zanemarjajo (glej »Edinost« od 13. VII.: «Lahkoatletski mee-ting S. U.» III. poglavje). Lahko bi še razpravljal o slabili straneh nogometa kot telesne vzgoje, a moj namen je, da očrtani, v koliko harmonizira pri tem sporta duševna vzgoja s telesno. Vzgoja duše mora stremeti za tem, da izžene iz človeka kolikor mogoče strasti in jih nadomesti z lepimi čustvi, da ostane človek tudi v borbi za obstanek plemenit. Kaj j>a nogomet? Ta je najrodovit-nejša njiva za vse mogoče strasti. «Osnovna misel sporta je borbenost«, pravi Micard. Recimo, da ima prav. Ali oaj mi pospešujemo borbo človeka-ži-yali s človekom-živaljo? Če mora borba že biti, naj se bori človek-kralj stvarstva (če se že za take proglašamo) s sočlovekom na način, ki je dostojen kralja. Nogomet pa ne postavlja človeka-višje bitje proti človeku enake vrednosti. Ne pomagajo nič vse teorije in pravilniki, praksa sama nam kaže dovolj primerov: dva navedena v isti številki «Edinosti» (vzrok preki- k naši socialni edinici, a na to zavednost vpliva zelo slabo gojenje .bedastega lokalnega patrijotizma, ki se je pojavilo ob tej priliki itd. itd. Kaj je socialna vzgojna vrednost pri pravice kakor albanskim državljanom. Popotorsko Saški"se razpusti? RIM, 19. Agencija «Italla d*Og£i» doznava iz zanesljivih virov, da se v po-poiarski stranki in njeni parlamentarni skupini čim bolj uveljavlja struja, ki želi razpust popolarske stranke. Sindikalni zakon, ki onemogoča nadaljnje uveljavljanje belih (katoliških) strokovnih organizacij, in stališče, ki so ga v poslednjem času zavzele cerkvene oblasti, narekujeta vodilnim po-polarskhn krogom potrebo po razpustu stranke, nakar bi imeli proste roke napram drugim strankam. • HtiiM zopet na vrhu PARIZ, 19. Sobotna seja poslanske »bornice je ustvarila položaj, ki ga je bilo sicer pričakovati, a je vplival vendarle nenadno. Takoj po izvajanjih finančnega poročevalca Chapelaina, ki je med drugim navajal belgijsko zbornico za vzgled, ker je nastopila za polno moč belgijski vladi, je spregovoril zborniški predsednik Herriot in se ostro postavil proti temu, da bi republikanski parlament predal svojo oblast roke vladi. Postavil je zahtevo, da se mora sedanja kriza rešiti s sodelovanjem zbornice, ne brez nje. Že med njegovim govorom je prišlo do besednih spopadov z Briandom, ti spopadi so se poostrili, ko je odgovarjal Briand sam na Herriotova izvajanja in ko so govorili razni opozicijonalni poslanci, tako Marin, ki pravi, da ne bo mogel glasovati za načrt, ker Caillaux ne uživa zaupanja vsega naroda, in socijalist Re-naudel, ki se izjavi proti novim posojilom v inostranstvu in za socijalistični op&u*e delo opozicije proti njegovi osebi m njegovim naporom za sporaaum, in v katerem grozi z energičnimi ukrepi proti kreflcem notranjega miru. Nadaljevanje razprava proti turškim zarotnikom ANGORA, 19. Sodišče neodvisnosti je prispelo sem, da bi nadaljevalo razpravo proti zarotnikom. Upajo, da bo razprava v Angori pojasnila neke temne točke iz delovanja unijonistične stran-Ke med svetovno vojno in po njej. Znamenje, da se vrača na Portugalsko mir LIZBONA, 19. Čete severne divizije, ki taborijo v Sacavenu pri Lizboni, so se začele vračati v svoje vojašnice EMtični kongres v Cliicasi! (Posnetek iz ameriških poročil) Osemindvajseti evharistični kongres, ki se je? vršO od 20. do 24. junija v Chi- ___ ca zadovoljna, ker sta rešena j so kile pri posameznih prire- nadaljnjih skrbi. Tekom nedelje pa je!? Vah tega kt>nSTesa, kjer je bilo več-Doumei^grue poklical Herriota k sebi ini 1 več ,&totiso^ ^'udi zbranih na enem mu izročil sestavo nove vlade. Herriot fest^ onesveščenje ali kaj sličnega postavi vprašanje takojšnje razprave o posameznih členih načrta kot vpraša^ nje zaupnice. To zaupnico zbornica z 288 g*asovi proti 243 odkloni. Vladna kriza je odglasovana. Seja se je končala pod težkim dojmom trenutka, Briand jin ostali ministri pa so se podali k državnemu predsedniku Doumerg-ueju in icročili ostavko. Briand in Caillau* Refelia mM M t Mariji BEOGRAD, 19. (Izv.) Včerajšnja nedelja je stala v znamenju velikih zbo- vsaj deset let, da bomo lahko dosegli nitve tekme med «Obzorjem» in «Adrio» končni cilj, to je 75 milijonov kvinta-in skrajno razburljivi supporterji, ki j lov, ki jih potrebuje Italija za vsakda- so se spuščali celo v revolversko streljanje pri lanskih tekmah za italijansko kakor smo že javili, za 2. avgusta, se bo SJ^ Največji zbor je imel Svetozar bavil s vprašanji zunanje in notranje I v Glimpri Sisku Je to politike in s finančnim in jrospodarskim g?! stotl s*od> odkar obstoji RR vlada, položajem v deželi. Nadalje bo odobril Tekom svojega govora, ki mu je priso-tudi pravilnik za ustanovitev pokrajinskih gospodarskih svetov. Tajnik odbora za Žitno bitko comm. Mario Ferraguti je podal novinarjem glede uspeha žitne bitke te-le izjave: Dosedanji podatki iz raznih pokrajin pravijo, da bo letošnji žitni pridelek v Italiji kljub neugodnemu vremenu znašal nad 50 milijonov kvintalov. Osebno sem prepričan, da bo pridelala Italija letos celo 55 do 57 milijonov kvintalov žita^ Žitna bitka bo trajala stvovalo nad 15 tisoč ljudi, je Pribiče-vič ostro napadal sedanjo vlado ter napovedal skorajšnjo zmago programa samostojnih demokratov. Na Rabu je imel shod vodja HSS Stjepan Radič. Govoril je precej optimistično o sedanjem položaju v Jugoslaviji. Sedanja RR vlada je trdna, ker je delovna vlada in ji je osiguran dolg je to nalogo sprejel s trdno voljo, da spravi do danes zvečer novo ministrstvo skupaj, v dosedanjih razgovorih z vodji raznih strank pa ni imel uspeha Radikalci ra^en njegove ožje skupine so že v soboto glasovali za zaupnico Briandovi vladi, Marinova zmerna skupina je vsako sodelovanje z njim naravnost odklonila, socijalisti so obljubili samo pomoč v smislu sklepov svojega zadnjega strankinega kongresa, podpreti bi ga utegnili tudi komunisti, tako je njegova misija v precejšnji zagati. Herriot upa pregovoriti za sodelovanje Poincar6ja, Painlevćja, razne radikalne ministre v njegovi prejšnji vladi in zastopnike levice kakor Loucherja in Le Requerja. PARIZ, 19. V parlamentarnih krogih izjavljajo, da bo Herriot, razen če se ne zgodi kaj nepričakovanega, do večera najbrže sestavil vlado pod geslom zveza levic». V njej bo zastopano več ministrov iz njegovega prvega kabineta, razen tega razni novi radikalni in neod visni levičarji. njo potrebo. Že iz dosedanjih uspehov pa se da dokazati, da so italijanski po- Beogradu, na katerem je prišlo do pi e-nogometno prvenstvo). V našem ljedelci v vsem obsegu razumeli važnost tepa med pristaši dr. Bobiča in pristaši ———— "—— notranjega ministra dr. Maksimoviča. Red je končno napravila policija, /i je zboroval ce razgnala športnem življenju zaznamujemo še mnogo takih izbruhov ne ravno častnih strasti, ki so dosegli svoj višek pred časom, ko je «skrajno razburljivi sup-porter» stopil na igrišče in oklofutal bazenašico. Tako pri nas; pri drugih narodih gotovo ni boljše, če ni še slabše. Mislim, da bo vsak pameten človek, pa naj bo še tako navdušen nogometaš, priznal veliko škodo, ki jo povzroča nogomet pri duševni vzgoji. Naša mladina je podivjala in posurovela: na igriščih se naslaja in se veseli, Če «na-sprotnik» utrpi škodo, če je zbrcan in pade nezavesten na tla. Med igralci je razširjeno splošno, četudi prikrito pravilo: če je nasprotnik preveč nadležen, ga brcni kamorkoli, a tako, da bo izgledalo kot nesreča. Sodnik, naj bo tudi najboljši, ne bo mogel brzdati 22 in dalekosežnost žitne bitke. Nabavili so si precejšnje Število strojev, velike množine umetnih gnojil ter izbranega semena, tako da je tudi za prihodnja leta osigrurano temeljitejše obdelovanje žitnih polj. On. Rlccl poroča on. MossoiinUi o fašistovskem položaju v Trstu RIM, 19. Načelnik vlade Mussolini je sprejel včeraj v palači Chigi glavnega tajnika fašistovske stranke on. Turatija in podtajnika on. Riccija, ki vrši obenem posle visokega komisarja za tržaško fašistovsko zvezo. On. Ricci je obširno poročal on. Mussolini ju o fašistovskem položaju v Trstu in o storjenih ukrepih za utrditev fašizma v trža- Rakowski odpotoval PARIZ, 19. Danes je odpotoval iz Le obstoj. Bivšemu finan«aemu ministri I S^vje^kf^l^R?^^" Stoja dinoviću je očital, da je v veliki M^vo^ros ar^Lhto^1 ' men kriv sedanjih poplavnih kata- __ Beneš oddaja poslanski mandat in ostane v vladi PRAGA, 19. «Ceske Slovo» poroča, da se je odločil zunanji minister dr. Beneš odložiti poslanski mandat, da bi lahko oet&l v vladi, a ne bi mogel nihče očitati narodno socialni stranki, ki ji pripada, da je v opoziciji, čeprav je en rije poslanec v vladi. List pristavlja, da 4 rh ^ n •« t • A_ «y _ i « i kriv strof v Jugoslaviji, ker ni za časa svojega ministrovanja izdajal potrebnega denarja za gradbo rečnih nasipov. Radikali so priredili velik shod v Vode padajo - Konec poplav V ostalem pa ni bilo v Jugoslaviji ni-kakih važnejših dogodkov. Politično življenje prihaja v popolno zatišje. Vlada dela neprestano na tem, da se ublažijo razmere, ki so jih povzročile katastrofalne poplave v nekaterih krajih. Globok vtis je napravil v poplavljenih krajih obisk kralja Aleksandra, ki je tolažil prizadete seljake. Sinoči se je kralj Aleksander povrnil s kraljico na Bled. Reki Donava in Sava padata na celem toku. Splošno se pričakuje, da ne bo ostavka dr. Beneša kot poslanca ne bo imela nobenih posledic za prisrčno raz- riko. Amerika pa sedaj, kakor znano, dogodi, ni niti omembe vredno. Po-polni potek je ovirala samo ploha. Največja zasluga za uspešno izvršitev kongresa gre chicaškemu kardinalu Mundleinu, ki je že od prej znan kot izboren organizator. Chicago je zrasli o naenkrat v nadtrimilijonsko mesto; izmed prebivalcev je 1 milijon katoličanov. Chicago je znano kot najvažnejše železniško križišče v Severni Ameriki; v Chicagu se pa tudi določa svetovna cena žitu, Chicago je tudi največja slovenska kolonija v Sev. Ameriki. Sprejem papeževega delegata kardinala Bonzano, kateremu je ameriška vlada poslala v Evropo poseben parnik, je bil v Newyorku zelo svečan. Na sto-tisoče ljudi se je trlo po ulicah, hoteč videti sijajni sprevod. Vlada je dala kardinalu Bonzanu in drugim cerkvenim dostojanstvenikom iz Evrope poseben luksusen vlak v Chicago, ki je >il za to priliko prebarvan v rudečo kardinalsko barvo. Vsi uslužbenci na vlaku so bili izbrani izmed železničarjev katoličanov. Razen kardinala Bon-zana so v Newyorku in pozneje povsod v Ameriki najbolj pozdravljali irskega zastopnika, kradinala O'Donella. Znati je namreč treba, da je v Ameriki zelo mnogo Ircev. Nič manj slovesno niso bili sprejeti ob prihodu v Newyork tudi jugoslovenski udeleženci. Ko so začeli stopati iz ladje jugoslovenski škofje, so jih sprejeli številni jugoslovenski naseljenci z vzkliki: «Živjo! Dobrodošli?» Jugoslovenom se je pripetila mala nezgoda ob tej priliki. Ameriške oblasti nekolikim romarjem niso dovolilo vstopa na ameriška tla, ker niso bili njih dokumenti popolnoma v redu. Razen tega so tudi mislili, da se hočejo pod tem naslovom nekateri izseliti v Ame- - , . . „„ pokrajini. Načelnik vlade je potrdil'več katastrofalnih nnnii«r moz, ki so v borbi prepuščeni svojim smernice Ricci je vega delovanja v Trsti1 katastrofalnih poplav. strastem, katere dobivajo Še večji raz-| mah, podžgane od podivjane publike.* Ne sestavljam statistik in jih nimam' tudi pri rokah, a lahko trdim, da največ pretepov in nesreč, tudi smrtnih, je nastalo na nogometnih igriščih. Pisec članka omenja tudi «slavni» Gospodarski Interesi Italije ▼ Albaniji RIM, 19. «Gazzetta Ufficiale» javlja, da je med Italijo in Albanijo sklenjena V^tairevrek: «Vojnaje najlepša urnet- nost». Nisem mnenja slavnega Vol- vsem osigurati albansko neodvisni teina m do danes sem slišal vedno, da'ter preskrbeti alpskemu narodu trebna sredstva za življenje in nadaljnji vsestranski razvoj. Trgovinski dogovor jamči popolno svobodo trgovine in plovbe med kraljevino Italijo in albansko republiko. Italijanskim trgovcem priznava v Albaniji največje prednosti; enake ugodnosti so deležni po tem dogovoru tudi Albanci v Italiji. Obe stranki si medsebojno jamčita največje ugodnosti pri izvozu, je vojna potrebno rio in ne umetnost in sem temu verjel. Vredno omembe je, da ni Letevre, ki je spisal knjigo «Le football» morda kak vzgojeslovec (in teh človeštvo danes krvavo potrebuje) pač pa — vojni minister. Razumljivo tedaj, da je pisal tako; drugače on ni mogel. Sicer malce drugače bi lahko, a bolj komodno je tako: koliko truda bi stalo, če bi hoteli pijane vzgojiti tako,"da bi mT^l^l^^SJS. ^ * Polno zavestjo branit svojo državo,1 Za deponiranje blaga, ki je namenje- Mussolini izraža solidarnost Jugoslaviji Predsednik italijanske vlade Mussolini je poslal italijanskemu poslaniku Bodreru v Beogradu naslednjo brzojavko: V teh težkih časih poplave, ki teži kraljevino SHS, prosim Vašo eks-celenco, da bodite tolmač pri kraljevski jugoslovenski vladi v Beogradu o čustvu solidarnosti vlade in naroda kraljevine Italije v nesreči, ki je zadela narod prijateljske države. Zahvala jugoslovanske vlade Takoj po prejemu te vesti je zunanji minister dr. Ninčić poslal Mussoliniju zahvalno brzojavko. Predsednik vlade U*unovič pa je naročil jugoslovenske-mu poslaniku Balugžiču v Rimu, da poseti Mussolinija ter mu v imenu ju-goslovenske vlade izreče zahvalo za izraženo solidarnost. merje med njim in stranko. Sprememba ustave in vladna polna moč v poljski zbornici VARŠAVA, 19. V soboto se je pričela v zbornici razprava o spremembi ustave. Posamezni govorniki so govorili v splošnem mirno in je pričakovati, da se načrt še danes sprejme, čeprav je treba zanj dveh tretjin glasov. Danes bo govoril o njem Bartel. Takoj po sprejemu tega načrta bi prišel na vrsto predlog za podelitev polne moči vladi do oktobra 1927. Potem bi šla zbornica na počitnice. Poljaka trgovina je aktivna VARŠAVA, 19. Trgovinski izvidi o mesecu juniju kažejo, da je znašal izvoz 200 milijonov zlotov, uvoz pa 123 milijonov. Razlika med izvozom in uvozom je večja nego v prejšnjih mesecih tega leta. Pangalosova radodarna roka ATENE, 19. Pangalos je odlikoval predsednika albanske republike z redom Sv. Odrešenika in mu je pisal prijateljsko pismo. Pingalosova močna roka ATENE, 19. Vodje demokratske stranke Papanastasiu, Kafandaris, Mihalo-pulos in nekateri drugi politiki in žur-nalisti so bili aretirani in jih prepeljejo na otok Naksoe. Preiskava je baje dognala, da so se zarotili proti režimu Bivši minister Evtaxias je bil pozvan, da sestavi novo vlado. Pangalos je objavil v listih dolg proglas, v katerem zelo strogo postopa v tem oziru. Slovenski udeleženci so šli najprvo v slovensko cerkev, nato pa je sledil veličasten sprejem in banket. Iz Newyorka in Broocklina je bilo toliko Slovencev navzočih, da je bila dvorana prenapolnjena. Če je bil sprejem udeležencev evh. kongresa v Newyorku tako velikanski, je bil prihod kardinala v Chicago, v mesto torej, kjer se je imel vršiti kongres, še sijajnejši. Tu je bilo toliko ljudi, da jih policija ni mogla zadržati in so predrli kordone; vsakdo je hotel poljubiti kardinalu prstan. Sprejem je bil oficijelen, ker se ga je udeležil razen domačega kardinala Mundleina tudi chikaški župan in zastopnik vlade James Daviš, ki ga je bil poslal na evh. kongres predsednik republike Coolidge. Ta vladni zastopnik je rekel pri tej ^priliki: V Zedinjenih državah je verska svoboda- Ako se kje kakšni predsodki do katoličanov v Ameriki, pridejo od ljudi, ki delajo sami svoje predsodke in je to le njih špecialiteta. Kongres je začel v nedeljo 20. junija. Ta dan je v Chicagu prejelo nad 1 milijon vernikov obhajilo. Nekaj posebnega je bila ta dan pontifikalna maša kard. Bonzana v stadionu. V Stadionu je bilo 150.000 ljudi pri maši. 62.000 otrok je bilo v belih oblekah. Od daleč je bilo videti, kakor morje v lahkem vetru, glava pri glavi, vsakovrstne barve oblek. Iz 62 tisoč otroških grl se je razlegalo petje «Masa of the Angels». Tudi oni, ki niso bili navzoči in imajo doma radio, so petje slišali, ki je bilo prav angelj:skow Siadion je dolg en Četrt milje in širok 400 Čevljev. In ves ta prostor je bil kot mcayijifiče. Ka>kor v Novem Yorku tako so Slo-,venci sprejeli svoje rojake v Chicagu in v drugih mestih. Povsod se je zbrala ▼etika množica Slovencev iz vseh krajev in naselbin. Posebne omembe vreden j« tudi sprejem knezoškofa dr. Jegliča v Jolietu, ki ga nazivajo »slovenski Rim». Slovenski romarji so se poklonili kardinalu Mundleinu, ki jih je na&ovoril v nemščini v svojem materinem jeziku, se jim zahvalil za udeležbo ter se zelo laskavo in priznalno izrazil 0 amerikanskih Slovencih. Za kardinalom so obiskali še jugoslovenskega konzula. Seveda ne moremo objaviti vseh obširnih razprav, ki so se vršile v raznih sekcijah in deljene po narodnostih. Omenimo naj samo to, da so imeli tudi Slovenci posebne shode za slovenske duhovnike, za slovenske la-jike rn žene. V sredo je bil «slovenski dan» namenjen razpravam za zbližanje vzhodne in zapadne cerkve. Ta dan se je vršila slavnostna služba božja v staro-slovanskem jeziku po vzhodnem obredu v cerkvi sv. Nikolaja, ki je katedrala ukrajinskih unija tov. Obred, kakor tudi krasno petje je napravilo na vse navzoče, od katerih seveda večina še ni kaj takega videla in slišala, veličasten vtis. Ta dan so imeil slovanski škofje in duhovniki obeh cerkva svoj shod in razprave. Pri večernem shodu, ki je bil namenjen za širše občinstvo vseh narodnosti je zlasti dopadlo slovensko petje pevskega društva «Adrija» pod vodstvom prof. Račiča. Krona evharističnega kongresa in konec je pa bila milijonska procesija, kakršne svet menda še -ni videl v Mundleinu, mestecu blizu Chicaga, ob jezeru. Mestece se imenuje po kardinalu, ki »e tam sezidal velikansko semenišče in za/sadil krasen park. Strokovnjaki cenijo število udeležencev nad 1 milijon. Ljudje so £e dan prej prihajali v Mundlein. Prenočevali so na odprtem in so si prinesli s seboj jedil. Nada Sevala s tehničnimi novotarijami naše ■ Ščin-vriepoeestev % g^___ dobe. jslopji, s hlevi, potnimi ttviiM, m L. 490. po Kr. r. je tu — kakor zaloiY«fcni s Utom, in • nekateri igodoviaarji — premgal vzhodnih Gotov Teodorik Veliki, m cer izrecno ob izbruhu Sobnem iz gorovja ob nekdanji rimski trdnjavici, ki se je imenovala « Ca »t rum Silicantim«, t. j. Solkanski grad, Odoakerja, ustanovitelja prvaka germuukega kral>se*va na italskih tleh, ^a ttral proti Ogleju, Veroni ter ga pri Addi popolnoma potolkel. Geologi to so namreč učenjaki, ki se bavi j o s proučevanjem naše zemeljske površine, ter vedo za starost hribov in rek, pravijo, da je Soča spremenila svoj prvotni tek. Po njihovem mnenju se je raztezalo od Kobarida do Sv. Lucije velikansko jezero. Današnja Soča od Bovca do Kobarida je bila njegov pritok, odtok pa današnja Nadiža, ki prodre pri Robiču Mata j ur in se potem izliva v hudournik Ter. Zato bi bila Še dandanes kobariška okolica vlažna. Biti je moral grozen potres, ki je pri svetolucijski ožini odprl temu jezeru nov odtok. Ta je prodrl v novi strugi hribovje ter izstopil pri Solkanu na plan. Ta katastrofa se nam zrcali tudi v nekil pripovedki, ki se je ohranila v Solkanu do današnjega dne, in sicer: Davno, davno, še preden se je prikazala na Skalnici, t. j. današnja Sv. Gora, Mati božja za blaženo proglašeni Uršuli Ferligx>j iz Grgarja, sta tvorila Sv. Valentin in Sv. Gora en sam hrib. Na njem se je ponosno dvigal starodaven samostan. Le-ta je imel velika posestva in tudi ljudje so mu prinašali v tedanjih pobožnih Časih obilo daril. Je pa že tako: preobilica in bogastvo roelo je prevzela milanska tvrdka «CostruzionL Ing. A. Ragazzi». S predpripravami so začeli okoli Velike noči lanskega leta. Ko so pred vojno zidali most, tedaj je slonelo leseno ogrodje za zidanje tega ogromnega oboka na kame ni tem stebru sredi Soče. Štirikrat jim ga je Soča odnesla, kot bi se branila, da bi se ona v zgodovini toli slavna, s pravljicami prepletena tla, na pragu, kjer bruhne zelenkasto modra voda iz tesne gorske doline na odprto, široko plan, omade- Tudi sedanji graditelji te milanske tvrdke so hoteli zopet zidati oni steber sredi Soče, na katerem bi slonelo leseno ogrodje. Toda njih namera se je zlasti radi nalivov že trikrat izjalovila. Slednjič se je vodstvo tvrdke odločilo, da postavi ogrodje brez onega stebra* Počasi je šlo delo na$»r\.j. Zmajali so ljudje z glavo, videč počasno krpanje hlodov, ki so skoraj še vsi viseli z železnimi vrvmi na železnem dvomljivem mostu. Toda kot sedaj fcaie, bosta oba dela tega ogrodja kmalu strnjena v polkrog in vsi dvomi nestrokovnjaških kritikov bodo postavljeni na laž. Tudi ostane bosa ona govorica, ki meni, da bo treba v polkrog strnjeno leseno ogrodje pritrditi z železno žico na se-dajiji železniški most. in ki prerokuje, da strmoglavi v globočino vlak, železni most ter na tem viseče leseno ogrodje z rezanimi, v polkrogu že zazidanimi kamni vred. Železniški promet se baje do dovršitve mosta ne prekine. Slišijo se tudi govorice, da je za$>o-slenih premalo delavcev, katerih je vseh skupaj 40 — pred vojno jih je bilo 300, toda pomisliti moramo, da. gradi teh 40 delavcev samo v vojni porušeni obok. Tudi moramo imeti pred očmi, da tam ne rabijo ljudi — kot v teatru statistov — za parado, da bi bil namreč dri% drugemu napoti. Poznam goctilno, kjer se kuha cel dan. na ognjifeču v vse polno loncih in kosicah in kjer sta prt polutan sodov Ne bo je eno lato _V Tasta, dme 2M. jgHja tU ponosna stavba, sporni- f Sin K sreli je kmalu potem pcfc lopše dneve, pofađki pa 9e|ro^1_jaxa mimo avto notama Emila Csui baši, ko bo vkft zopet vozil is Trato, s katerim je bil ran|a« kamuutaa oboku. P. DNEVNE VESTI ura zoprnim ^tanfosfi Pretekli teden smo doftrvefti dve zaplembi, in sicer je bila zaplenjena številka od pretekle srede (i*, t in.) in tudi izdanje od pretekle nedelje. Včeraj smo prejeli odlok o zaplembi, ki je bila izrečena nad «Edinostjo* od 14. t. m., ter ga v naslednjem objavljamo. Odloka glede nedeljske zaplembe nismo še prejeli in zato ne moremo dati danes čitateljem še nihakegra pojasnila. Kr. prefektura trihA* pokrajine Št. 082-6461. Prefekt tržaške pokrajine videvši slovenski list «Edinost* od 14. julija 1926, št. 166; upoštevajoč, da dopisi iz Gorice «Premesti tev» in «Nadaljnie premestitve*,. _ „ . ^ - -------------- vsebujejo neresnične in : je iskano zato kritike o ukrenih oblaste v l vzdržuje cena precej visoko. Paradižnik, Krmite o UJtrepih ablastev, | katerega je mi trgu v veliki množini, raz- videvsi veljavne določbe o tisku m bija ceno. Zdi me, da se bo že nižal. Veliko 'O _ . Izvršitev te odredbe je naložena, kr. kvesturi v Trstu. V Trstu, 14. julija 1926. Prefekt: Gasti. Žitna bitka Pe raznih vesteh iz nima je osredotočena glavna skrb vlade v zadnjem času okoli gospodarskega m finančnega položaja v državi. Vlada *e namerava lotiti teb vprašanj z vso odločnostjo, ki jo zahteva sedanji položaj. Kakor se miiM — tako naglaša-jo nekatere agencij« — beče vlada izrabiti v ta namen vse sile, s katerimi razpolaga dežela, in bi v tem pogled« ne odklanjala tehničnega sodelovanja tudi onih strokovnjakov, ki niše fašisti. V tem stiku se pripisuje precejšnja važnost delovanju, ki ga razvija v zadnjem čaeu poslanec Beneduce. Na&laša se tudi pomen sestanka, ki ga je imel zadnje dni ministe-ski predsednik Mussolini z on. Luzzatti-jem. V političnih in gospodarskih krogih se zatrjvije nadalje, da skuša vlada pritegniti k sodelovanju tudi nekatere vidne predstavnike ustavne opozicije, kateri so zavzemali v preteklosti odgovorna mesta v vladi ter so priznani gospodarstveniki in finančniki. Vlada da bi hotela — naj si bo tudi indirektno — slišati njihovo mnenje o' sedanjem finančnem poiožaju dežele. V ospredju stoji vprašanje lire in njene obrambe pred nadaljnjim padanjem tečajev. Razai ukrepi zadnjih tednov so bili izdani s tem namenom. V spioSnem se lahko označi kot glavni cilj celotne gospodarske bitke skrb za ublaženje razlike med uvozom in izvozom. To se da deseči na dva načina ali z zvišanjem izvoza ali pa s skrčenjem uvoza iz inozemstva. Prva pot je v sedanjih razmerah težka in bi ne doved-la do takojšnjih uspehov. Večji ali manjši uspebi so možni le v nasprotni smeri, t. j. v skrčevanju uvoza. To pa se da doseči na eni strani s skrčenjem porabe onih vrst blaga, ki se potrebujejo, in na dru- Na užitninski črti pri Ključu nad Lonjer-gi strani s pospeševanjem proizvodnje ta- j€JQ je bil v zadnjem času med drugimi kih predmetov v deželi Sem spada v prvi; stražniki nameščen tudi 24-letni Sergij vrsti žito in žitna bitka, o kateri smo že -večkrat pisali, ima ravno namen, da se noNfama prepeljan v mestne bolU nišArce. Tam je zdsavnik dognal, da je ra* n«, ki jo je zadobil Gravovaz, zelo nevas* na^k^jG lurogta je prebila kot in obtičala Ranjenec je bil sprejet v kV rurgreni oddelek, a je prav malo upanja* da bo okleval. . , __ O ž&kMfcaem dogodku so bili obveSCenf n & Priza.de- orežiuki is Bazovice, ki so uvedli preiskan 'vala twti šaetM^a potovalna šota v Trstu, vo Czm se netaae^ tooadevni hocMorcij, se bo . _ nMo z delom. msoboi na pokopatBHta Včeraj popoldne okoli 13. ure je i>e&& mestni stražnik idoč med grobovi na poteo« paličču pri Sv. Ani, nenadoma začul bo* testno hrepenje. Ko je stopil nekoliko V; stran proti mestu, kjer so iskopani novi1 grobovi, je našel na tleh nezavestno staro priprosto obtoč*no žensko; poleg ženske sta ležaka v travi kozarec in steklenica 2 Gffftanfei kxrbotee kisline. Stražnik je na mah vganil, kaj se je zpodilo, pohitel je v vratarjev urad in od tara telefonira] itn. rešilno postajo za pomoč. Cez nekaj Časa je prihitel na lice mesta zdravnik, ki je pa na prvi pogled spoznal, da je starka zelo nevarno zastrupljena. Skušal ji je izprati želodec, kar se mu pa ni posrečilo, nato jo je dal prepeljati v mestno bolnišnico. — Toda prizadevanje zdravnikov je bilo taman; pa ur pozneje je nesrečna starka iz-^ dihnila. Pri samomorilki so našli pismo, naslovljeno na gospodično Karmelo Borri, stariu-jočo v ulici Piccardi Št. 28. Borrijeva je bila poklicana v bolnišnico, kjer je spoznala v nesrečni starki svojo znanko t>3-letno Ivanko Marmillich, stanujočo na Cerso Garibaldi Št. 4. Kakor je izjavila Borrijeva, je bila Marmillicheva te dni ^elo potrta radi smrti svoje sestre in menda baš radi tega je tudi šla v smrt. Nezgoda angleškega mornarja. Neprijeten spomin na Trst bo imel 43-letni angleški mornar Reginald Jupp, vkrcan na bojni ladji Lucia. Ko se je v nedelja popoldne kopal v kopališču Punta Sottil% je pri skoku v vodo 7Adel z glavo ob lo, skrito ped vodo, ter pri tem zabM globoko rano na glavi; pretresel si je tudi možgane. Nesrečni mornar je bil prepeljan komb.- «Concor<£a» 4:1 v mestno bolntfmico, kjer se bo moral zdrar Prri poraz t« lep« ifi v bistvu dobre čete. Le ▼ V Hi kakih 14 dni. aejaiiTMca reaufartu »e zamore videti nedostatke, a vkođma *m»t iMmRM posebno pri moto*«*. Kakor do sedaj Adria na STBAftKA MJSSRĐČA PRI »V. ANT1RBJO sploeoo, take n* «Coacordia> svoje i^-o naj Avte ZMOČkaf starca i^ireS2Mft «le»«atov čete. Včeraj zjutraj seje dogodila pri Sv. Ao- w Jlli, ^ T po i dre ju, kjw je na&t&njena prva stotnik »carja. Ve^ar^e imeli pr«ko^^videti Deb^Vozna ne^ea, ki ]• zaiUevala lopato naravnost krsrsarik momentov. V četi Adrije se je *rtev. Okoli 7. ure je »tak) na dvor««* odlikoval nev Airš^ Sakaida, ki fe briljantno pred avtoBMteiirlio lopo ve« tovornih ar*, prestal svojo iakuln^o. Poleg njega so gostovali v tomobilov, ki so jih snažili vojaki; pti čerti A dri je trije ifralci »Magdalene* izmed ka- tem poslu je bil med drugimi zaposlen U* terih ie bi) posebno v formi Kobec, ki je zahil di Jit-]etr*i prostak Giovannini, rodom rt «Concordip» tri ^oale. Četrti je bil Saksida z lepim Modone. Dek) >e bilo V polnem teku, ko je «kooto«n CoMcordia fc naprarila goal po zaslug Giovannini, daai neizkušen v šofiranjjt, 2erjaJa Aagel^. Na splosao je bila igra popofeoma tQ t pognal v tek, d8 hi odprta m v prvem poKasn v oblasti Adrije, ki je ,. r_„„ _____ • . llM Wa bolpfto ^olovico ijUea. Drugi polčas je videl 8* ™ ^estl obmil. To 96 mu je tudi obe četi v ravnovesnem bojo, toda V tehnični nad- posrečilo. 1 oda xo se je tiotei vrniti po molči Adrije. Obe bnunbi sta bili zaposleni skoro tesni ulici s ceste na dvorišče, je pomoto* celo dobo igre — tempo navzlic strašni vročini ma pognal avto Z VSO naglico in zavil skrajno živahen in ni odjenjal do konca. Lepo vstran. Nesreča je hotela, da je ravno V tekmo so odigrali v teti Concardije Brišček, Ba- istem trenotku prišel iz dvorišča 75-letni bič in Žeifal — ugajal je izredno Godina Sr. Adria trgovec Josip Pipan, stanujoč pri Sv An- je imela v Budihni dob*o krilo _ in v Kreševiču dreju-Campo Marzio št. li tik vojašnice, dobrega vraUrja. Micbelueri si je izbrai clabo me- Ub - starec je prišel po> st°ril za zboljšanje obrtniške-svoj trud nikakega plačila. Zadovolila baridcem, ki so pri tej priliki pokazali do- s**11111 ^ našem mestu. Bil je dolgo jih je zavest, da so skupno zmogli težko voljo napram nam. ----—""— delo. Oglasil jm se je nekdo, ki je rekel, da je občina prejela toliko in toliko do- KOBARIŠKI KOT časa tudi podnačelnik «Okrajne posojilnice« v Idriji ter mnogo let načelnik okrajnega cestnega odbora, dokler ni in zahtevam iz vseh mogočih po'vodov jav- narja za poplačilo delavcem naravnost Mei^da nikjer, kjer se bil na to mesto kot v vseh 'drugih kra* ne morale m našega ponosa, da se to uki- J od drža™ VidP P in ™ mti člta «£dinost», take v**, !«.. ------- .. .. 4«1 Kra>> ne. Stariši naj že vendar enkrat spoznajo, : go da je zdravje prvi predpogoj naše bodočnosti, zato naj svojim otrokom ne branijo po nepotrebnem kopanju v hladni vodi. — Mnogo več bodo koristili sebi in narodu, če dado svojim otrokom kopalne hlačke. Potem bo vse samo ob sebi rešeno. — Ako np prenehajo viseti po mostovih stranicah nagi dečaki in dekletca, se bo pač treba obrniti tudi drugam, da ta nespodobnost poneha. Popotnik. ŠEKPAS. države. Videč to, so potem vsi oni, £££ take vasi, kot je naša. jih naše pokrajine nastavljen komisar. >o pri tej poti delali, zahtevali svoje i 'ž ne J*1 imela mtl ene,Bil ie stara idrijska korenina, vedno ?ilo kfltprf^ n» rnnan t,i h^foi »vozne poti. £>ptah so te razmere s potjo neustrašen in odločen narodnjak ki ie že neznosne. Kamor-(posebno obsojal sedanjo cepitev'naših zeh iti, povsod sama narodnih sil v nepotrebne stranke in ročali _RS " st^3* Steza nas povede v svet, steza - - — ** zopet domov. Mislite si torej to neznosnost. Niti sira, ki ga pridelamo, niti plačilo, katerega pa župan ni hotel datlJ^f . češ, da ga ni. Vsa. stvar se je sedaj za-51,?®4™1 na? vlekla na sodišče. O koncu bomo še po-! . nai .si človek zeli *ti, povsod sama narodnih TRNOVO PRI IL. BISTRICI Tudi pri nas se piše slaba. Nepre- s^na, niti drvi ne moremo peljati z voštani dež ji črtajo naso letino. Seno bo,zom. vse gre po stezah in na ramenih, po kakovosti slabo in malo izdatno, ?ato Pa. čudno, da se drži naše vusi žito ie poleglo^ krompir uničujejo razne še nekaj tako starega in ostarelega, da Pri nas bo prihodnjo nedeljo ples. Kdor glivične bolezni, posebno pa plesnoba, nimamo niti društva, ki ga ima že sled-pozna Sempas se temu pač ne bo čudil. Pri ki v vlažnih letih napada liste, kateri MJa vas drugod, niti zadružne mlekar-JSfi Jtri kar se v ,vsem letu P"- porjave, odtod j>reide bolezen na »iti česa drugega, kar hi bilo naši d^pr^Ttfvsaj te'k^u^elfa^ le?iimkri Uteblovjein na gomolje. To bolezen opa^i vasi nujno potrebno. Te steze so blatne potrdili vprašanje krivde, priznali popJf- i je šempaška, ki se do danes L ni orgazd- I ^amo posebno v nižjih bolj vlažnih le-;°*> najmanjšem deževju, da se vdira no pijanost in splošne olajševalne okol- ziraIa v nobenem društvu in ni dala kot medtem, ko se krompirjevi nasa-. noga do kolen, nevarne in se vijejo po nosti, je bil Pagon Anton obsojen na dve i P** Pl«sov, ki se drzne kar lepo podpisati !v višjih legah in lažjih zemljah (pe- j Pobočju hriba na vse načine. le,ti..51 mesecev in pet dni težke ječe, na P°d vabila k plesu, taka mladina ni vred-|ščeni lapor) še nekam držć. Ni pa upa-| Pred vojno je hotela Avstrija zsra-Kor Z • \ °dnme troškov razprave. je podpirana od naših društev in nja na fižol, niti na turšico, katera je, diti krasno cesto, od Kobarida skozi ^seJceev°aen^ ink^u« pod- | Ni- fe^Ie Sfe^SS?-t^SfS ^ ^^ ^^ naj ^^ lagi kr. dekreta 5. VII. 1925. pogojno odpu- ti od daleč. Da pa je del te mladine, ld da- I.le. mest^ma- loreJ. Povsod slabo, Nadizo po mostu pa mimo «Tunela» do sti kazen dveh let, je bil Pagon takoj izpu- nes odrašča le za tona svetu, da si postav- idmgmja pa dneJmo večja Ljudstvo je nas m še dalje, prav do meje. Vsled ščen na svobodo. lja brjar, je gotovo. Cesa imamo pričako- jv za vsakdanji kruh. Kako bo I vojne je načrt padel v vodo. Italijanska vati od teh in takih ljudi, si lahko misli- ; kupovalo moko po 3.20 L.? Kje naj. armada je gradila zanjo potrebnejše mo. Žalostna nam majka Šempasec. .jemlje, Če je in bo edini dohodek iz! poti, kot je na. pr. ona iz Breginja preko struje. Pogreb se je vršil v nedeljo 18. t. m. ob 4. uri in pol popoldne ob ogromni udeležbi zastopnikov vseh u-radov, korporacij, društev in družb ter ob naravnost velikanski udeležbi drugega, občinstva vseh slojev. Pogreb je pričal o velikem ugledu, katerega je užival pokojnik pri vseh slojih prebivalstva. Gotovo se ni še nikdar opazilo (Dalje na IV. strani) HALI OdLAS! RFflfTT-ffffftAl Via Torre bfanca 21, pouk in UitfftMIfc JVIIUlili prevodi v vseh jezikih. (iiK>7 Ne moremo iti preko tega dogodka, ne da bi toplo priporočali našim fantom, da je treba enkrat prenehati s staro navado prepirčkov radi deklet, ki dovedejo navadno do žalostnih posledic, kakor se je to zgodilo na Štefanovo 1. 1924., posebno ako je bajno razpoloženje fantov podžigano z v prevelilki meri zaužitim alkoholom ČRNIČE. Naši kr. karabinerji imajo dokaj oprav- mleka, katerega količina bo tudi padla, Brezja v T]arcent. Tako smo ostali brez _________^_________ ^ ,^er je slaba krma, dodatnih krmil pa , vsake ceste. Zato pa se obračamo tem ka zadnje Čase v Goječah' kjer je iiekdo. živinorejci ne bodo mogli kupovati, ker j potom na županstvo Breginj, kamor izrabljal pravico nošnje orožja m streljal j ^edo rabili denar za nujne tekoče po-1 spadamo, da se zgane čimprej, ker bo pred hišo g. Ličena pod noge nekemu go- i trebe. Kredita tudi ni več, ker trgovci. to za korist vseh. Zlasti sedaj bi lahko spodarju iz Gojač, ker sta si bila menda dajajo le proti takojšnjemu plačilu, tajnik Goriup ukrenil kaj pametnega ne*aj po anosnji v sorodstvu. Dotičnik je Kam jadramo? Kje, kako in na kak! Sicer vemo, da se na take Vrste zahteve ni H n j n da tvioitl 9 Ta on ...—! i l-n4 in ir. « I. .7 ______ ___ .1 Dobita stanovanje in hrano. Rozzol in Montc 101)0. 1128 GOSTILNA v sredini mesta, pripravna za istrsko in vipavsko vino, se proda. Naslov pri upravniStvu. \i%9 V soboto se je pričela pred goriško po-! Jmel enake križe že večkrat. Med vsemi npčin o* rpfiiti-? Ta nnovno obrača- j tretji številki za tako neznatno malen- nje, večkrat pa jih iz radovednosti odprejo in potem vržejo po grmovju, ker pač ne vedo, da je vsako pismo za vsakega dragroceno in se hočejo skriti, ker jih je njihovega zločina sram. Da se spedtikamo nad tem je glavno to, da je posebno pisemska pošta pri nas precejšnja, ker morda nikjer ni toliko izseljencev v najrazličnejših krajih sveta kot pri nas. In ti ljudje pišejo mnogo domov. Dekleta gredo v Trst in Gorico, fantje v Francijo, Ameriko itd. Zato pa prosimo, da se tudi ta zadeva čim prej primerno uredi in da pridemo do redne tedenske pošte. — K L VDfOTOč dam v najem. Naslov pri upravn'5tvu. 1130 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. BABICA, avtorizirana, diplomirina, sprejema noseče. Adele Amerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginnastica), lastna vila, tel. 20-64. 1070 'e Pravi dobrotnik vseh onih ki trpijo na živčni oslabelosti, glavobolu, pomanjkanju slasti. Glykol je splošen in energičen obnovitelj. Prodaja se v lekarni Casteilanovich, Trst Via Giu- 1068 liani 42. PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju in bronhiajalnim afekcijam. Steklenica za odrasle L 7.50, za otroke L 5.—. Dobiva sc samo ▼ lekaini Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42, 1069 RADI SMRTI svojega sina prodam v Celju, Kralja Petra cesta 19 enonadstropno hišo, ki stoji na najprometnejši ulici na oglu ter ima fronto na tri ulice. V hiši se nahaja dolgoletna pekarna in trgovina ter je hiša pripravna za vsaki veleobrat. St anovanje takoj na razpolago. Ivanlta Vošrnjak, Celje, Kralja Petra cesta 19. 1104 da ustanovimo nekak športni odsek pod okriljem tuk. Pevskega tamburaškoga dru- ' Čtvo Tn nn ~ J_______• CrOJAČE Mnogokatera čisto gospodarska za- štva* To so načrti' a danes nam°je na- 'va razburja naše može in frosoodarie fnen Jih lzJaviti z dejanji, kajti spoznali r--j,^slednji čas, ko sta vloženi v naše SS° resničnost latinskega pregovora:, O tem dogodku je «Edinost* že poročala. kar dve prošnji Eno na žu- \'nlZ^to^^^iAŠS ^ Na ^všom pokopališču so neznani storilci P^nstvo vsled 4.000 L - drugo pa ne- lesnem ozirm^temveč g?udj v dČtlvLm SIR, ovčji, pomladni, v pinjah, ima na prodaj Rafael Zimic, stara trgovina s sirom, Deskle. 1095 UČENEC, priden, krepak, poštenih starišev, s pri-, merno šolsko izobrazbo se sprejme v trgovino mešanega blaga. Fran Verbič, 11. Bistrica. (1106) KAMJONI s priprežnim vozom in mali kamjoni. Prevozi blaga na vse kraje po najnižjih ccnuh. Priporoča se Bizjak, Viale Venti Settembre 94, telefon "2-41. 1123 BABICA, diplomirana sprejema noiseče. Via Ma-donnina 1H[U.. 1127, POROČNE SOBE, masivne s psiho ali umivalnikom 1800; druge polna vrata, psiha, po najnižjih cenah v Trstu. Tur k, S. Lazzaro 10. 1103 - r - - - —\ju j va* ugi iftucvi jjumu uiisimeje nedolgem času se jii^'jeTuđi iTsričJo da h^ številk. Prva "pa je sle-i^sno in duSevne, pa se dviga krepak in so prejeli storilca in sicer v osebTltiride- i ^ - VtZ*^ m^JZ ^ZIŽ Mto ^ kori-setletnega Karla Morike iz Nemške Avstri-! Pač Je zn£Ln° vsakemu, da hrani eten član družbe, je, stanujočega v štandrežu pod hgt. 77 i Trnovski gozd neizmerne zaklade bo-' To ie naš Mmen m naš cilj! Toda za jz-in zaposlenega v Podgori kot zidarja Pre- ga^tva našemu narodnemu gospodar 1 vršitev teb le namenov mi nismo imeli jeli so ga agentje tukajšnje kvesture* prav stvu, zlasti pa bi jih zamo^el donažali moči' v°lJe & *>ilo (in tudi v trenotku, ko je skuhal razpečati ukrade- da je izvoz pravilno urejen in strokov Je) clost*» ali sredstev nič. In zategadelj no blago v malih kosih. Ostali kosi so se no Iz vseh teh V7rnk2 r x smo se obrnili na vse Kobaridce s prošnjo, _________ 1Z VSen teh vzrokov so vasi Gojače, da bi nas financielno podpirali Rako so ! ZAHVALA Za izredne dokaze iskrenega sočutja ob priliki nenadomestljive izgube našega mladega, nepozabijenega CIRILA izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo vsem, ki so na katerikoli način izkazali poslednjo čast blagopokojniku. ŠKRBINA-TRST, 20. julija 1926. Žalujoče družine: Colfa, Štolfa, Tomaiit, Trampuš. PODLISTEK JULES VERNE: (•4) rlimostni otok Harbert je prinesel zemljevid, ki je izšel na Francoskem, kakor smo že omenili, ker so bila imena pisana v francoščini. Razgrnili so zemljevid Tihega oceana in inženir je hotel s šestilom določiti lego otoka med stopinjskimi črtami. Kkratu pa se je s šestilom ustavil in dejal: «Toda v tem delu Tihega oceana leži le otok! — Otok? je ponovil Pencroff. — Brez dvoma naš otok? je vprašal Ge-deon Spilett. — Ne, je odvrnil Cir Smith, tisti otok leži na 153° dolžine in 370*11* širine, t. j. dve stopinji in pol zapadno in dve stopinji južno od otoka Lan čolna — In kako se imenuje? je vprašal Harbert. — Otok Tabor. — Ali je velik? — Ne, to je neznaten, zapuščen otočič sredi Tihega oceana, kamor ni morda 6e nikoli stopila človeška noga. — No dobro torej, ga bomo pač obiskali. — Mi? — Da, gospod Cir, sezidali si bomo ladjo s krovom in jaz jo bom vodil. Kako daleč smo od otoka Tabora? — Okrog stopetdeset milj v severno-vzhodno smer, je odgovoril Cir Smith. — Stopetdeset milj! In to je vse? je odgovoril Pencroff; pri količkaj ugodnem vetru jih prevozimo v oseminštiridesetik «rah. — Kakšnega pomena pa bi bilo to? Je vprašal poročevalec. — Tega ne vemo in treba je počakati. Ta pogovor jih je tako razvnel, da so sklenili pričeti z zidanjem ladje. O prihodnjem oktobru, z nastopom " letnega časa, pa bi se podali na morje. Deseto poglavje. Če si je Pencroff kaj vtepel v glavo, potem ni miroval, dokler ni izvršil svoje namere. Zdaj ga je obvladovala misel, da mora obiskati otok Tabor; in ker je bila za prevoz do tja potrebna ladja neke velikosti, tedaj je bilo neobhodno potrebno jo napraviti. Skupaj z inženirjem feta se domenila o sledečem načrtu: Ladja naj meri tridesetpet čevljev v dolgosti m devet čevljev v največji Širini. To ^eb ilo razmerje hitre jadrnice, seveda pri lepo izobličenih bokih in pravilni plovni črti. Gažnja znašaj največ šest čevljev, kar je zadostovalo proti zanašanju. Na popolnoma pokritem krovu bi pustili dve odprtim za vhod v dva po vmesni steni ločena prostora. Oprema naj bo lahka, kakor za brigantino, a imeti mora nevihtno in zasilno jadro, bugsprit in sprednji jam- L, p bodi T8a operna taka, da zamore kljubovati nenadnim vetrnim sunkom m jadrati proti vetru. Trup ladje bodi zložen iz desk na ta način, da pride ritrnfc« h deski, ne pa deska na desko. Ogrodje se napravi pozneje, ko bodo stene umerjene na začasnem ogrodju. Kakšen les bi izbrali? Brest ali bor katerih je bilo na otoka v izobilici. Odločila sta se za bor, ker ae njegov les «koIje», kakor pravijo tesarji. Ta les se da lahko obdelovati, a ▼ vodi je ravno tako trpežen kakor brestov. Ko so se pomenili o vseh podrobnostih, So sklenili, da bosta Cir Smith in Pencrtff sama ladjo zidala, ker do prihodnjega po- Spilett in Harbert naj nadaljujeta svoje lovske pohode, a Ntb naj spomočjo moj-hišna dela. Takoj so šli izbirat primerna drevesa, ki so jih posekali in razžagali v deske. Osem dni pozneje so napravili med kamini in granitno hišo tesarnico in kmalu je gredelj s prednjim in zadnjim števnom. Tudi pri tem novem delu ni Cir Smith začel kar tja v en dan. Kakor v mnogih drugih strokah je bil izučen tudi v ladijski konstrukciji. Najprej je narisal na papir model ladje. Sicer pa je našel izvrstnega pomočnika v Pencroffu, ki je delal več let v Brooklinski ladjedelnici in je bil praktično izvežban v tem delu. Šele po natančnih * računih in pretehtavanjih sta napravila prva začasna rebra na gredi ju. Seveda se je Pencroff s veliko vnemo lotil dela, ki ga je kotel brezhibno izvršiti, zatos e ni niti za trenutek ločil od njega. Samo eno opravilo ga je moglo začasno odtrgati od ladje: druga žitna žetev 15. aprila. Ta žetev je ravno tako dobro uspela kakor prvain je donesla toliko, kolikor je bilo preračunjeno. — Pet mernikov! gospod Cir, je oznanil Pencroff, potel ko je skrbno izmeril svoje bogastvo. — Pet mernikov, je ponovil inženir, vsak po 130.060 zrn, znaša skupno 650.000 zrn. ;— Dobro, in zdaj pose jemo zopet vse, izvzemši majhno rezervo. — Da, Pencroff, in če bo prihodnja žetev ravno tako dobro uspela, pridelamo 4000 mernikov. — In bomo jedH kruh? — Tedaj bomo jedli kruh. — Zato pa p^rebujemo mlin. w — No, m ga poč sezidamo. Tretje kitno polje je bilo seveda veliko večjega obsega kakor prvo in dobro prekopana in obdelana zemlja je sprejela v naročje dragoceno seme. Nato je šel Pencroff zopet na delo. Medtem sta Gedeon Spilett in Harbert hodila v okolico na lov. Včasih sta si upala prodreti globoko v še nepoznane dele Daljnega Zapada. Seveda stao takih prilikah nabasal puške s krogljmi. V tistih delih gozda so rastla krasna drevesa tako na gosto, kakor da niso imela prostora, kamor bi se mogla širiti. Goščava je bila neprodirna. Raziskovanje tega gozdnega labirinta je bilo tako težavno, da je poročevalec imel pri sebi žepni kono-pec, ker se je bal, da ne bi zašla. Seveda je bilo tu malo divjačine, ker ni imela prostora za prosto gibanje. Vendar pa sta lovca v drugi polovici aprila ustrelila tri velike rastlinožrce. Bili so to kulaji, od katerih so naseljenci enga že videli severno jezera. Te živali so sedele kakor otopele med debelimi vejami in se pustile ubiti. Njihove kože sta vzela s seboj v granitno hišo in s pomočjo žveplene kisline so se toliko ustrojile, da so bile uporabne. Še neko drugo koristno odkritje se je posrečilo Gedeorra Spilettu o priliki nekega takih izletov^ 30. aprila sta se podala lovca globoko proti Daljnemu Zapadu, ko je poročevalec, ki je korakal kakih petdeset korakov pred Harbertom, postal na neki jasi, kamor so pridrveli skozi ožje vrste drevee solnčni žarki Gedeon Spilett se je čudil vonju nekih rastlin z ravnimi, val j as t i mi, vejnatimi stebli, na katerih so rastH klobučasti cveti z majhnimi zraci. Poročevalec je odloma nekaj teh stebel ter se obrnik k mladeniču z vprašanjem: — Povej, Harbert, ksj je to? — Aj, kje ste našli te rastline, gospod Spilett? — Tu na jasi, kjer jih mnogo raste. — Gospod Spilett, je rekel Harbert, to je najdba, s katero ste si po pravici pridobili Pencroffovo hvaležnost. — Morda je tobak? — Da, ni sicer prve vrste, toda tobak je vendarle. — O, vrli Pencroff! Kako bo zadovoljen! Toda za vragal Vsega ne bo sam pokadil, nekaj bo moral tudi nam pustiti! — Ha, imam neko misel, gospod Spilett! je odgovoril Harbert. Za sedaj ne poveva nič Pencroffu, to listje pripravimo in nekega lepega dne, mu predložimo lepo nabasano pipo! — Izvrstno, Harbert, in tistega dne si ne bo naš vrli prijatelj na božjem svetu nič; več želel I Poročevalec in mladenič sta nabrala veliko zalogo dragocene rastline, ki sta jo vtihotapila v granitno hišo, kakor da je Pencroff najbistrovidnejši in najstrožji carinski uradnik. Čiru Smithu in Nabu sta vse povedala le mornar ni ničesar zapazil kljub temu,, da je bilo treba listje razsušiti, razrezati' in prepreči med segretim kamenjem. Vse to je trajalo dva meseca; vse delo se je izvršilo brez Pencroffove vednosti, ker on je bil pri ladji silno zaposlen, ter-se je vračal v granitno hišo šele zvečer, ko je bil čas večerje. Še enkrat je moral, hočeš nočeš, prekiniti svoje ljubljeno delo, in to 1. maja, ko so naselniki priredili velik ribji lov. Že več dni se je na morju, kake tri milje od obrežja j>okazovala ogromna žival. Bit je to kit največje vrste, kakršnih nahajamo na jugu. — To bi bila sreča za nas, Če bi ga mogli uloviti! je vzkliknil mornar. O, če bi imeli samo primeren čoln in dobro harpuno, kako rad bi vzkliknil: «Naprej, naprej i 'Splača se uloviti to žival!» IV. «EĐIN08T> V Trstu, dne 20. ]uU]a 1929. toliko vencev in. žalnih trakov kakor ^b tem pogrebu. Pokojniku večni mir! žalujočim naše iskreno so žal je. Isti dan, takoj na to se je vršil pogreb umrlega 42-letuega rudniškega pisarja Karla Vončina. Pri popravilu hiše se je ob hudem nalivu močno prehladil ter v par tednih podlegel težki bolezni. Naj počiva v miru! Žalujočim naše so-Salje. Smrtna nesre ča voznika V petek 16. t. m. se je zgodila na cesti Idrija-Vojsko blizu Kočevša velika nesreča na zelo nenavaden način. Posestnik Likar Josip iz Vojskega je peljal Voz tramov v Idrijo in je na strmi cesti pritrjeval zavoro na prednjem koncu voza, ko se nenadoma privali s hriba veliko več sto kilogramov težka skala, katere med ropotanjem voza ni slišal jn ne opazil. Skala je voznika podrla in ga na mestu ubila. Nesrečnežu je zlomilo levo roko in nogo ter mu zmečkalo glavo. Radi močnega pritiska skale je vozu zlomilo eno kolo; konji so pa ostali nepoškodovani. Ker so se ob istem času nahajali v nepsredni bližini tudi drugi vozniki, sosedje ponesrečenega, so ga odpeljali na Vojsko, da se v domačem kraju položi k večnemu počitku. Zapušča 7 mladoletnih otrok. Patlad v skrivnost življenja in smrti Zopet je poletje. Zdaj sem v mestu in moja delavnica je na vrhu Šetnadstrop-nega poslopja, ki stoji v osrčju New ¥orka. Mrzlično se trudim s spisom, ki mora biti dokončan v določenem času. Rano popoldne je, sredi julija. Moreča vročina puliti od vseh strani in mi pritiska na možgane kakor razbeljen svinec. Za hišo, v kateri živim, gradijo jekleno ogrodje za nov nebotičnik, ki se dviga proti nebu, kakor nov babilonski stolp. Na vogalu ogrodja, ki mi je najbliže, je število delavcev, ki z električnimi stroji kujejo in delajo peklensti ropot. Besen sem, živčno razbit, truden. Možgani ani nočejo delovati. Tedaj se iz divjega ropota dvigne krik, ki mu sledi strahoten ropot, podoben raz-strelbi, da se strese hiša pod mano. Kakor če bi videl sem znal, da se jim je izmuznil eden izmed ogromnih jeklenih tramov in da drobi med padanjem proti dvorišču lesene odre, ki obdajajo ogrodje. Radoveden hitim k oknu, ki je obrnjeno proti ozadju. V prvem trenutku nisem opazil ničesar izrednega. Potem pa sem z grozo v srcu opazil nekaj tam spodaj, štiri nadstropja niže, na mali s pločevino pokriti strehi: grozno zvito in pomenljivo mirno človeško truplo je ležalo tam doli. In ko gledam ves otrpel od groze, prihiti mlad pisar iz pisarniškega poslopja na drugi strani podaljška. Skloni se nad brezgibno truplo, ga strese in zakliče z drobnim, jeznim glasom: «Hej, kaj pa delate tukaj? Zgubite se proč ,vam pravim!» Tedaj opazi nekaj, kar ga zadrži. Za trenutek gleda topo na ležečega potem pa se, obraza bledega kot stena poslopja za njim, okrene in zbeži skozi vrata v pisarno, iz katere je bil prišel. . Drugi ljudje prihajajo, manj bedasti kot je bil prvi. Pohabljeno stvar obrnejo na hrbet in zravnajo ude. Nekdb potegne iz £epa ruto in jo razgrne preko krvavega obraza. Tresoč se sem gledal na prizor kakor začaran. Nekaj v moji notranjosti je razbijalo kakor stroj, A Še tedaj, ko sem stal tam kri oknu, presunjen do mozga, sem začutil, da se je nekaj v meni spremenilo. Čudno ugodje, blažen mir, globoko .olajšanje se je pretakalo po žilah in mi hladilo razburjene možgane. Neumljiv čut zadovoljstva me je obvladal. Stavki so se začeli oblikovati v možganih, preden se je zaključila tam spodaj drama, kateri sem bil priča. V trenutku sem se zavedel. Zakovači so po starem običaju nehali z delom. Eden izmed njih se je smrtno ponesrečil, živci ostalih so bili preveč pretreseni, da bi mogli ta dan še vztrajati na nevarnih mestih, blagodejen mir je nastal, ki so ga tu pa tam pretrgali le motni glasovi s strehe spo^ daj ter monotoni šunder s cest. Že sem pri mizi zatopljen v svoje delo. Zakovači ne ropočejo več, prenehali so, eden med njimi za zmeraj, jaz pa začenjam. Možgani mi delujejo kakor izborno namazan stroj. Tu pa tam preneham, da zamrmram:«Ti ubogi revež — ti nesrečna stvar!» Pa to je le gibanje ustnic. Trudim se, da bi kazal razburjenost čustev, pa ne gre; tragika dogodka izginja, iz možganov pa mi vrejo stavki drug za drugim na papir. Bil je mlad, močan mož, poln življenja, kakor vsi njegovega poklica. Nekaj svežega, čvrstega in čistega je bilo na njem celo tedaj, ko je ležal tam spodaj strt, da skoro ni bil več podoben človeku. Poskušal sem si predočiti neskončno bolest njih, ki jim bodo srca trepetala v Žalosti, ko izvejo. A moji možgani se niso dali motiti od takih slik, v okrutnem brezbrižju dom v njih pesem dela in ustvarjanja: «Zdaj moram delati, moram, moram, moram!« In delal sem goreče z navdušenjem in močjo, ki je nisem občutil že mnogo dni. Celo na morečo vročino sem pozabil. Pozabil sem na grozni dogodek in šele tedaj, ko sem radi izčrpanih telesnih in duševnih sil moral prenehati, sem se zopet domislil nanj. A tudi to je v mojem razumu brezpomembno; srce se neuspešno trudi, da bi premagalo trdo brezbrižnost možganov. Nekdo umre in pridobi s svojo smrtjo drugemu človeku, ki sem slučajno jaz, toliko miru, da more izvršiti več ali manj nekoristno delo. To je jedro tega dogodka; to je vsota dogodkov tega popoldneva, ki je ne morem raztrgati z razmišljanjem piti ne morem s samoobtoževanjem spremeniti posledic. Zopet živim sredi svojih starih . berks-hirskih lovišč. Tudi zdaj je sredipoletni čas, V nebeškem popoldnevu, ko je toplinski žar pokrival na obzorju se odbijajoče vrhove hribov in se svetlikal kakor raztopljeno steklo, sem stopal polagoma po kameniti poti, ki je vodila proti najbližji kmatski hi5L Na kolesnicah te poti, po kateri najbri ni hodil 2e dolgo nihče, sem našel ležati na strani ptiča, ki se je rahlo stresal. Pobral sem ga nežno z roko in nudil ni nikakega odpora. Bil je robin (rdeč ameriški kos), polne velikosti, brez vsakega vidnega znamenja poškodbe in vendar poškodovan na neki način. Kljun je imel deloma odprt, drobni očeeci sta Mli rahlo motni. Nikakega dvoma o njegovem stanju nisem imel. Dolgo časa sem stal in ogledoval mehko, toplo telesce, ki se je tako prilegalo v udrtini moje roke. Ptiček je bil, ki umira, le ptiček, a ptiče ljubim od vsega živega stvarstva še najbolj in tako se bojim, da so se mi oči orosile od ginjenosti in sočutja. In ves čas mi je razbijalo v možganih vprašanje, kaj naj storim. Gotovo mora biti kaka pomoč, ko bi jo le poznal.^ Tedaj pa se, drobno telesce nenadoma napne in postane krepko. Ptič, ki sem ga imel za umirajočega, preneha zevati in trepetati. Oči odpre široko. Brez vidnega napora se dvigne na noge a ne kaže, da namerava odleteti. In tako stoji tu ponosno z dvignjeno glavo, jasnih, iskrenih se oči, pripravljen vsak trenutek odleteti v sinji zrak. Še enkrat je bil živ in zdrav — tako živ kakor vsak drugi, kar sem jih videl. Gledal sem ga radosten in začudan, ker ne zbeži z roke. Pridrževal sem sapo, ker sem se bal, da bi ga z najmanjšim gibom preplašil in odpodil. Čedalje bolj so se mu iskrile oči, skoro nadzemska je bila njegova čistost in iskrost. Grlo se mu je napenjalo in glava se mu je dvigala više in više. «Čip!» je vzkliknil; «Čip!» vnovič in «čip!» v tretjič. Vsa želja srca po večjem, popolnejšem in svobodnejšem bistvu se je razodevala v tem trikrat ponovljenem vzkliku. Ponos, radost, ljubezen do življenja, veselje, ker živi, neskončna samozavest — vse to se je razodevalo v njegovem glasu. Vzklik, ki se je oglasil trikrat tako polagoma ponaljaje se iz polnega grla, je bil nad vsem klic trlumfa, klic nadvladja, ne-uklonljivosti in veličastnega zmagoslavja. Bil je klic bitja, ki premaga življenje in si ga podvrže. Presunil me je do globin duše. Obvladal me je in v čudnem dvigu mi je utripalo srce. Bilo mi je, kakor da sem gledal življenje, ki se je dvignilo iz groba in razprostrlo svoja krila, da poleti proti jasnemu nebu v veličastnem vnebohodu. «Cip!» «Cip!» «Cip!» «2ivlienje — življenje — življenje!« In tedaj, hitreje kot vam morem povedati, je ugasnila iskreča luč v drobnih očeh. Napeto trdo telesce se je zgrudilo in mali kremplji so se krčevito stisnili. V moji dlani je ležal mrtev ptič — mrtev neizbežno. Otrplost, ki je predhodnica končnega razpada, se je širila za mehkim perjem. Žalosten sem ga položil spoštljivo kraj poti in nadaljeval svojo pot. V srcu pa mi je divjal boj čustev naprej in naprej, dokler niso končno sile dvoma in obupa zvile svoje mračne zastave in potuhnjeno pobegnile pred prapori vere in upa. Iz tega slučajnega srečanja s smrtjo se dviga končno smisel zmagovitega, veličastnega življenja, kakršnega nisem občutil nikoli prej niti pozneje. Ptič je mrtev, toda v svojem poslednjem trenutku se je dvignil, da zapoje poslednjo pesem življenju, pesem, katere jaz, ki sem jo slišal, ne bom nikoli pozabil. Robin, ki umira iz nepoznanega vzroka, zbere skupaj poslednje drobce ugašujoče-ga življenja v vzklik neupogljive radosti; človek, ki pade v globino in pridobi s svojo smrtjo mii u pretresenim živcem drugega človeka, katerega ni videl še nikdar; kača ki jo ubije nepoklicanec v trenutku, ko hoče po svoji naravni pravici moriti, da si pridobi živeža, potem nameravani plen, ki se strastno raduje nad njenim poginom: bilo bi predrzno in prerano, menim, če bi v teh dogodkih, končno tako vsakdanjih in tako malovažnih vsem, ki niso bili dejanski prizadeti, videl vez neizmernega pomena. In vendar živijo neločljivo v meni in nauk, ki mi ga posamezno nudijo, je videti njim enak. Kaj da je ta nauk, ne morem še jasno razumeti. Vem, da je tu, skrivnosten, pre-pričujojoč in poln modrosti, ki bo morda postala nekoč dosegljiva vsem živim. Ko pa moj um sega za njim in ga poskuša doumeti, se zmede v trenutku, ko misli, da je mistična skrivnost že razkrita in njegova. . Edina stvar, ki mi ostane po prizadevanjih po popolnem doumet ju, je kakor navadno, le občutje čudne zaupljivosti ki mi z novo, dasi slabotno lučjo razsvetljuje smrt kakor tudi življenje. Dozdeva se mi, ko sem pod njenim čarom, da se po vrsti vsi: lisičkova družina, kača, Človek z lopato, mrlič na strehi, človek, ki polni liste papirja s praznimi besedami* pogin j a joči robin in človek, ki ga opazuje _ da so vsi le ena mistična enota, skrita pod varljivo kopreno malenkostnih razlik. Dozdeva se mi, da je življenje, ki je prenehalo, in življenje, ki se nadaljuje, resnično le enoiisto in da je v celoti le majhnega pomena, kje je prenehalo in kje se nadaljuje, da se le nekje nadaljuje v svojem nepremagljivem, neprestanem in nezgrešljivem zasledovanju smotra, ki vem, da mora biti nekje. In v končnem smotru samem je skrita rešitev uganke in njenih skrivnosti. Kdvin Bjorkaan -F.E In prva številka ni najboljša, ker bi potem vse naslednje ne mogle biti boljše. . Uredništvo slovenske revije (Razgled* ima en sam cilj, eno samo težnjo, eno samo voljo: Skrbeti hoče, da bo slovenska revija dobra in naša javnost, naročniki pa naj skrbć, da bo zdrava, da bo živela. V Pragi, meseca maja 1926. Uredništvo.* Revija je bogato ilustrirana. Prva številka prinaša slike številnih slovenskih gledaliških igralcev in igralk, tako Vike Podgorske, Danila (s člankom posvečenim petdesetletnici njegovega delovanja), Nučiča» Polakove, Pecka, Rogoza, Pregarca, gesta, Pregarceve itd. Poleg tega se razne druge slike nove šole. «Razgled» izhaja v Pragi v zadnjem tednu vsakega meseca in stane (brez poštnine) celoletno 160 dinarjev, posamezna številka 15 dinarjev. Uredništvo in uprava za Jugoslavijo: Ljubljana, Križevniška ul. 6. - I., za Cehoslovaško: Praha IV. Strahov 126. Knllievnost In umetnost •Razgled«. To je ime nove mesečne revije za literaturo, gledišče, glasbo, slikarstvo, film, modo, sport in družabno življenje, katera je začela izhajati v Pragi v mesecu maju. Pi®Va številka (za maj) prinaša sledeče naznanilo nove revije. ® «Izšla je prva številka slovenske revije «Razgled». Potrebno, umestno in pravilno bi bilo, napisati z raztegnjenimi besedami program, orijentacijo in usmerjenost lista. Bilo bi pravilno in potrebno, z mogočno donečimi, kakor pojoče kladivo težkimi besedami zapeti v svet, da se je rodilo nekaj novega... Toda kaj vse obljube, kaj vsi programi in obelodanjeni a ciljev, kaj doneče besede, ko pa se spreminjamo in se z nami spreminjajo naši programi in usmerjenosti kakor moda od spomladi do spomladi, ko zame-tavamo danes nekaj, o čemer pišemo jutri dolga navdušenja... Zdaj imamo slovensko revijo. Res-revijo. Razne zanimivosti Poroka v sovjetski Busiji. V listu aKrasnaja Zvezda* je bil nedavno objavljen sledeči oglas: «V nedeljo se vrši v klubu «Karl Marx» poroka rdečega gardista Ivana Funti kova s kmetico Marijo Agariševo. Svečanost se prične ob 4. popoldne.» Ob določeni uri se je zbrala pred klubom množica ljudi. «Pridejo-li tudi pevci», vpraša glas iz publike. «Gotovo, pri porokah rdečih gardistov sodeluje vedno pevski zbor.» «Kdo bo opravil poročne ceremonije?« «Poročni inštruktor«. Medtem je v klubu Že vse pripravljeno za poročno svečanost. V sredi dvorane je tribuna, okrašena z rdečim suknom. Pred tribuno je položena rdeča preproga. «Poročni inštruktor« prihiti mladim po-ročencem naproti, odpelje ju do tribune, raz katero nagovori mladi par: «Spoštovani sodrugi! Stari poročni običaji so pozabljeni. Novo življeuje moramo zgraditi na novih principih, na rezultatih oittoberske revolucije. To mora biti nas cilj. Sedaj vas vprašam: aStopita prosto voljno v rdeči zakon?« «Da!» odgovarjata s Čvrstim glasom ženin in nevesta. «V svesti si odgovornosti pred revolucijo?« «Da!» «Torej proglašam na temelju zakona o poroki v sovjetski Rusiji in na temelju obstoječih drugih zakonov sovjetskih republik rdečega gardista Ivana Funtikova in kmetico Marijo Agariševo v okviru sovjetske revolucije za poročena!« Po tem kratkem govoru pripne »poročni inštruktor« mlademu paru na prsi male rdeče trakove. Uradnik vpiše njuna imena in ostale osebne podatke v posebno knjigo, jima prečita paragrafe, ki se nanašajo na revolucijonarno poroko v Rusiji. Nato vpišeta mlada zakonca svoji imeni še lastnoročno v knjigo, kar potrdijo priče. Nato pristopi poročni instruktor k mlademu paru, rekoč: «Draga sodruga! Sedaj sta mož in žena... Spoštovati morata zakone revolucije, odgajati vajine otroke tako, da bodo dobri borci za našo revolucijonarno idejo. Caka vaju težka pot, toda v sodružni ljubezni bosta roko ob roki premagala vse težkoče življenja...« Po tem jih pelje «poročni inštruktor« trikrat okrog tribune. Pevski zbor zapoje pri tem «internacionalo*. Na koncu se zakonca pred tribuno poljubita, nakar slede čestitke. Instruktor proglasi svečanost za končano. Zvečer se proslavi poroka v hiši ženina ob prisotnosti mnogoštevilnih gostov. Slavnost traja celo noč. J«Cnxt Mnogo je ljudi pri nas, ki jim ni znano, kaj je Jogurt. Pod imenom Jogurt razumemo zdravilno kislo mleko, katero v jako velikih množinah konzumirajo balkanski narodi, zlasti Bolgari. Temu mleku pripisujejo sloveči zdravniki veliko zdravilnost. Da je temu res tako, vidimo, da ima Bolgarija, ki šteje okrog štiri milijone ljudi, čez 8000 oseb, ki so stare nad 90 let in to približno 100 oseb starih nad 125 let ter okoli 200 ljudi starih med 110 do 120 let. Ako pa primerjamo z Bolgarijo Nemčijo, vidimo, da doživi v Nemčiji od 64 milijonov prebivalcev le 72 starost nad 100 let. Jogurtu se s polno pravico pripisuje to svojstvo. Profesor dr. Mečnikov, ravnatelj Pasteurjevega zavoda v Parizu, je dognal kot vzrok raznim boleznim gotovo gnilobno razkrajanje v črevih zlasti v debelem črevesu. Vsled te gnilobe in pod uplivom gotovih rednih bakterij se tvori strup, ki, kadar pride v kri, razjeda razne telesne organe. Slabokrvnost nagnenje k glavobolu nerazpoloženost, nemirno spanje, zmanjšanje delazmožnosti i. dr. so posledice tega zastrupi jenja. (To zastrupljenje povzroča tudi naše staranje. Ako bi tvorbo tega strupa zamogli odsraniti ali pa zmanjšati na minimum, bi se človeški rod strah prav počasi. To pa se ne da z ničemer drugim bolje orstraniti kakor z mlečno kislino, ki jo proizvaja kakterja jogurta, tako zvani bacili us bulgaricus. Ako hočemo biti vedno-mladi, moramo uživati čimveč jogurta. Jogurt se uporablja t velikim uspehom tudi proti drugim boleznim. Zdravniki ga priporočajo zlasti za želodčne in črevesne bolezni, proti zaprtju, sladkorni bolezni, želodčnemu raku. Za slabotne, slabokrvne otroke, kakor tudi za vse, ki so po daljši bolezni in operaciji shujšali ter hočejo hitro okrevati, je najboljše zdravilno sred- nn mednarodni kongres amerikanistom Na K&pitolu v Rimu se bo vršil letos XXII. mednarodni kongres amerikani-stov. Kongrtes bo zboroval v sedežu kr. akademije LinceL Predsednik zavoda «Krištof Kolumb«, kateremu je bila poverjena organizacija kongresa, je poslal ministroma Mussoliniju in Fedeleju poročilo, iz katerega je razvidno, da je uspeh kongresa zagotovljen. Prijavilo se je 200 udeležencev in predavanj bo 80. Amerikanisti iz vseh delov sveta se zanimajo za ta kongres, posvečen vsestranskemu znanstvenemu proučevan nju Amerike in ameriških stvari sploh. Kongres se bo vrfiil od 23. do 26. septembra letošnjega leta. — Kolesarsko tekmo »Okoli Francije« je dobil Belgijec Lucijan Buysse v 17 etapah, ki jih je prevozil v 253 urah. Drugi je bil Luksemburžan Frantz, tretji Italijan Aymo, četrti Belgijec Beeckmann. Proga znaša 5745 km. — Švedsko - italijansko nogometno tekmo v Štokholmu 18. t. m. so dobili Švedi s 5 točkami proti 3. — NaJhitrsJSe potovanje okoli sveta. Edvard Evans in Linton Wells, dva Američana, sta prispela ta teden po komaj 28 dnevnem in 14K urnem potovanju okoli sveta v New York. S tem s>ta prekosila prejšnji rekord Američana Mearsf^ ki je 1. 1913. v isto svrho potreboval 35 dni. Imela sta seveda na razpolago naj-htirejša prevozna sredstva modernega časa, od brzoparnika in brzovlaka do avtomobila in ogromnega ruskega Sikor-skega potniškega aeroplana. Oblasti najrazličnejših držav, ki sta jih pri tem prepotovala, zlasti ruske in kitajske, so jima šle na roko. Potovanje je imelo važno praktično posledico. Poročajo, da bodo sovjeti radi njunih uspehov otvorili sedaj zračno progo preko vse ruske Evrope in Azije, ki bo med vsami dosedanjimi največja. Kmet, gospa in zaušnica. — Pred sodnikom v Osnabrucku je stal kmetič, obtožen, da je v električnem vozu. oklofutal elegantno damo. Sodnik vpraša obtoženca, kako je prišel do tega, da je oklufotal gospo, ki je ni poznal in ki ga ni bila ne raz-žalila ne razdražila. «Sedim v električnem tramvaju, je začel kmet pripovedovati, in ta gospa meni nasproti. Sprevodnik pride 1 voznimi listki. Gospa odpre svojo ročno torbico, vzame iz nje mošnjiček, zapre ročno torbico, odpre mošnjiček, vzame iz njega denar za listek, zapre mošnjiček, zapre ročno torbico in sprejme vozni listek iz rok sprevodnika. Nato odpre ročno torbico in vzame iz nje mošnjiček, položi vanj vozni listek, zapre mošnjiček, dene ga v ročno torbico in zapre ročno torbico. Koj nato pride preglednik in zahteva vozne listke. Gospa odpre ročno torbico* vzame iz nje denarnico, odpre jo, vzame iz denarnice vozni listek, pokaže ga pregledniku, položi ga zopet v denarnico, vzame denarnicoi položi jo v ročno torbico, ki jo tudi zapre. Izstopiti smo morali in se voziti z drugim vozom v drugi smeri. Slučaj je nanesel, da sem sedel zopet oni le gospe nasproti. Pride sprevodnik, da da listke. Gospa odpre ročno torbico vzame iz nje denarnico, zapre ročno torbico...« — «Nehajte», se je k oglasil sodnik, «sicer se še zmešam!» «Meni se je isto dogodilo, in ko je odprla denarnico, sem ji prismolil zaušnico!» Kmet je bil obsojen na malenkostno globo, ker se mu je vse smejalo, sodnik, priče občinstvo in celo tožiteljica. USTNICA UREDNIŠTVA. a Vaš k i mladenič« iz Rodika je naprožen tem potom, da se po možnosti zglasi v uradu Pol. društva «Edlnoet» v Trstu. I PRODUKCIJA PREMOGA V SLOVENIJI NAZADUJE. V mesecu maju 1926 je znašala produkcija premoga v Sloveniji 105.294 ton napram 114 tisoč 273 tonam aprila 1926 in 122.918 tonam v maju 1925. V prvih petih mesecih t. 1. je dosegla produkcija G81.5S3 ton, v prvih petih mesecih lani pa je bila 773.994 ton. V teh Številkah se že kaže vpliv v redukciji obratovanja. Premogovniki so v maju 1926 oddali (v oklepajih podatki za april 1926): železni- i cam 47.268 (50.825) ton, brodarstvu 220 (45) ton, industriji 40.918 (37.616) ton, raznim strankam 7528 (7858) ton; izvozili so v inozemstvo 3905 (3478) ton, sami so pa porabili 10.805 (12.612) ton, tako so skupno oddali 110.912 (112.435) ton. Oddaja se je v maju poslabšala, toda v manjši meri kakor produkcija. Ker je bila oddaja nekoliko večja kakor produkcija, so zaloge koncem maja prvikrat po daljši dobi zabeležile nazadovanje. Dne 30. aprila so znašale namreč 93.892 ton (rekord), dne 31. maja pa so padle na 88.445 ton, torej za več kakor 5000 ton, kar je ugodno znamenje. Pri podatkih o številu zaposlenega delavstva se opaža nadaljna redukcija. Zaposlenih je bilo (v oklepaju podatki za april) 274 (382) uradnikov, 273 (2-38) paznikov in 9572 (9794) delavcev. V teku zadnjih treh mesecev je bilo torej reduciranih čez 2700 delavcev. GROZHJA za vse otroke od 2 do 12 le! so gliste, ki so nevarne zaje-davke čreves. Ta bolezen se ozdravi popolnoma s čokoladnimi bonboni ARRIBA PROTI GLISTAM V zelenih zavitkih po L. 1. — Prodaja se v vseh lekarnah. ČSKOlflSM BONBON PROTI GLISTAM K etnično-lekarniški /»vod .AJIa Madonna deli« Solule" - Ca*. Raff. Godina - Trlesfe, S. Ciacomo, Glavni zastopnik in zaloznik ta Italijo in koloftijr* Adotfo Cechel - Triesie. Via S. Nicold ti NA MORJU, tf HRIBIH IN NA LETOSI5ĆU IMEJTE tfEDNO NA RAZPOLAGO „ARRIBO" ZA ZDRA9JE OASlH OTROK. po L 2.35 Zlat™ STEM11H - Trst Via Mazzini 43 770 ssa. i Zobozdravnik Dr. Sardoč D. ordinira v TRSTU Via M. R. Im&riam 15. L (urejfia i fiiSTaaai) Od 9-12 1n od 5-7 DAROVI Družba zbrana 11. t. m. pri bratu Josipu Vadnu o priliki 251etnice «Tamburaške-ga zbora» darovala L 80.— «šolskemu društvu». V «Edinof?ti» št. 170 z dne 18. t. m. je pod rubriko «darovi» pomotoma izostalo ime sebratov. Spopolnjujemo v toliko, da so postojnski pevci nabrali L 121.— za a Sol. društvo* o priliki godovanja dveh sobratov Mirkotov. — Srčna hvala 1_ 755 plačuje 76» ALOJZIJ POVIf, PiflZZU GiMdl 2 prvo nadstropje Pazite na naslov! Pazit« na naslov! n Borzna poročila« Trst, 19. julija. Amsterdam i200, Belgija 66, Francija 63, London 145.50, ,>Jew-York 29.70, Španija 465, Švica 580, Atene 36, Berlin 710, Buka-rešt 13.50, Praga 88, Ogrska 0.0415, Dunaj 420, Zagreb 52.75. Vojnoodškodninske obveznice 67. JUGOSLAVIJA Spodnji Itajer 3 km od žel. potaje se prodata 2 vrelca mineralne vode Vpeljana industrija, skladišča, več hiS s pehUtvom, zemljISČe. Velika rent?bitnost, ceoa Diu. 400000. — Pojasnila daje Dr. černe Ivan* Ljubllaaa, Visavis kavarne Union. (757) KRONE po K# 2.30 komad Zlati tiiljaati, Mx ZMrusk« zlati imh kupuje ia plačuje po najvišjih cenah Albert Povh — urama Trski Via Nauiai 4t 766 TržsIKo posojilnica in hranilnica reglstrovana zadruga t omejenimi poro5t/o:ii uradujo v svoji lastni tilil ulica Torrebianca 19* 1. nadst. Sprejema navadne hranilne vloga na knjižice, vloge na tekoči račun 1» vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje pgr po 4 % ^m večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarje** na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od v!og plača zavod salft. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. ffa razpolago varnostna celice (sate) Orcflne ure za strcnKs o J 3 V, dg 13 In od 18 do 18 Ob nedeljah je urad zaprt. Stav. tilel. 25-67. 750 HflJstarelSl slov. denarni imi