Poštni urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 1.50 šil., mesečna naročnina 5 šilingov 2Vevcu?ni f anali ob začetku novega leta Kam vodi nebrzdano stopnjevanje nemškega nacionalizma? Ob nobeni menjavi leta narodnostna vprašanja niso bila tako v ospredju svetovnega zanimanja kakor v zadnjih dneh starega in v prvih dneh novega leta. Proces proti Baskom v j Španiji je na učinkovit način pokazal, da svet vendarle ni popolnoma brezbrižen, če gre za pomoč šibkim in Za res edinstven zaključek »koroškega jubilejnega leta” je po pisanju Kleine Zeitung poskrbel občinski odbor »plebiscitnega mesta” Velikovca: na zadnji seji v letu 1970 je pri sklepanju o počastitvi za Koroško zaslužnih osebnosti bilo govora tudi o tem, da bi postavili spomenik — Maier-Kaibitschu. brezpravnim. Saj je zanimanje sirom sveta za dogodke v Burgosu prisililo vladajoče, da so spremenili svojo sod- bo. Podobno bili tudi na Srednjem vzhodu primorani, da dajo prednost razsodnosti in bojujoče se za svoje osnovne pravice ne ženejo do skrajnosti, kjer veljajo le še načela Zob za zob in ' terih se po zas litike še vedno Vietnamu. glavo za glavo, po ka-lugi imperialistične po-no nadaljuje vojna v Vest o tem »podvigu” v velikovškem občinskem odboru je udarila kot bomba v vsej demokratični javnosti, še posebno pa seveda med koroškimi Slovenci. Kdor ve, kaj vse je povezano z imenom na dosmrtno ječo obsojenega vojnega zločinca in krvnika koroških Slovencev Maier-Kaibitscha, skoraj ne more verjeti, da je kaj takega sploh mogoče. Kajti že sama misel o možnosti takega spomenika je namreč tako nezaslišana, da bi jo mogli primerjati le z najhujšimi izrodki do skrajnosti stopnjevanega nacionalizma. Oba za Koroško na pragu novega desetletja nedvomno značilna dogodka ne povzročata ogorčenja te zaradi svoje sočasnosti, marveč še posebno zaradi svoje duhovne povezave. Maier-Kaibitsch je v prvi republiki kot vodja takratnega Heimatbunda odločilno posegal v narodnostno politiko ter v nacistični dobi vodilno sodeloval pri fizičnem iztrebljanju koroških Slovencev; danes Heimatdienst kot naslednik Heimatbunda očitno spet uživa privilegiran položaj, ki mu dovoljuje nekaznovano kršenje veljavnih zakonov in določit mednarodne pogodbe. Če je do nedavnega kazalo, da je vsaj v našem delu sveta otok miru, in smo bili mnenja, da se prav pri nas poraja nekak model združene Evrope, smo morali ob dogodkih v zadnjih mesecih in tednih z bridkost- • jo ugotoviti, da imajo v preteklost usmerjene nacionalistične sile v Avstriji še vedno znaten vpliv na poli-litično dogajanje. Le tako je razumeti, da so nemŠko-šovinistični krogi v deželi uspeli ob proslavi 50-letnice plebiscita zastrupiti politično ozračje, ponosno vnesti nesoglasje med naroda in torpedirati številne aktivite- I te v korist mirnega sožitja v deželi in • preko meja. Koroški Slovenci pa smo nasprot-i no v minulem letu ob raznih priložnostih dokazali svojo zrelost in mimo 1 vseh razočaranj svojo pripravljenost za mirno sožitje in za sporazumno reševanje odprtih vprašanj. Tako je dobršen del naše narodnostne skupnosti pri deželno- in državnozborskih volitvah izpričal svojo socialistično nastrojenost in podprl stranko avstrijskega delovnega človeka v njegovi borbi za vplivno odločanje v javnem življenju. To smo storili tem laže, ker je prav ta stranka s svojim prizadevanjem za odstranitev nacionalnih napetosti in s tem, da je vzela zavednega našega človeka kot kandidata na svojo listo, tudi v praksi dokazala svoje demokratično prepričanje in ravnanje. Z iskrenim zadovoljstvom to dejstvo ob tej priložnosti ponovno ugo-! tavljamo; zlasti tudi zaradi tega, ker je naš poslanec tudi v deželnem zbo-\ ru lahko javno izpovedal svojo narodno pripadnost in ob podpori vseh socialističnih poslancev odločno na-\ stopill proti naklepu „ugotavljanja manjšine", ki ga je v deželnem zboru ponovno sprožila O VP. Toda ob vsem pozitivnem vrednotenju teh pomembnih pojavov ne moremo mimo tega, da tudi stranka, hi je pri zadnjih volitvah dobila absolutno večino in ima torej odločilen vpliv v deželi, očitno ni mogla preprečiti eskalacije nemškega šovinizma ob proslavi 50-letnice plebiscita, ki ni le uničil doi a vseh dosedanjih sadov pomirjevat . politike dežele, marveč s provokatorično zahtevo po končni likvidaciji slovenskega naroda ustvaril spet napetost in priklical duhove, ki grozijo zanetiti nov nevaren nacionalni spor v deželi. Da ni že dovolj eksploziva, smo z ogorčenjem in osuplostjo kot novoletno provokacijo brali vest, da so velikovški Toda na Koroškem, v letu 1970, se je tudi to zgodilo. In zgodilo se je — skoraj v istem trenutku — še nekaj drugega: državno pravdništvo je ovadbo proti Heimatdienstu oz. njegovemu glasilu »Ruf der Heimat” zaradi javnega hujskanja na narodnostno mržnjo zavrnilo, češ da ne vidi vzroka za ukrepanje. Slovenci se morda tudi ob teh dogodkih ne bomo smeli razburjati! Ali gre tudi zdaj le za izzivanje peščice ekstremistov — po možnosti celo na obeh straneh! Mislimo, da tako enostavna stvar le spet ni in se bodo končno tudi na merodajnih mestih morali zamisliti, kam vodi takšno nebrzdano stopnjevanje nemškega nacionalizma, ki meji že na poveličevanje zločinskega fašizma. Taki pojavi namreč niso sramota le navznoter, marveč močno bremenijo ugled Koroške in Avstrije tudi v mednarodni javnosti! Ne besede, marveč dejanja so merilo iskrene želje po dobrem sosedstvu Kakor smo v našem listu po; očali, -so v skupščini’ S.L*t£overwje posamezni poslanci slavili vprašanja, kakšno je stališče 'izvršnega sveta do nedavnih dogodkov na Koroškem, kako misli izvršni svet reagirati nanje in 'kaj 'in kako bo izvršni svet ukrepal, da bi zagotovil spoštovanje člena 7 avstrijske državne pogodbe, ki jamči slovenski narodnostni skupnosti na Koroškem obstoj in normalen razvoj. Na ta vprašanja je 28. decembra 1970 v gospodarskem zboru republiške skupščine odgovarjal član izvršnega sveta dr. 'Ernest P et rič. V svojem odgovoru je nedvoumno dejal, da Slovenija želi naprej razvijati sodelovanje in dobrososedske odnose s Koroško, toda »tako sodelovanje je lahko pristno le ob ustreznem odnosu do slovenskega naroda in še posebej do njegovega dela, ki živi v Avstriji". Odgovor člana izvršnega sveta SR Slovenije dr. Ernesta Petriča se je glasil: Dogodki ob proslavi 50-letnice plebiscita na Koroškem so pokazali, da so v sosednjih avstrijskih deželah občinski možje razpravljali o postavitvi spomenika vojnemu zločincu Maier-Kaibitschu, ki je zakrivil veliko gorja nad našim ljudstvom, da ga je ljudsko sodišče v Celovcu obsodilo na dosmrtno ječo. Koroški Slovenci se ob takih provokacijah sprašujemo, ali hočejo nemški šovinisti v resnici izzvati novo nacionalno vojno in ali bodo oblasti še vedno mirno dopuščale — kot v primeru Heimatdiensta in njegovega glasila „Ruf der Heimat" — nacionalističnim hujskačem svobodno izzivanje? Naše ljudstvo je na proslavah stoletnice ljudskih taborov na Koroškem manifestiralo toliko dobre volje in široke pripravljenosti in je ob popolnem zamolčanju njegove eksistence ob priložnosti plebiscitnih proslav pokazalo toliko potrpežljivosti in razsodnosti, da take provokacije lahko prekipijo mero potrpežljivosti in sprožijo aktivitete, ki si jih nihče ne želi. Ni namreč mogoče prezreti, da so te provokacije sprožene prav pred ljudskim štetjem in imajo zato zelo določen namen. Če že ni mogoče iz- siliti ugotavljanja manjšine, bi nemški nacionalisti radi izvedli vsaj ljudsko štetje pod pritiskom groženj ponovne izselitve in dokončne likvidacije! To so nevarni fanali ob začetku novega leta, ki nas koroške Slovence naravnost silijo, da se v letu tridesete obletnice vstaje slovenskega naroda še posebno zavemo svoje moči in svojih pravic. Pri tem bomo kakor doslej ohranili mirne živce in s svoje strani storili vse, da sile preteklosti ne uničijo vsega, kar je bilo v korist lepše bodočnosti storjenega v zadnjem četrt stoletju. Vodi nas upanje, da bo po zadnjem dunajskem razgovoru ob podpori vodilnih v deželi končno prišlo do rešitve odprtih vprašanj in bodo obljubam sledila tudi dejanja. Dosedanje počasno in zamudno reševanje je namreč samo voda na mlin nem-škonacionalističnih hujskačev in provokatorjev. To pa — kakor kažejo zadnji dogodki — ni v korist mirnega sožitja in dobrososedskih odnosov. še vedno prisotne tiste sile, ki sc niso odrekle programa veltkonem-škega nacionalizma in ki poskušajo ta program izvajati v politični praksi. Kljub uspešnemu vsestranskemu sodelovanju s sosednjo Avstrijo teh sil nismo nikdar prezrli in je zato izvršni svet izkoristil vsako priložnost, da je v svojih stikih z uradnimi predstavniki Avstrije opozarjal na obstoj in dejavnost takih sil in na nevarnost, ki jo te sile pomenijo za obstoj prijateljskih odnosov v obmejnem področju. Že maja 1969 pa je delegacija Izvršnega sveta, ko je bila na obisku na Koroškem, posebej izrazila koroškim deželnim oblastem pričakovanje, da se bo zagotovilo proslavam ob 50-letnici plebiscita po- Čudni „argumenti“ Dr. Franci Zvritter predsednik ZSO V izjavi za avstrijsko televizijo je pred nedavnim zunanji minister dr. Krrchscblager poudari'!, da ima Jugoslavija, k'i je podpisala avstrijsko državno pogodbo, vsekakor pravico zahtevati, da se ta pogodba izpolnjuje. To velja zlasii za člen 7, ki vsebuje določita v zaščito sJo-venske in hrvaške manjšine v Avstriji. Na vprašanje, ati je Avstrija izpolnila vse določbe državne pogodbe v zvezi s slovensko manjšino, je minister odgovoril, da so jih uresničili toliko, kolikor so doslej prispevate . k mirnemu sožitju med manjšino in večino. Priznal je, da še ni bito rešeno vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov, »zato pa da so Slovenci dobiti gimnazijo, kar presega določila državne pogodbe". ZSO protestira Vest o tem, da je bilo na seji velikovškega občinskega odbora med drugim govora tudi o postavitvi spomenika vojnemu zločincu in krvniku koroških Slovencev Maier-Kaibitschu, je močno razburila vso demokratično javnost, kajti že sama misel o taki nameri pomeni brez-primerno izzivanje in žalitev koroških Slovencev ter nevarno Doživljanje nacionalizma in fašistične miselnosti. Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je v tej zvezi poslala deželnemu glavarju Simi naslednji protest: Proti naklepu občinskega odbora v Velikovcu, da postavi vojnemu zločincu Maier-Kaibitschu, glavnemu krivcu nasilne izselitve koroških Slovencev, spomenik, v imenu naprednih koroških Slovencev ogorčeno protestiramo, ker vidimo v njem izrazito provokacijo našega ljudstva in vse demokratične javnosti. Zahtevamo proti temu odločne ukrepe. Protestna brzojavka, ki jo je ZSO poslala velikovškemu županu Hospu, ipa se glasi: Naklep občinskega odbora v Velikovcu, da postavi krvniku koroških Slovencev vojnemu zločincu Maier-Kaibitschu spomenik, smatramo kot izrazito provokacijo našega ljudstva in demokratične javnosti sploh in proti načrtu ogorčeno protesti- mirjevolni karakter in preprečilo ekscese. Ob prvih vesteh o šovinističnih izpadih proti naši manjšini na Koroškem in drugje je bil o tem nemudoma obveščen Državni sekretariat za zunanje zadeve s prošnjo, da v ustrezni obliki intervenira pri avstrijskih oblasteh. Še odločnejšo intervencijo je izvršni svet zahteval nekaj dni kasneje, ko je bil obveščen o stališču Heimatdiensta, da bo »zgodovina na Koroškem začrtala končno mejo med obema narodoma, ko eden od njiju ne bo več obstajal”, ker je tako stališče grob izpad zoper obstoj Slovencev na Koroškem, kar ne more tolerirati ne le slovenski narod in Jugoslavija, marveč tudi ne demokratične sile v Avstriji, saj je poziv Heimatdiensta v bistvu poziv na kulturni genocid. Na osnovi naših obvestil in zaradi vse večjega in upravičenega nezadovoljstva, ki so ga dogodki na Koroškem in Štajerskem sprožili v naši javnosti, je Državni sekretariat za zunanje zadeve podvzel potrebne korake tako pri avstrijskem veleposlaništvu v Beogradu, kot tudi v Avstriji, kjer je naš veleposlanik obvestil predsednika avstrijske vlade g. Kreiskega in ministra za zunanje zadeve Avstrije g. Kirchschla-gerja o našem nezadovoljstvu in o reagiranju naše javnosti ob protislovenskih izpadih. (Dcflje na 8. strani) Vsi prisrčno vabljeni na tradicionalni 20. SLOVENSKI PLES ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a ki bo v soboto 9. januarja 1971 s pričetkom ob 8. uri zvečer v prostorih Delavske zbornice v Celovcu Sodelovali bodo: Beat-ansambel „Bele vrane" iz Ljubljane Inštrumentalni ansambel „Orig. Rožanski fantje" Baletni ansambel mariborske Opere Vstopnico po 30 Šilingov v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih in v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu ter pri večerni blagajni. Slovenska prosvetna zveza PREDSEDNIK KAVČIČ: Vprašanje manjšine SESTAVNI DEL POLITIKE DOBREGA SOSEDSTVA Predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Stane Kavčič je na pragu novega leta podal za avstrijsko televizijo izjavo o odnosih z Avstrijo in poudaril: Odnosi med Socialistično republiko Slovenijo in sosednjo Koroško ter drugimi avstrijskimi deželami so se vse doslej uspemo razvijali. Žal so nedavno tega nekateri dogodki na Koroškem in Štajerskem vrgli senco na te odnose in na plodno medsebojno sodelovanje in razumevanje. Niso mi znani vsi vzroki, ki so pripeljali do teh dogodkov. Lahko pa pribijem, da se v Sloveniji in Jugoslaviji ni zgodilo nič takega, kar bi dalo povod zanje. Zato pa naša javnost ni mogla mimo pretenj, uperjenih proti slovenski manjšini v Avstriji, zavedajoč se tudi tega, da sta položaj in vloga manjšine sestavni del politike dobrega sosedstva. Trdno sem prepričan, da je taksna politika v interesu obeh držav in njunih državljanov, zlasti še, če ti odnosi temeljijo na načelih nacionalne strpnosti, nevmešavanja v notranje zadeve, popolne suverenosti in neodvisnosti, demokracije in spoštovanja ter izvajanja meddržavnih pogodb. S tem da so se pristojne oblasti republike Avstrije, vključno koroška deželna vlada, distancirale od posameznih dogodkov in postopkov, vidimo pomemben korak k temu, da se popravijo posledice, ki bi se v negativnem smislu lahko odrazile na sicer dobre in vsestransko razvijajoče se medsebojne odnose. Pozdravljamo tudi odločitev zveznega kanclerja Bruna Kretskega, da se neposredno pogovarja s predstavniki slovenske manjšine na Koroškem, ki je bila brez svoje krivde glavni cilj napadov ob nedavnih dogodkih. V slovenski javnosti je imel ta korak kanclerja Kreiskega zelo pozitiven odmev. Prepričan sem, da bi z neposrednimi pogovori z manjšino lahko ustvarili še plodnejše sodelovanje v bodočnosti in postopoma reševali še vsa ostala vprašanja. Slovenska vlada je pripravljena v tem duhu odzvati se vsem pobudam in predlogom, ki bi prispevali k uresničevanju take politike. Pripravljena pa je tudi postaviti se po robu vsem poskusom, ne glede na to, s katere strani bi prihajali, ki bi bili usmerjeni proti takšni, že uveljavljeni politiki dobrega sosedstva in sodelovanja. Tudi v prihodnje se bomo vsestransko zavzemali za nadaljnji razvoj in poglabljanje odnosov z republiko Avstrijo in posebej z njenimi sosednjimi deželami. Upam in želim, da to omogočajo in tudi zahtevajo stvarni interesi Jugoslavije in Avstrije, Slovenije in mejnih avstrijskih dežel Koroške, Štajerske in Gradiščanske. Podobno se je predsednik Kavčič izrazil v pogovoru, ki ga je imel z zastopnikom avstrijske tiskovne agencije APA. Prav tako je naglasil potrebo po dobrem sosedstvu in dejal, da v Sloveniji slej ko prej prevladuje želja, naj bi meje bile le administrativnega značaja. „Ključni položaj v odnosih med obema deželama in državama zavzema položaj slovenske manjšine na Koroškem,“ je poudaril predsednik Kavčič. Menil je, da je bilo že marsikaj storjenega, kar pa je še treba urediti, se mora reševati na čim bolj človeški način, v duhu meddržavnih sporazumov in pogodb, v duhu demokracije, humanizma ter spoštovanja in priznavanja osnovnih človekovih pravic, med katere spadajo tudi pravice narodne manjšine do neoviranega kulturnega in duhovnega razvoja. Odnosi med Koroško in Slovenijo so se v letu 1970 normalno in uspešno razvijali, je ugotovil Kavčič, pred nedavnim pa je na Koroškem in Štajerskem žal prišlo do dogodkov, ki so zasejali seme nezaupanja tako pri slovenski manjšini kot tudi v slovenski javnosti. „Na te dogodke smo morali reagirati in jih obsoditi kot nekaj, kar je naperjeno proti načelom, na katerih so doslej temeljili medsebojni odnosi.“ Zal so pri takih priložnostih neizogibna tudi posamezna pretiravanja, toda z rešitvijo odprtih problemov se tistim maloštevilnim odvzame možnost, da ribarijo v kalnem in mečejo sence na tisto, kar je pozitivnega v odnosih. Ob koncu je predsednik Kavčič tudi v tem razgovoru poudaril, da je bilo v Sloveniji pozitivno zabeleženo, da se je koroška deželna vlada distancirala od takih dogodkov, zlasti pa, da je spet prišlo do razgovora med vlado in manjšino, kajti „vsak korak za izboljšanje in poglobitev naših odnosov s strani Avstrije bomo v Sloveniji pozitivno vzeli na znanje.“ OECD na pragu drugega desetletja Tiho, spričo obitice dnevnih problemov od javnosti skoraj neopaženo je 14. decembra 1970 Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj praznovala desetletnico ustanovitve. Znana pod kratico OECD je pred desetimi leti nasledila doslej delujočo Organizacijo za gospodarsko sodelovanje v Evropi — OEEC. Medtem ko je imela slednja na skrbi v bistvu gospodarsko obnovo Evrope po drugi svetovni vojni, si je OECD zastavila naslednje cilje: tesno gospodarsko sode- lovanje v svetu s ciljem, da se po tej poti doseže optimalna gospodarska rast pri finančni stabilnosti; visoka stopnja zaposlenosti in naraščajoči življenjski standard; razširitev svetovne trgovine ob upoštevanju zdrave gospodarske rasti dežel v razvoju. Te naloge si je pred desetimi leti zastavilo 19 evropskih dežel. Med njimi so bile tudi nevtralne dežele Avstrija, Švedska in Švica. iPoleg evropskih dežel so se OECD pridružile še ZDA, Kanada in Japonska. Za dosego članstva se sedaj poteguje tudi Avstralija, medtem ko je Jugoslavija že nekaj let asociirana članica. Ob petdesetletnici OECD, ki v Evropi združuje države EGS in države EFTA, pa tudi tiste, ki ne pripadajo nobenemu teh blokov, ne bo odveč, če pogledamo, v koliko je v tem času zastavljene naloge lahko Izpolnila in kakšne si zastavlja za drugo desetletje svojega delovanja. Pri tem se hočemo po-služiti ocene, ki jo je dal podpredsednik OECD Carl H. Bobleter, svoječasni državni sekretar v avstrijskem zunanjem ministrstvu. OECD si je za cilj prvega desetletja svojega delovanja postavila globalno gospodarsko rast za 50 ostotkov. Ta cilj je v povprečju svojih članic s 55 odstotki v polni meri dosegla. Zato je na tem področju svojih prizadevanj postavila za drugo desetletje cilij: povečanje socialnega produkta za 65 odstotkov. Toda kakor je bila uspešna na področju gospodarske rasti, tako je v zadnjih letih odpovedala na področju stabilizacije cen. Njene članice preživljajo val podražitev, ki ga čedalje manj lahko brzdajo. Nevarnost inflacije je pri vseh članicah očitno. Kako jo preprečiti, je zadnje čase glavna in najtežja skrb OECD. Na pragu drugega desetletja pa OECD nima le ravnokar omenjenih skrbi. Najmanj enake skrbi ji povzroča vprašanje, kako zbpljšati življenjske pogoje človeka. Medtem se je namreč 'izkazalo, da rast narodnega produkta ni vse, da je najmanj tako važna skrb, kako spričo negativnih posledic in-drustniatizacije ohraniti zdravje prebivalstva mest in industrijskih centrov, istočasno pa omejiti razvijajoče se rušenje ravnotežja v naravi krajev, ki naj bi ostali pridržani za oaze oddiha zlasti mestnega in industrijskega prebivalstva. Svoj delež ima OECD slej ko prej tudi na prizadevanjih za čim bolj kompleksno proučevanje mednarodne konjunktume politike. Na tem področju je že v preteklosti ustvarila obsežen linstrumentarij za izmenjavo spoznanj in za izdelavo kollkortoliko ustreznih prognoz. Pri tem jo je vodilo spoznanje, da sta znanost in raziskovanje najpomembnejša prispevka za gospodarski razvoj in za vzdr-žanje konkurence v prihodnjosti. Nadalje je tudi spoznala, da je v razlikah med življenjskimi pogoji po razvitih in nerazvitih deželah nevaren politični dinamit. Zato je v skladu s svojo konvencijo članice pozvala, da povečajo svoja prizadevanja v pomoči deželam v razvoju in da ta prizadevanja bolj koordinirajo kot so jih doslej. Istočasno je izdelala splošni sistem carinskih preferenc za dežele v razvoju, ki bo stopil v prihodnjih tednih v veljavo. OECD je druženje, kjer se srečujejo velike in male države. Ob neprestanem merjenju velesil se vsiljuje vprašanje: Kakšen smisel 'ima OECD-članstvo za male države? — Ta smisel je očiten, če upoštevamo, da so prav male države čedalje bolj odvisne od mednarodnega gospodarskega sodelovanja in da se od tega sodelovanja nikakor ne j(iorejo in smejo izolirati. To sodelovanje se ned*-črpa z akti odstranitve carin in kontingentov, ki ga vsebuje GATT. Mednarodno prepletanje najrazličnejših interesov je daljnosežen proces in medsebojna odvisnost naro' jel in mu zagrozil z vojnim sodiščem. Komisar je bil ves ** sebe. Skomignil ije z rameni in povedal, kako ije bilo. Orne' nit je, da je večkrat zaman opozarjal nanj in da so po p°' boju čete v Rovtah skoraj razrešili njega, Grabarja, ki se ]e tri dni klatil kdove kod, pa ni nihče klical na odgovornost-Povedal jim je, da se je Grabar napil in sedi sam v gostilnj-Bataljon bi ostal brez zavarovanja, če ne bi on razpored*1 straž in patrulj. Tušar, Blisk in Tomo so se potegnili za Peruna, da rt** je Perne, ki ga je že nameraval razorožiti in zvezati, prl' zanesel. (Dalje v prihodnji številk1) Robert a. knowlton Dnevi po poroki Zunaj pred starim hotelom so se 1 Pod živo modrim nebom igrali ga-| Jsbi in valovi so se poganjali v skale, "aula Garrison je sedela na postelji m njene drugače tako nemirne oči topo strmele v prazno. Živčno je ®ečkala brzojavko. Skozi odprta okna je prihajal v sobo čist, dišeč morski zrak, toda Paula ni videla galebov niti ni slišala valov. Zmeraj znova je mislila: Odrasla ženska sem, sama se lahko od-; ločim. Kot zakonska žena lahko odpovem, toda kot mati ne smem odpo-Vedati. Moj bog, kakšna izbira! Spet je prebrala brzojavko, toda noben čudež ni spremenil besedila, odkar ga je bila pred nekaj minutami dobila v roke. »Nicholasev izpuščaj norice stop vrocina devetintrideset zdravnik ne Pričakuje komplikacij stop ni razloga 2a razburjenje Murphy“. Gospodična Murphy se je zelo namučila, ko je sestavljala besedilo, je Pomislila Paula. Gospodična Murphy l»e bila njena znanka, nekdanja bolničarka železnih živcev. Pred odhodom 1° )e bila prosila, naj pazi na Nicky-ja> medtem ko je ne bo doma, da bi ahko dva tedna živela samo za Da-v*sa in zase. Pri tem, je zdaj pomisli pa sem na nekaj pozabila. Vdo-ya> zlasti vdova z majhnim otrokom, J* 5ebe (^a^a drugemu svetu. Lahko še kdaj postane nevesta, toda . oll več tako kot prvič. Zmeraj Je z njo njena preteklost. »Ženske se mi smilijo,“ je iz kopalnice zaklical David, „ker ne mo-reJo peti basa!" David, je pomislila, ne bova imela medenih tednov, ker ima moj sin — ?e tvoj sin — norice in ker moram * njemu. p. »Ge zadeneš pravo višino," je rekel , ayid, »akustika pod prho ni slabša na premieri v Metropolitanki." Mcky, moj ljubi sinko! Bolan si in m: Mama se je odpeljala s tvojim v0vim očetom in se bo vrnila šele ez dva tedna. j^Kopal-nična vrata so se odprla in . avid, od kolen do brade zavit v bel T’'otlr> je rekel: „Si slišala poslednji i n' Povem ti, da jim je lahko žal, niso..; Hej, kaj pa ti je?" Ne morem, je pomislila Paula, ne orem se odločiti. Rekla pa je: »Nič. . ava me boli. Bo že minilo, ko po-Pbčm kavo." st ie re^e' David, »tukaj ne iofl fei0 P° so^a^- Morala boš sama v Prid ”°[ '^aZ ^°m P°k‘tel ‘n se “^faj naročim tudi zate?" »Seveda. Krepak zajtrk. Palačinke aino. Jabolčno pito. Fižol." ra- °.sdjeno se je nasmehnila. »Vče-1 s* jedel jajca na slanini." »oeni pač prismoda," je odvrnil, s yav2aprav sem ti hotel zamolčati, si se poročila. Toda navse-stn ■ C mora^ zvedeti: res sem pri-n„°Jun. In zdaj pojdi, preden ne boš °d^la še kaj hujšega. », • je po zavitih stopnicah v Vo .'cje in ne da bi se ozrla na le-st ,ln desno šla mimo jedilnice in ob-t a Prj telefonski govorilnioi. Po-i . ko je vrata skrbno zaprla za se-!e vzela slušalko v roko in rekla: aJte mi, prosim, medkrajevno ...“ ,Ve ek>«ki gDs ji je povedal, da je v Za zasedena. »Naj vas pokličem ez Pol ure?" kom e’ bvala," je rekla Paula. »Če klical n'«8*a’ *3°m kasneje spet sama Ko boš skodelico kave. »No, ne je rekel? »Poslušaj, Paula, 'kakor koli se odločiš — soglašam. Res. Sama se moraš odločiti." Toda kako naj se odločim, je pomislila. Če bi bila živela skupaj že leto dni ali vsaj nekaj mesecev ali tudi samo mesec, potem to ne bi bil problem. Toda po dveh dneh — in ko se morava šele prav spoznati. Karkoli napravim, bo narobe, še huje, to bo smer za vse najino prihodnje življenje. Histerična mati, ki misli samo na otroka, ali sebična zakonska žena, ki misli samo nase: katera bo zmagala? LJUDSKA MODROST # Ako ne zagrabi za glavo, za rep naj nikdar. # Bolezni ni treba prositi, zakaj sama še prerano pride. 9 Ako nimaš kaj delati, pojdi hišo razkopovat, pa boš imel takoj dosti dela. # Blago se po niti nabira, a po vrvi zapravlja. # Ako ima priklenjen pes tudi odveč kosti, vendar jih drugemu ne pripusti. 9 Blaženo je mnogo ročic, a prekleto mnogo žlic. 9 Ako mož ženo zmerja, jo otroci tolčejo. 9 Bogastvo ne osreči človeka. 9 Ako je v žitnici, še ni v izbici. # Bogastvo človeku ne odpravi smrt. O Ako komu prst podaš, če te za vso roko potegniti. 9 Bogateč je toliko zadovoljen s svojim bogastvom kakor siromak s beraštvom. »Glava me še zmeraj boli," se je opravičila. »Če malo ležem, bo morda ... »Kar daj," je rekel. »Golf in krave ne sodijo skupaj." Hvaležno mu je stisnila roko in šla. Pred stopnicami je postala. Nesmiselno bi bilo leči in prepustiti mislim, da bodo krožile okoli Nickvja Davida. Tako ali tako — prepričati se mora in telefonsnka govorilnica je bila na srečo prazna. Tokrat je bila zveza prosta in ko je zaslišala trezen glas gospodične Mur-phy, so se ji kolena zašibila od olajšanja. »Odkar sem vam poslala brzojavko," je rekla dobra Murphy, »je vročina že nekoliko padla. Rad bi vedel, zakaj ne sme vstati, toda povedala sem mu, da mu mora najprej izpuščaj izginiti__ »Izginiti?" »Pred uro sem klicala lekarno in naročila benoilovo mažo," je poročala bolničarka, »nato pa sem tudi zdravniku sporočila, kako se bolnik počuti. Zdravnik meni, da imamo opravka z lažjim primerom, za vsak primer pa se bo danes popoldne še enkrat oglasil. Meni, da vam ni treba priti." »Lahko govorim z Nickyjem?“ je tiho vprašala Paula in začutila, da se gospodična Murphy obotavlja. »Saj mu ne more škoditi, če za hip vstane in pride k telefonu? Morda bi ga vzeli v naročje in___“ »Oh, saj lahko hodi! Brž ko mu obrnem hrbet, je že na nogah ... Neugnan fantič ... No, prav ...“ ^ Kratek molk, potem Nickyjev vreščeč glas: »Mami, pljuval sem! Zunaj sem se igral in moral sem pljuvati in ko mi je gospodična oblekla srajco, je našla milijon pikic na meni. To so norice!" „Nicky, kako se počutiš?" »Prima. Stavim, da sem okužil sto otrok." Premor. »No, tri pa prav gotovo." Ko je slednjič odložila slušalko, je za trenutek ostala v temni govorilnici. Čutila je, kako se ji napetost sprošča in glasno je zajokala v robec. Potem je dvakrat požrla slino, se useknila in stekla v sobo, da bi si ohladila oči. Prvo, kar je videla, so bili kovčki, ki so stali sredi sobe. Omari sta bili odprti, obešalniki so bili prazni in tudi na nočnih omaricah ni bilo več ničesar. David je rekel: »Žal mi je, Paula, Beseda slovenskih pesnikov B Dr. France Prešeren: POEZIJE, taksi mile rokopisa in prve izdaje, kaseta 200.— H Simon Gregorčič: IZBRANE PESMI, 212 str. usnje (miniaturna izdaija) 30.— I Fran Levstik: PESMI, 120 str. usnje (miinialurna izdaja) 26.— H Simon Jenko: PESMI, 172 str. usnje (miniaturna izdajo) 26.— H Dragotin Kette: PESMI, 180 str. umetno usnje (miniaturna izdaja) 30.— H Josip Murn Aleksandrov: IZBRANE PESMI, 164 str. umetno usnje (miniaturna izdaja) 30.— H Karel Destovnik Kajuh: PESMI, 64 str. umetno usnje (miniaturna izdaja) 37.— H Andrej Kokot: URA VESTI, pesniška zbitka, 72 str. ilustr. br. 50.— H Valentin Polanšek: GRAPE IN SONCE, pesniška zbirka, 78 str. br. 25.— H Ivan Minatti: BOLEČINA NEDOŽIVETEGA, pesniška zbirka, 100 str. pl. 25.— ■ Igo Gruden: PESNIKOVO SRCE, pesniška zbirka, 100 str. br. 12.— H Jože Šmit: LIRIKA ČASA, pesniška zbirka, 72 str. ilustr. ppl- 17.— B Oton Župančič: V ZARJE VIDOVE, pesniška zbirka, 94 str. br. 19.— ES LHi Novy: OBOKI, pesniška zbirka, 124 str. pl. 30.— B Tone Pavček: UJETI OCEAN, pesniška zbirka, 56 str. pl. 23.— B 'Bla Peroci: RIŠEM DAN, pesniška zbirka, 88 str. pl. 30.— B Branko Žužek: PADAJO ROŽNASI LISTI, pesniška zbirka, 64 str. ilustr. pl. 20.— B Erna Muser: VSTAL BO VIHAR, pesniška zbirka, 140 str. 'ilustr. br. 13.— B Manko Golar: POZABLJENI DAN, pesniška zbirka, 64 str. ilustr. br. 15.— B Ada Škerl: OBLEDELI PASTELI, pesniška zbirka, 56 str. pl. 25.— B Veno Taufer: JETNIK PROSTOSTI, pesniška zbirka, 68 str. pl. 26.— B Tit Vidmar: LIRIKA, pesniška zbirka, 112 str. kart. 11.— Posamezne knjige lahko naročite tudi po pošti. KNJIGARNA »NAŠA KNJIGA' CELOVEC WULFENGASSE tako neskončno žal — toda morava se vrniti domov. Pravkar je klicala moja pisarna, zaradi pogodbe z Abbott-sonom. Mnogo prej so sklenili, kot sem domneval, in zdaj se moram podvizati." Trdno jo je objel in si pritisnil njeno glavo na ramo. »Vsepovsod sem te iskal, pa te nisem mogel najti, ljubica." JANEZ ŠVAJNCER: NEVIHTA Že a je k>av‘d Pr‘šeI k njej, je pila i . erugo skodelico kave. nbe?“ se je pozanimal. H ’’^e< rajši ne," je odvrnila in se 8°tovo nasmehnila. le YZj! ie njeno roko v svojo. »Potem istrn 1 nc m‘ka ve^> ^a ki šla zdajle btat golf?" sva hotela igrati golf?" Ni se w?‘a spomniti, da bi se bila kaj o ^ nienila. ^»Seveda, če so medtem že pregnali r^e s travnika." Ho ata,kar je prinesel jajca s slani-Zanj. Ne da bi pogledal krožnik, Ob koncu poslopja sta se zaskrbljeno zazrla v mračno nebo. »Greva dalije?" je vprašala ona in vzela iz torbe zložljiv dežnik. »Počakajva, morda se bo kmalu izlilo," je odgovoril on in razprti dežnik poveznil čez njo. »Podrži tudi k sebi, sicer boš moker." »Pusti, dobro je." Svetli trakovi so segli od neba do tal. »Kegljajo," je rekel on. Ker ga je ona vprašujoče pogledala, je dodal: »Oče je tako rekel. Takrat sem bil majhen in sem se bal nevihte." »Tudi mene je bilo strah, kadar je grmelo.” S strehe je pričelo kapljati. Pomaknila sta se k steni, a tudi tam ju je močilo. Še od strani je lilo po njima. Odhitela sta pod n opuščam do konca poslopja. Med vhodnimi vrati je visel grozd teles. »Nerodna sva," je rekla ona, ko sta se vrnilo nazaj. »Zakaj? je vprašal on in ji ponudil dežnik, čeprav je čutil vodo na ramenih in za vratom. »Vedeva se kot otroka." Zasmejala sta se in gledala prati mestu, ki se je skrilo v školjko. Tudi most čez reko se je potuhnil. Ko sta Šla sem, so po njem drveli avtomobili, a zdaj ni Imel prijatelja. »Pojdiva tja," je rekla ona. »Kar tu ostaniva," ji je odgovoril. Spomnil se je na tisto. Obiskal je bolnega brata in potem je odšel za drugimi navzdol po kamnitih stopnicah. »Tam bova na suhem." Stekla sta po gramozu in pesku. V lopo s kovina--stim ogrodjem In valovito streho. Prav tedaj je blisk razparal nebo in že je treščilo. »Nevihta je onstran reke. Noju strela ne bo dosegla, je rekel on. Besede so izražale pogum, misli strah. Zdelo se mu je, da bi ju vendarle lahko zadelo. V časniku je bral: Strela je ubila moškega, 'ki se je vračal s travnika s koso na rami. Otroku mu je nekaj podobnega povedal oče. Sredi kuhinje se je stiskal k njemu in boječe gledal skozi okno. Kaj je to z mano, je pomislilo ona. Bojim se nevihte, kakor sem se bala, ko sem bila še otrok. Na ploščad je dotekala voda in vonjo so dežne kaplje zabijale kline. »Lahko bi bila ostala še zgoraj," je rekel on. »Morala sva oditi, obiskli so bili pri kroju," je odgovorila ona in se prestopila, ker je čutila vodo pod nogami. Na ploščadi je nastalo jezerce. Gledala sto mehurčke, ki so poredno poskakovali in se razblinjali. Kadar je zagrmelo, so jima pogledi uhajali na vrata. Sleklo v gornji polovici se je motno bleščalo. Zopet je blisk razparal nebo. »Zebe me," je rekla ona. »Tebe ne zebe?” »Tudii," je odgovoril on. »Morala bi si vzeti plašč.” »Ko sva odhajala od doma, je bilo nebo čisto." Ona je mislila: Hčerkin obraz je bil bled, ko sva stopila v bolniško sobo. A oči so ji živo igrale. Seglo ji je do srca, ko jima je tiho rekla: »Bala sem se, da ne bosta prišla." Nevihta se je vračala. Jezerce na ploščadi se je razlilo k njunim nogam. Pomikala sta se proti stopnicam, ki so vodile navzdol. On je prižgal cigareto. »Ne moreš brez lega?” »Brez česa?" »Spet kadiš." »Že dolgo nisem kadil." Ko sta se pred vodo umaknila na stopnice, je nehalo deževati. »Nehalo je deževati," je vzkliknila ona in odhitela iz lope. Pognal se je za njo z dolgimi koraki. »Bila ... bila sem na verandi." Poljubil jo je nežno in počasi in rekel: »Bova že še nadoknadila, Paula. Obljubim ti." Ko sta se vozila že kake pol ure, je rekla: »Čudno, da te je pisarna dosegla, ko vendar nisva imela telefona v sobi...“ »In še bolj čudno," je resno dodal, »ker si ti vzela edino govorilnico v zakup. Upam, da je Nickyju dobro in da nima več vročine." »Mnogo bolje," je odvrnila. »Toda David, kako pa sploh veš?" Spet čez pol ure je rekla: »Veš kaj, ljubezen je nekaj čudovitega. Zakaj neki mislijo ljudje, da jo zaslužijo?" »O tem sem že premišljal," je zamišljeno odvrnil David. »Ne verjamem, da jo kak človek zasluži, zakaj ljubezen ne moreš zaslužiti. Ljubezen je darilo, kot svetel nov srebrnik." Čez čas je še dodal: »Toda včasih ga je treba malce zdrgniti, da ostane svetel." Ko sta zavila na dvorišče za hišo, v kateri je Nieky prešteval svoje norice, je Paula pogledala Davida: »Lepo bi bilo, če bi bila še lahko ostala. Toda morebiti sva se v teh nekaj urah bolje spoznala, kot če bi bila tam .. »Nisva imela izbire," jo je prekinil. »Najin fant je vendar bolan." Paula je začutila, kako ji cmok vstaja v grlu in se krčevito trudila, da ne bi zajokala. Stekla je okoli voza in se naslonila nanj. »Hvala," je rekla. »Hvala, David, za to najlepše poročno potovanje." iEa dobro vol/o „Ali si bila včeraj na koncertu? Kako je bilo?" „2animivo! Jana in Jule se ločujeta, Diek ima spet novo punco, Joco se je zaletel z Drejčevim avtomobi-lo, Tine pa že tri dni popiva, medtem ko Alenka se vedno čaka na porod.“ * Raztreseni profesor zbegano stoji pred ogledalom v svojem stanovanju, s klobukom in plaščem v roki. „Zdaj pa res ne vem, ali sem ravnokar prišel domov ali pa nameravam oditi.“ Ne besede, marveč dejanja (Nadaljevanje s 1. strani) Ustrezne korake sta podvzela tudi naša generalna konzula v Celovcu in Gradcu pri deželnih vladah Koroške in Štajerske. Koroška deželna vlada se je 15. decembra 1970 distancirala od provokacij in ekstremističnih dejanj ter od pisanja glasila Hei-matdiensta „Ruf der Heimat". Avstrijski predstavniki in predstavniki obeh dežel v razgovorih z našimi predstavniki poudarjajo, da je Avstrija zainteresirana za nadalnji pozitiven razvoj dobrih sosedskih odnosov in izražajo obžalovanje, da je prišlo do neželjenih dogodkov in izražajo tudi pripravljenost, da vzpostavijo dialog z našo manjšino o njenih pravicah, ki izhajajo iz 7. člena avstrijske državne pogodbe. 19. decembra 1970 je prišlo do sestanka predsednika avstrijske vlade g. Kreiskega s predstavniki slovenske manjšine na Koroškem, ki bodo odslej po zagotovilu predsednika g. Kreiskega postali vsakoletna praksa. Glede na to, da so se avstrijski uradni krogi distancirali od šovinističnih izpadov nekaterih krogov in izrazili pripravljenost tudi za hitrejše urejanje položaja Slovencev na Koroškem, izvršni svet meni, da obstoje pogoji, ki so potrebni za nadaljevanje plodnega in vsestranskega jugoslovansko-avstrij-skega sodelovanja in še posebno sodelovanja ŠR Slovenije z obmejnimi deželami Avstrije. Izvršni svet je prepričan, da je prav vsestransko sodelovanje med državama in še posebej med obmejnimi deželami in SR Slovenijo pot, ki vodi k političnemu porazu in eliminiranju preživelih velikonemških šovinistov. Ob tem, ko se bo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, upoštevajoč številne skupne interese na področju gospodarstva, turizma, kulturne izmenjave in drugega za tako sodelovanje slej ko prej zavzemal, pa je potrebno posebej poudariti, da je tako sodelovanje lahko pristno le ob ustreznem odnosu do slovenskega naroda in še posebej do njegovega dela, ki živi v sosednji avstrijski republiki. Smučarski tečaj Slovenske mladine Naša mladinska organizacija Slovenska mladina je tudi 'letos priredila štiridnevni tečaij, ki je obsegal praktični del v smučanju in teoretični del v obliki tiilma. Čeprav fi'tm ni bil ravno najnovejši, je le zelo 'lepo pokazal posebnosti avstrijske smučarske šole 'in opozoril predvsem na spremembe, ki so v tem oziru brle uveljavljene med teli 1951 in 1957. Filim tudi ni vseboval zastarelih oblik smučanja, saj se osnovne oblike ne spreminjajo tako hitro. Nadalje je film prikazal pot od plužnega loka do najfinejše oblike tako imenovanega „vedlanja". Na žalost letošnji tečaj ni potekal v najbolj ugodnih razmerah. Najprej 'je prišlo do pogreške v objavi tečaja (tako da marsikdo rti vedel, kdaj bo res tečaj), potem pa je še zapodilo toliko snega, da nekateri interesenti sploh niso mogli prispeti. Vsi, ki so se tečaja udeležili, pa so bili izvrstno preskrbljeni v gostilni pri Lapšu na Šentjanških Rutah. Zaradi slabše udeležbe se je tečaj odvijal Je v eni skupini, ki jo je vodil študent pedagoške akodemije Danilo Prusnik. Ravno letošnja udeležba pa je prireditelje opozorila, da bodo morali v prihodnje bolj temeljito poskrbeti za organizacijo. Slovenska mladina namerava tudi v bodoče prirejati take smučarske tečaje, ki so postali že kar nekam tradicionalni v prvem tednu januarja vsakega 'leta. Seveda pa mladinska organizacija želi, da bi brli njeni tečaji bolje obiskani, saj nudijo lepo možnost za poglabljanje znanja in spretnosti v smučanju. Mirno tega pa ije to tudi priložnost za srečavanje in medsebojno spoznavanje mladih ljudi in bi v tem oziru prireditev kazalo razširiti tudi na mladino Slovenije in Tržaškega. RADIO CELOVEC Poročila: 5.00 — 6.30 — 8.00 — 10.00 — 13.00 17.00 — 19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. Dnevno oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah in praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.30 Kmetijska oddaja — 5.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika — 6.35 Glasba in dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila — 8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo — 9.00 Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 še vedno priljubljeno — 16.15 Zenska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 šport — 18.45 Note in beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite si — 19.35 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 šport iz vsega sveta. Petek, 8.1.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Zdravnik in tl — 9.30 Klavirsko delo Roberta Schuhmanna — 10.20 Zgodovinske osebnosti v glasbi — 11.00 Starodu-najski humor — 12.55 Mednarodne smučarske tekme — 14.30 Vaš konjiček — 14.45 Koroški avtorji: Nora Urban — 15.00 Božične in pastirske pesmi iz vsega sveta — 16.15 Žena v kmetijstvu — 16.45 Otroške pes- Slovenske oddale Petek, 8.1.: 13.45 Informacije — Poper in sol. Sobota, 9. 1.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — Za jugoslovanske delavce v Avstriji. Nedelja, 10. 1.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 11.1.: 13.45 Informacije — Po sledeh starih šeg in navad. Torek, 12.1.: 13.45 Informacije — Športni mozaik — Koroška povest. Sreda, 15.1.: 13.45 Informacije — Žena, družina, dom. četrtek, 14.1.: 13.45 Informacije — Domači zbori — Koroški kulturni pregled — Koroška sinoda. Petek, 15.1.: 13. 45 Informacije — Našim mladim poslušalcem — Za našo knjižno polico. RADIO LJUBLJANA Poročita: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 — 12.00 — 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 4.30 Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri Stavbeno in pohištveno mizarstvo JOHAN Veliko stavbeno in pohištveno mizarsko podjetje Johann Wuntschek je na kvalitetni in sodobno-moderni višini. V osmih letih je sedanji lastnik od očeta prevzeto podjetje razširil na desetkratni obseg. Vse svoje bogate izkušnje in sposobnosti je vložil v svoje delavnice. Podjetje se odlikuje po najboljši strokovni izdelavi in sega glas o Wuntschekovih izdelkih daleč naokoli N VVUNTSCHEK N0NČA VAS-EINERSDORF Pred nedavnim je mojster Wuntschek odprl še pohištveno razstavišče, kjer ima vsak priložnost, da se prepriča o okusni, lepi in moderni opremi. Oglejte si razstavišče — ogled se izplača! Podjetje si bo tudi v bodoče prizadevalo, da bo odjemalce — kot doslej — zadovoljilo v največji meri. mi — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Oddaja delavske zbornice — 19.15 Veselo in zabavno — 20.10 Zveneča alpska dežela — 22.20 Okretnica jugovzhod. Sobota, 9.1.: 5.05 Ljudske viže — 7.55 Naš hišni vrt — 11.00 Naša lepa domovina — 13.25 Mednarodne smučarske tekme — 13.50 Za zbiralce znamk — 14.25 Mednarodne smuč. tekme — 15.30 Voščila — 17.40 Večerni koncert — 18.00 Koroško visokošolsko pospeševanje — 18.40 Umetnostna in kulturna kritika — 20.10 Naše pesmi, naši ljudje — 21.00 Lopovski jezik nekdaj in danes — 21.30 „Ples okoli zlatega teleta" — 22.20 Plesna glasba. Nedelja, 10.1.: 6.10 Igra na orgle — 7.40 Veselo nedeljsko jutro — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.00 Nedeljsko jutro brez skrbi — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.25 Mednarodne smučarske tekme — 14.00 Iz domovine — 14.30 Voščila — 16.00 Otroška oddaja — 16.30 To je moj Dunaj — 17.05 Plesna glasba — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Deželni razgledi — 20.10 Oddaja strahov — 21.15 Zveneča alpska dežela. Ponedeljek, 11.1.: 5.05 ljudske viže — 9.00 Aktualno gospodarsko dogajanje — 10.00 Pravičnost, zakon in zgodovina — 10.45 Živimo nevarno? — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Knjižni kotiček — 14.45 Kulturni problemi Koroške — 15.00 štajersko glasbeno življenje — 16.15 Reforma vzgoje v otroškem vrtcu — 16.30 Otroški obzornik — 16.10 Operetni koktajl — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice — 18.45 Note in beležke — 20.10 Radijska igra — 21.30 Robert Stolz dirigira. Torek, 12.1.: 5.05 Ljudske viže — 9.30 Ljudska glasba — 9.55 Mednarodne smučarske tekme — 10.45 Agrarno gospodarstvo — 11.00 Ljudska glasba — 13.25 Mednarodne smučarske tekme — 14.45 Koroški visokošolski tedni — 15.00 Ljudska glasba Iz štajerske — 16.30 Lovska latovščina — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 19.15 Obisk pri koroških pihalnih godbah — 20.10 Orkestrski koncert. Sreda, 13.1.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Iz minulih časov — 9.30 Vesele note — Gledališče in koncert — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Koroška domovinska kronika — 14 45 Koroška pesem — 15.00 Ura pesmi — 16.15 Mladinsko varstvo v Avstriji — 16.30 Operetni koncert — 18.00 Oddaja industrije — 19.15 Jezik domovine — 20.10 Domovina Avstrija — 21.00 Za prijatelja planin — 21.15 Iz domovine. Cotrtek, 14.1.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Prijateljstvo — 9.30 Vesele note — 10.45 Kaj naj napravim? — 11.00 Ljudska glasba — 14.45 Zabeleženo na koroških cestah — 16.15 Mladinsko varstvo v Avstriji — 17.10 Oddaja za vojsko — 18 00 Oddaja obrtnega gospodarstva — 19.15 Kulturna prizma — 20.10 štajersko-koroška dežela v obleki norcev — 21.15 Iz domačega glasbenega ustvarjanja. Petek, IS. 1.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Pesmi narodov tekom časa — 9.30 Klavirsko delo Roberta Schumanna — 10.00 Zgodovinske slike iz Avstrije — 11.00 Ljudska glasba — 12.55 Mednarodne smučarske tekme — 14.30 Deželni razgledi — 14.45 Pisma Iz Slovenije — 15.00 Zborovski koncert — 16.15 Žena v kmetijstvu — 16.45 Otroški zbor — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Oddaja delavske zbornice — 9.15 Iz dobrih starih časov — 20.10 Iz koroškega glasbenega življenja — 22.20 Pogled k sosedu: Madžarska. vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste —• 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki in odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 19.00 Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno. Petek, 8.1.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Slovenske narodne v priredbi Petra Liparja — 12.10 Gershvvin na koncertnem odru — 12.40 Z ansamblom domačih napevov — 14. 10 Igramo po željah mladih poslušalcev — 14.35 Voščila — 15.30 Napotki za turiste — 15.40 Otožne in vedre iz naših krajev — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 človek in zdravje — 17,20 Operni koncert — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.15 Trio Franca Sušnika — 20.00 „Naj narodi pojo ..." — 20.30 „Top-pops 13" — 21.15 Oddaja o mojru in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz. TV AVSTRIJA 1 Petek, 8.1.: 10.00 Druga republika — 10.30 Kalen-darij — 11.00 Grk išče Grkinjo — 17.25 Mednarodne smučarske tekme — 18.00 človek v vesolju — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike Iz Avstrije — 18.50 Bunny in njegovi tovariši — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Komisar: Morilec z barja — 21.15 Avstrijci v Afriki — 22.15 Čas v sliki — 22.30 Na poti ob koncu tedna. Sobota, 9.1.: 15.15 ORF-koncert — 15.45 Za otroke — 16.40 Daktari — 17.30 Beatclub — 18.00 Tedenski obzornik — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Johann Strauss in njegov čas — 21.15 Šport — 21.45 čas v sliki — 22.00 Gesto morlturi. Nedelja, 10. 1.: 16.10 Za otroke — 17.05 Kontakt — 17.35 Operni vodič: Cosi lan tutte — 18.05 Otrokom za lahko noč — 19.00 čas v sliki In vprašanje tedna — GEFUNDENESGELDI Kaufe ijede Menge llebende VVEINBERGSCHNECKEN (auch Sleiinpillze u. PfifferHnge) Milto April-Miifte Jirni Zahle Hochsfpreise! Posfkarte geniigt — komme ins Haus. Ausvveise besorgt Firma VVALDKONIG J. DITZELMDLLER ~ Lager: 2326 Lanzendorf, N. D. Telefon 0 22 35/386 Buro: 1060 Wien, Konigsklosfergasse 4 Tel. 57 54 53 Sobota, 9.1.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.19 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Vesela godala — 12.10 Med baročnimi koncerti — 12.40 Poje baritonist Marcel Ostaševski — 14.10 Glasbena pravljica — 14.30 Po domače — 15.40 Pesmi is plesi iz jugoslovanskih republik — 16.40 Dobimo se ob isti uri — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Ansambel Mojmira Sepeta — 18.15 Iz baleta ..Romeo in Julija’ — 18.45 S knjižnega trga — 19.15 Ansambel Borisa Kovačiča — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.15 Panorama zabavne glasbe — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Nedelja, 10.1.: 6.00 Dobro jutro — 6.50 Danes za vas — 8.05 Umetniška pripoved — 8.35 Skladbe za mladino — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borb* in dela — 10.45 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušala — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Vedri zvoki — 14.30 Humoreska tedni — 14.50 Lepe melodije — 15.05 Nedeljsko športno pa poldne — 17.05 Iz opernega sveta — 17.30 Radijski igra — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Zabavni glasbena oddaja — 22.20 Zaplešite z nami — 23.15 Jazz. Ponedeljek, 11.1.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbeni matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9®-Cicibanov svet — 9.40 Pojeta Tatjana Gros in Zv o- , nimir špišič — 12.10 Opoldanski divertimento — 12.0 Igrajo pihalne godbe — 14.10 Iz del mojstrov lab*® glasbe — 14.35 Voščila — 15.40 Moški zbor iz Postojn® — 16.40 Iz operetnega sveta — 17.10 Ponedeljkov® glasbeno popoldne — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Ansambel Milana Križana — 20.00 Mozarto®0. opera „Figarova svatba" — 21.40 Lahka glasba 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Za ples igrajo velik' orkestri. Torek, 12.1.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.1® Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Makedonske narodne pesmi — 12.10 Iz opere »Nikol® šubič Zrinski" — 12.40 Filmske melodije — 14.10 Moi svet je glasba — 14.30 Orkester stockholmskih i'H harmonikov — 14.40 Mladinska oddaja — 15.40 O®' skočna deska — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Družba in čas — 19.15 Ansambel L°l' zeta Slaka — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Balado o ulici, radijska igra — 21.30 Lahka glasba — 22.15 iz sovjetske glasbene literature — 23.15 s popevka®1' po svetu. Sreda, 13.1.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna mo*'' neja — 9.05 Nenavadni pogovori — 9.25 |z giosbenif šol — 9.45 Pojeta Marijana Deržaj in Vice Vukov " 12.10 Lisztove klavirske skladbe 12.40 Zvoki '* glasbenih revij — 14.10 Koncertni valčki _ 14 35 Voščila —' 15.40 Simfonični orkester RTV Ljubljana " 16.40 Plesni orkester RTV Ljubljana — 17.10 Jezikov® pogovori — 17.25 Naša glasbena galerija — 18-*-Iz Puccinijeve opere „Madame Butterfly" 18.40 N®' razgovor — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Kof cert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 21.30 M* lodije za vas — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 P" pevke jugoslovanskih avtorjev. četrtek, 1«. 1.: 6.50 Beseda na današnji dan ' 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Verdi: Aida — 5-5 Slovenski pevci — 12.10 Iz opere »Boris Godunov"' 12.40 V ritmu koračnic — 14.10 Pesem iz mladih grl ' 14.30 Operetni zvoki — 14.45 Mehurčki — 15.40 črnsrt duhovne pesmi — 16.40 Portreti skladateljev zab®f ne in lahke glasbe: Franz von Suppe — 17.10 K®* cert po željah poslušalcev — 18.45 Kulturna kroniko " 19.15 Ansambel Ole Olafson — 20.00 Četrtkov v«®01 domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer s slov®" skim pisateljem Lojzetom Kovačičem — 22.15 sih1*0, nični orkester in komorni zbor RTV Ljubljana — 25-1 Jazz — 23.40 S popevkami po svetu. Petek, 15.1.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna mati00 ja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Slovenske, dalmatln*** in makedonske narodne v priredbi Rada Simoni"®*! — 12.10 Napevi in plesi Antonina Dvoraka — 12*-Po domače — 14.10 Iz albuma skladb za mladih® 14.35 Voščila — 15.30 Napotki za turiste — 15.40 Fr®1’’ Liszt v madžarski izvedbi — 16.40 Rad imam gl®5®' — 17.10 človek in zdravje — 17.20 Operni koncert i 18.15 Virtuozna glasba za violino — 18.50 Ogled®1® našega časa — 19.15 Ansambel Dorka škobernet® i 20.00 Naj narodi pojo — 20.30 „Top-pops" — 2'-1 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz pred polnočjo-: 19.30 Šport — 20.15 Kraj zločina — 21.50 Post scrip1®* — 22.20 Čas v sliki. Ponedeljek, 11.1.: 18.00 Telešport — 18.20 Otrok® za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije — 18.50 včerajšnjega dne: Kavalir stare šole — 19.16 Preg1® sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 2®1 Kraj za živali — 21.00 Poštni predal 7000 — 21.15 T«1' šport — 22.15 Čas v sliki. Torek, 12.1.: 9.55 Mednarodne smučarske tekme ' 18.00 Angleščina — 18.20 Otrokom za lahko noi 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Yancy Derringer — 19-* Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport’ 20.15 Filmske zgodbe iz Avstrije — 21.05 Glasb®® oddaja — 22.05 čas v sliki. Sreda, 13.1.: 10.00 Kaj morem postati — 1100 doba — 16.30 Za otroke — 17.15 Kdo rokodelči z n®fI’| — 17.40 Mednarodni mladinski obzornik — 18.00 F®*' coščina —- 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Sin iz Avstrije —• 18.50 Televizijska kuhinja — 19.16 ^ gled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — J®-, Obzorja — 21.15 Televizijska Igra — 22.05 čas v s1'* četrtek, 14.1.: 10.00 Kaj morem postati — 10.30 ^ je moj bližnji? — 11.00 Dear Lear — 11.30 Rimska tf dovlna — 12.00 Beethoven na Dunaju — 18.00 Halli®' ščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 SpO'*! mozaik — 18.50 Pater Brovvn — 19.16 Pregled spor*®.: 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Kako s® mogoče znebiti svojega moža, kriminalna grot«!> — 21.55 Civilizacija — 22.45 čas v sliki. Petek, 15.1.: 10 00 šolska oddaja — 10.30 M®1^ Terezija In njen čas — 11.00 Uspešna zapeljive® / 12.55 Mednarodne smučarske tekmo — 18.00 Ag<®(1 obzornik — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Sl® iz Avstrije — 18.41 Oddaja zvezne gospodarsko zb®1 niče — 18.50 Cesarlčen sel — 19.16 Pregled spored®’! '9.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Tujka In m®*1 pod posteljo — 21.10 Aktualni dogodki — 22 55 & v sliki — 23.10 Na poti ob koncu tedna. ___________________________________________^ Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih 0^! nlzacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Jan«*' odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in op1. va: 9021 Klagenlurt — Celovec, Gasometergass« ' tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška In tiskarska dr®*® z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.