7. številka. Ljubljana, v petek 10. janovarja 1902. XXXV. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pošt! prejeman za avstro-ogrske dežele aa vae leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brea pošiljanja na dom za vse leto 22 K, sa pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaBa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h ee se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga št. 12. „Slovenski Narod1' telefon št 34. — „Naroina tiskarna'1 telefon št. 85. Reelno in solidno". u. V utemeljevanju razpustnega dekreta pravi c. kr. nižjeavstrijsko namestništvo: »Vsled vse razmere presezajočih stroškov za organizacijo in reorganizacijo na jedni strani ter vsled prevzetja nevarnih zavarovanj na drugi strani, je društvo »Unio catholica« v primeroma kratkem času prišlo v denarne težave, katerih se je hotelo rešiti z izvišanjem ustanovnega zaklada potom oddaje novih deležev. Te razmere, zlasti pa način, kakor Be je poskusila in deloma tudi izvršila oddaja novih deležev, so državnemu nadzorstvenemu ohlastvu dale opetovano povod h grajam, opominom in odredbam ter bile povod, da je oblastvo društvu priporočalo, naj se prostovoljno raziđe, ako se mu ne posreči poravnati svoj financialni položaj. Ko je na mesto ministrske odredbe z dne 18. avgusta 1880 drž. zak. st. 110 stopivša ministrska odredba z dne 15. marca 1896. drž. zak. št. 31 podala možnost, poslovanje zavarovalnih zavodov uradoma preiskovati, se je pri zavarovalnici »Unio catholica« opetovano, zadnjič po stanju z 31. decembra 1900 izvršila uradna preiskava v smislu in po določilu § 39. omenjene ministrske odredbe. Uspeh preiskav je bil vedno ta, da je zavarovalnica dobila primerne ukaze, a vzlic temu se zavarovalnica ni resno potrudila, da bi bila napravila red. Pri zadnji preiskavi se je zlasti tudi naslednje dognalo: 1. Društvo se je že dlje časa kar kupčijsko bavilo z nakupovanjem in zo-petnim prodajanjem deležev ustanovnega zaklada. Tako je 1. 1899. kupilo deležev v nominalni vrednosti 10 000 K za 5000 K a zaračunilo je, da je sprejelo 10.000 K ter to postavilo v račun za 1. 1899., izdatek 5000 K pa je postavilo v račun za leto 1900. Povsem jednaka manipulacija se je nameravala tudi 1. 1900., oziroma 1901. Glasom člena IV. uvodnih določeb k pravilom »Unio catholica« z dne 28. fe-bruvarja 1889., oziroma jednako glasečih se določeb člena XII. odstavka 2. in 7. društvenih pravil z dne 2. januvarja 1901 se smejo kupovati deleži le iz kupčijskih prebitkov, in sicer potom žrebanja in torej poljubno kupovanje deležev iz druzih društvenih sredstev ne soglaša z društvenimi pravili. To postopanje zavoda obsega torej prekoračenje društvenih pravil in je z ozi-rom na slabe gmotne razmere društva toliko nevarnejše, ker se je s tem itak neznatna gotovina porabila na škodo zavarovanih članov. Vrh tega je zgoraj označeno zaračunavanje te transakcije popolnoma nedopustno, ker se je na ta način prometni račun za 1. 1899. nepraviloma kot za 10.000 K ugodnejši predstavil, račun za leto 1900 pa za isto svoto neugodnejši. 2. »Unio catholica« ni po veljavnih deželnih zakonih predpisanih prispevkov za gasilna društva raznim deželnim upravam niti naznanila, niti izplačala, dasi jih je od zavarovalnih članov pobrala. Vsled pritiska državne nadzorstvene oblasti je sicer »Unio catholica« napravila rezervo za zapadle prispevke, ali vsled nezadostnih zapiskov se ni moglo dognati, če je ta reserva primerna tozadevnim društvenim obvezam. Popisano ravnanje društva nasprotuje veljavnim zakonom. 3. Društvo ni plačalo po izpolnitvi statuaričnih pogojev zapadlih odškodnin, in sicer, kakor se je dognalo, zategadelj ne, ker ni imelo potrebnih sredstev. Tu je posebno uvaževati, da je društvo že prejelo na poza varovance spadajoči del odškodnin. Te obveze, ki zadevajo popolnoma »Unio catholica«, so se v bilanci za loto 1900. postavile v »rezervo za neporavnane škode«, dasi se sme po v* i javnih predpisih tu izkazovati samo tiste slučaje škod, ki so se ob računskem zaključku že zgodile, a se še ni dognalo, koliko da znašajo. Vsled tega vknjiževanja so refakcije povratnih zavarovalcev nepravilno izkazane, ker je njih delež pri plačilu škod previsoko, pri rezervi za škode pa prenizko izkazan. Opisano nepravilno računovodstvo obsega, ne glede, da zahtevajo splošne pravne določbe pošteno vknjiževanje, tudi prestopek zoper določbe § 31. ministrske naredbe z dne 5. marca 1896 drž. zakona št. 31., glasom katerih se mora v računskem zaključku vse poslovanje in ves izkaz premoženja jasno in razločno predočiti. Kar se tiče financialnega položaja »Unio catholice«, je po stanju z dne 31. decembra 1900 izvršena uradna preiskava zlasti pokazala, da ne glede na primankljaj v znesku 156 550 K 89 vin., ki ga bilanca izkazuje, tudi obstoječih društvenih aktiv ni smatrati za polnovredne in primerne za pokritje dotičnih svot. Posebno je tu upoštevati, da društvo z vrednostnimi papirji, ki so v zalogi pri c. kr. priv. prometni banki, ne more prosto di-sponirati, ker je »Unio catholica« temu zavodu približno ravno toliko dolžna, in se gre tu najbrž za to, da so bili ti papirji v varstvo rečenega dolga zastavljeni. V računskih zaključkih izkazane tir-jatve pri agentih in filijalkah so v primeri s premijskim revirementom posameznih zastopstev tako visoke, da se mora precej znaten odstotek teh tirjatev smatrati ne-iztirljivim. Ravno tako je preiskava izkazani znesek za razne dolžnike spoznala kot bržčas dvomljiv. Značilno za poslovanje zavoda je, da društvo računov pravnih zastopnikov ni kontroliralo, in da tudi računi raznih zastopnikov in uradnikov največ niso materielno pokriti. V računskem zaključku za dubijozne tirjatve izkazana reserva 4000 K ni torej v prav nobeni razmeri k izkazanim tir- jatvam pri agentih, filijalkah in raznih dolžnikih. Končno tudi izkazana vrednost inventarja ni v nobenem soglasju z njega dejansko vrednostjo. Ako se izkazana društvena aktiva po tem presojajo, se spozna, da društvo v resnici nima nikakih omembe vrednih aktiv, da bi zamoglo svojim, po pravilih določenim dolžnostim napram članom zadostovati, nego da je, ker nima skoro nič razpoloživih sreds.ev, odkazano izključno na to, da pritegne jamstvo članov po načelu vzajemnosti, zlasti ker ni ne reserva premij, ne reserva škod s primernimi vrednostmi v smislu § 30. ministrske naredbe z dne 5. marca 1896 državnega zak. št. 31 pokrita. Kar se tiče druzega poslovanja tega zavoda, izhaja iz poročila o preiskavi, da ima društvo toliko režijskih stroškov, da ob njih nobena zavarovalnica ne bi mogla izhajati, zlasti pa ne »Unio catholica«, ker izdaja društvo za akvizicijo in ohranitev veliko več, nego dobiva od strani pozava-rovalcev na proviziji. Iz teh razjasnil izhaja brezdvomno, da društvo ni samo bistveno grešilo zoper svoja pravila in zoper določbe ministrske naredbe z dne 18. avgusta 1880 drž. zak. štev. 110, oziroma na nje mesto stopivše ministrske naredbe z dne 5. marca 1896 drž. zak. št. 31, ampak da vsled svojega slabega gmotnega stanja tudi ne more dati upanja, da bi svoje delovanje moglo praviloma izvrševati. Pač pa je opravičen strah, da bo društvo, ako bi naprej delovalo, znatno oškodovalo koristi svojih članov, katere koristi mora država iz javnih ozirov varovati. Zaukazani razpust je torej po navedenih zakonskih določbah popolnoma utemeljen in se je moral ta razpust toliko bolj odrediti, ker ravnateljstvo tega zavoda vzlic opetovanim rezkim opominom, naj stori, kar treba za saniranje zavoda, niti resno poskusilo ni, da napravi red in tudi Koncert „G!asb. Matice" dne 5. januvarja t. 1. se je izvršil vsestransko sijajno. Mnogobrojno občinstvo je z velikim zanimanjem in očividno tudi razumevanjem sledilo resnično zanimivemu programu. Dvofakova mojstrska dela, posebno zborovska in oratorijska, iz izvajanj v »Matic.« koncertih Ljubljančan že dobro pozna, čisla in ljubi, kajti v desetletji obstanka pevskega zbora »Gl. Mat.« se je njih večina z resnično ljubez nijo in v krasno izvedenih koncertih izvajala. Opozarjamo samo na krasno uspele koncerte' velikih Dvofakovih del, kakor »Stabat Mater«, »Mrtvaški ženin«, »Sveta Ljudmila«, psalm 149, »Hvmnus«, »Te Deum« itd. V tem slavnostnem koncertu smo pa spoznali tudi ženijalnost mojstra Dvofaka kot skladatelja »programne« glasbe. Njegova najnovejša orkestralna dela: »Divja žena« in »Golobek« poleg uverture »Carneval« so bile glavne orkestralne točke. Čudovito je, s kako ženi-jalno invencijo in tehniko Dvorak vse čuvstvovanje in duševno razpoloženje narodnih in ponarodelih balad izraža. V blesteči instrumentaciji, v najlepših orke stralnih barvah, v markantnih, izrazovitih motivih slika nam sedaj naivno preprosto igranje otrokovo, njegovo kričanje, grozen strah pred divjo ženo, boj med njo in materjo otrokovo. Sedaj pa zopet očetov prihod in grozen tragičen prizor, ko najde doma mrtvega otroka in nezavestno mater. Resnično je, da glasba, ki sicer ne more dejstev slikati, izborno in vsakomur razumljivo mojstrsko slika duševna razpoloženja. Kakor »Divjo ženo«, tako ali še bolj razumelo je občinstvo simfonično pesem »Golobek«. Z žalobno koračnico je izrazil skladatelj v tugapolnih melodijah bolest, ihtenje in plakanje vdove, ki stopa za rakvijo umrlega soproga. Kako čvrst je prizor, ko mlad fant po cesti gre in žalujočo vdovo sreča. Vesela in živahna melodija trobente, spremljana s harfo in orkestrom izraža njegov veseli značaj. Hrupna in polna živahne radosti je svatba vdove z mladim ženinom. Izraz in prizor je tako mogočen, da si poslušalec živo predstavfa neštevi-len narod, mladino v divjem, strastnem plesu. Ljubavno srečo pretrga grljenje goloba, ki turobno obtožuje zločest vdovino. Čudovite harmonije segajo k srcu. Žena zblazni in konča svojo življenje. Vse te scene so tako jasno mojstrsko in razumno slikane, da poslušalec občuti hote ali nehote vsa duševna razpoloženja narodne balade. Staro narodno pesništvo ljubi take balade, polne poezije, pa tudi groznih prizorov. Krasna je Dvofakova uvertura »Carneval«. Vrvenja na plesišču, divjega strastnega plesa in ljuSavnih prizorov na plesišču ni dosedaj še noben svetovni skladatelj v takih barvah izrazil, kakor Dvofiik v tej uverturi. — Dvorni operni pevec gosp. Fran Pacal je sodeloval s krasnim svojim glasom in lepo interpretacijo v Dvofakovih ljubavnih pesmih, v tenorovi ariji iz opere »Dimitrij« in skupno z gospico Miro Devovo v prisrčnih dvo-spevih. Dvospevi so občinstvu posebno ugajali. Njih muzikalna krasota živo spominja v svoji ljubkosti izraza na skladateljeve slavne »Moravske dvospeve«. Sre-brnočisti glas gospice D evo ve v čuta-polnem petji spajal se je jako ljubko z mogočnim tenorjem gosp. Pacala. Dodala sta, spremljana po orkestru, tudi dvospev iz »Mrtvaškega ženina«, ki nas je prijetno spominjal na prelepe dunajske koncerte. Mladi sveži glas gosp. Pacala in njegova pevska umetnost sta nas jako razveselila. Umetnika vsikdar radi pozdravljamo kot gosta »Matičnih« koncertov. Pevski zbor, dika in steber umetnostnega izvajanja slovenskega in velepomemben kulturen faktor v glasbeni umetnosti slovenski, nastopil je v impozantnem številu, okoli 180 pevcev in pevk, ki je s svojim izbornim, dovršenim sodelovanjem resnično proslavljal svojega društvenega častnega člana. Skladba »Padle so pesmi v dušo mi« je polna najčistejše poezije in globo- kega čuta. Pevski, zbor dvignil je čut in poezijo z idealno lepim predavanjem, mogočnim glasom, kakor najkrasnejšim pia-nissimom. Čim večji je zbor, tem težje je fino predavanje. Vsa čast glasbeni fi-nosti in umetniškemu stremljenju tako velikega zbora. V resnici moremo biti Slovenci na tak zbor ponosni. Mogočen in za slavnost jako primeren 149. psalm, dovršeno izveden po pevskem zboru in orkestru, je zaključil to prekrasno slavlje Dvofukovega genija in njegovih del. Gosp. Ciner je prav lepo in dobro muzikalno na klavirju spremljal g. Pacala in dvospeve. Orkester, obstoječ iz 53 članov je jako korektno, dobro muzikaličnp ter z vidnim navdušenjem in vso vnemo sledil intencijam g. dirigenta in v krasnih ble-stečih barvah izvajal tako krasne skladbe. Da se je proslava šestdesetletnice dr. An-tonina Dvofaka, častnoga člana »Glasb. Matice« s tako sijajnim koncertom izvršila, gre največja zasluga neumornemu gospodu koncertnemu vodju Mateju Hu-badu, ki se ni ustrašil truda in napora ter privedel pevski zbor društveni na višino umetniškega proizvajanja in orkester tako mojstrsko izvežbal. — Koncert je bil prav dobro obiskan. Med poslušalci smo opaziti mnogo dostojanstvenikov in odličnega občinstva. v najnovejšem času od ravnateljstva samega sklenjenega prostovoljnega razpusta podjetja potom likvidacije iz ničevih razlogov ni izvršilo, in s tem preprečilo, da se ni napravil definitiven red. Od občnega zbora »Unio catholica« dne 28. junija 1901 storjeni sklep, iztirjati od članov v delno pokritje koncem leta 1890. izkazanega primankljaja 15°/„ doplačila k premijam — .kateri sklep pa se ni razglasil na način, kakor bi se društvene odredbe morale razglasiti — ki se je izvršil na ta način, da se je pri obnovitvi zavarovanja doplačilo iztirjalo, ne more sanirati društvenih razmer. Kakor kaže uradno poročilo o poslovanju od 1. januvarja do 31. julija 1901. se društvene razmere niso obrnile na bolje«. Tako se glasi utemeljevanje dekreta s katerim je c. kr. nižjeavstrijsko namest-ništvo razpustilo duhovniško zavarovalnico »Unio catholica«. Iz tega dekreta je razvidno, da je ta zavod posloval vseskoz nesolidno in neredno, da je časih naravnost sleparsko postopal ter bil zaradi tega sleparskega postopanja uradoma razgnan. _ 1' IJublJiiiii« 10 januvarja. K nemško-čeiki spravni akciji je prinesel »Pester Llovd« dva članka, iz Prage in z Dunaja. Oba smatrata posku9, doseči spravo, za precej brezupen. Dunajski dopisnik pravi, da strankam nedostaje pozitivne volje, spravo omogočiti, in da je usoda nezadržljiva. S Prage pa piše dopisnik, da so glavna zavira sprave nemški radikalci, ki zahtevajo, da se zakonitim potom določi nemščina državnim jezikom. Zato se z ozirom na svoje volilce tudi nemški naprednjaki ne upajo, hoditi sprav-Ijivejšo pot. Ako se posreči, pridobiti nemške naprednjake, da od te zahteve odstopijo, je možno, da se doseže sprava brez Vsenemcev. Potem se osnuje nova večina, ki je temelj parlamenta. Vprašanje pa je, ali bo hotela nova večina podpisati na godbo z Ogrsko. Vse stranke zahtevajo, da se sklene nagodba z Ogrsko z boljšimi pogoji. Tudi novih bremen za vojno bi nova večina ne dovolila. V najboljšem slučaju, če se torej doseže sprava, se notranje politične težave v Avstriji ne odpravijo. Zato menijo svobodomiselni in konservativni krogi, da brez ,Kaiserschnitta' ne pojde, in da je brezparlamen. tarna doba vladanja neizogibna. »Narodni Listy« pa menijo, da se spravne konference bržčas sploh ne začno. Grofa Biilowa govor. Nemški kancelar, grofBiilow je imel v velikonemškem državnem zboru zna. menit govor. Najprej je zavrnil Chamber-laina, ki je hotel braniti angleško armado v Južni Afriki 8 tem, da je napadel nemško armado. Biilo\v je naglašal, da je razmerje med Nemčijo in Anglijo prijateljsko, ki se mora v interesu obeh delov vzdržati. A nemški narod stoji previsoko, da bi ga mogla doseči krivična sodba. Tudi o Chamberlainu velja Friderika Velikega stavek: »Pustite ga, ne vznemirjajte se, saj grize granit!« Nato je Bulow zavračal trditve, da je trozveza mrtva. Trozveza ni pridobninska, nego zavarovalna družba, ki ni ofenzivna, nego naj miroljubnejša. Trozveza veže preteklost s sedanjostjo in jamči bodočnost. A trozveza daje tudi zaveznikom svobodo, da so v dobrem razmerju z drugimi državami, zato se radi italijansko-francoskega zbli-žanja ni treba vznemirjati. Pogodba Italije in Francije glede sredozemskih vprašanj ni obrnjena proti trozvezi. Danes obsega politika vse velevlasti sveta, 1. 1879. pa se je Bismarck-Andrassvjeva pogodba tikala le Avstro-Ogrske in Nemčije ter se je delala le evropska politika. Nemška politika je sedaj absolutno miroljubna. Ako trozveza Nemčiji ni posebno treba, je ta zveza vendar najboljše poroštvo za mir in da ostane vse pri starem. Nemčija mora skrbeti, da je njeno prijateljstvo vsakomur dragoceno, a njeno sovraštvo nikomur brez pomena. Vojna v Južni Afriki. Angleži se zopet bahajo z uspehi, ki pa niso posebno veliki in srečni. Lord Kitchener poroča iz Johannesburga: Med četami generala Plumerja in Buri, katere sta vodila Kristijan Botha in Oppermann, se je 3. in 4. t. m. vršil boj, v katerem so morali Buri zapustiti več svojih pozicij. Del Plumerjevih čet, obstoječ iz lahke in-fanterije, je imel težke izgube. 18 mož je padlo, 5 častnikov in 28 mož je bilo ranjenih. Buri so imeli 9 mrtvih. — Potemtakem so bili pravzaprav Angleži na slabšem in Buri so se končno le premoči umaknili. Dalje poroča Kitchener, da je bilo v minolem tednu 36 Burov ubitih, 9 ranjenih, 261 ujetih in 72 se jih je udalo. Polkovnik Kohlenbrander je te dni naskočil blizu \Vatertala bursko posadko. Pri tem je bilo 5 Burov ubitih, 29 ujetih. Lord Chamberlain je čutil zopet potrebo, braniti se očitanja, da se je začela vojna z Buri le iz koristolovstva in pohlepnosti po zlatokopih. Zato je imel v Birming-hamu govor, v katerem je svojim poslušalcem pravil, da so Angleži najliberal nejši narod na svetu, katere drugi narodi zavidajo in psujejo radi njih vrlin. To so godi že od nekdaj, in ne le v času vojne z Buri. Zato pa naj Angleži le vase zaupajo, se le nase zanašajo in le zase skrbe v »sijajni osamljenosti«. Opirajo naj se le na svoje kolonije. Krvnih bratov, Amerikancev, Chamberlain ni omenil, saj je šele te dni Mac Kinlevev protikandidat Bryan izražal na nekem shodu svoje začudenje, da američanska vlada v Wa-shingtonu ne izrazi Burom svojih simpatij. Chamberlain je dokazoval neizogibnost vojne z Buri in naglašal, da se vojna mora končati z zmago in s pridobitvijo zemlje, do katere imajo Angleži dedno (?) pravico. V istem smislu je govoril te dni tudi angleški poštni minister Londonderrv, ki je dejal, da ni niti govora o tem, da bi se dala Burom kaka neodvisnost. »Daily Ne\vs« poroča, da je indijski podkralj, lord George Hamilton, dva odlična nemška tovarnarja, ki sta mu stavila velike trgovske ponudbe, zavrnil, ker je nemško časopisje radi tekoče vojne tako sovražno. Vendar se udeleži angleški prestolonaslednik godu nemškega cesarja. Dopisi. Z Dunaja, 8. januvarja. Letošnji občni zbor društva za slov. visokošolce na Dunaji se je odlikoval s tem, da je bil izredno dobro obiskan. To dokazuje, koliko važnost pripisujejo temu društvu na Dunaji bivajoči Slovenci. Po pozdravu g. predsednika Pukla poročala sta gg. tajnik dr. Vidic in blagajnik dr. Klement Seshun o delovanji društva v minolem letu. Gosp. dr. Vidic je povdarjal, da je društvo napredovalo, da je podpiralo več revnih dijakov kot druga leta, da se je pomnožila glavnica, v tem pa je nazadovalo, da je prejelo manj podpor kot preteklo leto. Glavnica pa se je izvanredno pomnožila. Pristopil je društvu kot usta-novnik znani slovenski tržaški mecen g. Fran Kalister s 5000 K z izrecnim določilom, da se ta <=vota naloži kot glavnica, ter da se porabijo samo obresti; kot ustanovnik je društvu tudi pristopil gosp. Janez Mlakar, hišni posestnik na Dunaji s 100 K. Slavni deželni zbor kranjski je tudi letos društvu daroval 400 kron. Obroke za društveno glavnico (ustanov-nino) so plačali g. dvorni svetnik in drž. poslanec dr. Fr. Ploj, ces. svetnik Ivan Murnik, g. nadrevident Ivan Luzer. Med nabiralci se je odlikoval g. drž. poslanec Viljem Pfeifer, ki že 10. leto nabira darila za društvo. Za društvo sta nabirala tudi g. drž. poslanec Ivan Plantan in g. dr. Edvard Volčič, ces. kr. sodni tajnik v Novem Mestu. Število slovenskih posojilnic, ki so društvu poslale letos darila, se je pomnožilo, na čelu teh stoji hranilno in posojilno društvo v Ptuji s 1350 kronami. Odbor je prodal 3 delnice »Narodnega doma« v Novem Mestu »Glasbeni Matici« istotam za primerno ugodno kupnino. Iz poročila gosp. blagajnika dr. Seshuna je povzeti : društvena glavnica se je letos pomnožila za 5180 K, tako da znaša letos 16.836 K 44 v., razpoložne glavnice je leta 1900 ostalo 2188 K 76 v, prispevki rednih udov, podpornikov in dobrotnikov so to leto znašali 3867 K 19 v., obresti pa 720 K 90 v., vrnjene podpore 70 K, skupaj znaša razpoložna glavnica 6846 K 75 v. Iz te svote so se pokrili stroški: a) podpore 4363 K, b upravni stroški 205 K 6 v., c) pristojbine in provizije poštne hranilnice 7 K 75 v. skupaj 4575 K 81 v., tako da je ostalo razpoložnine 2268 K 99 v., društveno premoženje znaša ob sklepu letnega računa 19.105 K 43 t. Podpirancev je bilo 77 in sicer: 38 juristov, 21 filozofov, 8 medicincev, 4 tehniki, 2 agronoma, 1 slušatelj eksportne akademije, 1 akad. slikar, 1 akad. kipar, 1 tehnolog. Po deželah je bilo: iz Kranjske 48, iz Štajerske 18, iz Primorja 8, iz Koroške 3. V imenu preglednikov poroča gosp. sodni nadsvetnik Bogan Trnovec, da so gg. pregledovalci spise in društveno blagajno našli v uzor-nem redu. Za izvanredni trud izreče zbor društvenemu blagajniku g. dr. Seshunu enoglasno zahvalo. Predsednik g. Pukl poroča o enoglasnem odborovem sklepu, da se je g. Fran Kalister za velikodušno darilo in g. drž. poslanec Viljem Pfeifer za to, da že 10. leto nabira darila za društvo imenujeta častnima udoma; to bodi zasluženima možema v trajno zahvalo društva in podpirancev, drugim pa v posnemanje. Zbor je temu predlogu navdušeno pritrdil. Posebno zahvalo izre kel je zbor slov. časnikarstvu, osobito: »Slovenskemu Narodu«, »Slovencu«, »Edinosti«, »Domovini«, »Soči«, »Gorici«, »Novicam«, »Dolenjskim Novicam«, »Siid steirische Presse«, »Ljubljanskemu Zvonu« itd. Tem je pripisovati, da s svojimi noticami mnogo pripomorejo, da zanimanje in darežljivost pri obilnih narodnih davkih ni ugasnila. Izpred sodišča. Pri c. kr. deželni sodniji vršile so se dne 9. t. m. pod predsedstvom deželno-sodnega svetnika gosp. S c h n e d i t z a sledeče prizivne obravnave : 1. Radi hudobnega poškodovanja tuje lastnine (§ 468 k. z) sta bila pri glavni obravnavi dne 15. septembra m. 1. obsojena od c. kr. okrajne sodnije v Ljubljani Janez Kozanc in Franc Klešnik, ker sta razmetala iz kozolca Janeza Douča ajdo, porezala zeljnate glave in napravila drugo škodo. Vložila sta po dru. Kapusu vzklic, kateremu se pa ni ugodilo. 2. Kapucinada. 71 let stari kapucin P. Valentin Peč je v okolici črnega vrha beračil prf raznih kmetih za svoj klošter v Sv. Križu. Beračil je brez dovoljenja politične oblasti in nabral na ta način nad 200 zeljnatih glav. Okrajno sodišče je obsodilo patra radi tega nedovoljenega beračenja na 24 ur zapora. Prizivno sodišče je pa razveljavilo sodbo okrajne sodnije, češ, da ne spada pobiranje kapucinov in drugih beračkih redov pod citirane zakone. Pater Valentin sme torej tudi nadalje beračiti, ne da bi imel oblastveno dovoljenje. 3. Samokres. Tone Pandrup, posestnik iz Zagona pri Postojni, je napravil v gostilni »kraval«. Ko so ga gosti nalomili, je potegnil nabasani samokres iz »žaka« in mahal nevarno z njim okrog sebe. Zato ga je sodnik obsodil na 3 dni zapora in konfisciranje samokresa. Mož govori kakor rojen »dohtar« in sodnijski dvor ugodi njegovi pritožbi v toliko, da dobi svoj revolver nazaj. »Lepa hvala, gospodi,« pravi in gre odsedet svoje 3 dni. 4. Ptičji prijatelji. 64 let stari Janez \Vindisch je lovil ptiče na limanice. Prišla sta pa prijatelja ptičev Josip Handler in A. Loboda in ga povprašala za dovoljenje. Končno sta se Loboda in VVindisch stepla. Okrajno sodišče je tepenega Win-discha obsodilo vkljub temu, da je isti imel dovoljenje loviti ptiče, na 24 ur zapora, oziroma 10 K in plačilo kazenskih stroškov, deželna sodnija pa je ugodila prizivu in VVindischa popolnoma oprostila. 5. Ustreljeni pes. 21 let stari Franc Novljan iz Male Račne je ustrelil z očetovo puško psa priče Ane Stare. Sodnik ga je radi tega obsodil na 2 dni zapora in zaplenjenje puške; zadnjo sodbo pa je spremenil v 10 K globe in to globo zopet v 24urni zapor. Javni tožitelj se je vsled tega pritožil na deželno sodišče. Sodnik: »Zakaj ste psa ustrelili?« — Toženec: »Ker je grizel.« — Sodnik: »Ali ste Vi »šintar« v Mali Račni? Kaj pa Vam je naredil pes?« — Toženec: »Lajal je na-me!« — Priča Ana Stare: »Lajev je, sej je to njegov dejl.« — C. kr. deželna sodnija je potrdila prvo sodbo. 6. Kletni tat. Janez Trček iz Idrška je bil obsojen na 10 dni zapora, ker je rad krompir jedel in istega kradel iz odprte kleti Marte Sedlaj. Deželna sodnija je zavrnila njegovo pritožbo in potrdila sodbo okrajnega sodnika. 7. Sad klepetanja. Franc Griz iz Pijave Gorice je tožil Rezo Zabukovec, posestnikevo ženo, ker mu je ista baje očitala krivo prisego. Sodnik jo je obsodil na teden dnij zapora z 2 postoma in na plačilo stroškov. Obadva sta vložila proti tej sodbi pritožbo. Franceta Griz zastopa dr. gl. \Vurzbach, Rezo Zabukovec dr. Poček. Ker se ne da dokazati , da je Reza Zabukovec v istini obrekovala toženca na inkrimirani način in je to le posledica raznih klepetanj, jo dež. sodnija popolnoma oprosti. Troški bodo obema ohranili v spominu to klepetanje. 8. „Ta smrkov Janez". Bilo je na hodniku okrajne sodnije v Ljubljani. Radi neke stvari sta bila vabljena Janez Mohorčič in Anton Brglez. Zadnji stopi k prvemu in mu pravi: »Kaj boš ti pričal!« — »Kdo pa sem jaz?« ga vpraša prvi. — »Ti? Ti si ta smrkov Janez!« Drugo-krat je pozdravil Brglez Mohorčiča: »Dober dan, ta smrkov Janez !« Sodnik ga je radi tega žaljenja časti obsodil na na 24 ur zapora in dež. sodnija je potrdila to sodbo. 9. V neki kavarni v Kranju sta se sprla Janko Sajovic in Johan Fink in naposled je dejal zadnji prvemu : »Halten Sie's Maul!« Radi tega je dobil globo 30 kron, oziroma 3 dnij zapora, deželno sodišče pa je ugodilo Finkovi pritožbi in istega popolnoma oprostilo. 10. O tisti, ki je češplje tresla. Frančiška Železnik, ki je bila obsojena že dvakrat, enkrat radi tega, ker je »češplje tresla«, je bila obsojena na 4 dnij zapora. Očitala je namreč stražniku Pin-tarju, da je isti Marijo Oman samo radi tega aretiral, ker se mu ni hotela udati. Sodišče odloči, da je »notranji duševni proces«, s kakim namenom je stražnik vabil Marijo Oman seboj in da ni Franca Železnik poklicana, kritizirati njegova dejanja in je radi tega potrdilo sodbo. »Bom pa sedela 4 dnij« pravi Franca na hodniku. Dnevne vesti. V Ljubljani, 10. januvarja. — Za vseučilišče v Ljubljani poslali sta potem mestnega magistrata peticiji na ministrstvo občini Velika Var-nica pri Ptuju in pa Lokavec na Primorskem ter »Bralno društvo Sloga« v Št. Vidu pri Vipavi. — Ljubljansko učiteljstvo je volilo dne 9. t. m. namesto odstopivšega g. Jožefa Maierja novega zastopnika v c. kr. mestni šolski svet. Izvoljen je bil g. nadučitelj Fran Gabršek s 26 glasovi, in sicer v ožji volitvi z g. Luko Jele ncem, ki je dobil 20 glasov. Pripomniti je, da je proti zadnjemu raztegnil svoji tipalnici jeden mestnih katehetov, kar seveda ne pospešuje harmonije med katehetom in posvetnim učiteljstvom! — Nov konsum. Pri Sv. Mihelu pri Št. Petru na Krasu so klerikalci ustanovili novo konsumno društvo. Kurat Le-nassT menda ne izhaja več s »proliti«, ki jih ima pri posojilnici. Glavni delež pri tem kosumu znaša 50 K, opravilni pa 1 K, toda jamstvo znaša pri glavnih deležih za nadalnjih 150 K, pri opravilnih deležih pa za nadalnjih 99 K. S tem je zagotovljeno, da pridejo zadružniki popolnoma na nič, kadar nastane ban-kerot; da je bankerot gotov, za to jamči kurat Lenassi. — Poljudno znanstveno predavanje „Slov. Matice", „Zdravni-škega društva" in društva „Pravnik1* bode v nedeljo, dne 12. t. m. v veliki dvorani »Mestnega doma« ob pol 11. uri dopoludne. Predaval bode ravnatelj c. kr. umetnostrokovne šole gosp. Ivan Š u b i c o predmetu »K ako so zgrajene električne železnice, osobito pa ljubljanska?« — Velik koncert mojstra Ema-nuela Ondrička bo v nedeljo, dne 12. t. m. popoludne ob 5. uri v zgornji veliki dvorani »Narodnega doma« (ne v soboto 11. t. m., kakor je na plakatih naznanjeno). Emanuel Ondfiček je najmlajši brat mojstra Frana OndfiČka in kljub svoji mladosti, star je šele 19 let, velik mojster in umetnik, ki postaja tekmec velikega Kubelfka. Povsodi, kjer je do sedaj mladi mojster Ondfiček nastopil, z navdušenjem hvalijo njegovo čudovito tehniko, njegov globok čut in temperament, prisrčno pojoč vijolinski ton ter mojstrsko razumevanje skladb. Povsodi je dosegel fenomenalen in slaven vspeh ter burne ovacije. On je resnično umetnik najboljše vrste, in jeden najmlajših, ki stopa zmagonosno v umetnostni svet. V lanskem letu je šele začel koncertovati. Nastopil je lani v koncertu pred ruskim čarom Nikolajem s tolikim vspehom, da mu je car podelil visok red Marije Feodorovne. Ravno sedaj, v mesecih januvarju in februvarju, koncertoval bo prvikrat v mestih: Zagrebu, Dubrovniku, Spljetu, Mostaru, Sarajevi, Belgradu (pred kraljem Aleksandrom), v Zofiji (pred knezom), v Plovdivu, v Bukarešti (pred kraljico Carmen Svlva), v Carigradu, v Bu dimpešti, na Dunaju itd. To je njegovo prvo veliko potovanje. Pri koncertu bo sodeloval klavirski virtuoz Charles-Veyrych ki je bil učenec pariškega konservatorija in slavnega Stavenhagena. Koncert bo poseben umetniški užitek za Ljubljano. Vstopnice za ta koncert se dobivajo v Sešarkovi trafiki in v trgovini g. Lozarja. Priporočamo občinstvu, da obišče koncert mladega mojstra Emanuela Ondrfčka. — Ravnateljstvo nemškega gledališča nam naznanja, da od predstave v korist ubogim ni vplačalo kot čisti dobiček 20 K, kakor se nam je poročalo, ampak 37 K 60 v. — Mati in hči umrla tekom 24 ur». V dr. Bleiweisovi hiši pred škofijo umrla je včeraj popoldne 471etna šivilja Marija Topolškova, ki je preživljala sebe in svojo preko 70 let staro mater. Tekom današnje noči pa je tudi mati, ki je ležala v velikih mukah 10 let v postelji, umrla, tako da bodeta pokopani obe na isti dan. — Ustrelil se je v Divači orožniški postajevodja g. Valentin Žnidaršič; bržčas se mu je zmešalo. — ULoj. V hiši znane »šintarice« Helene Kopišarjeve v Studencu sta se hlapca Fran Šterk in Ivan Karlin sprla in je Karlin Šterku dvakrat nož zabodel v srce, vsled česar je Šterk takoj umrl. Karlin je pobegnil, a orožnik Hojšinek ga je še na ižanski cesti zasačil in izročil sodišču. — Mala statistika. V letu 1901 je bilo v ljubljanskem mestu — t. j. pri mestnem magistratu — izdanih 283 potnih pravic, in sicer 124 potnih listov in 159 potnih pravic; potem 436 delavskih knjižic in 19 potnih izkaznic. — Število ljubljanskih društev. Ljubljana je štela v preteklem letu 167 društev. — Število umrlih v preteklem letu. Leta 1901 umrlo je v Ljubljani vsega skup — z mrtvorojenimi vred — 1275 oseb. — Prva jugoslovanska tovarna za kavine surogate v Ljubljani, katere posestnik je znani rodoljubni trgovec g. Ivan J e b a č i n , ki je že naklonil družbi sv. Cirila in Metoda mnogo skupička svoje kavine primesi (cikorije), ta tovarna ima sedaj tudi dvoje lepih razglednic, kažočih lično tovarniško poslopje z gospodarskimi zgradbami in parkom. Razen tega je izdal tovarnar še eleganten koledarček z običajno vsebino in glavnimi podatki o zgodovini in vspehih slovenske šolske družbe. Prva jugoslovanska tovarna za kavine surogate — cikorijo itd. — si je vkratkem času pridobila ugled tudi izven slovenskih mej ter se število domačih odjemalcev hitro množi. Naj bi ne bilo slovenske hiše, v kateri bi ne rabili fine kavine primesi te narodno tovarne v prid družbi sv. Cirila in Metoda! — Ogenj. Včeraj dopoludne je nastal v kuhinji Neže Čarmanove, gostilni-čarke na Zabjeku št. 3, ogenj. Ko je šla gostilničarka na trg, je pustila doma pri otrocih za varuhinjo 121etno M. Piksovo. Deklica je iskala neko reč v postelji in si pri tem svetila z žveplenkami. Zatrosila je ogenj v posteljo, katera se je vnela in začela goreti. Na upitje otrok je prišla v kuhinjo branjevka A. Kataroni in pogasila ogenj. — V nožem zabodel je v noči od 8. na 9. t. m. ključarski pomočnik Iv. Karlin iz Stare Loke na Igu konjederskega hlapca Franca Sterka. Vzrok je ljubosum- nost zaradi neke ženske. Karlin se je včeraj sam zglasil pri žandarmeriji. — Prijat tat. Policija je prijela tata Josipa Malenška, ki je ukradel na južnem kolodvoru zavoj barhanta in pred dnevi zaboj drož. Malenšek je bil delavec na ^kolodvoru. — Premog sta kradla na južnem kolodvoru llletni F. J. in žena nekega delavca. Tudi dve drugi ženski sta bili prijeti, ko sta nesli s kolodvora ukraden premog. — Nezgoda. Hlapca Gašperja Mlinarja je v hlevu »pri Maliču« konj udaril s kopitom v obraz in ga močno poškodoval. — Tatvina. Vojaškemu zdravniku dr. A. Schvvabu je ukradel neznan tat iz sobe zlat prstan z briljantom, vreden 120 K. — V Ameriko. Policija je danes dopoludne na dolenjskem kolodvoru prijela nekega moža, ki je hotel nekega fanta, ki še ni zadostil vojaški dolžnosti, spraviti v Ameriko. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 29. decembra 1901 do 4. januvarja 1902. Število novorojencev 14 (=20 79 °/00), umrlih 22 (=32 76°/00), mej njimi jih je umrlo za otročico 1, za ošpicami 1, za jetiko 3, za vnetjem sopilnih organov 2, vsled mrtvo-uda 2, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 12. Mej njimi je bilo tujcev 6 (=27-2 o/o), iz zavodov 10 (=45 4 %). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za otročico 1, za ošpicami 2, za škarlatico 1, za tifuzom 2, za vratico 1 oseba. Demon-žena. Po tridnevni obravnavi je bil v sredo obsojen bivši ulanski ritmojster Aleksander pl. Cari-n a, pristojen v Senj v hrvatskem Primorju, na 4V, leta težke ječe, poostrene s postom vsakega četrt leta in s trdim ležiščem vsakega 1. februvarja. Obsojen je bil zaradi vohunstva. Direktnega dokaza, da je res izdal kake važne tajnosti vojne uprave, obravnava ni doprinesla. Carina je priznal, da je najbrž za Francijo opravljal posel nekacega vohuna, a dejal je, da je prodajal tujim agentom samo svoje kombinacije. Sodišče mu tega ni verjelo, največ zaradi tega, ker je za svoja dela prejel jako znatna plačila. Kazen je kruta, zlasti če pomislimo, kaki vzroki so zapeljali Carino, da je krenil na to pot. Aleksander pl. Carina je žrtev svoje žene; zapravljivost njegove žene ga je spravica v pogubo. Moral je vojaško službo zapustiti, ker se je vsled zaprav-ljivosti žene zakopal v velikanske dolgove in postal je vohun, da zadosti željam svoje žene. Ta je v 15 mesecih porabila samo za klobuke 700 K, za čevlje pa 400 K, za svoje toilette v poldrugem letu 25.000 K, mej tem ko mož časih še toliko ni imel, da bi se nasitil. In vendar jej je bil slepo udan, ie v trenotku, ko ga je zadela največja nesreča. Res, čudna je moč te žene; jednega moža je spravila v zgodnji grob, druzega v ječo. Adela pl. Carina je dobro znana tudi v Ljubljani in, seveda z drugim imenom, marsikomu še danes v živem spominu. Živela je tu več let s svojim prvim možem, nadporočnikom Mazzuchellijem. Stanovala je v Kolizeju, v Wolfovih ulicah in v Lassnikovi vili pod Rožnikom. Bila je tedaj najlepša in najolegantnejša dama v Ljubljani, pa tudi najbolj zapravljiva. Svojega moža je popolnoma ruinirala. Več kakor pol milijona kron je razmetala v nekaj letih in povrh napravila ie veliko dolgov. L. 1891 sta se grof Mazzuchelli in soproga preselila iz Ljubljane. Nekaj mesecev pozneje se je grof na Dunaju ustrelil, a še, ko je ležal na smrtnem odru, je grofica sklenila znanje s sedanjim svojim možem. In sedaj je druzega moža spravila živega v grob, a ko je stal pred sodniki, je imela že novo znanje. * Iz slovanskega sveta. Pevec Šaljapin bo ob velikonočnih praznikih pel v Kijevu in Odesi 25krat, za vsak večer dobi 1200 rubljev. — Brnski češki turisti nameravajo ob velikonočnih praznikih velik izlet v Dalmacijo in črno goro. — Češko pisateljsko društvo »Maj« je ustanovilo svojo lastno tiskarno. — Ta mesec je 501etnica smrti nepozabnega Jana Kol-larja, slavnega pevca »Slavy dcera«. — Dne 2. t. m. so v Sazavi pokopali znanega češkega puplicisto Pinkasa. — Dno 22. januvarja bo dovršil hrvatski Homer, frančiškan Grga Marrič osemdeseto leto svo- i jega plodovitega, velezaslužnega življenja. Po njegovih »Osvetnicih« je zaslovelo širom Hrvatske njegovo ime kot prvega hrvatskega epsko junaškega pesnika. Martič je tudi vzbudil v svojem redu najživah nejšo zanimanje in plodonosno delovanje za hrvatsko književnost. Martič je sin kršne Hrcegovine, iivi pa sedaj v bosanskem Kreševu, toda njegova domovina je vsa hrvatska zemlja, povsod ima svoje brate in častilce. Fra Grga Martič je pristna podoba navdušenega meniha. On je maš-nik, misijonar, pridigar, učitelj, pesnik, pisatelj, v svoji mladosti hraber turkoborec, gospodar in svetovalec ljudstva. Kako so nanj gledali Dunajčani, kadar se je svoje dni prišel poklonit cesarju za odlikovanje! Koščene zrasti, zvenelega obraza, sokolovega pogleda, junaškega vedenja, k temu frančiškanska kuta in na nji vojaške svetinje in zlati križci za državljanske zasluge. Evo, tako je v istini vekoslavni Martič, in tako vobče plava pred mojimi očmi podoba pristnega meniha. Slava slavnemu Hrvatu, trikrat slava našemu slovanskemu bratu! * Viktor Kecskemethv v New-Yorku? Kakor javljajo listi, se je naposled vendarle izvedelo, kje je defravdant Kecskemethv, ki je poneveril v Budimpešti 588.000 kron. Pisal je namreč sam budimpeštanskomu listu »Pesti Hirlap«, da rad povrne razun 8000 kron ves ponever-jeni denar. Pismo, ki gotovo ni ponarejeno, kakor trdi »Pesti Hirlap«, se glasi takole: »Cenjeni gospod urednik! Obžalujem svoj zločin, izgubil sem pamet, da sem mogel to storiti. Vem prav dobro, da ne morem priti domov, in tudi nočem, a tudi denarja ne maram, sovražim ga, iz-nebil bi se ga rad, vrnil bi ga pod sledečimi pogoji: Pričenši pri županu, naj izjavijo vsi kompetentni faktorji pod častno besedo, da me ne bodo več iskali, ter da me ne zadene nikaka kazen. Sicer pa pripomnim, da me itak ne bo nihče našel, ker sem se popolnoma izpremenil. Star moj znanec, s katerim sem v Budimpešti mnogo občeval, je govoril z menoj več krat o aferi Kecskemethv, in ni niti slutil, da sem jaz njegov stari prijatelj Kecskemethv. PS. Pripomnim še, da naj ne trpi radi mene nihče od uradnikov kako škodo«. Seveda je napisal to pismo bržčas kak po rednež in ne Kecske mety. * Umoril soprogo in sebe. Iz Saint-Etienne poročajo: Slaščičar Tantale je ustrelil vsled ljubosumnosti svojo soprogo, potem je porinil truplo v zakurjeno peč, kjer so našli ljudje le še posamezne njegove ogorke. Tantale je na to usmrtil tudi samega sebe. * Zamorka streljala na misijonarja. Ameriški »Glas Naroda« piše z dne 21. decembra; »V Nyaku. Mlada zamorka Marta Gibson je v minoli noči trikrat streljala na misijonarja Gustava Collinsa. Slednji je že več mesecev vodil misijonske vaje in propovedi v tukajšnjem mestu. K vajam je prišlo največ zastopnic nežnega (v Ameriki tudi črnega ali ruja-vega) spola, ker je bil Collins še mlad misijonar. Tudi mlada zamorka je prišla redno vsak dan in se je brez meje za ljubila v Collinsa, o čemur pa slednji ni hotel ničesar vedeti. Ko se je v minoli noči Collins napotil proti domu, sledila mu je Marta Gibson in trikrat nanj ustrelila. Dve krogli nista zadeli, dočim je je tretja predrla desno misijonarjevo roko. Zamorko so zaprli. Društva. — Bolniško in podporno društvo pomočnih in zasebnih uradnikov za Kranjsko ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 12. januvarja t. 1. ob 2. uri popoludne v gostilni »Mira-mar« na Starem trgu. Prosi se za polno-številno udeležbo. Odbor. — III. plesni venček zaveze hotelskih, gostilničarskih in ka-varnarskih uslužbencev se je včeraj izvršil v steklenem salonu kazine jako sijajno. Z zelenjem okrašeno plesišče se je kaj harmonično vjemalo s krasnim vencem neutrudljivih plesalk. To je bila prva plesna zabava v tem predpustu, ki je bila jako polnoštevilno obiskana. Pri vseh če-tvorkah smo našteli čez 60 parov. Ples so počastili mnogoštevilni gostilničarji, hotelirji i. dr. Zapazili smo tudi več uglednih meščanov. Gostilna in kuhinja je vse udeležence popolnoma zadovoljila, tudi postrežba bila je povsem točna. V odboru zaveze so gg.: Leop. Schreiber (načelnik), Josip Schrev (tega namestnik), Fil. Stein ko (zapisnikar) in pa odborniki: Anton Tonejo, Karol Grebenig, Karol Pospeoh Leon Pogačnik in Karol Petrovič. Odbor se je v istini vrlo potrudil, da je ta plesni venček tako sijajno uspel in prekosil vse prednike prejšnjih let ter zasluži vso pohvalo. — Narodna čitalnica v Gornjem gradu je pri svojem 22. občnem zboru si izbrala v novi odbor sledeče gg. : načelnikom Josip Krajne, veleposestnik ; namestnikom Kazimir Bratkovič, c. kr. notar; blagajnikom Josip Pristan mL, posestnikov sin ; tajnikom Josip Krajno ml. lesnega trgovca sin ; odbornikom : Jakob Božič, trgovec; Franc Kocbek, nadučitelj; Ignac Sijanec, učitelj; namestnikom: Franc Podbrežnik, tajnik okr. zastopa in Josip Mikus, gostilničar in mesar. Čitalnica se preseli v privatne prostore, ne bode torej več v gostilni, kot je bila dosedaj. — Odbor podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaji za I. 1901—1902. Pri 13. občnem zboru podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaji so bili v odbor izvoljeni nastednjf gospodje: Predsednik: Jakob Pukl, c. kr. nadporočnik v ev., sodni tolmač bolg., hrv., srb., slov. jezika, posestnik itd. Podpredsednik I.: Dr. Friderik Ploj, vitez Franc Jožefovega reda, c kr. dvorni svetnik, državni poslanec itd. Podpredsednik II.: Dr. Frančišek Simonič, c. kr. kustos v vseučiliščni knjižnici. Blagajnik L: Dr. KI. Seshun, dvorni in sodni advokat (L, Singerstrasse 7). Blagajnik II.: Dr. Janko Bab ni k, c. kr. tajnik v justičnem ministrstvu. Tajnik L: Dr. Fran Vidic, urednik državnega zakonika. Tajnik II.; Dr. Teodor Stegii, c. kr. pristav v justičnem ministrstvu. Odborniki: Ivan Luzar, nadrevident južne železnice; monsignor Frančišek Jančar, papeški častni kamornik, župnik nemškega viteškega reda; Žiga Sežun, c. kr. kontrolor v blagajnici državnih dolgov. Pre-gledovalci: Dr. Anton Primožič, c kr. profesor, pridejan ministrstvu za uk in bogočastje; dr. Josip Mantuani, c. kr. arnanuensis v dvorni knjižnici, profesor glasbe; Bogdan Trnovec, c. kr. sodni nadsvetnik pri c. kr. najvišjem kasacijskem sodišču. Odbornikovi namestniki: Dr. Vladimir Globočnik plem. Sorodolski, c. kr. dvorni svetnik; dr. Matija Murko, docent na vseučilišču, uradnik v ministrstvu za vnanje stvari, učitelj ruščine na učilišču za vzhodne jezike; dr. Anton Povšič, c. kr. tajnik pri najvišjem in kasacijskem sodišču. Pregledovalcev namestniki: Alojz Kremžar, magistratni svetnik v pok.; Alojz Karba, c kr.poštni pristav; Jožef Premem, c. kr. kontrolor poštne hranilnice. Telefonska in brzojavna poročila. Bled 10. januvarja Poroka nad-vojvodinje Elizabete s princem Win-dischgraetzem je preložena na dan 23. januvarja. Dunaj 10. januvarja. Predposve-tovanja zastran češko-nemške sprave so se začela včeraj s konferencami, ki jih je imel Korber s knezom Fiir-stenbergom in z drom. Pacakom. Danes sta imela Korber in Rezek v parlamentu dolga posvetovanj a" v tej zadevi z drom. Heroldom in drom. Kramare m. Zlasti se je Korber zanimal za stališče, ki ga je označil včeraj posl. Pantuček na tem shodu v Pragi. Pantuček je zahteval glede zunanjega uradnega jezika popolno pariteto, glede notranjega uradnega jezika pa reciprociteto. Dunaj 10. januvarja. \Volf je v svoji zadevi priobčil danes nov članek, v katerem pravi, da je jedino kriv Seidl. Zajedno prijavlja tudi pismo Seidlove tašče, gospe dr. Tschanove, katera zagovarja Wolfa in obsoja Seidla. Gradec 10. januvarja Državno pravdništvo je odredilo predpreiskavo po § 306. kazenskega zakena zaradi obglavljenja Hamerlingovega trupla. Profesor dr. Kratter pravi, da je imel od magistrata dovoljenje glavo premeriti, in da je zato mrliča obglavil. Budimpešta 10. januvarja. Pii volitvi v Galgoczu je vladni kandidat propadel in je bil izvoljen klerikalni kandidat. London 10. januvarja. Govor grofa Biilovva zoper Chamberlaina je v angleškem časopisju obudil veliko nevoljo in nekateri listi trdijo, da se vsled tega govora ohladi nemško-angleško prijateljstvo. London 10. januvarja. Poroča se. da je v Paragvaju nastala revolucija, in da so se ustaši polastili prezidenta republike. »O Uren anala glavni dobitek loterije v korist ogrevalnim sobam. Oposarjamo svoje •itatelj*, da se srečk&nje vr&i nepreklicno dnć 16. janavarja 1903. Umrli so v Ljubljani: Dne 5. januvarja: Marija Kotnik, delavka, 22 let, sv. Petra cesta St. 23, j etika. — Ivana Prohinar, uradnega sluge hči, 7 ur, Tržaška cesta št. 13, življenske slabosti. Dne 6. januvarja: Jera MarkiC, gostija, 80 let, Florjanske ulice St. 14, ostarelost. Dne 7. januvarja: Ivan KordiS, trgovec, 68 let, Emonska cesta Bt. 4, srčna hiba. — Stanko Bervar, sprevodnikov sin, 7"t mes, Vodovodna cesta §t. 28, vnetje sopilnih organov. — Joief Se-lan, delavčev sin, 1',« leta, Streliske ulice it. 15, olpice in pljučnica. Dne 8. januvarja: Marija Jevnikar, posestnikov« žena, 50 let, Vodmateki trg St. 6, naduha* V d«lelni bolnici: Dne 1. januvarja: Marija Ferkol, gostija, 62 let, srčna hiba. Dne 3. januvarja: Marjeta Knes, delavčeva žena, 33 let, vsled raka. — Fran Pajk, premogar, 57 let, zaprtje vode. — Terezija Vidergar, delavčeva žena, 29 let, prisad. Dne 4. januvarja: Ivan ValuSnik, krojaški pom.. 24 let, jetika. Dne 5. januvarja: Jakob Ivančič, dninar, 38 let, jetika. Meteorologično poročilo. ViA::.a nad morjem 306 3 m. Srednji zračili tlak 738-0 mm. Dec. || Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tempera-I tura v •C. Vetrovi Nebo - Si S 2 c 3 M ,-O C* * t. »• 9. zvečer 7447 — 22 si. 8zahod jasno s 10. 7. zjutraj 744 3 — 56 brezvetr. megla s ji 2. popol. 7432 34 al. jzahod jasno o Srednja včerajšnja temperatura 17°, nor-male: —27°. Dunajska borza dne 10. januvarja 1902. Skupni državni dolg v notah .... 99 75 Skupni državni dolg v srebru .... 9^70 Avstrijska zlata renta....... 12025 Avstrijska kronska renta 4°/) .... 96 25 Ogrska zlata renta 4°/0....... 11940 Ogrska kronska renta 4%..... 9515 Avstro-ogrske bančne delnice .... 1593'— Kreditne delnice......... 642-50 London vista.......... 238*32' Nemški državni bankovci za 100 mark 11722 20 mark............ 2342 20 frankov........... 19 03 ItalijansRi bankovci........ 9^65 C kr. cekini........... 1130 Zahvala. Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja mej boleznijo in ob smrti našega iskreno ljubljenega in nepozabnega gospoda Ivana Kordisch-a nadBprevodnika v p. in trgovca za obilno udeležbo pri pogrebu, zlasti vojaškemu Veteranskemu društvu, katero je bilo pod osebnim vodstvom gospoda Mihaliča tako mnogoštevilno zastopano, čast. gosp predsedniku mestne hranilnice i. t. d. Vaso Petričiču in slednjič tudi za krasne vence izrekamo svojo najiskrenejšo in najprisrčnejšo zahvalo. (95) V Ljubljani, 9. januvarja 1901. Marija Kordisch in Ivan Samec. kavarno dobro obiskovano in opremljeno z vso opravo, vzamem s I. marcem v najem. Ponudbe je do 15. t. m. doposlati na upravništvo »Slov. Naroda«. (84—2) Sostilsa se odda v najem! V Bohinjski Bistrici, Ujer se vrši zgradba nove železnice, se odda hiša z gostilno in vrtom pod jako ugodnimi pogoji v najem. Zraven se pa tudi lahko izvršuje pekovski ali mesarski obrt. (82—2) Več pove upravništvo »Slov. Nar.«. •gpalanda eylon-čaj Je jetlrnnt, n«•«mati«*« ji, etni, St. I v zavojčkih a K --'20, K - '5C, K T25 Št.2„ „ „ „ —"24, „ —'60, „ 1-50 Sta 3 m m ■■ m '32, n '80| h 2. se doltiva v vneli veejlh špecerijskih trgovinah. (2593—14) _ Kot dinrnistinja išče službe pri kakem odvetniku ali notarju izobražena gospica. Vstop lahko takoj. Ponudbe pod L. na upravništvo »Slov. Nar.«. (65—2) Vabilo veselicam ki se bodo vršile vsako soboto v gostilni na Žabjaku št. 3. K obilnemu obisku vabi s spoštovanjem Nežika Čar man (104) gostilničarka. Št. 46056 (B4-1) Ustanova za realce. Pri mestnem magistratu ljubljanskem izpraznjeno je eno mesto cesar Prane Jožefove ustanove za realee v znesku iOO kron na leto. Do te ustanove imajo pravico v Ljubljano pristojni ali, ko bi takih prosilcev ne bilo, na Kranjskem rojeni, revni dijaki, ki obiskujejo c. kr. višjo realko v Ljubljani. Prošnje za podelitev te ustanove vlagati je s potrebnimi dokazili vred «Io Koncu t. m. pri šolskem ravnateljstvu. Mestni magistrat ljubljanski, dne 2. januarja 1902. Varuj •svojo ženo! "iic vsako rodbino najvažnejšo , i knjigo t otroških zadevah s uezl isoć »ahvalnimi pismi pošilj* iiakretno sa 90 vin. v avgtr anamkah (odprto 70 vin.) goepa A. Kan pa, ^Berlin S. w. 230 hia-denatraaie (1912-37) Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1901. lata. Oahoi ls IdmBljana j**, kol. Pran 6ai Trbli. Oh IS. ari 24 tu po noči osobni vlak ▼ Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensferte, Inomest, Maaakavo, Ljabno , fes Selzthal v Aassee, Solnograd, fes Kleia-Baifling v Stevr, v Lino na Dtaaaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 ra sjatraj osobni vlak v Trbil, Pontabel, Beljak. Celovec, Franzaaafasta, Ljabno, Danaj, fes Selzthal v Solnograd, Inomost, fes Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbis, Pontabel, Beljak Celovec, Ljabno, Selzthal, Dunaj. — Ob 8. ori 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzeaafeste, Inomost, Maaakovo, Ljabno, fes Selsthal v Solnograd, Lend-OasUia, Zeli ob jezera, Inomost, Bregeno, Čarih, Oeaeva, Pariz, coa Klaia-Beifling v Stejrr, Line, Badefevise, Pisen, Marijine vara, Heb, Fransove vare, Karlove vara, Prago, (direktni van I. in II. razreda), Lipsko, Daaaj via Amstetten. — Ob 10. uri svefer osobni vlak v Trbia, Beljak, Pranaensfeste, Inomost, Monakovo. (Trat-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto ln v Koćovjo. Osobni vlaki: Ob 7. ari 17 m sj.itr.HJ, ob 1. uri 5 m popeladne, ob 6. ari 55 m zvečer. Prihod v Ljubljaao jai. kal. Proga li Trblia. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Monakevega, Inomosta, Franzens-festa, Solnograda, Lanca, Stevra, Ansseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in II. razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri Hi m dopoludne osobni vlak i Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Prage, direktni vozovi I. in II. razreda), Budeievic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Carina, Bregenca, Inomosta. Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 44 m popoludn« osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzunsfeste, Pontabla — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga li Novega mesta in Kooevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoladne in ob 8. uri 35 m zvečer. — Odhod lz Ljubljane drž. kol. v Eamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer, ob 10 uri 5 m le ob nedeljah in praznikih v oktobru, poslednji viak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktob-j. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob (S. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne ob £. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. (1) Dne 14. januvarja 1902 dopoludne ob 9. uri vršila se bode v hiši Čevljarske ulice št. 3 prostovoljna javna dražba različne sobne oprave h kateri se kupci vabijo. (100—1) Žrebanje že v četrtek!!! Glavni dobitek kron 40.000 vrednosti Srečice za ogrevalne sobe (Warmestuben-Lose) Svečka & 1 krono priporoCa (2659—17) J. O. MAYBR v Ljubljani. Lepo zeleno v Razglas. V Ilirski Bistrici na Kranjskem se bode prodajala konkurzna zaloga blaga iz konkurza trgovca Aleksandra Iiičan a en bloc — to je po čez — ponudbenim potom onemu, ki bode največ ponudil. Zaloga sestoji iz špecerijskega in manufakturnoga blaga, dalje iz železnine, moke in žita in je ta zaloga blaga iz trgovine v Ilirski Bistrici po sodni cenitvi vredna 15031 K 29 vin. in od gori navedene zaloge ločena zaloga blaga iz trgovine v Dolenjah 1917 K 04 vin. Za vsako zalogo blaga poslati je posebej pismeno ponudbo najkasneje do 20. januvarja 1902 upravniku konkurzne mase brez kavcije. Kupnino je plačati takoj po sprejemu ponudbe v gotovini upravniku mase in si upravnik mase izrecno pridrži pravico posamezne ali vse ponudbe sprejeti ali ne, ne da bi moral za to navesti razloge. Sprejem ali zavrnitev ponudbe naznanila se bodef,a pismeno najkasneje do 1. februvarja 1902. Popisni in cenilni zapisnik in zaloga blaga more se ogledati do 20. januvarja 1902 med sodnimi uradnimi urami v Ilirski Bistrici; uprava mase morebitnim kupcem ne jamči ni za množino ni za kakovost v cenilnem zapisniku navedenega blaga in kupec mora takoj po sprejemu svojo ponudbe na svojo nevarnost in troške zalogo blaga prevzeti. Upravnik konkurzne mase : TDx. -^.lojzlj ŽttTi 1 ćLaaAč, (43—2) c. kr. notar v Ilirski Bistrici. gozor! pozor prijatelj! Kje se toči najbolj naravno in najcenejše vino??? — Odgovorim ti jutri! v vencih ca. 20 metrov po 2 K venec, pri večjih naročilih znatno ceneje. Naročila prejema Fran Bergant, Ljubljana, Sv. Jakoba trg. (92—1) Meblirano sobo iščeta 2 samska računska podčastnika s 1. februvarjem (s hrano ali tudi brez nje). Ponudbe pod naslovom: K. P. domobranska vojašnica. (yg) išče službo za pisarja ali kaj sličnoga. Več se izve pri upravnistvu »Slov. Naroda«. (53—3) Kot blapjničarka v trgovino ali pa kot pisarica v kako pisarno želi vstopiti izobražena gospodična. Ponudbe pod A. S. Martinova cesta 23 v Ljubljani. (4—3) Lepo, skoraj nič rabljeno proda se po nizki ceni radi bolezni. (54—2) Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«. Ženski šivalni stroj skoro nov in v najboljšem stanu, proda se takoj po nizki ceni. (98) Kje? pove upravništvo »^lov. Nar.«. V najem se da lokal ozir. proda se stara dobro upoljana špecerijska trgovina z žganjetočom v nekem trgu na Dolenjskem. Pri prev-zetju zahteva se tretjina, t. j. okoli 1000 K na račun, drugo pod zmernimi pogoji. Naslov se izve pri uprav. »Slov. Naroda.« _(35-3) Razpis. Mestno županstvo razpisuje s tem zoredbo nove mestne realko xr Idriji. Zadevni načrti, pogoji in drugi pripomočki so v občinski pisarni vsakemu na ogled. Potrebne ponudbe so morajo poslati županstvu do 20. januvarja 1902. Mestno županstvo v Idriji, dne 8. januvarja 1902. (91—2) Št. 46058. (25-2) Ustanova za sirote. Pri mestnem magistratu ljubljanskem izpraznjeno je mesto Jožefe Jale-nove ustanove za sirote v znesku 84 K na leto. Prošnje za podelitev te ustanove, do katere imajo pravico v Frančiškanski, v Št. Peterski ali v Št. Jakobski župniji v Ljubljani rojene sirote, ki še niso 15 let stare, vložiti je tukaj do 20. januvarja 1.1. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljana dne 29. decembra 1901. Vabilo k plesnemu veeci kateri se bode vršil v soboto in v nedeljo dne II. in 12. januvarja 1902 ¥ gostilni „pri Majaronfikn" v Vodmatu stara št. 1. Postrežba točna. — Vina izvrstna. Začetek ob 4. uri popoludne. Vstop prost. Godba na lok. K obilni udeležbi vabi (97) Jernej Jelenič, gostilničar. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 12