PoMnin* plačana t gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cona posamezni številki Dim 1*5(1 lilo 1 LETO XII. Telelon št. 2552. LJUBLJANA, v lorek, dne 15. januarja 1929. Telefon št, 2552. ŠTEV. 7. ' Časopis za trgovino, Industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za leta 45 Din, Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. Mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. Davčne varščine. Carinarnice so do zadnjega pobirale od izvoznikov in uvoznikov, ki niso mogli dokazati, da so svoj obrat prijavili za odmero davkov, 4% davčno varščino od deklarativne vrednote izvoženega ali uvoženega blaga. Carinarnice so z dnem 1. januarja 1929 prenehale pobirati 4% davčno varščino. Davčna varščina je donašala državi izdaten dohodek, ki je nadomeščal davke, katere bi morali inozemci in razni prekučevalci in nakupovalci Plačevati v naši državi, pa so se jim znali ogniti na kakoršnikoli način. Še veliko važnejšo funkcijo pa je vršila y našem narodnem gospodarstvu, ker Je izenačevala konkurenčne pogoje oseb, ki v našo državo uvažajo ali iz naše države izvažajo blago, vršijo tu obrtne posle, pa ne plačujejo pri nas nikakih davkov. Pobiranje davčne varščine je imelo torej namen na eni sirani ščititi interese države, na drugi strani pa interese legitimne trgovine. 0b3eg interesa države na davčni varščini se presoja po večini po izmeri pobranih davčnih varščin. Iz tega, da so se za davčne varščine v zadnjih letih pobrale razmeroma neznatne vgote, se sklepa, da so interesi države z drugimi predpisi zadostno zavarovani. Ta domneva pa je pogre-šena. V zadnjih letih je donos davčne 'varšeine res nazadoval, vendar se sa-*no iz tega še ne more sklepati, da je davčna varščina postala obsoletna. Inozemski trgovci, nakupčevalci in prekupčevalci, ki vršijo v naši državi obrtna poslovanja, so bili po večini ravno vs'ed davčne varščine primorani, da vršijo svoje kupčije preko naših državljanov, ki plačujejo pri nas davke. Edino radi tega je donos davčne varščine precej nazadoval. Čim bodo pa razni inozemski trgovci in prekupčevalci doznali, da je pobiranje davčne varščine ukinjeno bodo zopet Preplavili sami naša tržišča in kupo-va’i, na primer les, živino, deželne Pridelke itd. direktno od producentov in zopet izločili našo trgovino v svojih kupčijah, da ne bo de'ežna trgovskega dobička, od katerega pošteno plačuje davke, ampak bo prihajal ta dobiček v prid inozemcem. Davčna varščina je torej v zadnjih letih dobila izrazito prohibitiven značaj in v polni meri izpolnjeval svoj namen. Za njeno nadaljno pobiranje so še danes dani vsi pogoji. V našem kupčijskem svetu se v zadnjem času Uveljavlja vedno bolj inozemski vpliv tudi g’ede agrarnih produktov, katerih imamo v izobilju. Tako je. na primer v zadnjem času ce'o Avstrija začela k nam uvažati pšenico in krompir in tudi Madžarska je vsaj v obmejni krajih začela poizkušati z uvozom svojih agrarnih produktov. Pa tudi inozemska industrija de’a v uvozni trgovini naši domači industriji občutno konkurenco. Domača industrija je carinsko vsekakor nezadostno zaščitena. Pri določanju zaščitne carine, se je namreč premalo oziralo na napredujočo raciona’izacijo inozemskih podTetij in da ta vsled nižjih režijskih stroškov in nižjih neocsrednih davkov uspešno konkurirajo domačim podjetjem. Dnvčna varščina Je te neenake konkurenčne pogoje vsaj nekoliko izenačila. Zakon o neocsrednih davkih v členu 49. izrecno statuira davčno dolžnost inozemskih tvrdk in inrzemcev, koji razširjajo svoje pos’ovanje na tu-zemstvo. Tako poslovanje mora imeti v celoti obeležje izvestne stalnosti, odnosno ponavljanja izvestnih gospodarskih aktov. Vsled tega morejo davčne uprave ugotoviti davčno dolžnost za inozemske uvoznike in izvoznike sto-prav po daljšem času, ko je davčni zavezanec davno zopet v inozemstvu in je davek pri njem, akopram bi se mu predpisal, sigurno neizterljiv. V tem oziru ne nudi tudi uredba o zavarovanju neposrednih davkov nikake pod’age za zavarovanje davkov, ker se sme zavarovanje zahtevati stoprav, čim je uvedeno odmerno postopanje, to je po ugotovitvi davčne dolžnosti. Ukinitev pobiranja varščine končno tudi ne vstreza duhu mednarodnih trgovskih pogodb. Tako niso po trgovski pogodbi katero je sklenila z našo državo Italija, italijanski državljani dolžni plačevati pri nas večjih davkov ali taks nego domačini. Ako se sedaj pušča preko meje italijansko blago brez davčne varščine, enakost v obremenitvi ni podana, kajti naš državljan naj plača davke, inozemec jih bo pa oproščen, ker je postopek za odmero davka inozemcu, ki nima v naši državi svojega stalnega bivališča ampak prihaja k nam po posUh samo od časa do časa, tako okoren, jdnosno je ugotovitev davčne dolžnosti tako počasna, da je inozemec s svojim blagom že davno preko meje, predno se mu more predpisati davek. Iz teh razlogov je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo opozorPa Generalno direkcijo na neprilike katere vstvarja ukinitev davčne varščine za državo in za gospodarstvo s predlogom, da uredbo o zavarovanju davkov tako poostri da bo možno davčne varščine od oseb, ki se bavijo z uvozom ali izvozom, pa nimajo prijavljenih .svojih podjetij davčni upravi še nadalje nobirati vsaj v tej cbMki. da je upravičen vsak uvoznik ali izvoznik zahtevati povračilo varščine, ako niso dani pogoji davčne do’žnosti. NOVI ZAKONSKI NAČRTI V TRGOVINSKEM MINISTRSTVU. V oddelku za zunanjo trgovino je izr de'an načrt za osnutek zavoda za zunanjo trgovino, ki bo pospeševal predvsem naš izvoz; nada'je je izde^n načrt zakona o kontroli izvoza kmetijskih proizvodov in izdeluje se načrt zakona o procjlašenju prostih pristanišč, oziroma carinskih pasov, nadalje zakon o razširjenju brodogradnje in razpravlja se o zgraditvi velike centralne ladjedelnice. • * * DVE NOVI CEMENTNI TOVARNI V DALMACIJI. Francoska družba Socidtč des Phos-p^ates Tunisiens, ki je prevzela večino delnic družbe Sufid, bo zgradila po povečanju elektrarne Gubana pri Splitu v Dalmaciji od 39.000 na 100000 KS dve dve novi cementni tovarni. Vrhutega bo zgradi’a Su!id poleg tovarne karbida in dušika po iz^radbi e'ektrarne f/le^e na ve'i'a je potrebne stroje že posla’a v Dalmacijo. Obeta se pri družbi tudi dobra dividenda. : Nemško gospodarstvo. Predsednik trgovske zbornice V Kolnu, dr. L. Ilagen, piše: >Priti moramo slednjič do spoznanja, da sme biti najemanje inozemskega kapitala samo začasen izhod in da se bo tako tudi zgodilo. Dalje moramo računiti s tem, da se more v dotoku inezemskega kapitala izvršiti kdaj občuten preokret. Iz tega sledi pomnožena sila po tvoritvi notranjih mož« i nosti za napravo kapita’a. Ta problem ! je temeljni problem vsega našega do-j macega gospodarstva. Če hočemo, da i s časom ne nastane resno motenje, i morata biti v vsakem narodnem go-i spodarslvu tvorba kapitala in potreba po kapitalu v skladu. Potreba po kapitalu se pa mora pod gospostvom modernega gospodarskega oblikovanja gibati v stalno se dvigajoči črti, raz-merno njeni notranji sili po ekspanziji. To velja za vsako moderno narodno gospodarstvo; z’asti pa za nemško narodno gospodarstvo, kjer pridejo k splošno veljavnim vzrokom razstoče potrebe po kapitalu še vzroki prav posebne vrste, tako n. pr. trajno naraščanje našega prebiva'stva in v prvi vrsti potreba, da doidemo tehniški napredek, ki smo ga zamudili. Zato je olajševanje in pospeševanje vseh možnosti za tvorbo kapitala ravno za nemško narodno gospodarstvo neob-hodna živ’ jenska potreba. A doslej se ta življenjska potreba ni zadosti uva-, zevala. j Sicer kaže naraščanje hranilnih j vlog v hranilnicah samo na sebi prav i razveseljivo lice, čeprav predvojne j števi’ke še davno niso dosežene; a I hranilnice so — oziroma bi vsaj morale biti — samo nabiralniki neizmerno števi'nih v narodnem gospodarstvu Raztresenih majhnih zneskov. Naraščanje njih šlevilk dokazuje le, da so dobili široki sloji prebivalst'a — delavci, nas'.avljenci in uradniki — na srečo zopet možnost, da varčujejo. Nič pa to številke ne doka7ujejo, kako je * najvažnejšim predpogojem za narodnogospodarsko zadostno tvorbo kapitala, s tvorbo rent in z rentabilnostjo gospodarstva. Rentabilnost ne pomeni samo poplačilo na podjetjih ležečih stroškov skupno s stroški davčne narave in pa izvedbo potrebnih odpisov, rentabilnost pomeni v prvi vrsti iz-plači’o primernega dobička in ne v zadnji vrsti možnost zadostnega nabiranja rezerv. V gospodarski ureditvi, ki si je ne moremo več mis^ti brez g’avniških družb, delujočih s tujimi sredstvi, je nemožnost primerne razdelitve dobička s’ednjič istega pomena kot uničenje gospodarstva samega. Pa tudi nemožnost zadostnega nabiranja rezerv, se mora v časih, kot so današnji, z njih napram prej nebmemo krajšim potekom posameznih kulturnih valov, izkazati kot eden najhujših in najpomembnejših virov nevarnosti. Že danes deli vse nemško gospodarstvo t r.ajnruij 70 ods!otki svojega čistega dobička za državo.« Tako Hagen. Na Nemškem sta g’e-de inozemskih posojil dve nasprotni si struji. Ena je za brezpogojno najemanje tujega kapitala, da se soravi nemško gospodarstvo prej v potrebni pogon nakar bi se posojil laže odp^-ča’3: druga stru'a je za domačo tvorbo ; kapita’a in za odklanjanje tujih denarnih sredstev. Zmaguje prva struja, j ker mora zaenkrat pač tako biti. I Naročajte »TrgovsM list«! Gbrtno-nadal j ovalno šolstvo v Tržiču. G. Jože Berdajs je nedavno objavil jako zanimivo statistiko o obrtno-nadaljevalnem šolstvu v Sloveniji po prevratu. V ljub^anski oblasti je bilo vseh šol 47. Od teh so imele samo žtiri od leta 1918 dalje nepretrgan pouk: Kranj, Toplice pri Zagorju, j Kropa in Tržič. Najvišje število vajen- .! cev v tržiški cbrtno-nadaljevalni šoli je bilo leta 1920,21, ko je obiskovalo Žolo 101 vajenec, najnižje pa leta 1919/20 71. Lani se je od splošne obrtno-nadaljevalne šole odcepila samostojna trgovska nadaljevalna šola, ki je štela 18 vajencev. Skupno je torej lani obiskovalo nadaljevalne šolo v Tržiču 107 vajencev. Imamo pa v Tržiču seveda dosti več vajencev. ki so vzeti iz vrst učencev meščanske šole in stopijo takoj v drugi ali tretji razred obrtno-nadaljeval-ne šo’e, ki jo polem v enem ali v dveh letih dokončajo, če ne z odličnim pa gotovo s prav dobrim uspehom in so potem mojstru z vsem svojim časom na razpolago. Na ta način imajo mojstri od vajenca z dobro šolsko pred-izobrazba dvojno korist. Prvič se hitreje nauči, drugič pa prej dokonča nad vse potrebno šolstvo. Dogodili pa so se seveda tudi drugi primeri, da je vajenec, ki je prav rad obiskoval šolo, prišel prosit razredne učitelje, naj mu dado iz kakega predmeta nezadostno, da bo mogel še eno leto hoditi v šolo, ker se hoče še več naučiti. Naše obrtništvo se že zaveda, da je treba za nastajajoče konkurence temeljite predpriprave, spoznalo je, da bo napredoval le tisti, ki je zadosti podkovan ne samo v ročnosti, temveč še bolj v upravljanju obrtnih podjetij. Načelno sprejema v uk samo take vajence, ki so sposobni za prvi razred, zato je takozvani pripravljalni razred odpravljen in ustanovljen tretji, kjer se poučujejo strokovni predmeti. V ta razred pridejo absolventi drugega in pa tisti vajenci, ki imajo tri ali štiri razrede meščanske šole, da se okoristijo še s strokovnim poukom, ki ga pogrešajo v meščanski šoli. Z mirno vestjo lahko trdimo, da morda noben kraj ne žrtvuje toliko za vzdrževanje svojega nadaljevalnega šo'stva kakor ravno Tržič. Ne izdamo pa seveda nobene tajnosti, če povemo, da nista dobili tržiški nadaljevalni šoli v preteklem šo’skem letu od države niti pare podpore — ampak sedaj daje po^g Zbornice za trgovino, obrt in industrijo oblastni odbor, kateri je v mesecu maju votiral iz prvega proračuna podporo 2000 Din za vzdrževanje tržiške nadaljevalne šole. OBNOVITEV ZRAČNEGA PROMETA IN RAZŠIRJENJE ZRAČNIH PROG V NAŠI DRŽAVI. S 15. februarjem bo zopet obnovljen redni zračni promet med Beogradom in Zagrebom. Za letošnje leto je predviden obsežen načrt o razširjenju zračnih prometnih prog v naši državi, ki naj na «ni strani omogoči čim krajše zveze s poedinimi centri, na drugi pa priključi našo državo na mednarodni zračni promet. Predvidena je med drugim tudi vzpostavitev zračne proge Dunaj—Maribor—Zagreb—Beograd—Skoplje—Solun. Tozadevna pogajanja z inozemskimi družbami in v poštev prihajajočimi državami so že v teku. Na vsak način pa je zagotovljena otvoritev proge Beograd —Solun, odnosno Skoplje. Družba za zračni promet bo v to svrho nakupila še par letal. Letala bodo istega tipa kakor so dosedanja, ki so se izkazala kot zelo sigurna, pa tudi udobna. Število letal zračno prometne družbe se bo na ta način zvišalo na šest. Če pa bo uvedena tudi redna zračna zveza Dunaj— Solun, bo kupljenih še pet do šest novih letal. Potrebna denarna sredstva so že zasigurana in družbi na razpolago. Nas najbolj zanima proga Dunaj—Solun, ker je na tej progi prejektirano postajališče w Mariboru, s čemer bo tudi Slovenija vključena v redno mrežo mednarodnega prometa, kar je vsekakor velik korak naprej in je le obžalovati, da do tega že prej ni prišlo. Zopet moramo pri tem vzbuditi spomin na projektirano progo Trst — Dunaj, kjer je bila določena vmesna postaja v Ljubljani. Prišli bi lahko pred leti do tega, toda tedaj so baš oni, ki bi morali pokazati največ interese za to, pokazali bere malo ali nič zmisla za stvar, od katere bi imeli že danes dokaj posrednih in neposrednih koristi. — Na progi Dunaj—Beograd bodo obavljala promet tudi inozemska letala, dooim bodo r.a progi Beograd— Skoplje vozila jugoslovanska, od Skoplja do Soluna pa grška letala. V Zagrebu in v Beogradu so letališča že urejena. Tudi v Skoplju je na razpolago provizorno vojaško letališče. V Mariboru je prevzel akcijo za ureditev potrebnega letališča ondotni Aeroklub, ki si je doslej pridobil za to že dokaj zaslug. Pri dobri volji in vztrajnosti le pičlega števila oseb, ki stoje na čelu mariborskega Aerokluba, se je posrečilo v razmeroma kratkem času doseči velike uspehe. ŽELEZNA RUDA NA HRVAŠKEM. Že pred 60 leti so ugotovili v gorovju pri Pleternici na Hrvaškem železno rudo; na nekem kraju v debelini 2 do 3 metrov s 63 do 75 odstotkov rudninske vsebine. Ker pa za izkoriščanje ni bilo na razpolago zadostnih sredstev, ni mogel podjetnik Goldstein nahajališč izkoriščati. V lanski jeseni se je začela za nahajališča zanimati ogrska družba Rima in bo poslala sedaj izvedence na lice inesta, da nahajališča pregledajo. Poleg j železne rude so ugotovili na višinah okoli Pletemice tudi premogovna nahajališča, o katerih pa nočejo še nič povedati. Vse to je v bližini Požege. In ker se na- 1 hajajo tam blizu, kot smo že poročali, najorž tudi izredno bogata petrolejska j najdišča, bi imeli zbrano kar vse troje: j premeg, železo in petrolej. In to j« danes najvažnejše na svetu. INŽENIRSKE ŠOLE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. V Združenih državah je bilo v minulem šolskem letu 1927/28 48 inženirskih šol s 65.620 vpisanih dijakov. Massachusetts Institute o! Technology je na prvem mestu s 2250 dijakov, Purdne univerza na drugem mestu s 2226 dijaki in univerza države Illinois na tretjem s 1820 dijaki za inženirstvo. Po podatkih prosvetnega urada federalne vlade te inženirske šole nudijo 41 tečajev. Dvajset od teh je strogo inženirskih in ostali predmeti so v zvezi z inženirstvom. V dvajsetorici inženirskih tečajev je bilo sledeče število dijakov: v tečajih za električno inženirstvo 20.240, za civilno inženirstvo 14.073, mehanično inženirstvo 11.273, kemično 5G87, arhitekturo 3256, rudarsko in metalurgično inženirstvo 2143, industrijalno in trgovinsko inženirstvo 2135, zrakoplovno 644, splošno inženirstvo 438, petrolejsko 372, tekstilno 320, pedjedesko 214, geološko 211, plinsko 101, elektrokemično 99, železniško 49, sladkorsko 44, sanitarno in občinsko 33, pomorsko 16 in inženirstvo žitnih mlinov 9. AVTOMOBILI V AMERIKI. Zedinjene države imajo zmeraj povprečno 80 do 85 odstotkov vseh avtomobilov na svetu. Govorili so o bližnji nasičenosti, pa ni nobenega sledu o tem. Od 31. decembra 1927 do 31. decembra 1928 se je število avtomobilov v U. S. A. zopet pomnožilo, za 1,463.055, in je naraslo na 24,592.370. Največ avtomobilov ima država Newyork, 2,0G0.C00. — Avtentična poročila o kupčijskih zaključkih Fordove družbe pridejo prav redko v javnost. Spričo močnega produkcijskega dviga v zadnjih mesecih se rentabilnost Fordovih obratov po prestavitvi na novi vzorec živahno diskutira.* V Detroitu, kjer se nahajajo Fordove tovarne, objavljajo doslej nedementirane izjave vodilnih strokovnjakov, po kojih delajo Fordove tovarne v Ameriki z rastočim prebitkom. V tej zvezi opozarjajo posebno na to, da se je bančna imovina družbe Ford Motor v zadnjem času zelo dvignila. O konkurenčnemu boju družb Ford Motor in General Motors bomo priobčili poseben članek. Vemo, da bosta obe družbi napravili podružnice v Evropi, oziroma, da sta jih deloma že. STANDARD OIL IZPLAČUJE REKORDNO DIVIDENDO. Na drugem mestu poročamo o vplivanju mednarodnih petrolejskih koncernov na svetovno politiko in svetovno gospodarstvo. Sedaj beremo o rekordni dividendi ameriškega velekoncerna Standard Oil. Za leto 1927 so izplačali na dividendah 213,700.000 dolarjev, za lansko leto je pa določenih 222,300.000 dolarjev. Dividenda mesecev oktober—december 1928 je bila doslej najvišja četrtletna dividenda. I BOLGARSKA SMODNIŠCNA TOVARNA. ! Gradbo in inštalicijo nove smodniščne j tovarne v Kazanliku je bolgarsko vojno ministrstvo že dvakrat razpisalo, a bre* i uspeha; tovarne razstrelivnih snovi bo-• čejo prevzeti namreč samo inštalacijo, n« pa tudi gradbe. Novi razpis loči gradbo od inšta.acije. Za gradbo je v načrtu predvidenih okoli 30 milijonov levov, za inštalacijo pa 60 milijonov. Trgovina. Brzi prevoz pošiljk iz Nemčije v naš*> državo posreduje »International Ver-kehrsgesellsckait iur Kandel und Industrie m. b. H.«, Berlin W 57, Bautzener-strasse 5. Družba ima v vseh važnejših mestih Evrope in Amerike svoja zastopstva. V ziimskih mesecih organizira redno službo z zbiralnimi vagoni iz Berlina, preko Solnograda, Zagreba, Beograda do Sofije. Družba ima posebni oddelek za balkanski promet, ki nudi tudi točne informacije glede tovornih, carinskih, izvoznih i. dr. predpisov. Za ureditev sporov s tvrdkami r Zedinjenih državah se priporoča arbitražni odbor newyorške blagovne borze (Newyork Produce Exchange). Pogoji za predložitev sporov gornjemu odboru so interesentom na vpo-g'ed v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Zastopstvo za prodajanje poljedelskih strojev. Poljska tovarna poljedelskih strojev bi poverila zastopstvo za razpečevanje svojih strojev v Sloveniji. Za podatke je pisati na: >Unia< zjednoezone fabryki maszyn — Gru-dziadz (Pomorze) — Poljska. Prireditev zagrebškega sejma v let* 1929. Prva glavna prireditev se bo vršila spomladi od 20. do 28. maja ih sicer bo obsegala 6. avtomobilski salon, 9. posebni kmetijski sejem (g spodarski stroji, razstavo perutnine, zajcev, mlečnih koz in ptic), nadalje radijsko razstavo ter turistično izložbo kot propagando za obisk Jadrana. Jesenska prireditev od 7. do 16. septembra pa bo obsegala 12. mednarodni zagrebški sejem (zbor), kateremu bo priključena velika medicinsko-higijenska razstava; poleg tega se bo vršila 14. in 15. septembra razstava živine. t. ML: LISTEK. Na samodrču v nemške dežele. (Nadaljevanje.) Vtakniti sem moral od Matkota veliko dolgoušno psovko v žep, ki pa tudi ni pomagala Ponciju Pilatu naprej. Razžaljen, nisem niti hotel več svetovati, da bi šli po kakega konjederca ali njegovo ženo, ki bi panala (kačo, da bi nam samodrč spustila iz krempljev. (Naravoslovno so kremplji .lapsus, historično pa ne, ker so take kače pravi zmaji s kremplji.) Po temperamentu fatalist sem prepustil obupane tri možakarje s Pilatom usodi in sem žvižgaje Pohorsko himno o ciganih nabral nad cesto lep šopek avriklov in planinskih encijanov. Naši samodrči, kolikor jih je bilo za nami, so lepo drug za drugim frčali mimo nas po strmini, ne da bi se količkaj zmenili za karavano s kre-pano kamelo, ampak ti »prijatelji« so imeli le pomilovalne poglede za nas. Še prezidijalni samodrč, čigar vsebina je dve uri dlje spala v Millstatlu, je zdrčal mimo nas. Videl sem, da je prezident Gustl nekaj vprašal in morda hotel ustaviti, toda škodoželjni Ko- fetkar, ki je sedel poleg šoferja, je sunil tega v rebra, naj hitro požene. Zdi se mi celo, da je mali ficeprezi-dent Ciril potegnil svoj fotografski aparat in ovekovečil cel prizor. Gorje mu, če ga kje objavi; Peter bi ga z v vinu namočeno vrvjo, Matko pa z najdaljšim svojim ravnilom tako natepel, da bi od njega, ki ga že itak ni veliko, ostal le neznaten zmazek. Meni je vseeno, ker nisem občutljiv in se rad tudi samemu sebi smejem; Poncij Pilat bi ga tudi ne obsodil na smrt. Kakor sem pozneje videl sta bila za nami še dva samodrča. Prvega smo kmalu za prezidijalnim videli, kako je počasi, zaganjajoč se zdaj sem zdaj tia, hropel v klanec proti nam v višino. Čuden je človeški značaj. Če je sam v nesreči, želi isto tudi svojemu bližnjemu. Pri nas ni bilo bolje in kar želeli smo si, da bi riam prihajajoči samodrč delal družbo. In res! Ko je s težavo pristokal do nas, se je ustavil pri koritu. Izstopila sta visok gospod s še višjo gospo — šofer je sam sedel na zadnjem sedežu — in sta šla z vedrom po vodo. Zapletli smo se v pogovor in zvedeli, da je gospod apotekar v Jajcu v Bosni, toda rojen Čeh; da je Abrahamov poto- mec, smo pa sami videli. Tega gospoda bomo še večkrat srečali in bo vsakokrat nastopil kot gospod iz Jajca. Njegov samodrč je bil slabotne narave, toda ko mu je dal piti dovolj vode, se je takoj zopet hropeč in zaganjajoč pognal proti vrhu — ne da bi nam megel pomagati. Njegove marke ne vem, najbrž je bil »Fort«, ker je odšel proč. Zadnja naša nada je bil poslednji — rešilni samodrč, ki smo ga takoj nato s precejšnjo brzino videli dr-čati v hrib. Sam od sebe se je ustavil pri žalostni skupini ob koritu in g. Susik je vprašal, zakaj počivamo. Povedali so mu, da se Pilat noče in noče pomakniti z mesta in da smo obsojeni ostati tu, če nam on ne pomaga. »To ni nič čudnega, da avtomobili ne morejo čez Katschberg « je rekel g. Šusik. ki se je že večkrat peljal tod, »treba bo zapreči vo^, da potegnejo Vaš samodrč na vrh. Gori je cestarjeva hiša, ki je s telefonom zvezana z dolino. Ko dospemo gori, bom takoj telefoniral po vole. To se je že marsikomu zgodilo in ni nič nenavadnega. Na vrhu Vas počakamo.« In zdrčal i so raorej! Tableau! Da bi videli dolg obraz g. Matkota in še daljšega čisto obupane- ga g. Petra Komarja! Da bi voli vlekli njegov krasni, novi samodrč, o katerem je njegov prodajalec rekel, da je prišel kot najboljši vzorec nalašč iz Amerike; ne to pa ne, take sramote ne preživi. Obraz mu je kar zaripel, glavo je še bolj sklonil in 8 težkimi koraki obkrožil Poncija Pilata, ki ga je pa v tem trenotku imel za Judeža Iškarjota. »Hudiča, poskušaj še enkrat,« je končno velel šoferju, ki mu je samemu že vroče prihajalo. Ta je vrtel, pritiskal in premikaval, toda Poncij Pilat je ostal trmast na svojem tronu. Žalosten se je Peter obrnil proč in debela solza se mu je utrnila iz očesa. Nisem mogel več gledati te žalostne idile na samoti v lepem gorskem kraju sredi strmega več kilometrov dolgega klanca. Bili smo kot karavana v puščavi, ki ji je poginila kamela, in je zdaj obsojena na žalostno smrt. In ko sem mislil še na to, da bo dva para volov vleklo naš samodrč v hrib in da bo žalostni Peter s sklonjeno glavo in jokajoč korakal za njim poleg Matkota, ki ga bo s koferčkom v roki tolažil, mi je v duši vstala lepa slika, ki sem jo nekoč videl in mi je ostala v neizbrisnem spominu. Naslov ji je bil »Begunci«. Mršava krava vle- Trajen vir dohodkov easp«C«|« « kraljevini SMS Pran Krav. MiSnik. “ ---------------------*—Vnrjava M nudi prodaja MAGGI'iw>h izdelkov za juhe. Petrolej — najnovejša svetovna sila. Vedno napredujoče mehaniziranje «veta, ki je v najožji zvezi z racionalizacijo, in iznajdljivost človeka, ki ■-nikdar ne miruje in ki je ravno v zadnjih desetletjih nepričakovano napredovala, sta rodili uporabno možnost *a naravni produkt, ki je postal s tem svetovna sila ogromnega pomena in ki pripomore lastniku do vlade nad vsem svetom. To je petrolej, ki pomeni eksistenčno potrebo za vse stro-|e in ki je zlasti važen v našem stoletju, v katerem izginevajo vse razdalje in v katerem si je podredil člove-'veški duh celo elemente. Dežela ali *država, kjer se petrolej nahaja, ima že naravni plus proti drugim manj »rečnim deželam in more svoje prednostno staHšče laže braniti proti onim deželam, ki so s tem naravnim produktom manj obiagodarjene ali pa nič. In zopet je Amerika ona dežela, ki -Stoji v tem oziru s svoji ogromnim 'naravnim bogatstvom na prvem mestu. Pride zraven še prirojeni trgovski duh in nepremagljiva delovna moč Amerikanca. Neka statistika iz leta 1927 kaže ogromno premoč Amerike g^ede petro'ejske produkcije. Na 'svelovni petrovski produkciji je bila ude’ežena Amerika s 84 odstotki, Rusija s 6, Perzija s 3. Pumunija z 2, Nizozemska Indija z 2, Poljska z 0-5, druge dežele z 2 5%. Vidimo, da mora Amerika s previ-čskom, ki ji ostane od domače porabe, seči na evropski trg. To tembolj, ker »e nahaja Rusija v najhujšem boju z 'ameriškimi in holandskimi prodajnimi centri; in Rusija ima v okviru svojih mej največji del evropske petrolejske produkcije in bi lahko odkrili iina že druge izredne bogate vire. Njena prodajna organizacija, ki vodi omenjeni boj, se da večkrat premalo voditi od trgovskih in preveč od političnih nagibov. V strnjeni fronti stojijo premočni koncerni proti Sovjetski zvezi, ki v svojo lastno škodo ovira in otežkoča porabo petroleja in ustanavljanje zasebnih podjetij; in to deloma iz političnih motivov, deloma vsled pomanjkanja lastnega kapitala (ekonomsko izkoriščanje petrolejskih virov zahteva velikih investicij). Evropska petrolejska produkcija je v primeri z Ameriško minimalna, a v Evropi sami je stališče Rusije na-pram drugim državam zelo prednostno; na evropski petrolejski produkciji je udeležena Rusija z 52 od- če v hrib voziček, obložen s slabim pohištvom in posteljnino. Zadaj ko-Taka gospodar in si briše solze, poleg njega caplja žena z otrokom v naročju. Hudo mi je bilo, zato sem jo kar peš mahnil naprej proti vrhu, ki je bil kak poldrug kilometer oddaljen. Na potu sem srečal najprej žandarja, ki ga je naše oko postave dr. Ogorec posjal, potem malega fantiča, ki naj bi šel v dolino po vole, ker je bil telefon pokvarjen, ter slednjič šofer-:ia Lojzeta, ki sem o njem že povedal, da je najboljši šofer v Jugoslaviji, Bolgariji in Dobrudži. G. šusik je namreč dvomil V šoferske zmožnosti našega šoferja in je poslal svojega mojstra, da še enkrat pogleda naš sa-modrč. Na vrhu sem našel gospode rešilnega samodrča lepo zleknjene po travi in kadeče cigarete. J»0e le kdo, bo Lojze spravil Ponči ja Pilata s trona.« mi je rekel dr. Rjavoled, ki ga tudi za Lojzeta zmerjajo, zato je imel tako zaupanje do šoferja Lojzeta. Ni se motil. Komaj sem prisedel in si prižgal cigareto, smo že ugledali Pilata, ki je s staro močjo rinil v hrib in se ustavil pri nas na naše veliko začudenje. Rešitev je bila jako eno- stotki, na drugem mestu je Rumuni ja, na tretjem Poljska. Nemčija s svojim 4% ne pride dosti v poštev. Kakor pri vsakem naravnem produktu so se tudi pri petroleju stvorili mogočni koncerni, ki se razdelijo v s'edeče skupine: Ameriška prodajna skupina (Standard Oil), holandska prodajna skupina (Shell), britanska prodajna skupina (Persian Oil), francoska prodajna skupina s poljskimi jamami, rumunska prodajna skupina. Kako važen je petrolej in kako ogromno potrebo imajo posamezne države, kaže uvoz Nemčije z 9CO.OOO tonami ali pa uvoz Francije z 1 300.000 tonami. Potrebo krije večinoma Amerika, čeprav eksportira tudi Rusija precejšnje množine petroleja v Nemčijo in forcira Francija uvoz poljskega petroleja, po razsulu avstrijske monarhije so prešli namreč skoraj vsi poljski viri v last francoskega kapitala. Številke nam pravijo, kako nevaren bi bil v tem oziru kakšen političen konflikt in kako nevarno bi bilo za razne države, če bi se jim dovoz petroleja preprečil. Rusija menda položaja v Evropi ne izkorišča zadosti racionalno; kajti kljub vsem dogovorom pošilja petrolej v Nemčijo zelo neredno, kar seveda drugi koncerni takoj izrabijo. Za preskrbo Srednje Evrope s petrolejem igra precej važno vlogo tudi Rumunija; a njena pod jetja delajo vsa s kapitalom družbe Shell. Svetovni koncern Shell ima naravnost grozljivo veličino; njegova produkcija leta 1927 je' znašala deset milijonov angleških ton. Prevladujoči pomen koncernov nam je še bol j viden, če si predstavljamo kritje svetovne potrebe po njih: Standard Oil s priključenimi podjetji dobavlja 43 odstotkov svetovne porabe, Shell 25%, Anglo-Persian 3%, ti trije koncerni skupaj torej 71%. To so številke, ki nam odprejo nekoliko tudi vpogled za kulise svetovne politike. Avtomobilstvo, avl-jatika, brodovje itd., vse je odvisno od petroleja, in države, ki ga nimajo, so zelo na slabem. Tembolj bomo veseli, če se bodo obistinde vesti, ki smo jih omenili in ki govorijo o velikih petrolejskih najdiščih pri Sisku na Hrvaškem. Pranj, fra, Ms Hi noj in o;I;b »ILIRI J A« Vilharjeva cesta (za Glavnim kol.), Kralja Petra trg 8, Miklošičeva c. 4 Teletu« Star. 2820. stavna. Lojze je segel v Pilatovo osrčje, odvil malo cevko, pihnil vanjo in jo zopet pritrdil. Ko je nagnal motor, je Poncij Pilat, kot bi se nič ne zgodilo, skočil s trona in zdrčal v hrib. Bilo je le malo zaplinjenje te cevke, za katero pa praktični šofer in teoretični Matko nista vedela. Tako se konča žalostna tragedija na 1641 m visokem Kačjem brdu, obenem pa tudi to poglavje. Poncij Pilat nam potem celo pot ni več nagajal, ampak se je izkazal kot prvovrstni samodrč, vreden Petrovega zaupanja in prodajalčeve pohvale. (Dalje prihodnjič.) BRAZILIJA ZVIŠUJE TEKSTILNO CARINO. Opetovano smo pisali, kako se bori lancashirska tekstilna industrija na Angleškem za svoj obstoj. Sedaj jo je zadel nov udarec: brazilski kongres je sprejel uvedbo novih carinskih uvoznih postavk za tekstilije. Vrednost iz Lan-cashirea v Brazilijo eksportiranih tekstilij znaša na leto 2 'A milijona funtov. Carina, ki je bila že doslej zelo velika in ki je znašala 75% blagovne vrednosti, je sedaj zvišana na 100 odstotkov in bo stopila najbrž v veljavo po običajnih 90 dneh. Pšenična vojska sme d! Kanado in S. U. A. Že parkrat smo zapisali, da je spričo ogromnega letošnjega žitnega pridelka producentom oziroma lastnikom zadrževanje žita nemogoče, češ, da bi se morda cene dvigni .e. Po raznih neuspelih poskusih v U. S. A. v obrambo cen morajo ostale produkcijske de-že’e slednjič uvideti, da pri sedanjem položaju ne smemo več vprašati po ceni, temveč da moramo biti veseli, če moremo blago sploh prodati. Končno je pa zguba še zmeraj večja, če b’aga ne prodamo, kar se more pri sedanjih množinah lahko zgoditi, kot pa da ga prodamo pod nabavnimi stroški, kar se v Ameriki že dogaja. V tem spoznanju hočeta tako Kanada kot Amerika spraviti zmeraj večje pšenične množine med konsumente. Sedaj so pa pristanišča v Kanadi že zamrznila, in plovba pri tem zelo trpi. Da pa ne zgubijo časa, so se Kanadci odločili, da odpravijo pšenične množine pre--Jco nezaledenelih severovzhodnih ameriških pristanišč ven v svet. Spričo dejstva pa, da hočejo Ainerikanci sami spraviti na trg kolikor mogoče kmalu velike množine, zahtevajo ameriški farmerji od vlade, da naj prevoz kanadske pšenice preko ameriških pristanišč prepove. To bi zadelo v Kanadi seveda na najhujši odpor in ni izključeno, da bi prišlo ob poostrenem položaju do pšenične vojske med obema državama. Lastniki zalog so zgubili glavo in se hočejo blaga znebiti za vsako ceno. To tembolj, ker se glasijo tudi poročila iz dežel, ki pozneje žanjejo, izredno ugodno, n. pr. iz Argentine. Po zadnji uradni cenitvi bo znašal letošnji argentinski eksportni pšenični previšek 30 milijonov kvarterjev, kar je največji plus v zadnjih petnajstih letih. VELIK DVIG AMERIŠKE ZUNANJE TRGOVINE. Zunanja trgovina Amerike v letu 1928 izkazuje napram prejšnjemu letu precejšen dvig. Vrednost ameriškega izvoza je znašala ca 5000 milijonov dolarjev, leto prej 4803 milijone. Vrednost uvoza v letu 1928 je znašala lani okoli 4100 milijonov dolarjev. Ekspertni saldo v znesku ca 900 milijonov dolarjev je najvišji po letu 1921. Pomemben je velikdvig v izvozu labrikantov, ki je dal lani 70 odstotkov vsega izvoza. Industrija. Tovarno za izdelovanje ledu in hladilnih naprav bodo zgradili na Sušaku. De- lo so izročili Prvi družbi strojnih tovarn v Brnu. Tovarna bo stala 1,700.000 Din. Prodaja petroleja in bencina v Avstriji. Po dosedanjih cenitvah se je prodaja bencina v Avstriji v letu 1928 dvignila za 20 do 30 odstotkov in je znašala ca 9500 vagonov. Povišek je nastal vsled pomnoženega avtomobilnega prometa, k čemer je pripomoglo zlasti veliko število inozemskih avtomobilov, ki obiščejo Avstrijo posebno v poletnih mesecih. Prodaja petroleja se je menda le za majhen znesek zvišala, čeprav je vsled električne porabe zmanjšani kon-sum dobil nadomestilo v zvišanem številu poljedelskih traktorjev, koji povišek cenijo na več sto kosov. — Rumunska družba Steana Romana gradi na Dunaju napravo, ki bo dograjena že v pomladi in ki bo služila olajšanju petrolejske prodaje v Avstriji. Mednarodni jekleni kartal se boji an-gloameriškega bloka. ^Trgovski list«, je o nevarnosti tega bloka že obširno poročal. Trgovci! Zahtevaj te, da Vam v kavami, gostilni in vsakem lavnem lokalu predložijo »Trgovski list«! PO SVETU. Nemška državna banka je znižala menična obrestno mero od 7 na 65%, sorazmerno pa lcmbardno obrestno mero od 8 na 7 'A %. Število brezposelnih v Nemčiji je znašalo na koncu preteklega leta 1.188.000, za 514.000 ali za 43% več kot na koncu lanskega lata 1927. Štirinajst novih delniških drušb je bilo ustanovljenih lani v Avstriji; nominalna vrednost teh družb znaša 42 milijonov 620.000 šilingov. Brezposelnih na Ogrskem je bilo na koncu preteklega leta 143.000, za 10 odstotkov več kot leto prej. Največ brezposelnih je v stavbni obrti. Rumunsko posrjilo je po poročilu »Matina« zaključeno. Rumunski finančni minister se je pedal v Pariz, da fiksira tečaj emisije in da podpiše dogovor. Mednarodna premogovna konferenca v Ženevi je zaključila pripravljalna dela, in bo na podlagi zaključkov gospodarski odbor Zveze narodov določil postopanje, po katerem naj se usmerijo na-daljna raziskovanja tega vprašanja. Krompirja je izvozila Avstrija leta 1926 šele 170 vagonov, 1. 1927 290, lani pa 4700 vagonov! V prvi vrsti je šel krompir v Italijo, Ogrsko in Češkoslovaško. Za nakup udeležbe pri angleških in inozemskih časopisih se je ustanovila v Londonu družba z glavnico treh milijonov funtov. Pravi, da ne zasleduje nobenih političnih ciljev. Zračno brodovje sveta šteje sedaj oko- li 10.000 aeroplanov. Splitski gospodarski krogi bodo ustanovili zasebno družbo za zračni promet ob obali; promet se bo vršil na črti Su-šak—Šibenik.—Split—Dubrovnik. Predor pod morjem med Francijo in Anglijo jo postal aktualen. Stroške grad-be, ki bo trajala tri do štiri leta, računi jo na 30 milijonov funtov; dolžina predora bo znašala 65 km, na najgloblji točki bo predor ca. 40 m pod morsko gladino. V poljskem gospodarskem življenju narašča kartelno gibanje zmeraj bolj. Nedavno so ustanovili sindikat za izvoz živine, v najkrajšem času mu bo sledil sindikat za izvoz surovega masla. Promet Poljske banke v preteklem letu je bil izredno ugoden, in bo izplačala banka 16-odstotno dividendo. Število brezposelnih na Angleškem je znašalo na koncu decembra 1.520.700 in je bilo najvišje po generalnem štrajku. Na žitnih borzah se je pojavilo v zadnjem času lahno zboljšanje. Nemške državne železnice izkazujejo v personalnem predlogu državnega prometnega ministra 707.000 zaposlenih; med njimi je 309.287 uradnikov in 397.713 nastavljencev. Plače in mezde skupaj s pokojninami znašajo 2952-7 milijonov mark. Novo železniško progo Uvac—Priboj so otvorili 30. decembra. Po jugoslovanskem cementu povprašuje velika indijska tvrdka. Jugoslovanska trgovska agentura na Dunaju je obvestila o tem vse jugoslovanske tovarne cementa in jim je sporočila tudi pogoje indijske tvrdke. Dunajsk^ veletrgovina s kolonialnim blagi m Gustav Heins, Lcimor i. dr. je prosila svoje upnike za moratorij in so ji dovolili 30 dni. Pasiva znašajo 3 milijone šilingov; zahteve domačih upnikov so cenjene na 40%, zahteve linozem-cev (v prvi vrsti Hamburg, Amsterdam in London) na 60%. Češkoslovaška Narodna banka bo predlagala občnemu zboru majhno zvišanje dividende, ki je znašala lani 7K>% aii ‘355 Kč. Njeno kovinsko kritje je znašalo na koncu preteklega leta 49-6%, lani 46%. Ljubi jansU velesejem, Udeležba avtomobilske industrije n* letošnjim velesejmu. Mednarodni urad koustrukterjev avtomobilov (Bureait Permanent International des Construe-teiirs d’ Automobiles) s sedežem v Parizu je odločil na svoji seji dne 7. januarja t. 1., da dovoljuje in priporoča vsem včlanjenim avtomobilskim tvornicam udeležbo kot razstavljalec na letošnjem mednarodnem vzorčnem velesejmu v Ljubljani, ki se vrši od 30. maja do 9. junija. Uprava velesejma priredi kot lansko leto tako tudi letos špecijelno avtomobilsko razstavo v okvirju velesejma. “razno. Nova ureditev reparacij. »Daily Tele-graph« pravi, da je pripravljena Italija za znižanje svojih reparacijskih anuitet samo s pogojem, da se znižajo tudi njeni lastni dolgovi v Ameriki in v Angliji. Italija plača sedaj Angliji in Ameriki 125 riiilijonov mark. Zato se morajo obojne obveznosti spraviti v sklad, sicer je ena od obeh strank prikrajšana. Mo9t čez Dnjepr. Trgovsko zastopstvo Sovjetov je naročilo pri železnih tovarnah v Viitkovicih (Češkoslovaško) grad-bo mostu, ki bo morda največji v Evropi. Zgrajen bo čez Dnjepr za veliko elektrarno Dnjoprostroj. Konstrukcija bo jeklena. Nadstropji bosta dve; spednje bo služilo železniškemu prometu, zgornje cestnemu. Vzpetina lokov bo znašala 224 m, višina mostu 29 metrov. . Gospodarsko zbližanjo med Rusijo in ! Ameriko. Predsednik direkcije sovjetsko-j ruske državne banke je prispel v New ' York. Namen njegovega ameriškega po-j tovanja je proučevanje ameriških industrijskih organizacij v svrho zgradbe ve-! Like avtomobilne tovarne v Rusiji. Tako pravi uradno poročilo. V poučenih krogih pa trdijo, da zasleduje to potovanje dalekosežne namene; tako na primer vzpostavitev odnošajev med Rusijo in Ameriko ter dolarsko posojilo v ne ravno majhnem obsegu. Krnel?. Hmcljsko tržno poročilo. Zadnje tedne se opaža naraščajoče povpraševanje in malo zboljšanje cen. Zadnje tri tedne je bilo na deželi pokupljenih ca. 1000 bal. Ceni se, da ostane v prvi roki še ca. 800 bal *in v rokah špekulacije okoli 1000 bal, vse po 50 kg. — Za alzaško blago se je plačevalo 300 do 500 frankov za 50 kg in isto za necarinjeno štajersko blago, kar znaša za kg, vagon Žalec, okoli 11 do 20 Din. Srednja cena za srednje blago je 15 Din za kg. — Niirnberške tvrdke poplavljajo trg s cenenimi ponudbami baškega in poljskega blaga, Kar tlači na cene. — J- Lavrič. Iavoz hmelja v Anglijo. Znana hmelj-ska komisijska tvrdka J. Lavrič & Cie. v Strasbourgu je ustancvTa v Londonu podružno tvrdko ped imenom Lavrič Company Ltd. v svrho boljše prodaje slovenskega hmelja v Anglijo. Ljubljanska borza. Tečaj 14. januarja 1929. Povpro-