Poštnina plačana v gotovini. Leto XXIV, Lendava, 19. septembra 1937. Štev. 38 Cena 1 Din. Naročnina: doma na skopni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V Inozemstvo mesečno 6 Din. Z M. Listom, M. Ogračekom i Kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar me- sečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. I tak niže. „Poslanoˮ i med tekstom vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 6 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p. i oglasna taksa posebi. Popüst po dogovori. Svetloba i tmica. Ešče živemo v slavnostnom, mogočnom razpoloženji táborskih dnevov. Vsi, šteri smo bili na tom slavji, smo z lastnimi očmi vidili mlado, kipečo, rastečo silo naše mladine, štera je 5. septembra svetila svoj krstni den novoga, mogočnoga prosvetnoga, katoličanskoga živlenja. Ta mladina, ta kipeča mlada sila je z mogočnov rečjov izpovedala svojo volo, da šče tü na toj domačoj grüdi biti svoj gospodar, svoj vert, da mora ta zemla postati i ostati katoličanska i Slovenska. Plamen toga novoga navdüšenja i živlenja je potom ta mladina iz Sobote raznesla na vse kraje naše drage domovine. Zanesla je te ogen v vsaki kotiček, tüdi vsem tistim, šteri so morali doma ostati. Tak je cela krajina zaživela v tom novom dühi živoga katoličanstva i Slovenstva, za šteroga so se borili naši stari voditelje, a šteroga je zdaj sprejela i vklesala v svoj živlenski program naša mlada generacija. Sinovje i hčere Slov. krajine, šterih se je na jezere zbralo v Soboti, so s slovesnov prisegov postavili novi mejnik v zgodovini našega verskoge, prosvetnoga, kulturnoga i socijalnoga živlenja. Začnola se je nova pot, štera de nas vodila vsikdar bole navzgor, v lepše i svetlejše dneve. Te odločen i mogočen nastop naših sinov i hčer pa je močno prestrašo vse neprijatele katoličanstva i i slovenstva, šteri se kak nočne sove bojijo svetosti i se skrivajo v teminaj. Zatrepetalo je njihovo „lažinacijonalnoˮ, „svobodomiselnoˮ, „napredno“ i ešče ne vem kakše — srce i se je zbojalo: „Joj, ka bo pa zdaj, da se palik ta siromaška kmečka, katoličanska gmajna zdigavle i širi svoj nevaren düh ! Zdaj pa moramo mi „pravoverni stražariˮ palik na branik za obstoj „nacionalneˮ domovine...ˮ I njihovo nočno, razdiralno delo se palik pojavilo. Javno, mogočno nastopiti se bojijo, ar znajo, ka lüdstvo nači misli kak pa oni. S tistimi par zlizanimi gospodeki i slinavimi gospodičinami pa se ne splača nastopiti, ar je to že iz mode prišlo. Záto se omejüjejo na to, da zdaj tü, zdaj tam posadijo kakšo cvetko, ki je vredna i dostojna samo njihove miselnosti i dela. Za praktičen zgled samo nekaj takših cvetk. Domo smo se pelali. Stao sam v vlaki kre okna i si razgledavao pole. Poleg v kupeji pa je bila glasna drüžba „nacijonalnihˮ delavcov sprimernimi znaki. Eden od njih je ravno vneto razlagao svoj kulturni načrt bodočega dela: „Vütro bomo začeli s šolov. Ar pa ta „kmečkaˮ deca ešče ne vejo moderne i nacijonalne olike, ešče itak pozdravlajo s zastarelim pozdravom: „Hvaljen Jezus in Marijaˮ, — bom jaz na tablo napisao z velikimi literami: „Pri nas se pozdrávla samo z: — dober dan — ali pa — zdravo!ˮ V 15 dnevaj se morajo vsi navčiti. Če što nede znao — bode kaznovan!....ˮ Odlično nacijonalno delo, štero ne potrebüje nikšega razjašnjenja. Na proščenje v edno mesto so naši zavedni dečki prišli v zelenih kravataj, štere so nosili na tabori v Soboti. Ta stvar pa ne bila po voli ništernim zlizanim gospodekom s „prazgodovinskimiˮ znaki na prsaj, šteri so zahtevali od naših dečkov, da morajo dol vrčti protidržavne kravate. I ar jih nihče ne šteo poslüšati, so začnoli groziti s svojov nacijonalnostjov i naprednostjov rekoč: „Čakajte malo, vi popovski pristašje, v kratkom pridemo palik mi na vlado, pa vas te vse doj spokolemo i spostrelamo...ˮ Na to „kulturnoˮ napredno izzivanje so naši dečki ne mogli drügoga napraviti kak to, da so se iz srca na- smejali dühovnomi siromaštvi i omejenosti teh zasleplencov. Ešče to. Višiša sarža nekšega drüštva v ednom mesti se poleg drügih strašno čemeri na ednoga dopisnika „Novinˮ. Tomi nacionalnomi gospodeki ne povoli to, ka te dopisnik večkrat piše v Novinaj. Hodi okoli i spitavle, što bi bio te „nevarenˮ dopisnik. Šče najmre ž njim obračunati na prav „viteškiˮ način. Oblübo njemi je, da če ga dobi i če de mogo, njemi vse tace vkraj zoseka . . . Resan zabavno. To so ništerne cvetke „nacijonalneˮ borbe proti nam. Gda Bog šče koga kaštigati, njemi najprle pamet vkraj vzeme. Te pojav se zdaj opaža pri naših lüdskih nasprotnikaj i izkoreninjencaj. Ali sunce je močnejše nad tmicov i istina mora zmagati nad lažjov. Grački Vili Širitelski sestanek v Velikih Dolencih septembra 26. Na znanje vsem širitelom i širitelicam naših krščanskih listov. Spored slovesnosti. 1. Oprosijo se vsi širitelje i vse širitelice, da so v soboto pred sestankom, to je 25. septembra popoldnevi pravočasno vsi na postaji, ar bomo šli z vlakom gor v Dolence. Vsaki si vzeme nedelsko karto. Te karte ne dajte vkraj pri zadnjoj postaji v Šalovcih, nego je obdržite i drügi den v nedelo z istov se pripelate brezplačno nazaj na svojo postajo. Širitelje iz Dolnjega konca sedejo gor v Beltincih izvzemši lendavske, dobrovniške i bogojanske fare širitelov i Širitelje, ki sedejo gor v Soboti. Širitelje i širitelice iz Ravenskoga sedejo gor v Soboti. Istotak iz jürjanske i jelenske fare. Širitelje z Goričkoga sedejo gor v Moščancih, Mačkovcih, Stanjovci i G. Petrovcih. Vsi sie pelamo do Šalovec. V Beltincih moramo biti vsi okoli poltreh popoldnevi. V Soboti pa tri-frtale na tri. Vsaki vzeme nedelno karto do Šalovec i to voznino si odračuna od naročnine. Voznina znaša od Sobote do Šalovec semtam samo 9 Dinarov. Ar moremo v Dolencih vse preskrbeti, se oprosijo tisti širitelje i širitelice, ki ne bi mogli priti na sestanek, naj to taki javijo v Črensovce na uredništvo Novin, da ne morejo priti na sestanek. Ki do pa šli, tem nikaj ne trbej javiti. Kak to številko v roke dobite, včasi namesti— ka ne morete priti i zavolo kakšega zroka. 2. Kak stopimo v Šalovcih dol z vlaka, se zberemo v procesijo i spevajoč Marijine litanije i drüge cerkvene pesmi, idemo v cerkev k slovesna večernicam. To pobožnost opravimo za düšni mir pokojnoga dolenskoga plebanoša, velikoga pomočnika naših krščanskih listov, ki je brezplačno pomagao oplemeniti düše našega naroda z svojimi lepimi članki. Oprosijo se naročniki naših listov iz dolenske fare, da nam pridejo do Šalovec proti. 3. Po večernicaj idemo na grob pokojnoga plebanoša Klekl Jožefa i tam molimo za njegovo düšo pa položimo venec na njegov grob. Z pokojnoga se v govori spomenejo na grobi njihov naslednik, preč. g. Horvat Franc, dolenski plebanoš. 4. Spovedavanje dolenskih farnikov, posebno mladine se vrši za tem. Širitelje i širitelice naj se doma spovejo, v nedelo pri prvoj meši pa idejo h sküpnomi svetomi prečiščavanji. 5. Za tem večerja i med njov poročila širitelov od stanja naročnikov v njihovom okoliši. Na konci poročil sklep za bodoče delovanje. 6. Po večerji se zaküri kres, da se vidi njegova svetlost prek mej države i büdi v slovenskih brataj i sestraj stanovitno lübezen do materne reči i slovenskoga naroda. V te namen do se pri kresi popevale naše lepe narodne pesmi, prvi pa pozdravijo prí njem zbrane domači gospod plebanoš Horvat Franc. Pred razidom pa govori g. Kolenko Ivan, bogoslovec, našoj mladini doma i v tüjini. 7. V nedelo ob pol šestih se začne spovedavanje, da pridejo na vrsto tisti, ki v soboto večer ne so mogli. 8. Prva sveta meša ob 7. vüri za pokojne dühovnike i vernike dolenske fare pa za vse širitele i naročnike naših listov. Širitelje tüdi v te namen darüjejo svoje sküpno sveto prečiščavanje prí toj svetoj meši. 9. Drüga sveta meša je ob 8. Ta se darüje za vernike dolenske fare i med njov spevle Pesmarski zbor, ki je prišo z širiteli. 10. Ob pol desetih je predga, ki jo držijo Vrednik Novin. 11. Ob desetih je slovesna sveta meša, štero slüžijo g. Camplin Ivan, tajnik Prosvetne zveze z Maribora za vse žive naročnike i širitele naših listov posebno za one v tüjini. 12. Po slovesnoj svetoj meši ob 11 vüri spravišče, na šterom de 1) guč od dva tabora denešnjega sveta, od krščanskoga i nekrščanskoga svetovnoga nazora. Toga do meli g. Ivo Zobec, ravnatel gimnazije v Soboti. 2. Od krščanske prosvete do gučali g. Camplin Ivan, tajnik Prosvetne zveze vMaribori i 3. od dobroga tiska i naših domačih listov, ki so v slüžbi krščanskoga tabora pa g. Glavač Franc, bogoslovec iz Beltinec. Govorita na sestanki tüdi g. Bajlec Franc, banski svetnik i Maučec Joško, profesor iz Sobote. To spravišče se začne z pesmijov: „Slovenska krajina, mili moj domˮ, zaklüči se pa s pesmijov „Povsod Bogaˮ. Med govori pa de se glasila tüdi pesem. 13. Ob 12. obed i razvedrilo. 14. Ob 2. večernice. 15. Po večernicaj poslovilni govor pri cerkvi i odhod na kolodvor v zahvalnom razpoloženji za doblene velike milošče. Na veselo se videnje v Velikih Dolencih! Vredništvo Novin i M. Lista. Tretjeredniškl tábor v Šiški. Člani slovenskoga tretjega reda so meli svoj prvi tabor v Šiški na slovenskom. Zbralo se je okoli 5000 lüdi iz Štajarske, Dolenjske, Notranjska i Gorenjske. Bilo je več moškov kak žensk. Slüžbo božo so opravili škof dr. Rožman, šteri so tüdi predgali. Po slüžbi božoj se je vršo tabor v cerkvi, šteroga je otvoro p. Odilo, voditeo 3. reda. Sledilo je par govorov, gde se je razpravlalo od živlenja sv. Frančiška. Velika vnožina je zaspevala po teh govorih „Lepa si, lepa si roža Marijaˮ. Po govori mladoga dijaka, ob spevali cerkvenih pesmi, je bio zaklüčeni prvi slovenski tretjeredniški tabor. Tretjerednikov je v Sloveniji 80 jezero, ki z svojim zglednim živlenjom mogočno vplivajo na poglobitev verskoga živlenja. Te tabor je okrepo tretjerednike za verno spunjavanje njihovih pravil. Zverstvo rdečega diktatora Stalina proti rodnoj materi v Rusiji. Časopisi prinašajo glase od živlenja i smrti matere sovjetskoga diktatora Stalina. Katarina Dvugašvili, Stalinova mati, je živela slednja leta v Tiflisi. Ne daleč od njenoga stana je bila cerkev, poškodüvana od bolševiškoga ropa. Od lanske jeseni je Stalinova mati hodila v to cerkev. V njo je prišla prva, a odišla zadnja vsaki den. Ne je izpüstila niednoga bogoslüženja i tüdi doma je vnogo molila. Njena pobožnost je privabila vnožino lüdi v cerkev, šteri so sküpno ž njov molili za odpüščenje svojih grehov i Stalinovih. Zavolo toga so bolševiki probali jo z lepa odstraniti iz cerkve. Končno so bolševiki pisali od toga Stalini v Kremelj, a on njim je dao odgovor, ka slabo delajo i da morejo začnoti znova. Na konci pisma Stalin pravi: „Moja mati je stara i moremo znati, ka je rastla i živela v dobi, kda je cerkev bila neobhodna potreba. Moramo zato delati, da vpliv cerkve ne prevzeme mladine, ar bi tak komunizem bio zgübleni.ˮ Pobožna mati je mrla 4. junija toga leta. V svojem teštamenti je zahtevala, naj jo zakopajo poleg svojega moža i naj njoj na grob postavijo križ, a njeno imanje. 9000 rublov, naj pripadne tifliškoj cerkvi. Nikaj od toga ne so njoj včinoli. Stalin je te testament vničo, dao očo skopati z groba i oba z materjov sežgati. Tü se vidi vzvišenost sovjetske slobode! Sporazum Čehoslovaške z Vatikanom. Sv. Oča so v „Osservatore Romaneˮ izdali bulo, po šteroj se določüjejo nove meje püšpekij v čehoslovaškoj republiki. Praški listi so navdüšeno pozdravili proglašenje papove buje. Minister za zvünešnje posle je taki pozvao sejo, štera naj vzeme na znanje novo razdelitev püšpekij. Tüdi vse češke radio postaje so proslavlale proglasitev papove bule. Tisk i boj proti Cerkvi v Nemčiji. Jako značajni i značilni so nasvet!, štere je dao Mons. Macheus, škof Hildesheima, v svojoj pastirskoj poslanici vernikom i šteri etak pravi: „Ne vörvlite niednoj vesti, štero širijo vladne novine v pogledi vere. Kdakoli novine prinesejo glase, šteri so nepovolni za krščanstvo ali za Cerkev, ali pa proti dühovnikom i redovnikom, proti navukom ali ustanovam Cerkve, ne pozabite, da so tistj, šteri tak gučijo, neprijatelje naše svete stvari i največkrat protivnik! vsake vere v Boga. Ne bi mogli napraviti vekše pogreške, kak da bi vörvali tem zavodnikom. Zato Vas prosim i pozivlem z sv. Ivanom, da ne vörjete vsakomi, nego, da pitate prle dühovnike, ali se sme kaj takšega vörvati i čteti. Düh Boži se najmre spozna po tom; vsakši düh, šteri izpovidavle, ka je Jezuš Kristuš prišeo v telo, je od Boga. Tak se razliküje düh istine od dühá zablode.ˮ Laična šola — vzgajališče komunistov. 15. septembra je minolo 26 let kak je Canalejasova vláda odpravila verouk v španskih šolaj po načrti framasonov. Vsi tisti vučenci, šteri ne so šteli ostati brezi veronavuka, so morali za veronavuk pláčati posebne državne takse i konec vsakšega semestra napraviti posebne izküšnje. Poleg toga so smeli veronavuk včiti samo popoldnevi, kda je v jüžnih krajaj najhüjša vročina, samo kem bole bi zatrli veronavuk. I posledica je bila, da od 225 jezer vučencov je‘ne hodilo 170 jezer k veronavuk!. To se je zgodilo pred 26. leti. V zdajšnjoj vojski pá so bili ravno letniki od 1911 leta gor tisti, šteri so se bojüvali za komunizem i anarhizem. To so sadovi brezverske vzgoje. Belgija proti slabomi čtenji. Belgijski krao je izdao odlok, šteri prepovedüje slabe knige i časopise. Ministra za notrašnje zadeve je pooblasto, da te odlok izvrši, 2 NOVINE 19. septembra 1937. NEDELA po risalaj osemnajseta. Evangelij (Mataj 9.) Tisti čas Stopivši Jezuš vu ladjico, prek se je pelao i prišao je v svoj váraš. I ovo prinesli so k njemi z gutom vdarjenoga na posteli ležečega. I videvši Jezuš vero njihovo, pravo je z gutom vdarjenomi : Vüpaj se sinek; odpüščajo se tebi tvoji grehi. I ovo niki z pisačov pravili so v sebi: ete blazni. I gda bi vido Jezuš mišlenja njihova, velo je: Zakaj mislite hüda vu vaših srcaj ? Ka je leži povedati: odpüščajo se tebi grehi tvoji; ali pa praviti: stani gori i hodi ? Naj pa znate, ka Sin človeči ma oblast na zemli odpüščati grehe, teda je velo z gutom vdarjenomi: stani gori, vzemi postelo tvojo ino idi vu hižo tvojo. I gori je stano i odišao je vu hižo svojo. Videvši pa to lüdstvo, zbojalo se je i dičilo je Boga, ki je takšo oblast dao lüdem. Razgled po katoličanskom sveti Okrožnica Pija XI. „Divini Redemptorlsˮ o brezbožnem komunizma. Nenavezanost na svetne dobrine. 44. Tu moramo, častiti bratje, prav posebej poudariti dva Gospodova nauka, ki imata posebno zvezo z dejanska položajem človeškega rodu: nenavezanost na zemeljske dobrine in krščansko ljubezen. „Blagor ubogim v duhu“, to so bile prve Gospodove besede v govoru na gori (Mt 5, 3). In ta nauk je bolj ko kdaj potreben dandanes v tej materialistični dobi, ki je tako hlastežna po pozemeljskih dobrinah in ugodjih. Vsi kristjani, bogati ali ubogi, morajo imeti pogled vedno uprt v nebesa, pomneč, da „nimamo tukaj stalnega mesta, marveč iščemo prihodnjegaˮ (Hebr 13, 14). Bogatinom ne smejo biti pozemeljske reči vsa sreča, niti ne smejo nanje obračati svojih najboljših moči, ampak se morajo smatrati kot oskrbnike, ki se zavedajo, da bodo morali najvišjemu Gospodu dati račun, in rabiti pozemeljske dobrine kot dragocena sredstva, ki jih jim daje Bog, da morejo delati dobro; tudi naj ne opuščajo dajati ubogim, kar jim preostaja po evangeljski zapovedi (prim. Lk 11, 41); če ne, se bo nad njimi in nad njih bogastvom uresničila ostra sodba apostola Jakoba: „Nujte zdaj, bogatini, razjokajte se in tarnajte nad stiskane, ki pridejo na vas. Vaše bogastvo je preperelo in vaša oblačila od moljev razjedena. Vaše zlato in srebro je zarjavelo in njuna rja bo pričala zoper vas in razjedla vaše meso kakor ogenj. Nabrali ste si zakladov jeze za zadnje dni...“ (Jak 5, 1—3). 45. Toda tudi ubožnejši, ko se prizadevajo po zakoni ljubezni in pravičnosti, da bi si izboljšali svoj položaj, morajo vendar vedno ostati „ubogi v duhuˮ (Mt 5, 3) in bolj ceniti dühovne dobrine kakor pa pozemeljske dobrine in ugodnosti. Spominjajo naj se tudi, da se ne bo nikdar posrečilo pregnati s sveta vso bedo, vse boli in bolezni, ki so jim podvrženi tudi tisti, ki so na videz najbolj srečni. Zato je vsem potrebna potrpežljivost, tista krščanska potrpežljivost, ki dviga srca, zaupajoč v božje obljube večne sreče. „Potrpite torej, bratje, — vam pravimo s sv. Jakobom — do prihoda Gospodovega. Glejte, poljedelec pričakuje dragocenega sadu zemlje in voljno potrpi, dokler ne prejme zgodnjega in poznega dežja. Potrpite tudi vi, okrepite svoja srca, kajti Gospodov prihod je blizu (Jak 5, 7—8). Le tako se bo izpolnila tolažbe polna Gospodova Obljuba: „Blagor ubogim !“ Ni pa ta tolažba in obljüba prazna, kakor so prazni obeti komunistov, ampak je beseda življenja, ki ima v sebi najvišjo resničnost in ki se izpolnjuje tu na zemlji in kdaj v večnosti. In zares, koliko ubogih vprav v teh besedah in v pričakovanju božjega kraljestva, ki je po evangeljskih besedah njih dediščina — „blagor ubogim, zakaj božje kraljestvo je vašeˮ (Lk 6, 20) — najde srečo, ki je toliko bogatih, utrujenih v svojem bogastvu in vendar vedno željnih, kako bi ga še pomnožili, najti ne more. (Dalje) Svetek Slovenske krajine. Preminočo nedelo 12. septembra se je pri Sv. Bedeniki v Kančovcih opravila tiha, pa prisrčna slovesnost. Pri Sv. Bedeniki je bilo proščenje, poleg toga pa smo slavili 200 letnico rojstva pisatela Mikloša Küzmiča i dr. Franca Ivanocyja. Zavolo velkoga deždža je prišlo malo lüdi, prišli pa so tüdi zastopniki iz drügih krajov Slovenije. Gostje so se iz Sóbote z avtobusom pelali v Kančovce. V cerkvi. Po desetoj vöri se je začnola slovesna sveta meša, štero so slüžili mil. g. dr. Alojzij Ostrc naš naddekan i stolni kanonik v Maribori. Dvorila sta njim muč. g. dekan Jožef Krantz i stolni kaplan č. g. Ivan Camplin. Orgolao je tišinski šolski upraviteo g. E. Antauer, popevanje pa je vodo domači školnik g. Franc Horvat. Posebno se je vidilo gostom sküpno spevanje cele cerkve i naše lepe pesmi, posebno Marijine. — Po sv. meši so, v srce segajočo predgo držali muč. g. J. Krantz, naslednik + Ivanocija, tišinski plebanoš i dekan, ki so med drügim pravili: „To evangeliomsko knigo, iz štere vsako nedelo čtemo, je poslovenčo Mikloš Küzmič, ki je tü živo štirideset let kak plebanoš. Slavimo dnes njega i rojaka ete fare, kanonika dr. Franca Ivanocyja. Oba sta bila gorečiva dühovnika i častilca Marijiniva, zato naj bo denešnja predga od matere Marijeˮ. Z gorečimi rečmi so g. dekan slavili lübezen do Matere bože. Slovesnost v šoli. Zavolo neprestanoga deždža se je slovesnost ne mogla opraviti na pokopališči i pred cerkvijov. Zato je vnožica—mala, a zvesta, puna žrtev ! — napunila šolsko sobo. Kak pomenlivo: Küzmič je pisao katoličancom Slovenske krajine, prve šolske knige, bio je šolski nadzornik; Ivanocy je hodo v bedeničko šolo, bio je šolski nadzornik, širio je knige i vesélje do čtenja! V imeni „Prekmurskoga muzejskoga društvaˮ je začno slovesnost drüštveni predsednik profesor g. Vilko Novak, ki je povedao, da smo prišli na te kráj, da bi počastili dva našiva zaslüžniva moža i da bi se med nami okrépila lübezen do Slovenske réči i Slovenske knige. Pozdravo je vse zastopnike, ki so nato pozdravili zbrane: v imeni prezv. g. püšpeka lavantinskoga i apoštolskoga administratora Slovenske krajine dr. Ivana Tomažiča je g. kanonik dr. A. Ostre izročo pozdrave mladomi drüštvi i povdaro pomen kat. dühovnikov za izobrazbo lüdstva. — V imeni g. bana i svojem je spregovoro g. okrajni glavar iz Sobote g. dr. Fr. Bratina. — Predsednik „Slovenske Maticeˮ, znanstvenoga i i književnoga društva v Ljubljani g. Rdeča vojska na Kitajskom. 40 jezero komunističnih ruskih vojakov je prišlo na pomoč Kitajcom v boji proti Japoncom. — Boji med Japonci i Kitajci se vršijo naprej. Siromaški narod trpi zavolo nevoščenosti Japonske. Pri Šangaji so Kitajci potisnoli Japonce nazaj, tej so se pa polastili Pekinga. Med japonskim vojaštvom se širi kolera. Rusija je zaplenila nekaj ribniških ladj, zato je Japonska vložila protest v Moskvi. Rusi protesta ne so sprejeli. Svaja se širi dale. DOBROSLAV: Skrita bolest. t V mesecu, ko travniki najbolj pestro cveto in črički najbolj vneto pojo, so čista in rosnata jutra, ki človeka po sili vlečejo na polje . . . Šel sem po ozki, mehki poti na senožet raztepat kopice sená, da se presuše in zvozijo domov. Pot se je Vila med travniki in njivami. Pisane | rože so bile razmetane med zrelo travo, ki jih je rosa hladila in sonce og- revalo. Z njiv se je sklanjalo čez pot rosnato žito, vse težko in polno zrelega zrnja, ki je od časa do časa zanihala od jutranjega vetra. Nekoliko dalje je raslo na obeh straneh poti mlado jelševje s svetlozelenim listjom, ki je pogajalo lepo ozadje valujočemu žitu. Pravkar sem kanil stopiti v log pogledat za zrelimi, črnimi kopinami v grmovju. Pa preden sem nameril stopaj proti logu, mi zadoni na uho zvenk kose, ki je najbrž zadela ob kamen in enakomeren šum trave, kako je padala s cvetjem vred. Ozrl sem se naokoli in prisluhnil. Za jelševjem je kosil kosec. Prepoznal sem ga: bil je moj stari znance Pišta. Cela tri leta ga že ni sem videl in ne govoril z njim. Bil je v Franciji, da bi si spravil v red nekoliko zavoženo gospodarstvo. — O, dobro jutro, Pišta, — sem ga pozdravil že oddaleč. On se je ozrl. — A, ti si? — se je vesel začüdil ; — Bog daj tudi tebi dobro jutro, — mi je vrnil pozdrav. Še dvakrat je zamahnil s koso, nato je prenehal, zagrabil šop trave, obrisal koso in podala sva si roke. — Si že doma ? Kako pa kaj živiš, — me je vprašal in mi še vedno stiskal roko. — Kakor se pač da. Tako gotovo ne kakor ti. — Samo tega mi ne pravi, — je resno odkimoval z nekoliko zategnjenim obrazom in me zavlekel pod košato jelšo, kjer je ležal njegov suknjič. — Kako da ne? Vsega imaš. Mlad si še in zdrav pa bogat si se vrnil iz Francije. Sam svoj gospodar si. Imaš dobro ženo in ljubka otroka... — Samo nehaj s tem — je zamahnil z roko, — raje bova malo pila. Vina vem, da ne boš tako zgodaj, pa bova žganico. Vsedla sva si pod jelšo; on je odvil z cekra precejšen kos slanine, vzel načetek kruha in postavil štirioglato steklenko pred mene. Ker sem se branil, jo je sam odprl in mi ponudil žganico in krüh. — Pij, že dolgo se nisva videla, pa mi povej, kaj je kaj novega. Mi ti tukaj doma ne zvemo dosti, smo Predaleč od življenjskega vrvenja. Pozneje pride tudi Mariča, da raztepé plastovjé. Politični pregled. Domači. Ravno tisti čas, kda se se je vršo prosvetni tabor v Soboti, se je razneslo na vse kraje, da je vlada spadnola. Nekak je pitao Urednika Novin, če je to istina. Odgovorili so njemi, da če se je šteri minister potekno i spadno, to je mogoče, ali ka bi Vlada spadnola, to je nemogoče. I tak je. Vlada naprej dela. To je bila samo žela nasprotnikov vlade, da bi ta spadnola. Zmagali pa ne so, ki v kalnom ribarijo, nego vlada je zmagala z svojim premišlenim, treznim delom na hasek narodi. Nasprotniki vlade so šteli 40. den smrti patriarha Varnave izkoristiti v svoje namene, da nahujskajo lüdi proti vladi. A vlada se je vdeležila spomina pokojnoga patriarhe i spremembe so samo na teliko nastale, da glavnoga hujskača, dr. Vojo Janjiča, bivšega ministra za vere, je vlada dala aretirati i zapreti. Vlada drži svoje seje redno i razpravla od zakonov, štere šče meseca oktobra pred parlament postaviti. Svetovni. Sredozemska konferenca. Zato, ka so nekše nepoznane podmornice potopile več angleških trgovskih ladij, sta Francija i Anglija pozvale Nemčijo i Itajijo na konferenco, naj na njej sklenejo potrebne varnostne odloke proti potaplati trgovskih ladij. Nemčija i Francija odgovarjata, zakaj se ne pozvala ta konferenca te, kda je rdeča vlada v Valenciji dala nemško ladjo bombarderati i zakaj samo zdaj kda se potaplajo ladje, ki vozijo blago komunistom v Španijo. Obe državi odklanjata sredozemsko konferenco i zahtevata naj bi se na njo povabile tüdi Polska, Portugalska i Nizozemska. Konferenca se vrši v Nyoni i se ostri sklepi podpišüjejo proti podmornaricam, štere bi štele škoditi trgovskim ladjam. Paragraf V toj srednje-ameri-kanskoj državi je nastala revolucija proti vladi. A Vlada je buntovnike Premagala i naprej vodi svoje državne posle. +■ Horthj v Avstriji. Vogrski ee-gent Horthy je Preminoči tjeden obiskao na Koroškom predsednika avstrijske republike Miklasa i ž njim razpravlao razne politične zadeve. Polska. Polski zvünešnji minister Beck je obiskao Francijo i razpravlao s francoskim zvünešnjim ministrom Delbosom od političnih pitanj, ki se tičejo Srednje Evrope i sredo-zemskoga morja. Nemčija. V Nürnbergi se je vršo kongres Hitlerove stranke, na šterom se je zbralo prek 500.000 lüdi. Rosenberg, voditeo stranke, je govorio proti komunistom i povdarjao, da je v Rusiji 5 mil. lüdi v vozaj i da je izmed tej mrlo zavolo slaboga postopanja 200.000 lüdi. Takša sloboščina Vlada v bolševiško] Rusiji. — Boljše je, da ne veš, kako je v svetu. Ničesar dobrega ne bi Slišal o tem. Samo prikrito sovraštvo, spor! in strahotne vojne. Bodi zadovoljen, da si imel tako srečno roko; lepo je tebi živeti ob taki ženi. Pri zadnjih besedah me je nevemo pogledal izpod obrvi ter tiho vzdihnil. — Da bi le Bog dal hasek tvo-jim besedam. Sicer sem ti že pa pravil: pustiva to in pijva, — ter mi je ponudil slanino. Njegov globok vzdih je zarisal v mojo dušo nerešeno vprašanje. Vedel sem, da si je na življensko pot izbral ženo po svojem srcu, siromaš-nejšo Sicer, dasiravno je kot bogat dečko imel vse polno na izbiro. Starši so mu že zdavnaj počivali v grobu, on pa si je izbral delavno ženo. Ta vzdih se je trdno zasidral v moji duši. Ponovno sem načel vprašanje o njegovi ženi. Ker je uvidel, da sva že popolnoma krenila na pot, za katero je vedel samo on in žena, je nesel steklenko k ustnicam, jo nagnil in po-tegnil parkrat iz nje, si obrisal brke, me pomembno pogledal in pokimal nekoliko z glavo. — Ti torej misliš, da je vse tako, kakor se tebi dozdeva. No, Sicer še nisem nikomur tega pravil, povem samo tebi, ker vem, da me boš razumel, (Dalje) dr. Dragotin Lončar, bivši prosvetni načelnik, je gučao od naše Slovenske države v 9. stotini v teh krajih, od začetka Slovenske kulture, ki je bio med nami v Panoniji. — „Zgodovin sko drüštvoi „Muzejsko drüštvoˮ v Maribori je zastopao g. ravnateo dr. Josip Tominšek, velki dobrotnik naših dijakov. Posebno prisrčno se je obrno na nas, omeno naše stike z Mariborom, počasto naše zaslüžne možé i čestitao muzejskomi drsüštvi k lepomi deli i napredki. — Ravnateo Sobočke gimnazije g. ing. Ivo Zobec je omeno višino izobrazbe našega lüdstva, borbo za gimnazijo, gde se naj izšolajo lüdje, ki bodo nadaljavali delo naših prednikov. — V imeni Učiteljskoga društva v Soboti je pozdravo g.Mlro Stubi, v imeni „Zavednosti" g. Pavle Berden, v imeni »Kluba prekm. akademikov" pa g. L. Čačinovlč. Za pozdravi je sledio govor g. Ivana Camplina, ki je v izbranih rečáj pokazao prerez zgodovine Slovenske krajine i v njoj dva izredniva moža: M. Küzmiča i Ivanocyja. Več iz njegovoga govora objavimo drügoč. Na konci se je predsednik g. V. Novak zahvalo vsem govornikom i navzočim. Naproso je domačega g. plebanoša Faflika, naj vzemejo oba spomenika v varstvo. Načrte za oba spomenika je napravo ing. arh. France Tomažič iz Ljubljane, izdelala jiva je tvrdka F. Toman v Ljubljani, postavleniva sta pa pod nadzorstvom zid. palira g. M. Horvata iz Beltinec. lvanocyjov spomenik je kak odprete dveri, ka znamenüje, da je on odpirao svojemi lüdstvi vrata v lepšo prišestnost. Küzmi-čova plošča je v obliki odprete knige s kelihom i križom: on nam je odpro domačo knigo. Ob toj priliki je izdana kniga (s podobami) z živlenjepisom obeh mož; cena 10 Din. Naroča se pri muzejskom drüštvi v Soboti; tak tüdi fotografije spominske po 1 Din. Poglobimo se v spomin i delo svojih velkih mož, da jih bomo vredni! Dajmo mladini priliko, da spozna njihov pomen. Ne pozabimo, da delajo zgodovino naroda düševni delavci. 19. septembra 1937. NOVINE 3 Zahvala. Pripravljalni odbor za Prosvetni tabor Slovenske krajine se na tem mestu najiskreneje zahvaljuje vsem, kateri so na kakršenkoli način pripomogli, da se je naša prosvetna prireditev tako lepo in naravnost veličastno zvršila. Zahvaljuje se našim prosvetnim društvom, dekliškim kroškom in fantovskim odsekom za vso njihovo požrtvovalnost, da so v tako kratkem času svojega obstanka pokazali na taboru toliko organizatorne sile in discipline. Zahvaljuje se ogromnim množicam naših mož in žen, kateri se niso ustrašili daljših in teških poti in so tako na najlepši način dokazali, kako prav znajo ceniti naše prosvetno delo in krščansko skupnost. Zahvaljuje se našim biciklistom, ki so v povorki v tako častnem številu nastopil! in dali vsemu sprevodu značaj hitrosti in rogle pripravljenosti. Zahvaljuje se vsem, ki so z lepimi narodnimi nošami poživili pestrost sprevoda. Zahvaljuje se tudi vsem našim društvenim godbam, ki so skrbele za dobro voljo in veselo razpoloženje taborjanov. Zahvaljuje se pevcem, ki so z ubranim petjem in lepimi domačimi pesmami povzdignili slovesnost tabora. Zahvaljuje se pa tudi domači duhovščini, ki se je skupno s svojim ljudstvom v tako častnem številu udeležila našega, do sedaj največjega prosvetnega tabora. Zahvaljuje se rediteljem, našemu dijaštvu in akademikom, ki so skrbeli za naravnost vzorni red tabora, končno pa vsem, ki so sodelovali in pripomogli, da je bil tabor tako lep, velik in veličasten in da je bilo naše ljudstvo na taboru tako zadovoljno in navdušeno. Tu se moramo zahvaliti taborskim govornikom in vsem tistim, ki so nam pri organizaciji s svojim nasvetom stali ob strani, tako zlasti tudi našemu rojaku, tajniku prosvetne zveze, g. Ivanu Camplinu. Vsem naj dobri Bog obilo poplača vse trude in vso požrtvovalnost. Bajlec Franc, Vojkovič Jožef, predsednik podpredsednik Blagoslovitev šole v Krogi. Preminočo nedelo je bila blagoslovlena nova šola v Krogi. To je zdaj edna izmed najlepših šol v našoj krajini i ide vsa čast občini Murska Sobota-okolici, da je v tak kratkom časi i sorazmerno z malimi stroški postavila v ednoj svojoj vesnici tak lepo i moderno šolo. Škoda, da je vreme nikelko pokvarilo slovesnost, vseedno se je pa k blagoslovitvi zbralo jako vnogo lüdstva, štero se je tak veselilo, da so vsi njihovi trüdi za novo šolo zdaj, gda šola stoji, obilno poplačani. Šolo je blagoslovo domači župnik g. Vojkovič, šteri je meo pri toj priliki jako lepi cerkveni govor od pravoga pomena šole za vzgojo mladine i lüdstva. Govorili so ešče šolski nadzornik g. Velnar, šteri je pozivao mladino, naj boga svoje vučitele i se vestno oprijema prave narodne i državne vzgoje. G. župan Celec, šteri se je največ trüdo, da se je Spravo vküp potrebni penez za Zidanje šole, se je zahvalo vsem, šteri so pripomogli do toga, da se je ta šola zgradila. Tak se je zahvalo občanom, posebno ešče krožančarom, satahovčarom i črnčarom za njihovo delo i trüd, g. banskomi svetniki Bajleci, da se je zavzeo pri banskoj upravi, da je občina dobila 80.000 Din brezobrestnoga posojila, našima gg. ministroma dr. Korošci i dr. Kreki, šteriva sta izposlovala 15.000 Din državne podpore, domačemi upraviteli, g. Horvati Beli za nadzorstvo i skrb pri zidanji šole i vsem, šteri so na kakši koli način pripomogli, da zdaj stoji tak lepa šola v toj občini. Gosp. banski svetnik, advokat Bajlec, šteri se je s svojim autom tüdi vdeležo lepe slovesnosti, je v svojem govori povdaro, da mora država našo požrtvovalnost po pravoj prosveti ešče vnogo bole upoštevati i z znatnejšimi podporami kak do zdaj podpirati nas v našem deli. Končno se je zahvalo vsem vdeležencom ešče domači g. upraviteo Horvat Bela. Popoldanske slavnosti so se vdeležili poleg drügih odličnikov tüdi g. glavar dr. Bratina i gimnazijski ravnateo g. ing. Zobec. GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Za spomenik dr. Fr. Ivanocyja i M. Küzmiča so na prošnjo Prekmurskoga muzejskoga društva darovali: Učiteljsko društvo v Soboti 100 Din, I. Vogler Petanjci 100 Din, Fr. Koder advokat v Ljubljani 100 Din, uradništvo sreskoga načelstva v Soboti 50 Din, Prekmurska banka 50 Din, Peter Osterc v Beltincih 50 Din, Marica Sever v Lendavi 20 Din. Vsem lepa Zahvala. Imena tistih, ki bodo ešče darovali, objavimo potom. Premeščen je iz Maribora v Soboto za gimnazijskoga profesora g. Novak Vilko. Veselimo se, ka je prvi naš domačin dobo v rojstnom kraji to slüžbo. Nesreča naših delavcov v Ljubeli nad Tržičom. Iz Ljubela nam poročajo, da se je 2. septembra zgodila velka nesreča, štera bi zahtevala lejko tüdi živlenje šteroga od delavcov. Tam najmre dela vekša sküpina naših delavcov pri tvrdki Dedek. Kda so se seliti iz Ljubela k sv. Ani na tovornom automobili, so bili zraven na automobili poleg barake tüdi Ficko Vili iz Rogaševec, Šinko Štefan, Bertalanič Martin, Žohar Ludvik i Fartek Jožef iz Trdkove. Auto je vozo po strmom bregi, a bremze so njemi odpovedale i auto je z velkov brzinov leto dol po bregi. Naši delavci so začnoli skakali iz automobila i pri tom so vsi obležali nezavestni, Ficko pa Žohar sta včasi stanola i šla iskat zdravniške pomoči i sta že zdraviva, drügi se pa borijo s težkimi ranami. Banovinska taksa za nošenje orožja za leto 1937. Po § 86. pravilnika od banovinskoga proračuna dravske banovine zaleto 1937/38 Slüžbeni list št. 26/185 od 31. marca 1937 se plačüje za nošenje strelnoga orožja letna banovinska taksa v iznosi 50% državne takse (25.— Din od 1 komada orožja), štera mora biti plačana najkasnej do konca septembra vsakoga leta. Što ne predloži orožnoga lista i ne plača letno banovinsko takso do zgoraj imenüvanoga roka, bo kaštigani po § 99. zgoraj cit. pravilnika. Ka vse se kradne. V Črensovcih so preminoče dni neznanci kelečih rok odnesli pri Ütroša Antoni mačke, pri Rous Matjaši psa i pri Zadrugi edno staro potreto koso. Če se že takše reči kradnejo, pa to že zdaj, ka bo potom sledkar, gda glad pritisne. Žižki. Kapela na čast svetomi Fiorijani se je dogradila i je pokrita. Menka njej ešče törmek i rajhanje. Slabo vreme zavira dogotovitev lepe kapelice. Kak se čüje, de kleti na Forjanovo posvečena i te de se v njej prva sveta meša slüžila. Odlikovanje. Odlikovan je z redom sv. Save 5. stopnje Celec Ferdinand posest, i trgovec v Rakičani, predsednik občine Murska Sobota okolica. Čestitamo. Bogojina. 4. t. m. vršo živinski i kramarski sejem, šteri je bio preci živahen. Živina se je tržila po sledeča cenaj: krave od 2.50 — 3.50, telice od 4.50—5, biki od 5 - 5.50. Beltinci. Nikak je prišeo k cigani zahtevat svoje blago nazaj. Cigan njemi je pa pravo: Poberi se tü odnot, ti tovaj. Te je šo domo pa si je z glavov kimao, ne njemi je moglo v glavo spadnoti, šteri je tovaj, če on, šteri svoje zahtevle nazaj, ali cigan, šteri je vkradno? Kak postopajo z našimi delavci v Franciji? Vučko Ignac i trije bratje Mesaričovi iz Srednje Bistrice so nam javili, kak se je z njimi postopalo v Franciji. Šli so na repo, neso dobili 24 dni ne hrane ne penez nazadnje so si šče mogli sposodili penez, da so lejko šli domov. Rafaelova drüžba je poslala pritožbo na banovino. Bogojina. Na svetek Marijinoga rojstva je Bogojina znova oživela. Najmre te den smo na najlepši način počastili Mater božo, posebno mladina, ar Marija najbole lübi mladino. Zato je ravno mladina bila v najvekšem števili zbrana. Najprvle je bila deklamacija, ki jo je deklamirala jako lepo Bojnec Marija. Nato je sledio govor g. vučitela Bajleca, ki je v jedrnati rečaj razložo pomen prosvetnoga dela. Nadvse dobro je izpadnola igra „Pri kapeliciˮ. Vsi igralci so dobro rešili svoje vloge. Občinstvo je bilo jako zadovolno z igrov. Igro je vodo g. bogoslovec Gutman Jožef. Naše prosvetno drüštvo jako napredüje s svojim delom. Tak bomo lehko pomali znova pisali, da prekmurski Verdun ne spadno, nego da je ostao dale na takšoj višini kak je bio prvle. Z Bogom, za narod, to je naše geslo. Črensovci. Dnes 19. sept. nas obiščejo igralci prosvetnoga, društva iz Ljutomera z spevoigrov „Čevljar in Vragˮ. Pred samov igrov bo vzgojno predavanje od prosvete. Po igri pa nastopi znam pevski zbor z Ljutomera, ki bo spevao lepe narodne pesmi. Vsi vlüdno Vableni na to lepo igro! Beltinci. Katoliško prosvetno drüštvo obvešča vse, da vrnejo vse izposojen knige do 1. oktobra zavolo pregleda. Po prvom oktobri je sledeči izposoievalni red: Kniga se izposodi za 8 dni, odškodnina za edno knigo 50 par, za člane prosto. Lübiteli i čiteli lepih knig, poslüžite se naše knižnice. — Članice dekliškoga odseka majo sestanek 26. sept. pred velkov mešov. Pridite vse ! — Sestanek za celo drüštvo pa bo 26. sept. po večernicaj. Za vse člane obvezno. Bog živi! Zahvala. Sobočki tabor je bio v istini nekaj lepoga i veličastnoga. Naša krajina je ešče ne Vidla tak velke prireditve našega lüdstva, kak je bio je naš prosvetni tabor. Na tom tabori smo se v istini zbrali iz svoje dobre vole vsi dobro misleči i dobro čüteči, da damo hvalo Bogi za vse dobrote, štere nam skažüje i da ga prosimo pomoči v svojih težavaj i moči v svojih borbaj. Na te tabor so nas ne splodili vküp niti žandarje niti pandurje, kak je to lepo povedao na taborskom zborovanji g. banski svetnik Bajlec. Prišli smo na Povabilo prirediteíov i naših domačih voditelov. Te tabor je bio v velko veselje vsoj našoj krajini i vsemi našemi lüdstvi, posebno nam mladini. Mi smo se tabora ešče najbole veselili i na njega najbole pripravlali. Zato mislimo, da je tüdi naša dužnost, da se v prvoj vrsti zajgralimo tistim, šteri so nam te tabor pripravili i od šterih se je tak na tabori, kak po tabori pravzaprav najmenje gučalo. To sta g. advokat i banski svetnik Bajlec Franc, šteri je prevzeo največ taborskoga bremena na sebe i g. Sobočki plebanoš Vojkovič Jožef, Šteri so poleg g. Bajleca najvekše breme nosili. Zato se mi člani fantovskih odsekov, dekliških kroškov i prosvetnih drüštev tema gospodoma na tom mesti ešče prav posebno Zahvaljüjemo. Naj njima Bog plača delo za naše lüdstvo i našo mladino. Bog jiva živi! Zdavanje črensovskoga kantora g. Žižek Joška z gdč. Cigan Katicov, vučitelicov se je vršilo na Malo mešo na Tišini. Zdali so jiva g. plebanoš Zadravec. Po zdavanji je mladi par taki odpotüvao v Ljubljano na velesejem. Mladomi pari Želemo obilo božega blagoslova. Bistričkoga vtoplenca Kustec Ivana Žuničovoga so najšli pri Martini. Od tu so ga pripelali domo i ga zakopali 9. septembra. Na podporo Novin i Mar. lista nam je poslao Husar Franc iz Martjanec v Franciji 20 Din. Pozdravla nas z ženov vred i naznanja, da tüdi drügi naročniki bodo naročnino naskori poslali. Bog povrni. Vtom v avstrljskoj Radgoni. V preminočem tjedni so vlomili v edno trafiko v Radgoni nam že Znani vlomili Balažic i dva brata Ščernjaviča iz Gor. Bistrice. Od vloma so bile taki obveščene vse orožniške stanice. Tišinskim orožnikom se je posrečilo priti vlomilcom na sled. Gda so bili najmre na straži, so Zapazili tri moške z napunjenimi vrečami. To se njim je vidilo sumlivo i so jih začnoli zasledovati. Vlomilci so v pamet vzeli, da jih orožniki zasledüjejo, zato so hitro odvrgli plen i odskočili. Pri tom pa je Ščernjavič Izidor meo nesrečo, ar je zgübo punčule i krščak. V krščaki je pa meo pismo, štero njemi je pisala nekša dekla i tak je na lepi način to prišlo orožnikom v roke. Črensovski Orožniki so bili od toga obveščeni i so taki prijali vlomilec i je izročili v zapore v Lendavi. Kvara so napravili za 8000 Din. Ka pravite na to? Na ednoj našoj šoli je nekši vučiteo prepovedao, ka bi deca med molitvov mela roke vküp sklenjene i ka bi na konci molitve povedala amen, nego tak po „haptakˮ molijo z visečim rokami. . . Naša svetna oblast s cerkvenov oblastjov je predpisala tozadevne šolske molitve i tüdi način molitve, zato se nam takše početje vidi tembole čüdno. Ali bo na to kaj što pravo ? Ka pa Vi pravite na to g. urednik? Kisilo veselje. Naši nasprotniki so se ne troštali, da bi mogli mikaj takšega vküp spraviti, kak se je to zgodilo za prosvetni tabor v Soboti. Niti senjalo se njim je nej, da bi mogli mi v kratkih par tjednih takše vnožine mladine, biciklistov, mož i žen organizirati i spraviti v tak ogromno povorko, kak se je to zgodilo v Soboti na tabori. 1 gda njim je vse to sapo vzelo, da so niti gučati nej mogli i so se veselili tomi, da je ne prišao med nas naš narodni voditeo dr. Korošec, šteroga smo v istini mi vsi tüdi z najvekšim veseljom i radostjov čakali. Zato Povemo našim nasprotnikom, da mi dobro Znamo, da je naš dr. Korošec velka oseba i ma važno i jako odgovorno mesto v našoj vladi, zato ga državni posle večkrat nepričaküvano zadržijo v Belgradi, da nemre priti ta, kama bi tüdi on rad prišao. Stokrat smo pa raj, da je naš dr. Korošec minister i važni član vlade, kak pa da bi brez te oblasti hodo samo po naših prireditvaj. Naše lüdstvo je telko pametno i disciplinirano, da kaj takšega dobro i prav razmi. Poštnina od 19—26. sept. bo dragša zavolo Rdečega križa. Na vsakšo pošiljko se more dati Znamka šče za 50 para. Beltinci. Naša občinska uprava se je spopunila. Za tajnika je najmre zvoljeni Glavač Ivan iz Beltinec, Zdajšnji blagajnik prosvetnoga društva. Novomi tajniki želemo, naj ga Bog vodi v toj slüžbi. Gančani. Ar je naša ves skoro že dva meseca pod vodov, nam je obč. uprava obečala nove moste. Zaednok je prepovedano tovornim automobilom voziti po naših potaj. Občinskoj upravi, štera se vnogo briga za nas, se zahvaljüjemo. Palik povoden v Lendavi. Od prevednoga dežüvanja je znova nastopila povoden v Lendavi i okolici. V dvema mesecoma nas je trikrat dosegnola ta nesreča i nam vničila vse. KREDITNA BANKA v M. SOBOTI zmenjavle peneze po sledečij cenaj: Več plügov dobre zemle v bližini Sobote je k odaji. Informacije se dobijo v pisarni Bajlec Franca, advokata v Murski Soboti. POZOR! Izmenjava vseh oljnih semen po najvišjih % za olje. Za vsa oljna semena dam olje, kakšo šteri šče i to: tikveno, sunčeno ali repično olje. ALBIN SAGADIN - BELTINCI. I 890|36 - 10 Dražbeni oklic. Dne 8. novembra 1937 ob 12 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k, o. Strehovci vl. št. 466 B 2/a parc. št. 16/a/ 2 stavbišče v izmeri 81 kv. sežnjev. Cenilna vrednost Din 1.500, vrednost pritikline: j. najmanjši ponudek Din 1.000. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 30. avg, 1937. 4 NOVINE 19. septembra 1937. Občni zbor HRANILNICE IN POSOJILNICE v PERTOČI r. z. z n. z. se bo vršil dne 19. septembra 1937 po sv, maši v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje revizijskega poročila. 2. Odobritev računskoga zaključka za 1.1936. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Začasna zdrüžitev hranilnice z posojilnico na Cankovi. 5. Slučajnosti. Ako se ob določenem času ne bi zbralo zadostno število članov, se vrši občni zbor pol ure pozneje pri vsakem številu članov. Dražbeni oklic. l 102,/36-14 Dne 4. oktobra 1937 ob 10 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Brezovica vl. št. 6 B 30,36,39. Deležna pravica iz skupnega pašnika sedaj trije travniki z nekaj jošja, vl. št. 188 B 3,5,7 parc. št. 37 travnik, vl. št. 11 B 10, 15, 18 parc. št 211 njiva, vl. št. 56 B 19,24,27 parc. št. 213 njiva, vl. št. 59 B 15, 20, 23 parc. št. 212 njiva, sedaj deloma njiva, deloma pa travnik, vl. št. 13, B11,16,19 parc št. 35 travnik, parc. št. 177 travnik, parc. št. 209 njiva in travnik, parc. št. 294 b njiva, vl. št. 17 B11,16,19 pare. št. 10 travnik, pare. št 2 30 njiva, vl. št. 18, B 6,10,14 parc. št. 250 njiva, parc. št. 253, parc. št. 254 parc št, 255, hiša št. 31 z gospodar, poslopjem in gruntom, travnik, njivam zadnji del hiše št. 30 brez zemli., parc. št 276 njiva, vl. št. 98 B 13, 18,20 parc. št. 277 njiva in travnik, vl. št. 60 B 18.23.26 pare. št. 200 njiva, vl. št. 87 B 9,15,18 pare. št 257 njiva in travnik, vl. št. 92 B 16, 21, 24 pare. št. 189 travnik z jošjem, vl. št. 94 B 18, 22.26 par. št. 42 njiva in travnik, vl. št. 116 B 4, 7,10 pare. št. 296 njiva in travnik, vl. št. 185 B 2, 3, 6 pure št. 75 njiva in travnik. K. o. Dolnja Lendava vl. št. 1376 do celote parc. št. 1413a, parc. št. 14l2a, parc. št. 1414|6, parc. št. 1414/7, vinograd, klet in travnik. Cenilna vrednost: Din. 82.420 .- Vrednost pritiklin: K nepremičninam zemljiška knjiga k. o. Brezovica vl. št. 6 B 30,36, 39,188 B 3,5, 7,11 B 10.15,18.56 B 19,24,27, 59 B15.20,23,13, B11,16,19,17 B11,19,18 B 6,10,14,98 B 13,18,20,60 B 18,23, 26, 87 B 9, 15,18.92 B16, 21,24, 94 B 18,23,26,116 B 4,7, 10,185 B 2,3,6 spadajo sledeče pritikline: 1 pisana krava, 1 gospodarski voz, 1 plüg, s kolci, 1 brana, vse v cenilni vrednosti Din 1.120. K nepremičninam pod vl. št. 1376 k. o. Dolnja Lendava pa spadajo sledeče pritikline: 2 soda in stara puta vrednosti Din 155. Najmanjši ponudek Din 43.609. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdrazitelja, ki je ravnal v dobil veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 10. avg, 1937._____________ I 943/36 - 16 Dražbeni oklic. Dne 11. oktobra 1937 ob 11.30 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o, Petešovci vl. št 46 B 18, 21, 25, 27, 31 cd parc. št. 60 hiša, dvorišče, vrt, vl. št. 343 B 15,18,22,24, 27 c d obe zemljišči sta v naravi združeni in sta sedaj hiša št. 92 v kateri sta zavezanca solastnika vsak do l|5inke ter dvorišče, vl. št. 47 B 8, 11, 15, 17, 20 c, d parc. St. 630 njiva. Cenilna vrednost: Din 1.270, vrednost pritikline : najmanjši ponudek: Din 823. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine V škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 6. avg. 1937. Dražbeni oklic. l 649/36 -3 Dne. 8. novembra 1937 ob 10 uri bo pr podpisanem sodišču v sobi št, 21 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Dolnja Lendava vl. št. 493 B 13 parc. št. 879 vinograd, klet. njiva in travnik, vl. št. 883 B 8 parc. št. 880 vinograd, travnik in njiva. Obe zemljišči sta v naravi združani in predstavljata hišo št. 615 z gosp. poslopjem in gruntom, vinograd in travnik s sledečemi pritiklinami: ½ica gospodarskega voza, ½ica pluga s kolci in ½ica brane. Cenilna vrednost Din 1.500, vrednost pritikline Din 500, najmanjši ponudek Din 500. Pravice, katere bi ne pripuičale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje prí dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, ___________dne 3. avg. 1937.________ Dražbeni oklic. l 524/36 - 6 Dne 8. novembra 1937 ob 9 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Nedelica vl. št. 157 B 30, a 32/a in 35/a parc. št. 164 njiva, sedaj njiva stavbišče in dvorišče s hišo št. 139 do 7/16ink stavbe. Cenilna vrednost Din 3.000, vrednost pritikline: najmanjši ponudek Din 2 000. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri, — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 30. avg, 1937 Pošta. Gumilar Aleksander, Vidonci. Za Vrečič Klaro sprejeli Din 50. - Gjergjek Janoš, Kovačevci 1. Duga je ešče Din 60. — Sedmak Karol, Banfje. Na letošnje leto smo sprejeli Din 20 in to 11. apr. 1937. Duga mate ešče Din 30, zato smo Vam poslali Opomin. - Husar Franc, Francija. Sprejeli Din 70. Višek je naročnina na novo leto? Dajte nam odgovor. - Ferko Marta, Cheminot. Sprejeli Din 43.75. Prosimo odgovora, na koj je Višek. - K. J. Ivanci. Vaše pitanje pošlite naravnost na g. poslanca. — Horvat Vinko, Širiteo Filovci. Davajte edne Novine Ivanič Štefani, ar je hči prišla domo iz Francije. - Kovač Regina, D’nuquerque Sprejeli Din 43.75. Prosimo pojasnilo, na koj je višek poslani. - Oletič Marija, Bitterfeld. Za Novine si dužna do novoga leta Din 30. Po Prošeno knigo naj pridejo tvoji domači. - Titan Fr. Krog. Plača razlike Din 1. - Franc Ana, Francija. Iz Lourdesa poslano svetinjico sprejeli. Bog povrni. Pri svetoj meši si dobila povračilo v molitvi. -Kolmanko Franc, Pertoča 93. Za Alojza sprejeli Din 36 naročnine za pol leta. — Čebelari! ne motite čebel pri podiranju košev! Same čebele, kakor tudi čebele v koših kupuje Metlikovec Alojzij v Lendavi, „Zorin domˮ. 15.- 45301-4804 Za süho vreme nemimi deci tele močne platnene éeveljčke. Od vel. 27—34 Din 19.-, od 35-42 Din 25.- 45.- 25.- 58052-607 Najcenejša in najresnejša obutev za šolske otroke so naši nepremočljivl gumasli opanki. Nenadomestljivi za šolsko omladino v dežju, blatu In snega. Vel. 31-34 Din 29.-, ženski Din 35.-, moški Din 39.- 45.- 69.- 3962-68800 Visoki čevljl iz močne kravine z neraztrgljlvlm in nepremočljivim gumastlm podpisom. Šolski mladini v dežju,blatu In snegu neobhodno potrebni. Vel. 31-34 Din 49.-, od 35-38 Din 69.- 3622-44700 PoKíeveljčkl iz močnega boksa s trpežnlm usnienlm podpisom. Vel. 38-34 Din 79.-,35-38 Din 89.- 89.- 6222-48809 Zelo močni dečki čevljl s proí-nim podplatom. Od 31-34 Din 49.-, 35-38 Din 59,- 4624—44748 Ukusnl In močni čevetlčkl. Deklicam za šolu In ulico. Iz linega teiečjega boksa z močnim usnje* alat podplatom 6662-44722 K -Trpežnl in močni, toda iahkl, visoki čevljl za dečke Iz rjavegd boksa s čvrstim usnjenim podplatom. Vol 31-34 Din 89.-, 35-38 Din 99.- 7 let obstoječa pekarna z hišov, dobro vpelani poseo, se oda taki. Pitati v Črensovcih hš. 100. I 601/37 - 6 Dražbeni oklic. Dne 15. novembra 1937 ob 9 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Ižakovci vl. št. 253 B 14/a parc. št. 132 pašnik, sedaj mlada gošča. Cenilna vrednost Din 1.750, vrednost pritikline najmanjši ponud. Din 1167. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred Začetkom dražbe, Sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 7. Šent. 1937. POZOR! POZOR! DOSPELI »Naumann« šivalni stroji ŠIVA NAPREJ IN NAZAJ, štika, Stopa in entla. ZA VSAK STROJ JAMČI TOVARNA Z GARANCIJ SKIM PISMOM. STROJE DOBITE PO 100 DIN., MESEČNO. SAMO PRI tt. ŠTIVAN ERNEST - M. SOBOTA. I 997j36- 9 Dražbeni oklic. Dne 8. novemb. 1937 ob ½ 9 uri bo prí podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Bistrica, vl. št. 695 B 30 pare. št. 568/b pašnik, sedaj stavbišče in dvorišče ter neodeljena ½ ica hiše št. 124 s pripadajočimi gospodarskimi poslopji. Cenilna vrednost Din 8.000, vrednost pritik-nlin v. najmanjši ponudek Din 5.333. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred Začetkom dražbe, Sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 30. avg. 1937. Dražbeni oklic. 1 35,37 "9 Dne 8 nov. 1937 ob ½10 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin zemlj. knjiga k. o. Turnišče, vl. št 347 B 6a pare. št. 80 b hiša, dvorišče in vrt, vl. št. 348 B 6 a pare. št. 80a hiša št. 48 dvorišče in vrt. Obe parceli sta v naravi združeni ter predstavljata stavbišče s hišo, in sadovnjakom dvorišča. Sadovnjak in travnik meji del tega zemljišča je ograjen s plotom iz šibja. Cenilna vrednost Din 15.000, vrednost pritikline .| najmanjši ponudek Din 10.000. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 30. avg. 1937. I 582|37 - 9 Dražbeni oklic. Dne 8. nov. 1937 ob 11 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št 21 drüžba nepremičnin zemlj. knjiga k. o. Kapca vl. št. 490 B 1,6 parc. št. 28 hiša št. 60 dvorišče in vrt z gospodar, poslopji, parc. št. 36 njiva, senokoš in sadovnjak, vl. št. 528 B 3 parc. št. 334 njiva, vl. št. 588 B 20|a-b parc. št. 194|55 pašnik, sedaj gošča z mladim drevjem. Cenilna vrednost Din 33.810, vrednost pritikline Din 8.430 ki so sledeče: 1 kobila 8 let stara, 1 kobila 7 let stara z mesec starim žrebetom, 1 krava 8 let stara, 1 težji gosp. voz, 1 plüg s kolci, 1 par bran In 1 stara slamoreznica, najmanjši ponudek Din 22.540, Pravice, katere bi ne pripuičale dražbe, je og-las iti prí sodišča najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdrazitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 30. avg. 1937, Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok. 79-