Političen list za '-'oven^ki narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za po! leta H gld., za četrt leta 1 gld., za jeden
mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol le'.a ti gld., za Četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) vsprejcma uprarnlfttvo iii ekspediclja v „katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v Semeulšklh ulicah št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, oh pol 6. uri popoldne.
Vredništva telefon-štev. 7 4.

V Ljubljani, v ponedeljek ?. februvarija 1898.
Letnik XXVI
. Paiislavi/.eiii na Laškem!"
»Slovansko gibanje v laškem kraljestvu — tako je pisala reška »La bilancia« 28. jan. — zdelo bi se to herezija in je vendar — resnica! Florentinski list »Nazione« poroča o tem : Z neverjetno delavnostjo širi posebno duhovščina po laškem Furlanskem panslavistično propagando. Od leta do leta (o groza!) rase število udov družbe sv. Mohorja v Celovcu. Res, da ta propaganda slovenskih duhovnikov — izmed katerih prihajajo nekateri celo iz seminarja v Vidmu — nima to liko vspeha po ravni, kjer je delovanje laških šol bolj krepko, a ugodna tla so ji gore in doline. Posebno okrog Št. Lenarta so vsi duhovniki odločni strastni propagandisli, a širi se njih agitacija tudi že ob Natisonu.
Poročevalec lista »Nazione« pravi, da je našel v nekaterih hišah, posebno v Št. Lenartu, kar rele slovanske knjižnice, poučne in zabavne knjige, pesmi celo z notami. In vso te knjige pošilja družba sv. Mohorja za majhen donesek, a poleg tega obljubuje Se odpustke, maše za mrtve in nebesa na drugem svetu. Laška vlada ne bi smela biti preveč lahkoverna, če nekateri zatrjujejo svoj patrijotizem, ki so pa v resnici le strastni apostoli panslavizma. Znano je, da nekateri duhovniki (»Nazione« jih imenuje po krajih) pobirajo naročnino za družbo sv. Mohorja, časih pa še kar sami plačajo za ljudi ; in ti duhovniki so v vedni zvezi z duhovniki onkraj političnih mej.
Gotovo, pravi poročevalec florentinskega lista »Nazione«, ne smemo tega pretiravati; gotovo ni v tem velike nevarnosti za Italijo, a vendar je treba preprečiti iznenarodovanje tostran laških
mej. Zato vplivni llorentinski list poživlja vlado, naj pazi na to !«
Tako piše reška »La bilancia«. Smijal bi se človek, zakaj če je Italia unita tako ubogo za nič, da so doli v Florenci treso pred našo družbo sv. Mohorja, no, potem res ni posebno junaška! Vendar človeka mine smeh, če pomisli, kakšen mora biti šovinizem, ki zaplodi tak izrodek, kakoršen jo ta dopis florentinskemu listu. Panslavizem vohajo celo na Laškem! To se pravi, no vohajo ga, a natvezujejo ga vladam in ljudstvu, da bi potem toliko ložje tlačili, zatirali in teptali uboge Slovence ob mejah. Zato pa jo naša dolžnost, da se upremo navalu, ki pljuska iz Nemčije in z Laškega, — zložno I Le v slogi je naša moč! Kako pa je mogoča pri nas sloga, to ve vsak, ki ve, kaj pomenja staro geslo: za vero, dom, cesarja!
Deželni /bor istrski.
(Izvirni dopis iz I'ulja.)
Odveč bi bilo govoriti o sliki deželnega zbora v Pulju in o »izborni taktiki« rovaških elementov v preprečenje udeležbe slovanskih zastopnikov na razpravah zbornice. Vsemu svetu je že skoraj znano, s k o m imajo opraviti slovanski člani is-terske zbornice, in le občudovati jih mora na njihovi vztrajnosti za pravice Slovanstva na obali jadranskega morja.
Zatoraj nijedne besede več, kar se tiče spo-cijelno »puljske galerije«, obsojena je že davno, kamor sodi, in ž njo tudi vsi oni, ki soglašajo z isto.
V bistvu se je razpravljalo v seji dne 27. ja-nuvarja o predlogih : člana manjšine M a n d i č a glede podpore stradajočim v Istri in Ii u b b e o prenosu zbornice iz Poreča v Pulj, — v četrti
seji dne 29. jan. pa o predlogih dr. Bartolija I Sar tolič-a) za proglašenje italijanskega kakor jedino razpravnega jezika v zbornici ; dr. 1). Trinajstima za brezobrestno posojilo za obnovljenjo po trtni uši poškodovanih vinogradov ; interpelacija zastopnika Kompareta in drugo v glede postopanja oblasti radi liloksere zlasti v koperskem okraju ; interpelacija dr. Trinajstiča in drugov zaradi razdelitve državne podpore stradajočim in sklepni račun zaklade bratovščine za leto 1896.
V početku 3. seje je med hrupom plačanih težakov na galeriji in njihovih somišljenikov v zbornici (Gleser, Bennati, Venier in Ghersa) priglasil vladni zastopnik F a b i a n i k zapisniku I. seje, da se ima isti popraviti v tem zmislu, d;, je on, vladni zastopnik, pozdravil zbor poleg italijanskega tudi v slovenskem jeziku ; član M a n d i č, da je predsednik v prvi seji pozdravil in otvoril zbor samo v italijanskem jeziku, člani manjšine pa da so vzkliknili Nj. Veličanstvu Ž i v i o !; dr. D. Trinajstič, da se je na njegov predlog glede čestitanja sv. Očetu papežu Leonu XIII. v zapisniku popolnoma izpustil predlog Veniera, da je preko tega predloga preiti na dnevni red, kor se zbornica ne peča z duhovskimi razmerami.
Glede predloga Mandičevega za podporo stradajočim je italijanska klika skrpucala stvar tako, da je stavil jednak predlog tudi član večine hrvatski renegat D o b 1 a n o v i č in da je dal temu predlogu datum istega dno (20. jan.) kakor je stavil svoj prvotni predlog Mandič. Sklenilo so je razpravljati o obeh predlogih h kratu, menda za to, da se zakrije izvirnost predloga Mandičevega.
Mej plačanim hruščem težakov na galeriji je skušal govoriti Mandič k svojemu predlogu, a predsednik se je začel ž njim prepirati in mu
LISTEK.
0 božiču.
Češki spisal Vacslav Kosm&k. Priredil It. P.
(Konec.)
Ko je šla ura na deset, se poslovim, in obljubim revici, da ji drugi dan izprosim pri dobrih ljudeh jedila, in rečem Jožku, naj pride k meni ponje. Dam ji zdravilo, povem, kako naj je rabi, in hočem oditi.
»Gospod doktor !« zašepta žena, »podajte mi roko«.
Podam jo. Stisnila mi jo je, in česar se nisem nadejal, začutil sem na nji gorek poljub in uroče solze.
»Le da bi moj mož ne prišel sedaj domov, da bi ne pokvaril tega srečnega svetega večera!« • vzdihne še žena.
»Ne bojte se. Saj ga ne bo ! Bom že poskrbel za to. Lahko noč !«
»Z Bogom. Jožek, poljubi gospodu roko«.
Šel sem k orožništvu in potožil, kaj se godi v krčmi tako pozno in na tak večer.
Opekar je spal tisto noč v ječi na otepu.
Prišedši domov, se vsedem za mizo, in z veselim srcem zapišem, kaj sem ta večer doživel.
Takoj drugi dan obiščem nekatere svojih prijateljev, ki so se nahajali v boljših gmotnih razmerah nego jaz, ter jim pripovedujem, kako sem preživel sveti večer in v kako žalostnem položaju se nahaja nesrečna rodbina opekarjeva. Izrazil sem tudi željo, da bi jim rad olajšal neznosno bedo, a da mi skromni dohodki ne dovoljujejo večjih izdatkov.
Uboga družina smilila se jim je in obljubili so mi, da ji po svojih močeh pomorejo nastopiti veselejše novo leto. Posebno milosrčnost pa sem vzbudil bogatemu trgovcu N. in njegovi ženi. Pripravila sta takoj primerno sobico za bolno ženo nesrečnega opekarja in njenega sina, ki sta se takoj preselila iz dosedanjega zaduhlega stanovanja, ko je bolnica s pomočjo božjo in dobrih src toliko okrevala, da so jo brez skrbi lahko prepeljali v novo bivališče, kjer je bila za nekaj časa preskrbljena z vsemi potrebščinami. Zdravje se ji je od dne do dne boljšalo in po preteku dveh mesecev je žo popolno okrevala.
Pa tudi njen mož je prišel kmalu po tem dogodku do spoznanja. Nekaj dnevni zapor in ne-zmernosti v uživanju opojnih pijač sledeča kratka, a precej huda bolezen, vse to ga jo konečno zmo-drilo, da jo poslušal nasvet dobrih ljudij in so poboljšal. Lotil se je pridno dela, jel varčevati in z vso ljubeznijo skrbeti za domače ognjišče. V krat-
kem času si je s pomočjo dobrotnikov zgradil majhno, čedno hišico ter si omislil snažno notranjo opravo.
Nadarjenega sinka pa smo s pomočjo trgovca poslali v šolo, kjer je bil vedno jeden najmar-ljivih učencev.
Redno se je pomikal od stopinje do stopinje
v veliko radost svojih starišev in dobrotnikov.
* *
*
Preteklo je od tega časa 25 let. Bil je zopet sveti večer. Kakor druga leta obiskal sem tudi ta večer opekarjevo rodbino. Bil sem že vpokojen. Tudi opekar se jo že postaral. Pogovarjali smo se ravno o dogodku, ki je bil zame in za rodbino velepomenljiv, kar pridrdra pred hišo voz in v malo trenutkih stopi v sobo — Jožef, sin nekdaj nesrečnega opekarja, novi ekrožni zdravnik, toraj moj naslednik. Dobil je namreč pred nekaj dnevi dekret za po mojem odstopu izpraznjeno mesto ter prihitel sedaj iz glavnega mesta, da nastopi z novim letom službo v svojem rojstnem kraju.
liadost, ki nas je navdajala ob tako pomenljivi in veseii 25 letnici, je bila nepopisn i<il je res pravi sveti večer za nas vso in hvaležnega srca smo se spominjali zlatega reka: Kdor zaupa v Boga, ga ne zapusti.
hotel celo vzeti besedo ; naposled pa je zapustil z večino in vladnim zastopnikom in — svojim klobukom dvorano, pustivši manjšino z galerijo samo, katera je uganjala svojo ostudno komedijo, dokler se ni naveličala.
Po povratku predsednika in njegovih satelitov sta se oba predloga izročila jednoglasno deželnemu odboru.
V	razpravi predloga Bubbe glede prenosa zbora v Pulj, je našteval le-ta v bombastičnih frazah in v poetično biti hotečih tiradah »slavo mesta Pulja« in krivičnost avstrijskih ministrov v zadnjih desetletjih, kateri so delali — zlasti Badeni — koncesije Slovanom, Italijanom pa nepopisne krivice ; očital je celo vladi, da hoče uvesti zopet dobo Metternicha in Bacha.
Član S p i n č i c je Bubbi obrazložil, kako malo pravice ima on in njegovi somišljeniki pritoževati se proti avstrijskim vladam konštitucije, temveč imajo lo Slovani uzrok tožiti, ker je zanje postalo v vsakem obziru slabeje po konstituciji, kakor je bila pred isto, ko je celo ceBar Fran I. avstrijski in Napoleon I. pripoznal zemljo istersko kakor slovansko zemljo.	(Konec sledi.)
\apoved novega osebnega davka-
(Govor posl. Fr. P o v š e t a.)
(Dalje.)
Važno je nadalje, da pri pravilnih dolgovih, izvirajočih samo iz obrata, kakor so nepoplačani dolgovi za blago, kontokorentni dolgovi, ni treba niti izkazavati opravilnih dopisov, niti individualno naštevati upnikov; dovolj je donesti izpiske iz knjig, o katerih verojetnosti si more napraviti komisija svojo sodbo. To določilo je velikega pomena za trgovce in obrtnike.
Misliti bi mogel marsikateri in so mene že mnogi vprašavali, ali jo dopustno postaviti mod odbitke stroške n. pr. za nakup nove pohišne uprave, n pr. miz, stolov, postelj, kanapcev itd. in prav tako stroške za poprave pohištva. Na to treba odgovoriti, da temu ni tako, ker davčni zakon smatra strošek za nakup pohištva za glavnico, katero mora imeti oni, ki si hoče osnovati svoj dom.
Prav tako ni dopustno n. pr. odštevati stroške za posle, za preskrbljevanje otrok z obleko in brano in tudi lastnik posestva, ki ima n. pr. več poslov, hlapcev in dekel, more le strošek za one posle, katere potrebuje pri kmetiji ali v obrtniji, zaračunati med izdatke, ne pa za one posle, ki služijo le njegovi osebni postrežbi torej, n. pr. ko-čijaž, ki oskrbuje konje za ekvipažo, kuharica, hišina, pestunja itd.
V	bolje pojasnjenje moram še sledeče pripominjati, in sicer, kaj vse se mora smatrati kot dohodek.
Dohodki iz zemljiške posesti obsegajo donose vseh zemljišč, ki so davčnega zavezanca, ali iz katerih mu gredo dohodki vsled kakoršnih koli pravic, n. pr. iz pravice do užitka, iz pristoječe mu pravice do užitkov n. pr. na prebendi itd.
Pri napovedbi dohodkov iz posestev je vzeti v podlago čisti dohodek, dosežen z obdelovanjem, v trebotnem znesku — čisti donos obsega vse dohodke iz vsega kmetijskega in gozdarskega obrata in pa dohodke -iz vseh drugih zvezanih pridelovalnih vrst in pravic n. pr. do lova, kamnolomov itd. iz mlinov, žag, ako niso te poslednje samostalne in kot tovarne ali velika industrija obstoječe. Vender sme zavezanec napovedovati svoje dohodke iz zemljiških posestev samo s u mar no. V račun dohodkov pa se mora vpostaviti vsa dosežena cena vseh za gotov denar prodanih pridelkov n. pr. koliko je skupil za pšenico, sploh žito, koliko za mleko, za živino, za seno, za drva itd., pa tudi vrednost vseh pridelkov, ki so bili porabljeni v lastnem hišnem gospodarstvu v prehrano svoje rodbine, žene, otrok, sorodnikov; smejo se pa ti doma v hišnem rodbin, gosp. porabljeni pridelki preračunati počez po primernem prevdarku. — To določilo je silno težavno, vsaj bi moral slehern kmetovalec imeti potemtakem posebno urejeno knjigovodstvo, da bi zamogel vse natančno znati, koliko krompirja, koliko masti in drugih živil je bilo porabljenih za posle, delujoče na kmetiji, koliko za posle, služeče za porabo in postrežbo v rodbini. Prav tako n. pr. mora gospodar krmo, seno in deteljo ter tudi oves, porab-
ljen za konje, ki mu služijo le za kočijo, vračunati med dohodke!
Zelo huda dolžnost je, da mora kmetovalec zabilježiti tudi vrednost lastnega stanovanja, in upati je, da bodo toliko davčne oblasti, kakor tudi davčne presojevalne komisije v tem oziru ocenjevale vrednost stanovanja po pametni ceni, no kakor sliši, da nekje cenijo vrednost stanovanja kmeta na 100 gld. Koliko in ogromno je takih hiš, četudi primerno zidanih, po vaseh, hribih itd , katere ni tudi zastonj mogoče dati v najem komu, le da bi poslopje ne stalo samo brez varha in prazno.
Dohodek iz hiš sploh računava se po dejansko prejetem znesku najemščine, poslopja služeča v namen pouka, vzgoje sploh, v namene humanitarne (bolnice) niso stavljati v ta račun.
Jedna olajšava je vender pri napovedovanju dohodkov iz hiš dana in to jo, da se le ona najemnina napove, katero jo gospodar dejansko prejel, ne pa zneski, ki niso bili od najemnikov plačani, bodisi ker so zginili kot kafra, bodisi da so vsled bolezni in drugih nesreč toliko osiromašili, da niso mogli najemnine poravnati. Pri hišnona-jemninskem davku mora gospodar plačati davek v visokosti proračunane najemnine, tu zamore vender nodobljene zneske odšteti, seveda mora neiztirljive najemnino brezdvomno izkazati, da ni bilo moči iztirjati jih.
I lišnim gospodarjem pa jc dopuščeno, od odnosa najemnino odbiti: vse stroške za vzdržbo in popravo hiš, poslop j in njih delov sploh, torej za pokrivanje strehe, kar mora dober gospodar vsako leto vršiti, ako hoče svoja poslopja dobro ohranjena s in tem trajno dobra vz Iržati, za popravo oken, vrat, za poprave kurišč, štedilnikov, peči, za popravo vodovoda, plinovoda, za navadne zidarske poprave, vender pa niso odbitni stroški za kake zdatne prezidave, dozidave itd.
Zelo važno določilo je, da se smo postaviti v račun stroškov tudi primeren odstotni postavek stavbnih stroškov za obrabo poslopja in to je povsem opravičeno, ker novo zgrajena hiša, če se tudi redno vzdržuje, postane tokom dolgih let zrela za podreti. Nova stala je n. pr. 20.000 gld., čez 80 let se toliko izrabi, da predstavlja le vrednost stavišča.
Da sme hišni gospodar odbiti vse davščine kakorkoli vrste, tako tudi zavarovalnino proti požaru, je umevno iz že v uvodu pojasnjenih načel. — Tudi nagrado hišnemu upravniku, vratarju podeljeno smo se odštevati med stroške.	(Koneo sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 7. februvarija.
Državni zbor se snide najbrže v prvi polovici meseca marca, vendar v tem oziru še ni nikake gotovosti. Prvotno se je imenoval rok za otvoritveno sejo dne 22. t. m., pozneje so pa poročali dunajski listi, da se otvori prva seja štirinajstega zasedanja dne 8. ali 10. marca. Sobotni poloficijozni listi pa zopet zatrjujejo, da je pravi prvotno naznanjeni termin. Vse kaže torej, da popolno zanesljivega roka še ni določenega, gotovo pa je, da želi vlada čim preje sklicati državni zbor. Ker morajo do tedaj biti vrejene razmere v češkem deželnem zboru, čegar zasedanje se zaključi neki 20. t. m., se vlada neprestano pogaja z raznimi zastopniki o novih jezikovnih na-redbah, ki zagledajo beli dan vsekako pred zaključkom deželnozborskega zasedanja
Slovesne manifestacije v prid slovanskemu dijaštvu so zelo neprijetno dirnule vse nemško nacijonalne in liberalno kroge. V svojih umazanih glasilih polnijo sedaj predale z najostud-nejšimi napadi na slovanske zastopnike in pa slovansko dijaštvo. Kakor nastreljeni in precej nevarno zadeti levi tulijo sedaj razni nemškonacijo nalni volkovi ter hočejo dokazati, da je nemško dijaštvo popolno nedolžno v vsakem oziru, nasprotno pa je krivo vseh izgredov le slovansko dijaštvo- Dunajska Židinja piše o tem nastopno : Iz poročil o deželnih zborih v Ljubljani in Zadru je razvidno, kako nizkotne laži in obrekovanja pošiljajo v svet slovenski in hrvpteki dijaki o svojem položaju na dunajskih v. okih šolah. Mej tem ko slovanski dijaki na Dunaju nastopajo kot na-padovalci in prijemajo takoj za gorjače, se predstavljajo v brzojavkah na slovanske deželne zbore
kot preganjana jagnjeta, ki prosijo varstva in se zatekajo pod peroti slovanskih zastopnikov. — Tako se torej zagovarja Wolfova in Schonerer-jeva garda! Kdo je provzročil vse, kar se je v poslednjih dneh pripetilo na avstrijskih visokih šolah, je jasno ko beli dan. Pa vzemimo tudi, da slovanski dijaki ne poročajo resnice in da je pravica na strani nemško druhali. Kako pa je vender to, da ti listi ne poročajo ničesar o onih »groznih« škandalih, ki so jih provzročili slovanski dijaki? — Zakaj pa morajo v svojih glasilih vedno trditi, da so rujoveli, razbijali in pretepali le nemški burši? S temi poročili strinjajo se večinoma tudi vladna poročila, iz katerih dosedaj še ni bilo razvidno, da bi bili pričeli kak prepir ali pretep slovanski dijaki. Temu bi gotovo ne bilo tako, ako bi bili slovanski dijaki dali le najmanjši povod vprizorjenim škandalom. — Kdor vse to količkaj premisli, je popolno prepričan o »istini-tosti« nemško liberalnih in nacijonalnih glasil.
Kandidatura princa Jurija za mesto glavnega guvernerja na Kreti provzroča sultanu vedno večje preglavice. Tolaži ga sicer nekoliko dosedanje še ne popolno soglasje velevlastij v tem vprašanju, toda miru mu ta zadeva nikakor ne da. Opiraje so na nekatero protiizjave dobil je nekoliko več poguma in sklenil je, ustavljati se temu nasvetu do skrajnosti in z izvanrednimi koraki prisiliti evropsko diplomacijo, da odstopi od svojega koraka. Najumestneje sredstvo se mu zdi popolna okupacija Tesalije. In res je ministerski svet že razveljavil sklepe, vsled katerih bi bilo treba odzvati iz Tesalije nekaj vojnih čet. Sklenilo se je nasprotno, da treba zasesti vsak važneji kraj te pokrajine in v to svrho kar največ pomnožiti turško armado na tesalskih tleh. Ta posel se je poveril višjemu poveljniku tesalske armade, maršalu Edhera - paši, ki je že prav pridno na delu. Sultan meni, da bo s tem prisilil velevlasti, pred vsem pa carja, da odstopijo od svojih zahtev. Temu pa najbrže ne bode tako, kajti akoravno morda Rusija kapitulira pred velevlastmi, se ne bode udala sultanu in poznejše posledice bodo morda usodneje, nego sedanje.
Krečanska narodna skupščina se je minule dni sošla k daljšemu zasedanju. Izvolila je zopet dosedanje predsedstvo in je toraj njen predsednik znova dr. Sfakianakis, ki je imel povodom izvolitve daljši nagovor na zbrane skupšči-narje. Naglašal je, da je položaj na otoku mnogo neugodneji, kakor je bil povodom zadnjega zasedanja, in da se je toraj pokazala še nujneja potreba uvedbe popolne avtonomne uprave. Pred vsem pa je potrebno, da dobe Krečani čim preje novega guvernerja, kateremu bi lahko zaupali vse svoje težnje in od njega lahko pričakovali pomoči. Da se to čim preje doseže, se je sklenilo, da se tekom tega tedna sostavi slovesna spomenica z manifestom na prebivalstvo in na velevlasti, v kateri se bodo natančno označile vladajoče razmere in izražale najbolj pereče želje zatiranega naroda, ki je sedaj popolno osamljen in izročen popolno na milost in nemilost krutih mo-hamedovcev.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 7. februvarija.
t (Iz Gradca,) 6. svečana. Boljšega simbola pač ni moglo dobiti nemštvo, ki je zdaj v polnem cvetju, nego ga je dobilo v imenu in v osebi poslanca Wolfa. Nemcu bodi dovoljeno vse, a če se vendar kdo drzne ugovarjati ali celo braniti se nemških nasilnostij, zavije se vsa nemška klika v ovčjo kožo in zažene strahovit krik, ki odmeva po celem svetu, krik o krivicah, ki se zgode zatiranemu in teptanemu nemštvu s strani slovanskih barbarov! Ko so zadnjič slovenski poslanci v deželnem zboru kranjskem stavili predlog, naj vlada skrbi za osebno varnost slovanskih dijakov na dunajskem in graškem vseučilišču, ki so jih nemški dijaki na akademičnih tleh brez povoda pretepali, le radi tega, ker so hoteli v predavanja, hotel je Schvvegel s svojimi pristnonacijonal-nimi tovariši vso krivdo zvrniti na slovansko dijaštvo in prosil vlado, naj čuva kranjske Nemce na omenjenih visokih šolah slovanskih napadov! Seveda ! Razgrajalce in napadalce naj vlada varuje! Kolikor poznamo kranjskih Nemcev na graškem vseučilišču, so se vsi udeleževali de-
monstraeij skrajno-šovinističnega d i j a š t v a i n n a v s e k r i p 1 j e p o m a g a 1 i p r e d a v an j a p r e p re č e v a t i, da, igrali so celo vlogo vohunov, prisluškovali, kaj se Slovenci pogovarjajo, in jih potem kotSlovence izdajali surovim napadom dijaškega moba! Toliko baronu Sclnvegel-u v odgovor! — Predavanja so torej ustavljena ; do kdaj, tega nihče ne ve. V rektorjevem razglasu stoji izrecna pripomba, da bo akademični senat strogo postopal s pro-vzročitelji vseh nemirov. Dal Bog, da se zrak na našem vseučilišču kmalu sčisti! Vendar bi še motil, kdor bi mislil, da je zavladal mir med di-jaštvom, odkar vživa počitnice. Kaj še! Nemško dijaštvo je zelo delavno. Zdaj si je stavilo hvalevredno in vzvišeno nalogo, da pokroti vse v mestu, kar ne trobi v njih rog. Dan za dnevom se čuje o večjih ali manjših praskah. Nedavno pridrvita dva burša s pasjim bičem v vredništvo »Extrablatt a«, ki se je drznil imeti svoje mnenje o dijaških izgredih in nemško-nacijonalni politični modrosti. Hotela sta z bičem pretepsti vse, kar je bilo vrednikov doma, toda na srečo se je nabralo toliko radovednega občinstva pred vredni-štvom, da je tudi slavna policija prišla radovednost prodajat in — hočeš nočeš — morala je odvesti nadobudna mladiča s seboj pred komisarja, ki jih je izročil okrožnemu sodišču. Kako težko pričakujejo najmanjšega povoda, da bi planili po slovanskem dijaštvu, priča dejstvo, da čepi vedno kakih sto buršev v kavarni »Kaiserhof« in nestrpno čaka parole. Včeraj so pili trije nemški dijaki in dva Slovenca v krčmi zunaj mesta. Kmalu so se sporekli. Med tem pride še deset slovenskih dijakov v tisto krčmo in sede v postransko sobo. Kar prihrumi nad 70 buršev iz mesta, ki so jih oni trije telefonično pozvali, in zahteva z vso silo, naj Slovenci takoj izginejo, sicer napadejo in raz-bijejo vso krčmo! — V tem žalostnem času naj se Slovenci, kolikor le možno, zatajujejo! Vemo, da v marsikaterem, ki je sicer miren in hladnokrven, vendar vse kipi in vre od jeze, ko mora dan na dan poslušati psovke ali celo čutiti sunke in brco! Nikar se razburjati, nikar se izpostavljati še večjim nevarnostim! Ako je slovanstvo povsem pasivno, potem pač ne bodo mogli krivde na nas zvračati. Na ta način, menimo, slovanski dijaki sebi in narodu največ koristijo, poslanci jih bodo boljše varovali in branili, nego bi se mogli sami!
(Napovedba dohodninskega davka.) V nekaterih krogih prevladuje mnenje, da namerava finančna uprava pri čistem katast. dohodku nad 250 gld. sklepati na dohodek nad 600 gld., ki se ima obdavčiti in določiti, da je lastnik tega dogodka dolžan oddati svojo napoved. Temu pa ni tako. Ravno na željo kmetskih zastopnikov se je vspre-jela v izvrševalni predpis določba, po kateri kmečki posestnik, ki nima drugega dohodka razun 'onega, ki ga ima od posestva, katerega sam oskrbuje, ako katast. čisti prinos ne presega svote 250 gld., ne sme biti vsprejet v izkaz oseb, ki morajo plačevati dohodninski davek. Sploh pa okolnost, da je kdo že vsprejet v dotični izkaz, še ni me-rodajna, da bodo morali plačevati davek. Izkazi so marveč samo pomočna sredstva in določuje o davčni dolžnosti le davčna komisija, ki razsoja le na podlagi resničnega prinosa posestva.
(Nekaj o «sebnem dohodninskem davkn.) Fin. ministerstvo je izdalo dvoje odlokov kot dopolnilo k postavi o novem davku: 1. Ako namreč kdo svoje sorodnike itd. z rednimi vsakoletnimi doneski podpira, tedaj teh svojih daril ne sme staviti med svoje prave stroške. Podpirancu pa tudi ni potem treba teh dobrotnih prejemkov naznanjati med svoje letne dohodke, ker bi na tak način od iste svote oba plačevala davek. — Ta odlok bi imel le v tem slučaju veljavo, ako bi podpiranec sam imel toliko letnih dohodkov, da bi moral plačevati lastni dohodninski davek. Ker pa ni navada osebam deliti podporo, kateri imajo sami 600 gld. letnih dohodkov, tedaj je ta odlok za naše razmere brez vsakega pomena. 2. V členu XXXII. izvrševalnega ukaza je zapovedano, da zadostuje, ako se dohodki sumarično naznanijo. Ta ukaz se je splošno tako tolmačil, da se sme ves čisti dohodek skupno le z jedno samo svoto naznaniti. Po razlagi finančnega ministerstva pa to velja samo za posamezne oddelke n. pr. dohodek od hiše, od letne plače, od glavnic, katere posamezne točke se smejo vsaka posebej le s skupno
svoto brez podrobnega naštevanja navesti. Po tej razlagi ne zadostuje, kakor smo mi trdili, da se skupni čisti dohodek navede sumarično le z jedno samo svoto, temuč potreba je , dohodke in stroške po posameznih točkah navesti. Obojen odlok kaže, da postava ni povsem jasna in da bo trebalo še mnogo odlokov od višjega oblastva, ako bodo hotele davčno komisije redno delovati.
(Potres.) Iz Smlednika: V soboto 5 minut pred 3. uro popoludne smo čutili pri nas precej močen potresni sunek ; smer mu je bila nekako od severo-vzhoda proti jugo zapadu. Spremljevalo ga je dokaj močno podzemsko bučanje, trajajoče kakih 5 sekund. — Iz Komende, 5. februv.: Danes popoldne ob 2. uri 54 minut čutili smo tukaj srednje močan, nekaj sekund trajajoč potres, katerega je spremljevalo slabemu gromu podobno bobnenje. — V Pečali, 5. februv.: Danes ob l/i na 3. uro popoldne javi se podzemeljsko bobnenje, kojemu sledi nekaj sekund precej močan potres, da se je hiša gugala in vrata pa okna žvenketala. Prvi trenutek sem mislil, da leti sneg, kojega je danes precej naneslo, s strehe, pa ko me le ziblje, sem spoznal potres, kojega so tudi sosedje čutili. Trdili so, da mu je bila smer od severa proti jugu. Škode ni nobene. — .Lipo-glav: Potres je precej dobro in precej dolgo tresel na Lipoglavem 5. februvarja, kakih pet minut pred tremi popoldan. — Na Homcu se je čutil kake 3 sekunde trajajoč potres v zvezi z močnim bobnenjem dne 5. febr. popoludne ob 2. uri 53 minut. — N a M1 i n e m pri Bledu : Bolj rahel potres bil je čuti v soboto popoludne ravno ob 3. uri. Vrata so se precej dobro potresla pri sobi, in tudi pod nogami ga je vsak lahko čutil, kdor je bil miren. — Š m arij a pod Ljubljano: V soboto, 5 minut pred 3. uro popoludne smo čutili srednje močen potresni sunek.
(Iz Gor. Tuhinja.) Požar je vpepelil v vasi Okrog, občina Špitalič v tuhinjski dolini dne 1. februarja t. 1. peterim posestnikom hiše in vsa go Bpodarska poslopja. A kar je najhuje je to, da jim je uničil tudi vsa živila, kakor žito, krompir itd. Umeje se, da je pogorela tudi vsa krma za živino. Siromaki so"zares v največji stiski, osobito ker niso bili za veliko zavarovani, jeden celo ni bil. Stanovanje bi se uže dobilo, a obleka in živež ne tako lahko za tako mnogobrojne družine. Blagi dobrotniki, ki vam je Bog dal nekaj več, kakor ravno potrebujete, pomagajte tem gorskim siromakom. Ne le denarni prispevki, tudi stara obleka in živila so dobrodošla. Uverjen sem, da bode gospod župnik v Špitaliču drage volje vsprejemal pošiljatve ter jih po svoji previdnosti razdelil med siromašne pogorelce. Pristaviti še imam, da so, kakor večinoma i tu zapalili otroci. Stikali so v podstrešju po kurjih gnezdih, ker pa je bilo temno, je petleten otrok prižgal žveplenko, od katere je odletela glavica v seno ter tako provzročila nepopisno nesrečo. Jeden izmed posestnikov je močno opečen. Spravljal je svinje iz hleva, med tem se udere strop nanj ter ga tako pokoplje v ogenj. Z največjo težavo so ga izvlekli iz strašne ječe. Neki dojenček pa je umrl še isto noč, ker je pil mleko od prestrašene matere.
(Drobne novico s Koroškega.) Ravnatelj g. dr. E. Kramar je dne 23. m. m. predaval o kmetijskih zadevah v Dobrijah blizu Guštanja. Predavanje je bilo dobro obiskano. — Občni zbor koroške c. kr. kmetijske družbe je dne 16. marca v Celovcu. — Dež. hipotečna banka v Celovcu je do 1. dccembra 1. 1. dovolila posojil 1,964.850 gl. — Lani je umrlo v Celovcu 553 oseb (1. 1896 : 673 ; 1. 1895: 643). — Tujcev je lani obiskalo Celovec 19.993 (1. 1896: 18.089; 1. 1895: 19.914). - Na Vrbskem jezeru se je pri drsanju po ledu udrlo več osebam. Neki 24 leten zdravnik Artur Elikan z Dunaja je utonil, druge osebe so se rešile. — Ker je pogorel italijanski kolodvor v Pontebi, so se tamošnji uradi začasno nastanili v avstrijskem kolodvoru v Pontablju. — Novo vojašnico za deželne brambovce bode bojda zidal celovški mestni zbor. — Zavod za gluhoneme v Celovcu je praznoval minuli teden petdesetletnico svojega obstanka.
(Osebne novice s Koroškega) Prestavljen je okrajni komisar gospod baron Lazarini iz Beljaka v Št. Vid, in okrajni komisar gospod baron Mir-bach iz Beljaka kot tajnik deželne vlade v Celovec. — Znani koncipijent pri celovškem okrajnem glavarstvu, dr. Blodik, zvesti in prevneti oproda
Mac Nevinov, jo premeščen k okrajnemu glavarstvu v Beljak. — Učitelj gospod J. Steinberg je prestavljen iz Smarjete v Velikovec; na njegovo mesto pride gospod K. Clima iz Celovca. — Na Zgornji Beli je umrl zdravnik 11. Gussenbauer, oče slovočega vseučiliščnega profesorja, dvornega svetovalca dr. K. Gussenbauer a. — Za kuBtosa celovške štud. biblioteke jo imenovan skriptor dr. Ortner. — Cesar je potrdil izvolitev pl. Ilillin-ger ja predsednikom trgovinske zbornice v Celovcu. — V Gradcu jo nanagloma umrl bivši vodja celovške gimnazije dr. Fr. Svoboda.
(Zdravje v Ljubljani) od 23. do 29. januva rija: Število novorojencev 20, umrlih 18; med njimi za jetiko 5, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled nezgodo 1, za različnimi boleznimi 11. Med njimi je 5 tujcev in 10 iz zavodov. Za infekcijoz-nimi boleznimi so oboleli, in sicer: za škarlatico 1, za rubeolo 1, za varicello 1.
(75.000 kron) je glavni dobitek princ Ev-genove spominske loterije. Opomnimo, da je žrebanje že dne 11. februvarija j
Društva.
(Društvo »Pravnik« v Ljubljani) sklicuje v smislu društvenih pravil svojo letošnjo glavno skupščino na dan 14. februvarija t. 1. ob 8. uri zvečer v spodnje kavarniške prostore »Narodnega doma«. Na dnevnem redu je: 1. Nagovor predsednikov, 2. poročilo tajnikovo, 3. poročilo blagajnikovo, 4. poročilo računskih preglednikov, 5. volitev a| društvenega načelnika, b) desetih odbornikov, c| računskih preglednikov. 6. Posamezni nasveti. Na mnogobrojno udeležbo vabi
odbor.
(Čitalnica v Šent Vidu nad Ljubljano) imela je v nedeljo 30. jan. v rokodelskem domu svojo predpustno veselico. Mešani zbor pod spretnim vodstvom svojega pevovodje g. naduči-telja Žirovnika je izvrstno pel, kar nam priča to dejstvo, da je moral k vsaki točki šo pridejati. Če bi ti slišal v pesmi K. Mašek »Pri zibeli« kako natančno in fino jo sopran pel težko poluglasove v hromatični skali, gotovo bi si mislil : res je treba požrtvovalnega truda od pevovodja, da se to doseže Gospodična Franja Korošec prav povoljno in dobro deklamovala A. II »Dobrovska gospa«. V izvirni glumi »Kje je meja ?« so se vsi igralci prav resno prizadevali, svoji ulogi kos biti in bili so tudi. Zlasti pa sta se odlikovala Marijana — Podgrajska in Iveriga — T. IJernik. Akoravno je bilo že pri tej glumi veliko smeha, je vendar splošen smeh brez konca in kraja nastal pri na stopu 12 predpustnih godcev. Prav zadovoljni smo bili s to pošteno zabavo in mislimo, da je zadovoljen tudi odbor.
Narodno gospodarstvo.
Vinogradarstvo na Kranjskem.
(Poročilo deželnega odbora za I. 1897.)
(Dalje.)
Deželni matičnjak v Ljubljani.
Matičnjak leži na Codellijevem in je bil zasajen, kakor že omenjeno, 1896 1. Letos sega ni nič razširilo, temuč le podsadilo nekaj izostalih trt, ter vsega nakolilo. Kole je dobil deželni odbor ponudbenim potom in sicer: 5218 od Ant. Šem-rov iz Medvedjega brda pri Logatcu za 417 gld. 44 kr. ali po 80 gld. 1000, postavljeni na kolodvor v Ljubljani, in 3840 od grajščine baronice Codelli v Višnji gori za 286 gld. 99 kr. ali po 75 gld. 1000, postavljeni na kolodvor v Višnji-gori. Koli so od 3—6 m. visoki in so stali vsi skupaj z vožnjo vred do Ljubljane 719 gl. 43 kr.
Vsaka trta v matičnjaku je dobila po en kol, h kateremu se je potem privezala; po zgotovljeni nakolitvi je bil ves matičnjak 20 do 25 cm. globoko prekopan in sproti z mešanico Tomasove žlindre in kajnita ter s čilskim solitrom pognojen. Tomasovo žlindro in kajnit se je potrosilo pred kopanjem, da sta prišla globočeje, čilski solitar pa, ki se hitro razstopi, po kopanju blizu trte, ter se ga je le malo zasulo. Na vsako trto je prišlo do 80 gr. Tomasove žlindre in kajnita in 15 gr. solitra. Nekaj vrst se je pognojilo samo s Tomasovo žlindro ; te trte so ostale šibkeje.
Matičnjak se bo razširil prihodnje leto za 1000 m*, v ta namen dovolilo je visoko c. kr. kmetijsko ministerstvo 150 gld. Nasadila se bo trta solonis.
Kar je prave portalis, je zrastla jako velika; vsak trs ima 2 do 4 poganjke in vsi so 4 do 6 m. visoki. Tudi rupestris montikula je lepo
zrastla in košata postala, a ni prav dobro dozorela ; jesenska megla in dolgotrajajoči dež sta jo v tem ovirala.
Vstrezaje naročilu visokega deželnega zbora, podaja se podrobni račun o izdatkih za trtnico in matičnjak za dobo od 1. januvarija do 30. novembra 1897 1., kakor tudi proračun za 1. 1898.
Troški za matičnjak in trtnieo za 11 mesecev, t. j. od 1. januvarija do 30. novembra 1.1. znašajo skupaj 3177 gld. 77 kr., v tem pa je za-popadenih tudi onih 306 gld. 69 kr., katere se je izplačalo J. Malusu iz Bizeljskega za že lansko leto poslane korenjake čiste riparije portalis. To postavke se ni poravnalo pretečeno leto, ker je bil premajhen kredit. Od letošnjega kredita bo pa kljubu temu kakih 500 gld. preostanka.
III. Podružnični nasadi.
a)	V krškem okrajnem glavarstvu je takih 6 in sicer v Krškem, Boštanju, Radečah, Mokro nogu, Škocjanu in Šentjerneju. Vse te trtnice se nahajajo v lepem redu. Vsako leto si nabavijo več tisoč ameriških podlag, cepljenk in cepičev žlahtnih trt, koje potem razdelijo med svoje člane. V nekaterih teh trtnicah se je napravilo poskuse z gnojenjem z umetnimi gnojili, to gnojenje se je povsod dobro obneslo. Kakor dopuščajo gmotne razmere ene podružnice, tako si razširjajo vsako leto svoje nasade.
V Kostanjevici je še posebej 2-73 ha obsegajoč nasad, ki je pa izključna last države, onega v Drčah pa samo podpira država. Država podpira tudi podružnične nasade v Krškem, Skoejanu, Mokronogu in Šentjerneju.
b)	V okrajnem glavarstvu Novomestoso 3, in sicer v Žužemperku, na Čatežu in v Toplicah. Ker se je te nasade napravilo šele 1896 1., se ni dobilo iz njih še toliko inaterijala, da bi se moglo razdeliti med podružnične člane.
Spomladi 1896 leta je napravila država državen nasad blizu Novegamesta, ki meri 1 '/i ha.
c)	V okrajnem glavarstvu Črnomelj so 4 podružnični nasadi in sicer v Suhorju, Metliki, Črnomlju in na Vinici. Razun podružničnih sta še dva velika državna nasada v Drašičah in Črnomlju. Prvi meri 129 ha in drugi 138 ha. Vsak teh dveh nasadov da na leto 80.000 do 120.000 podlag.
d)	V postojnskem okrajnem glavarstvu je 6 podružničnih nasadov, eden vinarske zadruge v St. Vidu in eden državen na Slapu. Podružnični nasadi so v Vipavi, Erzelju, Košani, Nada-njemselu, Premu in v Gorenjem Jezeru pri Ložu. Nasadi v Erzelju, Nadanjemselu in v Gorenjem Jezeru so bili napravljeni spomladi t. 1.
(Dalje sledi.)
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj, 7. februvarija. Naučni minister je dne 5. t. m. izdal ukaz, da naj se na ju-ridičnih, filozofičnih in medicinskih fakultetah na vseučiliščih naDunaju, Pragi (nemško), Gradcu in Inomostu vzpričo kaznjivih dogodkov izza zadnjega časa vsa predavanja in vaje za zimski tečaj z dnem 7. t. m. zaključijo. Vseučiliščni prostori zapro se hkrati s predavanji in jih dijaki smejo prestopiti samo s posebnim do-
voljenjem akademičnih oblastij. Dalje ima ukaz potrebna navodila glede izpitov. Zimski ;ečaj se sklene z 21. t. m., letni tečaj se prične 7. marcija, dočim se predavanja začno 21. marcija. Od 3. do 12. aprila ne bo predavanj. — Kadi vpisovanja za letni tečaj je minister ukrenil, da morajo vsi dijaki, ki se bodo želeli vpisati, pismeno obljubo obnoviti, da se bodo strogo po akademičnih predpisih ravnali, akad. oblastva spoštovali in jih ubogali. Kdor te obljubo ne stori, se ne vsprejme. Tiste dijake, ki se jim ne treba več upisovati, pa bode akad. senat, ako bi proti akadem. disciplini kaj zakrivili ali pa če bi predavanja motili, po poprejšnji disciplinarni preiskavi relegiral. Dijaki, kateri so zarad izgredov v disciplinarni preiskavi, nimajo pravice vpisati se v drugi semester, dokler se ne dožene disciplinarna preiskava. Jednaki ukaz so dobili rektorji tehniških šol na Dunaju, v Pragi, Brnu, Gradcu in višje poljedelske šole na Dunaju.
Dunaj. 7. februvarija. Danes so na Dunaju zastopniki češkega veleposestva Lobko-vic, Schwarzenberg, Buquoy in mladočeški zastopniki Engel, Kramar in Kaizl. Bili so na razgovoru pri Gautschu ter ga prosili, dovoliti, da češki deželni zbor še nadalje zboruje. Gautsch je v to privolil, rekoč, da bo državni zbor sklican šele meseca marca. Nadalje je veljal ta posvet tudi novim jezikovnim naredbam, katere vlada izda v kratkem času.
Dunaj, 7. februvarija. Danes vlada po-polen mir na dunajskih visokih šolah. Predavanja so bila na živinozdravniškem zavodu. Nemirov ni bilo, vendar je policija stražila učilišče.
Dunaj, 7. februvarija. Akademični senat je pričel disciplinarne preiskave proti nemško-nacijonalnim dijakom. Vlada v kratkem razpusti vsa nemškonacijonalna dijaška društva.
Heb, 7. februvarija. Sodnijska preiskava proti uredniku Hoferju radi veleizdaje je ustavljena.
Pariz, 7. februvarija. Danes se je pričela porotna obravnava proti literatu Zoli. Pritisk od strani občinstva v sodno dvorano je velikansk. Zanimanje je splošno.
Atene, 7. februvarija. Grški princ Jurij je odložil nameravano potovanje v nekatera glavna mesta evropske celine na poznejšo dobo.
Rim, 7. februvarija. Poslanska zbornica je z 251 proti 39 glasovom vsprejela vladni predlog, da se do 31. maja letos zniža carina na pšenico od 772 na na ječmen za 1, na rž za 11/i in za koruzo za 2*/2 lir-
Umrli bo:
3. februvarija. Kristina Cimprič, postnega sprevodaika žeua, 38 let, Rimska cesta 19, vsled raka.
5. februvarija. Ivan Sturm, krojača sin, 18 mesecev. Brej 14, plučnica. — Marija Horvat, tiskarskega strojevodje hči, 9 mesecev, Stari trg 34, božjast. — Ivana Nebenfiihrer, železniškega uradnika vdova, 69 let, Francovo nabrežje 11, vsled raka.
V	hiralnici:
5. februvarija. Jera Grajžar, delavka, 70 let, kap.
V	bolnišnici:
2. februvarija. Štefanija Koženy, krznarja hči, 2 leti, encephalitis chron.
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 306-2 m.
a « a	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celzija	Vetrovi	Nebo	Padavina v 24. urah «
5| 9 zvečer		713-7	-24	si. jvzh.	pol oblačno	
6	7. zjutraj 2. popol.	732 4 ■536 7	-6-8 -0 5	sr. sever si. svzh.	skoro jasno jasno	7-0
6	a. zvečer	738-5	-7 2	si. svzh.	megla	
7	7. zjutraj 2. popol.	736 6 734 0	-112 -56	si. jzali. si. svzh.	megla oblačno	00
Srednja temperatura nedelje —4-8°, za 3 7" pod normalom. V soboto ob 2. uri 50 m. popoldne dva kratka, navpična potresna sunka srednje moči. — Ponoči obroč okoli lune.
e
ca
m ca
n
0} CL CO
ki se po izreku medicinskih avtoritet s posebnim vspehom rabi pri boleznih: motenem prebavljenju, želodčnem kataru. slabem želodcu, pomanjkanju slasti do jedi, zgagi itd., ter katarih v sapllih, zaslizenju, kašlju in (III.)	hrlpavosti.	1—6
Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnieah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Razpis.
Podpisano županstvo razpisuje porazumno s slavnim c. kr. okrajnim glavarstvom v Črnomlji
ki bode opravljal tudi posel okrajne bolnišnice.
Letna plača znaša 580 gld., ki se bržkone še v tem letu poviša na 650 gld.
S spričevali opremljene prošnje vlagati je do I. marca t. I. pri tem županstvu.
Županstvo mestne občine Črnomelj,
dne 2. svečana 1898.	95 3-2
ja5HSEtSE5SSHS^
Uradne lin trgovske
s firmo priporoča
i KAT. TISKARNA!
v Ljubljani.
Srečke za i i ne Evtpnov spomenik. | žrve^®fe
kron.
Srečke a f&O kr. priporoč-. J C. Mayer, menjalnica v Ljubljani.
Dunajska t> o
r z
Dne 7. februvarija.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renta 4°/0.....
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron
Ogerska zlata renta 4°/0......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld,
Kreditne delnice, 160 gld.....
London vista.........
Nemški drž. bankovci za lOOm. nem. drž.velj
20 mark..........
20 frankov (napoleondor) ....
Italijanski bankovci......
C. kr. cekini........
102 gld. f>5 kr.
. 102		40 „
. 122		30 ,
. 102		95 n
. 121		30 „
. 99		35 „
. 930		— „
. 359		50 „
. 120		15 „
j. 58		77V„
. 11		76 „
9		56 „
		25 „
5		67 „
Dne 5. februvarija.
4°|0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av.osr. zem.-krod.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3°/„
„	„ južne železnice 5°/0 •
„	., dolenjskih železnic 4°/„
162 gld.
161	„
190	„
99	„
140	„
131	„
109	„
H2	„
98	„
98	„ 224	„ 184	„ 127	„
99	„
kr.
85 20
50 3» 70 75 10 75 50
a. ms—_-
Kreditne srečke, 100 gld.......199	gld.
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	165	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	„
Hudolfove srečke, 10 gld.......26	„
Salmove srečke, 40 gld........79	„
St. Genois srečke, 40 gld.......79	„
Waldsteinove srečke, 20 gld......57	„
Ljubljanske srečke.........22	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	160	„
AkcijeFerdinandove sev.želez., 1000 gl. st. v.	3445	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	422	„
Akcijo južne železnice. 200 gld. sr. . . .	81	„
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	108	„
Montanska družba avstr. plan.....146	,
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	173	„
Papirnih rubljev 100 ........ 127	„
kr.
75
50
75 75
50

j§ fSfat/.	t> '•'
1. jannvarijem 1S98 se je pričelo nov« celoletno liaroeevsuije !

PP S 1. jannvarijem
MERCUR"
i	;?.»»<* oznanilo žrebanja tu in inozemskih loterijskih srečk,
AVILIIHUUP izkaz vseh izžrebanih državnih in zasebnih obligacij.
XXXVI. l.e(o.
ki ohsega
znamek vseh izžrebanih srečk. Naročuje se najprimernejše s poštnimi nakaznicami pri vsoh c. in kr. poštnih uradih in pri administraciji ,.Mercur', Dunaj, I Wollzolle 10.
Brezplačni privržek f1—ielle3.Jahrbuch:
2 gld SO
cclol etn a u aro&n i n a .