m • i e K . S mJ K JMEr jHf ^E# Št. 173 (15.617) leto Ul. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13, maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/77%6Q0 GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - UL Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ | jr/)/) up POŠTNINA PLAČANA V GOTOVIM I3VV LIK SPED. IN ABB.POST.GR. 1/50% BČlKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Novekartice »31» s plačilnim servisom JP S MOJA BANKA V ŽEPNEM FORMATU. SREDA, 7. AVGUSTA 1996 Beb hiša je vredna spora Vomr Tavčar Napetost v odnos Združenimi drž ^Bierike in Evropo ®tOT)niniA Racino n raZEQišlji r - ženski parlamei ^ predlog repub senatorja A ^ Amata in ki ga sednik Bill riintn Sal ..____, ciie proti ^uruženih narc jj^fto in naftnir ® trgujejo z Ira Pa tem ukrepo ||Ssprotuje ii Ppdnjem sreča Betonu a Dsj bi jo PomacihtlE Po zmsei družbe' ■ Po atentatih na plažah I okrepiti varnostne ukrepe BENETKE - Po atentatu v Lignanu in potem ko so podoben peklenski stroj našli v Bibioneju, so po plažah v naši deželi in v Venetu izredno okrepili varnostne ukrepe, čeprav obenem skrbno pazijo, da ne bi zbujali panike med kopalci in turisti. Preiskava, pri kateri sodeluje tudi specializirano osebje iz Rima, medtem ni prinesla na dan kakšnih novosti. Pravijo, da bo zelo težko ugotoviti storilca ali storilce. Zaenkrat zbirajo podatke in čakajo na analize ostankov obeh kovinskih cevi, ki sta služili pri atentatih. Po mnenju preiskovalcev je hotel atentator povzročati paniko, saj je doslej vedno izbral kraje, na katerih se je zbiralo veliko ljudi. Na 9. strani ■ 120 škedenjskih železarjev I v dopolnilno blagajno TRST - Pod Skednjem bodo jutri ustavili plavž in 120 delavcev vpisali v dopolnilno blagajno, ki bo trajala do februarja 1997. Večinski lastnik tovarne se je za to odločil zaradi zmanjšanega povpraševanja po litem železu (in jeklu). Ker pa še vedno ni elektrarne, s pomočjo katere bi morali kriti izgube zaradi tržne stiske, so sindikalisti zahtevali čimprejšnji sestanek na deželni med vsemi subjekti, ki so odgovorni za gospodarski razmah v pokrajini, in z njim tudi strogo pogojili pristanek na dopolnilno blagajno. Elektrarna spada med izrecne obveze, ki jih je sprejel Lucchini ob prelast-ninjenju železarne. Na 5. strani RIM / NEMŠKA ZAHTEVA PO ESTRADIKCIJI Esesovec Priebke noče, da bi mu sodili v Nemčiji Drugi esesovec z Ardeatinskih jam je bil na seznamu mrtvih RIM - Erich Priebke nasprotuje estradikciji, ki jo bodo v prihodnjih dneh nemške oblasti izročile italijanskim, ker hoče, da prej zaključijo vse sodne postopke v Italiji. Stališče nekdanjega esesovskega kapetana, ki so ga po oprostilni razsodbi rimskega vojaškega sodišča zaprli v rimski zapor Regina Coeli, je sporočil njegov zagovornik Veho Di Rezze (na sliki, telefoto AP). Odvetnik je tudi javil, da bo vložil priziv proti odredbi, s katero so Priebkeja aretirali takoj po oprostilni razsodbi na pobudo samega pravosodnega ministra Giovan-nija Marie Flicka. Slednji je potr- dil popolno upravičenost in osnovanost kazenskega postopka, saj so nemške oblasti že javile zahtevo po estradikciji. Iz Nemčije bodo zahtevali, naj jim izročijo tudi drugega esesov-ca, ki je sodeloval pri pokolu v Ardeatinskih jamah, majorja Karla Hassa. Nemški preiskovalci, ki se ukvarjajo z nacističnimi zločinci, trdijo, da so imeli Has-sejevo ime na seznamu mrtvih, kar je protislovno z dejstvom, da so ga do pred kratkim plačevali, ker je sodeloval pri odkrivanju ostankov padlih nemških vojakov v Italiji. Na 2. strani Prva, večinoma pozitivna mnenja o deželnem zakonu o parkih TRST - Dan potem, ko je deželni svet izglasoval zakon o naravnih parkih in zaščitenih območjih, so si včeraj sledile številne izjave in ocene novega zakona. V večini primerov so reakcije pozitivne in to iz več razlogov, nenazadnje tudi, ker je večina, ki podpira Ceccottijev odbor, pokazala strnjenost oz. sposobnost, da premosti razhajanja. Vendar gre zabeležiti predvsem pozitivne ocene glede vsebine zakona, s katerim uvajajo postopno varstvo predelov, ki so pomembni z naravovarstvenega vidika, ne da bi pri tem trpele krajevne gospodarske dejavnosti, nasprotno, zakon jim celo nudi nove možnosti razvoja. Seveda je zakon vse prej kot popoln, še zlasti bo pomembno njegovo praktično izvajanje, pri katerem bodo glede kraškega parka imele glavno besedo krajevne uprave. Na 3. strani RIM / SPOROČILO VLADE Telekomunikacijski velikan Štet na prodaj prihodnje leto RIM - Med prvim februarjem in 31. marcem prihodnjega leta bo na prodaj grupa Štet, ki je s približno 40 tisoč milijardami lir letnega prometa trenutno najmočnejša grupacija v javni upravi. Tako se je včeraj odločil poseben odbor vlade za privatizacije, ki mu je predsedoval Romano Prodi. Kot piše v sporočilu, se vlada obvezuje, da do najavljenega začetka prodaje pride do sestava posebnega organa (»authority«) za nadzor nad sektorjem telekomunikacije in da se izoblikuje nadzorna stuktura nove (zasebne) grupe Štet. Vsekakor bo zakladno ministrstvo ohranilo »posebno oblast« (»golden sha-re«), delničarska »trdna« osnova pa bo italijanska. -jTERORIZEM /-CLINTON VZTRAJA V SANKCIJAH PROTI LIBIJI IN IRANU' EU žuga ZDA VVASHINTON - Oster evropski odgovor in grožnja s povračilnimi ukrepi nista zamajala Clintonove administracije. VVashinton še upa, da bo Evropa sodelovala v bitki za gospodarsko osamitev Libije in Irana, pripravljena pa je ukrepati tudi enostransko. Ponavlja se soočanje, do katerega je pred nedavnim prišlo zaradi embarga proti Kubi. Stara celina je zavrnila ameriški zakon, ki zapoveduje sankcije proti vsem podjetjem, ki nameravajo vlagati v Libijo in Iran. Toda VVashinton ne odstopa. »Evropa naš ne bo odvrnila od našega cilja,« je dejal glasnik ameriške administracije Nicholas Burns. Na 10. strani BIH / PO OSTREM NEMŠKEM PRITISKU NA ZAGREB Mostarski Hrvati le pristali na dogovor z Muslimani MOSTAR, BRUSELJ -Evropski upravitelj Mostarja Martin Garrod je vCe-raj sporočil, da so se bosanski Muslimani in Hrvati po večdnevnih pogajanjih in prekoračitvi dveh ultimativnih rokov, ki ju je postavila Evropska unija, dogovorili o vzpostavitvi mestnega sveta na temelju volilnih izidov, ki Muslimanom prisojajo večino sedežev. Hkrati je Irska, ki predseduje Evropski uniji, sporočila, da bo predlagala podaljšanje misije v mestu. Politični analitiki pa zatrjujejo, da je najpomembnejši pritisk izvedla Nemčija, tradicionalna hrvaška zaveznica. Na 11. strani Danes v Primorskem dnevniku Nadzorna komisija brez predsednika Včeraj se je sestala parlamentarna komisija za nadzor nad javno radio-televizijsko službo RAJ, ki pa ni izvolila predsednika, ker Kartel svoboščin ni predstavil svojega kandidata. Stran 2 Ura si je le opomogla K temu so ji pomagali predvsem podatki o gibanju inflacije v juliju. Ugodno tudi za zunanjao trgovino. Stran 2 Davkoplačevalci dobijo statut Poleg dolžnosh bodo imeli tudi pravice, listino pa bo jutri predložil parlamentu finančni minister Visco. Stran 2 Ladji ostaneta v Trstu Ukrajinski ladji, ki ju je italijansko sodstvo zaplenilo, bosta zaenkrat ostali v Trstu. O njuni usodi bodo spet sklepali Gez 10 dni. Stran 5 Tudi avgust glasbeno vroč V naši širši okolici bo tudi v tem mesecu vrsta zanimivih koncertov lahke glasbe. Drevi bo v Jesolu nastopil vse bolj priljubljeni italijanski rocker Ligabue. Na 8. strani 2 Sreda, 7. avgusta 1996 ITALIJA, GOSPODARSTVO RIM / ZASLIŠALI SO GA V JETNIŠKI AMBULANTI Priebke proti nemški zahtevi po estradikciji Nemčija plačevala esesovca Hassa, ki so ga imeli doslej za mrtvega RIM - Nemške oblasti bodo posredovale itabjanskim zahtevo po estradikciji Ericha Priebke j a zadnje dni tega tedna ah najkasneje prve dni prihodnjega tedna. Glasnik nemškega zunanjega ministrstva Bemhard Boehm je pojasnil, da so že prejeli zahtevo tožilstva iz Dortmunda, ki se ukvarja z nacističnimi zločinci, in jo bodo posredovali italijanskim oblastem prek diplomatskih kanalov. Nekdanji esesovski kapetan Erich Priebke je medtem v zaporu zavrnil možnost, da bi sam pristal na izgon iz Italije v Nemčijo. Priebkejev zagovornik odv. Veho Di Rezze je potrdil, da njegova stranka hoče najprej zaključiti svoje sodne postopke v Italiji, Čeprav ga mice, da bi »dal klofuto italijanski državi« in pristal na proces v Nemčiji. Odv. Di Rezze je tudi napovedal, da bo vložil priziv proti aretaciji v pričakovanju nemške zahteve po estradikciji. Priebke, ki so ga medtem premestili iz samice v jetniško ambulanto, je odvetniku priznal, da so z njim vljudni in da je »zadovoljen« z ravnanjem v zaporu Regina Coeli. Pravosodni minister Giovanni Maria Flick je potrdil, da je ves postopek, zaradi katerega je Priebke vendarle za rešetkami, povsem upravičen in da bi ga spet ponovil, Ce bi bilo treba. Med obiskom v milanskem zaporu San Vittore je Flick poudaril, da so spoštovali Črko in duh veljavnih zakonskih pravil. Medtem so na dortmundskem državnem pravdništvu priznali napako: do nedavnega so bili prepričani, da je nekdanji esesovski oficir Karl Hass že dalj Časa mrtev. Hass, ki je tudi sodeloval pri pokolu v Ardeahnskih jamah, se je pojavil kot razbremenilna priča na procesu proti Preiebkeju. Sedaj nemško sodstvo zahteva estradikcijo tudi za Hassa, Ceš da ga doslej niso imeli na seznamu vojnih zločincev, Čeprav je več kot deset let sodeloval z nemškimi oblastmi pri prekopavanju padlih vojakov v Italiji in so ga za to redno plačali. V Parmi so vCeraj demantirali samohvalno izjavo Karla Hassa: v intervjuju je trdil, da je zadnji mesec vojne poveljeval esesov-skemu oddelku v Parmi, kjer naj bi pomagal številnim Zidom. Tamkajšnja židovska skupnost se ga ne spominja, zgodovinarji pa so sicer potrdili, da je esesovski major aprila 1945 bil v Parmi, demantirali pa so, da bi kakorkoli pomagal žrtvam nacifašizma. Med reakcijami, ki si še vedno sledijo po oprostilni razsodbi rimskega vojaškega sodišča, gre zabeležiti pisanje katoliškega tednika Famiglia Crishana. Razsodba rimskega sodišča je »hladna«: razumljiva pieteta do starca bi lahko privedla do zmanjšanja obsodbe, a obsodih bi ga morali, da ne bi tako žalili Pravice, je za- pisano v tedniku. Tridentinski senator CDU Ren-zo Gubert se je »proslavil« z izjavo, da se je pridružil enominutnemu molku v senatu samo iz spoštovanja do sorodnikov žrtev, da pa se ne strinja z vlado in v bistvu z vsesplošno obsodbo opro-stilne razsodbe, predvsem pa sen. Guberta muči vprašanje: »Zakaj molčijo o nasilju levice?« V Gubbiu pri Perugi je medtem občinski svet izglasoval zahtevo, naj uvedejo preiskavo zaradi pokola 40 talcev, ki so jih nacisti pobih 22. junija 1944, saj so na padovanskem vojaškem sodišču priznali, da je v tamkajšnjih arhivih na stotine svežnjev o preiskavah na račun nacističnih zločinov, ki so jih pred nekaj dese-tletij »zaCasno arhivirah« oz. nanje pozabili. Sedaj je še bolj jasno, kako je bila upravičena bitka, da so padovanskemu vojaškemu sodišču odvzeh proces zaradi pokolov v tržaški Rižarni... RAI / NEUSPELO GLASOVANJE Nadzorna komisija še vedno brez predsednika V Kartelu svoboščin še niso našli »pravega« kandidata RIM - Parlamentarna komisija za nadzor nad javno radio-televizijsko službo RAI še nima predsednika. Na osnovi sporazuma med Oljko in Kartelom svoboščin naj bi predsedniško mesto pripadlo slednjemu, vendar pa v okviru te koalicije vse do včerajšnjega sklica komisije niso našh enotnega kandidata. Predstavniki večine, ki so na včerajšnjem glasovanju v glavnem odda-h belo glasovnico, so po neuspelem glasovanju izjavili, da so še vedno pripravljeni podpreti kandidata Pola, vendar pa se mora ta koalicija do naslednje seje, ki bo septembra, izjasnih. Predsednika nadzorne komisije za RAI ni, zato pa je veliko polemik o tem, kaj sme oz. česa ne sme storiti upravni svet RAI-a do izvolitve predsednika. Predstavnik Nacionalnega zavezništva Storace, M je vCeraj predsedoval komisiji, je izjavil, da je za negari-ven rezultat glasovanja pravzaprav kriva večina, ker ni dovolj jasno povedala, da bo podprla kandidata Kartela. Po njegovem mnenju upravni svet nikakor ne sme imenovati odgovornih za posamezne sektorje, medtem ko je predsednik LS Giovanni Bianchi nasprotnega mnenja. Predstavnica DS L Giovanna Melandri pa je izjavila, da morajo o tem odločati pristojni, podobno stališče je zagovarjal tudi predstavnik Zelenih Ma-uro Paissan. NOVICE Croxiju se je obudila infekcija MILAN - Zdravstveno stanje bivšega socialističnega tajnika Bettina Craxija je »resno«. Tako je povedala zdravnica Omeha Melogh, M ga je vCeraj obiskala v Tunisu. Obudila se mu je infekcija na nogi, ki jo spremljajo težave pri krvnem obtoku in metabolizmu. Po mnenju Meloglijeve bo zdravljenje dolgo, a zaenkrat ni potrebna premestitev v kakšno drugo bolnišnico: zdravniki v Tunisu so po njenem mnenju zelo pazljivi in vestni. Oglasil se je tudi CraMjev odvetnik Carlo Taormi-na, M trdi, da je v sedanjih razmerah bivšemu ministrskemu predsedniku onemogočeno, da bi se primemo zdravil, Ceš da so ukrepi italijanskega sodstva prehrani glede na obtožbe. Kaže vsekakor, da bo milanski sodnik za predhodne preiskave Maurizio Grigo, ki je podpisal zaporni nalog za Craxija, prve dni septembra odredil zdravniški pregled, s katerim bodo preverih, Ce lahko dovohjo povratek v Italijo in zdravljenje diabetesa, ne da hi ga arehrah. Sodišče zavrnilo nove evidenčne tablice RIM - Državni svet je nove avtomobilske evidenčne tabhce, na katerih ni navedena pokrajina, odločno zavrnil, Ceš da omejujejo razširjeno željo ljudi »po identifikaciji«, poleg tega so »anonimne« in delajo težave silam javnega reda in preglavice pri prometu. Polemike trajajo že tri leta, odkar je stopil v veljavo novi cestni zakonik, ki je uvedel »evropsko« tabhco in tako ukinil Črki, ki sta označevali pokrajino. Kaže, da ena polovica odobrava sedanji sistem (H med drugim omogoča 234.256.000 kombinacij od tabhce »AA 000 AA« do »ZZ 999 ZZ«), na drugi pa tisti, ki oporekajo ukinitvi »pokrajinske iden-titete«. Minister Burlando je julija že napovedal ponovno uvedbo pokrajine, na njegovo odločitev pa bo gotovo vplivalo mnenje Državnega sveta, ki je bilo med dragim sprejeto že pred enim letom, a se je zanj izvedelo šele danes, v zvezi z novimi določili cestnega zakonika. S 6. AVGUST 1996 v URAH ■ valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1494,00 1533,00 nemška marka 1017,00 1043,00 francoski frank 298,00 307,00 holandski gulden 902,00 930,00 belgijski frank 48,80 50,80 funt šterling 2304,00 2374,00 irski šterling 2400,00 2473,00 danska krona 262,00 270,00 grška drahma 6,30 6,70 kanadski dolar 1084,00 1117,00 japonski jen 13,90 14,40 švicarski frank 1249,00 1287,00 avstrjski šiling 143,80 148,20 nonreška krona 234,00 241,00 švedska krona 226,00 233,00 portugalski escudo 9,80 10,20 španska pezeta 11,80 12,40 avstralski dolar 1153,00 1188,00 madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 11,00 11,60 hrvaška kuna 265,00 290,00 HRIM / POBUDA MINISTRAVISCAh Davkoplačevalci bodo končno dobili svoj statut več let, posebno še zaradi ostrih protestov nad zapletenostjo žalostno znanega obrazca 740, vendar so se vsi dosedanji poskusi izja-lovili. Ministru Viscu, ki je že pred dvema letoma zasnoval nekakšen ”ministatut“ o pravici, da jarmi upravitelji davčne zavezance tudi varujejo pred morebitnimi šikanami, je torej ”podvig“ skoraj uspel, to pa je dobro znamenje za Prodijevo vlado. Marsikje v tujini so takšne listine pravic namreč že uveljavili: francoska Gharte du contribuable je iz leta 1987 (toda davkoplačevalci so določena jamstva imeli že od leta 1978), Taxpayer Bill of Rights v Združenih državah Amerike je prišla leto pozneje, Kanadčani imajo Declara-tion des droits du contribuable od leta 1985, novozelandska Decla-ration de principe in britanska Taxpayer Charter pa sta bili uvedeni leta 1986. RIM - Finančni minister Vincenzo Visco bo jutri predal v obravnavo poslanski zbornici vladin zakonski osnutek s tako imenovanim statutom davkoplačevalcev. To je listina, ki davčnim zavezancem jamCi, da jih bo državna davkarija obravnavala pravičneje kakort doslej. Osnutek predvideva umestitev posebnih garancijskih organizmov, v katerih bodo predstavniki sindikalnih in stanovskih organizacij, komercialisti, računovodje in konzulenti za delo. Te delovne skupine oziroma komisije bodo preverjale sestavo obrazcev za dohodkovne prijave, podjetnikom zagotavljale, da jih davkarji s svojimi kontrolami ne bodo obremenjevali več kakor 30 dni, jamčile tajnost ter omogočale nagel in nemoten dostop do informacij. O tem, kako zajamčiti davkoplačevalcem pravice, ki jim prihče-jo, se v Italiji govori že RIM / ZARADI UPOČASNITVE INFLACIJE Ura si je končno opomogla Spodbudni podatki o gibanju zunanjetrgovinske bilance RIM - Lira se je okrepila, rezervni skladi so na višku, zunanjetrgovinska bilanca se krepi, investicijski skladi pa ravno tako. Vsi ti podatki, ki so jih objavili vCeraj, opravičujejo splošni optimizem, ne opravičujejo pa - kakor pravilno zatrjujejo ekonomisti -utvar. Recesija je še zmerom za vogalom, zato gre verjeti tistim, ki so po nastopu Prodijeve vlade napovedali, da bo treba vsaj še dve leti zategovati pas. Številke o ugodnejšem gibanju inflacije v juliju so pomagale liri, da se je na vseh denarnih trgih učvrstila, predvsem pa seveda nasproti marki. Ob zaključku poslov na borzi v Frankfurtu je vCeraj nemški bankovec veljal 1.019,26 lire proti 1.027, 01 lire v ponedeljek, na domačem trgu pa se je kotacija, kakor jo je izračunala Banka Italije, povzpela s 1.027,35 na 1.020,13 lire. Vrednost ameriškega dolarja se v primerjavi z liro ni bistveno spreme- nila, saj je znašala včeraj 1.515,40 lire proti predvčerajšnjim 1.516, 36 lire, pač pa se je okrepila v New Yorku in Frankfurtu. Mednarodni denarni sklad je v podkrepitev pozitivnih teženj dal priobčiti vest, da Italija v pogledu uradnega re-. zervnega sklada znotraj skupnosti sedmih industrijsko najbolj razvitih držav zdaj naravnost pr-vači. Podatek zadeva sicer april, kaže pa, da so nezlate rezerve Banke Italije poskočile sedemkrat veC, kakor znaša rast znotraj G7 (+2,2%), in dosegle skoraj 52.500 milijard lir. Ce kot pri' merjavo navedemo, da so se rezerve ZDA medtem povečale za 0,2 /°’ potem lahko rečemo, ds je podatek čezvse zgovoren. Spodbudna je tudi napoved ministra Augusta Fantozzija, po kateri na) bi se prebitek zunanjetn govinske bilance olj koncu tega leta povzpe* na ve C kot 60.000 min' jard lir, potem ko je P0 prvih petih mesecih 0° segel 21.405 milijard. Podobno velja za in vesticijske sklade, kat® rih obseg je samo v jm1, ju znašal 12.473 mihjar lir. LIRA SRE ČET PET PON TCN 1519,1 151P 1521,3 1516,4i5W 6. AVGUST 1996 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1498,00 1528,00 nemška marka 1014,00 1032,00 francoski frank 295,00 305,00 holandski gulden 894,00 919,00 belgijski frank 48,67 50,47 funt šterling 2297,00 2377,00 irski šterling 2391,00 2486,00 danska krona 259,00 269,00 grška drahma 6,20 6,80 kanadski dolar 1081,00 1116,00 švicarski frank 1242,00 1267,00 avstrijski šiling 142,51 147,01 slovenski tolar 11,10 11,40 MILANSKI DEVIZNI TRG v URAH Jt6. AVGUST 1996 valuta povprečni ameriški dolar 1515,400 ECU 1919,100 nemška marka 1020,130 francoski frank 299,930 funt šterling 2334,470 holandski gulden 909,550 belgijski frank 49,503 španska pezeta 12,026 danska krona 263,940 irski funt 2434,340 grška drahma 6,392 portugalski escudo 9,931 kanadski dolar 1100,670 japonski jen 14,153 švicarski frank 1256,650 avstrijski šiling 144,960 norveška krona 236,120 švedska krona 229,420 finska marka 337,130 6. AVGUST 1996 INDEKS MIB-30: -0,52% _JS5| . delnica cena var. % delnica cena ^j/arjL Alleanza Ass. 12.000 -1,87 italcementi 10.504 +0,25 Bca di Roma 1.232 -1,51 Italgas 5.242 -1,29 Benetton 17.624 -0,05 La Fondiaria 6.526 -2,71 Comit 2.874 -1,47 Mediobanca 8.473 -1,2* Credit 1.720 -1,31 Montedison 1.044 -1,13 Edison 8.689 -0,44 Olivetti 762 +0,79 Eni 6.691 -1,03 Parmalat 1.896 -1,65 Ferruzzi fin. 688 -0,73 Pirelli Spa 2.451 -1,40 Fiat 4.871 -1,97 Ras 14.395 -1,52 Gemina 699 -1,39 Rinascente 9.508 -0,71 Generali 34.694 -0,23 Sai 13.382 -2,95 Ifi p. 13.156 -1,38 San Paolo To 9.008 -1,55 Ifil 3.986 -2,49 Sirti 10.012 -0,61 i 19 Imi 11.643 -1,29 Štet 5.002 -U* Ina 2.213 -1,24 Telecom Ita 2.912 -0,78 Dan po odobritvi deželnega zakona o parkih in naravnih rezervatih, v okviru katerega so posvetili Posebno poglavje zaščiti Krasa, je čas za prve obračune po dolgi razpravi med katero so prišla do izraza tudi nekatera razhajanja znotraj Ceccot-bjeve koalicije, na koncu Pa se je vendar uveljavil dogovor in odobritev po-ntembnega zakona. Deželni odbornik za gozdove in parke Giorgio Mattassi je izrazil svoje zadovoljstvo, saj se z novim zakonom Furlanija-Julij-ska krajina postavlja ne sa-nio na raven ostalih italijanskih dežel, ampak Uvaja sodobne oblike Upravljanja in ovrednotenja ozemlja, kot predvideva zakonodaja Evropske Unije v zvezi z gospodarskim razvojem teritorija, rak razvoj bo možen s popolnim spoštovanjem krajevnih skupnosti, ki bodo aktivno soudeležene Pri uveljavljanju komaj odobrenega zakona, meni odbornik Mattassi. V Fur-ianiji-julijski krajini bo odslej približno 50 tisoč hektarjev zaščitenih naravnih območij, kar znaša 6, 5 % Vse deželne površine, teožna pa bo zaščititi na-daljnih 26 tisoč hektarjev s končnim ciljem, da bi zagotovili naravno varstvo ene desetine vse dežele v skladu z mednarodnimi določili o zaščiti narave. Podpredsednik dežel-nega sveta Miloš Budin ocenjuje zelo pozitivo ko-teaj odobreni zakon, ker je Zelo reahstičen v svoji postopnosti za vso deželo in orej tudi za kraško področje. S to postopnostjo Uudi po vsej deželi do-teadinom možnost, da pre-Verijo, kaj dobrega prinašajo zaščitena območja °z. ukrepi, ki so predvide-91 2 zakonom in ki jih bo-0 upravni organi spreje-teali v prihodnjem ob-°bju. »Tudi v našem pri-teeru,« meni Budin, »bo-0 prebivalci imeli mož-, °st konkretno preveriti, al prinaša zakon. V asem primeru je zgodo-jUiskega pomena to, da je Pravljanje poverjeno po akonu Kraški gorski sku- Več zadovoljstva kot kritik v ocenah novega deželnega zakona pnosti, to se pravi združenju kraških občin, ki so izraz domačega prebivalstva. S tem je bila desnica poražena, kljub temu, da se je do zadnjega potegovala, da bi se uresničile zgodovinske težnje po“podrejanju” Krasa.« Deželna svetovalska skupina DSL je izrazila zadovoljstvo ob odobritvi zakona o parkih in zaščitenih območjih: 25 let po zakonu Belci, 15 let po deželnem zakonu in šest let po vsedržavnem okvirnem zakonu je tudi Furla-nija-Julijska krajina končno odobrila okvirni zakon, ki uvaja zaščito na območju 50 tisoč hektarjev, za nadaljnih 20 tisoč pa predvideva nove oblike varstva. »Končalo se je obdobje papirnatih parkov«, piše v sporočilu DSL, novi zakon uvaja pravo zgodovinsko preusmeritev deželne politike do okolja. S tem zakonom so tudi dah prvi verodostojen odgovor na vprašanje o razvoju najbolj zapostavljenih območij Furlanije-Julijske krajine, meni DSL, ki v svojem sporočilu ugotavlja, da je večina srečno premostila težave in onemogočila obstrukcionizem desnice, ki ji ni mar za varstvo narave in je le skušala destabilizirati sedanjo vladno večino. Za Elio Mionija, načelnika deželne svetovalske skupine Zelenih, je odobritev zakona o parkih in naravnih rezervatih, kot jih predvideva vsedržavna zakonodaja, nedvomno zelo važna politična izbira, ki spada med najbolj pomembna dejanja sedanje zakonodajne dobe. Gre za zmago, pravi Mioni, ki jo gre pripisati predvsem trdovratnosti Zelenih pri posodabljanju dežele v zvezi z vprašanji gospodarskega razvoja "v smeri novih evropskih razvojnih standardov. Mimo vseh različnih stališč in možnosti v zvezi s posameznimi členi zakona, je za predstavnika Zelenih razviden velik domet tega zakona: po dolgih leti, ko so se samo naravovarstveniki zavzemali okrog teh vprašanj, se je ustvarila široka kulturna fronta političnih sil in krajevnih uprav. Odslej bo soočanje o tej pomembni temi mogoče z ustvarjanjem konkretnih primerov, ki bodo onemogočili vsako demagoško propagando, s katero so skušali dokazovati, da je zaščita okolja samo vir težav in služnosti za krajevne skupnosti. Na podlagi zakona bodo na razpolago strukture, finančna sredstva in prispevki zato, da se bo zaščita vezala z razvojem in to v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in upravami. Kljub nekaterim pomanjkljivostim zakon vseeno predstavlja pomembno uveljavitev večine in odbora, ki sta dokazala sposobnost, da izvajata reforme in spremembe v zvezi z pomembnimi temami, je končna ugotovitev svetovalca Zelenih Mionija. Deželna svetovalka SKP Elena Gobbi ugotavlja v svojem sporočilu za tisk, da so končno odobrili zakon, ne da bi se niti v dolgi razpravi spoprijeli z osnovnim vprašanjem definicije modela alternativnega razvoja za manj razvita območja. Kljub nizki ravni razprave v komisiji, meni Gobbijeva, so pripravili zakonski osnutek, ki je izražal kljub svojim pomanjkljivostim največ, kar se je lahko doseglo v danih pogojih. SKP je v deželnem svetu skušala vnesti v zakonsko besedilo pozitivne izboljšave, da bi zakon dvignili na raven vsedržavne in mednarodne razprave o zaščiti okolja. Kritike zakonu zadevajo predvsem centralistično vodenje, ki ga uvaja ravno organ krajevne uprave, in je še zlasti neprimerno v obdobju splošnih zahtev po avtonomiji. SKP je zaradi tega predlagala take uprav- ne organe za zaščitena območja, ki bi omogočili krajevnim skupnostim odločanje na podlagi lastnih zahtev. Pomanjkljivosti so za Gobbijevo še najbolj razvidne v razpravi za določitev zaščitenih območij kraškega parka: centralistično zastavljena razprava se je omejila na deželni svet, ne da bi pritegnila zainteresiranih .skupnosti, ki živijo na tem območju in ga soustvarjajo. Spremembe, ki jih je predlagala SKP, so merile k ustanovitvi deželnega parka na Krasu, ki naj bi ga upravljala Kraška gorska skupnost v sodelovanju z župani, med katerimi naj bi bil tudi tržaški, s srenjskimi odbori, s kmečkimi in turističnimi organizacijami. Tako določanje meja parka bi prispevalo k uveljavljanju mednarodnega soočenja za tak park, ki naj predvideva zaščito na vsem Krasu. Končni, zapleteni kompromis predvideva po mnenju predstavnice SKP močno politično voljo, da lahko doseže zastavljene cilje, kar pa ni zelo verjetno glede na potek razprave v deželnem svetu. Sedaj je na potezi deželna uprava, ki mora zagotoviti možnost, da bo kjavnost lahko pristopila k razpravi o okolju z jasnimi pojmi in s poznavanjem vprašanj. Alojz Debeliš (KZ): •Zaščititi tudi človeka« Alojz Debeliš, tednik Kmečke teeni, da je star °rganizacija slov kmetovalcev 2 ikokrat jasno L j® Park res pot naj bo, vendi tešciti tudi člov 0cl vedno živi r jte. Predvsem ti Judje so od ve. tem ozemlju ir :. i ostali tuke ,Un je treba dat vati teh dejavnosti, ker bo sicer propadel tudi Kras, spremenil se bo v puščavo, bo neobljuden, zaraščen, požari bodo uničevali gozdno površino... Ge človek nima možnosti zaslužka, bo seveda opustil obdelovanje zemlje. Park naj zaščiti Kras, ampak je treba dati človeku možnost, da skrbi za to ozemlje. Mi smo vedno bili in smo še mnenja, da je dobrodošel vsak zakon, ki bo zaščitil tudi človeka, ki živi na tem ozemlju.« WWF: Po odobritvi zakona pristopiti k realizaciji parkov Deželno vodstvo naravovarstvene organizacije WWF meni, da se z odobritvijo zakona odpira novo poglavje za našo deželo in zato izraža veliko zadovoljstvo, da se je deželna zakonodaja prilagodila vsedržavni in mednarodni normativi. Kljub temu, da so zaščitena območja manjša od tega, kar so si nadejali naravovarstveniki, je zakon uvedel točna določila za upravljanje teh območij, kar predstavlja osnovni pogoj za na-daljno zaščito. WWF priznava velike zasluge pri odobritvi zakona deželnemu odborniku Mattassiju in njegovim sodelavcem, ki so bili predmet neupravičenih napadov, pa tudi vsej večini, ki je v tem primeru dokazala veliko doslednost. Sedaj bo treba pristopiti k stvarnemu izvajanju zakona, meni vodstvo organizacije WWF, kar bo terjalo veliko zavzetost vseh; pozitivno je dejstvo, da so sedaj na razpolago upravni organi in državna ter mednarodna finančna sredstva, ki bodo omogočila zaščito teritorija ob istočasni gospodarski uveljavitvi. Nenazdanje je za WWF pomembno, da so poleg parkov predvidena tudi širša zaščitena območja. Sporočilo WWF v zaključku izraža, zaskrbljenost glede vsebine predvidenega programskega dogovora za zaščito Krasa, glede katerega bodo naravovarstveniki nadaljevali s svojim delovanjem, s predlogi in s posredovanjem med različnimi stališči. Zaščitena območja niso neobljudena: naselje Botač v dolini Glinščice kaže, kako sta človek in narava nerazdružljivo povezana (foto Mario Magajna) SKGZ: Uvod v drugačno politiko Dežele do teritorija Dejstvo, da je bil le sprejet deželni zakon o parkih, je rečeno v tiskovnem poročilu Slovenske kulturno gospodarske zveze, je na vsak način pomemben korak naprej. Pomisliti je treba samo na to, da so bile doslej kar dvajset let postavljene neprestane ovire, da bi se sprejel tak zakon, ki bi bil pozoren do realnih potreb aktivne krajinske zaščite, ki bi upoštevala Kras ne le kot rekreacijski prostor za mesto, ampak kot življenjsko pomembno področje, na katerem so znati še zlasti domačini ohranjati tudi naravno ravnovesje. Slovenska kulturno gospodarska zveza torej pozitivno ocenjuje glasovanje deželnega sveta, pri čemer je pomembno tudi to, da so bile v razpravi upoštevane pripombe, na podlagi katerih je prišlo tudi do prilagoditve prvotno predstavljenega načrta. SKGZ ocenjuje kot najpomembnejši sklep, da bo park upravljala Kraška gorska skupnost, ki je skupno z okoliškimi občinami zadolžena za njegov nadaljnji razvoj, pri čemer ostaja odprta in možna tudi perspektiva mednarodnega parka v sodelovanju s Slovenijo. Zakon predstavlja po oceni SKGZ stvarno podlago, na kateri je mogoče in potrebno graditi naprej ter pri tem upoštevati vsak konstruktiven doprinos. Se zlasti to velja za doprinos krajevnega prebivalstva in organizacij ter uprav, ki predstavljajo njegove dejanske interese. Ge se bodo pri izvajanju zakona dosledno spoštovale sprejete smernice, je to po mnenju SKGZ lahko uvod v drugačno deželno politiko do teritorija, ki je bil doslej prepuščen premnogim posegom, ki so iznakažali krajinsko podobo Krasa in obenem omejevali razvoj tradicionalnih gospodarskih dejavnosti. SSk: Veliko bo zdaj odvisno od konference krajevnih uprav Deželni zakon, ki ustanavlja naravne parke in rezervate, vsekakor pomeni preokret v deželni politiki do narave in prostora, meni Slovenska skupnost v tiskovnem poročilu. Upati je, da se bodo nekatera njegova načela dejansko mesničila, saj se od marsikaterega prejšnjega osnutka razlikuje po izbiri »aktivne zaščite«, ki naj upošteva človekovo prisotnost in njegove dejavnosti, po določanju odškodnin in prispevkov zaradi omejevanja lastninske pravice oziroma za potrebne posege. Po dolgoletnih vsesplošnih vinkulacijah naj bi se položaj zlasti na Krasu razčistil in spravil v razumne meje. Veliko pa bo še odvisno od konference krajevnih uprav, ki mora podrobneje določiti razsežnost in ustroj medobčinskega kraškega parka, in od odprtosti deželne uprave, ki ohranja v marsičem škarje in platno v svojih rokah, zlasti glede finančnih virov. Povsem odprto in preneseno na kasnejši čas je vprašanje Kanalske doline, kjer je treba spoštovati uveljavljene starodavne pravice prebivalstva. To, da bo kraška zaščitena območja upravljala Kraška gorska skupnost, in ne kaka druga krajevna ati »znanstvena« ustanova, je vsekakor pozitivno, vendar SSk obžaluje dejstvo, da deželni svet ni upošteval upravičene zahteve zastopnikov lastnikov zemljišč in ju-sarjev, da bi biti pritegnjeni k upravi parka. Odbit je bil celo predlog, ki ga je SSk posredovala že pred razpravo v deželnem svetu in potem ponovno pri obravnavanju posameznih členov, da bi v zakon zapisali nujnost posvetovanja z omenjenimi zastopstvi, kot tudi z zastopniki slovenske manjšine, ki v zakonu ni omenjena. Če bi bila SSk še zastopana v deželnem svetu, bi si za to prizadevala, saj je izrecna omemba prisotnosti in potreb slovenske manjšine že zabeležena v prejšnji deželni zakonodaji, poleg tega pa se je treba zavedati, da ne Kraška gorska skupnost ne »naše« občine niso več tako poseljene s slovenskim prebivalstvom, da bi lahko bili brez skrbi glede upoštevanja naših posebnih pravic. Trenutno tudi politična razmerja med slovenskimi izvoljenimi predstavniki v KGS niso urejena. Končno mora SSk ožigosati nekatera stališča, ki smo jih lahko slišali ati brali v preteklih dneh na račun slovenske manjšine in Krasa, ne le na skrajni desni, temveč tudi pri kakih zelenih in skrajnih levičarjih. Zal ni šlo le za nerodnosti, temveč za nerazumevanje tega, kar teži našega človeka, in za omalovaževanje njegovih pravic. ŠOLA/USPEŠNO POSREDOVANJE SEN. BRATINE Nobenih obremenitev za obmejne dijake Ne bo jim treba plačevati »kavcije« EU RIM - Po številnih prizadevanjih in posredovanju senatorja Bratine (na fotografiji), je bil te dni popravljen, oziroma dopolnjen ukrep, ki bi, v kolikor bi ostal v veljavi v prvotni vsebini, skorajda v celoti onemogočil študij dijakov iz sosednjega območja Slovenije na višjih srednjih šolah v Gorici in Trstu. Ministrstvo za zunanje zadeve je namreč pred časom postavilo zelo stroge pogoje glede začasnega bivanja mladoletnih oseb iz držav, ki niso Članice skupnosti. Poleg poostrenega birokratskega postopka je bila glavna ovira plačevanje nekakšne kavcije, ki bi za večino nedvomno pomenila preveliko breme. Tako stroge ukrepe so v Rimu sprejeli po vsej verjetnosti ob nepoznavanju specifičnih razmer na obmejnih področjih, posebej v naših krajih. Senator Bratina je o specifičnih razmerah na našem obmejnem področju in o potrebi, da se nadaljuje pretok ljudi in znanja tudi v vidu postopka evropskega združevanja in vključevanja Slovenije v EU seznanil podtajnici pri pristojnih ministrstvih, Vignerijevo in Toiovo ter nakazal možne rešitve. Ena od teh je bila tudi v tem, da se upoštevajo dosedanji odnosi in sodelovanje na meji, posebej pa videmski malob-mejni sporazum. Posredovanje je bilo uspešno in prav te dni so na Kvesturi v Gorici iz Rima prejeli okrožnico, ki pojasnjuje, da bodo dijaki iz obmejnega pasu v Sloveniji, tudi v prihodnje lahko obiskovali višje srednje šole v obmejnih krajih v Italiji, ob upoštevanju dosedanjih pogojev. PremošCena je bila tako uspešno še ena težava, ki bi sicer zelo neugodno vplivala na odnose ob meji, ki mora zaradi razvoja dogodkov, postati vse bolj prepustna. __________ZAŠČITA MANJŠIN__________ Predsednica SSO v Ženevi Sodelovala je na zasedanju podobora ECOSOC za manjšine Predsednica Sveta Slovenskih Organizacij Marija FerletiC je prejšnji teden v Ženevi sodelovala na zasedanju podkomisije za zaščito manjšin - sektor za človečanske pravice, v sklopu Sveta za gospodarska in socialna vprašanja (ECOSOC - Economic and Social Co-uncil) Združenih narodov. Ferletičeva je sledila delom podkomisije, ki so se intenzivno odvijala ves, teden in svoj prispevek o slovenski manjšini v Italiji utemeljila in opremila z dokumenti kot so predlog za zaščito slovenske manjšine, memorandum, ki ga je v Strazburgu predložilo skupno slovensko predstavništva oktobra 1995 ter resolucija o odnosu Republike Slovenije do slovenskih manjšin v sosednjih državah, ki jo je soglasno odobril Državni zbor 26. junija 1996. Sodelovanje na zasedanju podkomisije je bilo pomembno, saj je imela Fer-letičeva priložnost, da je pobliže spoznala delo tega telesa in je neposredno seznanila s položajem slovenske manjšine v Italiji tudi z ustreznimi publikacijami slovenskih ustanov, vplivne organe, organizacije in izvedence, ki se z manjšinskimi vprašanji strokovno ukvarjajo in išCejo na svetovni ravni primernih rešitev ob sodelovanju zainteresiranih narodnih skupnosti. Dogodek je pomemben tudi zato, ker je prvič, da se organizacija zamejskih Slovencev aktivno vključi v zasedanje foruma, ki ima svoj vrh v najvišjem mednarodnem organu. Dokumentacija, ki zadeva prizadevanja podkomisije za reševanje vprašanj narodnih skupnosti, bo predstavljena na ustreznem srečanju. BELJAK / ŽEGNANJE Skupine iz FJK in Slovenije navdušile obiskovalce BELJAK - Beljak, drugo najvecje koroško mesto, je konec preteklega tedna praznovalo svoj veliki praznik - tradicionalno Beljaško žegna-nje, ki je hkrati tudi najveCji ljudski praznik na (avstrijskem) Koroškem. Prireditev, že 53. po vrsti, je potekala v znamenju folklore v alpe-jadranskem prostoru, mesto ob Dravi pa je hkrati bilo tudi spet kraj srečanja razih skupin in ljudi iz Koroške in sosednjih regij. Kot v zadnjih letih, je tudi letošnja prireditev privabila nad 40.000 obiskovalcev, rekordno pa je bilo tudi število nastopajočih folklornih skupin: nad 3000 ljudi je sodelovalo v sprevodu, med njimi tudi iz Furlanije Julijske-kraji-ne (poleg skupin iz Trbiža, Vidma in Cervi-gnana je letos prvič sodelovala tudi slovenska folklorna skupina »Oj-sternik« iz Ukev) ter iz Slovenije, kjer je po besedah organizatorjev interes folklornih skupin za udeležbo na tej prireditvi tako velik, da so tudi letos morali nekatere skupine potolažiti s povabilom na prireditev v naslednjem letu. Letos so med drugimi sodelovali: Pihalni orkester z Lesc, Turistično društvo Kamnik, Folklorna skupina Bled, Glasba na pihalo ter folklorna skupina z Mengeša, Društvo narodnih noš iz Komende, Folklorna skupina Ihan ter skupina »Julijana« iz Hrušice. Tudi beljaški župan Helmut Manzenreiter je ob otvoritvi še posebej izpostavil povezovalni znaCaj tradicionalne priredtive, ki naj bi okrepil sožitje različnih narodov v prostoru Al-pe-Jadran. Ivan Lukan Zbor Gallus se odpravlja v Ameriko CELOVEC - Mešani pevski zbor Jakob Gallus Petelin se bo 15. avgusta odpravil na turnejo v zahodni in osrednji del Združenih držav Amerike in v Kanado. Na sporedu so nastopi v San Franciscu, Los Angelesu, Chicagu, Minneapoli-su in v Torontu. Zbor Jakob Gallus Petelin iz Celovca je od vsega začetka sledil zamisli svojega ustanovitelja Franca Cigana, namreč s pesmijo združevati rojake na Koroškem, v matični domovini in slovenskem zamejstvu ter tudi Slovence v zdomstvu. Odraz te zamisli so v preteklosti uspešno izvedene turneje po severni Ameriki, Argentini in Avstraliji. Pevke in pevci se bodo s turneje po ZDA in Kanadi vrnili šele 4. septembra. (I.L.) VOZNI RED VLAKOV VELJAVEN OD 28. MAJA DO 28. SEPTEMBRA 1996 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 4.09 (D) Tržič (4.30), Portogmaro (5.11), Mestre (5.54), Benetke (6.04) 1.14 (IC) iz Milana: Benetke (23.15), Mestre (2324), Portogmaro (0.07), Tržič (0.50),- vozovnica z dodatkom 5.41 (IR) Tržič (6.03), Portogmaro (6.43), Mestre (7.30). 1.50 (IR) Benetke |23.50). Mestre (23.59), Portogruaro (0.44), Portogmaro (5.13), Tržič (6.07), občasna vožnja. 6.02 (IC) Tržič (6.24), Portogmaro (7.02), Mestre (7.42) - vozovnica z dodatkom - nadaljuje v Milan. 6.30 (R) 6.51 (R) Tržič (7.15), Portogmaro (8.09) - občasna vožnja. 7.02 (D) Portogmaro (5.49), Tržič (6.38) 7.17 (E) Tržič (7.39), Portogmaro (8.25), Mestre (9.06), Benetke 7.43 (D) Portogmaro (6.35), Tržič (7.16),občasna vožnja (9.15.) 7.58 (E) iz Rima: Mestre (6.06), Portogmaro (6.46), Tržič (7.33) 8.04 (IC) Tržič (8.26), Portogmaro (9.02, Mestre (9.39), Benetke (9.57) nadaljuje v Rim-Termini (vozovnica z dodatkom) 8.45 (E) iz jteneve: Mestre (7.05), Portogmaro (7.44), Tržič 9.01 (IR) TtžK|9.2^,)Portogmaro (10.04), Mestre (10.49), Be- 9.13 10.05 (R) (E) Portogmaro (7.52), Tržič (8.44), občasna vožnja, iz Lecosja: Benetke (8.12), Mestre (822), Portogmaro (9.00), Tržič (9.42), 11.01 (IR) Tržič (11.23), Portogmaro (12.04), Mestre (12.49), Be- netke (12.59). 10.55 (IR) Benetke (8.55), Mestre (9.05), Portogmaro (9.49), Tržič 12.04 (IC) Tržič (12.26), Portogmaro (13.02), Mestre (13.39), Benetke (13.57) - nadaljuje v Neapelj (vozovnica z doatkom) 11.55 (E) (10.32) Benetke ^9.55), Mestre (10.05), Portogmaro (10.49), 12.39 (R) Tržič (13.04), Portogmaro (13.58). 13.55 (IR) Benetke ^1.55), Mestre (12.05), Portogmaro (12.49), Benetke £12.55), Mestre (13.05), Portogruaro (13.49), Portogmaro (14.11), Tržič (15.04), občasna vožnja 13.00 (D) Tržič (13.23), Portogmaro (14.04), Mestre (14.53), Benetke (15.02). 14.55 (IR) 14.01 (IR) Tržič (14.23), Portogmaro (15.04), Mestre (15.49), Be- 15.31 (R) 14.08 (R) Tržič (14.36), Portogmaro (15.34)- občasna vožnja. 15.48 (IC) iz Neaplja: Mestre (14.13), Portogmaro (14.48), Tržič (15.24), vozovnica z dodatkom 14.55 (IC) Tržič (15.17), Portogmaro (15.55), Mestre (16.34), Benetke (16.43) nadaljuje v Sestri Levante (vozovnica z 16.23 (D) Benetke £14.24), Mestre (1433), Portogruaro (15.17), 15.17 (D) dodatkom) Tržič (15.39), Portogmaro (16.20), Mestre (17.06), Be- 16.56 (IC) iz Zuriga: Mestre (15.19), Portogmaro (15.56), Tržič (16.33), vozovnica z dodatkom (IR) netke (17.15) 17.55 (IR) Benetke £15.55), Mestre (16.05), Portogruaro (16.49), 16.01 Tržič (16.23), Portogmaro (17.04), Mestre (17.49), Be- 17.17 (E) netke (17.59) Tržič (1739), Portogmaro (18.21), Mestre (19.02), Be- 18.48 (R) Benetke (16.23), Mestre (16.32), Portogruaro (17.26), Tržič (18.21), občasna vožnja 18.55 (D) Benetke (16.55), Portogruaro (17.05), Tržič (18.32), 17.29 (R) Benettre(201?j Por,0^ruaro (19-10)’ Mestre (20.05), 19.11 (R) občasna vožnja Benetke (16.55), Mestre (1705), Portogruaro 18.01 (IR) Tržič (18.23), Portogmaro (19.04), Mestre (19.42), Be- 17(17.49),Tržič (18.44) netke (19.59) 19.55 (IR) Benetke (17.55), Portogmaro (18.49) Tržič (19.32) 19.01 (E) Tržič (19.23), Portogmaro (20.04), Mestre (20.49), Benetke (21.44) nadaljuje v Lecce. 20.44 (D) Benetke (18.30), Mestre (18.40), Portogruaro (19.24),Tržič (20.20), občasna vožnja 19.31 (R) Tržič (19.59), Portogmaro (20.53) - občasna vožnja. 20.55 (IR) Benetke £18.55), Mestre (19.05), Portogmaro (19.49), 20.04 (IR) TtžK |20.2(| Portogmaro (21.07), Mestre (21.53) Be- 2124 (IC) iz Milana: Mestre (19.49), Portogmaro (20.24), Tržič (21.01), vozovnica z dodatkom 20.32 (E) Tržič (20.55), Portogmaro (21.32), Benetke (22.42), Milan- Lambrate (1.33) - nadaljuje v Ženevo 21.24 (IC) iz Rima-Termini: Mestre (20.28), Portogruaro (21.03), Tržič (21.39) Benetke (20.46), Mestre (20.55), Portogruaro (21.53),Tržič (22.35) 2220 (E) Tržič (22.44), Portogmaro (23.28), Benetke (0.36), Rim (8.00). 23.00 (R) 23.55 (E) Benetke £21.55), Mestre (22.05, Portogruaro (22.49) Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.15 (R) občasna vožnja: Tržič (5.40), Gorica (6.05), Videm (6.39). 6.44 (R) občasna vožnja: Videm (5.19), Gorica (5.52), Tržič (6.16) 5.51 (R) občasna vožnja: Tržič (6.18), Gorica (7.05), Videm (720). 7.29 (R) občasna vožnja: Videm (6.06), Gorica (6.39), Tržič (7.02) 6.18 (D) občasna vožnja: Tržič (6.43), Gorica (7.05), Videm (7.34). 7.51 (D) občasna vožnja: Videm (6.46), Gorica (7.08), Tržič (7.28) 6.43 (R) občasna vožnja: Tržič (7.09), Gotica (7.33), Videm (8.07. 8.25 (R) občasna vožnja: Videm (7.00), Gorica (7.34), Tržič (7.57) 7.23 (IR) Tržič (7.45), Gorica (8.05), Videm (8.28). 8.39 (R) občasna vožnja: Videm (7.11), Gorica (7.47), Tržič (8.1 8.15 (R) občasna vožnja: Tržič (8.41), Gorica (9.05), Videm (9.38). 9.20 (R) občasna vožnja: Videm (7.55), Gorica (8.29), Tržič (8.52) 8.23 (D) občasna vožnja: Tržič (8.48), Gorica (9.10), Videm (939) 9.53 (IR) Videm ((8.48), Gorica (9.10), Tržič (9.30) 9.23 (IR) Tržič (9.45), Gorica (10.05), Videm (10.28). 10.34 (D) občasna vožnja: Videm (9.19), Gorica (9.47), Tržič (10.08) 10.15 (R) občasna vožnja: Tržič (10.43), Gorica (11.16, Videm (11.41). 11.41 (R) občasna vožnja: Videm (10.15), Gorica (10.50), Tržič (11.13) 11.23 (IR) Tržič (11.45), Gorica (12.05), Videm (1228) 12.29 (IR) Videm (1124), Gorica (11.46), Tržič (12.06) 11.40 (R) občasna vožnja: Tržič (12.08), Gorica (12.32), Videm (13.08). 13.41 (R) občasna vožnja: Videm (12.15), Gorica (12.50) Tržič (13.13) 12.09 (R) občasna vožnja: Tržič (12.37), Gorica (13.01), Videm (13.37). 13.43 (D) občasna vožnja: Videm (12.28), Gorica (12.56), Tržič (13.17) 12.23 (D) občasna vožnja: Tržič (12.48), Gorica (13.10), Videm (13.38). 14.29 (IR) Videm (13.24), Gorica (13.46), Tržič (14.06) 13.23 (IR) Tržič (13.45), Gorica (14.05), Videm (14.28). 15.05 (R) občasna vožnja: Videm (13.37), Gorica (14.12), Tržič (14.37) 13.40 (R) občasna vožnja: Tržič (14.08), Gorica (14.32), Videm (14.08). 15.43 (H ID) občasna vožnja: Videm (14.15), Gorica (14.51), Tržič (15.14) 14.15 (R) občasna vožnja: Tržič (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.41). 16.29 (IR) Videm (15.24), Gorica (15.46), Tržič (16.06) 14.23 (D) občasna vožnja: Tržič (14.48), Gorica (14.50), Videm (15.39). 17.41 (R) občasna vožnja: Videm (16.15), Gorica (16.50), Tržič (17.13) 14.44 (R) občasna vožnja: Tržič (15.12), Gorica (15.37), Videm (16.14). 17.43 (D) občasna vožnja: Videm (16.28), Gorica (16.56), Tržič (17.17) 15.23 (IR) Tržič (15.45), Gorica (16.05), Videm (1628). 18.23 (R) občasna vožnja: Videm (17.00), Gorica (17.34), Tržič (17.56) 16.15 (R) občasna vožnja: Tržič (16.43), Gorica (17.07), Videm (17.43). 18.29 (IR) Videm (1724), Gorica (17.46), Tržič (18.06) 16.23 (D) občasna vožnja: Tržič (16.48), Gorica (17.10), Videm (17.39). 19.21 (R) občasna vožnja: Videm (17.53), Gorica (18.29), Tržič (18.52) 16.56 (R) občasna vožnja: Tržič (17.23), Gorica (17.47), Videm (1821). 19.44 (D) občasna vožnja: Videm (1826), Gorica (18.56), Tržič (19.18) 17.23 (IR) Tržič (17.45), Gorica (18.05), Videm (1828) 20.23 (R) Videm (19.00), Gorica (19.33), Tržič (19.56) 17.36 (R) občasna vožnja: Tržič (18.04), Gorica (18.28), Videm (19.04). 20.29 (IR) Videm (1924), Gorica (19.46),Tržič (20.06) 18.09 (R) občasna vožnja: Tržič (18.37), Gorica (19.00), Videm (19.35). 21.44 (D) občasna vožnja: Videm (20.26), Gorica (20.56), Tržič (21.18) 18.23 (D) občasna vožnja: Tržič (18.48), Gorica (19.10, Videm (19.39). 22.29 (IR) Videm (21.24),Gorica (21.46),Tržič (22.06) 18.46 (R) občasna vožnja: Tržič (19.12), Gorica (19.36), Videm (20.14). 0.48 (IR) Videm (23.24),Gorica (23.57), Tržič (021) 19.23 (IR) Tržič (19.45), Gorica (20.05), Videm (2028). 20.11 (D) občasna vožnja: Tržič (20.37), Gorica (20.59), Videm (2128). 21.23 (IR) Tržič (21.45), Gorica (22.05), Videm (2228) 23.14 (R) Tržič (23.42), Gorica (0.05), Videm (0.40). Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 0.15 (E) nadaljuje v Budimpešto 6.52 (E) prihaja iz Budimpešte 9.08 (E) nadaljuje v Zagreb 11.04 (IC) prihaja iz Zagreba 1Z16 (E) nadaljuje v Budimpešto 17.01 (E) prihaja iz Budimpešte 18.16 (IC) nadaljuje v Zagreb 20.09 (E) prihaja iz Zagreba IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak INDUSTRIJA / ZARADI POSLABŠANIH RAZMER NA TRGU NOVICE V škedenjski železarni bodo ugasnili plavž Okrog 120 plavžarjev bodo vpisali v dopolnilno blagajno Vodstvo skedenjske žplezarne je napovedalo sindikalnim organiza-cijam kovinarjev FIOM-CGIL, FIM-CISL in UILM-UIL in tovarniškemu svetu, da bo jutri, 8. avgusta, zaradi tržnih i0žav ustavilo en plavž Za 6-7 mesecev, kar pomeni, da bodo približno 120 plavžarjev po dopustu vpisali v dopolnilno magajno. Sindikati so izrazili Zaskrbljenost ne le zara-ui tega, ker bo ostalo to-uko delovnih moči zaCa-suo doma, temveč tudi zato, ker utegne ukrep jmgativno vplivati na aruge tovarniške od-aelke. Od tod zahteva, aaj se na pristojnem aeželnem odborništvu Začnejo pogajanja za to, da se delojemalcem za-gotovi ohranitev službe, uako? Ce je povpraše-vanje po jeklu in litem Železu padlo, naj se Cim-Prej izgotovi elektrarna, m jo je bil delodajalec °cenil kot sredstvo za Nadomestitev izgube na trgu. Lucchini se o tem P°gaja s podjetjem ACE-toda rešitve še ni. Na pogajanjih, ki bodo kvečjemu zadnji teden avgusta ali na začetku Septembra, naj bi sodelo-vali vsi zainteresirani subjekti, torej tudi pred-?lavniki lokalnih oblasti m drugih socialnih part-Nerjev, v tem primeru združenja industrijcev. O teh gre povedati, da s° med nedavnim prote-st°m železarjev zaradi Nezadostne varnosti pri em dali prav vecinske-*Nn lastniku družbe Ser-vola, Giuseppeju Luc-ehiniju. S tem so izzvali Pmtest, Ceš da je krajev- no podjetništvo v Času krize samo nekaj razpravljalo in ničesar stvarnega ukrenilo, zdaj pa se oglaša, kot da bi bila »rešitev« železarne njegova zasluga. Tovarne resda ni rešil pred propadom domačin, temveč jeklarski magnat iz Brescie, res pa je tudi, da tržaških podjetnikov ne gre kar tako križati, saj je njihova "nepodjet-nost“ nenazadnje tudi sad zgodovinsko-politic-nega okvira, znotraj katerega so delovali. Po velikih spremembah, ki so nastopile ob koncu 80. let, bi morala vsaj mlada generacija spregledati in se iznebiti navlake, ki je še dodatno obremenila maksimali-stiCno pojmovanje tržnih mehanizmov. Železarna pod Skednjem (foto Balbi/KROMA) Glavno vprašanje je nadomestitev tržne izgube, toda elektrarne še ni Giuseppe Lucchini se je odločil za okrnitev proizvodnje v škedenjski železarni skoraj natanko leto dni potem, ko je ob podpisu pogodbe za odkup večinskega glavniCnega deleža obljubil, da bodo morda že letos pridobili 700.000 ton jekla. To je utemeljil z neugodnim tržnim razvojem, njegov sklep pa je prišel nepričakovano in le nekaj dni po napovedi, da bo prihodnjo pomlad izpopolnil tehnološko posodobitev obrata, ki je - vsaj na papirju - že zdaj med najbolj modernimi v Evropi. Zadnji dan lanskega avgusta je najavil, da bo železarna pod Skednjem tretji nosilni steber družinskega jeklarskega imperija - prvi je v Piombinu in drugi a pri Varšavi. Njegova družabnika pri ”Servoli“ - traderja Bruno Bolfo in Vittorio Malacalza - sta ob isti priložnosti najavila, da bosta ob železarni ustvarila naj-vecji terminal za razsute tovore na Sredozemlju, kjer naj bi letno pretovorili 3 milijone koksa in premoga. Oba partnerja pa sta se obvezala, da bosta sprejela v službo 200 mladih delovnih moči, kar sta tudi začela uresničevati, a se nista držala dogovora s sindikati, drugače ne bi bilo dveh nesreč v jeklarskem oddelku. Lucchinijeva odločitev ni prizadela samo uslužbencev, temveč vse prebivalstvo oziroma tisti njegov del, ki je tako množično nastopil v bran tovarne. Ta je del zgodovine, saj je nastala pred sto leti pod nazivom Kranjska industrijska družba (Kraini-sche Industrie Gesellschaft) in začela umirati zaradi neustrezne ekonomske politike na državni (in lokalni) ravni. »Ustroj Dežele prilagojujemo zahtevam tržišča, potrebujemo pa pomoC vseh sil, ki so zastopane v tej dvorani,« je dejala takratna predsednica deželne vlade FJk Alessandra Guerra in s tem mislila predstavnike krajevnih uprav in ustanov ter še zlasti gospodarskih organizacij. Župan Illy je Lucchinija predstavil kot vzornika in si malce osovražil združenje industrijcev, vprašanje pa je, koliko je včerajšnji ukrep vzoren. Poletni center na Colu Kot že vrsto let, je tudi letos uprava občine Repen-tabor organizirala v mesecu juliju poleni center. Skupina dvajsetih otrok je na dvotedenskem bivanju v otroškem vidcu na Colu spoznala bližnjo oklico in najrazličnejše poklice. Vzgojiteljici sta peljali otroke na sprehode, v pekarno, v mlekarno in na kmetijo, kjer so z veliko radovednostjo opazovali domaCe živali. S pomočjo Magde Tavčar so tudi izdelovali lutke, ki so jih prikazali na zaključni prireditvi. Poleg krajših izletov, ustvarjanja in poučnih trenutkov ni manjkalo v centru zabave, še predvsem takrat, ko so se razposajeni otroci kopali v treh bazenih in se igrali v urejenem vrtu. (Kc) Laura Capuzzo (Ansa) med finalisti nagrade »za prozorno novinarstvo« Novinarka tržaškega sedeža tiskovne agencije Ansa Laura Capuzzo je med finalisti prve izdaje novinarske nagrade »Folgarida - Val di Sole za prozorno novinarstvo«, ki jo je razpisal Turistični konzorcij Folgarida (Trento). Končnega zmagovalca bo v soboto izbrala z glasovanjem posebna 80-članska žirija. Pomoč Dolinske občine za oskrbovanje nepokretnih Uprava Občine Dolina sporoča, da zapade 9. t.m. rok za predložitev prošenj za ekonomsko podporo družinam ali posameznikom, ki oskrbujejo na domu nepokretne elane, v smislu D.Z. 49/93 in kasnejših sprememb. Interesenti morajo predložiti naslednjo dokumentacijo: 1. družinski Ust, iz katerega je razvidno, da nepokretna oseba živi v istem družinskem krogu; 2. potrdilo o nepokretnosti, ki ga izda Podjetje za zdravstvene storitve (»scheda BINA«); dohodke vseh družinskih elanov. Za podrobnejše informacije se interesenti lahko obrnejo na socialno skrbstvo na Občini Dolina samo ob sredah popoldne od 14. do 18. ure, tel. 8329.252. Zadnji »sprehod« po umetnosti V dvorani muzeja Revoltella bo drevi zadnji od letošnjih avdio-vizualnih sprehodov po mnetnosti 20. stoletja. Fabio Nesbeda bo tokrat predaval o obdobju, ki gre od ekspresionizma do pojava abstrak-tizma, njegova izvanja bo spremljala glasba (Schon-berg, Berg in VVebern), pri likovnosti pa se bo skušal zaustaviti ob delih oz. avtorjih, M so prisotni v muzeju. Kot vse ostale konference se bo tudi dre-višnja začela ob 20.30. V muzeju Revoltella pa se nadaljujejo druge prireditve, jutri zvečer (ob 21. uri) bo poklon Pinu PascaUju, v nedeljo zvečer pa bo na terasi koncert skupine Imagens do Brasih Muzej, v katerem sta trenutno na ogled razstavi Pe-rizzija in Dinea, je odprt vsak dan, razen ob torkih, do polnoči. »Seks z Luftazzijem« na gradu Jutri zveCer bo v okviru letošnjih poletnih grajskih prireditev nastopil komik Daniele Luttazzi s predstavo »Sesso con Luttazzi«. Komik, ki je zaslovel predvsem s televizijskimi nastopi, je istočasno avto! in izvajalec dela. Jutrišnja predstava, ki jo prireja združenje Glo-bogas Spettacolo, se bo pričela ob 21.30. VCERAJ ga je sprejel podžupan Japonski veleposlanik se je dva dni mudil v Trstu valno izrazil o Trstu in njenem potencialu, podžupan Damiani pa je postavil poudarek na možnosti kulturne izmenjave. Pri tem je tudi omenil možnost, da bi številnim japonskim turistom, ki obiskujejo Benetke, svetovali tudi obisk v našem mestu. Na sliki: podžupan Damiani med včerajšnjim srečanjem z japonskim ambasadorjem Ma-samichijem. Donaggio obiskal Sarajevo Predsednik Tržaške trgovinske zbornice Adalberto Donaggio je v prejšnjih dneh obiskal Sarajevo na povabilo Gospodarske zbornice Bosne in Hercegovine. Med obiskom, ki je sklenil krog potovanj v glavna mesta Podonavja in Balkana, se je tržaški predstavnik pogovarjal predvsem o pomoči, ki jo lahko naše območje in njena podjetja nudijo za rekonstrukcijo Sarajeva. Donaggio se je med drugim pogovarjal s predsednikom GZ BiH Mensurom Smajlovičem in GZ Sarajeva Kemalom Grebom, udeležil pa se je tudi odprtja železniškega odseka med Sarajevom in pristaniščem v Pločah. ZAPLEMBA / UKRAJINSKE OBLASTI ZAHTEVAJO PREKLIC Ladji še ostaneta pri nas O dveh kontejnerskih ladjah, Captain Smirnov (na sliki) in Engeneer Yer-moskin, ki sta že vec kot poldrugo leto zasidrani v Tržaškem zalivu, vCeraj na sodišču niso nic odločili: morajo namreC še prevesti nekatere dokumente, ki jih je poslalo ukrajinsko ministrstvo za prevoze. Nova obravnava bo 16. t.m. Ladji so italijanske oblasti svojčas zaplenile, ker njun lastnik, družba Black Sea Company iz Odese, ima veliko neporavnanih obveznosti, bodisi do raz-nili tujih družb kot tudi do italijanskih zavarovalnic: dolgovi presegajo 70 milijard lir, torej veC, kot sta ladji vredni. Ukrajinsko ministrstvo za prevoze zahteva preklic ukrepa, Ceš da sta ladji služili »za državne funkcije«. S tako trditvijo pa na Zahodu verjetno ne bo nič doseglo. Zaplemba naj ne bi veljala samo za vojaške ali reprezentančne ladje, ne za trgovske, pa naj pripadajo državi ali zasebnikom. Položaj omenjenih ladij pa je še veliko bolj zapleten. Za eno so bile vložene štiri zahteve po zaplembi, za drugo pet, kar pomeni, da tudi morebitno sprejetje ene ali dveh ne bi nic spremenilo. Doslej so ju tudi poskušali prodati, da bi poravnali dolgove, a nihče se ni odločil za kupčijo. Izdelani sta bili tako, da bi v primeru potrebe služili v vojaške namene: uporabih so namreC zelo debelo kovino, poganjata-pa ju turbini na plin, zaradi Cesar sta hitri, a njuno vzdrževanje je izredno drago. Verjetno ju bomo še dalj Časa gledali v našem zalivu. Tržaški sodniki so medtem ustavili še tretjo ladjo iste družbe, »Brest«, ki je privezana ob pomolu Arzenala sv. Marka. Black Sea namreC dolguje Fincantie-riju okrog poldrugo milijardo lir za vzdrževalna dela, a doslej ni hotela o plačilu nic slišati. Usoda te ladje naj bi se odločila do 23. tm. BOGATA POLETNA PONUDBA Med tržaškimi poletnimi prireditvami razstave med najbolj obiskanimi Privlačna sta tako naslov kot kraj razstave: Praški zakladi nameščeni v enem najlepših tržaških zgodovinskih kompleksov, v bivši konjušnici miramarskega gradu, v poletnem obdobju privabljajo ljubitelje likovne umetnosti in tudi turiste, ki so pravzaprav prišli, da bi si ogledali ljubek grad nesrečnih zaljubljencev Maksimiljana in Charlotte. Razstava del beneških slikarjev 17. in 18. stoletja je precej svojstvena, saj je veliko razstavljenih slik prvič na ogled v Italiji oz. izven meja Češke republike. Zato so prireditelji razstavi tudi dali naslov Praški zakladi, saj večina del prihaja iz praških muzejev in osebnih zbirk, nekatera pa tudi iz drugih krajev Češke. Praga pa je prišla v naslov tudi zato, ker je do pobede prišlo v sodelovanju med praško in tržaško občino, razstavo pa bodo naslednje leto - v miramarskem gradu bo odprta do 6. januarja - prenesli v Prago. Do začetka septembra oz. do sre- de oktobra pa bo v občinski galeriji na Trgu Unita in v muzeju Sartorio odprta razstava risb Giambattiste Tiepola iz zbirke Sartorio v priredbi tržaških občinskih muzejev. Julija si je oba dela razstave, v občinski galeriji so uredili dokumentarno razstavo, medtem ko so v muzeju na ogled risbe, ogledalo približno 7.500 oseb. Poleg običajnega odprtja razstav, občinska galerija je odprta vsak dan razen od 9. do 13. in od 16. do 19. ure, muzej Sartorio (zaprt ob ponedeljkih) pa od 9. do 13. in od 16.30 do 19.30, bo razstava Tiepolovih risb avgusta odprta tudi ob torkih in sredah zvečer, in sicer od 20. do 24. ure. ZveCer bodo organizirali vodene obiske, ki so drugače tudi ob petkih popoldne ob 17.45. Na sliki zgoraj (foto KROMA) slike beneških slikarjev v bivši konjušnici miramarskega gradu, spodaj pa ena od Tiepolovih risb iz bogate zbirke Sartorio, ki jo je rodbina podarila Trstu. VČERAJ-DANES Danes, SREDA, 7. avgusta 1996 GOJKO Sonce vzide ob 5.56 in zatone ob 20.24 -Dolžina dneva 14.28 -Luna vzide ob 0.42 in zatone ob 15.07. Jutri, ČETRTEK, 8. avgusta 1996 DOMEN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 23,4 stopinje, zračni tlak 1019 mb narašča, veter vzhodnik 7,6 km na uro, vlaga 65-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Nicolo Rossi, Sara Lombardi, Donatella Boniello, Luca Bellussi, Andrea Sfoglia, Luca Pecchiari. UMRLI SO: 57-letna Giordana Zerial, 87-let-na Anna Celli, 96-letna Italia Miotti, 81-letni Giustino Sanvitale, 58-letni Giuseppe Giorgi, 32-letna Maria Rosa Bologna, 78-letna Vera Del-lamora, 93-letna Luigia Hosperger. E LEKARNE Od PONEDELJKA, 5. do SOBOTE, 10. avgusta 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Via Dante 7, Ul. Co-stalunga 318/A, Ul. Giu-lia 14, Mazzinijev drevored 1 - Milje. PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, UL.Costa-lunga 318/A, UL. Giulia 14, Mazzinijev drevored 1 - Milje. PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 (tel. 572015). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoC tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 21.30 »Batman forever«, r. Joel Schumacher, i. Val Kil-mer, Jim Carrey, Tommy Lee Jones. EKCELSIOR - Zaprto zaradi dopusta. EKCELSIOR AZZUR-RA - Zaprto zaradi dopusta. AMBASCIATORI - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi dopusta. MIGNON - Zaprto zaradi dopusta. CAPITOL - 18.15, 20.15, 22.10 »Gli anni dei ricordi«, i. Anne Bancroft, VVinona Ryder. ALCIONE - Zaprto zaradi dopusta. LUMIERE - Zaprto zaradi dopusta. a PRIREDITVE 5. MEDNARODNI FOTO EX TEMPORE - Idrija 1996 od 17. do 18. avgusta. NajveC 3 filme dia za E6. Urnik 8. -12 in 14. 20. kot običajno pri Foto Kurtanjek. TABOR 96 - Prosvetni dom Opčine. V ponedeljek, 12.t.m., ob 20.30 odprtje razstave Človek in trta - vinogradništvo na Opčinah; uvodna beseda Dragotin Danev -Miško; Atilij Kralj - ”Se druge pogruntane na risalne mize”, novo zbirko narečnih pesmi bo predstavil Danilo Sedmak; večer bodo popestrili pevci MOPZ Tabor ter harmonikarja Egon TauCer in Borut Vidau. Sreda, 14. t.m., ob 19. uri ples z ansamblom Adria kvintet; v Četrtek, 15. t.m., ob 9.30 7. slikarski ex tempore za otroke; ob 19. uri ples z ansamblom Keydea; petek, 16. t.m., ob 21. uri koncert kvarnerskih in dalmatinskih pesmi izvaja Klapa Krk iz Omišlja; v soboto, 17. t.m., ob 19. uri ples z ansamblom Adria kvin- tet; v nedeljo 18. t.m., ob 19. uri ples z ansamblom Kvintet MI. n___________ IZLETI KMETIJSKA ZADRUGA in Kmečka zveza iz Trsta obveščata, da organizirata dvodnevni izlet dne 28. in 29. avgusta na Radgonski sejem in kulturno zgodovinski sprehod po Ptuju, Ormožu in Laškem. Informacije in vpisovanje sprejemajo v Kmetijski zadrugi v Trst, tel. št. 382555 in na KmeCki zvezi, tel. št. 362941. SINDIKAT UPOKOJENCEV S.P.I.-C.G.I.L. sekcija Kras or-ganitzira bivanje v zdravilišču Recoaro Terme od 28.8. do 11.9. 1996. Informacije in rezervacije na sedežih sindikata v Nabrežini, Križu in Opčinah ali tel. štev. 200698, 200036 in 299640. □ OBVESTI I.A KMEČKA ZVEZA obvešča svoje elane, da bosta zardi dopustov v mesecu avgustu zaprti njeni podružnici na Opčinah in v Nabrežini. Sedež v Trstu bo redno odprt razen 16. in 17. avgusta. SEDEŽI pokrajinskih združenj ANPI, ANED, ANPPIA bodo avgusta zaprti zaradi letnih počitnic. UPRAVA OBČINE ZGONIK obvešCa, da bo občinska knjižnica v Sa-ležu zaprta od petka 9. avgusta do vključno petka 20. avgusta. NADALJUJEJO se vpisovanja v poletna središča sklada Mitja Čuk: poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah: od 19. do 31. avgusta, od 8.00 do 17.00 ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul 126 na Opčinah vsak dan med 13.00 in 15.00 uro. Razen ob sobotah (tel. 212289). Poletno varstvo na Opčinah do 31. avgusta od 8.00 do 13.00 ure (možnost vpisovanja iz tedna v teden do četrtka). H ŠOLSKE VESTI SOLA Glasbene Matice M. Kogoj v Trstu je zaprta za dopust do 18. avgusta. H ČESTITKE ANJA ZUBIN praznuje danes 12. rojstni dan. Veliko sreCe, zdravja in polno uspehov ji želijo mama, papa, brat Igor, dedka in babici. Dobrodošla IVANA SARAZIN. Z Barbaro in Robijem se veseli družina. MAU OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUESr-U).Valdirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 Marino danes je prav vesel, zakaj zavriskal nebi in pel, saj svojih 50 slavi in z njim veseli smo Se mi. Prijatelji kratkohlačniki MALI OGLASI tel. 040-361888 IŠČEMO vestno gospo do 45 let, po možnosti z uradniškimi izkušnjami za delo part-time vsak dan od 8. do 12. ure. Zaželjeno znanje angleščine in srbohrvaščine ter lastno prevozno sredstvo. Tel. 200641. PRODAM pod ceno zaradi zgrešenega naročila 61,5 kvm ploščic 33x33 (Maiolica Faenza) mod. Savoia L klase. Možnost ogleda. Telefon 211716 zgodaj zjutraj ali zvečer POHIŠTVO raznovrstno, novo in rabljeno po ugodnih cenah dobite v trgovini KorsiC pri sv. Ivanu - Trst, tel. 040-54390,575145 RESTAVRACIJA na Fernetičih isce kuharja. Tel. 040-211460. ODDAM v najem trgovino jestvin, sadja in zelenjave z dobrim zaslužkom sredi vasi na Krasu. Telefonirati ob uri obedov 040-220438 ali 220439. IŠČEM delo v lokalu kot pomočnica v kuhinji, strežbi, Čistilka ali delo pri družini v gospodinjstvu ali pomoC na kmetiji. Tel. 0038667-65288. PETNAJST letni fant išCe zaposlitev kot vajenec električar. Tel. 229283. PRODAM Alfo 75, 1600, letnik 88, bele barve. Telefon 0481-78154. PRODAM Y 10 PIRE, letnik 90, temnosive me-talizirane barve. Telefon 0481-78154. PRODAM Alfo 33 (Imola), 1300, letnik 94, v odličnem stanju, temnomodre barve, 28.000 km. Telefon 040-226283. GOLF GTI sivometa-lizirane barve, letnik 90, v dobrem stanju, popolnoma opremljen, po ugodni ceni prodam. Tel. 0348-2257195. IŠČEMO knjige po polovični ceni I. razreda pedagoškega liceja. Tel. 410404. PRIJATELJI so prišli na obisk, pa nimate dovolj prostora, da bi lahko pri Vas prespali? Pri nas lahko prespijo po ugodnih cenah. Tel. št. 040/228438. RAČUNALNIK 486 DLC 33 Mhz z mat. ko-procesorjem, ram 4 MB, hard disk 210MB, barv- DAROVEin PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. Naročnikom in Bralcem Primorskega Dnevnika ki Želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko Številko 7796600 - vsak dan od 13.00 do 19.00 ni ekran 1024x768 prodam. Nudim popolni izbor slovenskih Crk. Tel-040/228459 v večernih urah. OSMICO je odprl Mario Milic, Repnic 39. OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Žigon. OSMICO ima še odprto v Mavhinjah Terčon Ivan. ToCi belo in Črno s prigrizkom. PRISPEVKI Ob 50. obletnici mamine smrti darujeta Ana in Eda Klemenc 50.000 lir za SKD Tabor - Opčine. V spomin na Marij0 Klemenc darujejo družini Gorup-Gialli in Dorica 100.000 lir za ANED- V spomin na Gigij3 Bogateč daruje Angel in žena Tončka 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. Namesto cvetja na grob Olge Križman darujejo Romano Škabar in Ivanka (Repen 81) 30.000 lir za OPZ ZvonCek in 30.000 lir za repentabrsko cerkev ter Janko Guštin in Olg3 (Repen (178) 30.000 lir za repentabrsko cerkev. V spomin na Olg0 Križman daruje Ivanka Guštin (Repen 88) 30.000 lir za repentabrsko cerkev. Ob obletnici smrti Ne-rine Ravbar darujeta mož Franc in sin Fabio 2 družino 50.000 lir za repentabrsko cerkev. Namesto cvetja na grob pok. Olge Križman vd. Guštin darujeta R°' mana in Egon Škrk 20.000 lir za Skupn°st družina Op Cine. Namesto cvetja na grob drage sestrične in botre Guštinke daruje Marija »Fajgljeva® 50.000 lir za KD Skala iz Gropade. V spomin na Kiljana Ferlugo daruje Alojz Kj' mac z družino 25.000 m za Društvo Slovencev miljske občine. V spomin na An° Žerjal daruje Alojz Kr-mac 25.000 lir za Društvo Slovencev miljsk® občine. Namesto cvetja na grob Olge Mihalič daruje Gvido Grandu0 20.000 lir za cerkev na Pesku. Svojci Tanje Železnik sporočamo, da se pokojne lahko poslovi ® jutri, 8. t.m., od 11- m-® v kapelici v Ul. Costalung8’ kjer bo ob 12.40 sv. maša-Podlonjer, 7. 8. 199® PD Kolonkovec izreka svojemu odbornik Aleksandru Cergolu * bratu Pavlu globo ^ sožalje ob izgubi drag mame Vide Milena in Sergej f * hvaležnostjo spominja pok. Pina čeparja druži ni pa izrekata iskre sožalje od ponedeljka do petka od 8.30 ur PUBLIEST - Tret Ul. Vadimo » PUBLIEST- 1151 Ul. »“"""-geni tel. 040-361888 - fax 040 • '°°°a ob sobotah, nedeljah inp^ljf1 POKRAJINA ODBOR ZA LETALIŠČE REDIPUGIIA / RAZSTAVA Obračun zadnji akt uprave? , Prvi teden v septem-blu bo odločilnega po-ttlena za pokrajinsko opravo. Po seji 30. ju-bja, kjer naj bi odobrili °braeun finančnega potovanja za leto 1995, ki Pa se je prekinila zaradi Nesklepčnosti, se je te oni sprožil po zakonu Predvideni postopek. predvideva, da je beba v roku tridesetih oni od prejema uradnega obvestila sklicati sejo in sprejeti finančni obračun, sicer nastopi komisarska uprava. Cla-Ni izvoljenega telesa, v am primeru pokrajinskega sveta, morajo biti prečno seznanjeni z Nkrepom nadzornega 0rgana. Do sklicanja pokrajinskega sveta naj bi ako prišlo prve dni Septembra. Zadeva v 2Vezi z odobri-tvijo Ooracuna se tako še bolj ^apleta. Pokrajinski od-0r je prvo verzijo ?akljucnega raCuna, ki i® izkazovala za okrog sest milijard lir pri-Naanjkljaja in ki je imela s°glasje preglednikov racunov, "popravil” in Primanjkljaj uspel ^nižati pod dve milijar-or br, s Čimer pa se ne trinjajo pregledniki računov. Bodo zdaj pripravili 6 betjo verzijo? Taka JNožnost se zdi zelo ma-0 Verjetna, zato pa ute-®re biti imenovanje ko-Ntrsarske uprave in Predčasen zaključek Nrandata vse bližje. Si-?er Pa redni mandat ^ako ali drugače poteče .Pomladi. Imenovanje °misarske uprave bi °rda skrajšalo rok za azPis novih volitev. Raven polemik pojasnjuje... Ob pomanjkanju novih argumentov osebni napadi Vojaško letalstvo med prvo svetovno vojno Iz zapuščine G. Cividina Po ponedeljkovem izbruhu žolčne polemike zagovornikov gradnje šole - vojašnice na letališču pri čemer se je posebej "izkazal” občinski odbor gibanja Forza baba, je bilo pričakovati, da se bodo stvari ponovno umirile. Ni bilo tako, kajti polemike in predvsem napadi se nadaljujejo. Včeraj je svoj pi-skrček pristavila odbornica Francioso. Njen poseg so v tukajšnjem italijanskem dnevniku primemo "uokvirili” z naslovom, ki bi moral pri poprečnem bralcu "učinkovati”. Očitno je, da so se zagovorniki gradnje nesmiselnega in nepotrebnega objekta odločili za koncentričen napad ko so spoznali, da se utegnejo zadeve v Rimu obrniti drugače. V pomanjkanju drugih argomentov, so se lotili osebnih napadov. Tarči sta predvsem goriška parlamentarca, Bratina in Prestambur-go, ki sta organizirala in spremljala nedavni obisk predstavnikov Odbora v Rimu. Včeraj je na grobe napade zelo umirjeno odgovoril Odbor za ovrednotenje letališča. Uvodoma ugotavlja, da je raven polemike tako nizka, da ustvarja zaprepaščenost in, po drugi strani, zaskrbljenost spričo osebnih napadov in spričo poskusov, da se, ob pomanjkanju resnih argumentov, celotna zadeva skuša prikazati kot strankarski oziroma volilni spopad. "Gre za poskus zabrisati razmejitev med vzrokom in posledicami”, ugotavlja nadalje Odbor, ki dodaja, da so avtorji različnih stališč previdno zamolčati s kakšnimi nameni je šla delegacija v Rim in še zmeraj previdno molčijo, da je denarja le za prvi gradbeni poseg, na kakih desetih hektarjih po- vršine. In tak poseg bi bilo mogoče izvesti tudi na območju ene od opuščenih ati delomu opuščenih vojašnic. Odbor umirjeno a odločno odgovarja na očitek, da ni bilo pripravljenosti na dialog za iskanje sprejemljivih rešitev. "Taka pripravljenost je bila javno izražena vsaj v februarju lanskega leta, ko je bila sestava osrednje vlade drugačna in drugačno tudi zastopstvo v parlamentu”. Ce je že treba komu pripisati odgovornost, da bi zaradi letališča odpadla možnost realizacije šole-vojašnice, potem je to odgovornost tistih, ki ničesar niso naredili, da bi zares posikali vse možnosti razvoja mesta, ugotavlja Odbor in zaključuje, da bo tudi v prihodnje zelo budno spremljal dogajanje, da bi preprečil morebitne "udare”. V vojaškem muzeju ob vznožju kostnice v Redipugli je še do konca meseca odprta zanimiva fotografska razstava z naslovom ”Om-bre sulle nuvole” (Sence na oblakih). Razstavo je pripravilo Javno večnamensko kulturno središče in to z uporabo bogatega fotografskega gradiva iz zapuščine znanega tržaškega fotografa Gio-vannija Cividina. Album s slikami je ustanovi podaril inž. Omero Cividini. Posnetki so iz časa prve svetovne vojne, prikazujejo pa delovanje italijanskega vojaškega letalstva, ki je imelo pri Pordenonu ( letališče Comina) prvo vojno-operativno bazo. Gio- Nova revija mladih za kulturo in umetnost V sicer bogati beri publikacij, ki se bolj ali manj redno objavljajo na Goriškem, se je pojavilo novo ime. Ob veliki noči je izšla poskusna številka lista ”1 giardini di Herman” (Hermanovi vrtovi), te dni pa je med bralci -zlasti med mladimi bralci - prva redna številka. Gre za publikacijo, ki izhaja kot priloga biltenu InformaGiovani in ki objavlja krajše literarne sestavke, pesmi, grafike in ki se nasploh ukvarja z različnimi oblikami umetniškega izražanja. Revijo urejuje in oblikuje skupina mladih ustvarjalcev. V prvih dveh številkah se pojavlja ducat imen. Seznam bo najbrž spet daljši v prihodnji številki, ki naj bi izšla jeseni. Uredniki in sodelavci revije seveda vabijo k sodelovanju. Prispevke je treba nasloviti na kulturni združenje (Associa-zione culturale) II Quadrato - poštni predal Casella postale 97 - 34170 Gorica/Gorizia. K sodelovanju vabijo predvsem avtorje iz dežel skupnosti Alpe Jadran. vanni Cividin, ki je imel fotografski atelje v Trstu se je ob izbruhu vojne z Italijo preselil v Pordenone in je, tako-‘rekoč z qrodjem pri roki, posnel veliko fotografij na letališču Comina, ki se je v dveh letih vojne (do preboja pri Kobaridu, oktobra 1917. leta) razvilo v močno letalsko bazo, od koder so vzletala v začetku spopada v glavnem izvidniška letala, v drugem letu vojne pa tudi že veliko težji in predvsem izpopolnjeni bombniki. Cividini je pridno fotografiral posadke pred posameznimi nalogami in poleti in tudi ob povratku. Tako je na fotografijah veliko, zlasti v kasnejših letih, znanih osebnosti. Na razstavi pa je tudi precej fotografij, ki so jih med poleti nad frontno črto in tudi v zaledju sovražnikovih enot posneli piloti. Veliko je fotografskih dokumentov nesreč, oziroma sestreljenih ali drugače poškodovanih letal. Javno večnamensko kulturno središče je pred časom prevzelo celotno zapuščino Gio-vannija Cividina, ki se je s fotografiranjem ukvarjal tudi v času po prvi svetovni vojni. Od takrat se je ohranilo veliko posnetkov zlasti o dejavnosti v tržiški ladjedelnici, oziroma drugih industrijskih podjetjih v TržiCu. Razstava v Redipugli bo odprta še do konca meseca, urnik ogleda pa je sledeči: vsak dan od 9. do 18.45. LETOVANJE Goriški upokojenci na Lošinju Prijetne počitnice - najboljša reklama ^manje za junijsko in julijsko letovanje na Malem Lošinju, v priredbi h)šrf ~a j® kilo precejšnje tudi med upokojenci na Goriškem. Dobri vtisi z le-Poc.,e8a letovanja so najboljša reklama, da bo udeležencev prihodnje leto še veC. Nahy1Ce..S0 upokojenci z Goriškega skupaj s Tržačani, preživljali v treh izme-Ptio 1 P1!)6*116111 okolju in veseli družbi je čas letovanje še prehitro minil. Sku- brat]e Novih poznanstev in prijateljstva. Iz nasmejanih obrazov na sliki je raz-dak’, a so, bile počitnice na Malem Lošinju prijetne in udeleženci že računajo, 0 Pri KRUTU podobno pobudo uresničili tudi prihodnje leto. 3 vanj e Tržačanov in Goričanov pa je pomenilo tudi priložnost za skle- Financarji zasegli 16 potnih listov Finančni stražniki so te dni na mednarodnem mejnem prehodu pri Stan-drežu zasegli šestnajst makedonskih potnih listov in prav tolikšno število dovoljenj za začasno bivanje v državi. Dokumente so našli v avtomobilu, ki ga je upravljal makedonski državljan in ki so ga prijavili sodstvu zaradi kršitve zakona Martelli. Po prvem preverjanju zgleda, da so tako potni listi, kakor dovoljenja za začasno bivanje, ki so jih izdale kvesture v nekaterih toskanskih mestih pravi. To potrjuje sum, da naj bi potni listi služili ilegalnim priseljencem med potovanjem v notranjost države, kjer je nadzor policijskih* organov, kakor se zdi, precej kapilaren. Cesarski praznik v Jasihu V Jasihu pri Krminu se skrbno pripravljajo na cesarjev praznik. Prireditev bo letos trajala kar deset dni: od petka, 9. t.m. do nedelje 18. t.m. Ob koncu tega tedna bo v vasi na levem bregu Idrijce, v krmin-ski občini šagra, ki jo prireja krajevno društvo. Ob koncu naslednjega tedna pa bo za tradicionalno srečanje narodov poskrbelo združenje Mitteleuropa. In ker med dvema prireditvama skorajda ne bo časovnega presledka, bo praznovanje trajalo kar deset dni. Glede sporeda cesarskega praznika ne bo bistvenih novosti: tudi letos se bodo poklonili vsem žrtvam prve in druge svetovne vojne, izročili bodo posebna priznanja (mittelevro-pski križ) in poskrbeli za priložnostni kulturni spored. NOVICE Zaposlovanje sezonskih delavcev ob trgatvi Cez dober mesec se bo, najprej v nižinskem predelu, nato pa tudi v Brdih pričela trgatev s tem pa priložnost za občasno zaposlitev trgačev. Urad za zaposlovanje obvešča, da so s strani kmetijskih posestev že prej eh popraševanje za zaposlitev sezonskih delavcev. Urad obenem obvešča, da so v veljavi novi predpisi glede zaposlovanja in vabi interesente naj se pravočasno zglasijo na sedežu v Mlinski ulici (via Molino 3), ki je odprt od ponedeljka do petka od 8.00 do 11.30, ob ponedeljkih in Četrtkih pa tudi od 14.30 do 16.30. Obvestilo CONI Pokrajinski odbor italijanskega olimpijskega komiteja (CONI) obvešča, da je pri visokošolskem zavodu za telesno kulturo, ki deluje v sklopu Univerze v Urbinu, razpisan natečaj za sprejem 350 študentov v akademskem šolskem letu 1996-1997.150 mest je rezerviranih za študente, 200 za študentke. Prošnje je treba poslati do 20. septembra na tajništvo visokošolskega zavoda. Podrobnejša pojasnila nudijo na sedežu CONI v Gorici, Drevored 24. maja 1. V petek zvečer kolesarska dirka po mestnih ulicah V petek, 9. t.m. se bo po mestnih ulicah odvijala kolesarska dirka za amaterje. Tekmovanje prireja športno, oziroma kolesarsko društvo "Pedale Gori-zda”. Dirka se bo odvijala po sledečih ulicah: Korzo Italia, 24. maja, Sauro, Trg pred županstvom, De Gasperijeva, Crispijeva, Verdijev Korzo. Na omenjenih uticah bo od 19. ure do konca tekmovanja prepovedano parkiranje avtomobilov (predviden je odvoz vozil); prepovedan bo tudi reden promet. Rok za polaganje izpita za mešetarsko dejavnost Trgovinska zbornica obvešča, da zapade v petek, 6. II septembra rok za predložitev prošenj za sodelovanje na izpitu, ki je predpogoj za vpis v register posrednikov (mešetarjev). Do omenjenega roka je treba, poleg prošnje, vložiti tudi druge listine. Pisni nalogi bosta 23. in 24. septembra v prostorih Trgovinske zbornice. Za podrobnejše informacije je na razpolago urad Trgovinske zbornice. Umik uradov Deželne gozdarske službe Deželna uprava za gozdove obvešCa, da so njihovi uradi in izpostave na Goriškem odprti za občinstvo po sledečem umiku: Območni inšpektorat za gozdove - Gorica (Svetogorska utica 17) od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure; Postaja gozdne straže v Gorici (ul. Ponte del Torrio-ne, 40) vsak ponedeljek od 8. do 10. ure in vsako sredo od 17. do 18. ure. Od oktobra do marca so uslužbenci na razpolago tudi na sedežu Briške gorske skupnosti v Krminu in sicer ob petkih od 10. do 12. ure. Postaja gozdne straže v Tržiču (trenutno je nameščena na sedežu ERSA v Gradišču, ul. delTAgricoltura, 4); ob ponedeljkih od 8. do 10. ure in ob sredah od 17. do 18. ure; od oktobra do marca se umik ob sredah podaljša do 19. ure. □ OBVESTILA URADI KMEČKE ZVEZE v Gorici so zaradi dopusta zaprti do 26. avgusta. Za morebitne potrebe se elani lahko obrnejo na odbornike ati na Kmečko zvezo v Trstu, tel. 040-362941. GORIŠKI URAD ZSSDI bo zaprt do vključno 20. avgusta. M IZLETI SPD GORICA priredi 25. avgusta avtobusni tu-ristiCno-planinski izlet na Marmelado (z žičnico). Rok za prijave in vplačilo avtobusnega prevoza je samo še danes in jutri. Prijave na društvu v ulici Malta 2 (tel. 33029) danes od 11. do 12. ure in jutri od 19. do 20. me. ; : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, UL S. Michele 108, tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Te- renziana 26, tel. 482787. POGREBI Danes: 8.00, Luigi Kodermac iz splošne bolnišnice v Videm na kre-macijo in v Novo Gorico; 9.30 Luigi Daniele Lorenzon iz kapele glavnega pokopališča v cerkev pri sv. Ani in na glavno pokopališče; 11.00, Alojzij Uršič iz splošne bolnišnice v cerkev in pokopališče v Pevmi. t Nenadoma nas je zapustil naš dragi Alojzij Uršič -Lojze Žalostno vest sporočajo sestra Bernarda, brat Jušto in drugo sorodstvo. Pogreb bo danes ob 11. uri iz mrliške veže splošne bolnišnice v cerkev in pokopališče v Pevmi. Pevma, 7. avgusta 1996 TRST / POBUDA CONFESERCENTI NOVO MESTO Prijeten poletni večer z ansamblom Slu ledi Slovenska skupina je ponovno zastopala mesto Uspele tradicionalne jezikovne počitnice za koroško mladino Tržaška folklorna skupina Stu ledi je prejšnji petek, po dobrem letu, spet nastopila na tržaškem osrednjem Trgu Unita s kratkim prikazom ljudskega izročila dežele Furlanije-Julijske krajine. Tokrat je nastop skupine, ki je zadnje čase precej priljubljena, saj jo vabijo na številne nastope - teden prej je, denimo, nastopila v Sesljanskem zalivu v okviru poletnih prireditev Občine Devin-Na-brežina - priredilo združenje Confesercenti v okviru kampanije za spodbujanje turizma ob jonski in jadranski obali. V ta namen je 20. julija odplula iz Siracuse posebna ladja s tehničnimi in znanstvenimi napravami, ob postankih v raznih pristaniščih so pobudniki pripravili različne prireditve; tržaška Confesercenti je tako izbrala skupino Stu ledi kot predstavnico tukajšnje kulture, kjer sta prisotni dve komponenti, kot je poudarila pokrajinska tajnica združenja Ester Pacor. Plesalci Stu ledi so predstavili spleta tržaških in goriških plesov, ženska pevska skupina je zapela nekaj ljudskih pesmi iz teh krajev, nastop pa je popestril z venčkom melodij godec na diatonično harmoniko Denis Novato, ki ga je ob nekaj napevih spremljal še Igor Spetič. Gledalci, ki so se zbrali na velikem osrednjem tržaškem trgu, so skupino toplo sprejeli, kot sicer že vsakič, ko je nastopila v mestnem središču; radi so prisluhnili pesmim v' italijanskem tržaškem narečju, a tudi slovenske so jim bile všeč in prav tako plesi in lepe noše. Denisova mojstrsko igrana harmonika je še poudarila veselo vzdušje, ob napovedih v slovenščini pa se sploh nihče ni obregnil. (bov) Na sliki (foto KROMA) skupina Stu ledi med izvanjem spleta tržaških plesov. Letošnje že 7. jezikovne počitnice na Dolenjskem, katerih se je udeležilo 21 mladih šolark in šolarjev dvojezičnih šol s Koroške, so bile res uspešne. Končale so se s sklepno prireditvijo v Dolenjskih toplicah, kjer so mladi udeleženci dobili tudi priznanja za sodelovanje. Poleg tajnika Krščanske kulturne zveze (KKZ) Nužej Tol-majerja, ki se je zahvalil vsem sodelujočim, sta na sklepni prireditvi spregovorila tudi novomeški župan Franci Koncilija in Leja Deželak, svetovalka državnega sekretrarja pri Uradu za Slovence po svetu. Oba sta potrdila, da Republika Slovenija vidi v tej prireditvi ne le priložnost za posredovanje slovenskega jezika mladim s Koroške, temveč da gre pri tej prireditvi tudi za pomemben prispevek k boljšemu medsebojnemu spoznavanju mladine. Organizatorji jezikovnih počitnic v Novem mestu so mladim udeležencem poleg pouka pripravili tudi zelo razgiban spremni pro- gram z izbirnimi vsebinami in zanimivimi izleti (celodnevni izlet na Gorenjsko, kopanje v raznih termalnih kopališčih in obisk Primorske s kopanjem na morju). Udeležence jezikovnih počitnic pa so obiskali tudi predstavniki koroških in slovenskih šolskih oblasti, med drugimi vodja manjšin-skošolskega oddelka pri Deželnem svetu dežele Koroške Tomaž Ogris in strokovni nadzornik za manjšinsko šolstvo Teodor Domej. ter s strani ministrstva za šolstvo in pouk RS državna podsekretarka Vi-lijana Lukas in Roman Gruden. Otroci in organizatorji so bili še posebej veseli tudi obiska profesorice Slovenske gimnazije Marije Malle ter ravnateljic® zasebne dvojezične osnovne šole Mohorjeve v Celovcu Marice Hartmanu. Ves potek jezikovnih počitnic so tudi letos dokumentirali z glasilom, ki so ga otroci pripravili v treh tednih. (I-L-) Izredni glasbeniki tokrat na medlem koncertu _________ŠPETER / BENEŠKA GALERIJA__ Nežne barve Claudie Raza Od nežnih not rumbe do vrtoglave hitrosti salse so se na ponedeljkovem koncertu na tržaškem gradu sv. Justa vrstili priljubljeni akordi latinsko ameriških ritmov. V okviru poletnih grajskih večerov se je predstavil Ray Mantilla, izvrsten virtuoz na tolkalih, ki se v svoji dolgi glasbeni karieri zakonito prislužil vzdevek »hands of Ure« (ognjene roke). Spremljala ga je skupina »Eurospace station«, ki jo sestavljajo Gaspare Pasini, Mario Co-stalunga, Alberto Negroni, Bruno Cesselli, Ares Tavolazzi in Giorgio Zanier. Ray Mantilla je po rodu Portoričan, odraščal pa je v predmestju New Yorka. Vedno je bil predan latinsko ameriškim tradicijonalnim ritmom, a poleg teh se je posvečal tudi jazz glasbi. Kot eden izmed naj- boljših in znanih virtuozov tolkal je sodeloval z izrednimi glasbeniki, omenimo naj le Dizzyja Gillespieja ter Charlesa Mingusa. Čeprav se je na ponedeljkovem koncertu predstavila skupina odličnih glasbenikov, ne moremo trditi, da je koncert popolnoma uspel. Poslušalce je stalno motilo nespretno postavljeno ozvočenje in tudi tonski mojster se ni kaj dobro izkazal. Poleg tehničnih zapletov, pa je koncert iz-venel kot stalna improvizacija, ki je večkrat zavedla celo člane skupine. Preveč je bilo tudi solističnih točk, ki so razdrobile homogenost skladb. Prav zaradi tega sevna koncertu ni ustvarilo pravo vzdušje med glasbeniki in publiko, ki je ostala precej hladna. PAN Ob zaključku letošjega utkovnega festivala, ki lodi v okvir Mittelfesta. ;o v Beneški galeriji v Ipetru odprli tudi raz-itavo domače likovne imetnice Claudie Raza-slikarka, ki se je rodila v ledadu, vendar pa živi n dela v Nabrežini, j® ired kratkim z velikim ispehom razstavljala v ddemski galeriji »La jOggia«. Doslej je sode-ovala na številnih raz-tavah v Evropi, Braziliji n na Japonskem- Na liki eno od novejših de Ilaudie Raze, ki še zlas jubi nežne, prelivajoč® Tudi avgusta vrsta najrazličnejših koncertov lahke glasbe Drevi bo v Jesolu nastopil italijanski rocker Ligabue N t2>. p; Tudi avgusta se bodo v naših krajih odvijale zanimive glasbene prireditve. Imena nastopajočih sicer niso tako slavna kot »julijska«, vsekakor bodo tudi tokratni koncerti osrečih na tisoče ljubiteljev lahke glasbe. Danes zvečer bo v parku Aquallandia v Jesolu nastopil italijanski rocker Ligabue (na sliki, foto AWS), ki je v ponedeljek navdušil tisoče mladih v furlanski vasi Majano. Luciano Ligabue je italijanska zvezda tega poletja. Njegovi koncerti so izredno dobro obiskani, ponujen program pa je visoke kakovosti. Ligabue se bo v naše kraje vrnil tudi septembra, ko bo 14. prihodnjega meseca nastopil v Tržiču. Jutri zvečer bo novogoriška igralnica Perla gostila italijansko pevko Paolo Turci, v Lignanu pa bo igrala skupina NN, dan kasneje pa bo v vili Manin v Passarianu pri Codroipu nastopil balet velikega mojstra Lindsaya Kempa. Glasbeni dogodek tedna pa je brez dvoma koncert kanadske skupine Cowboy Junkies v petek, 9., ob 21. uri v dvorani Tivoli v Ljubljani. Mladi Kanadčani, ki imajo za sabo že deset let skupne poti in sedem uspešnih plošč, ponujajo zanimivo zmes rock, blues, countiy in soul glabe, poleg tega pa so pravi »žuristi«. Idol najstnic Massimo Di Cataldo bo nastopil v soboto, 10. v mestnem parku v Gradežu. Živahno in prijetno bo naslednji teden v Vidmu in Palmanovi. V Vidmu bo 13. avgusta nastopila obetavna skupina Batisto Coco, ki ponuja tople karibske ritme, naslednjega dne pa bodo na glavnem trgu Palmanove nastopih Pitura Freska. Osrednji obmorski letoviščarski kraj naše dežele, Lignano, bo tudi v drugi polovici tega meseca gostil vrsto koncertov; na odru arene Alpe Adria se bodo zvrstili v petek, 16. avgusta fulan-ski jazz pianist Claudio Cojaniz, v soboto, 17. rock’n’roll skupina Kirn and the Cadillacs, v četrtek, 22. bo na vrsti glasba šestdesetih let v izvedbi skupine I Camaleonti, v nedeljo, 25. mlada obetavna rock skupina Ritmo Tribale, v torek, 27. pianist Alberto Caruso, v četrtek, 29. milanski bend Karma, v soboto, 31. avgusta pa goriška skupina Flexi Gang. V torek, 20. avgusta bo v okviru videmskih poletnih prireditev v glavnem furlanskem mestu nastopila skupina Avion Travel, naslednjega dne pa bomo na Krasu, in sicer v Briščikih lahko poslušali slavno čilsko skupino Inti Ilhmani. Avgusta bomo lahko poslušali S® kantavtorja Roberta Vecchionija, in sl' cer 23. avgusta v Gradežu in zmagovalce letošnjega sanremskega festivala, kantavtorja Rona in pevko Tosco, slednja 29. avgusta v novogoriški Perl1-. Septembra se bosta začeli turneji dveh slavnih predstavnikov italijanske avtorske pesmi. Eros Ramazzotti bo 10-spetembra v vili Manin začel svetovno promocijsko turnejo nove plošče Dov® c’e mušica, Francesco De Gregori pa o° v Trevisu predstavil novi album, M 0° na prodaj že konec tega meseca. Konec septembra bodo Italijo obl skale tudi svetovno znane skupine in interpreti, kot so Metallica, Pantera ® Tina Turner, njihovi nastopi pa se bo do v glavnem odvijati v Milanu, B°10 gniinRimu. Aleš VValtritscb OZN / DOKUMEMZ MEDNARODNE ORGANIZACIJE Pravica do zgodovinske resnice neodtujljiva Kaznovati je treba kršilce človekovih pravic ŽENEVA - Če tisti, ki so zagrešili zločine proti človeštvu in so teptali Človekove pravice ne bodo kaznova-r^. bo s tem kršena neodtujljiva pravica žrtev do pravičnosti in resnice. Tako piše v enem od dokumentov, ga v teh dneh obravnava komisija OZN za clovekeve pravice v Ženevi. Dokument priporoča vrsto ukrepov v državnem in mednarodnem obse-Su. da bi preprečili nekaznovanost Ustih, ki ne spoštujejo človekovih pravic. Visoki komisar OZN za človekove pravice Ayala Lasso je poudaril, da »moramo vse bolj pribiti na zatožno klop tiste, ki ne spoštujejo Človekovih pravic«. Možnost, da bi bili storilci zloči- nov proti človeštvu nekaznovani, postaja vse bolj aktualen problem zlasti po dogajanju v bivši Jugoslaviji in v Ruandi, na nujnost ukrepanja pa opozarja tudi primer Ericha Priebke-ja v Italiji. To je pospešilo delo pristojnih teles OZN. Pred nedavnim je bil sestavljen kodeks o zločinih proti človeštvu, sedaj pa se pristojna komisija OZN ubada s tem, kako preprečiti nekaznovanost zločincev. Poročilo, ki ga je pripravil francoski pravni izvedenec Luc Joinet, skuša obravnavati problem celovito. Joinet predlaga oblikovanje stalnega mednarodnega sodišča in priporoča vrsto ukrepov, ki naj bi jih sprejele posamezne države. Temeljno izhodi- šče razmišljanja pa je ugotovitev, da imajo države dolžnost raziskovati zločine in kaznovati storilce. V načelu naj bi zločincem proti človeštvu sodih v posameznih državah, možno pa je tudi oblikovanje mednarodnega sodišča za zločine, ki kršijo mednarodna določila. Prav zato bi morale države določiti svoje pristojnosti in se dogovoriti o pristojnostih mednarodnega telesa. Joinet meni, da je »pravica do resnice neodtujljiva«, saj sodi poznavanje lastnega trpljenja v duhovno premoženje vsakega naroda. Država pa mora ščititi zgodovinski spomin in vedenje o teh dogodkih, da prepeči revizionizem. TWA 800 / NEPOJASNJENI VZROKI TRAGEDIJE Preiskava o jumbu še na mrtvi točki Protislovni izsledki lin hipoteze: bomba med prtljago, a ni sledi o razstrelivu NEW YORK - »Bojim s®> da smo na mrtvi to-pki,« je izjavil Robert rancis, podpredsednik Organizacije National Transportation Safety Board, ki nadzoruje in koordinira vse tehnične analize razbitin letala twa 800. Včeraj so iz morja pred Long Islandom potegnili še večji del tru- pa letala, (na telefoto AP) vendar niti na teh razbitinah niso odkrili sledi o razstreljivu. Na dnu oceana pa so s podvodnimi videokame- rami odkrili veliko prtljage precej daleč od kraja, kjer so pred dnevi našli pilotsko kabino, v kateri sta bila še privezana z varnostnim pasom prvi pilot in motorist. Veliko oddaljenost kovčkov si izvedenci razlagajo z eksplozijo v skladišču za prtljago: jumbo naj bi hipoma prelomilo na dva dela, iz skladišča naj bi kovčki padli v morje, prednji del letala naj bi se pogreznil kilometer daleč, zadnji, večji del letala pa naj bi letel še pol minute, preden je s tovorom nesrečnih potnikov raztreščil v morsko gladino. Ce je tako, zakaj niso še našli najmanjše sledi razstreljiva? V zadnjih dneh je zaradi tega spet govor o hipotezi hude okvare na letalu, ki naj bi povzročila tragedijo. MROSIMA - S sprevodom tradicionalnih papirnatih svetilk so se včeraj v Hiro-šimi spomnili atomske bombe, ki jo je pred 51. leti odvrgel na to japonsko mesto ameriški bombnik B-29. Na mestu eksplozije in v naslednji tednih je umrlo 140 tisoč ljudi, vse do danes pa so zabeležili še nadaljnih 60 tisoč smrtnih primerov. Točno ob uri, ko je pred več kot pol stletja eksplodirala bomba, je veliki zvon miru trikrat zaklenkal. Na včerajšnji proslavi, katere se je udeležil tudi japonski premier Ryutaro Haši-moto, je župan Takaši Hiraoka javno podprl boj proti jedrskemu orožju: »Ni mogo- če sožitje med atomskim orožjem in človeštvom.« Med uradno manifestacijo se je v neposredni bližini odvijal protest nekaj sto demonstrantov, ki so zažgali kupe avtomobilskih gum in zahtevali, naj se ameriški vojaki umaknejo iz Okinave in drugih oporišč na Japonskem. Na sliki (telefoto AP) velika množica, ki se je zbrala s papirnatimi svetilkami v Parku miru, v ozadju pa ruševine astronomske opazovalnice in skrotovičena teleskopska kupola, opomin na strahovito rušilno moč prve atomske eksplozije, ki jo sedanje jedrske konice zdaleč prekašajo. BENETKE / PO ATENTATIH V LIGNANU IN BIBIONEJU Na vseh plažah so izredno okrepili varnostne ukrepe Preiskava je zelo težavna - Veliko si obetajo od analiz na ostankih obeh peklenskih strojev s° se ko Pridružili lri polica: genski f JU •‘■■‘•i4.cu r doval n Se nada PD kate so želno tudi’ Psi za bodo bodo kaj; Rezultati analiz na obeh kovinskih ceveh, ki se ju je neznanec poslužil za izdelavo bombe, bodo znani čez približno deset dni. Ugotovili naj bi vrsto eksploziva in cevi, morebiti od kod prihajata in podatke primerjali s tistimi, ki so jih zbrali po podobnem atentatu v Pordenonu decembra 1994. Preiskava bo vsekakor težavna: »Iščemo strahove,« je povedal eden od agentov, »doslej nismo zbrali elementov, s katerimi bi lahko identificira- li krivca.« Po mnenju preiskovalcev je hotel atentator povzročati paniko, saj si je doslej vedno zbral kraje, na katerih se je zbiralo veliko ljudi, kot na primer sejem ptic. Bombe naj bi postavljala vedno ista oseba, ki pa se dobro spozna na eksplozive. Poleg tega naj bi pri svojem početju kazala »napredek«, saj je veliko razlik s prvimi atentati v Furlaniji: v Lignanu naj bi eksplozijo povzročila posoda z živim srebrom, v Bibioneju pa električna naprava, ki je bila povezana z baterijo in matico, s katero je bila cev zaprta. Preiskovalci pa ne dajejo velikega pomena anonimnemu klicu neznanca, ki je odgovornost naprtil teroristični organizaciji »17. november«. Včeraj se je spet oglasil neznanec, češ da je na plaži v Jesolu peklenski stroj. Vse so pregledali, vendar niso nič našli. NOVICE Kalifornijci imajo pravico, da prisostvujejo usmrtitvam LOS ANGELES - Kalifornijsko prizivno sodišče je sklenilo, da imajo državljani te ameriške države pravico, da od začetka do konca prisostvujejo usmrtitvam v kaznilcah. To pomeni, da bo odslej publika lahko prisotna od trenutka, ko krvnik zabode v žilo jetniku brizgalno s strupom, vse do ka-znjenčeve smrti. Prvi jetnik, čigar usmrtitev bi lahko bila javna, je Richard Allen Davis, ki ga je sodišče obsodilo na smrt zaradi ugrabitve in umora triletne Polly Klaas. Vsaj 100 milijonov otrok priklenjenih k delu RIM - Medtem ko so ljudje v razvitih državah na počitnicah, je vsaj sto milijonov otrok priklenjenih k delu. Tako je poudaril predsednik italijanskega odbora Unicef Arnoldo Farina, ki je podčrtal, da tako stanje ni več sprejemljivo. Po njegovem mnenju je odkritje zasužnjenih otrok, ki so proizvajali nogometne žoge za izvoz v razvite države, samo konica ledene gore. Otroke izkoiriščajo predvsem v revnih nerazvitih državah. Unicef je pripravil projekt ukrepov, ki naj bi otroke rešili suženjstva dela. Farina je pozval italijanske uslužbence in delodajalce, naj prispevajo za uresničitev tega načrta. Potres v Grčiji ATENE - Po sporočilu grškega geofizikalnega zavoda je včeraj ponoči močan potres prizadel območje na meji z Albanijo in še zlasti mesto Kanitsa. Sunek z jakostjo 5, 6 stopnje po Richterju je povzročil veliko gmotno škodo, človeških žrtev pa ni bilo. NOVICE Skupne pomorske vojaške vaje Rusije in ZDA MOSKVA (STA/dpa) - Poveljnik ruske tihomorske flote admiral Vladimir Kurojedov je včeraj za tiskovno agencijo ITAR-TASS povedal, da nameravajo ZDA in Rusija v Tihem oceanu ponovno izvesti skupne pomorske vojaške vaje. Vojaške vaje naj bi pod nazivom »Sodelovanje na morju ’96« izvedli med 14. in 16. avgustom v japonskem morju nedaleč od ruskega pristaniškega mesta Vladivostok. ZDA bodo sodelovale z ladjevjem 7. flote. To bodo že tretje skupne rusko-ameriske vojaške vaje v Tihem oceanu. Ruski rudarji prekinili stavko, MOSKVA - Rudarji na mskem dalnjem vzhodu so se po treh tednih stavke včeraj vrnili na delo. Ruska vlada je 27 tisoC rudarjem regije Primorje obljubila, da bo priskrbela dodatna finančna sredstva za dodatke k plačam. Vlada je namreč pretekli teden zagotovila 15 milijonov dolarjev za plače radarjev. O položaju v južno-raskem gorskem revirju Rostov na Donu pa za zdaj Se ni nobenih informacij. Tam namreč že od minulega tedna stavka okrog 40 tisoč radarjev za izplačilo plač. Sukamoputrijeva bo prišla na zaslišanje DŽAKARTA - Odvetnik osrednje osebnosti indonezijske opozicije Megavvati Sukamoputri je včeraj sporočil, da jo je policija za ta petek znova poklicala na zaslišanje. Policija naj bi jo želela izprašati o njeni morebitni vlogi pri dogodkih konec julija. Odvetnik je tudi sporočil, da se bo na ta, že drugi poziv, tudi odzvala. Medtem je Bela hiša napovedala, da obstaja možnost, da bodo Združene države uvedle »ukrepe« proti indonezijski vladi, če bo nadaljevala z zatiranjem opozicije. Tiskovni predstavnik Bele hiše Leon Panetta o naravi ukrepov ni želel govoriti, prav tako pa ni želel izraziti stališča do predloga o blokadi prodaje Džakarti devetih lovcev F-16, ker je prejšnji teden aretirala 193 elanov opozicije. Tudi Kenija uvedla sankcije proti Burundiju NAIROBI - Kenijska vlada je danes napovedala, da bo v skladu z gospodarskimi sankcijami, ki so jih države regije prejšnji teden sprejele zoper Burundi, prekinila vse železniške, cestne in letalske povezave z Burundi-jem. Sporočila je tudi, da je ukrep stopil takoj v veljavo. Našli še eno žrtev nesreče letala TWA SMITHTOVVN - Preiskovalna ekipa včeraj še ni mogla ugotoviti, kaj je vzrok nesreče boeinga 747 pri Long Islandu, potem ko so na kopno potegnili tudi del prostora za pilota in našli še eno truplo, s čimer se je število žrtev povečalo na 195, je povedal podpredsednik Nacionalnega nadzornega odbora za varnost v prometu Robert Francis, ki je poudaril, da bodo za rešitev »uganke« potrebovali še nekaj časa. m ■ |H ■ m M ■ H ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■i OFENZIVA ČEČENSKIH UPORNIKOV Grozni spet pretresajo srditi spopadi GROZNI (Reuter, M.S.) -Čečenski uporniki so včeraj zgodaj zjutraj napadli prestolnico Grozni ter mesti Argun in Gudermes v največji ofenzivi proti ruskim silam v zadnjih petih mesecih. Ruski vojaška letala in helikopterji so se na napad takoj odzvali z raketnim obstreljevanjem novih uporniških položajev. Tiskovni predstavnik upornikov Movladi Udugov je spročil, da so pripadniki čečenske vojske, ki jih je vodil zloglasni Samil Basajev, sprožili »specialno operacijo z namenom nevtralizacije okupacijskih sil Ruske federacije«. Po njegovih trditvah naj bi uporniki v predmestju Groznega sestrelili najmanj dva ruska helikopterja, zajeli pa naj bi 13 sovražnikovih vojakov. V napadu naj bi prevzeli nadzor nad dvema policijskima postajama. Njegovih trditev ne bilo mogoče preveriti, ruski viri pa so potrdili, da je v napadu življenje izgubilo 13 vojakov, 45 pa naj bi jih bilo ranjenih. Kljub temu Moskva ne namerava poslati dodatnih okrepitev v mesto. »V Groznem imamo dovolj ljudi, ki bodo opravili z uporniki,« je sporočil tiskovni predstavnik ruske vojske Igor Melnikov in izrazil mnenje, da je bil cilj napada prekinitev krhkaga mirovnega procesa. Agencija In-terfaks je sporočila, da so uporniki pred napadom opozorili mednarodne posrednike Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki skušajo izposlovati premirje v Čečeniji, naj zaradi lastne varnosti ne zapuščajo svojega poveljstva. Mesto so ves dan pretresale eksplozije granat, saj so uporniki v mesto vdrli z oklepniki in tanki. Regljanje težkih strojnic in avtomatskega pehotnega orožja je bilo najglasnejše pred vladno palačo in železniško postajo v centru mesta. Očividci so sporočili, da pred vladno palačo gori ruski vojaški oklepnik. Štirje ruski helikopterji, imenovanTkro-kodili', so večkrat zapored raketirali uporniške položaje pri železniški postaji. »Razmere v Groznem se slabšajo iz ure v uro,« je sporočil Interfaks. Uporniki naj bi v bliskovitem napadu prevzeli popoln nadzor nad Argunom in Gudermesom, ki povezujeta Grozni s sosednjim Dagestanom, vendar teh inormacij ni bilo mogoče preveriti. »Današnja provokacija v Groznem dokazuje, da uporniški voditelji ne želijo mira in sporazuma. Vseeno jim je za interese čečenskega ljudstva,« je ocenil ruski minister za nacionalnosti Vjačeslav Mihajlov. Zaradi zaostritve razmer v Čečeniji je ruski predsednik Boris Jelcin prekinil svoj oddih v sanatoriju in se vrnil v Kremelj, kjer se je popoldan sešel s premierom Cemomir-dinom in varnostnim šefom Lebedom. NAPAD UPORNIKOV NA ČEČENSKA MESTA Čečenski uporniki so včeraj zgodaj zjutraj napadli mesta Argun, Gudermes in prestolnico Grozni v najuhjši ofenzivi v zadnjih petih mesecih Uporniki naj bi uspeli prevzeti povezujejo z Rusko federacijo Približno 350 upornikov je vdrlo v mesto, napadlo železniško postajo in več ruskih cestnih zapor ' LEGENDA: # mesta/vasi REUTERS SIRIJA ZAVRAČA NETANJAHUJEV POZIV K POGAJANJEM Potrebno je več od lepih besed Čedalje slabši odnosi med izraelskim premierom in zunanjim ministrom DAMASK, JERUZALEM (Reuter, STA) - Sirski vladni časnik Tišrin je včeraj sporočil, da je Sirija zavrnila poziv izraelskega premierja Bejamina Netanjahuja k nadaljevanju izraelsko-sirskih mirovnih pogajanj. Izjave Netanjahuja na skupni novinarski konferenci z jordanskim kraljem Huseinom po mnenju časnika namreč niso povedale ničesar. »To so samo lepe besede, prazne in le malo resne,« je ocenil dnevnik. Po navedbah dnevnika namreč nadaljevanje pogajanj ni problematično, temveč njegova vsebina. Netanjahu je včeraj na obisku v Jordaniji izrazil pripravljenost na nadaljevanje pogajanj s Sirijo o »vrsti vprašanj«, kot prednostno varnostno vprašanje za Izrael pa večkrat izpostavil razmere na jugu Libanona, ni pa pokazal pripravljenosti na pogajanja o umiku židovskih enot z Golanske planote, kar je glavna sirska zahteva za podpis mirovnega sporazuma. »Kakšna pogajanja želi obnoviti Netanjahu, medtem ko še vedno nasprotuje umiku z Golana in se zavzema za širitev židovskih naselbin na sirskem ozme-Iju,« se sprašuje Tišrin. Sirska zavrnitev pa je verjetno povzročila občutek zadoščenja izraelskemu zunanjem ministru Davidu Levyu, ki naj bi bil po poročanju izraelskega radia v čedalje slabših odnosih s predsednikom vlade. Vodja izraelske diplomacije naj bi se počutil namerno odrinjenega s strani premierja Netanjahuja, ki na svoj prvi uradni obisk v Ama-nu, ni povabil nikogar iz zunanjega ministrstva. Levy prav tako ni bil se- znanjen z nedavnim skrivnim obiskom sirskega predstavnika v Izraelu. Levyja tudi niso obvestili o nedavnem obisku političnega svetovalca Netanjahuja, Dorea Golda v VVashingtonu. Iz virov blizu Levyja se je tudi izvedelo, da se zunanji minister in premier nista sestala od zadnje seje vlade, ki je bila prejšnji petek. Levy in Netanjahu naj bi bila zaprisežena sovražnika, ki sta sovraštvo samo navidezno presegla v boju za skupen cilj - zmago desnice na volitvah. Po zmagi na volitvah pa je Levy že dvakrat grozil z odstopom, in sicer v Času oblikovanja nove izraelske vlade in tik pred Netanjahujevim obiskom v VVashingtonu v začetku julija. Zahteval je namrep imenovanje »jastreba« An-ela Sarona za ministra, kar je na koncu tudi izsilil. UKRAJINA SE JE ZNAŠLA V VLOGI TAMPONSKE DRŽAVE MED ZAHODOM IN VZHODOM Ruska popkovnica zmaguje v vojni interesov (2.) Matthew Brzezinski, The Wall Street Journal Europe Ukrajinska vlada se močno opira na Zahod. Strokovnjake je presenetila ukrajinska izjava, v kateri menijo, da bi se moral Natov vpliv razširiti proti vzhodu, zaradi česar bo Ukrajina v kratkem zaprosila za članstvo v zvezi. Boj z Rusijo pa še ni končan in Zahod ima malo možnosti v »vojni«, ki je pretežno gospodarska. Razlog gotovo ni premajhno zanimanje Zahoda. Ukrajina je tretji največji prejemnik pomoči ZDA. 330 milijonov dolarjev, ki jih bo prejela v letu 1996, jo uvršča takoj za Izrael in Egipt. Kijevska vlada priznava »samo« dve-stopetindvajset miljo-nov, saj izključuje tehnično pomoč. Kakorkoli že, VVashington pravi, da to ni nujno najvišja možna številka. Na obisku v Kijevu prejšnji mesec je namestnik ameriškega državnega sekretarja Strobe Talbott ukrajinski vladi zagotovil, da želijo ZDA še naprej pomagati Ukrajini. Poleg tega ZDA posredujejo tudi pri Svetovni banki in Mednarodnem denarnem skladu in skušajo doseči, da bi obe ustanovi Kijevu oprostili nedavne prelomljene obljube ter še naprej zagotavljali ustrezno denarno pomoč. Evropska unija je letos Ukrajini namenila petsto milijonov dolarjev, poleg tega pa je zagotovila večino od 3, 1 milijard dolarjev, kolikor je bilo potrebno za popolno zaščito ruševin černobilske jedrske elektrarne. Luis Moreno, veleposlanik EU v Kijevu meni, da je neodvisna Ukrajina vitalnega pomena za vzhodno Evropo. To bi moralo biti jasno vsakomur. Pomanjkanje vlaganj Vsa ta sredstva in dobra volja pa niso do- volj, da bi na Zahodu naraslo zanimanje za vlaganja v Ukrajino, kjer uničujoča birokracija in visoki davki ustvarjajo poslovnežem neprijazno okolje. Po podatkih Svetovne banke je ravno v Ukrajini položaj zaradi davkov in birokracije najslabši od vseh nekdanjih komunističnih držav. Torej nas ne sme presenetiti podatek, da so tuji vlagatelji Ukrajini namenili približno devetsto miljonov dolarjev sredstev, približno toliko kot mali Slovaški, ki ima desetkrat manj prebivalcev. Zahodna pomoč ne zadostuje niti za to, da bi obubožani Kijev lahko prerezal denarno popkovnico, ki ga še vedno veže z Moskvo, njena zgodovina pa sega vse do časov Petra Velikega. Gospodarska struktura, ki jo je Ukrajina podedovala leta 1991 je taksna,'da predvideva tesno povezanost z Moskvo. Dober primer je kijevska to- varna letal Antonov. Podjetje Antonov ima številne tovarne po vsem državah nekdanje Sovjetske zveze. Ukrajinski del je po razpadu države želel samostojnost. Njegov up sta bila modela AN-124, letalo za-prevoz velikih tovorov, in AN-70T, za katerega so direktorji mislili, da bo konkurenčen ruskemu Tupoljevu 330 in letalom drugih proizvajalcev. Oba prototipa pa sta med testnimi poleti lani strmoglavila. Zato je tovarna morala preveriti vsak del posebej. Večina dobaviteljev le-teh pa je ruskih ali uzbekistanskih. Ker pa za nakup delov za testiranja ni bilo sredstev, se je bila tovarna prisiljena vrniti pod okrilje matičnega podjetja. Najboljše tržišče Druga ukrajinska podjetja morajo ohranjati stik z ruskimi preprosto zato, ker je Rusija najboljše tržišče. Tak je primer TurboAtoma, proizvajalca delov za jedrske elektrarne. Ta tovarna ni uspela pridobiti tujih kupcev, ki ne zaupajo ukrajinski varnostni tehnologiji, zlasti po černobilski katastrofi. Zato je vodstvo TurboAtoma poskočilo od veselja ob ponudbi Rusov, ki so želeli kupiti turbine v vrednosti petdeset miljonov dolarjev za gradnjo jedrske elektrarne v Iranu. Tako gre triinštirideset odstotkov ukrajinskega izvoza še vedno v Rusijo, šestdeset pa v države Skupnosti neodvisnih držav. Zato je Ukrajina zelo ranljiva ob ruskih gospodarskih pritiskih, kot so na primer izvozne tarife. Moskva je že uvedla posebne davke za več kot štirideset odstotkov dobrin, ki jih uvaža iz Ukrajine. Rusi pogosto uporabljajo gospodarsko ugodnejši položaj svoje države za izsiljevanje Kijeva. Rusija izvozi v Ukrajino osemdeset odstotkov vsega plina, nafte ter jedrskih goriv. Za te dobrine ji Kijev že dolguje pet miljard dolarjev. Grožnje o ustavitvi izvoza so Kijev primorale, da ni uresničil grožnje o »izselitvi« ruske mornarice iz Črnega morja. Ukrajinski energetski odvisnosti od Moskve pa ni videti konca. Tri leta so lokalni komunisti in naravovarstvene skupine načrtovali izgradnjo velikanskega naftnega terminala blizu Odese, ki bi dopuščal uvoz nafte iz Bližnjega vzhoda. Načrt se ni posrečil. »Jasno je zakaj,« pravi Pavlo Zovnirenko, strokovnjak za varnost in svetovalec v ukrajinskem parlamentu. Revščina hrani nostalgijo Ne kaže, da bi Moskva kmalu prenehala s pritiskom. Kremelj je maja dodobra prestrašil ukrajinske politike z novim vodstvom ruske delegacije v Kijevu. Na-daljna usoda Ukrajine je v največji meri odvisna od sposobnosti ukrajinske vlade, da zagotovi ljudstvu višjo ži-vljensko raven kot v Rusiji. Tako bodo zlahka premagali nostalgij0 po starih časih. Zdravilo za ukrajinske težave je vztrajanje pri izvajanju reform, ki bodo ustvarile zahodnim vlagateljem prijazne pog°' je. Na tem področju pa Ukrajina caplja približno dve leti za Rusijo-Plače v Ukrajini so v povprečju trideset odstotkov nižje kot v Rusiji, precej delavcev pa plač ne prejema redno. Nostalgija po »stari, dobri Sovjetski zvezi« je največja na rudarskem področju. Dunbas, kjer je v zadnjih petih letih proizvodnja padla za šestdeset odstotkov. Jurij Gerenov, štiridesetletni rudar, ki že več ma-secev ni dobil plače, pravi: »Prej smo živeli v bogati in ugledni državi; zdaj smo prebivalci 'Republike Banana •« Konec SVET Sreda, 7. avgusta 1996 Mostarski hrvati popustili mednarodnim pritiskom Evropa sklenila roke sovražnikov Mestni svet se bo sestajal vsaka dva meseca MOSTAR, BRUSELJ (Reuter, M.S.) - Evropski upravitelj Mostarja Martin Garrod je vCeraj sporočil, da so se bosanski Muslimani in Hrvati po večdnevnih pogajanjih in prekoračitvi dveh ultimativnih rokov, Id ju je postavila Evropska unija, dogovorili o vzpostavitvi mestnega sveta na teme-lu volilnih izidov, ki Muslimanom prisojajo večino sede-^v. Hkrati je Irska, Id predseduje Evropski uniji, sporočila, da bo predlagala podaljšanje misije v mestu. Predstavniki sprtih strani so sporazum s posredovanjem EU dosegli po pogajanjih, ki so se zdela ze izgubljena. »Zelo težko je bilo. Z nami je kar nekaj neprespanih noči,« je izjavil Garrod. ®Vsak dan smo padale težke besede, vendar je zdaj spora-zom dosežen,« je Se dodal. Včerajšnji dogovor bo najve-jietneje spremenil odločitev nU o umiku iz mesta. »Pri-Sel je šele po izteku ultima-ta,« je priznal Garrod. »Kljub temu upam in verja-ntem, da bodo države člani-Ce EU sprejele odločitev o oživitvi misije v Mostarju.« Kmalu zatem je Irska, ki Predseduje Evropski Uniji, sPorocila, da bo predlagala nadaljnjo navzočnost EU v Mostarju. V izjavi, ki jo je ^dala v imenu vseh 15 čla-jhc, je pozdravila sporazum ni obe strani pozvala k čimprejšnji implementaciji. »Sporazum predstavlja ključen korak k spravi in Pomemeben prispevek k niirovnemu procesu v Bosni in Hercegovini,« so Se Opisali v izjavi EU. Irska je Se sporočila, da bo predla-Snla, naj evropska navzo-Cnost v Mostarju Se naprej ostane pod vodstvom Mar-Mia Garroda, ki bo poskrbel Za pravilen prenos pristojnosti na lokalnega župana, ki bo v skladu s sporazu-niom kmalu izvoljen. Včerajšnja pogajanja so Potekala v izjemno napetem ozračju, Id so ga dodatno zaostrili nočni incidenti. V ne-ki garaži v zahodnem delu Oiosta je malo pred polnočjo odjeknila eksplozija, ki je Poškodovala več stanovanj. Čeprav ni bilo poročil o mo-rebibiih žrtvah, so predstavniki policije EU takoj začeli s preiskavo. Pogajalci so svoje delo prekinili ob petih zjutraj in ga kmalu zatem spet nadaljevali. »Od sporazuma nas loči pol stavka,« je sproCili tiskovni predstavnik EU Dragan Gasič. »Ena stran, muslimanska, ga je že podpisala. Morda ga bodo v nekaj urah podpisali tudi Hrvati, čeprav Se naprej zatrjujejo, da ga ne bodo« je Se napovedal. Tudi posebni ameriški odposlanec John Komblum ni skrival optimizma. »Precej blizu so ... Iščejo le se jezik, v katerem se bodo strinjali.« Politični analitiki pa zatrjujejo, da je najpomembnejši pritisk izvedla Nemčija, tradicionalna hrvaška zaveznica. »Preveč je na kocki,« je le nekaj ur pred dogovorom opozoril nemški zunanji minister Klaus Kinkel, »federacija, septemberske volitve in končno uspeh daytonskega mirovnega sporazuma,« je izjavil za nemški radio. Po uspešnem zaključku pogajanj o usodi mesta, so Mostarci znova zaživeli kot »v starih časih« (Reuter) ANALIZA Politični most brez temeljev SARAJEVO - Bosanski mirovni sporazum, ki ga je mednarodna skupnost pred desetimi meseci izsilila v Daytonu, se je Številnim zdel predober, da bi bil resničen. Danes, ko so bosanski Hrvati Sele po neverjetnih pritiskih mednarodne skupnosti sprejeli odločitev o sodelovanju v enotnem mostarskem mestnem svetu, se zdi bolj podoben prividu kot čudežu. Sele grožnje s silo so Mostarce pripravile do tega, da so uradno privolili v sožitje, vendar je verjeti v nenadno zavezništvo med Hrvati in Muslimani, ki jih je ločila prav tako nasilna vojna, kakršna je bila tista s Srbi, enako negotovo, kot računati na skorajšnjo vnovično vzpostavitev razpadle jugoslovanske države. Evropski pritiski so sicer postavili politični most med obema bregovoma Neretve, ne morejo pa zagotoviti, da ga bodo prebivalci uporabljali. Način, na katerega so ga gradili, ne daje zaupanje v trdnost njegovih temeljev. Evropska unija, pogosto ponižana in ožigosana z nemočjo, je znova pokazala pomanjkanje politične verodostojnosti. Potem ko je namenila znatna sredstva za prenovo mesta, pomoč begrmcem in mestne volitve, je doživela največje ponižanje pri sami nalogi neposrednega upravljanja, ki jo Se vedno izvaja. Toda Združene države Amerike zato Se nimajo nobenega razloga za veselje. Gre namreč za velik izziv za ameriške interese v regiji, saj je VVashington ustvaril federacijo Hrvatov in Muslimanov kot neizogibno protiutež srbskemu »sovražniku« in temeljni kamen daytonskega sporazuma. V času, ko Bill Clinton vodi volilno kampanjo, je bil nujen oster diplomatski odgovor Bele hiše, ki je dala vedeti, da je pripravljena zagrabiti tem, kjer je Evropa pripravljena popustiti. Maska je padla tudi hrvaškemu predsedniku Franju Tudjmanu, ki je bil v osnovi vedno naklonjen isti radikalni rešitvi kot srbskj predsednik Slobodan Miloševič: razdelitvi Bosne med glavni regionalni sili. Zagreb, ki si ga je Zahod izbral za »arbitra« krize, je bil doslej v milosti in je ušel grožnjam s sankcijami Združenih narodov in mednarodni osamitvi. Toda sedaj, ko humanitarne organizacije opozarjajo na nasilje hrvaške vojske ob zavzetju Krajine pred letom dni, ima Tudjman, pravi »duhovni oče« hercegovskih Hrvatov tako kot je Miloševič za bosanske Srbe, manj možnosti kot kdajkoli prej, da v kratkoročnem obdobju uresniči svoje velike sanje o vključitvi svoje države v svetovne finančne ustanove in v Evropo, da bi dokončno obrnil hrbet Balkanu. V Bosni so tri rivalske skupnosti, ki se sovražijo in med katerimi je vojna ustvarila prepad nezupa-nja in nerazumevanja. Hercegovski Hrvati se nič manj ne obračajo k Zagrebu kot se bosanski Srbi obračajo h Beogradu. Sarajevo je v njihovih očeh samo marionetna prestolnica izmišljene države, katere edina ligitimnost temelji na široki diplomatski podpori. Le Soir ODMEVI NA CLINTONOV PODPIS PROTITERORISTIČNEGA ZAKONA Histerija v evropskih prestolnicah BRUSELJ (Reuter, STA) Evropska komisija v Bruslju je . i aj izrazila »globoko zaskrbljenost« zaradi novega ame-?®Kega zakona, Id predvideva sankcije Združenih držav ^jerike proti evropski naftni industriji, ki vlaga v Iranu Libiji, »Ta zakon bo povzročil velike in resne težave /topski naftni industriji, ko ga bodo začeli izvajati,« je P°zoriI evropski komisar za energijo Krist os Papuds. aJe'™81 |e da zakon i ..r ne predvideva san-i ^j na trgovino z nafto v Zenieljskim plinom, ndar pa namerava ankcionirati vlaganja dobavo tehnične I Prerne za črpanje nafte j , ii in Iranu, kar bo zal ^0roCno vplivalo na * l08e nafte in plina v p dveh državah. DnroPsKa unija je sedaj “'Odstotno odvisna od požene nafte, od te pa ar 20 odstotkov uvo-?H1Z Libije in Irana. ril/UŽene države Ame-n,ez uvozom krijejo 50 otkov svojih naftnih P°treb, večji del pa jo ažajo iz Venezuele, Mehike, Saudove Arabije, Nigerije in Norveške. »Ne smemo pozabiti, da je svetovni naftni trg globalen trg. Zato mora biti vsako dejanje, ki vpliva na ta trg, rezultat usklajenega mednarodnega pristopa. Motnje v dobavi nafte iz Libije in Irana na svetovne naftne trge bodo vplivale tako na količino kot cene, saj te zaloge predstavljajo deset odstotkov svetovne trgovine,« je opozoril komisar Papucis. Zaradi »d‘Amatovega zakona« so izjemo zaskrbljeni v vseh evropskih prestolnicah. Ti- skovni predstavnik pri francoskem zunanjem ministrstvu Yves Dou-triaux je povedal, da bo Francija s svojimi evropskimi partnerji začela pogovore o pripravi povračilnih ukrepov, ki bodo vzpostavljeni, če bo zakon povzročil škodo njihovim podjetjem. Doutriaux je spomnil, da so podobna posvetovanja že potekala ob uvedbi Helms-Burtono-vega zakona proti kubanskemu režimu. Italijanska vlada je ostro odgovorila na odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ocenjujoč okrepitev gospodarskih sankcij proti Libiji in Iranu kot »neustrezno in nesprejemljivo«. Italijanska vlada namreč meni, da so ameriške sankcije neustrezne za boj proti terorizmu ter nesprejemljive zaradi ekstrateritorialnih učinkov. Vlada v Rimu obtožuje VVashington, da ne spoštuje obveznosti, ki jih je prevzel v okviru Svetovne trgovinske organizacije, ter poudarja, da bo Italija delovala v dogovoru z drugimi evropskimi partnerji. Italija je, kar zadeva izvoz, prvi libijski partner in zadovoljuje skoraj 21 odstotkov uvoznih potreb te države, medtem ko je lani Iranu dobavila za samo 845 milijard lir blaga. Po prodaji nafte Italiji je Libija na prvem, Iran pa na četrtem mestu, zato v Rimu menijo, da bi morala biti nafta izvzeta iz ameriških sankcij, ki neposredno ogrožajo tudi italijansko državno družbo ENI. Italija iz Libije uvozi 30 odstotkov naftnih potreb (80 milijonov ton letno), od tega- jih polovico uvozi družba ENI, iz Irana pa 14 odstotkov. Ge pa sankcije ne bi prizadele uvoza nafte, pa bi lahko hudo oškodovale že načrtovana vlaganja družbe ENI v obeh državah, med drugim omenjena družba načrtuje izgradnjo sredozemskega plinovoda med Libijo in Italijo v vrednosti štirih milijard dolarjev. Na japonskem zunanjem ministrstvu so izrazili obžalovanje ob podpisu spornega zakona, ki po mnenju ministrstva predstavlja morebitno kršenje določb Svetovne trgovinske organizacije. Japonska tudi upa, so še menili v ministrstvu, da bo ameriška vlada pokazala previdnost pri prihodnjem izvajanju zakona in bo pri tem spoštovala mednarodne zakone. NOVICE OVSE grozi bosanskim Srbom SARAJEVO (STA/Hina) - Vodja misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) v Bosni in Hercegovini Robert Frovvick je včeraj povedal, da je od bosanskih Srbov vnovič zahteval, da spoštujejo sporazum o Karadžičevem umiku iz javnega in političnega življenja. Frovvick se je včeraj na Palah sestal z Aleksom Buho, ki je po Karadžičevem umiku prevzel dolžnosti predsednika SDS, in ga ob tej priložnosti opozoril, da utegnejo njegovo stranko odstraniti iz mirovnega procesa, če ne bo spoštovala določil sporazuma z 18. julija letos. Vodja misije OVSE je na včerajšnji novinarski konferenci v Sarajevu povedal, da so pred tremi dnevi začeli redno preverjati vse, kar objavljajo mediji bosanskih Srbov, in da bodo vsako nespoštovanje sprejetih pravil predvolilnega obnašanja najstrožje sankcionirali. »Karadžičeve fotografije in posterji se ne smejo pojavljati na javnih in političnih shodih, kar sem Buhi tudi jasno povedal,« je dejal Frovvick in opozoril, da morajo bosanski Srbi dojeti, da ne gre za volitve v samostojni Republiki Srbski, temveč v državi Bosni in Hercegovini. Ameriški diplomat je tudi izrazil prepričanje, da bodo volitve 14. septembra kljub težavam, do katerih bo nedvomno prišlo, potekale normalno, čeprav zanesljivo ne bodo vzor demokratičnosti. »Jasno je, da tu ne moremo imeti volitev po zahodnih standardih, vendar mislim, da jih lahko izvedemo v okoliščinah, ki bodo razmeroma demokratične,« je poudaril Frovvick. Eksplozija v središču Adis Abebe ADIS ABEBA (STA/AFP) - Mestna policija je včeraj potrdila, da je bila eksplozija v hotelu v središču etiopske prestolnice Adis Abebe delo atentatorjev. V sporočilu za javnost, ki ga je objavil nacionalni radio, je policija tudi sporočila, da je v atentatu umrla ena oseba, enajst pa jih je bilo ranjenih Husein Aidid ostaja državljan ZDA MOGADIS (STA/AFP) - Novi somalski vojaški voditelj Husein Aidid, sin pred dnevi umrlega Mohameda Faraha Aidida, je v včerajšnjem pogovoru za francosko tiskovno agencijo AFP dejal, da želi ohraniti stike z Združenimi državami Amerike, kjer je živel 16 let ter da ostaja ameriški državljan. Husein Aidid je z ameriško mornarico prišel v Somalijo v okviru ameriške intervencije leta 1993, vendar se je nato vrnil v ZDA, v Somalijo pa je ponovno prišel lani. Minulo nedeljo je prevzel funkcije »začasnega somalskega predsednika« ter voditelja Združenega somalskega kongresa in So-malske nacionalne zveze. NOVICE FIGO še brez predsednika RIM - Na skupščini predsednikov klubov bi bili morali včeraj izvoliti novega predsednika vplivne nogometne zveze FIGC. Do zaključka redakcije pa ime človeka, ki bo nasledil Antoniu Matarreseju, še ni bilo znano. Prvi krog volitev namreč ne dosedanjemu predsedniku združenja poklicnih klubov Lucianu Nizzoli ne predsedniku tretjeligašev Gian-carlu Abeteju ni prinesel potrebne večine. Propadla so tudi vsa mrzlična pogajanja, da bi se kandidata sporazumela za dogovorjeno razdelitev stolčkov. Volitve so ponovili v poznih večernih urah. Dva gola Rizzitellija BONN - Ruggiero Rizzitelh, prvi italijanski prvoligaš v bundesligi, je zelo dobro začel svojo pot v Nemčiji. Dosegel je dva od štirih zadetkov, s katerimi je njegov in Trapattonijev munchenški Bayem v prijateljski tekmi nadigral Bomssio iz Monchen-gladbach. Rizzitelh je bil deležen laskavih pohval tiska in pohvalo predsednika kluba Franza Becken-bauerja, ki s tujimi napadalci, kot so pri Bayemu biti Mclnnaly, Mihajlovič, B. Laudrup, Valencia in Papin, ni imel najboljših izkušenj. Irvine ostaja pri Ferrariju MONZA - Kljub slabim rezultatom bo irski dirkač Eddie Irvine tudi v prihodnji sezoni tekmoval pri Ferrariju. Vest je potrdil vodja tiskovnega urada Giancarlo Baccini, ki je dejal, da njegovo moštvo ne nasprotuje predlogu šefa formule ena Bemia Eccle-stona, da bi »top« moštva (VVillimas, Ferrari, McLaren in Benetton) smela tekmovati s tremi dirkalniki, da pa močno dvomi, da je to iz finančnega vidika izvedljivo in da je nepravično do ostalih moštev. Več kot tri tisoč ljubiteljev motorjev je včeraj v Monzi pričakalo trening Micheala Schumacherja, ki pa je kar dvakrat (brez posledic) zletel s proge. Zjutraj je opravil 48 krogov, popoldne pa niti enega. Triestina z novim tujcem Triestina se še ni povsem odpovedala ambiciji, da bi svojim navijačem v prihodnji sezoni »ponudila« tujega nogometaša, še zlasti pa je aktivna na francoskem tržišču. V naslednjih tekmah, torej tudi v soboto proti puljski Istri bo poskusno igral 27-letni branilec Stephane Pounewatcy. Dokočno pa je oid-padla možnost, da bi v Trst prišel nizozemski napadalec iz Surinama Ronald Hoop. Vodstvo Trie-stine je tudi sporočilo, da bo na tekmi 12. avgusta z Reggino odprta samo osrednja tribuna. Cena vstopnice znaša 8 tisoč lir. NOGOMET / POKAL UEFA Mura igrala brez gola Slovenski prvoligaš v gosteh ustavil danski Lyngby Obvestila SD MLADOST obvešča, da bo danes, v sredo, 7. t.m. v gostilni Peric v Doberdobu ob 20. mi v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju redni občni zbor društva. SDBRDDNA organizira pohod na Km 12. in 13. avgusta. Vabljeni so vsi. Informacije na tel. št. 212859 in 226271 ob veCemih urah. ZSŠDI Gorica obvešča, da je zaradi dopusta urad zaprt do vključno 20. avgusta. Lyngby - Mura 0:0 LYNGBY: Andersen, Rytter, Gothenborg, N. Jensen, Hbjer, Molnar, Jonsson, Kuhn (Liihtje), C. Jensen (Rommedahl), Fredgaard, Wasl. MURA: Černjavič, Sčulac, Breznik, Stamp-fer, Alihodžič, Dvoršak, Cifer, Vučičevič (Cirk-venčič), Skaper (Belec), Bakula, Kokol. GLEDALCEV: 1000, sodnik Willard (Ang). RUMENI KARTONI: Hojer; Kokol, Stampfer. Nogometašem Mure se je po prvi tekmi predkola pokala UEFA odprla lepa priložnost, da zabeležijo še drugo evropsko zmago in se uvrstijo v 1. krog tega pokalnega tekmovanja. Enajsterici je v K6-benhavnu pričakalo izjemno majhno število gledalcev, domačini pa so po pričakovanju napadli že na samem začetku. Sobočani pa so vzdržali in vspostavili ravnotežje na igrišču. Priložnosti so imeli tako eni kot drugi, vendar se v prvih 45 minutah izid srečanja ni spremenil. Drugi polčas je minil v znamenju Mure, nekajkrat je zapretil Skaper po lepih podajah Vučičeviča. Toda tudi tudi Lyngby ni ostal dolžan, saj se je moral Černjavič ob strelu Niclasa Jansna pošteno potruditi, v 65. minuti pa je isti igralec zadel vratnico. Mura se je v zadnjih petnajstih minutah povlekla na svojo stran igrišča, toda domačini so bili brez idej. Povratna srečanje bo 20. avgusta v Murski LOKOSTRELSTVO / V OKVIRU ŠPORTNEGA PRAZNIKA Uspel turnir Zarje v Bazovici V zvrsti 900 round tekmovalci iz Trsta, Gorice, Tolmeča in Slovenije Lokostrelski odsek SZ Zarja je v okviru društvenega športnega praznika priredil mednarodni turnir v lokostrelstvu. Ker letošnja izvedba ni bila v uradnem koledarju, se je na nogometnem igrišču v Bazovici zbralo nekaj manj tekmovalcev od pričakovanega, prišli pa so iz Tolmeča, Gorice, Trsta in Slovenije. Udeleženci so se pomeriti v zvrsti 900 round, kar pomeni, da je vsak imel na razpolago trideset puščic za vsako od treh tarč na razdaljah 40, 50 in 60 m. Zmagovalci po kategorijah - olimpijski slog, mladinke Katja Ražem (Zarja) 729 kro-govo; veterani: Joško Kuzmin (Naš prapor) 751 krogov; člani: Marko Turk (Ascat Trst) 803 krogi; članice: Milena Della Monte (Isonzo) 709; prosti slog: Maksi Muzink (Ankaran) 741 krogov; compaund: Luca Bossi (Tolmezzo) 767 krogov. Tekmovali so tudi v mladinskih kategorijah. soboti. Nekteri ostali sinočnji izidi: Olomuc (Češ) - Hut-nik (POl) 1:0, Slavija Sofija - Tirol Innsbruck 1:1, Rapid Bukarešta -Lokomotiv Sofija 1:0, Dinamo Minsk (Blr) -Besiktas Istanbul (Tur) 2:1, Skonto Riga (Lat) -Malmo (Sve) 0:3, Partizan Beograg (Jug) - National Bukarešta 0:0, Dinamo Moskva (Rus) -Jazz Gotu (Fin) 1:1, Zaljgiris Vilna (Lit) -Aberdeen (Sko) 1:4, HJK (Fin) - Černomorec 2:2, Dinamo Tbilis -Molde (Nor) 2:1, Beitar Jerzualem (Izr) - Bodo Glimt (Nor) 1:5, Fama-gusta (Cip) - Neuchatel Xamax (Svi) 1:2. Legija Varšava (Pol) - Haka (Fin) 3:0, ATLETIKA / V SESTRIERESU M.Johnsona in C. Levvisa danes ne bo Vseeno kakovostna udeležba TURIN - Na današnjem atletskem mitingu v Se-strieresu ne bo glavnih ameriških akterjev, ki so osvojiti kolajne na olimpijskih igrah v Atlanti. »Kriv« za to je ameriški predsednik Bill Clinton, ki bo danes v Beti hiši v Wa-shingtonu priredil sprejem za zmagovalce na OI. Tako v Sestrieresu ne bo Michaela Johnsona, Carla Levvisa in drugih, ki bi si lahko z novim svetovnim rekordom prislužiti ferrari f355. Sicer pa organizator pričakuje, da bo današnji miting le zvabil tudi kakega ameriškega atleta, ki je dobil kolajno v Atlanti in se ne bo odvzval Clintonovemu vabilu. Prisotni bodo verjetno Allen Johnson (110 m ovire), Randy Bar-nes in Godina (krogla) ter Joe Green (daljina). Od ostalih junakov iz Atlante bo gotovo prisotna Jamajčanka Merlene Ottey. Po novem rekordu in ferrariju bi lahko posegel Britanec Jonathan Edvvards, ki je bil v Atlanti v troskoku »le« drugi in si žeti takojšnje rehabilitacije. Od ostalih tekem naj omenimo zanimiv dvoboj v skoku s palico med olimpijskim prvakom Igorjem Tradenkovom in tretjeuvrščenim Andrejem Tivončikom. Številno bo seveda italijansko zastopstvo: največ možnosti za podvig ima skakalka v daljino Fiona May, srebrna kolajna iz Atlante. Miting se bo pričel ob 10. uri s skokom s palico, končal pa ob 12.50 s tekom na 3.000 m za moške. H ODBOJKA]"! Černič tudi na turnirju v Ragusi Bliža se tudi nastop na fp/ »Vročega« poletja novopečenega mladinskega odbojkarskega reprezentanta Mateja Černiča noče biti konca. Mladi Valov odbojkar, ki se po nastopih v Rusiji in na Poljskem v teh dneh mudi na pripravah v Bergamu, je bil izbran v reprezentanco, ki bo od 21. do 25. avgusta sodelovala na mednarodnem turnirju v Ragusi na Siciliji. Se prej bo Černič nastopil tudi na turnirju »Štirih držav« v Orvietu v Umbriji. Vse tekme sodijo v okvir priprav na evropsko mladinsko prvenstvo, ki bo konec tega meseca v Izraelu takoj po turnirju v Ragusi. PO OLIMPIJSKIH IGRAH / POGOVOR Z NASO JADRALKO h Arianna Bogateč nikakor ni zadovoljna s svojim nastopom Kdo je kriv za plošen polom italijanske jadralne odprave? Arianna Bogateč, edina naša predstavnica na olimpijskih igrah, se je vrnila iz Atlante razočarana. Dolgo, temeljito in vestno se je pripravljala na te igre. Veliko je bilo Žrtev, odrekanj. Upala je na eno od kolajn, morala pa se je zadovoljiti s končnim 12. mestom. Sicer je vsa italijanska jadralna odprava na teh OI, razen redkih izjem, »potonila«. Kje so krivde te polomije? Vsa Italija je še pod vtisom velikega splošnega uspeha v Atlanti. Ko pa bodo, čez nekaj časa, pri raznih športnih zvezah delali obračune olimpijskih nastopov, bo verjetno »počilo« tudi pri jadralni federaciji. Izbira trenerjev ni bila vedno posrečena, in to mirne duše lahko trdimo tudi za ruskega trenerja Valentina Mankina, ki je na ameriških igrah vodil našo jadralko Arianno Bogateč. Mankin je bil odličen jadralec, osvojil je več kolajn na olimpijskih igrah, kot trener pa je razočaral. Italija je na OI v jadranju vselej osvajala kolajne, letos v Atlanti pa je bil »jadralni obračun»en sam skromen bron. Čeprav razočarana, pa je Arianna prijazno odgovarjala na naša vprašanja. Arianna, najprej tvoji vtisi iz Atlante? »V Atlanti sem bila v bistvu izredno malo. Samo za otvoritveno slovesnost, tako da sem igre spremljala s kar precejšnje razdalje, 400 km, kjer smo imeli regatna polja. Olimpijske klime tako skoraj nisem doživljala.« Sicer pa tudi z razdalje 400 km si gotovo občutila olimpijski utrip, saj so ameriški mediji dali dogodku veliko pozornost. »Časa za gledanje televizije je bilo zelo malo. Sicer pa so ameriški televizijski kanali ves dan kazali dogodke z olimpijskih igrišč. Precej pa me je motilo to, da so ameriške tekmovalce predstavili s samo laskavimi ocenami, medtem ko so ostale udeležence komaj omenili ah pa so jih predstavili zelo slabo.« Kaj pa s tvojo uvrstitvijo? »Sploh nisem zadovoljna. Po uvrstitvi, ki sem jo dosegla na prejšnjih igrah v Barceloni, sem na tej olimpiadi startala na eno od kolajn. Ko pa sem uvidela, da mi uhaja eno od prvih treh mest, je bilo v bistvu vseeno, ce dosežem osmo, dvanajsto ali dvajseto mesto.« Kako si razlagaš to uvrstitev? »To ... slabo uvrstitev? Odvisna je predvsem od slabe letošnje priprave. Sledil mi je trener Valentin Mankin, ki je bil odličen tekmovalec, kot trener pa očitno ni bil kos nalogi. Do zadnjega sem mislila, da bi mi dal kaj več, toda je še poslabšal situacijo. « Tudi naši ljudje so bili s tvojo uvrstitvijo malce razočarani, vsi pa so poudarili, da že nastop na olimpijskih igrah pomeni veliko priznanje za tekmovalko in tudi za naš šport. »Seveda pomeni dosti ... zame pa ne. Ce sem se v Barceloni zadovoljila le z nastopom in mi je osmo mesto nekaj pomenilo, pa se sedaj s tem ne morem zadovoljiti. Za sabo sem že imela eno olimpiado, torej lepo izkušnjo. Zato nikakor ne morem biti zadovoljna z nastopom na teh igrah.« Kaj sedaj? »Če se bom odločila za tretji nastop na olimpijskih igrah, bom gotovo vložila manj truda in se bom pripravljala samo zadnje leto, recimo leto in pol pre4 začetkom olimpiade. To je moj namen. Ce bo šlo, bo slo, nasprotno ...« Kaj pa kratkoročni program, morda nastop na svetovnem pr' venstvu? »Ne, ne mislim na nastop na tem prvenstvu. Sploh ne mislun stopiti na jadrnico,..« Pa vendarle ne gre jemati za-deve tako tragično... »Res, ne mislim več na ja' tiranje. Stalno si okoli po svetu in to ti zelo pogojuje življenje. Preveč je žrtev.« Ariannino razočaranje je ve' liko in razumljivo. Vložila je 78 ta nastop ogromno truda, žrtev-Dala je vse od sebe in že žaram tega ne moremo mimo tega, » ne bi zapisali: »Arianna. vseen^ hvala za tvoi nastop v Atlantm1 (bi) NAPOVEDI PRIREDITEV Sreda, 7. avgusta 1996 LRjrlanija-julijska krajina r:r-. r.,'■ Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Imenska simfonična sezona: v teku je vpiso-Vanje novih in potrditev starih abonmajev; Opozarjamo, da bo blagajna gledališča Ver-zaprta zaradi počitnic od 4. avgusta do septembra. ^Kramarski park redstava »Luci in zvoki« anes, 7. t.m., ob 21.00: »II sogno imperiale 1 Miramares. 8. t.m., od 21.00: »La favola viennese a "jhamare« in ob 22.15 »IL sogno imperiale dl Miramare». V nedeljo, 11. t.m., ob 21.00 - Koncert Wie- Ikoroška* Mkštanj ®ekstanjski festival Grajska arena: v petek, 9. t.m., ob 20.00 - Fla-dienco Festival Espanol; v soboto, 10. avgu-sta> °b 20. uri nastop Otto Schenka. SlLčovs Pri sv. Hemi: V nedeljo, 11. t.m., ob 11.00 - ner Ensembla v počastitev Giuseppeja Petri. V ponedeljek, 12. t.m., ob 21.00 - »Donavske melodije - Zlato obdobje* - koncert VViener Ensembla.V sredo, 14. t.m., ob 21.00 - »Donavske melodije - Srebrno obdobje*. TRŽIČ Trg Repubblica Danes, 7. t.m., ob 21.00 -Skupina Academia de gli Sventrati iz Vidma z režijo Eugenia Allegrija bo predstavila »La cmdelissima e sanguinosa historia de un antico carneval furlano« ali »La Patria del Friuli«, v organizaciji Vettori Ultramondo s sodelovanjem Civice Accademie d’Arte drammatica Nico Pepe iz Vidma. Poslovilni koncert MePZ Jakob Petelin Gallus iz celovca pred odhodom na turnejo v ZDA in Kanado. OTOK V cekrvi: V Četrtek, 15. t.m., ob 10.00 - Slovenska masa z župnikom L.Kasljem. Pojeta CPZ HodiSe in oktet Suha. GLASBA Grad Sv. Justa Gastello in aria - Triestate ’96 .tri, , 8. avgusta, ob 21.30 bo nastopil Da-ni6le Luttazzi s predstavo »Adenoidi & sesso d°n Luttazzi«. Koncerte organizira Združenje Globogas; ^stopnice: UTAT v Pasaži Protti (tel. 30063); informacije: Grad sv. Justa (tel. Avditorij Muzeja Revoltella Danes, 7. t.m., ob 20.30, 21.30, 22.30 - Glasbena predstava v 4 dejanjih Alfreda Lacose-gliaza - 1. dejanje »L’America e i primi viag-gi». V torek, 13.t.m., ob 20.30, 21.30 in 22.30 -koncert VViener Ensemble Tržaško koncertno društvo sporoča, da se bo koncertna sezona 1996/97 pričela 11.11.96 in se zaključila 21.4.1997. Trg Unita Poletni koncerti tržaške občinske godbe na pihala »G. Verdi«, ki jo vodi Renzo Damiani: V ponedeljek, 12. avgusta, ob 20.30. Naslednji koncerti bodo 19. in 26. avgusta. BRISČIKI Dom pristaniških delavcev V sredo, 21. avgusta, ob 21. uri koncert skupine Inti Illimani. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti. TRŽIČ 14. septembra bo nastopil priljubljeni kan-tavtor Ligabue. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti. GORICA Puppet festival Od 31. avgusta do 7. septembra - Animator-sko gledališče. Kulturni dom: Od 7. do 15. septembra - XV mednarodni natečaj R.Lipizzer. GRADEŽ Avditorij B.Marin Jutri, 8.t.m., ob 21.30 - Koncert skupine Jazzy in Classic Ensemble. Razstave "‘Jamarski park: V konjušnici je do 7.1.9 a ogled razstava »Praski zaklad«. Umik: d j ' oktobra od 9. do 19. ure in od 26. oktobr q? 7; januarja od 9. do 18. ure. q c*nska razstavna dvorana na Trgu Uniti l , ,-9. je na ogled razstava Tiepolo - risbe i ^lekcije Sartorio. Y^Ze) Sartorio (Largo Papa Giovann sl'1 ■’ k*0 13.10. je na ogled razstava ris j^karja iz 17, stoletja Tiepola . ni ?>. Rovoltella: Na ogled je razstava umel ^ Nina Perizija (1935-1993). t; °8led je tudi razstava pop slikarja Ame in i™8 ^ma Dum- Umik ob delavnikih: 10-1 G |5'^4; °b praznikih 10-13 in 18-24. i].,eriia Bassanese: na ogled je razstav n a Gavaliereja z naslovom »Pian Cordovč n?agnan° Sesia 28078». ta? 6r^a Gipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 22.£ no nav*iai° Carlo Bach, Elio Caredda, Silva Se , ukin°, James Brown, Juan Leal-Ruiz, Jc scad ^takbito, Fulvio Giaimini in Lucia Pe f^jAN pn'ul^Cna ustanova: do 9.8. razstavlj 8°Valentinuzzi. geroCh-na UStanova: b° 7.8. razstavlja ŠTANJEL V razstavišču Stolp na vratih je na ogled razstava fotografij Fotokinoskupine Nova Gorica in uporabne skulpture Marka Mladovana. KOROŠKA_____________________ CELOVEC Deželni muzej: do septembra je na ogled razstava »Zgodnje krščanstvo na Koroškem«. Deželna galerija: do 8.9. je na ogled razstava »Do danes - dve stoletji umetnosti na Koroškem«. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: do 20.9. je na ogled skupinska razstava. BEUAK Muzej mesta Beljak: na ogled je razstava Skriti zakladi (mineralogija in zgodovinsko rudarstvo na Koroškem). TINJE Dom prosvete: Na ogled je razstava del gospe Hevvig Bledi »Slike in objekti*. ROŽEK Grajska galerija: Do 30.9. je na ogled razstava del Veronike von Degenfeld. t -ni dom: Do 9. avgusta bo na ogled l996ri0trOSkih ^kovnih del »Sonce mim Prireja goriska kulturna zadruga eska galerija: razstavlja Mario Massera. OSOJE Galerija Carinthia: Do 31.8. je na ogled Jubilejna razstava Unikat-X-Kat TINJE Don prosvete Sodalitas: Na ogled je razstava »Slike in objekti« Hewige Bledi. SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Ljubljana tel: 061/331-945 SLOVfKSSa* HVKKEMK* OUBtOjČA v UUIUM* Poletna sezona v sodelovanju s Festivalom Ljubljana: Vpis abonmajev za sezono 1996/97: - dosedanji abonenti od 30. septembra do 5. oktobra, - novi abonenti od 7. do 12. oktobra. Operni program: L. van Beethoven: FIDELO, A.Foer-ster GORENJSKI SLAVČEK, G. Puccini LA BOHEME, C. Debussy PELLE-AS IN MELISANDA. Baletni program: R. K. Scedrin ANA KARENINA, GEORGE GERSHVVIN (celovečerni balet). MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopova 14 tel: 061/210-852 T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI Sreda, 21. avgusta, ob 20.30, v ljubljanskih Križankah. A. Jarry: KRALJ UBU Četrtek, 29. avgusta, ob 20.30. SNG OPERA IN BALET MAPIBOP Slovenska 27 Maribor G. Donizzeti: LUCIA Dl LAMMERMOOR Torek, 27. avgusta, ob 20.30, v ljubljanskih Križankah. CANKARJEV DOM RAZSTAVE Do 25. avgusta, od 10. do 19. ure, nedelje od 10. do 14. ure, ob ponedeljkih zaprto: Arheološka razstava: POZDRAVLJENI PREDNAMCI! - Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka. Informacije na tel.: 061/67 360. Od torka do petka ob 10. uri na ploščadi pred CD-jem: Programi za otroke -skozi igro spoznavajmo prednamce! Glavni pokrovitelj razstave je Pivovarna Laško, d.d. Zaradi vzdrževalnih del je odprt vhod v Cankarjev dom le s Prešernove ceste. Blagajna je do 1. septembra odprta le eno uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. GLASBA CAFE BELVEDEPE Bled FOLK - BLUES FESTIVAL: Sobota, 10. avgusta: Melita Osojnik & Jasna Knez. Vokal & gib. POD HOMANOVO LIPO Mestni trg. Škofja Loka TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTEP Turistično društvo Rogaška Slatina V petek, 9. avgusta, ob 21. uri, na Terasi kavarne Zagreb: Poletni večer jazza; nastopila bo Mia Žnidarič s pianistom. V četrtek, 15. avgusta, ob 21. uri, v Kristalni dvorani. Petek, 9. avgusta, ob 20. uri: Mednarodni jazz Quartet. AVDITORIJ PORTOROŽ. Portorož Avditorij Portorož, letno prizorišče: Križni hodnik, Piran: V petek, 9. avgusta, ob 21. uri: Piranski glasbeni večeri: RENATO CHICCO JAZZ KVARTET. Avditorij Portorož, letno prizorišče: V soboto, 10. avgusta, ob 21. uri: KONCERT ISTRSKIH PEVCEV. Nastopili bodo: Elio Pi-sak, Lidija Percan, Alen Vitasovič, Koprska folklorna skupina. Koncert filmske glasbe -Orkester Akord; dirigent: Matjaž Brežnik; solisti: Irena Baar, sopran in Marjan Trček, tenor. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14 Trnovo T R N F E S T '96 Danes, 7. avgusta, ob 21. uri: Nastop britanskega blues & soul poeta, pianistom in pevcem - PAUL MIL-LNS. Jutri, 8. avgusta, ob 21. uri: Nastop mednarodne rite-minbluesjazzrock zasedbe MAMMA MIA WITH CHEESE alias MISS EVENING. FESTIVAL LJUBLJANA 44. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL Ljubljanski grad, danes, 7. avgusta, ob 20.30 in Minoritski samostan - Ptuj, jutri 8. avgusta ob 20. uri: Večer ob soju sveč PAN TRIO: Renate Kehr - flavta, Yumiko Noda - viola, Charlotte Cassedanne - harfa. Program: Debussy, Schubert, Mozart, Angerer. Vstop prost. Informacije in prodaja vstopnic pri blagajni Festivala Ljubljana vsak delavnik med 11. in 19. uro (rezervacije med 10. in 11. uro), v soboto med 11. in 13., ter uro pred predstavo na prizorišču. GALERITA LOTERITE SLOVENITE Trubarjeva 79 Ljubljana Razstavlja Darja Dobnikar Lovak (olja na steklu). Razstava bo na ogled do 31. avgusta. MESTNA GALERIJA BEŽIGRAJSKA GALERI- Mestni trg 5 Ljubljana SODOBNA SPANSKA GRAFIKA Tradicionalne in nove tehnike. Razstava bo na ogled do 19. avgusta. NARODNA GALERIJA Puharjeva 5 Ljubljana Antonio Paroli M 688-1768) Razstava tega baročnega slikarja bo na ogled do 1. septembra. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14 Liubliana Giinter Brus Bliskoviti vpadi v vnaprej dane ideje. Del zbirke 5000 del do zdaj neznanega avtorjevega opusa. (Do 25. avgusta) GALERIJA ALKATRAZ Metelkova Skupinska razstava. Alenka Pirman, Boštjan Drinovec, Davide Grassi, Frenk Fidler, Goran Medjugorac, Jože Barši, Marko Jakše, Boštjan in Luka Drinovec, Marko Kovačič, Matej Bizovičar, Mojca Pungerčar, Silvan Omerzu, Urša Toman, Boštjan Novak, Andreja Suhadolc, Nataša Tajnik. (Do 1. septembra) KIC KRIŽANKE Trg francoske revolucije 7 Liubliana Karla Bulovec Mrak Risbe iz obdobja 1921 -1953. Razstava bo na ogled do 31. avgusta. SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ Muzejska 1 Liubliana KITAJSKI PAPIRNATI ZMAJI Razstava bo na ogled do 8. septembra. JA Dunajska 31 Ljubljana Marko A. Kovačič ZATIŠJE PRED VIHARJEM. Razstava bo na ogled do 9. avgusta. EGUERNA Gregorčičeva 3 Ljubljana Skupinska razstava S.L.I.K.A.R.S.T.V.O. Razstava bo na ogled do 27. avgusta. GALERIJA KRKA Dunajska 65 Liubliana Jože Vodlan SLIKE. Razstava bo na ogled do 11. septembra. GALERIJA EROS KobaretNebotičnik Stefanova 1 Liubliana RazstavaDarje Vidic. (Do 22. avgusta). GALERIJA TIVOLI Pod turnom 3 Liubliana 4. VELIKA NAGRADA RISBE ALPE-JADRAN. Bienalna razstava srednjeevropske risbe, na ogled bo do 31. avgusta. MALA GALERIJA Slovenska 35 Ljubljana Zora Stančič CHIAORUSCURO. Slike. (Do 1. septembra) GALERIJA COMMER-CE Einspielerjeva 6 Ljubljana SLOVENSKO DRUŠTVO TRIGLAV (Split). Likovna razstava bo na ogled do 9. avgusta. Sreda, 7. avgusta 1996 ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO Z Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3. - 20.4.: Preplavljala vas bodo nenavadna čustva. Želeli jih boste sporočiti dragi osebi, vendar boste žal spoznali, da za kaj takega nimate besed. Uporabite torej dejanja. BIK 21.4.-20.5.: NajrovejSa naložba se vam bo bogato obrestovala. Ampak ne pričakujte denarja, kajti kdor investira prijaznost, temu se povrne v stvareh, pred katerimi se denar lahko skrije. DVOJČKA 21.5.-21.6.: Nekdo vas bo presenetil z globokimi življenjskimi modrostmi, M si jih boste zaželel tudi vi. Ne črpajte iz njegovega studenca, ampak se raje pozanimajte, kako ga je izkopal RAK 22.6. - 22.7.: Nekoga, ki mu že lep čas zavidate, boste začeli iskreno pomilovati. Spoznal boste namreč, da v ozadju težnje po razkazovanju bogastva tiči skromna potreba po ljubezni. UEV 23. 7. - 23.84 Ne pretiravajte, ko bo napodi trenutek izpovedi. Ce boste povedal vse naenkrat in naravnost, bo poslušalca obšla tolikšna potreba po izlivu, da boste morali tolažiti njega. DEVICA 24.8.-22.9.: Spomnil se boste na nekoga, ki vam je pred kratkim ponudil pomoč, kadar boste v škripcih. Preden gp pokličete, se prepričajte, al se lahko izmažete sami Zaseden je. TEH1NICA 23.9. - 22.10.: Ugodno finančno stanje vam bo omogočilo uresničitev vroče želje. Ne brzdajte se torej, kajti če se ji boste odrekl sedaj, je ne boste uresničil nikdar. Pa ne zaradi denarja ŠKORPIJON 23.10. - 22. 11.: Okolca vas bo na trenutke težko prenašala saj jim boste nenehno težil s svojimi problemi, iščoč nekoga, ki bi namesto vas pospravil navlako, ki jo vlačite s seboj. BobrL Po romanu Janeza Jalna napisal in narisal David Majnik Polagoma se je zmračilo Po vodi nad jezerom je plavalo vse polno bobrov, velikih in majhnih. Razhajali so se po jarkih na svoja pasišča. Jelen je od zadovoljstva pričel ur-neje dihati. Joj, joj, koliko bogatsva, z njim si lahko pridobi Jezemo Rožo. Samo Brkati Som ga ne sme prehiteti z Neokretnim Karpom. »Kaj pa je to?« Proti njemu je plaval velik bober. Ostrorogi ni mogel verjeti svojim očem. Zastala mu je sapa. Pa kakor je gledal, bober je bil bel in gromozanski. Jelen se je pa spomnil pripovedovanja o belem bobru, ki je gospodar vseh bobrov in gorje tistemu, ki bi si ga drznil ubiti. Močvirje bi ga pogoltnilo in brez sledu bi za vedno izginil. Beli bober se je obrnil. Nikamor se mu ni mudilo. Naokretno jerzle-zel z jezu in se neslišno potopil. Tiho in mimo, da se je komaj poznala na vodi za njim od večerne zarje narahlo osvetljena raza, je bober odplaval in izginil v enem od jarkov. Ostrorogi ni več čutil osupnje-nosti nad dogodkom z belim bobrom. Iz smrečja in trave si je bil pripravil na dnu drevaka ležišče. Legel je in se odel z volčjim kožuhom. Iznenada je Ostrorogega prebudilo zamolklo renčanje, kakršnega doslej še ni slišal. »Medved ni, volk še manj,« je vedel Ostrorogi. Od goščave sem je togotno za-puhalo. Podobno kakor maček. Pa maček ni bil. Ostrorogi je segel po lok. Ce bo ropar sploh upal napasti. Jelen je stal negibno v drevaku in čakal. Skozi tišino, ki je nastala, je zališal Ostrorogi nekakšno mla-skanje. Sedaj ga je prepoznal: »Ris je. Bobm, ki ga je ujel, pije kri.« Jelena je spreletela lovska strast. Drrnk, je zazvenela tetiva. Puščica je ujela ogromnega risa že skoraj v zraku. Namesto v drevak je smrtno zadeta zver poskočila tik predenj, obenem je z ogromnim trupom zadela Ostrorogega in ga pahnila v vodo. Velik dvojni pljusk je nastal, ko sta padla vsak na svojo stran. Toda ris je bil smrtno zadet. Jelen je začel ogledovati svoj plen. Ubil je zelo velikega močnega samca. Obenem pa je za povrh dobil še od risa ubitega bobra. Ponovno je stopil Ostrorogi Jelen v svoj drevak in se z dvojnim plenom spustil po Dolgem potoku navzdol proti jezeru in proti kolišču svojega očeta Brkatega Soma. Ostrorogi se ni zmenil za njih pohvalo. Plen je odnesel v svojo kočo in nikomur ni rekel, naj mu pomaga odreti in razkosati ubiti živali. Brkati Som in Neokretni Karp sta se spogledala. Karp je hotel planiti za Jelenom. Pa mu je Som revsnil: »Pusti ga! Bom že jaz!« Mostišče pod malo kočo se je narahlo potreslo. In spet in spet in čimdalje bolj. Kodrolaska se je stisnila v zadnji kot. Prepoznala je jezni korak očeta Brkatega Soma. Odgrnil je kožo izpred vhoda Jelenove koče in oblastno vstopil. Razkrečil je predse prste neokretne roke in dokaj bolj mimo spregovoril: »Kakorkoli. Dokler si v mojem kolišču, se boš držal mojih navad.« »Se jih,« je Ostrorogi pokazal zobe. »Potem pa - oba kožuha, bobrov rep, bobrovino in vse meso sem.« Jelen se je razkoračil in uprl roke ob kolena: »Kar vedi! Dolgi potok do pod brzice je tvoj. Naprej gori je pa ob obeh strugah vrezano znamenje Ostrorogega Jelena. Prav nad bobrišče belega bobra. V svojem lovišču sem obe živali sam uplenil.« Brkati Som ni odgovoril. Zaobrnil se je in odšel. Po tihem, da ga nihče ni mogel slišati, je pa sam zase nekako s strahom spregovoril: »Beli bober.« Zvečer je gostišče Brkatega Soma molčalo. Le ostrorogi Jelen in Sinjeoka Kodrolaska sta se smejala. Jedla sta prvič v življenju poslastico - bobrov rep. Zunaj na senčni strani koče pa se je sušilo dvoje kož, bobrova in risova. Toda naslednje jutro, ko je Ostrorogi odve-slal, se je tihoma prikradel Neokretni Karp in ukradel obe koži in to na prigovarjanje matere Redko-zobe Ščuke. Vendar to dejanje ni bilo prikrito sestri Ostrorogega-Brž, ko se je Jelen vrnil v kolišče, mu je vse izpovedala. V Ostroro-govem je vse zavrelo. Stekel je po mostu navzgor naravnost h koti Redkozobe Ščuke. Hotel je planiti k ognjišču, stresti babnico za tolsti vrat in ne odnehati prej, dokler mu ne vrne obeh kož. Pot mu je prikrižal Neokretni Karp. Kakor dva medveda sta se zapodila brata drug v drugega. Objela sta se z močnimi rokami, se zvalila na tla, pa spet vstala. Moški so kmalu presodili, da bo mlajši in bolj utrujen Jelen prej upehal Neokretnega, h1 res ga je. Pograbil je Neokretnega Karpa okrog pasu, stekel z njim na rob mostišča, ga dvignil nad ograj0 in ga vrgel v vodo. Štrbunk. Visoko je pljusnila voda. KolišCarji s° se pa glasno zasmejali. (Se nadaljuj6! STRELEC 23.11.-21. 12.: Vas vpliv na druge bo danes izjemen, tako v pozitivnem kot negativnem smislu. Ne brzdajte se, kajti d> taki iskrenosti nikomur ne bo padlo na pamet, da vplivate nalašč. KOZOROG 22.12.-20.1.: Na vsak način se boste želeli približati svoji novi simpatiji. Njenega izmikanja ne boste razumevali kot odpora, pač pa kot željo po odločnejšem zamahu. Zadeli boste v črno. VODNAR 21.1. -19. 2.: Dobro počutje vas bo navdalo z množico sijajnih idej. A ker ste sovražnik prakse, bodo znova ostale zgolj v vaši glavi, nedodelane in neuresničene. Vsaj zapišite jih. >%*b v RIBI 20. 2. - 20. 3.: Kljub pomanjkanju denarja si boste privoščili priboljšek. Ne nasedajte tistim, ki vam bodo predlagali investicijsko oploditev. Tudi tolažba duše je lahko koristna naložba. SKANDINAVSKA KRIŽANKA REPUBLIKA ZDRAVNIK, KI VODI POROD KORISTO- LOVEC OLIKA NAJVEČJI JADRAN. OTOK BESEDE BREZ NAGLASA REPUBLIKA OPERNI SPEV (orig.) SIDRO MESTO V ZAHODNI BENGALUI avtor: J. KRALJ SIMON JENKO STISNJENA DLAN ŠUBIC TELESNA POŠKODBA GR. MIT LETALEC AM. ROCK SKUPINA RIMSKA 4 ŽELEZNIŠKO KRIŽIŠČE OB SAVI GL.ŠTEVNIK ANGL. OTOK V IRSKEM MORJU STEZICA IZRAEL. LUKA VERA V DUHOVE EROSOVI SPREMUEV. VRSTA SODOBNE UMETNOSTI BIZMUTOVA ZLITINA ŽENSKA, KI KAJ PROSI NEKO. StOVEN. TEKAČ SODNI SVET BOSAN. DELTEDNA PISATEU INSCENAR. MAGNEZU ENOTNI VEKTOR MORALNOST PODNA- JEMNIK (redko) PRIJETEN VONJALI OKUS KDOR NOSI OČALA SKLADAT. STRAUSS DRAGO TRŠAR MESTO VMAUJU MESTO V PIEMONTU POKOSITEV DOMISLICA NEKO. FR. SMUČARKA (PERRINE) RAZLIČNI ČRKI DEJANJE ZA DOSEGO CILJA RUMEN IZLOČEK TKIV ANASTA- ZIJA ZAVETJE PRED SONCEM SUKAR GONCALVES SEAN OCASEV RAZL. SAMOGLASNIKA EDIP VZHOD (angl.) REDKO MOŠKO IME NEMŠKA KNJI- ŽEVNICA OTROŠKA VIRUSNA BOLEZEN ZMIKAVT RASTUNA TROSOVKA SNAŽILKA KIT. UTEŽ. MERA TANTAL RADON VOLTAMPER KNJIŽEVNIK HANSSON NIELSEN KONJ KOSTANJEVE BARVE REKA NA POUSKEM LUKNJAČ RADIOAKT. PRVINA, At RUSKO LETOV. OB ČRNEM MORJU RASTLIN. BODICA 'Niti ,‘VdVNV ‘IVISV 'RVS ‘33A3lNVXS0)i ‘VISV 'VlO ‘T3V1 ‘V^TU-5® .gVPi ‘3)03®! ‘33005 VN -001 ‘snoti®0 -05 ‘OR®1 ‘10M9 ‘tiSV ‘0V3 ■id ‘VHOtN ‘ISONAV®'1 -130 ‘MVfl ‘j,VR3S VAH0SO3 ‘j.žtV3° ‘jAjaztuai^ ‘V)ti‘0‘! :ouabJ°PoA :A30S3^ RAI 3 slovenski program F RAI 2 RETE 4 ITAUA 1 Jr Slovenija 1 ^ Koper 2a Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) I In 40 (Milje) ■ 7.00 Gorico: na,kanalu 69 (Vrh I 7.45 Sv. Mihaela) 1000 Kotiček: Pikijeve dogodivščine TV dnevnik £ RAI 1 Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja poletna Unomat-tina (vodita Melba Ruffo, Amedeo Goria), vmes (7.35^ gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00,9.30) dnevnik Film: Toa časa (kom., It. ’49, i. M. Merlini) Dnevnik Nan.: ENG - V živo (i. Mark Humphrey, Karl Pruner) - Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Umori na obali (i. Angela Lansbury, J. Jameson) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo Film: Dado sei mia (glas., ZDA '52, i. M. Lanza, D. Morrovv, J. VVhitmore) Mladinski variete Solleti-co, risanke Nan.: Le simpatiche ca-naglie Danes v parlamentu Dnevnik TV film: La Piovra (dram., It. ’84, i. M. Placi-do, B. De Rossi, 3. del) Vreme, dnevnik in šport Film: II grande cocomero (dram., It. ’93, i. Sergio Castellitto, Anna Galie-na, A. Fugardi) Variete: Anteprima Miss Italia (vodi G. Zanin) Dnevnik Dok.: 20. stoletje - Zenske; Začetek (1. del) Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni razgovori in vremenska napoved Dokumenti: Carosello Aktualno: Media/Mente Nočni pogovori: Sottovo-ce - Potihoma Variete: Canzonissima Nan.: Paradise Beach V kraljestvu narave Nan.: Zdravnik med medvedi Rubrika o zdravstvu Tg2 33,11.45 dnevnik Nan.: Velika dolina Dnevnik, 13.30 aktualna odji. TV zone VarietejiQuante storie flash, 14.15 Temp’estivo, 14.25 E Pltalia racconta -Italija pripoveduje, vmes ekologija v gospodinjstvu Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara 17.15 Dnevnik Sereno variabile Šport in dnevnik Nan.: Un caso p er due Šport in kratke vesti Variete: Go-Cart, risanke Večerni dnevnik Film: Giochi sporchi (krim., ZDA ’89, i. J.-M. Vincent, V. Vargas) Dok.: Pinzillacchere -Zgodovina varieteja Dnevnik in vreme Danes v parlamentu Variete: Tenera 6 la notte Film: Orizzonte di fuoco (vestern, ZDA ’55) Nan.: Love Boat, 8.00 Otroški variete, vmes Družina Bradford, 9.00 Ciao ciao mattina nad. Un volto, due don- Nan.: Družina Hogan, ne, 10.00 Zingara, 10.30 9.45 Genitori in blue 11 dono della vita, 11.45 jeans, 10.20 MacGyver Cuore selvaggio, vmes B Nan.: T.J. Hooker EM (11.30) dnevnik B Odprti studio, Fatti e mi- Nan.: Hiša v preriji u sfatti, 12.50 Šport studio B Dnevnik Otroški variete Ciao Ciao m Nan.: Časa dolce časa Parade, risanke, 14.25 IBS Nad.: Sentieri, 15.30 Aro- Fax Fan Club ma de cafe Nan.: Ultraman, 15.00 TV film: Cuore e batti- SuperVicky cuore (dram., ZDA ’95) Aktualno: Poletni Planet Aktualno: Agencija, Film: Chevvingum (kom., 18.45 Cosi come siamo It. ’84, i. M. Di France- Dnevnikiin vreme sco, I. Ferrari)) Variete: Game Boat Zanimivosti festivala Nan.: Hawaii (i. Cheryl mladinskega filma Ladd, Richard Burgi) Nan.: Tarzan Film: Le bambole (kom., Odprti studio in vreme, It-. ’65, r. M. Bolognini, i. 18.50 Secondo noi V. Lisi, N. Mafredi), Nan.: Thunder in Paradi- vmes (23.30) dnevnik se, 20.00 Gli amici di Pregled tiska papš (i. Bob Saget) Film Nogomet: Osasuna-Milan (iz Pamplone) Film: Aline (fant., VB 8 CANALE5 ’79, r. R. Scott, i. S. Wea-ver, V. Cartvvright) Nan.: Petek, 13. Na prvi strani, vremen- Aktualno: Poletni planet Nan.: Thunder i Paradi- ska napoved se, 3.00 film: Miele dolce Aktualno: Arca di Noe amore (kom., It. ’93) RAI 3 Q Film: Anastasia (kom. ZDA ’56, i. I. Bergman, Yul Brynner) Jutranji dnevnik. Drobci Nan.: Otto sotto un tetto, 12.00 Nonno Felice (i. G. Olimpijske igre Bramieri), 12.30 Časa Film: Difendere la citta Vianello (krim., ZDA ’51) Dnevnik TG 5 Dideosapere: Domača te- Papi quotidiani lovadnica, Kinematogra- Nad.: Beautiful (i. Ron fija, Potovanje po Italiji Šport: Atletika Moss, J. McCook) TV film: 11 risveglio di Dnevnik Claudia (krim., ZDA ’91, Dok.: Livingstone, 13.30 i. L. VVagner, D. Dukes) Turčija, prizorišče ve- Otroški variete Bim Bum likih imperijev Deželne vesti, dnevnik Bam in risanke Risanke: Otok male Flo Glasba: Pred premiero Nan.: Robinsonovi Nan.: Vita da strega Variete: Vinca il migliore Šport: Superbike, ja- (vodi Gerry Scotti) dranje, avtomobilizem Dnevnik Nan.: Star Trek Variete: Estatissima Dnevnik, deželne vesti sprint (vodita Gabibbo, Variete: PopperBlob Miriana Trevisan) Film: El Condor (pust., Film: 11 ritorno di Don ZDA 71, i. L. Van Cleef, J. Brovvn, P. 0’Neal) Dnevnik, deželne vesti Camillo (kom., It.-Fr. '53, i. G. Cervi, Fernandel, P. Stoppa, L. Gloria) Dok.: La notte della re- Dnevnik pubblica (S. Davoli) Nan.: Missione impossi- Dnevnik, pregled tiska, bile, 0.20 Maledetta for- Bi noCna kultura Variete: Fuori orario tuna, 1.25 Dream On, vmes (0.15) dnevnik Film: Tnttico d amore JggJ Papi quotidiani # TELE 4 19.30, 22.15, 00.20 Dogodki in odmevi Nad.: Amore gitano Pravljice Glasbena oddaja Film; II ragazzo dai ca-pelli verdi (kom., ’48) Dnevnik v nemščini Film: Barracuda (dram., ZDA ’78) Glasba: Slot Machine [ Nad.: Amore gitano MONTECARLO 20.00, 22.30, 1.30 Dnevnik, 13.30 Šport Nan.: Charlie’s Angels Film: Charlie Chan a Rio (krim., ZDA ’41) Nad.: Časa Sloan Nogomet: Fiorentina-Ar-senal Benčiča Nan.: Omicidi d’elite, 0.00 Masquerade Videostrani Mladi Picasso, 6. del Roka Rocka 16. srečanje tamburaških skupin Slovenije, 4.del Poročila Kolo sreče, pon. tv igrice Zgodbe iz školjke Dlan v dlani Dosje: Nasilje italijanskega fašizma nad Slovenci 1918-1943 Ljudje in zemlja Gimnazija strtih src, 13. del avstralske nanizanke TV Dnevnik 1 Pod klobukom - Sedem korajžnih in Davor Korajža velja, 3. del Kolo sreče, tv igrica Risanka TV Dnevnik 2 Šport Erikini cilji, 8. del Nevami človek, angleški film fV Dnevnik 3, Šport Sova: V bran, 4. del ameriške nanizanke V območju somraka, 39. del ameriške nanizanke Poročila Slovenija 2 Eumnevvs Tedenski izbor: Lee Ritenour in prijatelji, jazz, 1. del, ponovitev Zenske z obale, ponovitev 4. dela francoske nadaljevanke Erikini cilji, 1. del angleške nanizanke Sova: Pravične razsodbe, 1. del ameriške nanizanke Veliki dosežki slovenske kirurgije, 2. oddaja Sprejem olimpijcev v Ljubljani, prenos V vrtincu Parlamentarna križpotja Sprejem olimpijcev v Ljubljani, posnetek Pavel Sivic: Cortesova vrnitev, opera Euronevvs Euronevvs Umor po naročilu, angleški film, 1978 Slovenski program Bližnja srečanja tretje vrste Primorska kronika Vsedanes - tv dnevnik Darovi narave, 1. del dok. oddaje Baba Malu, risanke Dragnet, nanizanka Luv, ameriška komedija, 1967 Režija: Slive Donner. Igrajo: Jack Lemmon, Peter Falk in dmgi. Vsedanes, tv dnevnik Športni dogodek OtO Hrvaška 1 TV koledar Santa Barbara, 1313. del Dobro jutro Poročila Deklica iz prihodnosti Polna hiša, 5. del ameriške humoristične serije Narnijske kronike, 12. del Hanibal Lučič in njegov ’ čas, 3. del dok. serije Poročila Ljubezen, 304. del Balada o Dingusu Mage-eu, ponovitev ameriškega filma Risanka Prvič, nanizanka Risanka Vrnitev v Vrliko Dr. Quinnova, 11. del am. nanizanke Poročila Giulia, kljub vsemu 8. del nadaljevanke Kolo sreče Živeti v Bizovcu, dokumentarna oddaja Hugo, tv igrica Loto Dnevnik Hrvaški turizem - Kako dalje? Ekran brez okvirja Otvoritev puljskega filmskega festivala, prenos Seinfeld, 6. del amer. humoristične nadaljevanke Hrvaška spominska knjiga Dnevnik Tekmeci Sherlocka Holmesa, 15. del Poročila Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, '2.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otro-ci; 7.50 Biovreme; 8.05 Radio plus; 9.35 Turistični napotki; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 ^smrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes ^dio jutri; 15.30 DIO; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Glasbeni dfrip; 21.05 Zborovska glasba po želji; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnoglasba sveta; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 °'°0. 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pre-9|ed; 8.50 Koledar prireditev; 9.15 Malčki o; 9-35 Popevki tedna; 9,45 Kje vas čevelj žu-'Jdl-OO Moped show; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilske minute; 14.00 Drobtinice; 5.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Popevki edna; 16.20 Modne novosti;!7.00 Računalniški val; 18.00 Vroči stol; 19.30 Glasbeni Večer z J- VVebrom: rock, blues, folk, itd.. Slovenija 3 S^9'00, 1a0a H'00' 12.00, 13.00, 14.00, \ m? Poročila; 8-05 Glasba; 10.05 Literarna \dtineja; 11.05 Izbrali smo; 13.05 Počitniško popotovanje; 13.35 Minute v senci; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Poletje v glasbi; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasbeni utrip; 17.05 Oživljene opere; 20.00 Radioteka; 121.30 Ars antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Jazz; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKO obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Kulturni koledar; 9.15 Olimpijski utrinek; 9.45 Odgovori na Rešeto; 10.40 Power play; 11.00 Daljnega leta; 11.30 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Povver play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni koledar; 16.55 Pesem tedna; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O.O.O. - poletni glasbeni večer; 21.00 Olimpiski studio; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.00 Modri val; 8,05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.15 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Sigla singel; 11.30 Souvenir d' ltaly, 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissi-ma; 13.55 Locandina; 14.00 Glasba; 16.00 E... state freschi; 18.45 Achille Campanile. Radio Trst A 8.00,10.00,14.00,17.00 Poročila; 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7,20 Dobro jutro po naše, vmes koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Portret B. Adamiča; 9.00 New Age, vmes (9.15) Pravljični kotiček; 10.10 Koncert komorne glasbe; 11.30 Odprta knjiga: Dober nasvet; 11.40 Glasba; 12.00 Z rastlinami do zdravja; 12.20 Slov. lahka glasba; 12.40 Zbori; 13.20 Valčki in polke; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 13.40 Orkestri; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Zenska v filmskem svetu; 14.40 Glasba za vse okuse; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Literarne podobe; 18.15 Uspešnice 96,19.20 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.10 DJ F. Del Monte - Mix time; 19.00 Glasba po željah; 21.15 Samo za vas; 22.15 Ostali Trst.- L' altra Trieste. Radio Koroška 18.10-9.00 Domača glasbena mavrica; 21.04-22.00 Glasbena oddaja. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT,-ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 UT Poštni Lr. PRAE DZP St. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG JASNO ZMERNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA 6 66 TOPLA FRONTA SREDISCE HLADNA SREDISCE ANTI-. FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 666 C A VREMENSKA SLIKA Nad srednjo Evropo in Alpami je območje enakomernega zračnega pritiska. Frontalni val bo čez dan dosegel Alpe. Pred njim doteka nad nase kraje z jugozahodnikom toplejši in postopoma bolj vlažen zrak. 1030 DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 05.51 in zašlo ob 20.23. Dan bo dolg 14 ur in 32 minut ■J /lUNINE MENE (IMIHlh Luna bo vzšla ob 0.25 in zašla ob 15.04. J PLIMOVANJE Danes: ob 5.33 najvisje -3 cm, ob 8.48 najnižje -5 cm, ob 16.45 najvisje 24 cm. lutri: ob 1.04 najnižje -25 cm. ob 8.27 najvisje 5 on. ob 11.56 najnižje lem, ob 1820 najvisje 25 cm. TEMPERATURE REK POSTAJA stC Mura Gornja Radgona 15,9 Sava Radovljica 13,0 Sava Šentjakob 14,8 Sava Hrastnik 16,5 Sora Suha 14,9 Ljubljanica Moste 16,2 7^r BIOPROGNOZA Obremenilni vpliv na počutje se bo se nadaljeval in predvsem vremensko bolj občutljivi ljudje se bodo slabše počutili, bolj bodo nemimi, utrujeni, razdražljivi in potrti. Tudi spali bodo slabo. POSTAJA Gradascica Dvor Savinja Veliko Sirje Paka Šoštanj Soča Solkan Idrijca Podreteja Vipava Dolenje 12,8 19.7 15,9 12,1 12.7 ■V foV TEMPERATURE MORJA Portorož Poreč Crikvenica Split Komiža Hvar °C 23,0 23.0 21.0 23,0 23,0 23,0 -V TEMPERATURE V GO 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m lH °c 24 19 15 12 10 7 DANES TRBIŽ O KRANJSKA GORA A 10/24 O TRŽIČ 65 ČEDAD^^ 6^ OVIDEM 15/28 -^N. GORICA GORICA n 14/28 o ° KOČEVJE O ČRNOMEy O O KRANJ Slovenija: Večinoma bo sončno. Popoldne ali zvečer bodo posamezne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, ob morju okoli 18. najvisje dnevne od 23 do 28 stopinj G Sosednje pokrajine: Prevladovalo bo sončno vreme. V krajih severno in zahodno od nas pa bodo popoldne krajevne nevihte. JUTRI GRADEC 16/19 TRBIŽ CELOVEC O 14/20 M.SOBOTA O 16/20 ČEDADA o ^ KRANJSKA GORA 12/17 /"VT 9 GRADEC ari MARIBOR O 16/20 •66 OVIDEM 18/23 GORICA^ q 18/23 POSTOJNA O 15/18 KOČEVJE CRNOMEU O SSS^PATUA REKA ^ Slovenija: V četrtek bo spremenljivo do pretežno oblačno. Občasno bo deževalo, predvsem bodo krajevne plohe in nevihte. Nekoliko hladjieje bo. V petek se bo vreme izboljšalo. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE b maščevanja so uslužbenci izdali bančne skrivnosti BRUSELJ - Dolgo let so se okoriščali z dejstvom, da Luksembur nudi tujim državljanom izredne davčne ugodnosti. Sedaj pa bodo morali plačati slan račun za svoj dolg. Pod drobnogledom belgijskega sodstva je smetana belgijskih gospodarstvenikov in politikov (med njimi bivši zunanji minister Mark Eyskens), ki so imeli tekoče račune v luksemburških bankah, kjer ni treba plačevati davkov na bačne vloge. Davčna policija pregleduje njihove račune, poleg tega pa preiskovalci lahko računajo na izdatno gradivo prav iz Lu- ksemburga. Belgijskim goljufon je bil usoden prepir med skupino uslužbencev in vodstvom druge največje luksemburške banke Kredietbank. Uslužbenci, ki so delali v informatskem sektorju, so se vodstvu maščevali tako, da so iz sistema dobesedno ukradli seznam vseh belgijskih klientov in ga posredovali belgijskemu sodstvu. Kaže, da so najprej skušali prodati diskete z informacijami belgijskemu finančnemu ministru Plilippeju Maystadtu, nato pa so jih baje zastonj poslali sodstvu. Ajolutahi proti tatovom: kaznujejo jih tako, da jim odsečejo prste na roki TEHERAN - Šestim tatovom, ki so jih večkrat zasačili pri kraji, so včeraj v teheranskem zaporu odsekali štiri prste na eni roki. Včerajšnja izvršitev hude obsodbe je bila prva, od kar je pred enim mesecem začel veljati novi kazenski zakonik, ki temelji na predpisih korana. Po poročanju časopisa Kayhan so izvršitvi kazni prisostvovali Številni predstavniki Šiitskih duhovnikov, zastopniki vlade in jetniki, ki so jih privedli na kraj izvršitve kazni, da »bi se naučili lekcije«: Štiri kaznovane tatove so po izvršitvi kazni izpustili na prostot, dva pa so spet zaprli zaradi drugih kaznivih dejanj. Glavni iranski tožilec ajatulah Morteza Mog-htadai je pred nekaj dnevi napovedal, da bodo zaostrili kazni proti tatovom, čes da bo samo politika trde roke zalegla proti naraščanju kriminala v državi. Novi iranski zakonik predpisuje, da tatu, ki ga drugič zasačijo pri tatvini, odsekajo štiri prste na roki. Ce nadaljuje s krajo, mu odsečejo prednji del levega stopala, nato pa kazni še stopnjujejo do smrtne. Žetev pred dežjem Nemški kmet se je s kombajnom odpravil na polje za žetev preden seje utrgal oblak (Ap) Težki časi za preobilne policiste iNuvi ur.L,ru -Predebeli policaji škodijo ugledu policije. Tako je menil Sef policijskega ko-misarjata v Bombayu, ki je sklenil, da bo svojim podrejenim vrnil ugled in bolj ustrezno telesno težo. Priredil je nodnevni seminar o »štrlečih trenuhih« in ga zaupal zdravniku Dee-paku Ran, ki je s pomočjo svoje soproge skušal prepričati agente, da morajo hujšati in razviti trebušne mišice. Theo kot vaba za mlade kupce