DELO i§ ŽIVLJENJE
glasilo delovne shupnosti tovarne obutve alpina živi
LETNIK 15 _	ŠTEVILKA 12	2IRI, DECEMBER 1976

Triintrideset let
Ko to pišem, se pripravljajo »demokratični heimatdienstovci« onkraj Karavank, da prešte-jejo še tisto nekaj naših ljudi, ki jih niso uspeli spreobrniti, razseliti, pobesiti, .poklati ali za-strašiti (odvisno od tega, kaj je bilo v določenem času v modi). Ti vrli »demokrati«, ki so danes le nekoliko bolj zavaljeni, oblečeni v skrbno zlikanih »jagersko-zelenih« oblekah s klobučki, okrašenimi z gamsovo dlako na plešastih glavah, so prav tisti »jozelni«, ki so veselo jodlali v tistih prvih letih, ko so se s tanki, »meseršmiti« in dresiranimi psi odpravljali mi-sionariti (kot že nekajkrat v zgodovini) med barbarske Balkance in Slovane sploh. Edina razlika je v tem, da jim danes pravimo neonacisti, takrat pa so jim rekli kar nacisti. Takrat so umirali za svojega Adolfa, danes pa bi bili radi sodobni Uskdki (Avstrijci nekaj dajo na tradicijo), ki naj obvarujejo svobodni svet pred »Jugoslovanskimi nacionalističnimi komunisti«, ki da ogrožajo sicer močno okleščeno, pa vendar v vsem, kar je kaj vrednega, veliko Avstrijo.
Ta čas pa onkraj luže praznujejo dvestoto obletnico svoje revolucije. Kaj smo mi počeli v tem času?
Tam na začetku smo se smejali Linhartovemu Matičku, zardevali ob veselih Vodnikovih, pozneje pa — kdo bi mogel našteti vse, ki so oznanjali, prešteti vse tiste, ki so umrli za tega ali onega cesarja ...
Oni tam čez veliko lužo pa so gradili obljubljeno Koromandijo.
In dandanašnji, ko se klanjamo zelenim in vsem drugim konvertibilnim bankovcem, naj pokažemo duhovno veličino devetindvajsetega novembra. Kaj je tisto brezčasno sporočilo, rojeno iz krvi prezgodaj umrlih Jernejev, ki se spontano prevaja v stotere jezike Babilona konca dvajsetega stoletja?
Prvo tako sporočilo iz bosanskega Jajca je, da bodi jablana tistega, ki jo je posadil in ne onega, ki jo je otresel. Preprosta misel, rojena na klancu siromakov, prelita v učeno pravniško govorico je napovedala, da narodi, živeči vzdolž Jadrana, ne želijo biti več drobiž na bogatinovi mizi.
Drugo. Gospodje, zbrani v slovenski Dragi pri Trstu in vsi drugi klovni in šepetalci v povojni politični komediji: Jugoslovani smo se že pred 33-leti domenili »kdo bo predstavljal narode Jugoslavije kjerkoli in pred komerkoli«.
In še nekaj smo se dogovorili v tistih mrzlih dneh, ko ste nas preganjali po domačih gozdovih: da bo vsak pri nas lahko molil svojega boga, govoril svoj jezik in jedel le to, kar bo sad njegovega dela.
Mar to niso prav tiste zahteve, ki danes s transparenti razžaljenih in zasramovanih naznanjajo, da bo potrebno staremu svetu nove obleke, ukrojene po Marxovi modi.
To, vidiš, bralec je tisto preroško, kar veje iz Jajca.
Le tisti, ki gledajo na zgodovino skozi Mar-xova očala, zmorejo razumeti padec Rima pred 1500 leti, ameriško in ruslko revolucijo in tudi teh naših triintrideset let.
Viktor ŽAKELJ
Osem sodelavcem iu bralcem ob 'IDnevu republike iskreno čestitamo
ROMATI SELJAK
alpina
///
tovarne obutve Uri
VSEBINA SINDIKALNE LIS7M mORE O RAZPOREJANJU DO!\ 1 najnižji osebni dohodek. J najvišji osebni dohodek, I osebni dohodki pripravnikov, J nadomestilo osebnega dohodka I I nadomestilo osebnega dohodka J Jinskih delovnih akcijah, 1 nadomestilo za ločeno iivljenje, ' povračilo stroškov za prihod na I i spodbujanje in organiziranje inoT *ih združenega dela, i nagrade učencem z učno pogodlT \ nagrade študentom in učencem /k I namenska sredstva za stanovanj.t | izobraževanje,
oblikovanje družbeno dogovor j f Vj* porabe, regres za letni dopust,
Kako zagotoviti nemoten potek proizvodnje ob dejstvu, da proizvajamo sezonske izdelke
Da bi to dejstvo popolnoma razumeli, se mi zdi potrebno posebej poudariti, da sezonskega značaja posameznih artiklov tovarna ne more spremeniti in da tudi kupcev ni mogoče prisiliti, da naročil ne bi dajali sezonsko, ampak kontinuirano (neprestano).
Sezonski značaj prodaje, dobavnih rokov in naročil se odraža v tem, da so npr. v posameznih mesecih velike potrebe po proizvodnji tekaške obutve, v nekaterih mesecih pa naročil ni. Isto velja za obutev za ZSSSR, isto za obutev za domače tržišče.
Pomembno pa je, da tako imenovani »mrtvi meseci« niso isti (ne sovpadajo) za tekaško obutev in na drugi strani za lahko obutev za domače tržišče in ZSSR. Prav to dejstvo pa nam omogoča, da s smotrnim kombiniranjem proizvodnje posameznih vrst obutve na posameznih trakovih dosežemo, da bo proizvodnja kljub sezonskemu značaju izdelkov delala vse leto s polnimi kapacitetami (zmogljivostmi).
Če pa hočemo to možnost izkoristiti, potem bomo morali pravilo »specializacija po trakovih za vsako ceno« zamenjali za pravilo »specializacija po trakovih, čim več je to možno« za zapolnitev mrtvih obdobij pa bo potrebno včasih napraviti izjemo.
Da pa bi to pravilo lahko dosledno izvajali in obenem držali plansko disciplino, glede katere so v prejšnji številki odgovorni ljudje jasno in glasno zapisali, da je v Alpini ni (glej »Razgovor za urednikovo mizo« v prejšnji številki) bo potrebno pri vsem našem delovanju kljub togosti, ki jo zahtevata specializacija in planska disciplina, obdržati tudi primerno fleksibilnost (elastičnost), predvsem pri planiranju oz. terminira-nju proizvodnje.
V dokaz, da je taka fleksibilnost kljub na-
sprotnim razmišljanjem nekaterih potrebna, bom za okuse nekaterih morda precej grobo in brutalno navedel dva primera iz alpinske prakse.
Zakaj je bilo nekaj delavcev iz montaže doma 8. in 9. novembra?
vso obutev za sezono pomlad—poletje 1977 za domači trg, to je cca 200.000 parov. Ker je tudi to obutev možno proizvajati na istih kapacitetah kot tekaško obutev ali obutev za SSSR, zato trdim, da bi bilo potrebno vključi-
Pogoj za dobro delo — specializacija
V duhu specializacije je bilo predvideno, da naj bi v teh dneh delavci na tem traku delali ali tekaško obutev ali pa obutev za SSSR. Prednaročil tekaške obutve ni bilo dovolj zgodaj, ker noben kupec ni bil pripravljen v oiktobru 1976 naročiti obutev, katero bo prodajal v sezoni zima 1977-78, kar je tudi razumljivo. Naročil za SSSR za leto 1977 še ni bilo zato, ker se jugoslovanski izvoznik Centrotextil in Sovjetski uvoznik nista mogla sporazumeti glede nivoja cen. Problema kasnitve naročil za SSSR ni občutila samo Alpina, ampak vsi tisti jugoslovanski proizvajalci obutve, ki bodo v letu 1977 izdelali za SSSR 10 milijonov parov obutve. Mislim, da je vsakemu normalno mislečemu človeku jasno, da pri tem problemu glede naročil za SSSR ni mogla Alpina doseči ničesar.
Iz tega stanja so nekateri tovariši zaključili, da v proizvodnji stojimo zato, ker ni navedenih naročil. Jaz pa pravim, da nam zaradi teh naročil ne bi bilo potrebno imeti zastoja v proizvodnji. V trenutku, ko se je govorilo, da ni naročil, je imela proizvodnja naročeno
ti ta naročila. Del teh naročil je bil dan s strani prodaje dne 17. 8. 1976, vsa ostala pa 14. 9. 1976, s tem da so bila 17. 8. 76 dana naročila po vrstah materialov tudi za tiste količine, ki so bile defi-nitivno naročene 14. 9. 1976.
Pri tem moram še poudariti, da so bila naročila za pomlad—ipoletje 1977 dana proizvodnji približno tri tedne do en mesec prej kot v prejšnjih sezonah. Poslovod-ska konferenca je bila namreč toliko prej kot v prejšnjih sezonah, da bi zagotovili dovolj časa za pripravo proizvodnje in nabavo materialov.
Ker je torej proizvodnja razpolagala z zadostno količino naročil in ker so bila ta naročila (cca 200.000 parov za domačo mrežo dana dovolj zgodaj, zato domnevamo, da bi bilo možno s tem zapolniti vrzel in da ni bilo potrebno da proizvodnja stoji. Seveda pa bi bilo potrebno pri planiranju proizvodnje to pravočasno predvideti.
Vprašujem: Ko bi morali v planu proizvodnje začeti s planiranjem naročil tekaške obutve in obutve za SSSR, so brez dvoma ugotovili, da teh
V začetku novembra je bilo v kolektivu precej hude krvi, vprašanj in začudenja ob dejstvu, da je moral del delavcev iz montaže nekaj dni ostati doma. Povsem jasno in pravilno je, da so delavci postavljali številna vprašanja, kaj je vzrok za tako stanje. Vprašanja so bila takale:
—	Ali ni naročil?
—	AH proizvodnja ni pripravljena?
—	Ali ni materialov? ... In podobno.
Da bi stvar pojasnili, je ob tej priliki izšel Informator z ndkako temle pojasnilom:
»zaradi težav z naročili ne moremo začeti s proizvodnjo tekaške obutve in obutve za SSSR, zato bi morali proizvajati na ustreznem traku v montaži obutev za domačo prodajno mrežo, vendar ni izdelanih dovolj zgornjih delov...«
KJE SO KORENINE
Menim, da so korenine tega in podobnih problemov v tovarni precej globlje, kot je bilo moč razbrati iz Informatorja. Ker ima j o taki dogodki za tovarno lahko težke finančne in tudi moralne posledice, se čutim dolžnega, da pojasnim globlje vzroke dogodkov, hkrati pa je moj namen nakazati nekatere svoje poglede in misli o tem, v katerih smereh bi kaza-
lo v prihodnje razmišljati in prilagajati naše delo, da do tega ne bo več prišlo.
Začnimo pri našem proizvodnem programu. Dobro vemo, da je naš proizvodni program širok in raznolik, saj izdelujemo raznovrstno obutev:
—	žensko modno obutev
—	specialno planinsko in delavsko obutev
—	pancarje (težka smučarska obutev)
—	tekaško obutev
—	poleg tega pa imamo v našem (programu še proizvodnjo plastike.
V poletnih mesecih letošnjega leta smo veliko govorili o specializaciji. Dogovorili smo se, da je potrebno vse omenjene skupine izdelkov obdržati, s tem da je proizvodnja predvidela specializacijo po trakovih v montaži, tako da bi se ločeno izdelovale posamezne vrste obutve. Katere so prednosti specializacije, je znano in se v to ne bi spuščali.
Pri uresničevanju tako zamišljene specializacije pa se pojavljajo težave iz enega razloga: vse zgoraj navedene vrste izdelkov so sezonskega značaja. Ker navedene izdelke prodaja sezonsko, prihajajo sezonsko tudi naročila, pa tudi dobavni roki so sezonski. Zato je proizvodnja enkrat bolj in drugič manj obremenjena.
Vlivanje smučarskih čevljev v plastiki
naročil šc ni. Zakaj že tisti trenutek ni nekdo rekel: Kaj sedaj? Takrat je bilo še dovolj časa, da se pripravi proizvodnja za domačo mrežo za pomlad—poletje, saj je bilo pravočasno naročeno 200.000 parov in bi lahko s tem zapolnili vrzel? Dokler pro-izvodja razpolaga s tolikšno maso naročil in ker so bila ta naročila dana dovolj zgodaj, zato ne dovolim trditev: »stojimo zato, ker ni naročil!«
Zakaj smo pri proizvodnji podplatov v začetku novembra kasnili dobavne roke, da so nekateri kupci stornirali naročila?
Za enega od takih primerov zamude roka je odgovorni vodstveni delavec plastike na sestanku glede te problematike dne 6. 11. 1976 ob 12. uii v pisarni tov. direktorja izjavil takole: »Rok smo zamudili zato, ker smo podplate sicer že začeli brizgati, potem pa smo dobili komando, da moramo forme sneti, in začeti z brizganjem za našo proizvodnjo, ker bo drugače montaža stala.«
Šlo je za proizvodnjo obutve za domače tržišče. Ker sem že prej navedel, koliko vnaprej dajemo za domače tržišče naročila, zato vprašujem-
Kako more priti do tega, da dobi plastika naročilo za pete ali podplate za domačo proizvodnjo šele minuto pred dvanajsto, ko pa vendar dajemo naročila obutve za domače tržišče mnogo prej.
Naj na kratko povzamem: na eni strani moramo upoštevati dejstvo, da smo proizvajalci sezonskih proizvodov in da zato tudi naročila dobivamo sezonsko. Na drugi strani moramo upoštevati, da je za nabavo materiala in pripravo proizvodnje potreben določen čas. Iz navedenih primerov pa je razvidno, da je marsikateri problem verjetno rešljiv, če imamo učinkovito in fleksibilno planiranje oz. terminsko načrtovanje proizvodnje.
Toliko v razmišljanje. Razmišljajmo konstruktivno, pa bomo morda prišli do ustreznih zaključkov.
Tomaž Košir
Pika na i
Uredniški odbor mi je predlagal, da naj napišem nekaj o novi organizaciji. Mislim, da je predlog dober. Krog delavcev, ki so o procesu reorganizacije podrobno seznanjeni, kot člani samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, je le sorazmerno ozek in je prav, da preko tovarniškega glasila seznanjamo še širši krog ljudi.
Kljub temu pa mi tokrat gre pisanje težje izpod rok. Pred kratkim je namreč del montaže stal. Prepričan sem, da sva se takrat z marsikaterim delavcem enako spraševala: Zakaj? Kaiko more priti do česa takega? Ali se tako odražajo rezultati reorganizacije?
Kako more priti do česa takega, lahko preberete v članku T. Koširja. Jaz bi rad povedal par besed o povezavi teh dogodkov s procesom reorganizacije. Moram reči, da sem bil tiste dni resnično ogorčen. Tak dogodek je namreč voda na mlin tistim, ki radi porečejo kakšno pikro na račun poti, ki smo si jo izbrali. V dneh, ko se vsi skupaj do skarjnosti prizadevamo za postavitev novega sistema poslovanja in, ko se rezultati že kažejo, nam take napake res niso potrebne. Res pa je, da moramo biti pri presoji pošteni: marsikaj je šele začetega, neutečenega, zato lahko hitro pride do napake. Ista napaka pa se ne sme ponoviti. Ne sme se torej zgoditi, da bi stali, če je bilo pred dvema mesecema znanih 200.000 parov naročil.
O sami organizaciji pa v prihodnji številki.
Martin KOPAČ
Kako odpraviti zastoje v proizvodnji
Vsi, ki posredno in neposredno vplivamo na nemoten potek proizvodnje, vemo, da bo začrtan plan po količini in kvaliteti dosežen le v primeru, če bodo proizvodni obrati svoje postavljene naloge čimbolj nemoteno izpolnjevali.
Vse premalo pa je, da so nekje zapisane dolžno-
jo, da bo do končnega izdelka prišlo s čim manjšimi zastoji, tudi bolj določno precizirani. Tako se bo lahko točno pokazalo na službo, ki je zakrivila, da delo ne poteka tako kot je bilo začrtano.
Veliko je bilo že govorjenja o posameznih zadolžitvah, toda čas bi bil, da preidemo tudi k dejanjem,
sti in naloge tistih, ki naj bi skrbeli za čimbolj tekoče delo v proizvodnih obratih, če jih pa ti dosledno ne izpolnjujejo. Z novim letom se začne delati po novi organizacijski shemi, v kateri so naloge in dolžnosti vseh, ki skrbi-
da bi se vsi mi začeli zavedati svojih dolžnosti — od tistih, ki programirajo prodajo pa do delavca za strojem. Le na tak način lahko omogočimo nadaljnji razvoj in obstoj.
Jaka BOGATAJ
Kolekcija jesen-zima 1976
Sezona jesen—zima zajema čas od septembra do vključno februarja. V tem času odpade največji del prodaje na ženske škornje, ženske nizke in smučarsko obutev. Ženske škornje in nizko večji del prodajamo preko naših prodajaln, smučarsko obutev pa preko engro (na debelo). Po podatkih o prodaji v oktobru kaže, da bo ta kolekcija lahko uspešno zaključena. V prodajni mreži se zelo dobro prodajajo ženski škornji in smo zato že dali manjše dodatno naročilo.
Prodajo smučarskih čevljev delno otežujejo izpolnitve ro. kov izdelave, vendar upamo.
da nam to glede na vremenske razmere ne bo povzročilo velikih zalog.
V prodajni mreži pa proda, jamo tudi obutev drugih proizvajalcev. To so tiste skupine obutve, ki jih sami ne izdelujemo. Prodaja se dobro, tako da lahko rečemo, da je bil izbor kolekcije pravilen, torej smo kupili tisto, kar potrošniki zahtevajo.
Dokončno oceno kolekcije jesen—zima 1976 pa bomo lahko dali ob zaključku sezone, ko bomo videli, koliko nam je ostalo na zalogi in kaj smo prodali.
Sliva Bajt
Referendum - uspešno
Junija 1976 smo na zborih delavcev obravnavali analize o ugotavljanju pogojev za organiziranje temeljnih organizacij združenega dela.
Analize, ki jih je pripravila komisija za izvajanje ustavnih sprememb, so pokazale, da obstojajo vsi pogoji za organiziranje novih temeljnih organizacij združenega dela v obratu Gorenja vas in v oddelku plastike. Na ugotovitve, podane v analizah, v času javne obravnave ni bilo pripomb.
19. 10. 1976 so se analize ponovno obravnavale na zborih delavcev oddelka plastike z orodjarno in šivalnice ter pri-krojevalnice Gorenja vas. Delavci v obratu Gorenja vas so sprejeli sklep, da se šivalnica in prikrojevalnica Gorenja vas izločita iz obstoječe TOZD Proizvodnja obutve 2iri in organizirata kot TOZD Proizvodnja obutve Gorenja vas. Sklepe v istem smislu so sprejeli tudi delavci v proizvodnji plastike ter orodjarni kovinskih in nekovinskih form, s tem, da le ti organizirajo TOZD Plastiko.
Delavskemu svetu TOZD Proizvodnja obutve je bil s teh zborov posredovan predlog, da sprejme sklep o razpisu referenduma za izločitev
navedenih oddelkov iz obstoječe TOZD Proizvodnja obutve in sklep o organiziranju TOZD Plastika.
Referendum je bil 3.11.1976. V obratu Gorenja vas so od 179 delavcev, vpisanih v volilni imenik, »za« sklep glasovali 103 delavci, »proti« pa 40 delavcev;
V oddelku plastike z orodjarno pa je od 114 delavcev, vpisanih v volilni imenik »za« sklep glasovalo 81 delavcev, 10 delavcev pa je bilo »proti«.
Sklep je bil nato posredovan vsem že organiziranim temeljnim organizacijam združenega dela v naši delovni organizaciji. Ko bo postal sklep pravnomočen, bomo pristopili k izvajanju ostalih dejanj konstituiranja, tako da bodo nove temeljne organizacije združenega dela vpisane v register s 1.1.1977.
Marinka TUŠEK
Zakon imamo — kako bo v praksi
Zakon o združenem delu, ki ga sprejema Zvezna skupščina podrobno ureja ustavne določbe iz leta 1974. V obdobju od sprejetja ustave do sprejetja zakona v združenem delu smo imeli kopico zakonov, ki niso bili v vseh pogledih v skladu z novo ustavo, ker so bili sprejeti že
pred sprejetjem le-te, tako da so nastale pri organiziranosti in urejanju medsebojnih odnosov težave, katere pa smo reševali le z oblikovnimi spremembami, medtem ko smo vsebinske spremembe dajali ob stran.
Zakon o združenem delu in pa predpisi, ki mu bodo sle-
Kako bomo rešili prostorsko ureditev posameznih oddelkov v Marketing sektorju
Ce govorimo o prostor, ski problematiki v marketingu, potem morama kot prvi in brez dvoma za marketing prostorsko najtežji problem omeniti skladišča gotovih Izdelkov.
Komisija, ki je bila zadolžena, da pripravi razdelitev prostorov, ki bodo na razpolago potem, ko bo zgrajena nova hala, je odločila, da bo skladišče gotovih izdelkov razpolagalo z naslednjimi prostori:
—	1.000 m! v novi hali,
—	tretje nadstropje stare stavbe — okrog 600 mJ,
—	del pritličja stare stavbe, kjer je sedaj ekspedit in kontrola plastike.
Tako bo za skladišče gotovih izdelkov na razpolaga približno 1.900 mJ prostora. Predvidevamo, da bomo tako lahko opustili večino skladišč izven tovarne, eno ali dve skladišči izven tovarne pa bo potrbeno še obdržati, ker 1.900 m2 verjetno ne bo zadoščalo.
Poleg problematike skladiščnega prostora, ki je najbolj pereča, pa imamo težave tudi s prostori za posamezne oddelke marketinga. Te težave bomo predvidoma rešili takole:
1.	Za vodje programov smo rezervirali sobo, v kateri je bil prej vodja TOZD Prodaja.
2.	Da bi rešili prostorsko stisko v oddelku domače prodaje in odd. analiz prodaje, bosta ta dva oddelka poleg dosedanjih prostorov dobila še sobo, v kateri je bila prej revizija in referent za investicije.
3.	Fakturni odd. bomo preselili v skladišče poleg odpremnega oddelka, katerega bomo nekoliko pre. uredili.
Na ta način bomo dosegli vsaj kolikor toliko znosne delovne pogoje do sredine prihodnjega leta. S selitvijo delov proizvodnje in skladišč v novo halo pa računamo, da se bo prostorska stiska bistveno zmanjšala.
Tomaž KOŠIR
Obravnava osnutka zakona o združenem delu na Colu
Selitve — nujno zlo
dili, (bo jih okrog 200) bodo podrobneje urejali oblike in odnose samoupravnega organiziranja združenega dela.
Zakon o združenem delu je razdeljen na pet delov:
1.	temeljne določbe
2.	družbeno-ekonomski odnosi v združenem delu
3.	samoupravno organiziranje združenega dela
4.	uresničevanje samoupravljanja delavcev v združenem delu
5.	kazenske določbe
V	naslednjih številkah Delo-življenje bom po posameznih poglavjih skušal opozoriti na nove in najpomembnejše določbe zakona o združenem delu.
V	prvem delu v 4. čl. zakona o združenem delu so našteta pomembna načela, ki prepletajo celotni zakon.
ZDRUŽUJEMO SE, DA LAHKO DELAMO SMOTRNEJE
V	socialističnih samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosih dclavci združujejo svoje delo In sredstva, ki so družbena lastnina v njihovem upravljanju, združujejo svoja prizadevanja da:
—	razvijajo in pospešujejo socialistične samoupravne družbeno-ekonomske odnose.
Iz tega načela je razvidno, da je zakon hotel opozoriti vse tiste, ki zavirajo procese integracij do formiranja temeljnih organizacij, delovnih organizacij in njim podobnih oblik, ki so nujne že po sami ustavi.
—	razširjajo in izboljšujejo materialno osnovo združenega dela, izboljšujejo svoj materialni in družbeni položaj ter zadovoljujejo skupne in splošne družbene potrebe in interese.
Ta je prvi zakon, ki govori, da mora delavec delati in to kvalitetno delati in z prizadevnostjo, ki se zahteva od povprečnega delovnega človeka.
—	Povečujejo svoj dohodek in celotni dohodek družbe na podlagi večje produktivnosti svojega in celotnega družbenega dela;
—	družbeno in ekonomsko smotrno upravljajo z živim in minulim delom.
KAKO PA MINULO DELO?
O minulem delu je bilo že veliko govorjenega in tudi napisanega. Zakon prinaša novost, da pripada delavcu tudi po prenehanju (npr. upokojitev) delovnega razmerja pravica do dohodka oz. nagrad. Delovne organizacije bodo morale določiti kako bodo to minulo delo vrednotile in sprovedle v prakso, do tistih, ki v njej delajo in pa do tistih, ki so prenehali z delom, vendar je bil njihov prispevek z minulim delom zelo velik.
—	samoupravno med seboj vsklajujejo in planirajo dela in razvoj gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti.
NI DOVOLJ LE UBOGATI
—	TEMVEČ DELATI
Zakon v tem načelu daje poudarek na aktivnem samoupravnem dogovarjanju. Kdor ne bo sposoben, da se sam z drugimi dogovarja, rešuje
skupne probleme in s tem dosega boljše odnose, se ne bo mogel organizirati. Kdor pa ne bo organiziran, ni sposoben se dogovarjati in iskati skupnih boljših ciljev, se bo moral podrediti zakonu. Vemo pa, da zakon predpisuje za neupoštevanje zakona sankcije.
Zato se moramo vsi čimbolj vključiti v samoupravno sporazumevanje in tako določiti v samoupravnih sporazumih vse tiste določbe, za katere nam daje zakon proste roke, kajti če ne bo sporazuma bo tudi na ta področja posegel zakon, to pa pomeni, da bo tudi celotni dohodek manjši;
— samoupravno določajo pogoje za delo ter pridobivanje in delitev dohodka.
To načelo zahteva, da mora vsako povezovanje imeti svoj cilj, ki pa mora biti podrejen družbenoekonomskemu cilju, tako da se lahko delavci organizirajo v oblike, ki jih določa ustava podrobneje pa zakon o združenem delu.
Daniel VEHAR
Boljši stroji, večja produktivnost
razgovor za urednikovo mizo — razgovor za ure
na temo KAJ VAM POMENI SREDNJEROČNI PROGRAM DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA TOVARNE.
V razgovoru so sodelovali:
Pavel Miklavčlč Iz obrata Gorenja vas, Anica Rampre Iz šivalnice, Pavel Dolenc Iz plastike, Marica Firšt Iz delovne skupnosti skupnih služb in Stana Jereb iz prodajalne škofja Loka. Razgovor sta vodila Vladimir Pivk in Martina Gregorač. Zapiske je pripravila Silva Pišek.
1. vprašanje
Kaj vam pomeni srednjeročni program družbenoekonom. skega razvoja tovarne in kaj od njega pričakujete za večjo socialno varnost delavcev?
Pavel Miklavčlč:
Mislim, da srednjeročni program Alpine zavzema zelo veliko področje vsestranske dejavnosti — od razvoja do kupca.
Zato se bo treba zelo zavzeti, če bomo hoteli, kar je v programu začrtano, doseči. Vendar pa menim, da vsega kar zajema program ne bo mogoče uresničiti. Poudaril bi, da je potrebno, da je vsak delavec seznanjen s programom, potrebno mu ga je ob-jasniti, tako da bo vsak vedel za kaj gre. Vsak bo imel sliko o svojem kolektivu in delu in če se bo vsak zavedal, kaj je njegova dolžnost, mu bo materialni obstanek zagotovljen. Srednjeročni program bi morali vsi vzeti resno — od direktorja do delavca, kajti le tako bomo lahko prišli do leta 1980 do zastavljenih si ciljev.
Pavel Dolenc:
Program je vodilo za bodočo petletno obdobje naše tovarne. Vendar pa je že prvo leto izgubil svojo smer. Govorilo se je, da bo plastika predstavljala nek preobrat v zgodovini Alpine, vendar do danes nismo osvojili svojega artikla razen podplatov.
Anica Rampre:
Zdi se mi prav, da se zares zavzamemo, da bi tako izpolnili vse naloge, ki smo si jih začrtali. Potrebno pa je, da se bolj prisluhne delavcu kot se je do sedaj. Npr. delavka z dvajsetletno prakso, kvalificirana je še vedno ocenjena v najslabši grupi. Mislim, da si v dvajsetih letih nabereš toliko prakse, da bi lahko bil v boljši grupi. Nič se ne čudim, da kvalificirane delavke odhajajo iz šivalnice in si iščejo boljšo zaposlitev. Tukaj res ne moreš priti nikamor, norme so take, da jih pri nekaterih del. operacijah ni mogoče dosegati, tudi take delavke ne, ki imajo veliko prakso. Kaj bo čez nekaj let? Kje bomo dobili delovno silo? Vprašanje po gornjih delih bo sigurno, toda kaj bo, če ne bomo dobili delovne sile. Ali bomo vedno uvažali, čeprav imamo doma za to delo kvalificirane delavke.
Pri nas v šivalnici je precej takih mater, ki bi rade dale
otroke v varstvo, pa to ni mogoče zaradi izmen. Potrebno je, da se takim delavkam ugodi, da delajo samo dopoldan.
Delavci smo vedno razumeli razne probleme ,doumeli pa jih nikoli.
ta ugotovitev zelo huda in se je ob tem potrebno zamisliti in seveda poiskati pravo pot oz. svetlo točko k zmanjšanju zalog. Treba bi bilo tudi razčistiti plan (kaj bodo izdelovali, da bodo potrošniki rajo 'kupovali, seveda kakšno obutev in ob kakšnem času bo plan izdelave tudi izdelan). Potrebna je notranja organizacija od vodilnih delavcev navzdol in tudi boljša povezanost z delavci samimi.
2. vprašanje:
Kaj predlagate, da bi se v
praksi moralo spremeniti in
Kar se tiče naše TOZD Plastika: imeti moramo dobrega vodjo TOZD, dobre medsebojne odnose, zainteresiranost za delo, pravilen razvoj plastike, pravilna naročila, da bo delo pravilno planirano.
Anica Rampre:
Stremeti je treba po boljšem vrednotenju dela, po nagrajevanju po delu, po praksi.
Marica Firšt:
Posebnega predloga, ki bi se nanašal na našo službo, nimam. Vsekakor pa se bo
moral srednjeročni program prilagoditi novim spremembam, ki se pokažejo med poslovanjem in z organizacijo novih TOZD.
Stana Jereb:
V	naši poslovalnici imamo zelo majhen lokal, ki je natrpan s čevlji, tako imamo zelo težke delavne razmere. Menim, da bi bila potrebna adaptacija, kar bi omogočilo boljše delovne razmere.
V	proizvodnji, mislim, da so trn v peti režijski delavci, tisti, ki pa že so, naj vsaj delajo pozitivno. Tolikokrat se vprašam, zakaj je toliko »škart« obutve? Kje je vzrok temu?
—	Morda nesposobnost odgovornih delavcev-tehnologov.
—	Morda premalo kvalificL rane delovne sile.
—	Zakaj nastajajo ozka grla?
Dotaknila bi se tudi normiranja, ki mislim, da ni urejeno po enakih kriterijih — po TOZD. Tudi osebni dohod, ki niso usklajeni med posameznimi oddelki — recimo šivalnica, montaža, režija itd.
Nikoli nam ni bilo povedano, kdo je kriv, odpovedati pa smo se morali mi delavci.
Izobraženci so prihajali v Alpino in odhajali s prakso, ki so si jo pridobili pri nas. Delavec pa lahko dela 25 let in je v najnižji plačilni grupi kot da ne ve nič.
Marica Firšt:
Srednjeročni program druž-beno-ekonomskega razvoja tovarne je prav gotovo pomemben dokument, saj bomo s tem programom sprejeli cilje našega poslovanja in delovanja do leta 1980.
Danes si že vsak posameznik postavlja cilje, ki naj jih doseže — torej planira svoje osebno življenje. Zato je razumljivo, da proizvodnja v takem kolektivu kot je naš ne more teči nenačrtno. Če je postavljen plan, potem tudi lahko kontroliramo uspeh, sicer se tega ne da.
Pravilno je, da srednjeročni program zajema tako rast proizvodnje, kot tudi družbeni standard zaposlenih. Mislim, da je vsem poznano, da so zaposleni tem boljši delavci, čim hitreje se rešujejo problemi kot so: stanovanje, prehrana, prevozi, rekreacija in drugi socialni problemi.
Prav se mi zdi, da srednjeročni program zajema tudi štipendijsko politiko, saj si s tem zagotovimo šolan kader.
Stana Jereb:
Povečan obseg proizvodnje, nova izdelava za tržišče in seveda s tem v zvezi raziskava tržišča, ki v Alpini še ni razvita.
Morda preusmeritev proizvodnega programa za boljšo prodajo artiklov, s tem, da bi se znatno zmanjšale zaloge izdelkov, saj so se zaloge gotovih izdelkov povečale kar za 13 milijard. Mislim, da je
vključiti v srednjeročni program tovarne in vaše bodoče temeljne organizacije oz. službe?
Pavel Miklavčlč:
V srednjeročnem programu Alpino niisem zasledil tega, kako bi do leta 1980 starejše delavce prekvalificirali — kakšen bi bil način za pridobitev kvalifikacije. Tega v programu n't. V srednjeročnem programu tudi ni zapisano, kaiko bi starejšim delavcem, ki delajo na normi, omogočili delo na drugem delovnem mestu. Starejši človok ne more ostati na normi, ker se recimo po 25 letih dela zmanjša njegov delovni učinek in bil tako prikrajšan pri osebnem dohodku.
Kot vemo, bo po novem letu naš obrat samostojna TOZD. Srednjeročni program bo pri nas treba vzeti še bolj resno kot v matičnem podjetju, saj pri nas še nimamo toliko izkušenih strokovnjakov. Ce bo prišlo do problemov, jih bomo morali skupno reševati, kajti le v slogi je moč. Pri nas v obratu Gorenja vas je še veliko nekvalificirane delovne sile in bo zato potrebno poiskati primeren način, kako bi ti do lavci pridobili kvalifikacijo.
Pavel Dolenc:
Pot je začrtana, vendar jo bo potrebno nekoliko spremeniti posebno pri izdelavi čevljev. Morali bomo izdelovati drugo obutev, npr. moško, kar naše prodajalne potrebujejo. Zdi se mi, da je nesmiselno delati toliko ženskih čevljev in imeti zalogo, kot če bi delali vse artikle in bi tako gotovo imeli manj. še zaloge.
Iz nabiralnika
Ob nedavnem obisku rojstnega kraja, mi je prišla v roke tudi 11. številka vašega glasila Delo-življenje. Med ostalimi članki sem z veseljem prebral tudi prispevek turističnega društva, v katerem so rezultati natečaja o ureditvi okolja, cvetja in vrtov. Nimam namena kritizirati, ampak bi v zvezi s tem ocenjevanjem dal samo svoje mnenje in verjetno še mnenje marsikaterega Žirovca, ki se večkrat vozi skozi naselje v »Umagu«. Temu naselju je bilo podeljeno priznanje kot eno najlepše urejenih sosesk. To priznanje prav gotovo tudi zasluži. Moti me samo to, da je prav na križiščih tega naselja najbolj nevarno za udeležence v cestnem prometu, kajti križišče je zaradi zelenja in visokih živih mej tik ob robu ceste dokaj nepregledno. Na to je bila komisija verjetno premalo pozorna. Dejstvo je, da je prvo varnost človeka, nato pa okolje in lepota.
Druga stvar, ki me še moti po posameznih nase-
seljih v Žireh; vidim, da si lastniki lepih stanovanjskih hiš tik do ceste zidajo betonske škarpe. Res imajo nekateri smisel za lepoto in tudi denar za drag kamen, toda vprašanje je, kako boste v slučaju velike snežne ujme ali ob srečevanju dveh vozil po takšnih ozkih ulicah plužili sneg in reševali promet. Vprašanje pa je verjetno tudi, če imajo vsi ti lastniki dovoljenje s strani upravnega organa občine ali krajevne skupnosti.
Se enkrat bi poudaril, da ni namen tega prispevka v nabiralnik, da bi kritiziral, ampak je sestavek v premislek vam, ki tam živite in delate.
Turističnemu društvu pa želim veliko uspehov pri nadaljnjem delu za poživitev turizma v Zireh, ki lahko prinese v bodočnosti tudi gospodarski napredek v kraju. Verjetno bo dal kdo odgovor in pojasnilo na moj prispevek.
Zlrovec
Predlog delovnega koledarja za leto 1977
Se mesec dni in stopili bomo v leto 1977. Za nas, ki združujemo svoje delo v okviru OZD Alpine, je važno, kakšno bo naše poslovno leto, kako bomo delali in kakšni bodo naši uspehi?
Delovni koledar je »vozni red«, po katerem naj bi načrtovali naše delo in rekreacijo. Večkrat se pritožujemo, češ, kaj nam je delovni koledar sploh potreben, ko pa med letom pride do raznih sprememb. Delo na prosto soboto ali v času planiranega dopusta. Vendar se moramo zavedati, da spreminjanje koledarja ni interes posameznikov, ampak to narekuje največkrat »višja sila«, to pa pogojuje tudi uspeh delovne organizacije.
Na kratko nekaj bistvenih izohdišč in sestavin predloga delovnega koledarja za leto 1977.
Mesečno bo tudi v prihodnjem letu 23 delovnih dni. Število delovnih dni se zmanjša za zakonsko določeno število državnih praznikov. Izjema je samo februar, ker bomo delali samo 22 delovnih dni. Manjkajoči dan pa bomo nadoknadili v marcu in sicer 1.marca. Zato bo v marcu dejansko 24 delovnih dni.
Kolektivni dopust bomo koristili v dveh etapah in sicer delno ločeno za oddelek lahke in športne izdelave. Načrtovanega kolektivnega dopusta po delovnem koledarju je 15 delovnih dni. Tako, da ostane 1 dan dopusta delavcu za osebne potrebe. To je zlasti koristno za tiste delavce, ki imajo najmanjše število dni dopusta.
Dopust bi koristili takole:
Lahka izdelava — v aprilu 3 dni — zaradi praznovanja 30-letnice obstoja naše tovarne in sicer 28.—30. aprila.
V	juliju pa še ostalih 12 dni v času od 15.—31. julija.
Športna izdelava — bi kolektivni dopust koristila
v I. etapi 9 dni in sicer:
— v aprilu 3 dni od 28.—30. aprila, ko bomo praznovali 30-letnico Alpine; dopust bi nadaljveali še 6 dni v maju od 4.—10. maja, tako da bi se podaljšali prvomajski prazniki.
II. etapa dopusta pa je planirana za športno izdelavo v juliju in sicer od 25.—31. julija.
Takšno delitev dopusta je narekovala praksa, ker vemo, da je prav športna smučarska obutev sezonskega značaja in so najvažnejši meseci za odpremo kontejnerjev junij, julij in prva polovica avgusta.
V	predlogu delovnega koledarja je upoštevana želja večine delavcev, da se na delovno soboto dela samo dopoldne.
Kdaj dela posamezna izmena ali ostale službe ob delovnih sobotah, je določeno v koledarju s posebnimi oznakami.
Novost v predlogu delovnega koledarja je tudi rezervacija določenega števila prostih sobot za morebitno nadurno delo, če bi to narekovala proizvodnja in izvozna naročila.
V	navedenih sobotah bi lahko posamezne izmene in službe delale tudi za solidarnost, ki je zakonsko sprejeta ali dneve, katere bi samoupravno sprejeli za dvig družbenega standarda v kraju.
Vladimir PIVK
Samoupravno kronika
Kadrovske novice
V mesecu novembru so nastopili delo naslednji delavci: Ivan Petrovčič v orodjarni plastike, Roman Krvina in Stanko Oblak v oddelku plastike, Marija Košir v marketing sektorju ter Franc Mlinar, absolvent ekonom, fakultete kot pripravnik. V obratu Gorenja vas je nastopil delo mehanik Anton Miklavčič. V prodajni mreži so nastopili delo Manica Gregorka v prodajalni III, Ljubljana, Marjan Vidic v Varaždinu, Sto-jan Demonja v Zgb IV, ter Predrag Tanasič kot poslovodja v prodajalni ALPINA Vinkovci.
Z delom so prenehali Vida Kavčič, Andreja Trček in Pavla Mur v šivalnici, Iztok Kolenc, RCA, Jožefa Naglič in Otilija Strel finančna služba, ter Alojz Starman, vodja mehanične delavnice.
SKUPNI DELAVSKI SVET
1. Potrdi se zapisnik zadnje seje
2. Pristopi se k Samoupravnem sporazumu o ustanovitvi zavarovalne skupnosti Triglav. V tej interesni skupnosti nas bo zastopal delegat Stane Car.
3.	Sprejme se Samoupravni sporazum o združevanju sredstev v letih 1976—1980 za pokrivanje dela stroškov infrastrukture ŽTP Ljubljana.
4.	Pristopi se k podpisu Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju kluba samoupravljavcev.
5.	Direktor in Viktor Ža-kclj se pooblaščata, da glede Čevljarskega šolskega izobraževalnega centra Ziri, zastopata tako staliče da ta šola kljub velikim pritiskom kranjske, ostane v našem kraju in še naprej prispeva kvalitetne kadre in v bodoče druge profile izobraževanja Prav tako se pooblaščata Anton Klemenčič, član izvršnega odbora in Stanko Mriak, član izobraevalne skupnosti, da se dogovarjata in podpirata izoblikovano stališče.
6.	Delavski svet se soglasno strinja z odločbami ki jih je izdal direktor nekaterim delavcem v skupnih službah, soglasno in brez pripomb po trjuje tudi poročilo direktor, ja o nadaljnjem delu v zvezi z novo organizacijo.
7.	Potrdijo se tudi pogoji, oziroma nova rabatna politika za grosistično prodajo obutve na domačem tržišču.
8.	DS je potrdil predlog popustov pri prodaji smučarske obutve za nekatere kategorije tekmovalcev.
9.	Potrdi se predlog razpisne komisije, da se na delovno mesto SEF SPLOSNO-ORGANIZACIJSKEGA sek. torja imenuje Viktor ža-
kelj, ki izpolnjuje vse pogoje-
9.	V zvezi z odpovedjo delovnega razmerja Ivana Capudra, je DS sprejel sklep, da se mu odobri le maksimalni odpovedni rok.
10.	SDS je nato potrdil naslednje sklepe komisije za nagrajevanje:
—	delovno mesto »vodja pravne službe« se vpiše v 3. skupino režijskih delovnih mest in sicer pod številko 3. 0. 10.
—	V sporazum o delitvi sredstev za OD se vnesejo naslednje spremembe: črta se šef splošne službe in šef tehnične službe in se vpiše šef splošno-organizacijskega sektorja, šef finančno-računo-vodskega sektorja, šef tehničnega sektorja in šef marketing sektorja, v 2. plačilno skupino režijskih delovnih mest.
V 11. skupino delovnih mest v proizvodnji se vpiše nova delovna operacija »namestitev Okvirjev ročno na podplate«.
—	Črta pa se 81. člen Sporazuma, ki določa, da se začetna postavka vodij TOZD Proizvodnja, oz. Prodaja, določi po drugi plačilni skupini, povečani za 10%.
11.	Po izvršenem cepljenju proti gripi se plača račun Združenemu zdravstvenemu domu Kranj.
12.	Stroški šolanja na administrativni šoli se povrnejo tudi našim delavkam iz proizvodnje. Glede dela v po. poldanski izmeni pa je DS mnenja, da se tem de'avkam omogoči delo dopoldne le kadar je to tehnološko možno, če pa bi se pokazala potreba, pa so delavke dolžne priti na delo popoldne.
13.	Poiskati in preveriti je potrebno tiudi vse pogodbe o šolanju tistih, ki študija ni-
i končali in jim postaviti rok. Vse tiste, ki pa še študirajo in pogodb še nimajo, jih je potrebno zavezati.
14.	Potrdi se rezultat ankete o razporeditvi delovnega časa in sicer: dopoldanska izmena začne z delom ob 6.00 in konča ob 14.00, popoldanska izmena pa začne ob 14.05 in konča ob 22.05.
Cas začne veljati s 1. 11. 1976.
Sprejme se tudi sklep da garderobnih omaric ni dovoljeno zaklepati.
15.	Potrdi se predlog za nabavo 10 miz, stolov in omar, ki bi jih nabavili po potrebi.
16.	Za namestnika predsednika SDS je bil imenovan Zoran Kopač.
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu je imelo 10 redno sejo dne 12.11.1976. Odbor je potrdil odločitev Marte Frelih, da želi ostati na delovnem mestu kontrolor polizdelkov v oddelku plastike. Na delovno mesto kontrolor v šivalnici je razporedil Ivanko Tavčar, za kontrolorja v šivalnici v Gorenji vasi je bila razporejena Francka Pustovrh. Odbor je razporedil delavce v RCA ob upoštevanju izpraznjenih delovnih mest: Petra Dolenc za organizatorja, Miluško Žakelj za samostojnega programerja, na delovna mesta programer pa se po uspešno opravljenem pripravništvu razporedita Mo-horič Tatjana in Anica Homec. Odbor je razpravljal tudi o drugih razporeditvah in odločil. Živadin Disič se razporedi kot vratar I, Justin Jože kot dodatni vratar, za stražarja pa je bil razporejen Anton Jalšovec. Odbor je pregledal še novo vložene prošnje za delo, ter odpoved delovnega razmerja ter o njih ustrezno rešil. Odbor je bil seznanjen še z nekaterimi kadrovskimi vprašanji ter jih vzel na znanje.
V	obratu Gorenja vas je prenehala z delom Cilka Kavčič.
V	prodajni mreži so prenehali delo: Razija Starčevič, Zgb IV, Dušanka Čakalo, Sisak ter Mihajlo Brkovič, poslovodja v prodajalni Vinkovci.	FA
Poročili so se:
Mojca Bogataj, obrat žlrl ter Nevenka Bizjak, obrat Col.
v* Gradnja hale poteka po planu
Dolgoletnim članom našega kolektiva Vidi Kavčič, Alojzu Starmanu in Pavli Mur želimo ob odhodu v pokoj še vrsto let trdnega zdravja, zadovoljstva in čimbolj šega počutja.
Kako poteka gradnja proizvodno-skladiščne hale
Gradnja proizvodno-skladiščne hale, ki se je pričela graditi v mesecu juniju poteka po zastavljenem terminskem planu. Zaključujejo se dela na montaži betonske konstrukcije in pokrivanju hale, tako da bo zaključena takoimenovana III. faza gradnje.
Vsa ostala dela, ki so potrebna za dovršitev hale, bo treba nadaljevati z isto dinamiko dela, čeravno so določene težave okrog obrtniških in investicijskih del.
Držati se bo treba zastavljenega terminskega plana da bomo lahko oddali objekt investitorju do dogovorjenega roka.
Vodja gradbišča: Jože GUZELJ
Nekatero določila sindikalne liste zn leto 1977
Tokrat objavljamo nekatere predloge določil sindikalne liste za leto 1977. Oglejte si jih in razmislite ...
1.	OSNOVE ZA OBLIKOVANJE SISTEMA DELITVE
SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE PO DELU
IN REZULTATIH DELA
(1)	Delavec pridobiva osebni dohodek na osnovi delovnega prispevka, ki ga je dal s svojim tekočim delom in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi k dohodku temeljne in druge organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti in k celotnemu družbenemu dohodku.
(2)	Prispevek delavca k delu se ugotavlja zlasti v odvisnosti od zahtevnosti dela, odgovornosti pri delu, razmer, v katerih delavec dela, delovnega učinka, kakovosti dela, prihrankov doseženih pri delu, izrabe delovnega časa ter sredstev in rezultatov novatorstva in racionalizacije.
(3)	Delavci se morajo v temeljnih organizacijah združenega dela kakor tudi v samoupravnih sporazumih dejavnosti oziroma sporazumih, ki so jih sklenili z delavci v drugih temeljnih organizacijah, s katerimi so združili delo in sredstva, dogovoriti o skupnih osnovah in merilih za uresničitev načela delitve po delu in rezultatih dela.
(4)	Osnove za oblikovanje sistema delitve sredstev za osebne dohodke po delu in rezultatih dela, ki so sestavni del celovitega sistema pridobivanja in razporejanja dohodka, so predvsem:
a)	Planiranje dela: letni program dela je osnova za razdelitev konkretnih delovnih zadolžitev delavca (kaj, kako in do kdaj) ali skupine delavcev za krajše časovno obdobje, denimo mesečno ali trimesečno, odvisno od vrste in zahtevnosti naloge. Razporeditev nalog in sprejetih odgovornosti med delavci temelji na sistemizaciji delovnih mest. Sistemizacija delovnih mest mora biti usklajena z letnim programom dela.
b)	Spremljanje dela: spremljati je potrebno izpolnjevanje delovnih zadolžitev glede na kakovost, količino in gospodarnost dela po istih osnovah oziroma standardih, kot so planirane.
c)	Ugotavljanje prispevka delavca k delovnemu rezultatu:
za ugotavljanje prispevka delavca k delovnemu rezultatu je potrebno v naprej določiti kriterije in merila ocenjevanja delovne uspešnosti; kriteriji morajo biti prilagojeni značilno, stim in pomembnostim delovnih opravil posameznega delavca, prek katerih lahko delavec na svojem delovnem mestu neposredno vpliva na delovni rezultat. Ti kriteriji so zlasti:
—	Za kvaliteto dela:
Pri pretežno programiranem proizvodnem delu, denimo količina izmeta, obseg in vrsta reklamacij, izpolnitev roka izdelave;
Pri ustvarjalnem delu, denimo uporaba znanstvenih in tehničnih dosežkov, samostojnost pri delu, izvirnost predlogov, prilagajanje zahtevam domačega in tujega trga ter odkrivanje novih prodajnih možnosti, hitrost obračanja surovin oziroma zalog, izpolnjevanje časovnih rokov.
—	Za gospodarnost dela:
Denimo poraba materiala, poraba energije, število popravil, remontov in vzdrževanja delovnih naprav, izkoristek delovnih sredstev in delovnega časa, obseg in učinek inventivne ter racionalizatorske dejavnosti in drugih opravil, ki vplivajo na povečanje dohodka.
—	Za količino dela:
Obseg opravljenega dela glede na dogovorjene normative in intenzivnost pri delu.
č) Metodologija merjenja in postopek ugotavljanja delovne uspešnosti: kriterijev kvalitete, gospodarnosti in količine dela ni mogoče uporabiti, ne da bi vnaprej določili metode merjenja in postopka njihovega ugotavljanja; organizacija spremljanja dela mora biti takšna, da omogoča merjenje prispeva merjenje prispevka delavca k delovnemu rezultatu.
2.	OSEBNI DOHODEK IZ MINULEGA DELA
(1)	Minulo delo delavcev obsega sredstva za proizvodnjo in se izraža v ustvarjenem dohodku. Minulo delo je torej rezultat poslovanja, investiranja (vlaganja) v osnovna in obratna sredstva, prihrankov pri materialnih oziroma poslovnih stroških, boljšega izkoriščanja obstoječih zmogljivosti, uspešnih dejavnosti, uspešnosti združevanja dela in sredstev kot tudi rezultat drugih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov.
(2)	Ugotavljanje in delitev osebnih dohodkov iz minulega dela je sestavni del ugotavljanja celotne delovne uspešnosti in s tem sestavni del sredstev za osebne dohodke, oblikovanih po merilih samoupravnih sporazumov v okviru ustvarjenega dohodka.
(3)	Razmerje v osebnem dohodku na račun minulega in na račun sedanjega (tekočega) dela oblikujejo temeljne organizacije združenega dela in druge delovne skupnosti v skladu s samoupravnim sporazumom. Pri tem upoštevajo zlasti svoje in primerjalne kazalce o:
—	dohodku,
—	poslovnem skladu,
—	akumulaciji,
—	rentabilnosti,
—	drugih rezultatih gospodarjenja in vplivih na uspešnejše poslovanje.
Osebni dohodek iz naslova minulega dela povečujejo ali zmanjšujejo delavci v temeljni organizaciji združenega dela in v drugi delovni skupnosti skladno z ustvarjenim dohodkom. Ce so iz naslova minulega dela ustvarjena večja sredstva kot v minulem letu, presodijo delavci, kolikšen del teh sredstev bodo vložili v nadaljnji razvoj svoje temeljne organizacije ali pa jih združili z delom in sredstvi drugih organizacij.
(4) Za merjenje delavčevega konkretnega delovnega prispevka iz naslova minulega bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela v svojih samoupravnih splošnih aktih določili ustrezna merila kot denimo:
—	Delež delavčevega prispevka pri gospodarjenju in uprav-ljanju z minulim delom;
—	delovna doba kot odraz delavčevega prispevka k ustvarjenim sredstvom družbene reprodukcije;
—	evidentirani obseg sredstev za vlaganje, katerim se je delavec v preteklosti odrekal na račun svoje osebne in skupne porabe.
3.	NAJNIŽJI OSEBNI DOHODEK
(1)	Najnižji osebni dohodek je ekonomska kategorija, ki zagotavlja delavcu materialno in socialno varnost.
(2)	Najnižji osebni dohodek delavca, ki opravlja najenostavnejši dela in dela poln delovni čas ter dosega normalni poslovni uspeh in dela v normalnih delovnih razmerah, znaša najmanj 60 % poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu, kot ga ugotovi in objavi zavod SR Slovenije za statistiko v Uradnem listu SRS.
(3)	Normalni delovni uspeh delavca pomeni dosežen stoodstotni individualni učinek delavca ob sočasno doseženem normalnem (planiranem) poslovnem uspehu udeleženca, kot je opredeljen v samoupravnem splošnem aktu na osnovi samoupravnega sporazuma dejavnosti.
(4)	V tako oblikovano višino najnižjega osebnega dohodka niso všeti dodatki za: nadurno delo, nočno delo, delo na dan nedelje, delo na dan zveznega in državnega praznika ter dodatki za nadpoprečne, težje delovne razmere.
Predlagane spremembe in dopolnitve pod prvo in drugo alineo so nastale predvsem zaradi boljšega razumevanja besedila. Besedilo, ki je predlagano za črtanje, je nepotrebno, ker je smiselno vsebovano že v odstavku (2) in (3).
Na koncu določila te točke smo smatrali, da je glede na pogosta vprašanja, kaj se šteje v najnižji osebni dohodek in kaj ne, potrebno to opredeliti. Navedeni dodatki so sicer všteti v poprečnem osebnem dohodku na zaposlenega v SR Sloveniji. Zaradi tega pa je med drugim družbeno dogovorjena višina najnižjega osebnega dohodka tudi nižja od doseženega poprečja v republiki. Ker je hkrati najnižji osebni dohodek tudi izhodišče za vrednotenje rezultatov najenostavnejšega dela, ki je določen v samoupravnem sporazumu dejavnosti, bi bili delavci v svojem rednem delovnem času, če delajo v izmeni, se pravi tudi ponoči in deljen delovni čas, v neenakopravnem položaju z delavci, ki v svojem rednem delovnem času takega dela ne opravljajo. Izhodišče pa je (ob dogovorjenem uspehu organizacije združenega dela, upoštevaje 100-odstotni doseženi individualni uspeh) enako za vse delavce.
4.	NAJVIŠJI OSEBNI DOHODEK
(1)	Najvišji osebni dohodki morajo biti tako kot drugi osebni dohodki odvisni od individualnih uspehov delavcev glede izpolnjevanja nalog na sistemiziranem delovnem mestu ter od
uspešnosti delovanja temeljne in druge organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti.
(2)	V družbenem dogovoru o razporejanju dohodka v občini se udeleženci dogovorijo o enotnih kazalcih, po katerih bodo periodično obravnavali izplačila najvišjih osebnih dohodkov. Pri tem ocenjevanju upoštevajo podatke službe družbenega knjigovodstva o izplačanih najvišjih osebnih dohodkih in po potrebi ukrepajo Za odpravljanje neskladij in nezakonitih pojavov v njihovem gibanju.
5.	VREDNOTENJE DELOVNE DOBE
(1)	Dokler se za delitev osebnih dohodkov ne izdelajo kriteriji po 2. točki te liste, lahko navjišji možni odstotek vrednotenja delovne dobe znaša:
Najvišji možni odstotek od obračunske mesečne osnove ali dosežene me-Delovna doba	sečne akontacije osebnega
dohodka delavca Nad 1 do 5 let	1
nad 5 do 10 let	2
nad 10 do 15 let	4
nad 15 do 20 let	6
nad 20 do 25 let	8
nad 25 do 30 let	10
nad 30 do 35 let	12
(2)	Del osebnega dohodka po delovni dobi ne gre upokojencem, ki so se upokojili s polno pokojninsko dobo, pa so si ponovno pridobili lastnost delavca v združenem delu ter prejemajo pokojnino.	(Nadaljevanje na 8. strani)
S hitrimi koraki se približujemo jubilejnemu letu našega delovnega kolektiva.
Naslednje leto praznujemo 30-letnico ustanovitve naše delovne organizacije.
Praznovanje želimo popestriti in vključiti v praznično razpoloženje 9. usnjariado delavcev-Sportnikov usnjarske, čevljarske in usnjarsko-predelovalne industrije.
Športne igre postajajo tradicionalne, saj bodo drugo leto devete po vrsti. Vsako leto jih prireja druga delovna organizacija.
Čevljarska in usnjarska industrija je kmalu po vojni začela organizirati tekmovanja v smučanju, letos bodo že 25. po vrsti, ki jih organizira »Peko« Tržič, toda žal tudi zadnjič.
Pred nami |e Usnjariado 1977
Tako se je porodila želja po letnih športnih igrah, .ki so za organizacijo manj zahtevne kakor zimske, posebno za nas, ki nimamo primernih terenov.
Da bi športne igre nemoteno potekale, smo ustanovili organizacijski odbor usnja-riade. V ta namen smo povabili k sodelovanju delovne organizacije naše panoge, da skupaj določimo način in zvrsti tekmovanja. Dogovorili naj bi se tudi za datum, ki bi bil predvidoma sredi junija prihodnjega leta.
Tekmovali naj bi v naslednjih disciplinah: mali nogomet, namizni tenis, streljanje z zračno puško — moški in ženske, šah in balinanje.
Športne igre na usnjariadi 1977 naj bi prispevale svoj delež k praznovanju naše 30. obletnice delovne organizacije in dobremu razpoloženju ter zbliževanju vseh delovnih športnikov 125. panoge.
Pavel žakelj
let
tovarne obutve žiri
Sindikalna lista
(Nadaljevanje s 7. strani)
6.	NOČNO DELO
(1)	Za delo v nočnem delovnem času gre delavcu dodatek v višini najmanj 35 % in največ 50 % obračunske osnovne ali dosežene akontacije osebnega dohodka za poln delovni čas.
(2)	Ce temeljna ali druga organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost določi dodatek za nočno delo v enakem denarnem znesku za vse delavce, se v prvem odstavku te točke predvideni odstotek uporabi za izračun skupnega zneska, namenjenega za dodatke za nočno delo.
(3)	Za nočni delovni čas se šteje čas od 22. do 5. ure naslednjega dne oziroma do 6. ure zjutraj, če se to ujema z nočno delovno izmeno.
(4)	Udeleženci določijo v samoupravnem splošnem aktu konkretno višino odstotka iz te točke.
Spremembo spodnje višine tega odstotka s 30 °/o na 35 % predlagamo zaradi že sprejetega stališča, da se bodo razponi v sindikalni listi iz leta vleto zoževali.
7.	DELO NA DAN NEDELJE
(1)	Za delo na dan nedelje gre delavcu dodatek v višini od 35 % do 50 % obračunske osnove ali dosežene akontacije osebnega dohodka za poln delovni čas.
(2)	Ce temeljna ali druga organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost določi dodatek za delo na dan nedelje v enakem denarnem znesku za vse delavce, se v prvem odstavku te točke predvideni odstotek uporabi na izračun skupnega zneska, namenjenega za dodatke za delo na dan nedelje.
(3)	Ta dodatek gre pod enakimi pogoji tudi učencem poklicnih šol ter študentom in učencem na praksi.
(4)	Udeleženci določijo v samoupravnem splošnem aktu konkretno višino odstotka iz te točke.
8.	DELO NA DAN ZVEZNIH IN REPUBLIŠKIH PRAZNIKOV
(1)	Za delo na dan zveznega ali republiškega praznika gre delavcu poleg zakonsko določenega nadomestila in akontacije osebnega dohodka za opravljeno delo na ta dan še dodatek v višini 50 % obračunske osnove ali dosežene akontacije osebnega dohodka za poln delovni čas.
(2)	Ce temeljna ali druga organizacija združenega dela oziroma delovna skupnosti določi dodatek za delo na dan zveznega ali republiškega praznika v enakem denarnem znesku za vse delavce, se v prvem odstavku te točke predvideni odstotek uporabi za izračun skupnega zneska, namenjenega za dodatke za delo na dan zveznega ali republiškega praznika.
(3)	Ta dodatek gre pod enakimi pogoji tudi učencem poklicnih šol ter študentom in učencem na praksi.
Črtanje sedanjega odstavka (2) predlagamo zato, ker naj bi določila sindikalne liste veljala pod enakimi pogoji za vse udeležence sporazumevanja in družbenega dogovarjanja.
9.	DELJEN DELOVNI CAS
(1)	Udeleženci lahko v svojih samoupravnih splošnih aktih v skladu z določili samoupravnega sporazuma dejavnosti določijo glede na naravo dela poseben dodatek delavcu, ki dela v deljenem delovnem času.
(2)	Dodatek za deljen delovni čas znaša največ 320 dinarjev mesečno (bruto), če traja prekinitev delovnega časa več kot eno uro, in največ 640 dinarjev mesečno (bruto), če traja prekinitev dve uri ali več.
(3)	Ta dodatek gre pod enakimi pogoji tudi učencem poklicnih šol ter študentom in učencem na praksi.
(4)	če delavec dela v deljenem delovnem času samo občasno, se znesek iz odstavka (2) preračuna na dneve, ki dela v deljenem delovnem času.
10.	DODATEK ZA OMEJEVANJE FLUKTUACIJE SE ČRTA
Črtanje določila o dodatku za omejevanje fluktuacije predlagamo zato, ker ta dodatek v dosedanji praksi ni izpolnil svojega namena in je tudi v nasprotju z načelom delitve po delu.
11.	DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V DRŽAVI TER STROŠKI PRENOČEVANJA
(1)	Dnevnice so za vse delavce enake.
(2)	Dnevnica znaša:
—	za čas odsotnosti od 8 do 12 ur največ ... (sedaj 96 dinarjev);
—	za čas odsotnosti nad 12 ur največ ... (sedaj 150 din).
(3)	Stroški prenočevanja na podlagi računa se krijejo največ do ... (sedaj 170 dinarjev). V primeru, da delavec za prenočevanje ne predloži računa, mu gre za prenočevanje največ ... (sedaj 75 dinarjev) za noč.
(4)	Udeleženci samoupravnega sporazuma dejavnosti lahko določijo tudi znižano dnevnico, ki znaša za čas odsotnosti od 6 do 8 ur največ ... (sedaj 50 dinarjev). Do tako znižane dnevnice se upravičeni delavci, ki nastopijo službeno potovanje vsaj dve uri pred pričetkom svojega rednega delovnega časa ali pa ga končajo vsaj dve uri Po preteku svojega rednega delovnega časa.
(5)	Dnevnice in stroški prenočevanja gredo pod enakimi pogoji tudi učencem poklicnih šol ter študentom in učencem poklicnih šol ter študentom in učencem na praksi.
12.	DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V TUJINO
(1)	Dnevnice za službena potovanja v tujino se določijo v višini, ki velja za republiške upravne organe.
(2)	Udeleženci samoupravnih sporazumov dejavnosti, ki so pri svojem poslovanju vezani tudi na mlaoobmejni promet, določijo v svojem samoupravnem sporazumu višino dnevnice za potovanje v maloobmejnem prometu, ki traja manj kot 8 ur.
13.	KILOMETRINA
(1)	Nadomestilo za uporabo osebnega avtomobila v službene namene — kilometrina — znaša za vsak prevoženi kilometer največ 1,50 dinarjev.
(2)	Kilometrine ni mogoče izplačevati v pavšalnem znesku.
14.	TERENSKI DODATEK
(1)	Terenski dodatek je povračilo za povečane materialne stroške, ki jih ima delavec pri delu na terenu. Tak pogoj nastane, če delavec dela zunaj kraja sedeža organizacije združenega dela in zunaj njegovega stalnega oziroma začasnega bivališča.
(2)	Terenski dodatek je pod enakimi pogoji enak za vse delavce. Terenski dodatek gre delavcu od prvega dneva dela na terenu, če je tako delo daljše od enega dne.
(3)	Do terenskega dodatka so pod enakimi pogoji upravičeni tudi učenci poklicnih šol ter študenti in učenci na praksi.
(4)	Terenski dodatek znaša največ ... (sedaj 70 dinarjev) na dan.
(5)	Do terenskega dodatka je delavec upravičen v primeru, ko sta organizirana prehrana in prenočišče na terenu, sicer ima delavec pravico do povračila stroškov po 18. točki sindikalne liste.
(6)	Terenski dodatek in povračilo stroškov po 18. točki sindikalne liste se med seboj izklujčujeta.
Podrobnejše pogoje za pridobitev pravice do terenskega dodatka in njegovo višino določijo udeleženci v svojih samoupravnih splošnih aktih v skladu z določili samoupravnega sporazuma dejavnosti.
Ivan REVEN
Med dopustom po Jugoslaviji
(Nadalj. iz prejšnje številke)
Smo v predorih, v težkem skalnatem terenu. V Valjcvu pa smo že v plodni ravnini Kolubare. Sonce nam uhaja za nizke obronke in mrak je že nalegel ko smo v Beogradu. Pri nas je ob tem času še sonce. Tukaj pa je 40 minut prej dan in noč. Srbija
znajdem v Palamki, utrujen in neprespan.
Spim dve, tri ure. Poiščem prijetelje in bivšega gospodarja. Povsod me oštevajo, zakaj nisem prišel k njim spat. Dan sem porabil za ohiske, ogled novega. Z gospodarjem obiščeva Kiseljak, se napijeva mineralne vode ob samem izviru, nato si pa še ogledam novo zgrajeno miineralno-termalno kopališče. Kopališče ima manjši plavalni bazen ter posamezne kabine s kadmi. Pred dvema letoma so pri globinskem vrtanju v večji globini našli gcotermalno vodo s temperaturo 54 stopinj Celzija. Sedaj to vodo uporabljajo za zdravljenje revmatičnih in drugih obolenj. Kopanje je pod nadzorstvom zdravnikov, ker je v bližini tudi splošna bolnica. Sobota zvečer je. Posloviti sem se moral od domačinov. Od prejšnje noči sem še utrujen, dopust se že izteka.



je pač toliko bolj na vzhodu.
Zaradi kasnenja vlaka, ki je vlak za Smederevsko Pa-lariko že odpeljal. Za brzi vlak, ki odpelje kasneje, pa nisem bil siguren če obstane. Peljem se z avtobusom do Mladenovca. Vendar spet nimam zveze. Pozen sem že. Ponoči se vendar z vlakom
Z avtobusom se pripeljem v Beograd. Gneča. Pol ure sem potreboval za 50 metrov od avtobusne do železniške postaje. Eno uro pa sem potreboval, da sem kupil vozr.i listek za vlak — expres, ki je imel dve uri zamude. Blagajniku se očitno ni mudilo, sicer bi prišel na vrsto prej kot v desetih minutah. Komaj sem ujel vlak, ki je ravno prihajal na postajo. Bil je poln, očitno dopustnikov. Grkov iz Soluna. Pripeli so še nekaij vagonov, da smo se potniki iz Beograda imeli kam naložiti. In kaj kmalu smo bili v Ljubljani, šele malo pred Ljubljano sva s priletno sopotnico, ko je prišel v kupe sprevodnik, na začudenje obeh spregovorila Slovansko.
Na traku težke montaže se prizadevajo za izpolnitev rokov
minki — pričajo o pretečem poti.
»Popolnoma se športu res še nisem odpovedal,«
Moj konjiček v Žireh, takoj po vojni je bila ra-diotehnika, saj sem poleg radio sekcije, ki je bila takrat, cele noči, delal še doma. Rečem torej lahko; tako za smučarski tek, kakor moj bodoči poklic radiomehanika, so korenine že v Zireh.«
Leta 1950 je Roman odšel v Kranj v šolo za radiomehanike. Takoj je nadaljeval s športnim udejstvovanjem; tudi služenje vojaškega roka ga pri tem ni oviralo. Že pred tem pa je dosegel ie tudi prve uspehe kot smučarski tekač.
Tedaj pa se je začela njegova strma pot navzgor. Kar okroglo deset let, tja do leta 1968 je bil stalni član državne reprezentance. Med tem časom je v različnih konkuren-cak, posamezno ali ekipno bil kar 11-krat republiški in devetkrat državni prvak — na različnih progah.
»Zares, moram povedati, trenbigi so bili silno naporni. Kar zamislite si moj tedanji urnik. Vsak dan redno sem do leta 1967 delal v Iskraservisu od 6. do 14. ure. Po kosilu takoj v šolo, (ki sem jo poskušal dokončati) — tja do osmih, devetih zvečer. Nato pa treningi... Pogoji so bili torej res teiki, smučarski tek je na talost bil in je še vedno pastorek ... Pa pravimo, da je tako pomemben, tako za zdravje, kakor za splošni ljudski odpor ...«
Na vsakem koraku pokali, kristalne vaze, spo-
razmišlja, ko se okrog njega motata njegova dva malčka ... »Kot radiome-hanik sem v zadnjih letih ozvočil mnogo vrhunskih tekmovanj. Moje delo je celotno ozvočenje trase ,Ob lici okupirane Ljubljane', prve velike Planice in še in še. Za rekreacijo skorajda ni časa, čeprav sem se včasih sicer poizkusil v tenisu ...«
Kaj pa Ziri?
»V Ziri priletim včasih na hitro. Mislim, da bi Zirovci lahko še bolj na-
predovali v športu in morda celo v smučarskem teku, če bi bile razmere ugodnejše, tako po finanč-ni, kakor tudi po kadrovski plati.«
Res, o tem velja razmisliti!
Tekst: Nejko Podobnik
Foto: Marjan Pišljar
Kar precej vztrajnosti je bilo treba, da sva tokrat lahko poiskala in srečala enega najbolj vztrajnih li-rovskih rojakov, nekdanjega jugoslovanskega repre-zentanta v smučarskih tekih Romana Seljaka.
Nisem se mogel znebiti vtisa, da se je naš rojak, rojen 27. septembra 1934, tako navzel drle smučarskega tekača, da njegova sloka postava še danes spominja na nekdanjega Športnika. Tudi njegove oči, ki so videle skoraj vse države Evrope, niso ugasnile in govore o moči, naporih, odpovedo-nju...
»Moja športna pot,« mi pripoveduje, »je bila ie zgodaj zasnovana v stalnem Športnem življenju, še ko sem bil v Zireh in pozneje v Kranju. Preden sem se dokončno posvetil smučarskemu teku, sem igral namizni tenis, plaval, se ukvarjal s smučarskimi skoki, zlasti pa z atletiko.
Problemi kulturnega živlienja v občini
Med kulturno akcijo, kakršno smo imeli v Škofji Loki v tednu Komunista in kakršna poteka v nekaterih občinah še vedno pod geslom »Človek, delo, kultura« je bilo ugotovljeno, da naša družba ni nikakršno idealno stanje, temveč je revolucionarno gibanje, ki ga je treba voditi še naprej, da bi odpravili vse pomanjkljivosti izvirajoče iz preteklosti in da bi lahko postavili v življenje pravične in humane odnose med ljudmi. Zato potrebujemo
kulturno akcijo, ker prav zaradi nekaterih, ki še vedno nočejo razumeti, da je kultura nepogrešljiv dejavnik revolucionarnega preobraže-vanja družbe. Zato moramo doseči vrednotenje kulture do take mere, ko bomo lahko z besedami tov. Šetinca dejali: »kultura ima v našem času poseben pomen, kajti socializem niso samo tovarne in ceste, temveč predvsem tudi združevanje ustvarjalnih ljudi, ki bodočo družbo in svojo dejavnost zanjo že v
marsičem izenačujejo s kulturo!«
Dosedanje ocene pričajo, da je kulturno življenje v Skofji Loki vse od osvoboditve pa do danes naredilo resnično izjemno velik korak, ki ga lahko ilustriramo z nekaj številkami. Knjižnica ima danes poseben pionirski oddelek, čitalnico in potujočo knjižnico ter pet izposojeva-lišč, 37.000 knjig, kar pomeni 1,18 knjige na prebivalca.
V delovnih organizacijah je precejšnje število strokovne [Nadaljevanje na 10. str.)
Zaključki
o posvetovanju akcije »Človek, delo in kultura«
2e od junija 1976. leta teče v občini akcija Ko-munistva pod geslom »Človek, delo in kultura«. Tudi v kulturi se, tako kot v vseh družbi, uveljavlja ustvarjalnost delovnih ljudi. Listava in zakon o združenem delu odpirata nove možnosti za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov. Uveljavljanje dohodkovnih odnosov, razvijanje delegatskih odnosov, konstituiranje samoupravnih interesnih skupnosti, uveljavljanje družbenega planiranja in načel svobodne menjave dela na temelju prispevkov in seštevkov samoupravno združenega dela ne krepi le družbenoekonomskega in političnega položaja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v razpolaganju z družbenim bogastvom, temveč tudi ustvar. ja pogoje in vsestransko prisotnost njihovih interesov v kulturni aktivnosti in ustvarjalnosti, kar krepi humanistično in osvobodilno funkcijo kulture.
Komisija za akcijo »Človek, delo in kultura« pri občinski konferenci ZK Skofja Loka je na svoji seji dne 11.10.1976 sprejela naslednje sklepe:
1.	Ustanovitev koordinacijskega odbora za kulturo in idejnopolitično usposabljanje po delegatskem načelu v okviru SZDL iz članov SZDL, sindikata, ZK, ZSMS, ZB, Kulturne skupnosti in ZKPO.
2.	Do 15.10.1976 izdelajo gradivo o smernicah kulturnega življenja v občini (že realizirano).
3.	To gradivo bo poslano OO ZK predsednikom IO OOS, predsednikom KO SZDL in predsednikom OO ZSMS).
4.	Pred vsebinsko razpravo v OO ZK je bil sklic posveta o gradivu s sekretarji OO ZK in svetov ZK, predsedniki sindikata, predsedniki KO SZDL, predsedniki OO ZSMS.
5.	Za razpravo o kulturi v delovnih organizacijah so odgovorni:
—	predsedniki OO sindikata in sekretarji OO ZK, kjer so OO ZK,
—	v Krajevnih skupnostih pa predsedniki KO SZDL
Zaključki in stališča sprejeti na posvetu 4.11. 1976:
1. Zagotoviti je treba pogoje delovanja na območju občine za posamezne kulturne dejavnosti (prostori in kadri).
2.	Posebno pozornost je treba posvetiti kadrom na področju kulturne dejavnosti. Sistematično je treba usposabljati mentorje različnih kulturnih dejavnosti.
3.	Ugotavljamo, da so učenci osnovnih šol vulju-čeni v vrsto kulturnih dejavnosti. Po odhodu iz osnovne šole se nikjer ne vključijo, zato je treba v KS in Oz-i) posvetiti vso skrb vključevanju le-teh v to dejavnost tudi v naprej v sodelovanju z ZKPO. Potrebno je razmisliti o nastavitvi profesionalnih strokovnih delavcev za posamezna področja.
4.	V vseh OZD je treba določiti kulturne anima. torje in zanje organizirati različne oblike usposabljanja. Delavci, ki bi vodili kulturno dejavnost, naj praviloma ne bodo obremenjeni z drugimi zadolžitvami.
5.	Organizatorji kultur, nih prireditev v občini morajo poskrbeti za čim boljšo obveščenost delavcev v OZD in krajanov v KS (glasila delovnih organizacij, animatorji in druge oblike). Kulturni delavci naj bi preko glasil DO seznanjali delavce o kulturni vrednosti posameznih prireditev in jih s tem vzgajai za zahtevnejše kulturne storitve.
6.	Program kulturnih prireditev je treba približati sredinam, kjer posamezne skupine delujejo. Ob tem je treba upoštevati delavce iz drugih republik. Organizira naj se gostovanje kva. litetnih poklicnih skupin, prav tako pa je potrebno storiti vse, da bodo prireditve amaterskih skupin kvalitetna. Prednost je treba dati oblikam delovanja, kjer so delavci neposredno vključeni.
7.	Pri KK SZDL je potrebno organizirati koordinacijske odbore za kulturo. Obvezno pa mora biti en delegat tega odbora član sveta KS.
8.	OK ZSMS mora biti aktivnejši pri vključevanju mladih po končani osnovni šoli v različne dejavnosti na področju kulture.
9.	Razprave o smernicah kulturnega življenja v občini v okviru tedna Komunista »človek, delo in kultura« morajo biti zaključene do 20.11.1976. Stališča, ki bodo obravnavana v razpravah je treba poslati na Občinsko konferenco ZK Skofja Loka.
Problemi kulturnega življenju v občini
(Nadaljevanje z 9. str.)
in družbenoslovne literature. Vendar ta ni zbrana in leži po predalih. Prav bi bilo, da se to literaturo zbere in uredi, da bo dostopna vsem zaposlenim.
Ob teh številkah ugotavljamo, da je v kulturni dejavnosti v vsej občini dovolj prireditev in to tudi kvalitetnih, da pa so razen nekaterih izjem ostale vse premalo obiskane, o njih se premalo ve
jevalci v celotnem kulturnem življenju svojega okolja.
SIS za kulturo bo delovala po začrtanem programu, ki opozarja tudi na pereče probleme. Posvetila bo posebno pozornost razširjanju kulture
Prizadevajmo se za čim širše kulturno udejstvovanje
Podoben razcvet je dosegel tudi Loški muzej na gradu, ki ima poleg tega še zbirke v Železnikih in Žireh ter Muzejsko društvo s pododbori v teh krajih. V teh letih je Muzejsko društvo poleg skrbi za razvoj muzejske mreže v občini, za spomeniško varstvo in podobno, izdajalo tudi vsako leto zbornik Loški razgledi, ki je ponesel ime Škofje Loke tudi izven ožje domovine. Manj veseli smo lahko zaradi neprimernih prostorov, ki ovirajo širšo dejavnost Loškega gledališča, ki pa je navzlic temu imelo v letu 1975 šest dramskih predstav, 11 otroških, eno komedijo in dvoje gostovanj, vse seveda z več ponovitvami. ZKPO združuje v svojem okrilju 25 kulturno umetniških društev, tri orkestre, 11 pevskih zborov in večje število kvartetov ali manjših pevskih sestavov. Če bi vse to sešteli, bi skupaj z razstavami v galeriji na gradu bilo vseh predstav, prireditev, proslav in podobnih kulturnih dogodkov skoraj 300. Ta številka pa že nekaj pove, še več pa v primerjavi s številom obiskovalcev na eni prireditvi, kjer pa celotna podoba ni več tako lepa. S 192 obiskovalci povprečnega obiska na eno predstavo v Loškem gledališču smo v centru občine v primerjavi z zasedenostjo v kulturnih domovih v obeh dolinah slabo obiskovali vse prireditve. Ne bi smeli v tem pogledu izpustiti tudi dela Zgodovinskega arhiva v Škof-ji Loki, ki je od leta 1973 v svoji stavbi in ne brez pohvale dela spomeniškovar-stvene službe v letu tisoč-letnice.
Obdobje NOB se vedno bolj odmika in postaja že zgodovina z raznimi obeležji. Tem spomenikom bo potrebno posvetiti mnogo večjo skrb pri vzdrževanju, ker nekateri resnično niso odraz našega kulturnega odnosa do preteklosti.
ali celo še več: premalo poznani so napori kulturnih delavcev na kulturnem polju. Da bi vse to kar imamo ohranili in razvijali pa potrebujemo kulturno akcijo s katero se bo delavski razred — s kulturnimi delavci v njem — zavedal svoje moči in svoje vloge in to le tako, če se bo okrepila njegova samoupravna, socialna in kulturna zavest, da bi bil kos svojim nalogam. Te naloge pa pojmujemo v naši občini tako, da bi se povečala aktivnost za doseganje dolgoročnih nalog v kulturi, ki naj bi izbrisala še tiste preostale bele ali sive lise na kulturnem zemljevidu.
Posebno pereče je vprašanje kadrov, za kar bomo morali organizirati šolanje organizatorjev kulturni!* dejavnosti v TOZD. Prav ti organizatorji ali animatorji kulturnega življenja so danes več kot potrebni, da bi bilo medsebojno informiranje o kulturnih dogodkih popolno. Komunisti v osnovnih organizacijah pa bodo morali zdaj in kasneje največ pozornosti posvetiti idejnopo-litičnemu ocenjevanju razmer na področju kulture in postati morajo idejni usmer-
na vsem območju občine z razvijanjem delovanja društev in pomembna vloga je namenjena tudi poklicnim kulturnim ustanovam na področju kulturne vzgoje občanov, še posebej mladine.
Vsi si moramo prizadevati za uresničitev srednjeročnega programa kulturne skupnosti kot samoupravljalci v svojih delovnih organizacijah in se vključevati v razne oblike kulturnega življenja.
Akcija tedna Komunista je vzpodbudila kakovost kulturnega življenja v občini in zaradi tega ne sme zamreti ali biti vezana samo na en teden temveč mora biti to permanentna akcija, ki bo združevala delo družbenopolitičnih in samoupravnih organizmov. Niti ne sme ostati ta akcija samo na golih kulturnih aktivnostih ampak moramo vsi stremeti za čim tesnejšo povezanostjo pri razgovorih o svobodni menjavi dela, pri kadrovski politiki, samoupravni organiziranosti, kulturni vzgoji in na drugih področjih. Vse to pa pomeni, da moarmo izpodbiti tla pasivnosti, ki je še vse preveč prisotna v vsem našem življenju.
Dr. Zdenka Podgornlk-Runovc, specialist radio-terapevt
Pljučni rak
Med vzroki naglega naraščanja te bolezni Je vsekakor kajenje cigaret
Obolevanje za pljučnim rakom je v zadnjih desetletjih močno naraslo. Naj navedem le nekaj statističnih podatkov. Pred 50 leti Je bil pljučni rak prava redkost. Kratek podatek Iz ZDA: leta 1930 Je umrlo v tej deželi za pljučnim rakom 2837, leta 1950, torej 20 let pozneje, pa že 18.313
ljudi. Te številke nam povedo, da je smrtnost zaradi tega obolenja narasla v 20 letih za 500 odstotkov. V Sloveniji je leta 1966 zbolelo za pljučnim rakom 410 ljudi, to je 11 odstotkov od vseh obolelih za
rakom. Od tega je bilo 17 % žensk, to je slaba šestina. Za nobeno drugo vrsto raka ni obolevanje tako naraslo kot prav za pljučnim rakom. Očitno je, da za pljučnim rakom mnogo pogosteje obolevajo moški kot pa ženske. Po statistikah zboli kar sedemkrat več moških kot žensk.
Kje so vzroki Itako naglega naraščanja te bolezni? Vse statistike dolžijo za ta porast vse večje število kadilcev cigaret. Pri (izgorevanju le-teh namreč nastajajo snovi, kot sta benepiren iin bencantra-cen, ki pni laboratorijskih poskusih povzročijo raka na poskusnih živalih. Pri posameznem kadilcu ni mogoče napovedati, ali bo sploh in kdaj bo obolel za pljučnim rakom. Raziskovalci pa so si edini v tem: čim dalj traja kajenje in čim večja je dnevna količina pokajenih cigaret, tem večja je možnost obolenja za pljučnim rakom.
Pregledi kadilcev so pokazali, da imajo ti na sluznicah dihalnih organov spremembe, ki jih pri nekadilcih ni. Te spremembe štejemo za pred-rakave, to se pravd, da se iz njih lahko razvije rak. Po mnenju strokovnjakov kajenje cigar in pipe ni tako nevarno, ker taki kadilci ne vdihavajo talko globoko dima kot kadilci cigaret. Napotefk je itak: tudi dolgoletni kadilec zmanjša možnost, da bi zboleli za pljučnim rakom, če preneha kaditi. Najboljše pa je, da sploh ne začnemo kaditi, kajti kajenje pospešuje nasta-nqk pljučnega raika, kaifeor tudi drugih obolenj, predvsem obolenj srca iin ožilja!
Povzročitelje pljučnega raka iščemo tudi drugod. Vemo, da je obolevanje dva do štirikrat pogostnejše v mestih kot na deželi. To pripisujemo zraku v mestih, Iki ga onesnažuje industrija in velik promet. Prod nekaj desetletji so mislili, da je tuberkuloza marsikdaj predhodnik pljučnega raika. Toda čas je pokazali, da upadanje tuberkuloze ne gre v korak z naraščanjem pljučnega raka. Ne moremo reči, da so nepomembna razna kronična, itj. dolgotrajna vnetja v samih pljučih in sap-nikovih vejah ter vejicah. Ta obolenja stalno dražiijo sluznico, iki je tako bolj dovzetna za razvoj raka.
Pljučnega raka se da hitro spoznati ali pa tudi zelo težko. Želimo si, da bi ga spoznali čimprej. V zgodnjem stanju so znamenja neznatna. Najpomembnejše znamenje je kašelj. Ta se pojavlja tudi pri drugih kroničnih obolenjih pljuč in sapnikovih vej npr. pri bronhitisu. Znan je dolgoletni kašelj kadilcev, zlasti jutranji! V tem primeru nam postane sumljiva vrsta kašlja. če se ta spremeni, bodimo pozorni. Če opazimo krvav izmeček, je to resno opozorilo, da moramo k zdravniku, čeprav krvavkast izpljunek lahko povzročajo tudi druga obolenja. Drugo pomembno znamenje je težko dihanje, ki se pojavlja tudi, če bolnik miruje, ter je žvižgajoče in ostro. Pomembno znamenje je tudi bolečina v prsih, ki je podobna zbada-
nju in se pri kašljanju poveča. Neredko se pridruži pljučnemu raku pljučnica. Vsa znamenja, kot so npr. temperatura, znojenje, spremembe v fcrvi, govorijo v prid vnetju. Rentgenski pregled po preboleli pljučnici pa nam odkrije rakavo obolenje. Ne trdimo, da je vsaka pljučnica posledica ali znanilec raka. Se zdaleč ne! Vendar ni nikdar odveč temeljit pregled po prestani pljučnici. Vidimo, da znamenja začetnega pljučnega raka niso zelo značilna. Zato naj nas nekaj tednov trajajoči kašelj opozori, da gremo k zdravniku. Najpametneje je, da si damo po 45. letu starosti vsaj vsako leto enkrat pregledati pljuča.
Modema medicina ima na voljo že dokaj zanesljive metode, da lahko ugotovi to bolezen. Najpreprostejši je rentgenski pregled in slikanje pljuč. Na sliki vidimo dostikrat zasenčenje, ki ga povzroča tumor, ko bolnik nima še nobenih težav. Če nam rentgenske slike zbudijo sum, da gre za rakavo obolenje, izberemo še druge diagnostične postopke. Najvažnejša je bronhoskopija. Pri tej preiskavi s posebno napravo pogledamo sapnico (bronchus) in mjene bližnje veje. Tako' neposredno vidimo tumor in ga tudi košček odrežemo za mikroskopski pregled. Rezultat pregleda izrezanega tkiva pod mikroskopom je zelo zanesljiv. Večkrat pa leži tumor globoko v pljučih in ga z omenjeno napravo ne moremo videti. V tem primeru nam pogosto pomaga bronho-grafija, sapnico in njene veje napolnimo s kontrastnim srdstvom, da postanejo pri rentgenskem slikanju vidne. Tako lahko vidimo mesto, kjer rakavo tkivo zapira sapnico. Zelo mam pomaga tudi pregled celic v izpljunku ali v brisu sluznice, ki ga napravimo pri bronhoskopiji. S površine tumorja se namreč luščijo rakave celice, ki jih pod mikroskopom lahko spoznamo.
Pljučnega raka najbolj zanesljivo pozdravimo z operacijo. Zal, često to ni mogoče, ker pride bolnik prepozno na zdravljenje ali pa nam druge okoliščine ali obolenja preprečijo, da bi bolnika operirali. Drug način zdravljenja pa je obsevanje z rentgenskimi ali gama žarki, s katerim dosežemo mnogokrat zadovoljivo izboljšanje, včasih pa tudi dokončno ozdravljenje.
GORENJCI!
Te dni lahko
GLAS
naročite
pri vašem pismonoši
Do konca leta ga boste prejemali brezplačno
Bodočim korisinikom tekočih računov
V prejšnji številki ste lahko prebrali kakšne prednosti pred poslovanjem s hranilno knjižico prinaša poslovanje s tekočim računom. Tudi v Alpini želimo zaposlenim omogočiti ta sodobni način poslovanja z denarjem.
Tisti, ki želijo odpreti tekoči račun, naj se oglasijo v Ljubljanski banki, poslovno mesto Žlri.
Ob otvoritvi nove telovadnice
Tako pomemben dogodek, kot je bila otvoritev telovadnice, mimo prebivalcev kraja ni mogel iti neopažen, zato verjamem, da vsakdo pozna ceno, težave ob gradnji in vsak je lahko novi objekt tudi ocenil. Telovadnica stoji in je že uspešno prestala
sledice pa so vidne šele potem, ko je prepozno.
—	Gledalci se pritožujejo zaradi nosilnega stebra, ki zastira pogled na igrišče. Statika ni področje, o katerem bi želeli razpravljati, dejstvo pa je, da je marsikateri gledalec prikrajšan. P''a v tako so umestne pripombe gledi' sanitarij, ki jih za gledalce ni. te zaradi okolice telovadnice bo potrebno razmisliti tudi o tem, »pozabljenem« vprašanju.
—	V vseh telovadnicah se pojavlja v garderobah enak problem s tuši. Po uporabi je garderoba mokra, pametne rešitve zaenkrat še ni, kaže pa, da o tem tudi nihče ne razmišlja.
Pripomb, umestnih in neumestnih je seveda še veliko,
otvoritveno preizkušnjo, zato bi tokrat več spregovorili o tem, kaj smo pridobili, kako jo bomo izkoristili in kako so naša pričakovanja izpolnjena.
Najprej o sami telovadnici ali o tem, kaj je poizkusni test pokazal:
Vsi, ki so telovadnico ocenjevali, se na projektiranje, stroške gradnje in tehnične normative v glavnem ne razumejo. Poznajo pa praktično vse telovadnice v Sloveniji in marsikatero tudi v Jugoslaviji.
Tako, da so ocene funkcionalnosti dokaj prepričljive in verjetne.
—	telovadnico so vsi brez izjeme pohvalili kot objekt, ki je redko kje tako funkcionalen. Posebnih pohval je bila deležna tribuna s samostojnim vhodom in talna obloga, okrog katere vsi soglašajo, da je trenutno najboljša rešitev.
—	glede na tlorisno površino telovadnice, bi ob pametnejši montaži orodij, prostor bolje izkoristili. Očitno se pogreša sodelovanje projektanta telovadnice in izdelovalcev orodij. Nesmiselno je navajati in s projektantom polemizirati o posameznih rešitvah, dejstvo pa je, da je to sodelovanje preslabo, po-
mo morali držati vsi uporabniki, športniki in gledalci, če hočemo, da se nam bo telovadnica ohranila v uporabnem stanju.
—	2c namen objekta zagovarja odločitev, da se niti v telovadnici, niti v pomožnih prostorih ne bo kadilo. Utemeljevanje odločitve mislim, da ni potrebno.
—	V telovadnico je dovoljen vstop le v copatih. Vzrok ni le v čuvanju talne obloge, športnikom želimo zagotoviti čist zrak, prahu je še tako hitro preveč.
—	Ker ima telovadnica svoj vhod, je vsako dodatno obremenjevanje šolskih prostorov nepotrebno. Telovadnica je zaključena celota, ki sama po sebi odgovarja namenu.
kar pa je običajen pojav pri vsaki novogradnji. Čeprav bi pravzaprav bilo najbolj pošteno ugotoviti, da bodimo veseli, da telovadnica sploh je, ne škodi omeniti tudi napak. Z napakami se bomo pač sprijaznili, ostane pa neugoden občutek, da že vse predolgo velja izgovor: »na napakah se učimo«. Kljub vsemu omenjenemu pa je occna, da je telovadnica izredno funkcionalna, verjetno pravilna in je nadaljnje razpravljanje vsekakor nekoristno, in odveč.
Ker želimo objekt ohraniti čim dlje takšen kot je, ob kar najboljši časovni izkoriščenosti (to je bil verjetno namen izgradnje), smo se že pred časom dogovorili, da urnik izdela komisija za šport in rekreacijo pri krajevni skupnosti. Pred tem pa smo morali določiti pravila obnašanja in uporabe, da bo namen dosežen. Pravil se bo-
ure od 17.30 dalje in ob prostih dneh.
— Pri razdelitvi ur smo upoštevali prednost vrhunskega športa (košarka, skoki) in rekreacije, ki jo bo organiziral TVD Partizan. Kdaj bo rekreacija redno stekla, je odvisno predvsem od zainteresiranosti kolektivov, oziroma njihovih članov. Re-
kreacija bo razdeljena na dva dela — splošno in tekmovalno rekreacijo. Splošno rekreacijo naj bi gojil vsak član kolektiva (smučanje, teki, TRIM, telovadnica) glede na možnosti in interes.
Tekmovalno rekreacijo pa bodo gojili tisti, ki se bodo odločili za eno od tekmovalnih panog v okviru krajevnih in občinskih tekmovanj. Več o tem bomo spregovorili ob naslednji priložnosti.
Malo telovadnico bodo po posebnem urniku uporabljali TVD Partizan, judo klub ALPINA, SSK Ziri, in tekmovalna rekreacija (namizni tenis). Težava se pojavlja pri sobotnih terminih, kjer je zasedenost odvisna od tekmovanj. Tekmovanja bodo imeli
—	Vsak uporabnik (klubi, društva, skupina) za pravilno uporabo odgovarja tudi materialno. Zagotoviti želimo nemoten potek vadbe, zato se lahko v telovadnici zadržujejo le tisti, ki so določeni po urniku. Odgovornost za to mora prevzeti vsak uporabnik sam.
K sestavi urnika so bili povabljeni vsi, ki so za uporabo telovadnice zainteresirani. Odziv je bil dober, tako da glede urnika ne pričakujemo pretiranih kritik. V kolikor bodo te spremembe seveda možne, čeprav smo preveč za-vajeni na to, da ukrepamo prepozno in ne takrat, ko je za to čas. Osnovna izhodišča fo naslednja.
—	Šola ima (ob prilagoditvi urnika) prednost uporabe. Saj je upravljalec telovadnice in je njej tudi prvenstveno namenjena. Na razpolago so
Sestavljeni urnik naj bi veljal za zimski čas, poleti se razmere seveda precej menjajo.
Ostane nam še vprašanje odpiranja telovadnice, ogrevanja in čiščenja, kar bomo morali rešiti v teh dneh.
Največ polemike je bilo v zadnjih dneh okrog cene. Mislim, da je povsem jasno.
da šoli oziroma izobraževalni skupnosti ne moremo prepustiti bremena najemnine, čeprav pravimo, da smo telovadnico plačali sami.
Za samo vzdrževanje bo seveda poskrbela izobraževalna skupnost, ostanejo pa direktni stroški, ki nastanejo zaradi dodatne uporabe. Ceno naj bi sestavljali stroški energije (elektrika, kurjava) čiščenje in kurjenje. V tem trenutku čakamo na odločitev TTKS, ki bo morala zagotoviti sredstva v ta namen. Cena telovadnice nikakor ne bi smela presegati cene, ki bo odobrena s strani TTKS. Uporabniki naj ne bi bili dodatno obremenjeni 7. najemnino niti dodatnimi obveznostmi (čiščenje), kar naj bi
KK Kladivar, SSD Tabor judo klub Alpina in tekmovalna rekreacija. Zato bo za soboto veljal okvirni urnik, tekme pa bodo organizirane sporazumno med zainteresiranimi, s predhodno prijavo ravnateljstvu šole.
cena že vključevala, uprav-ljalci telovadnice pa naj bi glede na to, da so v občini vse grajene s samoprispevkom, sporazumno določili realno ekonomsko ccno najemnine.
Miha BOGATAJ
Učenci so uspešno izvedli prvi nastop v novi telovadnici
Judo
Judoisti Alpine se borijo za vstop v I. slovensko ligo. Po štirih turnirjih na Reki, 2i-reh, Jesenicah in v Kranju bo jasno katerih pet klubov iz zahodne Slovenije bodo tekmovali v tej ligi.
Pravico imajo samo prvih pet klubov, tekmuje jih pa deset. Z vključitvijo Rijeke v slovensko tekmovalno področje se je tekmovanje zelo dvignilo na kvaliteti in konkurenca je bolj ostra.
Te klube bi lahko razdelili v tri skupine:
1.	Olimpija in Bežigrad, ki tekmujeta v I. zvezni ligi
2.	Nagaoka, Šiška, Jesenice, Triglav, Rijeka, Alpina, ki so solidne ekipe in so zelo izenačene
3.	Ljubljana in Forum oba iz Ljubljane, ki sta pa zaradi mlajših tekmovalcev slabše moštvo.
V	I. kolu je ekipa Alpine imela 1. borbo s kompletno ekipo Olimpije, ki tekmuje v I. zvezni ligi.
V	III. kolu pa je ekipa Bežigrada takoj ko so stopili z blazine I. zvezne lige v Ljubljani, prišli na Jesenice in se pomerili z ekipo Alpine in Jesenice, in zmagali.
S tega je razvidno, da razpored tekmovanj zelo vpliva na rezultate vseh ekip. Če namreč Olimpija in Bežigrad prideta na blazino z II. postavo, nimata kaj iskati. S prvo postavo pa zmagujejo. Zato so končni razpleti zelo različni.
Doslej so imeli judoisti Alpine 7 borb na treh turnirjih in zbrali skupaj 6 točk in dosegli naslednje rezultate: Alpina : Olimpija 2:5 — 13:45 Alpina : Rijeka 3:3 — 25:30 Alpina : Nagaoka 3:4 — 25:23 Alpina : Šiška 5:2 — 38:20 Alpina : Forum 5:2 — 50:20 Alpina : Jesenice 3:3 — 30:27 Alpina : Bežigrad 1:3 — 10:25
Nasprotnik bo kmalu premagan
Judoisti Alpine se borijo solidno v tem kvalifikacijskem turnirju. Seveda nekoliko nam manjka športne sreče.
Zanimivo je, da se zvezna judo liga prične ob istem času in ob isti uri, razen I kolo.
Preostane še tekmovanje med Triglavom in Ljubljano.
Če Alpina premaga oba nasprotnika, bi se kvalificirala v I. slovensko ligo, če med ostalimi klubi ne bi prišlo do morebitnih presenečenj.
Strelci redno vodijo
Strelska družina TABOR Ziri ima približno 100 aktivnih članov, od tega je tretjina mlajših od 17 let. Ustanovili smo tudi tri strelske sekcije.
Mlajši člani vadijo redno štirikrat tedensko z zračno puško, v osnovni šoli Ziri. Dosegli so že nekaj lepih uspehov: Na tekmovanju SSD v Skofji Loki so pionirke dosegle prva tri mesta posamezno, odlična pa je bila Primožičeva s 145 krogi. Na tekmovanju v Postojni 10.4. so dosegle pionirke tretje mesto ekipno, Kolenčeva pa je bila s 146 krogi šesta. Na občinskem tekmovanju pa so pionirke in mladinke dosegle prvo mesto ekipno, pionirji drugo mesto s 413 krogi. Na republiškem tekmovanju so pionirke dosegle ekipno 14. mesto, Primožičeva pa je bila s 143. krogi 29. Mladinci ekipno 17. mesto in 12. mesto med posamezniki z 350 krogi od 400 možnih. Organizirali smo tudi dva tekmovanja z zračno puško in dva z vojaško. Na teh tekmovanjih so
puško. Strelišče urejamo predvsem strelci sami s prostovoljnimi delovnimi akcijami. Za dokončno ureditev pa ni denarja. Ta objekt je prepotreben v okviru samega kraja kot tudi občine. Se vedno pa se strclstvo premalo ceni, saj je strelski šport tudi eden pomembnih dejavnikov v obrambnih pripravah.
Strelska družina »TABOR« 2IRI
REZULTATI
TEKMOVANJA Z ZRAČNO PUŠKO V POČASTITEV PRAZNIKA ZIROV — 23. 10. 1976
Pionirji:
(200 možnih krogov)
1.	Matjaž Jereb	159
2.	Mirko Burjek	154
3.	Igor Bačnar	150
Pionirke:
(200 možnih krogov)
1.	Jana Primožič	156
2.	Helena Dolenc	124
3.	Andreja Smeh	116
Mladinci:
(400 možnih krogov)
1.	Lado Mrak	335
2.	Roman Zust	322
3.	Brane Kenda	320
Mladinke:
(400 možnih krogov)
1.	Nuša Dolenc	317
2.	Maruša Kolenc	314
3.	Marinka Oblak	274
Nasmejanih obrazov s trim steze
Prvenstvo Zagreba u malom nogometu
11 golova » Keracommerca«
Zagreb — U organizaciji društva za sportsku rekreaci-ju »Partizan« — črnomerec, a pod pokroviteljstvom OKSSOH Črnomerec i Alpine Ziri počelo je osmo prvenstvo Zagreba u malom nogometu u tri lige.
bili doseženi dobri rezultati, udeležilo pa se jih je veliko število strelcev, kar potrjuje, da je v Zireh veliko zanimanje za strclstvo.
Tudi naši starejši člani so dosegli že nekaj lepih uspehov. Na tekmovanju v počastitev dneva borca v Skofji Loki je SS Kladivar dosegla šesto mesto ekipno, med posamezniki pa sta bila najboljša Zakelj, 5. mesto. Gladek, 10. mesto med posamezniki. Tekmovalo je 80 strelcev. Ker nimamo urejenega strelišča, so treningi z vojaško puško in MK puško omejeni.
V počastitev 23. oktobra, praznika Zirov je strelska družina Žiri organizirala tekmovanje z zračno puško. Tekmovanja so se udeležili v velikem številu, doseženih pa je bilo tudi nekaj dobrih rezultatov. Tekmovali so v kategorijah pionirjev, pionirk, mladincev, mladink.
Začeli smo tudi urejati strelišče za vojaško in MK

U 1. kolu prve lige bilo je dosta iznenadenja. Največe je priredila ekipa »Industro-montaže« koja je glatko po-bijedila jednog od glavnog
favorita ovog prvenstva eki-pu »Grahorove« sa 3:0.
Rezultati: Vejin — Alpina Ziri 2:2, Grahorova — Indu-stromontaža 0:3, Radio Zagreb — Marlboro 1:3, Luna semafor — Borongaj 5:3, KO Vrapče — Horvati 0:0.
»DELO ŽIVLJENJE« J« glasilo ALPINE tovarne obutve Ziri, Stara vas 23 — n. sol. o., ki ima v svoji sestavi TOZD Proizvodnja obutve, TOZD Prodaja obutve in Delovno skupnost skupnih služb.
Ureja ga uredniški odbor:
Ivan Capuder
Martina Gregorač
Vladimir Plvk
Janez Smeh
Alfonz Zajec
Majda Jcsenko — glavni urednik
Nejko Podobnik — odgovorni urednik
Izhaja mesečno. Naklada 1600 Izvodov.
Fotografije: Franc Je-senko
Tisk: Gorenjski tisk, Kranj