X? wrm
• j9
w
^ ^ v£-dé. .
«, * ‘	'i**#**
.	f2>r<£™. tAxx~)
Wmmumemvm.	»tene ({ Tiimrjew*
Naro&riaa listu :
■fisi© leto	.	.	K 50-i-
fs! leta .	.	.	, 26’—
tm leta	.	.	, 13*—
Zmaj ]ugos!avi|et Cisto leto	.	,	„	66,—
fMamora številka
«I SSMj straneh 60 v.
SteSiBšštvo jfupravništvo: ifeifeor, Koroška ulica Ut i, — Telefon št 220.
Heedvlseii politiéeii Mmt «» '»tevensko Ijhsdstv».
Inserat! alt
se računajo po S 1.88 od enoredne petitrrste pri večkratnik oznasilih — popust —
»Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek« Rokopisi se ne vračajo«
Z uredništvom se mor« govoriti vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne.
116, Številka.
Maribor, dne 18. oktobra 1926.
Letnik XII
Neodrešena domovina in volitve.
Iz begunskih krogov.
«s
Volitve v ustavodajno skupščino se bližajo, dogodek je zgodovinskega pomena in na njem je silno zainteresirana tudi neodrešena domovina in izseljenci iz zasedenih krajev. Vsaka strapka, ki hoče biti j kaj več, kakor krajevnega pomena, mora računati s |tcm dejstvom. „Neodrešena domovina“ bo stala v pri-hodnjosti v ospredju naše zunanje politike in bo vplivala tudi na notranjo politiko. Stranka, ki bi toza -devno ne zavzemala nobenega stališča, bi sama sebe [izključevala od državne politike, izseljenci zavzema-
i
nično demokratičnimi elementi in strujami. Vojaštvo je podlaga za red v državi in za njen ugled na zu -naj, vsled tega tudi ?a njen kredit in blagostanje in gospodarski razvoj. Vojaštvo čakajo še velike naloge v bodočnosti zlasti z ozirom na našo neodrešeno domovino. Mi ljubimo vojaštvo, hočemo, da bo dobro in zadovoljno ter smo nasprotni vsaki struji, ki ruje zoper našo vojaško moč. .V Srbih vidimo naše rešitelje in prve graditelje nove države. Obsojamo vsako mržnjo proti Srbom, ki izhaja pred vsem iz elementov , jo važno stališče in igrajo važno vlogo v upravi dr- |'ki bi radi razdrli našo državo. Močna, dobro ureje -[žave, njihovo vprašanje je pa tudi tesno združeno z | na država na popolnoma demokratični podlagi, pri-rprašanjem neodrešene domovine. V volilnem boju :t\e | jatells/vo s Srbi in dobra vojaščina, to so pogoji za 'morejo nastopati izseljenci in begunci samostojno, ker f osvoboditev naših zasedenih krajev in izseljenci za-hHpreslabi' na številu in bi končni uspeh nikakor ne \ morejo simpatizirati samo s strujami, ki stoje na tem pgovarjal pomenu neodrešene domovine za državo , ! stališču. »
lađi bi s tem morali stopiti v nasprotje do drugih \	v posameznostih’ so pa njihove želje sledeče:
strank, kar ni v njihovem interesu in slednjič tudi I ‘ Vse stranke naj bi po možnosti sprejele iz sre-j liso v strankarskem oziru tako edini, da bi zamogti j de svojih somišljenikov v kandidatno listo tudi za-• lastopiti enotno. Vsakdo pojde tja, kamor ga bo vie- | «topnike neodrešenih krajev. .To se je zgodilo v sello srce in kjer bo mislil, da bodo bolje varovani in- f danji narodni skupščini in naj bi obveljalo tudi ge v (eresi njihovi in njihovih 'krajev. Vendar so gotove | bodoče. Seveda bo pri čisto majhnih strankah in pri ; smernice, v,katerih se gibljejo želje in težnje vseh. jj strankah s čisto lokalnimi programi to nemogoče, a take smernice bi bile:	|	lahko se pa zgodi pri večjih strankah in pri takih ,
Hočemo močno jedinstveno državo. Vsako proti- | M stoje na širšem stališču. Zadeva je sama na sebi iržavno rovanje, vsaka težnja, da se to težko pribor- ) pravična, stranki je pa. samo v korist, ako ima v jeno jedinstvo razbije, bo vedno zadelo na odpor vsehT svoji sredi tudi zastopnika, ki lahko povzdignp -glas izseljencev. Stranke s takimi protidržavnimi težnja- f v zadevah, ki bodo v bodočnosti često na dnevnem Bi, n. pr. Radičeve! ali Frankovci na Hrvaškem, bo- • redu.
ko vedno odbijale Primorce. Istotako se ne bodo nik- : par navduševali za krajevne, ozkosrčne stranke, z
ozkimi, krajevnimi programi. Kolikor bolj široko ob- darjajö pri vsaki priliki
Dalje žele, da vse stranke sprejmejo v svoj delovni program tudi jadransko vprašanje in ga pov-
;orje stranke in kolikor bolj nacijonalna podlaga, tolto bolj jim bodo simpatične. Dalje so Primorci de-iokratič{}fi element že z doma, demokracija je bila v ’rimordi veliko bolj razvita, kakor pa po planinskih ajih, kjer vlada tako znatna socijalna razlika med Ékimi posestniki, trdnimi kmeti in kmetskim p.role-arcem. Izseljenci s Primorja so demokratje po žiV -jtnju in v prepričanju, v svojem izseljeništvu obču-veliko bolj kot drugi izsesavanje kapitalizma, v emokraciji vidijo podlago za moč in solidnost drža-in radi tega zamorejo simpatizovati samo z res -
Tretja točka je materijelno vprašanje izseljencev in beguncev. Uredile naj bi se razne zaostale terjatve deloma še od rajnke Avstrije, ukrenilo nekaj v zadevi odškodnine za uničeno premoženje vsled vojne. Jugoslavija ne sme biti v tem oziru bolj umazana od Italije. Cesto gre za čisto male svote, pa gre ravno za one begunce in izseljence, ki so najrevnejši. Nekoliko velikodušnosti napram ljudem, ki so veliko žrtvovali ter so sedaj zanesljivi in pošteni naši državljani, bi bilo gotovo umestno in upravičeno. Dalje zahtevajo, da se njihove organizacije upoštevajo
in podpirajo. Ideja begunstva ne sme izumreti. Samo dokler bo živelo begunstvo in se razvijalo po svojih organizacijah, živel bo tudi ideal neodrešene domovine. Izseljencem, ki morajo zapustiti svojo domovino ter hočejo biti koristni in zvesti državljani SHS, naj se omogoča, da si ustvarijo svoj obstanek. Zlasti je treba podpirati obrtnike in trgovce po obmejnih o-krajih.
To bi bile v glavnem in v splošnem težnje in Želje izseljencev iz neodrešenih krajev. Hočejo svojega zastopnika med poslanci, naglašanje jadranskega vprašanja v programu ter ureditev nekaterih mate -rijelnih vprašanj in ustanovitve eksistence. Ne marajo biti nadležni nikomur, ne prosijo milosti in us -miljenja, biti hočejo samo polnovredni in dobri državljani in delati hočejo za neodrešeno domovino.
Naš odgovor.
Zadnji „Tabor“ je čisto zmeden. Naša izvajanja v zadnji „Straži“ so ga popolnoma zmešala. Ne ve si pomagati. Zato klati okrog sebe in zmerja in za -kavlja o izrazih, ki so dostojnega lista nevredni. Na polje psovanja in zmerjanja mu ne bomo sledili, prisiljenji pa smo pribiti njegove laži, da bodo naši ljudi» spoznali umazano in lažnjivo pisavo „(Tabora“ te/ se s studom obrnili od njega. Pribijemo torej:
1. „Tabor“ laže, da si mi hočemo priboriti s svojim pisanjem pri prihodnjih volitvah glasove Jemcev. Konstatiramo, da ne reflektiramo niti na en nemški glas, da še nismo nikdar prosili Nemcev za glasove, se jim nismo nikdar prilizovali, nismo nikdar klečeplazili okrog njih. Tako delajo liberalni demokrati :	Dr. Pfeifer je skličeval nemške obrtnike k
razgovorom na magistrat, da bi z njimi skoval skupno „Gospodarsko stranko“ za volitve. Liberalci hodijo k Nemcem na večerje in zabave, so kuhani in pečeni pri Rosenbergih in Scherbaumih, hodijo kar. v celih tropah v trgatev k Paskolu in se bratijo z našimi največjimi nasprotniki: liberalni advokatje se vozijo v Ljubljano in Beograd posredovat za Nemce ; .Voglar in drugi so hoteli izr’eklamirat iz volilnih ime nikov same Slovence in niti enega Nemca, pač pa so zahtevali, da se vpišejo v volilne imenike razni Ro -senbergi in Rosenfeldi in Barti in drugi nemški v o -lilcL .Vprašamo „Tabor“:	Ali so Voglar Bin drugovi
LISTEK. ■
Foulicse slike iz Cikage.
Priobčil Rev. Jeronim Knoblehar.
Moje poročilo o potovanju prvih Slovencev po retovni vojski iz Jugoslavije v Ameriko je po došijih !fi sporočilih našlo več zanimanja, kakor sem od tipi skromnih vrstic pričakoval,
Ta in oni j’e izrazil željo, naj bi o priliki op(i -čikaško življenje, Rad vstrežem. Seveda, življen-največjega mesta na svetu, kar je Cikago, izčrpno 'pisati, bi mogel le človek, ki bi bil čikaški polic -kateri ima in mora imeti povsod oči. Meni je to •Mogoče, ker je moj delokrog omejen od štirih sten paniške sobe, da ne govorim o svojem stanu kot ftovnik, ki ne more vsepovsod vtakniti svojega no-k in zasledovati velikomestnega življenja vsestran-
K
I Opisati pa hočem to in ono, kar mi pride pred fi mimogrede tistih bore malo ur na teden, ob cedetti popoldne in največkrat, ko vzamem pot pod noge kratek .sprehod po mestnih ulicah; za daljše izie-'hin na deželo mi primanjkuje časa, pa tudi volje, r so čikaški parki tako veliki in tako lepo vrejeni, ne pogrešam prav nič slabih potov okoli farm, tudi ne vidijo radi tujega mestnega človeka, iz ftifi skušenj vedoči, da iz mesta navadno ne priba-nič prida. Torej sem rajše bliže doma, če tudi v {dini Cikage.
Cikago, mesdrsko mesto, naj večje železniško JdnŠoB Amerike, leži ob izlivu rek Cikago in Kalu-
V	ničigansko jezero. Mesto napravlja vtis neclo -lenega, še le pričetega dela: pa saj je komaj 40 staro in najstarejše sedaj stoječe hiše so* obhajale hj že svojo 25 letnico.. Mestne prostornine je za štirj mških kilometrov, ob jezeru se mesto razpro-
35 kilometrov na dolgo. Ulice so 'široke, bolj ne-
V	New- Yorku, kjer »prebiva okoli 8 milijonov lju-

di na manjšem prostoru, nego je Cikago. Zato je mestno zdravstveno razmerje boljše kakor tamkaj, po sebno ker mičigansko jezero izenačuje in čisti čikaško ozračje..
Ker je mesto v prvih časih zelo trpelo vsled po vodnji, so jo 1. 1855 zvišali za dva metra; tla so bila mestoma le 1—6 metrov had jezerom. Prvotne hiše so vsled tega po dva metra pod cestno gladino in kajpa da s tem skvarjene. Toda Amerikanci si znajo pomagati: hišo od tal podzidajo in dvignejo, ne da bi jo prej podirali in v novič stavili.
Prebivalcev ima nad poldrugi milijon: govori se okoli 40 jezikov. V cerkvah se pridiguje v 20 jezikih. V. vsaki ulici je cerkev, za različna veroizpove-danja. Tz svoje sobe gledam na pet zvonikov:	nam
nasproti je metodistovska cerkev, ki ima pač zvonik, pa brez zvonov in tgdi brez križa na vrhu, Id ga na domešča špica, kazoča kvišku proti nebu, kar ima tudi svoj pomen.
Cikago ja kaj pa da njegovim lastnim prebivalcem „kraljica mest ob jezeru“. S preziranjem pravi Cikažan New-Yoröanu: kaj boš ti s svojim New~ Yor kom, ki še amerikansko mesto ni, ampak le kup hiš tam blizu Angleške, Pač besedo lokalnega patriotizma, kakor povsod, tudi pri nas v starem kraju.
Velikanski so v Cikagi razni parki. Pokrivajo skupno 1060 ha, in njih pota merijo nad 100 kilometrov; zvezani-so med seboj z boulevarki, prekrasnimi^ cestami, M so zarobljene z drevoredi, \teeh vku -paj je 16. Največji je Linkolnov park, ki mehi 120 ha ^tepe nasade, zverinjak, jezera, vodomete, cviet-Ijičnjake, in mnogo lepih spomenikov.
Za me paj bolj priporočen je Douglas park, kamer pridem peš v 20 minutah. Ce le morem, krenem proti njemu. Je sicer samo eno četrtino tako prosto -ren, kakor Linkolnov, za To pa se da priti vanj peš po lepi 22. cesti, za pošten sprehod ravno prav tja in nazaj po oddihu kje na kaki klopi v parku samem.
Na prehodih je treba velike pazljivosti, da se ne pride pod kolesa stotin avtomobilov, kii švigajo po
glavnih potih v parku drug za drugim v dolgih procesijah.
Drugi večji parki so: Washington in Jacson park, zvezana po malem pasu, dalje Garfield in Hum bold park, lei so sicer manjši, pa po lepoti ne zaostalo za večimi. V Jackson parku je bila 1. 1893 svetovna razstava, od katere je ostalo poslopje rotunda in še nekaj drugih. Rio tun da je prazna vkljub temu, da jo pomanjkanje stanovanj v CikagjL Pravijo pa, da bodo rotundo porabili za muzej, kakor pridejo vsi predmeti, ki so bili v kaki zvezi s vojevanjem Äme -rike v minuli svetovni vojski.
Blizu tam je tudi vseučilišče. Njegovo poslopje zavzema 17 ha. Obiskuje ga 4800 dijakov, med njimi j6 45% ženskih slušateljic. Predavanja so skozi celo leto. Knjižnica ima 400,000 zvezkov.
Zanimiva je razdelitev mesta. Reka Ciikago jo d6li v tri dele, po katerih se mesto tudi imenuje :i North,- South in West-Chicago, •
Mestne ulice so razdeljene v dve panogi: Madison-cesta je temeljna cesta, od katere se Štejejo ceste proti severu in jugu in imajo večinoma posebna imena, pa tako razvrščena po abecedi, da se že iz imena spozna, koliko milj proti severu ali ju^u se nahajaš na ulici. Vsaka črka v abecedi pomeni eno miljo. .To velja tudi za ulice, ki gredo od vzhoda proti zapadu in imajo za temeljno črto State-cesto.
Hiše nimajo številk v starokrajskem smislu, am pak za vsakih 20 čevljev cestnega pročelja je nova številka, tako da ima nad 20 in več čevljev dolga hiša lahko tudi dve ali še več številk. Sto številk vku-paj tvori en blok, 800 številk pa je ena milja. Ceste imajo različno Število blokov, vendar pa je razdelitev tako urejena, da imajo bloki po celem mestu,na vseh cestah paralelno isto Številko, pa naj si bodo tudi po več mili drug od drugega. Ceste se namreč sekajo pravokotno in ker gredo ceste od severa proti jugu, kakor tudi od vzhoda proti zapadu paralelno, za to je taka• razdelitev mogoča..
Dalje prihodnjič.
Stran 2.
8 r R K £ 7f
18. oktobra 18SC
za to reklamirali Nepce v volilni imenik, da bi Nemci 7, nami volili ! ? Zato še enkrat: Nismo nikli a r I s k, ali nemških glasov in Jih tudi zdaj ne potrebuj e m o. Naše roke so čist e i n n e o m a d e ž, e v a n e. Nemške glase pre pustimo rade volje liberalcem, da se ž njimi ponašajo kakor sraka s pavovim perjem.
2.	Pribijemo, da je navadna laž, da so prinesli 1 Kjxi v na protestni shod vsi ljubljanski listih „Jutro“ od petka samo konstatira, da poziva, ki ga je telefonično dobilo od «Jugoslavije“, ni prinesel, da ga potem tudi „Jugoslavija“ nj imela, da ga je pa objavil „Slov.. Narod.“ Ali bo „ITabor“ verjel to vest svojega pobratima „Jutra“?
3.	Kdo je kriv žalostnih dogodkov, bo morala dognati policija. Vsekakb pa zadene glavna krivda brezimne sklicatelje, ki so sklicali duhove, kojih niso mogli obvladati. Dejstvo je, da ti neodgovorni skli eatelji niso povabila, kakor „ITabor“ pravi, „klerikalnih in slogaških (?) veljakov, ki so se na vseh po - , dobnih protestnih shodih širokoustili.“ Zakaj ne? Menda zato ne, ker so sklicatelji vedeli, da bi ti veljaki množico obvladali ter preprečili izgrede, kakor so to iia vseh dozdajnih protestnih shodih storili. Zato boljše, da se jih ne povabi, potem imajo „Stemni e. lomenti“ prosto roko.
4.	Po „T aborovem“ modrovanju bi bili morali „k 1 e i* i k a 1 n i in siogaški v e l|jj a k 1“, d a -s i r a v n o niso bili v a, b 1 j e n i na shod, vendar priti k zborovanju, da bi povedali „publiki“, da s pobijanjem po Mariboru ne bo rešila Koroške, lako torej! Nepovabljeni nàj bi govorili na sho-
du, da bi rešili situacijo! Mi pa pravimo: Sklicatelj mora o s k r b e t i govorni k e. Kdor skliče shod, ne da bi imel govornike, dela brez glave, in tako so delali „neodgovorni“ sklicatelji protestnega shoda, za-to so pa tudi doživeli polomijo.
5,	VTabor“ piše doslovno: Da so ti klerikalni in stogaški 'velikaši stopil pred to publiko (ki so jo zbobnali neodgovorni elementi okrog „Tabora“) ter jo vzeli v roke, bi se ne bilo • zgodilo, kar se je zgodilo. Mi smo za to priznanje „Taboru“ hvaležni. On vedno Piše, da klerikalci nimajo nobenega vpliva več, zdaj pa zopet prizna., da imajo množiče v rokah. Kaka doslednost! Dobro! Ce ste bili prepričani o tem, bi pa bih povabili na shod tudi klerikalce in slogaške ve -likaše, kakor se je to zgodilo drugekratl. Pa ti vam. niso sodili k vaši prireditvi! Kaj ne?
6.	Pribijemo, da je g. vladni komisar dr. Leskovar v sredo dopoldne opozoril dr. Senekoviča, ki je šef državne policije, da skrbi za red in varnost. Dr. Leskovar je torej storil svojo dolžnost. Več ni mogel storiti, ker policije nima v rokah on, ampak policijski komi-inisar. Pribijemo kot navadno podlo laž „Taborovo“ trditev, da je dr. Leskovar bil ob času shoda na magistratu.
Pribijemo končno še, da „Straža“ izgrednikov nikdar ni imenovala „temnih elementov“, pač pa jim je dal ta naslov v četrtek „Tabor.“
S tem smo pribili vse „Taborove“ laži v zadevi izgredov. Seveda „Tabor“ jih ne bo preklical — temveč bo lagal in psoval naprej, saj takim ljudem , kakor se nahajajo okrog „Tabora“, ni pomagati, ker »o udarjeni s slepoto, ua ne vidijo resnice.
politični pregled.
Jugoslavija..
Seja miaistr s k o g a sveta od 15. t. m. se je bavila z koroškim plebiscitom in jadranskim vprašanjem. Končno so reševali tudi vprašanje ukaza.
Pr i h o d n j a seja narodnega predstavništva se bo vršila 20. t. m. Na dnevni red pride že znatno spremenjeni predlog o ukaz zakona. Govori se tudi, da bodo pri tej seji se sprožile interpelacije glede Koroške in se bo sestavila posebna en-keta, ki bi naj preiskala celo zadevo.
Finančni odsek še bo enkrat razpravljal
0	proračunu, nakar pride proračun pred ministrski svet v potrjenje.
Državni odbor bo tudi zaključil te dni svoje delo. Večina volišč in predsednikov volišč je že določenih. Predsednike v Sloveniji bo imenoval sam: državni odbor, ker ljubljanska vlada ni predložila še nobenih tozadevnih predlogov.
E pogajanjem z I tali jo odidejo :i dr. Vesnič, Trnmbič in finančni minister Stojanovič. Od italijanske strani se udeležita pogajanj Gioì itti in gro! Sforza. Kraj teh pogajanj bo : Bologna, Floren-oija ali Benetke. Italija bo baje zahtevala ugotovitev svojih mej preko Wilsonove črte.
Avstrijski protest proti zasedbi Koroške od naše strani je odločno zavrnil naš zunanji minister s pripombo, da na vprašanja glede Koroške Jugoslavija edinole odgovarja plebiscitni komisiji in vrhovnemu svetu v Parizu.
Vrhovni svet je priznal Avstriji trj monitorje iz našega vojnega plena, da bi izvrševala Av -sirija. z njimi po Donavi policijsko službo. Že v naslednjih dneh bi naj odpeljala posebna zavezniška komisija te monitorje iz Novega Sada,,
Mesto Split so zopet posetili italijanski mornarji 16. t. m. prvič od mesca julija, ko so jih naši napodili s streli,., Komanda italijanske vojne la -die „Puglia“ je poprej zajamčila mirno in dostojno obnašanje italijanskih častnikov ter moštva.
Italija.
Smo že omenili dvourni štrajk sotcijali -st'ov,-v ki se je vršil po vsej Italiji kot protest proti via dni politiki In kot zahteva, da prizna Italija sovjet -iško Rusijo. Pri tem Štrajku je prišlo po raznih krajih do izgredov. V Rimu so razobesili iašisti samo za stave kot protest' proti demonstracijam. V Bologni so se spopadli demonstranti, in redarji, 2 osebi ste bili ub:ti. V Trstu pa so priredili v dobi štrajka laški pa-
1	ri joti manifestacijo. Pri tej priliki je prišlo do incidentov med patrioti in socijalisti. Urednik lista „Popolo d’Italija“ in 6 drugih oseb je bilo težko ranjenih. Razljuterii patrijotje so nato navalili na poslopje socialističnega lista „Lavoratore“, so zažgati' uredniško prostore, tiskarno pa opustošili.
Italijanski nemiri se nadaljujejo kljub pozivu k redu in miru od strani vlade. V Foggi ji je zahteval spppad med socijalisti in nacionalisti 14 nrlvih in 18 ranjencev.
Italijansko časopisje povdarja važnost nemške zmage na Koroškem* ki bo v prid Italiji glede rešitve ob Jadranu in ker Jugoslavija ne bo zamogla kontrolirati železniških zvez med Italijo in Avstrijo.
Radi p o ž i g oj v tiskarni „Lavoratora“ v Trstu ne izhaja sedaj v mestu nobeden list. Socija-listični razglasi zatrjujejo, da ne bo izšel tako dolgo nobeden krščanski list v Trstu, dokler ne izide prej „Lavoratore/
D ’ A n n u n zio izjavlja, da bo takoj zasedel ene dele ob Adriji, katere bi izpraznila Italija. V slu čaju napada od strani Jugoslavije pa j'e D’Annunzio uverjen, da ga bo podpirala Italija. D’Annunzio baje poseda 6000 mož, 30 letal, i dreadnought, 2 križarki, 5 iskalcev min in 10 manjših ladij.
Avstrija.
P r e d a v s t r i j s k im d r ž. z b or o m j e govoril o Koroški kancler dr. Renner. Kancler je mnenja, da je izvojevala Avstrija Koroško zase s privlačnostjo kot mirna republika brez militarizma, Dr. Renner ve, da je povzročila izguba Koroške v L jablani in Beogradu bolest, ker se bo odcepilo od Jugoslavijo 30.000 koroških Slovencev; vendar vefiko več svojih sopi eme n jako v je mogla Avstrija odstopiti Jugoslaviji potom diktata mirovne pogodbe in brez glasovanja. Dr. Retiner upa kljub izgubi Koroške na prijateljski sporazum med obema državama.
Volitve v avstrijski parlament so bile včeraj. Natančnih podatkov še ni. Računajo na znatno izgubo krščanskih, socijalcev pri volitvah, ker se je od njih odcepila krščansko-narodna jedin -stvena stranka, pojavili so se tudi nemškonacijonal-» ’ socijalisti in'kmetska frakcija.
Anglija.
Splošna stavka rudarjev je izbruhnila na Angleškem. Število stavkujočih rudarjev znaša nad 1 milijon. Rudarjem se bodo pridružili tudi
železničarji in transportni delavci. Angleška vlada je prepovedala od 15. t. m. vsak izvoz premoga. Angleška stavka bo opasno vplivala na druge države, ki so bile navezane na uvoz angleškega premoga.
Irska se še tudi ni pomirila. V Dublinu so začeli oboroženi ljudje napadati avtomobile.
Itusko-poljska, vojna
Poljski general Ze li g a w s k i nadaljuje svoj pohod na poti med Vilno in Kovnom. Poljaki so prodrli litvansko fronto in začeli v ravnokar o-menjeni smeri novo ofenzivo.
Vzhodno o d V i 1 e j k e je razpodila poljska konjenica 6 sovjetskih divizij.
Poljski maršal P ilsudski je podal demisijo, a je na prošnjo vlade umaknil prošnjo za ostavko.
V. C r n o m o F j e je priplula eskadra francoskega vojnega brodovja, da podpira vojno akcijo generala Wrangla, V štabu Wranglove armade se baje nahaja tudi nekdanji generalisimus ruske carske vojske knez Nikolaj Nikolajevič.
V Petrogradu in Moskvi je izbruhnila revolucija- Sovjetska vlada je proglasila nad 12 ruskimi guvernementi io distrikti izjemno stanje. Po vseh revolucionarnih okrajih sestavljajo rbvolucijonarna sodišča. Kamehevii je baje odvzeto poveljstvo nad rusko armado.	^
Grška.
ščita. Da je mogoče ljudi zapeljati in preslepiti, to sat vedeli tudi Italijani, zato so pomagali Nemcem na , Koroškem do ugodnega plebiscita, ker jim bo sedaj tufU lažje opravičevati njihovo zasedbo našega ozemlja, Kljub temu smo dobivali iz Koroške vedno tako ugodna poročila, da se je že splošno in z gotovostjo računalo na našo zmago. Ce so bila ta poročila resnična jn izdana od dobrih poznavateljev, razmer in ljudi, potem je jasno kot beli dan, da so se izvršile pri plebiscitu sleparije. Potem to glasovanje seveda nebi smelo biti merodajno. Rana Je torej možnost, da se še naprej prepiramo za naše pravice na Koroškem Koliko bomo pa dosegli z našim ugovarjanjem je odvisno od dobre volje entente in od, interesov, ki jih imajo Italijani na pripadnosti tega ozemlja. Izdatki pa, ki nam jih je povzročila ta koroška cona A, so izgubljeni. Zato je zanašanje na pravičnost entente, ki nima na povečanju naše države nobenih interesov nam le škodljivo.
Dr. Kukovec — politik. Dr. Kukovec je menda zelo nemiren in nepotrpežljiv gospod, kar ni ravno dobra lastnost politika. Pri vsaki priliki plane na dan z predčasnimi in neumestnimi predlogi, ki samo po-* slabšajo naše stališče. Tudi v koroško zadevo se it vtaknil v zadnjem času prav nerodno in nepotrebno* Ko smo se z glasovanjem borili za pas A, se je že obrnil na Nemce v pasu B in jim pričel ponujati naše državljanstvo. Sedaj, ko smo pri glasovanju v par su A propadli, začenja takoj kompromisirati z Nemci ter popuščati. Pravi, da zahtevamo vsaj „večino občin“ pasa A, „tudi če so deloma ponemčene.“ — \S resnici je pa v pasu A samo ena čisto majhna občina, namreč Pustric v severovzhodnjem kotu, ki je ponemčena^ Vse druge so čisto slovenske, samo ne koliko posejane z nemčurji in nekaj priseljenimi Nemci. V takih izjavah mora najvišji uradnik v deželi, kar je minister, biti zelo previden, da ne da Nemcem orožja v roke. Dalje pravi: Izid more biti kvečjemu ta, da se posamezni kraji, ki so se dali pri glasovanju v prid Nemcem zapeljati, pripojijo Celovcu, kolikor to ostali položaj dovoljuje.“ — To je rečeno veliko predčasno, nerodno in nepotrebno. Ako smo pripravljeni popuščati in odnehavati, ni potreba-, da to ponuja dr. Kukovec. Ce je predlog potreben in umesten, mora priti od tretje strani, Kukovčev predlog je pa zmožen zelo poslabšati naše stališče. Ce mi takoj od začetka, preden nas kdo vpraša, kričimo, da smo pripravljeni odnehavati, bomo morali odnehati veliko bolj, kakor bi pa v najslabšem slučaju hoteli. Mi pa tudi ne moremo ničesar odnehati. V poštev bi zamo-gle priti po Kfikovčevem receptu pred vsem take občine, kakor Grabštajn in Vetrinj, ker sta tik pred Celovcem in močno ponemčurjeni. Toda kako naj ju odstopimo? Potem ni mogoča med Rožem in Podjunom nobena zveza več in iz Borovelj bi moral človek čez Ljubljano in Maribor v Velikovec. Karavank pa tudi ni mogoče preluknjati, kakor hlebec sira. Grab -štajna in Vetrinja ne moremo odstopiti radi potrebne zveze med Rožem in Podjuno, potem pa tudi ni nobene druge občine, katero bi zamogii žrtvovati. Po-nemčurjenih mest in trgov ter obrtnih krajev ne morejo izbrati Nemci iz naše zemlje, kakor ocvirkov z žganjcev. Dr. Kukovčev predlog je torej neumesten , oredčasen in nemogoč.
Zdravstveno stanje grškega ekskralja rA-leksandra je zelo opasno radi zastrupljenja krvi. Pariški. zdravniški krogi računajo s kraljevo smrtjo. Smrt kralja Aleksandra bodo gotovo porabili pristaši Venizelosa, da izkličejoj grško republiko pod predsedstvom Venizelosa.
Volilno gibanje.
Domača politika.
Po plebiscitu na Koroškem Plebiscit na Koroškem je bil brezdvomno važen dogodek in je mo goče iz njegovega za nas neugodnega izida masikaj uganiti in sklepati. Mirovna konferenca v Parizu go tovo ni določila plebiscita za Koroško radi tega, da ■bi vzpostavila kolikor mogoče pravično mejo med Nemško Avstrijo in Jugoslavijo, ker bi potem morala postopati tako tudi na drugih naših mejah. Ona se je hotelu pred svetom samo na videz delati na,-taneno in pravično v narodnem oziru, ker člani en tente so pač vedeli, da bodo plebiscit lahko* izrabili v svojo korist. Močnejši se vzdržujejo na stroške sla-bejšega, to je zakon o naravi in velja tudi za ljudi. Ententa je zmagovalec v svetovni vojski in bo to tudi izrabljala nad vsemi premaganimi in" slabejšhni narodi, če tudi pravi, da jih je osvobodila in da jih
Srbski radikalci. V Požegi nastopi srbska radikalna stranka samostojno in nosilec liste bo Stojam Protič.	l; ■ . . i
Srbski narodnjaki. Skupina Stojana Ribarea, ostanki nekdanje srbske narodne stranke, ki se je priklopila demokratom, stopi samostojno v volilni boj* Izdajati je pričela kot svoje glasilo list „Srpska Zastava.“
Muslimani in volitve. Muslimanska stranka , čijer glasilo je list „Pravda“, stopi samostojno v volilni boj in upa dobiti okrog 20 poslancev v Bosni in Hercegovini. V zadnjem Času so započeli živahno a-gitacijo tudi po Kosovem in Makedoniji.
Hrvatska ljudska stranka v Dubrovniku. Dne
1.	t. m. se je ustanovil v Dubrovniku klub Hrvatske ljudske stranke. Sestanek je bil zelo številno obiskan. Ó političnem položaju je poročal poslanec Banič. Ne-kaj\ mladičev je skušalo motiti zborovanje, a brez u -speha.
Hrvatsko Zagorje. Po hrvatskem Zagorju, ki je bilo doslej politično najbolj zanemarjeno, se v zadnjih časih krepko giblje Hrvatska ljudska stranka a Celi okraji prehajajo enomiselno v njen tabor.
Nove stranke na Hrvatskem, Minister za pošte dr. Drinkovič, Dalmatinec in pristaš Narodnega kluba, bi rad prišel tudi v ustavodajni zbor. Ker pa Narodni klub nima v Dalmaciji nobenih pristašev , hoče ustanoviti lastno stranko, katere edina program-na točka bi bila spraviti dr. Drinkoviča v ustavodajni zbor. Tudi dr. Lenac Zdravko, velik prvak demo., kratske stranke na Primorju, se odreka iz strahu pred volitvami demokratske stranke in ustanavlja vi Ogulinu „Jugoslovanski radnički i seljački savez“ in Udaja svoje glasio. Res čudne razmere morajo vladati na Hrvatskem.
„Stranka nižjih slojev.“ Volilno gibanje bo ustvarilo marsikatere čudne kombinacije. Tako se sliši* da se ustanavlja v pesniški' Beiokrajini „Stranka nižjih slojev“, katero ustanavlja neki Sercelj. Samo -Svojni kmetski stranki, v kateri igrajo vodilno vloge* kmetski magnat je in podeželski štacunarji in birtje * je ta pojav zelo neljub. Akó se to gibanje razširi, o-stanejo sedanji voditelji Samostojne kmalu popolnoma! na suhem.
■ Vi	Iv
Se ena nova slovenska stranka. „Kmetijski list“ ki ima stike è temi krogi, poroča, da se ustanavlja «Se ena slovenska stranka. Tovarnar Dragotin Hribar v Ljub|jani snuje novo stranko, id se bo imenovala „Slovfetžska gospodarska stranka“ in bo nastopila samostojno že pri predstojećih ■ volitvah.
»,¥ vrstah neomadeževanih prvovrstnih državnikov.“ „Kmetijski list“ piSe4 da bo hrvatska liberal- j na kmetska stran ka( vzela „kvalificirane kandidate iz. ,j vrst prvovrstnih jugoslovanskih politikov“ — namreč j sedanjih prvakov demokratske stranke, ter dostavlja, j da bodo tudi naši samostojni vzeli kvalificiranoe iz j vrst neomadeževanih prvovrstnih državnikov i na- j »ore«? naših liberalnih advokatov,: Volilni kompromis , ja 'tomf' gotov !
Uredništvo „Straže“ je prejelo öd Jadranskega zbora in od Narodnega sveta za neodrešeno domovi-«o od vsakega po eno izjavo, ki obe razjàsiijujeta sta- ! bšče beguncev do volitev v kónstituanto. Ti dve ob- | javi so že objavili drugi dnevniki, da ne bomo stopicali nekaj dni za njimi, priobčujemo samostojen članek iz begunskih krogov, ki vsebuje po vsebini isto kot oni dve omenjeni izjavi. Torej tozadevno brez zamere od strani begunskih krogov, ker smo izpolnili svojo dolžnost, samo v drugi — samostojni obliki.
Umrli duhovniki. Pri Sv, Andražu v Sl. gor. je dne 17. t. m. v starosti 67 let umrl župnik Jakob Očgert Njegov pogreb se vrši v sredo, dne 20. t. m. ob 10. uri predpoldne. — V Ločah je preminul v starosti 76 let tamošnji nad vse priljubljeni mnogoletni duhovnik v pokoju č. g. Jakob Korošak., — V Ptuju je pa; izdahnil svojo blago dušo tamošnji župni upravitelj in gvardijan minoritski ö. g. Norbert Povoden v starosti 50 let. Vsem btagopokojnikom svetila večna luč!
Izubijana nameravala posneti Maribor. „Jutro“ od petka javlja, da so tudi v Ljubljani pozvali s polnim imenom nepodpisani sklicatelji množice na shod pred Mestni dom ob sedmi uri zvečer 14. i m. Ta shod so hoteli nepodpisani sklicatelji porabiti za incidente po mariborskem vzorcu. Ljubljanske izgrede so preprečili pametni ljudje, ki so nastopili kot govorniki, ki niso množic hujskali, ampak jih pomi -rili, da so demonstrirale samo z obhodom po mestu, in med prepevanjem narodnobudnih pesmi. Enako kot v Ljubljani so tudi za Maribor sklicali protestni shod nepodpisani sklicatelji, o katerih je toliko gotovo, da tičijo v Mariborski tiskarni, ker se je tam rodila misel o nesmiselnem protestu, tamkaj tiskala in od tam tudi razpečala potom letakičev po mestu. Dejstvo je luđi, da je eden od teh nepodpisanih sklicateljev iz Mariborske tiskarne govoril na zborovanju tik pred izgredi. Naši policiji gotovo ne bo težko izslediti teh Lgredno zborovalnih sklicateljev, ki so odgovorni za nered, pobijanje in pomestno upostošenje, ker je dognano, da So iz mariborske JDS tiskarne. Čudno se nam zdi, da policija ni razpodila množio takoj, koso se začele zbirati na Glavnem trgu, ker je moral vendar znati g. policijski komisar, da je shod sklican in v „Taboru“ objavljen od nepodpisanih sklicateljev. Nikakor si ne moremo misliti, da bi komandirala celo JDS Rehar-Pirc, ali pa vlada med mariborsko JDS anarhija! To vprašanje nam bodo morali pojasniti gospodje od JDS v Mariboru, sicer pade celotna odgovornost za mariborske izgrede na celo JDS, katere glasilo „Tabor“ je objavilo in pozvalo razbijalce na protest. Uverjeni smo pa, da riodo mariborska pobijanja za vedno razbila pobratimstvo med JDS in Nemci, ki je začetno delo našega prijatelja g. dr. V. Pleiierja in Kamniker jevega servus kolege — g. viteza dr, Mirka Graselli.
Prof, Voglar in koroški plebiscit. Zanesljive priče nam poročajo, da je g. Voglar rekel dne 14. t. im v mariborskem Narodnem domu, da so poraza na Koroškem krivi „farji“, ker so bili zastopani v koroških narodnih svetih. Ni sedaj čas, da bi razpravljali o krivcih in metali krivdo, drug na drugega, toda za vsakega pametnega človeka je jasno, da g. Voglar tekom svojega celega življenja ni prav nič priporno -gel k ugodnemu razvoju naše narodne in državne misli na Koroškem. Zato je tudi njegova kritika po vsebini in obliki samo in edino njega vredna.
Jo bilo že res potrebno. Minister Draškovič bo predložil V odobritev naredbo, potom katere se bodo uvedle odredbe proti korupciji v državnih uradih m prot! nevestnosti v državni, službi. Krivci ne bodo samo odpuščeni iz državnih služb, ampak pridejo pred posebno porotno sodišče.. Ce le ne bo zopet o-stalo pri samih ministrskih grožnjah in obljubah gle-začetka boja proti korupciji državnih nastavljen-«ev„ Ta Draškovicevb naredba, ako prodre.,, bo naj -bolj v živo zadela ministre same.
■Marinkovičev» okrožnico, ki jo je bil poslal Marinkovič, minister vere, ljubljanskemu in lavantinskemu škofu in v kateri nesramno očita naši duhov -šžini protiđržavno vedenje, je ljubljanski škof'vrgel v koš. Posnemanja vredno za prihodnost tudi v naši
Cerkveni	Cerkovnik središke kapele je
prinesel danes, 14. t. m. žalostno novico, da je nek -do v kapeli pokradel vso sveto posodo, namreč: dva keliha in monstranco in pa krono z glave žalostne Matere božje. Poleg tega je izginilo iz zakristije veliko cerkvenega perila. Brezbožni ropar je moral to cerkev dobro poznati, kajti tatvino je izvršil tako prikrito, da se niti ne da določiti, kedaj se je pravzaprav zgodila. Iz tabernakelj^ je vzel monstranco, tabernakelj zaklenil in ključ zopet obesil na svoje mesto v zakristiji. G. uzmovič ! Kot je v stari zavezi kralju-roparju nevidna roka pisala:	„Mene — tekel
— fares“, tako so tudi tebi te besede pisane, in se bodo tudi izpolnile, če ne greš v sebe in ne popra-v iš svojega zločina!
Poročil se je g. Ciril Lendovšek v Makolah z ondötno g. AmaAjjo Soršak. Ob tej priliki se je na bralo za Jugoslovansko Matico 250 K. Srčna hvala daviteljem ! '.	,
Usposobljene preizkušnje za obče ljudske in /B meščanske šole s slovenskim, oziroma s slovenskim in nemškim učnim jezikom se prično pri komisiji na državnem moškem učiteljišču v Mariboru v jesenskem roku 1920 dne 8. novembra t. 1. Pravilno o-premljene prošnje za pripust k preizkušnji naj se po šolskih vodstvih pravočasno predlože okrajnim šolskim svetom, da bodo najkasneje do 25. t. m. v rokah izpraševalne komisije.
Za penzijo« Iste. V državni službi zaposleni penžijonisti imajo pravico do draginjskih, doklad rav-riotako kot drugi aktivni uradniki. Visokost doklade se ravna po visokosti penzije. Ce pa vleče penzijo -nisi poleg pokojnine še kako drugo plačo, potem ne more prejemati dnevnic in plače, ampak ali eno, ali drugo. Vsaka tozadevna izjema je popolnoma nedo -pustna.	-	;
Prav osi. patrijarha bodo volili 12. novembra.
,v'olilo, bo tega cerkvenega dostojanstvenika 180 cerkvenih in političnih oseb. Kandidatom za novega pravoslavnega patrijarha se imenujeta:	žički škof dr,
Nikola Velimirovič in dosedanji srbski metropolit Dimitrije.	,
Češka cerkev in pravoslavje. Predsednik Čeho-siovaške narodne cerkve Zahradnik pripravlja združitev čehoslovaške narodne cerkve s pravoslavjem v Srbiji. Da se ta združitev udejstvi ter potrdi, namerava srbska cerkev proglasiti Jana Husa svetnikom.
Zopet kuga na Reki. Hrvatsko časopisje poro ča, da se Je pojavilo na Reki zopet pet novih slučajev kuge, Hrvatskeoblasti so storile in ukrenile vse, da preprečijo vsak stik z okuženim mesjtom.
Večje množine sadja kupa zadruga javnih čino-vriikov v Gračacu Hrvatske. Trgovci,, ki se pečajo s prodajo sadja na debelo, naj stopijo z omenjene za-v zvezo.
Iz Koroške.
Zahteve plebiscitne komisije na Koroškem. En-tenia plebiscitna komisija zahteva, da se izroči cela uprava v A pasu do pondeljka in sicer tako, da pač ostane še naše uradništvo, vodstvo pa se izroči en -fentnim okrajnim odborom. Naše vojaštvo in orožništ-to pa mora ostaviti A cono. Ti sklepi ententine komisije so bili naslovljeni na našega delegata Jovanoviča, ki je pa v tem času protestno zapustil Celovec. Ententarji pri komisiji smatrajo Jovanovičev odhod Lot protest proti izidu glasovanja in priznanje od naše strani, češ: Plebiscitna komisija, je dovršila svoj posel, nadaljna odločitev o usodi Koroške prehaja v odločitev vrhovnega sveta v. Parizu«
Ententlarji so poslali iz Celovca našemu urad-ništvu v A pasu poziv, da se naj od pondeljka na -prej pokoravajo samo odredbam ententnih okrajnih odborov. Vprašanje je: Kdo se bo pokoril tej nezakoniti odredbi?
Kmetijsko — gospodinjski tečaji po deželi. Po-Trjeništvo za kmetijstvo priredi ta jesen pet gospodinjskih tečajev, ki bodo trajali od 15, oktobra do 23, Sembra t. L, in sicer: trije na Kranjskem in v Ormožu pod vodstvom ge. E. Premrou in v Orni nad ‘Uvaljah pod vodstvom ge, O. Sittig. V tečaje se prejemajo dekleta iz bližnje okolice, pa tudi od dru-ako dobe v kraju samem ali paj v njega bližnji "«olici potrebno stanovanje. /
Mariborska razmejitvena komisija se pogaja z
avstrijskimi delegati radi meje med Sv, Duhom in Muro.
Ker so se raznesle govorice, da je Matica priredila shod in demonstracije, smo vprašali, če je to res in dobili odgovor, kakor smo ga priobčili. Ravno tako bi lahko vprašalo uredništvo „Tabora.“ To ni bila nobena oficijelna izjava, sicer bi pa Matica ra-vnotako lahko oficijelno izjavila, kakor je to storila demokratska stranka.
„Matica klerikalna domena“ — ta napad na „Matico“ se obrača pač v prvi vrsti proti moji osebi. Povem torej sledeče: Mariborska podružnica Jugosl. Matice šteje doslej 1252 članov, med njimi jih je. pač več kot dve tretjini neklerikaleev. Odbor šteje 11 o-seb, med njimi 1 komunist-socijalist, 8 oseb naprednega mišljenja in, če hočete, 2 klerikalca, dr. Juvan, ki se pa radi drugih poslov ne udeležuje sej, in jaz, ki nisem prav v nobenih stikih z nobenim političnim ali organizatoričnim delom stranke. Nikdar se nisem silil k nobenemu delu, vse, kar sem delal, sem delal zastonj in pustim vse delo takoj, kakor hitro se mi namigne od resne strani, da je moja malenkost vkvar Matici. Vse svoje objave je 'društvo objavljalo istočasno v obeh mariborskih listih, često pa tudi samo v „Taboru“, kakor je,kazala potreba. Med odborniki je vladala vedno največja sloga in nikdar niso prišle vmes strankarska vprašanja, z nobeno potezo ni Matica nikdar razodevala nobenega strankarstva. Sicer pa rad vse delo pri Matici prepustim Pircu, samo če bo hotel in če bo odbor zadovoljen. Kar pa za-
deva narodno značajnost, se ne pustim tozadevno ko-* mandirati od nikogar, kakor se nisem pustil doslej « — Dr. Leopold Lenard.
Ali Je bil pri mariborskih demonstracijah ude-* iežen tudi mladi Verstovšek, policijsko ni dognano 4 Dejstvo pa je, da je pobijal šipe in razbijal vrata obi p, iliki izgredov oni Voglarjev sin, ki je znan kot la-* sorezec v gledališču. Blagor očetu, ki ima takega si* na! ...
Zadeva, Rasenberg — nestvarni „Tabor** JDS.
. glasilo smo pozvali, naj nam da stvarna odgovora na live vprašanji : Zakaj ni „Tabor“ poročal 'obširno o Rosenbergovi zadevi? Odgovor „Tabora“: „To je naša stvar“! „Stvarno?“ Na drugo vprašanje:	Zakaj
je nastopil v zadevi Rosenberg vitez Graselli, po dostojanstvu in vplivu starosta JDSarjev, ne kot državni pravnik, kakor mu Veleva služba, ampak kot rešitelj in pokrovitelj opasne — židovske afere?, Na to. stvarno vprašanje pa molči „Tabor“, Odgovor na to vprašanje je seve „vitezova stvar“ stvar, O dr. Juvanu kot IL šefredaterju izjavlja „Straža“, da še gospod nikdar ni napisal niti črkice za naš list. I. in II. šefredakterja potrebuje samo „Tabor“* da eden piše v potu svojega obraza, drugi pa nastopa kot demagog na neprijavljenih shodih.
Paskolo in mariborska sodnija. Tolikrat smo ša že bavili z znanim in naj večjim sovražnikom Slovencev — italijanašem Paskolo. Malo čudno se nam zdi* da poseeajo tega Paskolo, ki je izvržek za nas Ju -goslovane v narodnem oziru, gospodje od mariborske sodnije, ki bi sicer radi veljali v javnosti kot najve-čjt narodnjaki. Skoro večina teh sodniških gospo -dov iz Maribora je že popivalo dolgo v noč pri gosp., Paskohi. G, od sodnije, ki ste člani. Jugoslovanske in Glasbene Matice, ali Vas ni sram, da zahajate v alkoholno pobratimijo ob našo mejo k našemu največjemu narodnostnemu nasprotniku, dunajskemu romarju itd. Kaj si neki misli g. Paskolo, ko se gibljejo od od njega razni slovenski sodnij,skl svetniki.. sodniki itd. , . .?
„Tabor“ je zvišal naročnino na 180 K letno in
posemezna številka stane 1 K. Pomislite, eno krono, stane eden posamezni gram liberalne duševne masti iz Maribora, Povišanje „Taborove“ naročnine nam ja znak da se bo naše prerokovanje udejstvilo prav kmalu: „Taboru“ bomo zapeli: RCquiescat! Misere* re!
„ Taborova“ doslednost. V št. 41 z dne 14. L
m. piše „Tabor“ v članku „Slovenci!“ med drugim sledeči stavek :	„Kdor še kedaj prestopi prag kaka
nemške trgovine, gostilne ali sploh kakega drugega' nemškega podjetja, ta ni več Slovenec, ta se je iz* ključil sam.“ To jo sicer povedano pravilno in pravi lepo, ali vprašati moramo, v kakem soglasju je to s „Priporočljive domače tvrdke“, katere ima „Tabor“J med svojimi oglasi? Med temi priporočljivimi tvrdka* mi, najdemo pretežno večino nemškutarskih trgovin ini obrtov? Ali je „Taboru“ glavna stvar kšeft? Ce ho* čete biti dosledni, ne smete biti kramarji, ampak na* rodnjaki.
Katere tvrdke so res narodne? Te je vpraša* nje, katero se mora danes, po žalostnem porazu na’ Koroškem, enkrat temeljito urediti. Po raznih trgovi* nah, kavarnah in gostilnah visijo stenski koledarji s obrisi mesta Maribor in druge take cunje, ria kate* rih najdeš med inserati naših zavednih trgovcev pretežno večino najzagrizenejših naših protivnikov. To se mora,, enkrat za vselej končati. Nam pač manjka’ nekak pravilno sestavljeni seznam naših narodnih trgovcev in obrtnikov, ki se ga mora objaviti, osobito za to, da bodo poznali naši vrli okoličani, katere so kače, ki jih ne smemo več rediti na naših srcih, katere so trgovine, ki se jim morajo izogibati. Docim so napisi na trgovinah v pretržni večini slovenski, te nagovorijo v mnogih trgovinah s „guten Tag“ ter se še le na tem spozna, da je pri nemškutarju « Priporočamo_ „Slov. trg. društvu“, da sestavi pravilni in popolni seznam naših narodnih podjetij, so li ista včlanjena pri društvu ali ne ter iste seznama ponatisne in razpošije, oziroma plakatira. Stvar bi morala biti že zdavnaj storjena, a pri nas se za ta* ke stvari — nima vremena.
Občni zbor društva Dijaška kuhinja v Maribo* ru ima v pondeljek, dne 18. t. m., ob 20. uri V Nar,, domu svoj letošnji občni zbor z običajnim vsporedom* Vsi udje so s tem prijazno povabljeni. —' Odbor.
Mestni kino ima vsak dan ob 20. (8) uri, poleg tega pa še tudi ob sobotah in nedeljah ob 18i (6) uri salonski koncert.
Svinjski sejm. Na ^vinjski sejm v Mariboru je bilo prignanih 273 prašičev (zadnjič 122). Kupčija je bila zelo živahna, cene so se gibale med 26 do 30 K za 1 kg žive teže. Večina od prodanih prašičev je bila odpeljana v Dravsko dolino in na Pohorje,
D@p;
Studenci pri Mariboru. Ko je g. Veras prodal svojo hišo v Mariboru, je kujti! pri nas hišo, katero je pa že tudi prodal. Kot velik liberalec je prišel k nam, kar čez noč pa je postal navdušen krščanski sccijalec. Povod njegovega spreobrnjenja nam je bil jasen, ko smo ga neki dan zagledali kot poslovodja Vi konsumnem društvu. Mož se je rad pohvalil, da ga je priporočil za to mesto g. prof. Bogovič, Ker je ta mož zelo oblastno postopal in ni bil preveč resnico* ljuben, o čemur ve vsak človek v Studencih in v; Mariboru mnogo povedati, je bila nevolja članov kon-sumnega, društva v Studencih vedno večja in je bil vsled neštetih pritožb naših delavcev ^odpuščen. Mož išče vzroke odpusta tam, kjer jih ni, 'kato napada po
4,
*,Taboru“ gg. prof. Borovica in VI. Pušenjaka; -vod-Klvo centrale v Ljubljani lahko pove, kdo je povzro-iöil njegov odpust. Ko sè je Veras hlinil našega pri -Staša, je na debelo zabavljal čez demokrate, znal go- ' rostasne stvari povedati o dr. Rosini, dr. Kodermanu, (Voglarju itd:., danes pa dela nasprotno in upa na kako službico pri liberalcih. Veras je bil liberalec , odkar je v Mariboru, rad je 'zabavljal, dobro živel, a,ni rad delal, resnice nikdar ni preveč varoval, zato njegove trditve v „Taboru“ imponi rajo le ljudem , ki ga ne poznajo, dočim vsak drugi ve, koliko je verjeli Verasn..
St. Uj v Slov, gor. V Ceršaku je umrl v petek '«Ine 15. oktobra zjutraj posestnik Alojzij Hamer star ;78 lejt. Rajni je bil mož poštenjak skoz in zkoz, Svoje otroke je vzgojil v krščanskem duhu. Bil je dober gospodar in spoštovan daleč na okoli. Pogreb se je vršil vr pondeljek, dne 18, oktobra, Svetila pokojniku večna luč !
Gornja Polskava. Dne 13, t. m. je umrl tukaj po dolgotrajni in mučni bolezni posestnik Stefan Stern. Bil je vnel somišljenik Kmetske zveze in dolgoletni naročnik „Slov, Gospodarja“. Bodi mu zemlja lahka!
Slov. Bistrica. Umrla je gospa Angela Novak, žena posestnika in gostilničarja g. Petra Novaka, po dolgi, mučni bolezni. Našemu somišljeniku iskreno so-.Žalje! j
St. Uj pri, Velenju, V nedeljo 10. oktobra jd pri redila Kmetska zveza dobro obiskan protestni shod proti novi trošarini. Zborovalci so enoglasno obsojali neznosna brergena, ki se s trošarino hočejo naložiti slovenskemu kmetu. Država naj išče davke 4 blagajnah vojnih dobičkarjev, ne pa v kleteh in zidancah slovenskih kmetovalcev in vinogradnikov. Ponovno se 30 zahtevala tudi odprava dohodninskega davka. Sklepi se dopošljejo vodstvu Kme ske zveze in vla di.
Književnost.
Sematizem lavantinske knezoškofile za leti 1920 an 1921. Vsak kdor dobi letošnji šemaitizem v roke bo prijetno iznenađen. Spisan je v slovenskem jeziku in
sasssasi
poleg tega ima bogato in vsestransko vsebino. Ustroj in razdelitev šematizma je sicer posnet' po prejšnjih šematizmih, a v posameznih, oddelkih se nam podaja marsikaj novega in zanimivega, česar, v dosedanjih šematizmih nismo našli. Seznam dušoskrbnih mest je podan z največjo natačnostjo in, skrbnostjo. Vse krajevne važnejše kulturno-zgodovinske znamenitosti so tu označene. Ne manjkajo tudi zemljepisne posebnosti. Podatki prejšnjih šematizmov so se revidirali in po -pravih po najnovejših virih in najnovejši Statistiki , tako bo našel tu vsak naobraženec, ki hoče v tem ali onem oziru natančneje poznati lavantinsko škofijo, tu jako važne podatke. Na novo je podan krajepisnemu ■ in" kulturno zgodovinskemu pregledu dušoskrbnih mest seznam ondotnih političnih občin, kar bo veliko pomagalo k boljši zemljepisni orientaciji; v naši škofiji. Šemaitizem vsebuje tudi kroniko lavantinske škofije, V kratkih in jedrnatih stavkih nam podaja pre-* giert čez vse važnejše dogodke preteklega leta v lavantinski škofiji. Posebno zanimivo je poročilo o birm škili slovesnostih. Na koncu šematizma je podan tudi bogat statističen materijal. Statistični pregled duše -skrbnih mest, duhovščine in prebivalstva v Lavantinski škofiji (Lavantinska škofije šteje 515,590, duš) mora vsakega, vnetega škofijama zanimati. Opisano je tudi* versko in karitativno delovanje kat, društev po naši škofiji. Kogar zanima društveno življenje in de -lovanje med Layantinci, bi tu našel marsikaj zanimivega,; Tako je letošnji šematizem prelepa slika celot, nega verskega in kulturnega stanja zelene Štajerske vladikovine. Vsak, kdor bo hotel v prihodnjosti izčr-
■.	18. ©kt»bra 19§0. ♦
pljivo opisati kulturno zgodovino Slovencev, se bo m#-ral zateči tudi k tej navidez nepoménljivi publikaciji lavantinske škofije. Zasluge za to ima lavantinski: prevzvišeni knezoškot Sestavljen je, s skrbnostjo m vestnostjo, ki je lastna lavantinskemu vladiku. Za« hvala pa tudi tistim, M so pripomogli s svojim sodelovanjem k tako lepemu delu. Oe upoštevamo sedanj© izvanredne cjraginske razmere in primerjamo šema-tizein lavantinske škofije, po obliki, vsebini in cena (30 K za 1 eksemplar) z šematizmi, drugih škofij, potem šele bomo mogli zadosti oceniti zasluge kh. šk* lav. ordinarijata za to prelepo knjigtp j
Zrnje. Mariborski kulturni vestnik. Izdaja ih-prava slovenskega narodnega gledališča. Ureja dr* Pavel Strmšek. Štev. 1. 9. oktobra 1920. 8 strani. —, Maribor je dobil svoj gledališki list. Misel je dobra* zlasti če iz „Zrnja“ res zrase kulturno glasilo obmejnih Slovencev. Ce bo list posvečen samo gledališču, bo spričo velikih tiskovnih stroškov in preslabe razprodaje obtičal na začetku poti in čakal na boljše čase. Prva Številka' prinaša biografijo o upravnik» našega gledališča H. Nučiča, Skrbiiišekovo mnenj© o Cankarju na slovenskih odrih, Mengerjevo črtico o jubileju hrvatske opere in Nučičevo notico o Hebblu^ O listu še spregovorimo. Posamezna številka stan© 3 krone.
P. n. župnijske urade opozarjamo, da blago -volijo takoj naročiti spovedne listke za prihodnje leto,; k'er jé ob Novem letu tiskarna navadno močno zaposlena. — Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
pomnite se Vaših rajnkih !
Leji železni nagrobni križi po cesi od 160 dc 550 E, kakor tudi nagrobie svetilke ed 80 do 280 E
JÄtf* PliTEft St LESART, Maritai», “**“*"”
cesta 32-34
dimna i
Najboljši pisala! stroj
UNDERWOOD
stase samo 18.060 kros. naroča ss pr! tvrdki
LUĐ07IK ŠEF
MARIBOR, Prešernova sl. 1. Zastopali: „Uuderwaad“ stroja la pomatiž. aparäta „Opslogrsph“. Teìefan 148. Brzojavi: Papiršef, Maribor.	797
NemebioTano s^3
prenočišče išče duhovnik. 828
OBLEKO.
Priproste in naifiaeji®. Tožbo in sdiòtao delo. Dobro blago, Ceneje kakor kjerkoli, saias osi: ALOJZIJ ABBEITJBB, Maribor, Dravska elica št. 15, (pri starem mosta).	401
»12

um
vsake vrste
kr&t r .sesprejmejo
r	j
', «	f -t v popravilo.
f	' Zaloga nr
stonine in srebrnine. Cene saesTts. Postrežba točna.
m mmi, mim
ÜMJSS1 TBO v grada (Sarg).
TX£X« eB033a"htropns, velika, s xirSä* goBtiino in mesadjo, zraven Se tudi tep Mev in lep ko« zemlje se proda v Studencih pri Mariboru, Okraja» cesta 17. 841
Službe i
Pridna dekla,
ki bi bila sposobna za vsako delo na manjšem poiesrva na deželi, se sprejme takoj. Plača 80 kron in eao sovo obntalo na leto. Vpraša se pri 'Zaff v Pobrežju pri Maribora.	88Q
Viničarja mJÄSS
vetnik dr. Rapoc, Maribor. 842
äBMSäiKS
üarofiajti naše liste !
mmt	u
SLIKAR	ss,
MARIBOR, CVETLIČNA UL. 8
ABSOLVENT MONAKOVSKEIN DUNAJ ---SKE UMETNIŠKE-'"OBRTNE ŠOLE---
Izvršuje slikanje sob, napisov, pokrajin, dekoracij ---- In portretov po nbjnižjlh cenah.
840
sta otvorila zobr.i atelje v Mariboru, Gregoričeva ul. 14.
Sprejme se vsakovrstno izdelovanje ozebja v zlatu, kavčuka in litju. Na nujno postrežbo oddaljenih pacijentov se po možn. dzira.
Slovenci širite naše liste !
^ Kmmmi
vsako množino kupuje kakor običajno vsake lete tudi sedaj letos 791
Rudolf P« ve c, velefržec v Mozirlu
p» svojih zastopnikih v sledečih krajih: Maribor, Pesnica, Kungota, Cmurek,
Št Andraž pri Velenju, Šmartno v Raž. dsKni, Šmartno ob Paki in Mozirje za Str. Savinjsko dolino. Producenti s@ naj blagovolijo obrniti direktno na kupovalo®, kajti pri velikem obsegu ni?i možne vsaki stranki iz Mozirja odgovarjati. Plačam najdražje po dnevni ceni. S® priporočam	RUDOLF FEVEG.
ZNANO JE!!!preselitev obrti.
da se v veletrgovini mamifsktnrnega blaga
Kar®!-a W®«cti©ä
v Muribcnu, Gesoddskp. ulica
debita vsakovrstno maimfaktnnie blage v
Külieii iibori pn nils*! iilis c en&h
P9HISTVO
LASTNIH IZDELKOV I
iz trdega in mehkega lesa se zavoljo p®~ mssjkaaja prostora pe snižasih cenah predaja pri
Peter HochnDflger»
MARIBOR, KsrMm «està 46-53. Proste!« H prot! mseteemu oćpiaiiiu. m
DiliZEi	M
TOVARNA ZA SPHUT IN DROIE ®. DRUŽBA V RAČJEM
■C
prapor«;: c a svoje Melk®,
Dovoljujem si naznaniti cenj. občinstvu, da sem se
preselil iz Glavnega trga na Trg Svobode,
kjer je moja prodajalna )
vseh in najboljših vrst govejega, telečjega - - in svinjskega mesa vsak dan odprta. - -
Z jamstvom najboljšo postrežbe se priporoča
Vinte Piri,
mmr — Trj S,oMe.
Portland cement
vti wage nov ravno dello pri es®
Ivo Andrašič,
MARIBOR, Vodnikov trs 4.
«ekelÉnics (tamle) MfflEJE !
«Mate
«arila
suini! “'Suva.,.
razna »lasst, blase tar urei ii orava kenoelie
teoita naicaaala ori
iikeba LaN» Maribor
(H.AVM TRG 2.
805
.^datatali las ssalo&ifcc Konsoreü JätcBSs.*
(Odgovorni .urednik: Franjo Žebot.
Stak tifarne as, Cirila » MumWmm