Koroška Slovenka Maja Haderlap dobitnica nagrade Ingeborg Bachman za književnost >/10 Pogovor z Živko Persi, novoizvoljeno pokrajinsko predsednico ZSKD za Trst /8 Primorski TOREK, 12. JULIJA 2011 št. 164(20.179) leto LXVII. Z Italijo je resno ogrožen tudi evro Vlasta Bernard Potem ko je še pred nekaj dnevi zavlačevala in odlašala z odobritvijo nadaljnje krizne pomoči Grčiji, ki je praktično v stečaju, se je v zadnjih dneh Evropa vendarle zganila. Tokrat je namreč na dnevnem redu Italija, država s tretjim največjim javnim dolgom na svetu, katere ekonomija je več kot enkrat obsežnejša od seštevka majhnih gospodarstev Grčije, Irske in Portugalske. Polom Italije bi bil neizogiben polom evra. Skupna evropska valuta, ki kroži v 17 državah Evropske unije, je na hudi preizkušnji, pod vprašajem je njeno preživetje v obliki in vsebini, kot smo jo poznali doslej. Skupna valuta ni zadostovala za oblikovanje skupnega gospodarskega in javnofi-nančnega sistema v območju evra, popolnoma pa zadostuje za okužbo držav z dolžniško krizo. Do sedaj so za to boleznijo zbolele države z majhno specifično težo v območju evra, torej razmeroma obvladljive. Če pa bi bolezen napadla Italijo, potem bi z njo zbolel tudi evro. Čeprav je Italija tretje največje gospodarstvo v območju evra, je njena javnofinančna krhkost večja kot pri številnih majhnih državah. Predvsem zaradi ogromnega javnega dolga, katerega odplačevanje se z rastjo donosnosti državnih obveznic hitro draži. Odplačevanje obresti pa bremeni javni proračun in sili v dodatno varčevanje. Dokler Italiji ne bo uspelo zasukati trend naraščanja dolga navzdol, v njenih proračunih ne bo prostora za razvojne programe in za optimalno financiranje socialne države. Telefonski poziv nemške kanclerke Angele Merkel za hitro sprejetje varčevalnih ukrepov in njeno zagotovilo o zaupanju v Italijo je bil včeraj jasen znak vznemirjenja, ki je zavladalo v evropskih vladnih palačah. Dodatna potrditev, da je Italija za sistem evra ključnega pomena in da si zato ostale evrske države ne morejo privoščiti, da bi jo prepustile njeni usodi. Notranje politične razmere v državi so v tem trenutku še dodaten vzrok za zaskrbljenost. Gospodarski minister je v svojem boju z javnimi računi osamljen, če ne celo zasovražen v krogu kolegov, predsednik vlade pa se po pravilu ukvarja najprej s svojimi interesi. Ostaja le še stari, luciden predsednik države, ki najde pravo besedo tudi v najtežjih trenutkih in - morda edini na sedanji politični sceni - misli na državljane, na splošno dobro. »Še sreča, da ga imamo,« je več kot utemeljeno prepričana večina Italijanov. Tudi mi. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € FINANČNI TRGI - Nov hud padec borze v Milanu in evropskih trgov Predsednik Napolitano pozval k obrambi sistema Opozicija obljubila konstruktivnost v parlamentu - Merklova podprla Italijo TRST - Seja skupnega predstavništva Manjšina se mora še bolj zavzeti za negotovo usodo špetrske šole TRST - Slovenska narodna skupnost se mora še bolj potruditi za prihodnost špetrske dvojezične šole, kjer se razmere slabšajo. Občina Špeter namesto, da bi reševala hude prostorske težave šole, z rasističnim priokusom opozarja na nevarnost »promiskuitete« med otroci italijanske in dvojezične šole, postopek za obnovo šolske stavbe pa je komaj začel svojo negotovo pot. Če bo šlo vse po sreči, kar žal vsi močno dvomijo, naj bi se šola v svojo matično stavbo, vselila v šolskem letu 2014-2015. O tem je tekla beseda na včerajšnji seji predstavništva slovenske manjšine (foto KROMA), ki mora še bolj stati ob strani dvojezični šoli. Na 2. strani RIM - Spričo novega špekulativne-ga vala proti Italiji in s tem proti evru, so včeraj finančni ministri evroskupine na zasedanju v Bruslju podpisali dogovor o novem stalnem mehanizmu pomoči za države v dolžniški krizi in vzeli v pretres nevarnost, da bi kriza okužila tudi Italijo. Nemška kanclerka je v telefonskem pogovoru premierju Berlusconiju zagotovila zaupanje v Italijo in pozvala njen parlament, naj sprejme varčevalne ukrepe, medtem ko je predsednik republike Giorgio Napolitano pozval politične sile k enotnosti in hitremu sprejemu varčevalnega paketa. Parlamentarna opozicija se je takoj odzvala z dogovorom, da bo v parlamentu vložila omejeno število kvalificiranih amandmajev. Na 4. strani Koper: Popovič že v 1. krogu Na 2. strani Finančni odlok grožnja za slovenske šole Na 3. strani Z obnovo potrojitev prostorov NŠK? Na 6. strani Kaj ponuja razširjeni prostor FJK-Slovenija? Na 6. strani Pri Štandrežu umrl 30-letni skuterist Na 13. strani Začela se je obnova nižje šole v Doberdobu Na 13. strani BIH - Pokop žrtev Spominska svečanost v Srebrenici SREBRENICA - V spominskem parku Potočari se je včeraj spominske slovesnosti ob 16. obletnici genocida v Srebrenici udeležilo več deset tisoč ljudi, med njimi svojci žrtev, predstavniki oblasti in mednarodne skupnosti. Pokopali so 613 žrtev tega najhujšega pokola po drugi svetovni vojni v Evropi. Član predsedstva BiH Bakir Izetbegovic je poudaril, da je Srebrenica najgloblja rana na telesu izmučenega bošnjaškega naroda, ki se ne bo nikoli zacelila, ter črn madež na obrazu mednarodne skupnosti, ki ne bo nikoli zbledel. Na 11. strani RIM - Polemika Za Viminal je odporništvo civilna vojna RIM - Včeraj so ob navzočnosti predsednika republike Giorgia Napolitana in ministra Roberta Maronija praznovali stoletnico Viminala, sedeža ministrstva za notranje zadeve. Slovesnost pa je izzvala val polemik zaradi uradnega videa, ki so ga ob 100-letnici objavili na spletni strani ministrstva. V njem je odporništvo med letoma 1943 in 1945 označeno kot »civilna vojna«. Ni jasno, ali je šlo za grob spodrsljaj ali za namerno potezo v sozvočju z zgodovinskim revizionizmom. Predsednik VZPI Carlo Smuraglia je ogorčen, da je sporna oznaka prišla z uradne inštitucije. Sporni video so takoj po izbruhu polemik umaknili s spletne strani ministrstva. Na 11. strani NOVAGORICA-TRST - Menicali V Črni Gori prijeli osumljena za umor NOVA GORICA - V Črni Gori so včeraj dopoldne prijeli osumljena za umor 58-letnega tržaškega finančnega posrednika Roberta Menicalija. Gre za Zlata-na Bragojevica, rojenega leta 1981, in eno leto mlajšo Lilijano Dalic; oba sta doma iz Bosne-Hercego-vine, točneje iz Republike Srbske, kjer ravno tako še poteka preiskava, saj preiskovalci zbirajo elemente, da bi ugotovili, kje in kako je bil Menicali umorjen. Tržaškega finančnega posrednika so svojci pogrešali od nedelje, 19. junija, ko se je v Trstu srečal z Bragojevicem in Dalicevo, da bi jima prodal svoj avtomobil znamke Mercedes. Posel se je tragično zaključil, s preverjanjem okoliščin dogodka pa je bilo kasneje ugotovljeno, da vse sledi za pogrešanim Menicalijem vodijo na območje policijske uprave Nova Gorica, ki je prejšnji petek organizirala obsežno iskalno akcijo. Trajala je samih 38 minut, saj so policisti pod Cerjem kaj kmalu našli razpadajoče truplo, za katerega je DNK analiza dokazala, da je Me-nicalijevo. Na 12. strani 2 Četrtek, 14. julija 2011 ALPE-JADRAN / ŠOLSTVO - Seja manjšinskega predstavništva na pobudo SKGZ in SSO Slovenska manjšina mora še bolj stati ob strani špetrski dvojezični šoli Razmere na šoli se slabšajo, namesto da bi se izboljšale - Starši razmišljajo o odločnejših korakih TRST - Slovenska narodna skupnost se mora še bolj potruditi za prihodnost špetrske dvojezične šole, kjer se razmere slabšajo. Občina Špeter namesto, da bi reševala hude prostorske težave šole, z rasističnim priokusom opozarja na nevarnost »promiskuitete« med otroci italijanske in dvojezične šole, postopek za obnovo šolske stavbe pa je komaj začel svojo negotovo pot. Če bo šlo vse po sreči, kar žal vsi močno dvomijo, naj bi se šola v svojo matično stavbo, vselila v šolskem letu 2014-2015. To pomeni še celi dve šolski leti v sedanji veliki prostorski negotovosti. Igor Tull, član učnega osebja in oče šolskih otrok, je stanje ocenil za dramatično. Starši so s pomočjo osebja poskusili vse poti, da bi se zadeve rešile, sedaj pa so naveličani neizpolnjenih obljub in šikaniranj. Tudi spričo neverjetnega stališča špetrskega občinskega sveta starši sedaj razmišljajo o odločnejših korakih. Tull je kot možnost navedel pismo vi-demskemu tožilstvu (nekatere poteze občinskega sveta so odkrito diskriminator-ne do dvojezične šole) ter pritožbo na pristojna evropska telesa. »Najbolj pa se bojimo, da bodo nekateri starši, ker se problemi nikakor ne rešujejo, izpisali otroke iz šole,« je dejal Tull. Kot eno od možnosti za vsaj delno ublažitev prostorskih problemov je navedel možnost več prostorov za šolo na sedežu Gorske skupnosti, ki jo vodi komisar. Učenci italijanskih šol rabijo več prostora... Otroci, ki obiskujejo dvojezični vrtec in dvojezično osnovno ter srednjo šolo, rabijo po državnih in evropskih standardih določen prostor. Vsakemu malčku v vrtcu špetrske dvojezične šole je v preteklem šolskem letu pripadalo 3,73 kv.metra površine (zakonska norma 6,65), učencu osnovne šole 3,94 kv.m (norma 5,21), dijaku srednje šole pa 5,26 kv.m. (norma 7,89). Za primerjavo je vsak učenec lokalne italijanske osnovne šole v šolskem letu 2010-2011 imel na razpolago 7,84 kv. m. površine (norma 5,21), vsak dijak italijanske srednje šole pa kar 12,88 kv. m (norma 7,89). Tull je te svoje nič kaj spodbudna razmišljanja posredoval na včerajšnji seji predstavništva slovenske manjšine, ki sta jo na zahtevo učnega osebja, staršev in Zavoda za dvojezično šolstvo iz Špe-tra sklicala predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Štoka. Manjšina je doslej pozorno spremljala dogajanja v dvojezični šoli, ker se problemi ne rešujejo, temveč zaostrujejo, pa mora storiti več. Možnosti, ki jih je nakazal Tull, so vse izvedljive, treba pa je vztrajati tudi na politični poti, sta podčrtala Štoka in Pav-šič. SKGZ in SSO bosta z nevzdržnimi razmerami v Špetru takoj seznanila vladnega komisarja za FJK Alessandra Giacc-hettija. V igri je Slovenija in padel je predlog, ki ga bo treba še razčleniti, da bi o negotovi usodi dvojezične šole seznanili tudi italijanskega predsednika Giorgia Napolitana. Skratka kar nekaj pobud in korakov, ki jih bo manjšinsko predstavništvo izvedlo s senatorko Tamaro Bla-žina in z deželnima poslancema Igorjem Kocijančičem in Igorjem Gabrovcem. S.T. Od leve Rudi Pavšič, Drago Štoka, Živa Gruden in Igor Tull na včerajšnji seji predstavništva slovenske manjšine kroma KOPER - Dosedanji župan bo na čelu občine tudi v tretjem mandatu Boris Popovič premočno zmagal (69,22%) že v prvem krogu upravnih volitev v Kopru LJUBLJANA - Prešteti glasovi po pošti rezultatov lokalnih volitev v Kopru praktično niso spremenili. Končni neuradni izidi so le potrdili ponovno izvolitev Borisa Po-poviča, podprlo ga je 69,22 odstotkov volivcev. Popovičeva lista Koper je naš je dobila 19 sedežev, udeležba pa je bila 48-6 odstotna, so zapisali na spletni strani Mestne občine Koper. Drugo mesto je v tekmi za župana zasedel Janez Starman (podpora SD, Zares, LDS in Oljke). Svoj glas mu je zaupalo 21,59 odstotka volivcev. S 4,5 odstotka glasov je tretja bila kandidatka SLS Olga Franca. Manj kot dva odstotka so zbrali kandidat SDS Stefan Kocjančič, kandidat Akacij Marko Brecelj ter kandidat SMS - Zelenih Dragan Sadžak. Popovič je tako dobil 14.189 glasov, Starman 4425, Franca 923, Koq'ančič 383, Brecelj 372, Sadžak pa 206. Starman je Po-poviča premagal le na enem volišču v Ankaranu. Lista Koper je naš je na volitvah v mestni svet zbrala nekaj čez 53 odstotkov glasov, pripadlo pa ji je 19 sedežev. Oljka in SD sta zbrali vsaka nekaj čez osem odstotkov, kar pomeni po tri sedeže v mestnem svetu. De- Boris Popovič SUS bo s 6,39 odstotki imel dva predstavnika v mestnem svetu, SDS, Zares in SLS pa po enega. Predvolilna kampanja koprskega župana Borisa Popoviča je potekala neregular- no in to vpričo javnosti ter vseh državnih organov, ocenjujejo v stranki Oljka - stranka Slovenske Istre. Kot so zapisali, bo prihodnost pokazala, kaj se je v resnici dogajalo. Sicer pa so zadovoljni, da so postali druga največja stranka v koprskem občinskemu svetu.Stro-ški Popovičeve plakatne kampanje po mnenju Oljke za večkrat presegajo zakonsko določeno mejo porabe. V nekaterih delih je vodil svojo predvolilno kampanjo na račun davkoplačevalcev. Višek pa je, kot so zapisali, sodelovanje velikega dela občinske uprave in javnih uslužbencev pri celotni volilni kampanji in promociji župana. Oljka meni, da je s pretvezo, da se odpirajo za mesto pomembne naložbe, župan nemoteno izvedel nekaj slovesnih prireditev, ki so bile volilna kampanja sredi volilnega molka. Zato poudarjajo, da je bila tokratna koprska volilna kampanja daleč od poštene. Poleg tega še opozarjajo na to, da bodo računi te kampanje kmalu prišli in ne bodo poceni. V Oljki so sicer zadovoljni nad volilnim izidom, ker so uspeli povečati svojo prisotnost v občinskem svetu. Svoj rezultat iz leta V Sloveniji dražji bencin, a cenejši dizel LJUBLJANA - Opolnoči so se v Sloveniji spremenile cene naftnih derivatov. Najbolj prodajani 95-oktanski bencin se je podražil za 0,9 centa na 1,264 evra, 100-oktanski pa za en cent na 1,277 evra. Cena dizelskega goriva se je znižala za 1,2 centa na 1,213 evra. Pocenilo se je tudi kurilno olje, in sicer za en cent na 0,904 evra za liter. Pri Petrolu ostaja cena avto-plina nespremenjena pri 0,717 evra za liter, cena avtoplina na črpalki Butan plina v Ljubljani pa je nižja za cent in stane 0,689 evra za liter, enako kot na črpalki v Izoli, kjer je doslej veljala akcijska cena v višini 0,690 evra za liter. V Dalmaciji 8 mrtvih zaradi vročine in utopitev ZAGREB - Zaradi hude vročine in utopitev je na hrvaški obali na območju Zadra od četrtka do sobote umrlo osem ljudi, med njimi tudi 53-letni slovenski državljan, ki je bil srčni bolnik. Med plavanjem v zalivu Vodice na Pagu je v četrtek doživel srčni napad in utonil, na spletni strani poroča hrvaški časnik Večernji list.V četrtek zjutraj je na območju Zadra umrl 62-letni nizozemski državljan, poleg slovenskega državljana pa je v morju v četrtek popoldan utonil tudi 55-letni Madžar. V petek se je utopil 46-le-tni državljan BiH, ki se je potapljal na dah, nato pa se je po prihodu iz morja zgrudil in umrl 75-letni hrvaški državljan. V soboto je na plaži umrl 75-letni državljan BiH, po prihodu v apartma pa 50-letni Poljak in še 56-letni hrvaški državljan, danes poroča Večernji list. Kot dodaja, so zadrski zdravniki poudarili, da so imeli od začetka vročinskega vala prejšnji teden za sto odstotkov več posegov kot pred njim. Vročina je sicer zajela celotno Hrvaško, ne le obalo. Tako je tudi na osije-škem območju najverjetneje zaradi posledic visokih temperatur umrl moški, še poroča časnik. Pri tem dodaja, da so med umrlimi večinoma kronični bolniki. Minuli konec tedna so bile temperature na Hrvaškem večinoma med 32 in 35 stopinj Celzija, ponekod pa tudi 38 stopinj Celzija. SPLETNA ANKETA 35% odstotkov z manj počitnicami ali brez njih Dobra polovica bralcev naše spletne strani, ki so odgovarjali na vprašanje o tem, koliko časa bodo letos preživeli na počitnicah, ne bo omejila svojih počitniški navad. Skupno 51% jih bo na počitnicah preživelo enako ali celo več dni kot lani. 18% je takih, ki bodo dopustovali manj, prav toliko pa se bo počitnicam očitno odpovedalo, kar ni zanemarljiv podatek, saj znaša skupno 35% in kaže najbrž na posledice splošne finančne krize. Tem lahko dodamo še 9% bralcev, ki odgovarjajo, da tako in tako nikoli ne dopustujejo. Pa še to: po nekaterih raziskavah bo v Italiji odšlo letos na počitnice le 20% ljudi, od teh pa jih bo 62% dopu-stovalo le en teden. Koliko časa boste letos preživeli na počitnicah? Kot lani (38) Manj kot lani (25) Več kot lani (27) Ne bom šel na počitnice (24) i ne grem na počitnice (13) Še ne vem (8) www.primorski.eu 2006 so namreč povečali za skoraj 50 odstotkov. To je po njihovo jasen signal, da je bila politika, ki so jo zastavili prava in zato si tudi v prihodnje nadejajo delovati kot konstruktivna opozicijska stranka. Tudi v SLS so zadovoljni s prebojem svoje liste v mestni svet, so zapisali v sporočilu za javnost. Njihova županska kandidatka Olga Franca ocenjuje, da rezultat županskih volitev kaže na to, da se v Kopru ljudje še niso odločili za spremembe v načinu vodenja občine, so pa z izborom list, ki bodo odslej zastopane v mestnem svetu, vendarle dokazali, da si želijo tudi malce drugačnih pogledov. Olga Franca je z rezultatom županskih volitev zadovoljna in ga je realno pričakovala, ob tem pa poudarja, da je ključni uspeh predvsem v tem, da se je lista SLS prebila v mestni svet, v katerem v zadnjem mandatu SLS ni bila zastopana. Predsednica mestnega odbor SLS Koper še napoveduje, da bo v SLS s svojimi predlogi poskušala uresničevati program SLS ter bo delovala kot konstruktivna opozicija. To po njenih besedah pomeni, da bo podpirala vse dobre predloge drugih, ki bodo dobri za občino ter občanke in občane, ter opozarjala na vse slabe predloge. Popovič z nedeljsko izvolitvijo začenja svoj tretji mandat. Velja za uspešnega župana, ki je v zadnjem desetletju prebudil Koper, njegovi nasprotniki pa mu očitajo samovoljo in pretirano zadolževanje občine. Vse od vstopa v politiko ga spremljajo sodni postopki, ki pa jih je sam označil za politično motivirane. V mladosti je dosegel številne uspehe v avtomobilističnem športu, saj je bil med drugim tudi državni prvak v reliju. Prav njegova ljubezen do avtomobilov in hitrosti pa ga je leta 2000 skoraj stala življenja, ko je s svojim porschejem doživel hujšo nesrečo na koprski obvoznici. Popovič se do lokalnih volitev 2002 ni aktivno vključeval v politiko, po takratni nepričakovani zmagi pa je kot prvi v Sloveniji uveljavil koncept župana - podjetnika. Svoje politične retorike tako ni nikoli želel umestiti v klasično delitev na levico in desnico. Če je Popovičeva priljubljenost na lokalni ravni z leti narasla, o čemer priča tudi kasnejši uspeh njegove liste Koper je naš na naslednjih lokalnih volitvah leta 2006, pa županu ni uspel veliki met v politiko na državi ravni. Marca 2004 ustanovljena stranka Slovenija je naša namreč še zdaleč ni ponovila Popovičevih uspehov kot župan. Zato pa je požela rezultate na Obali z osvojitvijo Izole in Pirana - ti sta kot pred tem Koper veljali za «trdnjavi» levice - z županskima kandidatoma Tomislavom Klokočovnikom in Tomažem Gantarjem. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 12. julija 2011 3 RIM, TRST - Potencialne hude posledice vladnega finančnega manevra za slovenske šole v Italiji Obvezna vertikalizacija utegne zmanjšati število samostojnih šol Na območjih z manjšinami naj bi večstopenjske šole imele vsaj od tristo do petsto učencev - Krčenje mreže na Tržaškem, Špeter na prepihu RIM, TRST - Odlok o finančnem manevru, ki ga je v prejšnjih dneh sprejela italijanska vlada in podpisal predsednik republike Giorgio Napolitano, utegne v precejšnji meri prizadeti mrežo šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Če bo namreč obveljala črka odloka, se utegne število samostojnih slovenskih šolskih ustanov v precejšnji meri skrčiti zlasti na Tržaškem, medtem ko je na Vi-demskem pod vprašajem dvojezična večstopenjska šola v Špetru, vse to pa zaradi obvezne vertikalizacije in novih številčnih kriterijev, ki jih finančni manever predvideva za ohranitev avtonomije posamezne šolske ustanove. Tudi o tem je bil na opozorilo tržaškega pokrajinskega tajnika Slovenske skupnosti Petra Močnika govor na včerajšnji seji skupnega zastopstva slovenske manjšine, o kateri poročamo na drugem mestu. Kaj predvideva f v • finančni manever O ukrepih na področju šolstva je govor v 19. členu finančnega manevra. Potem ko slednji med drugim določa tudi odpravo Državne agencije za razvoj šolske avtonomije (Ansas) in obnovitev Državnega inštituta za dokumentacijo, inovacijo in raziskovanje na področju vzgoje (Indire), je v četrtem poglavju člena zapisano, da se s šolskim letom 2011/2012, se pravi s prihajajočim šolskim letom, opravi t.i. vertika-lizacija oz. združitev otroških vrtcev ter osnovnih in nižjih srednjih šol v t.i. večstopenjske zavode. Tako naj bi na podlagi odloka izginila samostojna didaktična ravnateljstva oz. samostojne nižje srednje šole. To pa še ni vse: pogoj za avtonomijo posamezne večstopenjske Se bo zaradi italijanskega vladnega finančnega manevra število samostojnih slovenskih šolskih ustanov v Italiji zmanjšalo? kroma šole je namreč ta, da slednja šteje vsaj tisoč učencev. To število se razpolovi (na petsto učencev) v primeru šol, ki delujejo na majhnih otokih, na hribovitih območjih ter na zemljepisnih območjih, ki jih zaznamujejo jezikovne speci-fike, se pravi na ozemljih, kjer živijo manjšine. Pravzaprav na teh območjih lahko šole ohranijo avtonomijo tudi z manj kot petsto učenci (spodnja meja je tristo), v tem primeru pa izgubijo svojega rednega ravnatelja, tako da mora vodstvo take šole prevzeti ravnatelj, ki že vodi drugo šolo. Na Tržaškem pol šol manj? Kaj to pomeni za šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji? Če obvelja neusmiljena logika številk, se tu rešita obe slovenski večstopenjski šoli na Goriškem, ki trenutno izpolnjujeta pogoje za ohranitev avtonomije in ravnatelja (v zadnjem šolskem letu sta imeli 714 oz. 575 učencev), na udaru pa sta predvsem Trst in Benečija. Na Tržaškem se utegne zgoditi, da se število samostojnih šolskih ustanov, ki združujejo otroške vrtce in šole prvega ciklusa (osnovne in nižje srednje šole) od sedanjih osem zreduci-ra na štiri, od katerih bi samo ena izpolnjevala pogoje, da obdrži lastnega ravnatelja. V zadnjem šolskem letu je vrtce in šole Didaktičnega ravnateljstva Opči-ne obiskovalo namreč 445 otrok, Didaktičnega ravnateljstva Dolin 289 otrok in Didaktičnega ravnateljstva Nabrežina 264 otrok, medtem ko je Nižjo srednjo šolo Srečka Kosovela na Opčinah in Pro-seku obiskovalo 161 učencev, NSŠ Simona Gregorčiča v Dolini 48 učencev in NSŠ Iga Grudna v Nabrežini 72 učencev. Kar se tiče mestnih šol, je Večstopenjsko šolo Vladimira Bartola na Vrdeli obiskovalo 306 učencev, Večstopenjsko šolo pri Sv. Jakobu pa 178 učencev. Če se strogo držimo kriterijev, ki so zapisani v odloku, bi situacija izgledala taka: edina šola, ki bi na podlagi prej omenjenih številk izpolnjevala pogoje za rednega ravnatelja, bi bila večstopenjska šola, ki bi nastala iz združitve openske-ga didaktičnega ravnateljstva in NSŠ Kosovel, saj bi na podlagi številk iz zadnjega šolskega leta štela 606 učencev. Na dolinskem koncu bi združena večstopenjska šola štela 337 učencev, v Nabrežini 336 učencev, večstopenjska šola, ki bi nastala iz morebitne združitve tovrstnih zavodov z Vrdele in od Sv. Jakoba (šentjakobska šola ne bi namreč na podlagi številk imela nobenega pogoja za priznanje avtonomije), pa bi štela 484 učencev. Šole v Dolini, Nabrežini in mestu na osnovi teh številk ne bi imele pravice do lastnega ravnatelja. Dodaten udarec za Špeter Določila finančnega manevra pa predstavljajo potencialen dodaten udarec za dvojezično večstopenjsko šolo v Špetru, ki jo je v zadnjem šolskem letu obiskovalo 220 učencev, kar strogo gledano pomeni, da bi morala sploh prenehati obstajati oz. se združiti s kako drugo (italijansko?) šolo. Vse to za zavod, ki je tudi drugače pod udarom zaradi še vedno nerešenega problema zagotovitve ustreznih prostorov, potem ko se je morala šola izseliti iz svojega starega sedeža in je v zadnjem šolskem letu delovala razkropljeno na treh lokacijah, odnos špetrske občinske uprave pa je razočaral tako osebje kot predvsem starše otrok. Ivan Žerjal Poslikaj kodo z mobilnim telefonom opremljenim z aplikacijo za branje QR kode, vstopil boš neposredno na spletno stran razpisa, kjer so na voljo vse novosti in možnosti povezane s FVG PROGETTA! 2. Če tvoj telefon ni opremljen z aplikacijo za branje QR kode, prenesijo brezplačno preko interneta. Dne 29. junija 2011 je bil objavljen razpis "FVG PROGETTA!2" -deželna izvedba 2011- v organizaciji Glavne Direkcije za kulturo, šport, mednarodne in evropske odnose Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine in v sodelovanju z Informest. Razpis podpira Oddelek za regionalne zadeve predsedstva Sveta ministrov, struktura za misije "Progetto opportunité per le Regioni d'Europa - P.O.R.E.". "FVG PROGETTAI2" predstavlja finančni instrument v obliki nepovratnih sredstev, katerega cilj je spodbujati sodelovanje regionalnih akterjev na razpisih programskega obdobja 2007-2013: finančna sredstva za projektne aktivnosti znašajo za letošnjo izvedbo skupnih 70.000 evrov z nagradami v razponu od 3.500 do 7.000 evrov. REGI9NE AUTONOMA FRIUL1 VENIZIA GIULA INFORMEST Več informacij na spletni strani www.progetta.fvg.it 4 Torek, 12. julija 2011 DNEVNE NOVICE FINANČNI TRGI - Po črnem poteku in kljub nekaterim preventivnim ukrepom Nov hud padec milanske borze in dvig obresti na BTP Izguba dosegla skoraj 4% - Javni dolg se še draži - Napolitanov poziv opoziciji MILAN - Če je bil pretekli petek črn, je bil včerajšnji ponedeljek za italijanske trge in javne finance še bolj dramatičen. In to kljub previdnostnim ukrepom borzne komisije Consob, ki se je izjemoma sestala v nedeljo in omejila borzne operacije brez kritja. Piazza Affari je kljub temu zdrsnila še nižje kot v petek in izgubila 3,96 odstotka, pri čemer so težke izgube zabeležile predvsem banke, ki so požgale zaslužke dveh let, »kaznovane« pa so bile tudi delnice družb, vpletenih v afero Mondadori: delnica založniške hiše je izgubila več kot 4,5 odstotka, Mediaset 3,82 odstotka, De Bene-dettijev CIR pa 7,21 odstotka. Znatne izgube so zabeležile tudi ostale evropske borze, milanska pa se je nevarno približala najnižji ravni od leta 2009. Evro je močno padel v menjavi z dolarjem, glede na problematični položaj javnih financ v ZDA pa je to še en znak naraščanja vznemirjenosti zaradi možne širitve dolžniške krize v Evropi. Da bi bila mera polna, se je včeraj še bolj povečala razlika med donosnostjo italijanskih in nemških državnih obveznic. Stopnja obrestovanja desetletne italijanske obveznice BTP se je včeraj povzpela na 5,7 odstotka, kar je razliko z donosom nemškega Bunda povečalo na 301 bazno točko. Italijanski javni dolg se je tako vidno draži in če se bo trend nadaljeval, utegne državno blagajno stati približno deset milijard evrov več na leto. Hud udarec za italijanske javne račune, a tudi za kredibilnost evropske valute. Italijanski javni dolg, ki znaša 1843 milijard evrov, je več kot enkrat večji od seštevka dolgov Grčije, Irske in Portugalske. Predstavlja tretji največji dolg na svetu, Italija pa ima tudi enega največjih trgov državnih obveznic. S takimi značilnostmi je Italija priročen teren za špekulacijo, povečan občutek tveganja pa investitorje sili k prodaji italijanskih vrednostnih papirjev in finančnih instrumentov, da bi omejili rizičnost svojih portfeljev. V operativnih dvoranah borze je bilo tako slišati prave zbore prodajnih naročil, in to ne samo iz skladov tveganega kapitala in drugih špekulativ-nih virov, ampak tudi iz pokojninskih skladov, iz vrst institucionalnih vlagateljev in celo samih finančnih skupin. Napad na Italijo je seveda tudi napad na evro, česar so se končno zavedli tudi v evropskih vladnih palačah in v Bruslju. Nemška kanclerka Angela Merkel je telefonirala premierju Berlusconiju in mu izrazila zaupanje in podporo za italijanski varčevalni paket, ki ga je pohvalil tu- Živčna milanska borza je včeraj trgovanje končala le rahlo nad letošnjim minimumom ansa di finančni minister Wolfagang Schauble, vendar tudi to trgov ni pomirilo. Morda pa bo zaleglo v italijanskem parlamentu, kjer se je včeraj začela razprava o ukrepih, ki jih je pripravil Tremonti in katerih hitro odobritev podpira tudi Kvirinal. Predsednik republike Giorgio Napolitano je politične akterje znova pozval k enotnosti za premaganje gospodarske krize, kajti ta enotnost je po njegovi oceni danes bolj potrebna kot kdaj-koli. »Če smo resni, potem nam ni treba skrbeti,« je Napolitano dejal na slovesnosti ob 100-letnici palače Viminal, v kateri ima sedež notranje ministrstvo. Na njegov poziv se je takoj odzvala opozicija, ki se je zvečer dogovorila za omejeno število kvalificiranih amandmajev k varčevalnemu paketu, da bi ga tako čim prej odobrili. Dogovor je bil dosežen med Demokratsko stranko, Italijo vrednot in UDC. Napolitano je na dogovor odgovoril s sporočilom za javnost, v katerem je zapisal, da je »vzel napoved opozicije v vednost z velikim zadovoljstvom« in da je zdaj pričakuje »takojšnjo pripravljenost vlade in njene koalicije, da začne posvetovanja za dosego ustreznih konvergenc«. K tovrstni pripravljenosti je pozval tudi predsednik senata Renato Schi-fani, za katerega mora vlada čim hitreje vložiti omejeno število svojih popravkov in dopolnil, saj bo tako trgom poslala najbolj zanesljiv signal o trdnosti italijanskega gospodarskega sistema. EU - Strah pred novimi dolžniškimi krizami V Bruslju podpis pogodbe o stalnem kriznem mehanizmu ESM bo imel 700 milijard evrov kapitala BRUSELJ - Finančni ministri držav območja evra so včeraj v Bruslju podpisali pogodbo za vzpostavitev stalnega kriznega mehanizma za zagotavljanje stabilnosti v območju evra, imenovanega Evropski mehanizem stabilnosti (ESM). Stalni krizni mehanizem s kapitalom 700 milijard evrov, ki bo državam v območju evra služil kot kreditor na zadnji ravni, bo sredi leta 2013 nasledil obstoječ začasen sistem za zagotavljanje stabilnosti evra. Od 700 milijard evrov kreditnega potenciala bo 80 milijard vplačanega kapitala, 620 milijard evrov pa kapitala na vpoklic. Mehanizem se sicer ne bo izvajal prek posebne družbe, kot je to v primeru sedanjega začasnega mehanizma za stabilnost evra, temveč bo šlo za mednarodno finančno ustanovo. To je pomembno tudi z vidika registracije potencialnih obveznosti držav v javni dolg. Sedaj se te obveznosti beležijo, po novem pa naj se ne bi več. Mehanizem bo mogoče uporabiti ob strogih pogojih, ki jih bo morala država prejemnica sprejeti, tako kot sedaj velja za pomoč iz začasnih mehanizmov za stabilnost evra. Iz teh mehanizmov trenutno prejemajo pomoč Grčija, Portugalska in Irska. Največ razprave je bilo pri vzpostavljanju mehanizma posvečeno vključitvi ali nevključitvi zasebnega sektorja. Finančni ministri evroob-močja so se na koncu strinjali, da mora biti ta možnost izključno prostovoljna, in to na način, da jo tudi bonitetne agencije prepoznajo kot prostovoljno. Evropska komisija je v zvezi s krizo v območju evra finančnim ministrom evroskupine predlagala, da bi rating agencijam prepovedali izdelavo ocen o kreditni sposobnosti za države, ki prejemajo mednarodno pomoč. Komisar za notranji trg Michel Barnier je ob tem dodal, da je treba biti te agencije postaviti pod »evropski nadzor«. BRUSELJ - Začetek zasedanja evroskupine pod vtisom grožnje o širitvi dolžniške krize Evroskupina v skrbeh zaradi Italije Med vzroki ogromen javni dolg in notranje politične razmere z najnovejšimi trenji med Berluscojem in Tremontijem BRUSELJ - Zasedanje evroskupine se je včeraj v Bruslju začelo v znamenju zaskrbljenosti zaradi Italije. Najvišji predstavniki EU so imeli pred sestankom evro-skupine zaradi senci grožnje širitve dolžniške krize v območju evra posebno srečanje. Po navedbah predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya so se pogovarjali o Grčiji in »nedavnem razvoju dogodkov v območju evra«. Na posebnem sestanku so se srečali Van Rompuy, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn, predsednik Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet in šef evrosku-pine Jean-Claude Juncker. V komisiji so pojasnili, da ni šlo za »krizno srečanje«, temveč za »razširjeno usklajevalno srečanje« pred evroskupino, ki se je sicer začela v senci grožnje širitve dolžniške krize v območju evra in padanja vrednosti evra. Van Rompuy je povedal, da je »usklajevalno srečanje« sklical pred tednom in da so takšni sestanki že potekali ob številnih priložnostih. Pojasnil je, da so tokrat razpravljali o novem programu za Grčijo in o »nedavnem razvoju dogodkov v območju evra«. Kot nova krizna država v območju evra se poleg Španije vse pogosteje omenja tudi Italija. V Španiji so se obresti na desetletne državne obveznice včeraj zvišale na 5,84 odstotka, kar je rekordna raven v zadnjih 11 letih, v Italiji pa so po petkovem rekordu dosegle novega, 5,40 odstotka. Italijanski javni dolg je kot znano že leta med najvišjimi v območju evra, znaša okrog 120 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kar je dvakrat toliko, kot dopušča pakt za stabilnost in rast, ki določa pravila o dolgu in primanjkljaju. Kot ugotavljajo v Bruslju, k stabilnosti Italije na finančnih trgih ne pomagajo niti politične razmere v državi, še posebej nedavni spor med premierjem Silviom Ber-lusconijem in finančnim ministrom Giu-liom Tremontijem glede najnovejših varčevalnih ukrepov. Nemška kanclerka Angela Merkel je včeraj v Berlinu celo pozvala italijanski parlament, naj »pošlje pomemben signal« s potrditvijo paketa, ki bo vključeval potrebne varčevalne ukrepe in proračunsko konsolidacijo. Bojazen, da se bo dolžniška kriza, zaradi katere so Grčija, Portugalska in Irska že morale zaprositi za mednarodno finančno pomoč, razširila na druge države, na primer Španijo, Italijo in Belgijo, sicer ni nič novega, a ugibanja se vse bolj stopnjujejo. Ob tem se med možnimi državami, na katere bi se lahko razširila kriza, omenjata tudi Slovenija in Slovaška. Evroskupina je včeraj v senci teh bojazni razpravljala o drugem svežnju finančne pomoči Grčiji, potem ko je pred dobrim tednom na telefonski konferenci odobrila peti obrok posojila državi v višini 12 milijard evrov v okviru lani dogovorjene pomoči. Lani dogovorjena pomoč v treh letih predvideva 110 milijard evrov posojil državi, od tega 80 milijard evrov iz območja evra, preostalo pa od Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Nova pomoč EU in IMF naj bi znašala do 120 milijard evrov. Glavno odprto vprašanje je vloga zasebnih upnikov pri novi pomoči Grčiji. Po navedbah diplomatskih virov konkretnih odločitev v Bruslju ni pričakovati, saj naj bi bil sveženj druge pomoči Grčiji dokončno pripravljen šele septembra. A po pisanju britanskega Financial Timesa se v EU spreminjajo stališča o možnosti grške razglasitve nesposobnosti odplačila dela dolga, t.i. defaulta. Po novem bi lahko dovolili sodelovanje zasebnih upnikov, to pa bi dejansko pomenilo prestrukturiranje dolga. O problemu italijanskega javnega dolga se je včeraj razpisal nemški časnik Die Welt, ki je poročal, da je ECB zaskrbljena zaradi ogromnega dolga Italije in da naj bi iz banke prišli pozivi k podvojitvi začasnega kriznega mehanizma na 1500 milijard evrov, saj sedanji kapital mehanizma za reševanje Italije ne zadostuje. Finančni ministri EU so junija dosegli dogovor o krepitvi začasnega mehanizma, tako da bo imel 780 milijard evrov kapitala in za 440 milijard evrov efektivne zmožnosti posojil, medtem ko je imel prej 440 milijard evrov kapitala in 250 milijard evrov efektivne zmožnosti. Ta mehanizem bo leta 2013 zamenjal nov, stalni mehanizem pomoči. (STA+CR) EVRO 1,4056 $ -1,G3 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 11. julija 2G11 valute evro (povprečni tečaj) 11.7. 8.7. ameriški dolar japonski jen 1,4056 113,16 9 0903 1,4242 115,98 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 39,6550 62,5010 9,2072 39,8226 63,2270 ll lUlJjlVa l upila danska krona hntan^U'! ti mt 7,4584 0,88070 7,4587 0,89320 L/1 1 La1 O M 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\¿i ^ 9,1720 7,7440 9,0838 7,7450 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 24,180 11715 24,224 12102 jVIUCiIjM llallK estonska krona msH^arcki trtrint 15,6466 266,14 15,6466 263,08 11 ia