Vestnik. Imenovanje. Na c. kr. državni ljudski jfoli v Trstu je imenovan za učitelja slovenščine g. Božidar Čampa, doslej učitelj na c. kr. mornariški ljudski šoli v Pulju. — Gosp. dr. Jfanko Bezjak, profesor in okrajni šolski nadzornik v Mariboru, je premeščen na II. drž gimnazijo v Ljubljano. Novi okrajni šolski nadzorniki na štajerskem so: za šolske okraje Ormož, Ptuj okolica, Rogatec, Ljutomer in Zgornja Radgona nadučitelj v Rogatcu Ivan Dreflak; za šolski okraj Maribor okolica, Št. Lenart in Slovenja Bistrica učitelj na šoli okolice celjske, Josip Schmoranzer; za šolske okraje Celje okolica, Vransko, Šmarje in Gornji grad nadučitelj v Grižah Josip Supanek; za šoiske okraje Kozje, Sevnica, Brežice in Laško nadučitelj v Trbovljah, Gustav Vodušek; za šolske okraje Majrenberg, Šoštanj, Slov. Gradec in Konjice učitelj v Gornjem gradu Alojzij Schechel; za mestne šolske okraje Celje, Maribor in Ptuj ravnatelj dež. ženskega učiteljišča v Mariboru Franc Frisch. Zanimiva obravnava. Neki učenec šole na Dolu (Štaj.) je »štrajkal«, ni hotel peti. Učitelj ga je pridržal po šoli, kar pa fantu ni bilo po godu. Hotel je domuv z drugimi otroki, kar pa zopet ni bilo učitelju všeč. Prijel je dečka za ramo in ga hotel odvesti od vrat nazaj v klop, nakar je začel deček biti okrog sebe. Ko ga je posadil učitelj nazaj v klop, je udaril deček z vso silo po klopi in zakričal: »Le počakajte, vam bodo že naši pokazali, bodo prišli jutri v šolo.« Nadučitelj je res pozvaločeta v šolo, hoteč zahtevati od njega, da kaznuje sina. Starac je pa namesto 'tega vpil in kričal nad to »prokleto šolo«. Obadva sta se na/.nanila orožniški postaji in pri obravnavi v Laškem je bil obsojen deček v 7 dnevni zapor, njegov oče pa je dobil le 24 ur in to zaradi tega, ker je prosil nadučitelj, da se mu'odmeri najnižja kazen. Dečka bodo predlagali v pomiloščenje, vendar naj bi bil pomiloščen le pod tem pogojem, da se ista kazcn podvojena naloži očetu, ki je pač kriv, da je deček tudi sicer moralno močno pokvarjen. Risarska*enketa v Ljubljani ;deluje že več tednov in sestavlja podrobni učni načrt za moderno risanje v ljudski šoli. Upamo, da enketa ne bo stvari pretirala ter uvaževala, da so še drugi predmeti ljudske Šole, ki so vsaj toliko važni kot risanje, ako ne še važnejši. C kr. državni uradniki v Ljubljani so preteklo nedeljo zborovali in sklenili resolucijo, kjer zahtevajo, da sejjim nemudoma nakažeje draginjske doklade, ker ne morejo izhajati ob sedanji draginji in ob sedanjih plačah. Kako pa naj izhaja učiteljstvo, ki se njega plače ne dado niti oddaleč pri~ merjati s plačami državnih uradnikovf Vsakomimprivoščimo, da si poleg volje izboljša svoj materijalni položaj, a tudi odločno zahtevamo, da dobi učiteljstvo vsaj to, kar mu je zajamčeno v zakonu! Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko podpira vse obrtnonadaljevalne šole, zato ima pravico, pošiljati svoje zastopnike v posamezne odbore obrtnonadaljevalnih šol. Za posamezne šole so nanovo izbrani ti le zastopniki trgovske in obrtniške zbornice: za šolo v Kranju: Lorenc Rebolj v Kranju; v Škofji Loki: Nikolaj Lenček, c. kr. notar v Škofji Loki; v Tržiču: Fran Deu, strojar v Tržiču; v Metliki: Leopold Gangl, posestnik v Metliki; v Postojni: Maks Šeber, lastnik akcidenčne tiskarne v Postojni; v Št. Vidu pri Ljubljani: Simon Jovan, krojač v Št. Vidu; v Novem mestu: Adolf Pauser ml., trgovec v Novem mestu; v Kamniku: Anton Stadler, kleparski mojster v Kamniku; v Šmartnem pri Litiji: Vencel Arko, trgovec v Šmartnem; v Radovljici: Ivan Sartori, ključalničar v Radovljici; na Bledu: Ivan Rus, trgovec na Bledu. — Deželni odbor je imenoval za svojega zastopnika v odboru obrtnonadaljevalne šole v Idriji tovariša E. Gangla. Učiteljstvo idrijske c. kr. rudniške Ijudske šole je prosilo za draginisko doklado.^Prebogati c. kr. rudniški erar pa je seveda prošnjo odklonil. Motiviral ni te velikodašnosti, ker je motivacija že vsakomur znana in ki se glasi: Src nimajol Za prvo roko ne dobe tudi oženjeni ničesar, ker je treba na Dunaju temeljitih študij, kje bi bilo dobiti par sto kron, da ne pride država na bobenl ,,Učitelskč Noviny" priobčujejo v zadnji številki posnetek našega članka »Temeljito poznavanje,« ki smo ga priobčili v 3. letošnji številki. V istem listu čitamo tudi poročilo o zadnjem občnem zboru »Deželnega učiteljskega društva v Ljubljani«. Razgled po šolskem svetu. — Šolo za slaboumne otroke je sklenil na predlog tovariša obč. svetnika Dimnika ustanoviti ljubljanski občinski svet v svoji seji dne 23. t. m. Takih šoloobveznih otrok je sedaj v Liubljani 26. Za te otvorč poseben razred na I. mestni deški ljudski šoli. Ta aklep je hvalevredenl — Nova organizacija. Nekateri hrvaŠki, srbski in slovenski učitelji ustanavljajo novo organizacijo, ki ima pred vsem uveljaviti zahteve učiteljskega stanu v zvezi s kulturnim in socijalnim življenjem našega naroda. Sredstvo te organizacije bo glasilo, ki bo presojalo naše celokupno javno življenje in pazno motrilo ter ocenjalo vse njegove pojave. S tem misli zbuditi v najširŠi jugoslovanski javnosti zanimanje za učiteljski stan. Učiteljstvo bo zavzemalo v narodnem življenju samo tedaj primeren položaj, ako samosvestno stopi v kolo ostalih kulturnih faktorjev, da bo skupno z njimi izrekalo sodbo o javnih dogodkih, ki se ga tičejo v vsakdanjem življenju. Današnje življenje kulturnih narodov sloni na demokraških načelih, ki zahtevajo od vsakega člana skupnosti, da vpliva tudi izven svojega poklica na javno življenje. Boj, ki ni organično zvezan z ostalim življenjem, je slab in brezuspešen. — Drugi namen te organizacije bo, da pomaga s presojanjem javnih dogodkov do razvoja narodni pedagogiki, takšni pedagogiki, ki jo zahtevajo narodove potrebe po svojem posebnem značaju. Z iskanjem slabosti našega javnega življenja se pride do sredstev, da se zaduše v prvih pojavih. Pedagoške resnice, ki jih je sprejela prosvetljena Evropa v korist človeštvu, ki so splošne narave, je treba prikrojiti po posebnih potrebah naroda ter jih potem spraviti v življenje. Sicer so tuje našim tlom in ne bodo uspevala oa njih. — Končno je še ena misel, ki sili k takemu skupnemu delu. Poznanje razvoja učiteljskih stanovskih vprašanj nas uči, da so njih uspehi tesno zvezani z razvojem napredne misli. Saj vemo, kakšno je bilo stanovsko življenje, dokler je umiralo v oblasti klerikalizma. Zato bo to delovanje slonelo na temelju svobodnih misli o življenju in sv«tu. — Na Bolgarskem se pripravljajo za splošni učitelj- ski štrajk. — »Hrv. ped -književni zbor« ima svojo XXXIV. glavno skupščino v dvorani »Učiteljskega doma« v Zagrebu dne 8. t. m. Poleg poročil društvenih funkcijonarjev je na dnev- nem redu nekrolog pok. Venceslavu Novaku, ki ga čitačlan »Zbora« g. Oskar Dtlrr, in referat »O ženski vzgoji«,ki ga čita član »Zbora« g. Vekoslav Dominkovič. — Izprememba šolskih počitnic. Na Dunaju nameravajo premestiti glavne počitnice na čas od 1. julija do31. avgusta.