Politicen list za slovenski narod. Po pošti prejcman velja: Za celo leto predplačan li gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesen 1 gld. 40 kr V administraciji prejemali, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 0 gld., za četrt leta S gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in eksp«dieija. Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarneu. Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob >/,6. uri popoludne. Št ©v. 16. V Ljubljani, v četrtek 21. januvarija 1892 | Letni 1* XX. Noti šolski zakoni na Pruskem. Nedavuo izdal je znani nemški katoliški romanopisec Bolanden znamenito poučljivo in ljudsko povest z naslovom: Der Tenfel in der Schule. V imenovani knjigi slavni povestuičar drastično opisuje žalostne nasledke medverske šole vzlasti na Avstrijskem. Da pa to zlo razjeda tudi šolo na Nemškem, spričujejo nam načrti za nove šolske zakone na Pruskem, katere je izdelal pruski naučui minister Zedlitz in katere imajo v kratkem pretresati v zbornici nemški poslanci. Ti šolski načrti bol) odločno poudarjajo verski značaj šole in zlasti dovoljujejo obširno prostost zasebnim šolam, kar bo seveda raznim cerkvenim re-dovom, ki se pečajo z vzgojo mladine, v veliko korist. — Prvi paragraf novega načrta, ki nekako označuje vso osnovo novih šolskih zakonov, slove: Namen ljudski šoli je versko, nravno in domoljubno izobraževanje mladine z vzgojo in poukom, kakor tudi poučevanje mladine v vseh za vsakdanje življenje potrebnih splošnih vednostih in spretnostih. Ta določba se odlikuje s posebno jasnostjo, česar pri istem paragrafu avstrijske šolske zakonodaje ne morejo reči, kajti naš šolski zakon govori o nravno-verski vzgoji, ki naj poraja čvrste ljudi. In koliko se je že govorilo ter pisalo o naši nravno-verski in versko - nravni vzgoji, a po naših mislih popolnem brez potrebe, kajti eden poznejših paragrafov naših šolskih zakonov naravnost pravi: Pouk v drugih učnih predmetih (razven v veronauku) v srednjih in ljudskih šolah je neodvisen od vpliva katerekoli cerkve ali verske družbe. Po tem določilu je jasno, da je avstrijska šola popolnem brez-verska, ker ni nobenemu učitelju zabranjeno razlagati po načelih eksaktne neodvisne vede, katera taji Boga in razodenje božje. Novi pruski šolski načrt pa hvalevredno na prvo mesto stavi kot namen ljudski šoli versko izobraževanje mladine. Nemška vlada je prepričana vsled britkih poskušenj s socijalisti, da je le na verski podlagi mogoče vzgajati nravno krepko in domoljubno mladino. — Novi šolski načrti pruski pa skrbe tudi za šolo, ločeno po verah. V tem oziru je vzlasti v Avstriji slabo oskrbljeno. Znano je namreč, da so morali odstraniti iz šol, kjer je bilo 98 katoliških otrok in dva židovska, podobe križa, češ, da se s tem žali versko čutilo židovskih otrok. Na Pruskem, kjer so katoliki v manjšini, bo to določilo za-nje imelo blagodejen vpliv. Zelo važno pa je pri teh novih šolskih načrtih določilo glede zasebnih šol, ki pravi, da sme šole ustanavljati in poučevati „vsak Prus, ki se pri državnem oblastvu skaže s potrebno nravno, ved-nostno in tehnično zmožnostjo". To določilo je velike važnosti, kajti ž njim prizna pruska vlada, da šola ni državni mcnopol, marveč da imajo do nje pravico tudi cerkev in privatne družbe. In že pišejo liberalni listi o novih samostanskih šolah kakor o groznem strašilu, ki se prikazuje na jasnem obnebju nemške kulture ter grozi uničiti vse pridobitve novodobne vzgoje, osvobojene od verskih omejenostij. Ni nicer mnogo, kar hočejo zboljšati pri šoli novi šolski načrti na Pruskem, a vkljub temu je nastal strašen vrišč in hrup v Izraelu in po koncu je vse, kar leze in gre v židovsko-liberalnem taboru na Nemškem in v Avstriji. Vzlasti nima dunajska „N. P. Presse" nobenega počitka več, odkar so se objavili ti novi šolski predlogi. Seveda ima za to svoje veljavne vzroke. Vzlasti se dunajska Židinja boji, da bo to slabo vplivalo na šolske razmere v Avstriji. Kajti ako uvede versko šolo država, ki je vzor avstrijskim židovskim liberalcem, gotovo je, da se bo to zgodilo tudi v Avstriji že zato, ker tako radi pri nas v vsem posnemajo Pruse. Zaradi tega bodo tudi ia nas važne šolske razprave, ki se bodo v najbližjem času vršile v prusTii državni zbornici. — Ni se sicer nadejati, da bi se vladni šolski predlogi sprejeli nespremenjeni, a važno je že to, da se je vlada odločila take predloge izročiti po-stavodajalni zbornici. Morda ta korak pruske vlade osrči tudi naše raerodavne kroge, da se ne bodo toliko tresli pred novimi načrti naših šolskih zakonov, ki so temeljne preosnove še potrebnejši, nego pruski. Dani se! Razpadanje v socijalnem življenju spravlja vedno bolj žalostne dokaze na dan, da je ne le v duševni, marveč tudi v gmotni blagor človeške družbe potrebna verska vzgoja. Koroški „baiiembunri" — pa Slovenci. Iz Celovca, 18. jan. Slovensko katoliške stranke na Koroškem napori, priboriti si za slovensko deco slovensko šolo in sploh priboriti si, kar nam jamčijo postave, spravili so naše „liberalne" narodne nasprotnike čisto iz ravnotežja. Na celi črti, od Smohorja v Ziljski doli ni tijii do Spodnjega Dravograda pričela se je od neke strani umetno organizovana agitacija zoper narodno gibanje med katoliškimi Slovenci, in z vsp silo ter z vsemi sredstvi, ki so jim le na razpolago, skušajo nasprotniki udušiti vsak pojav slovenskega življa ter zabraniti, da se koroškim Slovencem ne dovoli kaka, bodisi še tako neznatna drobtina narodne jednakopravnosti. Zlasti pa so se naši ultra-nemški matadorji zavzeli nad tem, da se je Šent-Jakobčanom in Kotljanom dovolila — post tôt discrimina rerura ! — slovenska šola, in da se je mi-nolo leto odposlalo učnemu ministerstvu 33 prošenj za slovensko šolo. Kjerkoli imajo tedaj nasprotniki večino v občinskih zastopih in krajnih šolskih svetih, zbrali so svoje može ter skovali najprej zahvalnice gg. Gauču in Ghonu, potem pa ugovore zoper prošnje za slovensko šolo. Vse to jim ni še zadostovalo. Hoteli so napraviti še bolj hrupno demonstracijo, ki naj vladnim zlasti dunajskim, krogom dokaže, da koroški Slovenci ne (?) marajo slovenske šole. Za to pa je moral zopet posredovati koroški „bauernbuud", ki je znanim mogotcem vedno na razpolago, kedar je treba uprizoriti kakšno proti-slovensko komedijo. Koroški „bauernbund" izvalil se je leta 1886. v nemškutarskem gnezdu Grabštajnu poleg Celovca. Namen bi mu imel biti, kakor se bere v pravilih: pomagati koroškim kmetom. A o tej „pomoči" čutili so doslej koroški kmetje bore malo, kajti ta 11S T E K. Knjige družbe sv. Mohorja za 1. 1892. (Spisali Girilovei.) (Dalje.) "Občna zgodovina" za slovensko ljudstvo. XV. snopič. Spisal Josip Stare. Petnajsti — zadnji — snopič občne zgodovine obsega najnovejše zgodbe našega veka. — Kakor ima vsak čas svoje posebnosti, ima jih tudi naš vek: zahteval je nove državne in družinske razmere. In uprav teženje, da se premene dotedanji odnošaji, vplivalo je odločevaino na razvoj novejše zgodovine sploh in v posameznih državah posebej. Francoska revolucija je hotela šiloma premeniti ves državni in družinski red in tako zadovoljiti najsmelejše zahteve v tem oziru ; prevratno nje početje je sicer kmalu prenehalo, vpliv pa, ki ga je imela na /so Evropo, ni ostal brez nasledkov. Narodi so se jeli vzbujati, in ko so se v drugi četrtinki našega veka velike vzhodne države jele prizadevati, da bi ostalo vse pri starem, dala je Francoska leta 1848 s februarskim prevratom zopet znamenje, naj ne nehajo narodi zahtevali večjih pravic in svoboščin, pred vsem pa ustavnega življenja. Silno so ganila poročila o tem prevratu vse stanove in stranke na Nemškem iu še posebno v Avstriji, kjer so se uprli Ogri in Italijani. Madjare so upokorili razni avstrijski vojskovodje s pomočjo Hrvatov in Rusov, Lahe pa hrabri Radecki. Minulo je viharno leto 1848, a ž njim niso potihnili glasovi, hrepeneči po ustavni svobodi. Iu kar se ni doseglo naenkrat, razvilo se je polagoma: skoro vse evropske države imajo sedaj ustavo ali še kako bolj svobodomiselno državno obliko. To je nasledek dolgotrajnega zahtevanja posameznih narodov, časih pa tudi pritiska od zunaj. Tako so Francozi dobili ljudoviado po nesrečni vojski z Nemci leta 1S70, Avstrijci pa po francosko - italijanski vojski ustavo, ki je bila kmalu na to — po nemško-itali-jauski vojski — še bolj spopolnjena. Drugod zopet so jeli prezirati stare zgodovinske meje; tako na apeninskem polu-otoku, kjer so ustanovili zedinjeno Italijo. Vodil jih je pri tem činu narodnostni prin- cip, kakor po nekoliko tudi pri ustanovitvi novega nemškega cesarstva. — Najbolj ugodno so vplivale nove razmere na balkanskem polu-otoku. Stoletja in stoletja so zdihovali narodi pod kruto turško oblastjo začetkom našega stoletja so se jeli polagoma upirati, zlasti srečni pa so bili v zadnji vojski I. 1876, ko se je potegnila za nje Ruska. Posamezne balkanske države so zdaj proste in imajo bolj ali manj razvito ustavno življenje. „Težko je soditi o zgodbah, ki smo jih tako rekoč sami doživeli," pravi pisatelj na str. 441. Da, mnogo opisanih dogodkov so doživeli bralci Mohorjevih knjig, in prav zato bi po naši sodbi ne bilo napačno, nekatere oddelke bolj obširno obdelati. Gotovo bi opis bosenske okupacije našel mnogo hvaležnih bralcev. Istotako bi radi kaj več čuli o bitki pri Kustoci ali pri Visu. Pa to je malenkost, ki izgine ob drugih prednostih izbornega dela. Kakor vsa zgodovina, odlikuje se tudi zadnji snopič v tem, da se nataučno ozira na slovenske razmere. Posamezni dogodki so jasno opisani in osvetljeni v zvezi z drugimi, kolikor je za zadnji čas pač mogoče. S tem suopičem je tudi dovršeno vse delo v petih zvozkih. Prvi zvezek pripoveduje na 326 stra- kmečka zveza oglaša se, kakor že omenjeno, izključno samo takrat, kedar treba delati propagando proti Slovencem in begati z lažmi in oholimi frazami ljudstvo. To nam dokazuje zadnji „bauernbundarski" shod na Rudi v velikovškem okraju, dn6 28. dec. minolega leta. — Zbobnali so omenjenega dnd na Rudo nekoliko uemškutarskih kmetov (okoli 50), ki svojo rešitev (?) vidijo le v blaženi nemščini, in ki svojo „miroljubnost" hočejo skazati s tem, da so se vrgli na vrat nemškemu "bauerbundu" in „šul-ferajnu". Po liberalnih listih se z nekako slastjo poudarja, da se je ta shod vršil na slovenskih tleh v voHnem okraju gg. Muri-ja in Emspieler-ja. A to prav ničesar ne dokazuje. Da je tudi v velikovškem okraju najti še dosti nemčursko-liberalne ljulike, tega prav uikoli nesmo tajili, in radi verjamemo, da so se ti ljudje, znani „Tudi-Slovenci" udeležili shoda. Namen shodu je bil po stari in znani navadi naših nasprotnikov dokazati, da koroški Slovenci sami ne marajo slov. šol, da je to le pobožna želja nekaterih „kranjskih hujskačev". Zato so se bavili neh zgodovino vzhodnih narodov, pa Grkov in Makedoncev; v drugem zvezku (324 stranij) so opisani Rimljani; tretji zvezek (710 stranij) obsega srednji vek, 'četrti (580 stranij) novi vek in peti (574 str.) zgodovino našega veka. V tretjem in četrtem zvezku je opisoval pisatelj dogodbe vsake države za-se, da pripovedovanje ni bilo preveč pretrgano; opisujoč dogodke našega veka se je pa poprijel zopet sin-kronistične metode, kar moramo le odobravati, tako Dam je namreč v celokupnosti popolnoma jasen ves zgodovinski razvoj novejšega časa. — Posebnih poglavij o kulturni zgodovini nima delo, ker bi bilo sicer preveč naraslo; narod tega ne bode pogrešal, & dobro bi bilo to došlo šolski mladini. Radi popolnosti pa moramo vendar omeniti, da se je pisatelj že med pripovedovanjem samim oziral tudi na no-trauje življenje narodov. S svojo „Občno zgodovino" za slovensko ljudstvo si je pridobil profesor Josip Stare prav velikih zaslug za naobraženost našega naroda, ki bode pač hvaležen Mohorjevi družbi, da je izdala to leno delo in je razposlala v toliko izvodih med ljudi. (Dalje sledi.) gospodarski in pravniški odsek nista mogla zborovati. — V gospodski zbornici se začne generalna debata o trgovskih pogodbah še ta teden. Vsprejele se bodo uajbrž brez vsakega posebnega razgovora. Gospodska zbornica. Odsek gospodske zbornice je vsprejel predlogo o odškodovanju nedolžno obsojenih. Pričakovati je, da bode tudi zbornica sama predlogo vsprejela, da se tako reši ta jako važna, pa tudi pravična stvar. Slovanski kongres. Včeraj smo omenili, da se misli sklicati slovanski shod na Dunaj. Mi smo takoj iztekli dvom, da bi se kongres zares sešel. Danes pa že od drugih stranij izvčmo, da imajo pomisleke proti kongresu. Poljaki, ki toliko drže na deželno avtonomijo, ne marajo, da bi shod bil na Dunaju, ker bi iz tega kdo lahko sklepal, da se Slovaui hotč sprijazniti s centralizmom. Zaradi tega skoro za gotovo lahko rečemo, da se kongres ne snide. Voanj« dr&are. Jezujitski general Anderledi/, ki je sedaj umrl, je bil rojen Švicar in je bil sedaj v 73. letu. Bil je nekaj časa rektor v Mariji Laach in provincijal nemške provincije. 1870. leta je postal asistent jezujitskega generala patra Becksa, 1883. 1. pa njegov generalni vikarij in 1884. leta njegov naslednik. Izvolila ga je generalua kongregacija jezu-jitov v Florenciji. Pokojni general je bil učen mož, posebno se je odlikoval z velikim jezikovnim znanjem, katero si je pridobil kot misijonar v Ameriki. Pod njegovim vodstvom je red jako napredoval. Nemčija. Liberalni listi ne morejo dovolj zabavljati proti novi pruski šolski predlogi. Najbolj jih pa seveda to jezi, da sami nemajo večine v pruskem deželnem zboru. Vse je odvisno od tega, kako bodo glasovali konservativci. Najmanj petdeset konservativcev bi moralo glasovati proti predlogi, da bi bila zavržena. Ker pa konservativci vedo, kake važnosti je za-nje podpora katoliškega centra v drugih ozirih, je pričakovati, da bodo glasovali s katoliki. Srbija in Bolgarija. Odločni koraki Nemčije, Italije in Avstrije neso ostali brez vpliva. Ob pravoslavnem novem letu so kralj Aleksander, re-gentstvo in vlada častitali bolgarskemu knezu in vladi. To je vsekako jako pomenljivo. S tem so pač pokazali, da princa Ferdinanda smatrajo za pravega vladarja. V Peterburgu gotovo tega neso bili posebno veseli, ker sedaj vedo, da v Belemgradu ne odločuje več ruski vpliv, temveč imajo tudi drugi vplivno besedo. Francija. V Francoski zbornici se je pripetil redek dogodek. Poslanec Laur je napadel ministra Oonstansa, očital mu goljufije in še druga zločinstva. Minister mu ni odgovoril, temveč je poslancu priložil par zaušnic. Po francoski parlamentni navadi mora poslanec, ki kako zločinstvo ali pre-grešek stori v zbornici, takoj oditi iz zborniee in v stranski sobi počakati, kaj ukrene predsednik. Predsednik vso stvar naznani državnemu pravduištvu. Vse to se pa sedaj ni zgodilo, ker Oonstans ni poslanec, ampak senator. Sodniška preiskava se ne more začeti brez dovoljenja senata, kateri tega ne bode privolil. Še bolj čudno je, da se bode stvar, kakor se kaže, poravnala brez dvoboja, kar v Franciji ni navadno. Poslanec Laur je brzojavno vprašal Rocheforta, kaj naj stori, poslednji mu je pa odgovoril, da se s takim tatovom in sleparjem naj ne bije. Pred sodiščem naj nikar ne toži, ker so sodniki le vladni sluge. Laur bode pač poslušal dobre svete Rochefortove. Portugalsko je v velikih finančnih stiskah. Nova vlada je začela pogajanja z upniki, da se znižajo, oziroma za nekaj časa ustavijo obresti od državnih dolgov. Vsem uradnikom, ki imajo nad 1000 frankov plače, se bodo plače znižale, državne podpore občiuam in korporacijam se bodo ustavile, vse večje zgradbe opustile. Pomanjšal se bode vojni in mornarični budget. Vlada hoče uvesti visoko dohodariuo od dohedkov nad 3000 frankov. Ne ve se pa, če bode vlada za vse tako dohodariuo dobila večino. Zaprli so že 17 visocih oseb zaradi sleparij pri raznih bankah in železnicah. Bati se je vstaje, ki bi naredila konec monarhiji, kajti republikanci bodo za-se izkoristili neugodne finančne razmere. Izvirni dopisi. Iz Trnja na Krasu, 16. januvarija. *) „Slov Narod" ima v svoji 7. številki t. 1. dopis izpod peresa g. Stipka Jelenca, v katerem je omenjeni gospod prav v njemu lastnem slogu počastil mene po vseh pravilih „Olikanega Slovenca".1* S trnskega grička razmatrujoč pivške razmere, zasledil je naje-denkrat, da zadnji dopis v „Slovencu" iz Šempetra na Krasu nima svojega izvira ondi, marveč „nekje drugje", in naj bo že pisan tu ali tam, da sem ga pa vsaj jaz prouzročil. Zapomnite si pred vsem, da kar ste zapisali v tem oziru, je vse od prvega do zadnjega neresnično. Nimam pa tako finih rokavic, da bi Vam mogel *) Želimo in upamo, da je za nas s tem ta trnjada končana. Op. vred. slediti za drugimi laskavostmi, katere rai na temi mestu v svojem izvirniku privoščite. Gledé dopisnika Šempeterskega pa mislim, da sam dobro zná, kaj je prav in kaj ne. Ali je g. dopisniku „le za prepir", kakor piáe g. Štipko, ali za kaj druzega, Vam bode* že sam povedal ter Vas poučil, kdo ga „prekaša". Tudi mu prepuščam, da se Vam sam dostojno zahvali za. iepe in duhovite cvetke, katerih ste preeéj nabrali, ter ž njimi nadičili svoje duševno dete, izvirnik iz. Trnja na Krasu, kakor so; „lagati, obrekovati, Seniki, zavijači" itd. Na nekatere stvari g. Štipka pa vendar moram odgovarjati. „Slovenčev" dopisnik je zapisal neki trnski dogodek kot vsporednik ondotnema Miklavževemu večeru, dogodek, kateri opisuje tudi gosp. Štipko prav poetično. Zares lepo, da, krasno! Že je vse napravljeno v soboto večer, da se zapali kres, a burja, neukrotna nagajalka kraške zemlje, ta se ne upogne niti gosp» Štipku Jelencu ! Vendar pojenja drugi dan, prihiiža se večer in ž njim tudi kres. Oj, krasote! Visoko v zrak zaplapola mogočni zubelj, javljajoč trnski vasi čuda na gričku, in Tr-njani romajo na hribček, stara mati moli, mežnar zvoni ... in o stokrat škoda, da ni še topičev, da bi ti pokali in oznanjevali daleč tja po Pivki nepopisno radost in veselje. A glej 1 Naenkrat se prikaže domači kurat z debelo gorjačo! O ti hudobni kurat! Toda odložimo poetiško obliko ter poglejmo goli resnici v rezki obraz. Dné 5. julija p. 1. spremil sem proti večeru svojega prijatelja do pivškega mostú, a okrog „zdrave Marije" se vračal uazaj proti domu. Kmalu zaslišim prav divje petje in vpitje. Opazujem, odkod da bi to prihajalo, in zares zapazim na hribčku ob šoli številne skupine razgovarjajočih se otrok. Zdelo se mi je to jako čudno. Premišljeval sem, kaj bi utegnilo to pomeniti. Postal sem na zelnikih ter tu nekaj časa opazoval to divje početje. Blizu doma dobim par šolskih otrdk in ti mi pojasné, da gredó kres kurit. To se mi je zdelo pa še bolj čudno. Kaj ima neki šolska mladež po „Zdravi Mariji" pri kresu, in to vsa mešana, dečki in deklice. Prepričati se mi je treba, kaj in kako, in da storim svojo dolžnost. Grem lepo pazno, da me nihče ne ugleda, in evo ga vam prizora! Tu je zbrane vsakdanje šolske mladeži lepo število, dečkov in deklic vse pomešano, a tudi drugih že bolj odraslih, kateri vpijejo, pojó, razgrajajo, a pri pokopališču gori kres. Počasno se bližam, da vsaj vidim, če imajo otroci tudi nadzorstvo, toda zamán iščem ondi g. učitelja. Bila je že precej kasna ura. Mežnar je zvonil sv. Florijanu in pri kresu je molila stara mati mej zvonjenjem običajno molitev, a na drugi strani šole se pa ni molilo in nekateri otroci skakali so še dalje. Tudi so še dohajali otroci in večji in slednjič pride nekdo celó z muziko. Zaslišal sem glas: „Sedaj bodemo pa plesali"; a v tem hipu oglasil sem se jaz: „Da, ali proti Trnju 1" In razpodil in razgnal sem vse od prvega do zadnjega. To je gola, pa žalostna resnica. Gosp. Štipko v svojem izvirniku zvrne vse to na svojo družino, češ, to so storili brez mojega dovoljenja in brez moje vednosti." Tako?! Ker hočete imeti od mene odgovor i v časopisih in ste me tja zanesli, zatorej bodem pa navedel besede, katere mi je pisal dne 6. julija dopoldne g. Štefan Jelenec, učitelj, ki se glasé: „Kresa mi ja ne boste branili kuriti" etc. Ostanem sedaj tu. K dogodku nekaj opazk, a vse le po želji gosp Štipka; po njegovem izvirniku. Gosp. Štipko pove v izvirniku, česar še dosedaj nisem vedel, da so kres naredili v nedeljo. Kaj pa, ko bi gospod pogledal katekizem, kaj da govori glede nedelj in praznikov. Ali gospod res ne vé, da otroci vsako stvar hitro poberó, in če sme skladati kres, zakaj bi bilo kaj druzega zabranjenega ? In razgrajanje? In to pred cerkvijo, v kateri je sv. Rešuje Telo? Gosp. Štipko rad navaja sv. pismo. Prosim, poglejte pri sv. Mateju XVIII., 6 in 7. Izvirničar omenja nadalje praznik sv. Alojzija. Bodem pa še jaz. Ta dau imeli smo prvo sv. obhajilo. Ali še veste, s kolikim trudom in s koliko skrbnostjo sem pripravljal jaz na to mlade šolarje? Ali še veste, kako lepo in s koliko pobožnostjo so se združili prvikrat v največji sreči s svojim Izveli-čarjem? Izročil sem jih vzlasti varstvu angeljskegi vsi govorniki s tem predmetom ter so kar po vrsti pogrevali že obrabljene „schlagerje". — Kar prvi govornik, načelnik zvezi Bizer, svaril je navzoče, naj se varujejo „narodnih hujskačev", ter je poudarjal „absolutno" (! ?) potrebo in korist „bauernbuuda" in zahteval, naj koroški kmetje odločno pokažejo mejo vsem „vnanjim agitatorjem" ! Hvalisal je g. Bizer naše sedanje šole kot pre — izvrstne, rekši, da je znanost in omika za kmeta pre — potrebna. To zadnje od srca potrjujemo; a baš ta izobražba se prav na noben način ne d& doseči v nezmiselni nemškutarski šoli! V ostalem pa „bauernbundarsko" gospodo tudi še vprašamo, kdo je na Koroškem prvi in najprej skrbel za kmeta, ga budil in dtamil? Ravno ona stranka, na čelu jej rajni Andrej Ein-spieler blagega spomina, zoper katero z vso sapo deluje „bauernbuud". Že pred 20—30 leti osnoval je ranjki Andrej kmečke družbe, — na Koroškem bilo jih je nad 40 ! — napravljal tabore in tako kmete družil, poučeval in svaril. Kaj pa so liberalci sedanji „bauernbundarji", ki še-le sedaj stavljajo predloge, katere je Andrej Einspieler stavljal v pro-speh vsega kmetskega stanu, ne oziraje se na narodnost, že pred 20—40 leti, tačas uganjali in uganjajo še sedaj!? Zasmehovali, črnili, tožili, preganjali, motili in ovirali so nas, kateri „kulturo-nosni" (? !) posel nadaljujejo i še sedaj! (Konec sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 21. januvarija. lotraaje dežele. jDržavni zbor. Jako mnogokrat se prigodi, da odseki niso sklepčni in s tem se dela zavlačujejo. Zaradi tega se že misli na to, da bi se več ne volili tako mnogobrojni odseki, ali pa da bi vsaj odseki mogli zborovati, če tudi ne pride niti polovica članov. Skoro vsi zmožnejši parlamentarci so v vtč odsekih in so torej z delom preobložeui. Nekateri poslanci, ki sicer niso v mnogih odsekih, so pa malokdaj ua Dunaju in se zatorej niti odsekovih, niti zborničnih sej ne udeležujejo. Tako predvčeraj mladeniča, sv. Alojzija. In kje sem našel čez štirinajst dnij tudi nekaj teh otrdk? V sv. pismu najdem priliko o pšenici in ljuliki. Naj bode preverjen vsakdo in za vselej, da bodem vselej svetopisemskemu sovražnemu človeku strogo gledal na prste, da mi ne priseje ljulike. Naj bo o tem zadosti. Zapisal sem ta dogodek zato, ker to menda g. Stipko želi, kajti drugače bi ne bil on tako naravnost zapisal svoje neresnice, da ga pol leta pozneje jaz napadam za kres, ter me naslikal kot razburjenega kurata z gorjačo v roki. Gosp. Štipko, ne razburjen, ampak v dno duše užaljen, ker se jaz mučim in delam, pa moram včasih z žalostjo videti, da z mnogih stranij prihajajo ptice izpod neba in pobirajo seme božje besede. Žalostno pa je, če g. Štipko res ne vi, v kaki zvezi je s tem dogodkom pedagogika. Sedaj pride na vrsto občni zbor pivske Ciril-Metodove podružnice. Ker gre gosp. Štipko tja, naj mu sledim še jaz. Bil sem predsednik. Iz važnih razlogov sem se tej časti odpovedal. Pri tej priliki sem se zahvalil gospodom, kateri so me prav drage volje iu vspešuo podpirali. Nazdravil sem tudi gospodu tajniku. Iu čemu ne? In če sem gospoda pohvalil, ali se je čutil s tem razžaljenega ? Slo-bodno 1 In ker hočete vedeti, Vam pa povem, kar sem tudi sicer povedal, da dne 5. julija p. I. nikakor niste prav delali po mojem mnenju, a upal sem, da 8e vse to v složnem ravnanju popravi, iu Vam povem, da je bilo od mene le lepo, da sem se do Vas tako prijazno obrnil, in ko mi to potrjujete «el6 v dopisu, v katerem me sicer ne „kujete v zvezde", dajete mi proti svoji volji spričevalo moštva, zatorej Vas prosim, spravite drage volje „čudnega moža" le prav varno v svoj žep. Konečue omenja g. Štipko neko menjavo šolskih ur. Gosp. Štipko piše, da sem storil le svojo dolžnost. Ali veste, da zopet niste prav zapisali? Jaz sem to storil prav rad, in sicer iz prijaznosti. Kam je šel gospod, do te»:a meni ni nič, zatorej naj ga kdo drugi nagradi zi ondotni, razprostrtimi črkami tiskani duševni proizvod, kateri je krstil na nelepo ime — „brezobzirna laž". Gosp. Štipko sklepa s sv. pismom. On je navaja: „Odstopijo naj in sram naj jih bo, kateri mi hočejo hudo". Allioli pa ima na onem mestu: „Zavrnejo naj se in sram jih bodi, ki mi hudo žele". Ps. 69, 4. Morda im3 gospod drugačno sv. pismo? Pa ostanem pri g. Stipka navajanju. Gospod želi s psal-mistom: „Odstopijo naj," in v istem hipu kliče pa mene na pozorišče, kjer me poprej ni bilo. Kako hočem odstopiti, ko me še tu ni bilo in me je še Je g. Štipko sem privedel po napačnem nasvčtu svojih prijateljev?! Gosp. Štipko, razvozlajte mi to zagonetko! „Sram naj jih bo" — Gosp. Štipko, dokler bodemo vestno po svoji moči vse storili, toliko časa ne, če tudi Vi zakri-čite, kakor ste nad duhovnikom, svojim sotržanom: „Sram Vas bodi". „Kateri mi hočejo hudo". Bodite uverjeni, da še nisem nijeduega slišal, da bi V»m hotel hudo, še manj pa jaz, katerega ste me tako po nepotrebnem dovedli v svoj izvirnik. Če pa povzdigne eden ali drugi svoj glas tam, kjer je potrebno, mora to storiti, ker je to njegova dolžnost! Upajmo, da bo sedaj mir, kajti g. Štipko v meni namenjenem izvirniku izjavlja, da so to njegova „zadnje besede". Matej Pintar, ekspozit. Iz Gradca, 17. jauuvarija. Niže podpisani odbor akad. društva „Triglav" v Gradcu usoja si tem potem zahvaliti se slavnemu občinstvu slovenskemu za posebne simpatije, koje je društvo doživelo v teku preteklega leta, in katere so mu bile dokazane bodisi m&terijelne bodisi z drugačnim priznavanjem njegovega delovanja, kakor tudi s preljubeznivimi sprejemi našega društva povsod, kjer je imel priliko stopiti v javnost. Od mnogobrojnih sej društvenih, v katerih se je pretreslo marsikaj koristnega, pa do prelepega izleta v slovenjo-štirske gorice in kot svitla zvezda v vrsti Triglavovih dosedanjih zabav blestečega se Prešernovega večera videli smo «e obljubljene, kakor tega skoro ne zaslužimo. Ne tedaj čudo, da je „Triglav" sklenil delovati i v bodoče s podvojeno močjo v smislu svoje naloge, iu zahvaljevaje se vsem plemenitim dobrotnikom, ki ■80 mu ostali zvesti iz davnih let in ki so mu prijatelji iz zadnjih časov, zahvaljevaje se slavnim redakcijam slovenskih časopisov za brezplačno pošiljanje listov in vsem gg. podpornikom za točno doposlane mu podpornine, obljubiije ob enem Triglav i v bodoče izkazati se vrednim vsestranskih toplih podpor. Akad društvo Triglav vršilo bo zvesto svojo dolžnost in najvišji njegov ponos nekedaj bo', če bo moglo zavestno reči, da je dalo iz svoje sredine narodu mož, kakor jih narod zahteva. V tem smislu pridružujemo zahvali i prošnjo, naj bi prijatelji „Triglava" vstrajali tudi v bodoče, naj bi [pridobivali društvu novih naklonjencev in podpornikov. » V sledečem izpolnujemo prijetno dolžnost, po-imenoma imenovati velespoštovane svoje dobrotnike in prijatelje: Blagorodni gospod doktor Benjamin Ipavec posvetil in poslal je društvu krasen društven moto. Blag, g. dr. Josip Vošnjak poslal je društvu kraseu božičen dar: 25 krasno vezanih knjig, da se razdeli mej društvenike in knjižnico. Blag. g. Anton Leveč, c. kr. sodnijski pristav, posvetil je društvu svojo knjigo: „Zbirka slovenskih sodnijskih obrazcev." O priliki „Prešernove sla vnos ti* darovali so: G. Andrej K o m e 1 p 1. S o č e b r a n, c. in kr. major v p., 3 gld.; g. Pran Hrašovec, c. kr. sodnik v p., 1 gld.; g. Pr. H u b a d, c. kr. gimn. profesor, 1 gld.; g. Pr. H a u p t m a n , c. kr. prof., 3 gld.; g. Ot. Cernstein, cand. iur., 3 gld.; g. J. Koželj, stud. pharm., 1 gld. (Koneo sledi.) Dnevne novice. V Ljubljani, 21. januvarija. (Osebna vest.) Gosp. deželni predsednik baron Winkler se je včeraj z brzovlakom odpeljal na Dunaj. (Mil. g. škof tržaško-koperski) je, kakor smo nedavno sporočili, imenoval preč. gospoda stolnega prošta dr. Šusta generalnim vikarijem. Ta dogodek so liberalni listi, nekateri morda tudi iz nevednosti, tako tolmačili, da hoče mil. g. škof dr. Glavina odstopiti, ter so bili že v skrbeh zaradi naslednika. Tudi „Slovenski Narod" je bil objavil celo uvodni članek o „odstopu" tržaško-koperskega škofa. A to imenovanje ne pomeni nikakega odstopa škofovega, kajti v mnogih večjih škofijah so generalni vikariji; tako ga imamo tudi v ljubljanski v osebi preč g. dr. pl. Paukerja. (Sožalje) povodom smrti nadvojvode Karola Salvatorja so včeraj izrazile g. deželnemu predsedniku deputacije deželnega odbora, ljubljanskega mestnega zastopa, kupčijske zbornice iu kmetijske družbe ter prosile, naj to primernim potem sporoči presvetlemu cesarju. („Slovenski Narod") se je včeraj zopet prav pošteno osmešil pred svojimi razumnejšimi čitatelji. Mi smo namreč že dni 15. t. m. poročali med dnevnimi novicami, da je državnemu zboru došlo mnogo prošenj iz Istre, Dalmacije in Kvarnerskih otokov, naj bi se trgovinska pogodba z Italijo pre-menila v onem delu, kjer se govori o carini na izvoz italijanskega vina v našo državo. Dostavili smo, da ne umejemo, čemu bi se na m e r o d a j n e m mestu dotične prošnje prezirale. Uredniki „Slov. Naroda" so šele cez dobrih pet dnij iztaknili, da utegnejo ti merodajni krogi biti morda naši državni poslanci in da smo bili nedosledni, ko smo drugi dan objavili poročilo iz državnega zbora, v katerem naš g. poročevalec zagovarja trgovinske pogodbe. Ko bi so-trudniki radikalnega glasila ne imeli tako kratke pameti, morali bi na prvi pogled razumeti, da mi nesmo zahtevali od naših poslancev, naj glasujejo proti pogodbi z Italijo, kakor tudi naš g. poročevalec ni brezpogojno in brez pomislekov zagovarjal pogodbe, kajti pri vsaki taki pogodbi morata odjenjati do gotovih mej obe stranki. Z onimi vrsticami smo hoteli le reči, naj vlada iu državni poslanci stvar dobro premislijo ter vse mogoče ukrenejo, da naši vinorejci ne bodo imeli občutne škode. To pa se lahko zgodi na več načinov. Ali naj bi se bila pogodba vrnila vladi, da bi se v dogovoru z italijansko postavila stalna vinska carina, in sicer tako primerna, da bi avstrijski vinorejci ne imeli velike škode, kar je priporočal tirolski poslanec Terlago, ali pa naj vlada odškoduje vinorejce z ugodnimi železniškimi tarifi in drugimi podporami. Pred vsem pa bi morali merodajni krogi skrbeti, da avstrijskim vinom odpro nova trgovišča. Ravno v tem oziru se je doslej prav malo storilo. Po naših mislih vinorejcem ui na tem, kako se jim pomaga, ampak na tem, da se jim < sploh pomaga. „Narodovemu" politikastru pa kl;-čemo s Hamletom: Geh' ins Kloster, Ophelia! (Štajerski deželni odbor) je za ordiuarija hiralnici v Vojniku imenoval tamošnjega zdravnika g. dr. A. Zižeka, prednici usmiljenih sestra v mariborski bolnišnici, Sebastijani Meško, je izrekel priznanje in zahvalo za njeno 40 letno marljivo delovanje. (Družbi sv. Cirila in Metoda) so pristopili kot pokrovitelji gg. mariborski bogoslovci. Slava gg. darovateljem ! Z božjo pomočjo le vrlo naprej! Kot prvi dar iz Litijske doline o novem letu 1892 smo prejeli nekatere knjige nabožnega zadržaja od gospe Terezije Svetec, več knjig družbe sv. Mohorja od gospe Urše Koprivnikar, nekaj knjig leposlovnega obsega od g. Karola Mata j ca in jeden letnik „Kmetovalca" s prilogo „Vrtnar", ki ga je daroval g. Lovro Tura. — Po občnem zboru slavnega „delavskega bralnega društva" v ; Idriji je nabral društvenik g. Fr. Krattuer za • našo družbo 6 gld. 20 kr. Iz teh rok, ki si pod | zemljo služijo svoj trdi kruh, nas ne samo razveseli, ' ginejo nas celo taki domorodni darovi. — Družbo j 80 se zadnje dni še spominjali: Slovenec, biva-I joč v Lo nd o n u, ki ji je poslal 10 gld.; gospod j Alojzij Peč ni k, ki je nabral o priliki izleta pevcev „Slovenskega bralnega društva Kranjskega" v RadovI|ici pri kranjskih in ra-j dovljiških rodoljubih 10 gld., in Tržičan, ki je i daroval 7 gld. Tudi smo prejeli s Krasa 10 kr., prav pravcati dar uboge vdove. Vsem najsrčnejša ; hvala! (Slovensko gledališče.) Prihodnjo nedeljo bode predstava na korist g. Ignaciju Borštniku. Predstavljala se bode veseloigra v treh dejanjih „Vragovi zapiski." Francoski spisala Etienne Arago \ in P. Vermond. (Mariborska posojilnica) je kupila v mestu prav ' primerno stavbišče za 4850 gld. Na tem prostoru bodo zgradili lepo poslopje, v katerem bodo imela svoje zbirališče vsa narodua društva. (Popravek.) V včerajšnji notici „Iz Bleda" je vsled nagajivosti tiskarskega škrata izostalo ime predsednika tamošnje kmet. podružnice, g. A n t o a a Hudovernika, kar s tem popravimo. (V Ormožu) so zaprli ljudsko šolo za tri tedue zaradi ošpic med otroci. (Vrhniška Čitalnica) vabi k veselici, ki bode dne 24. t. m. v društvenih prostorih. Predstavljala se bode burka v enem dejanju: „Eno uro doktor." Po predstavi je prosta zabava. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za ude 30 kr., za neude 70 kr. (Dobava za c. kr. domobranstvo.) Minister-stvo za deželno brambo namerava si 20.100 zimskih kocev in 20.100 letnih odej zagotoviti potom splošne konkurence in sicer po kakovosti iu velikosti vzorcev, kakor se dobi pri domobranskem opravnem glavnem skladišču na Duna|u. Zmožni in zaupni tovarnarji se vabijo, da svoje pismeoe ponudbe najkasneje do 10. februvarija t. 1. do 12. ure opoldne vloži neposredno pri vložnem zapisniku c. kr. ministerstva za deželno brambo na Dunaju. Razglas, ponudbeni obrazec in posebni pogoji o dobavi pregledajo se lahko v tr- | govski in obrtniški zbornici v Ljubljani. j i - ; Telegrami. j Dunaj, 20. januvarija. „Cons. Corr." poroča, da se bode jutri poljedelski minister grof Falkenhayn udeležil seje konservativ-; nega kluba. Vsled želje tega kluba pride še i v tekočem zasedanju na vrsto borzni davek. Dunaj, 21. januarija. Poročilo gospodske zbornice o trgovinskih pogodbah naglasa, da i je vlada ustregla mnogim opravičenim željam : prebivalstva, in želi hitro uravnavo valute, ; dalje jako znižano stalno carino od vina in j pozdravlja z veseljem pogodbo kot zagotovilo i miru. — V konservativnem klubu je grof Hohenwart med navdušenim pritrjevanjem i pozdravil grofa Falkenhayna z željo, da bi , rodilo dober sad občevanje ministra s j klubom. Dunaj, 21. januvarija. Časnikarska |>o-i ročila o zaroki cesaričinje-vdove Štefanije so i neresnična. Rim, 20. januvarija. Zbornica jo trgo-I vinski pogodbi z Avstrijo in Nemčijo sprejela s 177 proti 66 glasovom, Pariz, 21. januvarija. Laur je zvečer 5 poslal priči k ministru Constansu, da z nasprotnikom noče nobeno obravnave. Tanger, 20. januvarija. Vstaši so veseli, ker jo odstavljen prejšnji paša, in hočejo odložiti orožje. Rio de Janeiro, 21. januvarija. Vstaši so se polastili trdnjave Santa Cruz in zahtevali, da se vrne bivši predsednik Fonseca. Vstaše so premagali, njihovega vodjo usmrtili. Umrli 16. januvarija. Franc Bogataj, delavec, 65 let, Poljanska cesta 20, gangraena pulm. 17. januvarija. Jožef Novak, kajžar, 84 let, [lovca 5, influenca. — Andrej Perdan. okr. živino zdravnik, 52 let, Stari Trg 9, vsled raka na obistih. — Meta Stresen, delavčev» žena, 85 let, Opekarska cesta 31, let, ostarelost, 18. januvarija. Karol Potisek, pleskač, 39,let, Kolodvorske ulice 6, tuberkuloza. — Anton Grablovic, gostač, 78 let, ,ie bil kot vtopljenec iz Ljubljanice izvlečen. V b olnišnici: • 17. Ladislav Spindler, pisarjev sin, 41/« leta, škarlatica. j — Ivana Pik, delavka, 31 let, eiudat. pleur. — Jakob Lev-stek, delavec, 31 let, pneum. thorax. — Martin Bolhar, go-stač, 73 let, pieumonia. 18. Urša Golob, gostija, 61 let, pneumonia. — Janez Zgonc, delavec, 24 let, jetika. Vremenwko «poročilo. Srednja temperatura —8'7°, za 6'7° pod cormalom i Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za nas prežalostilno vest, da je po neskončni modrosti Vsemogočega naš prcljub-ljeni sin, oziroma tirat, strijc, bratranec in svak, vele-častiti gospod Jakob Sušnik, umirovljeni župnijski oskrbnik, danes v 20. dan januvarija po dolgotrajnem bolestnem trpljenji, prejemši svete zakramente za umirajoče, v 41. letu dobe svoje zaspal blaženo v Gospodu. Pogreb bode v petek popoldne ob 4,/1 uri iz hiše št. 4 na Starem trgu na grobišče k sv. Krištofu. Nepozabni rajnik bodi priporočen vsem duhovniškim sodrugom, prijateljetn in znancem v molitev in prijazen spomin. V Ljubljani v 20. dan januvarija 1892. Ana Sušnik poroj. Semen, mati. — Anton, Franc in Ivan Sušnik, bratje. — Minka Sušnik poroj. Presoli, svakinja. — Tonček. Jelica, Anica in Bogumila Sušnik, netjak in netjakinje. 64 1 Zalivala. Za . premnoge dokaze srčnega sočutja, ki so nam došli od blizu in daleč povodom neuadomestne io britke izgube sedaj v Bogu počivajoče ljube l.n dobre matere, gospe larije Camernik r0j.Toman, izrekamo svojo globoko zahvalo, osobito še blag. gospi županu, blagim darovateljem lepih vencev in vsem onim, ki so dragi ranjci izkazali zadnjo čast. V LJUBLJANI, dne 21. januvarija 1892. (63) i Žalujoči ostali. Križev pot z ličnim okvirom vred, 90 cm. visok, popolno iz-gotovljeu, je na prodaj za nizko ceno dalje ima v zalogi dostojno, lično izvršena misijonska sv. liazpela ali kipe v velikosti VI, čevlja do 5 čevljev, in je prodaja do nastopni nizki ceni: velikost Vft čevlja gld. 12-—, 3 čevlje gld. 20 —, 4 čevlje glcl. 88--; 5 čevljev gld. 48*—. FR. T OMAN, podobnr in pozlatili- v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 4. 62 6—1 V Tunjcah pri Kamniku so na prodaj po prav nizki ceni z desetimi spremeni. Več se izve pri župnijskem uradu v Tunjcah. m 5.4 priporoča raznovrstne vizitnice po nizki ceni. ' Globoko užaljenim src-etn naznanjamo vsem znancem prežalostno vest o zgubi srčno ljubljenega sina in brata, knjigoveza na Dunaju, gospoda Ivana Bizjaka, kateri je po kratki in hudi bolezni vsled imetja pljuč previden s sv. zakramenti, dno 17. t. in. popoldne ob 2. uri v 24. letu svoje dobe v Gospodu zaspal. Priporočamo ga v molitev in blag spomin. 40 1 Žalujoča družina Selanova v Dobrovi. Zalivala. Vsem častitim znaucem, kateri so 20. t. m. skazali posleduio čast ranjkemu gospodu Tomažu Novaku, posestniku v Blagovici in bivšemu županu | ki je umrl male smrti 18. t. m., tem potom izrekajo prisrčno zahvalo za mnoge dokaze sožalja 39 i žalujoči sorodniki. a Q> o ^ si M CD ti O ® a w u_ D) ii ii a j h k ;i borza. Dni 21. januvarija. Papirna renta 5%, 16% davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta.....111 Papirna renta 5 davka prosta .... 103 Akeiji avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 1056 Kred tne akcije, 160 gld........297 London, 10 funtov stri........118 Napoleondor (20 fr.)................9 Cesarski cekini ....................o Nemških mark 100.........58 94 gld. 93 „ '<¡5 kr. 95 . 04 „ 15 „ " »» 50 „ 15 „ 39 . 60 „ 02 »/,„ Dne 20. januvarija. Ogersk» zlata renta .......107 gld. 45 kr. Ogerska papirna renta ......102 „ 55 „ 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 137 „ — „ 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 149 , 25 „ Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....181 „ 25 „ Zastavnapi8maavstr.osr.zem.kred.banke 4% 96 „ 15 „ Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41/J,fc 100 „ 25 „ Kreditne srečke, 100 gld.......183 „ 25 „ St. Genoia srečke, 40 gld. ...... 64 „ 25 „ Ljubljanske srečke, 20 gld..............24 gld. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . IG „ Rudolfove srečke, 10 gld.......20 „ Salmove srečke, 40 gld........— „ Windischgraezove srečke, 20 gld..........57 „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 158 „ Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2875 „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 94 „ Papirni rubelj . . ...............1 „ Laških lir 100 ....................45 „ 50 „ 50 „" 15 V.» 65 „ imenjarnična delniška družba na Dunaju, jW W I1( Wollzeile štev! 10. Najkulantnejše sc kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. Kužna naročila Izvrše se linjtočncje. Izdajatelj: Dr. Ivan anežič. Za nalagali,je glavnic priporočamo: 4% gališke propinacijske zadolžnioe. 4'/i% zastavna pisma peštanske ogerske komer- cijonalne banke. 4Vt% komunalne obveznice ogerske hlpotečne banke z 10* premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene. II H! I HI Si, eelc gld. 14' 2, petina gld. 4 in 50 kr. kolek. Glavni dobitek 300.000 gld. av. velj. Žrebanje dne 1. februvarija. "»G Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik. i ti sr" v Ljubljani.