-15 DNI DO CLJUČKA ABONMAJSKE KAMPANJE SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE ZAKLJUČKA \ Vpis abonmajev za gledališko sezono 2011-12 pri blagajni SSG vsak delavnik od 10.00 do 15.00 in od 17.00 do 20.00 ure Brezplačna št. 800 214302 ali telefonska št. 040 362542 www.teaterssg.it Popis prebivalstva: v tržaški občini primanjkujejo popisovalci z znanjem slovenskega jezika /7 Primorski Pendreki ne rešujejo družbenih konfliktov Marko Marinčič Sobotni izgredi v Rimu so učinkovali na vlado kot blagodejna injekcija poživila. Takoj so zagrabili priložnost, ki jo je ponudilo nekaj stotin divjih razgrajačev. Pod žarometi je ostalo le nasilje in povsem prikrilo utemeljene razloge za ogorčenje več sto tisoč mladih. Teh se mora oblast najbolj bati, ker opozarjajo na očitne krivice in neopravičljive privilegije. Požiganje in razbijanje nikakor ne šibita oblasti. Nasprotno, nudita ji priložnost, da odvrne pozornost od svoje šibkosti v ekonomski politiki in se pred javnostjo pokaže z odločnim obrazom branilke reda. Ni torej naključje, da je minister za notranje zadeve Roberto Maroni takoj odvrnil pozornost od vprašanja, zakaj so dovolili, da je peščica nasilnežev več ur nemoteno divjala po rimskih ulicah. Maroni na to ni odgovoril in je v senatu raje zagrozil s posebnimi zakoni, ki naj bi enkrat za vselej naredili konec nasilju. Nekateri ukrepi, kot je prepoved udeležbe na shodih za že znane nasilneže, bi morda bili učinkoviti in ustavno sprejemljivi. Podobno že velja za nogometne huligane. Drugi so spornejši. Vprašljivo in najbrž protiustavno bi bilo prisiliti organizatorje shodov, da vplačajo jamstvo za kritje škode ob morebitnih izgredih. Naj demonstrirajo samo bogataši? Svoboda izražanja mnenja in demonstriranja sta v ustavi zajamčeni vsem. Prav tako je nevaren namig na preventivne aretacije zgolj na osnovi suma. V Italiji so jih že uvedli v 70. letih prejšnjega stoletja. Kasneje so jih odpravili, ker nasilja niso preprečile, so pa omogočile policijsko preganjanje oporečnikov in marsikoga spravile na pogubni slepi tir oboroženega boja, ki je nadomestil demokratične oblike družbenega konflikta. Tretji nevaren namig zadeva »pravno zaščito policijskih sil«. Pri tem ni jasno, če Maroni misli na uporabo orožja ali pa na ohlap-nejše ocenjevanje odgovornosti ob preseganju pooblastil. V državi, kjer je še živ spomin na policijske izgrede v šoli Diaz (Genova 2001), sta obe varianti izredno nevarni. Strinjamo se s tistimi predstavniki inštitucij, ki svarijo, da se zakoni ne pišejo na valu trenutne čustvenosti. Dodali bi, da za nobeno ceno ni sprejemljivo omejevanje ustavnih pravic kot tudi svobode izražanja še tako ostre kritike, seveda po demokratični poti. Nerazsodno nasilje je eno in zasluži trd policijski odgovor, družbeni konflikti so drugo: rešujejo se po politični poti in ne s pendreki. dnevnik ČETRTEK, 20. OKTOBRA 2011 Št. 248 (20.263) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Predsednik zaskrbljen zaradi zamujanja z razvojnim odlokom Napolitano pozval vlado, naj nemudoma ukrepa Berlusconi naj bi danes izbral guvernerja Banke Italije trst - Včeraj srečanje Srednjeevropske pobude Prvi medministrski vrh, posvečen znanosti in tehnologiji TRST - Predstavniki štirinajstih držav članic Srednjeevropske pobude (SEP) so se včeraj v Sinhrotronu v Bazovici in v Trstu udeležili prvega med-ministrskega srečanja, posvečenega znanosti in tehnologiji. Udeleženci so se zavzeli za krepitev sodelovanja in sinergij na teh področjih, v skupni izjavi pa so podprli ustanovitev novega konzorcija, ki bi znanstvenikom iz držav članic še bolj odprl vrata laboratorijev Sinhrotrona. Prav tako so podprli oblikovanje projekta o biogorivih, poleg tega pričakujejo tudi, da bodo vse države članice pristopile k padriškemu Mednarodnemu centru za gensko inženirstvo in biotehnologijo. Na 3. strani RIM - Predsednik Napolitano je včeraj pozval vlado, naj naglo sprejme strukturne reforme za gospodarsko rast. Izrazil je zaskrbljenost zaradi fru-stracije cele generacije mladih in pomanjkanja družbene kohezije. Berlusconi je napovedal, da bodo razvojni odlok sprejeli šele čez en teden. Denarja ni in še iščejo prave prijeme. Včeraj so posredovali prve neuradne napovedi o vsebini odloka, kjer naj bi predvideli tudi omiljeno obliko davčnega odpusta. Že danes pa naj bi premier imenoval novega guvernerja Banke Italije. Na 5. strani Koliko denarja iz dobivajo iz Slovenije slovenske manjšine Na 2. strani Na Koroškem pomazali še nekaj tabel Na 2. strani Orazi in Marchesi na čelu gledališča Verdi Na 8. strani V Tržiču prepoved alkoholnih pijač na 14. strani Medicinske sestre odhajajo čez mejo Na 15. strani turčija - Iz Iraka Kurdski uporniki napadli vojsko ANKARA - V spopadih med turškimi silami in pripadniki Kurdske delavske stranke (PKK) v provinci Hakari na jugovzhodu Turčije blizu meje z Irakom je bilo v noči na sredo ubitih 24 turških vojakov, 18 pa jih je bilo ranjenih. Turška vojska je po spopadih na dveh mestih vdrla v Irak, kamor so pobegnili kurdski uporniki, in z letali bombardirala njihova oporišča. Kurdi so zagrozili z novimi napadi. Gre za najhujše izgube za turško vojsko po letu 1993. Na 13. strani ecb - Slovesnost Trichet izročil posle Draghiju FRANKFURT - V Frank-furtu je včeraj potekala slovesnost ob odhodu Jean-Clauda Tricheta s čela Evropske centralne banke, na kateri so se zbrali najvišji politični predstavniki Evrope. Ker so razmere na stari celini trenutno močno zaostrene, so srečanje izkoristili tudi za pogovor o dolžniški krizi in pripravah na nedeljski vrh EU in območja evra. Trichet je na slovesnosti simbolično izročil posle svojemu nasledniku Mariu Draghiju. Na 13. strani trst - Z uspelim prvim simpozijem ZKB vzpostavila tradicijo razprav o gospodarstvu y a I_\ 2 Četrtek, 20. oktobra 2011 ALPE-JADRAN / manjšina - Po mnenju pristojnega slovenskega ministrstva Položaj Slovencev v Italiji se postopoma izboljšuje Situacija manjšinske skupnosti odvisna tudi od odnosov med Slovenijo, Italijo in FJK LJUBLJANA - Minister Boštjan Žekš in državni sekretar Boris Jesih sta na torkovem srečanju z novinarji predstavila tudi podroben pregled dela urada (USZS) oziroma ministrstva za Slovence v zamejstvu in po svetu v triletju 20092011. Položaj avtohtone slovenske narodne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini se po mnenju ministrstva postopoma izboljšuje. Izboljšujejo se tudi splošna klima in pogoji za boljše medsebojno sodelovanje Italije in Slovenije, z večjo vlogo manjšine. V nadaljevanju pregled navaja nekatere bistvene dosežke Slovencev v Italiji, ki so bili doseženi tudi s prizadevnostjo omenjenega ministrstva. Denar za manjšino Italijanski senat in poslanska zbornica sta decembra 2010 sprejela proračun za leto 2011 in za naslednje triletje, ki predvideva financiranje kulturnih dejavnosti manjšine v skladu z zakonskimi določili in sicer v višini 5,3 milijona evrov. Pozitivna odločitev je posledica okrepljenih stikov med Slovenijo in Italijo na vseh nivojih ter korak naprej v prizadevanjih slovenske vlade za sistemsko ureditev financiranja slovenske narodne skupnosti, saj se je višina finančnih sredstev vsako leto na novo določala in puščala manjšino v negotovosti. Omizje in mešane komisije Manjšina doslej na ravni italijanske vlade ni imela sogovornika, ki bi jo obravnaval kot partnerja. Predlagana ustanovitev omizja pri predsedniku vlade bo upoštevala manjšino kot enakovrednega partnerja. Delovno omizje bo lahko tudi bolje ovrednotilo prioritete delovanja manjšine, kar bo prispevalo k njenemu učinkovitejšemu delovanju tudi v smislu njene prisotnosti v razvojnih izzivih. Omizje bodo sestavljali trije predstavniki krovnih organizacij SKGZ in SSO, predsednik paritetnega odbora in predstavnik FJK ter pristojna italijanska ministrstva. Po premoru je mešana komisija Slovenija-FJK leta 2010 ponovno pričela s svojim delom, v novi zasedbi in novim vsebinskim načrtom. Teme, ki sta jih predsedujoča omizja za manjšinska vprašanja (odbornik FJK Elio De Anna in državni sekretar Boris Jesih) določila za najpomembnejše za razpravo na naslednjih omizjih, so nadaljevanje čezmejnega sodelovanja v prihodnje, vidljivost in slišnost radijskih in televizijskih programov in manjšinsko šolstvo. Omizje se je sestalo dvakrat, na tretjem srečanju, 9. februarja 2011, pa sta predsedujoča sprejela skupno poročilo. Srečanja so potekala v dobrem in ustvarjalnem vzdušju. Omizje za manjšinska vprašanja želi preseči stare zgodovinske delitve med narodoma in že prvo srečanje omizja je pokazalo, da imata obe državi veliko skupnih tem in izzivov, ki ju povezujejo. Priznanje SKGZ in SSO Deželna vlada FJK je 21. septembra 2011 kot krovni in referenčni organizaciji slovenske manjšine v tej deželi priznala SKGZ in SSO, z odlokom z dne 5. oktobra pa je odločitev postala pravno veljavna. Z odlokom deželne vlade so se odprle nove poti za tvorno sodelovanje, zlasti z javno upravo. S priznanjem naj bi si organizaciji med drugim zagotovili trajno javno financiranje, ki bo v letu 2011 znašalo okoli 100.000 evrov. Na pobudo USZS je bila ustanovljena delovna skupina za učinkovitejše delovanje avtohtone slovenske narodne skupnosti. Delovna skupina ima šest članov in jo sestavljajo predstavniki SKGZ in SSO. Namen je racionalizirati delo organizacij, ki se včasih podvaja in pripraviti takšne ponudbe, da se bodo dejavnosti dopolnjevale. Konkretne akcije pa naj bi prispevale tudi k boljši racionalizaciji in nižjim stroškom. Delovna skupina si torej prizadeva za takšno organizirano in povezano delovanje organizacij avtohtone slovenske narodne skupnosti, ki bo kos razvojnim iz- Mešana komisija Slovenija-FJK za vprašanja manjšin se je zadnjih sestala letošnjega januarja kroma zivom ter bo prispevalo k ustvarjanju dobrih praks v obmejnem območju s pomembno vlogo manjšine. Benečija in Kanalska dolina Za ohranitev, razvoj in predstavitev slovenske skupnosti je izrednega pomena izvedba projekta večnamenskega kulturnega središča v Špetru, ki ga je USZS tudi finančno podprl. Prav tako je projekt sofinanciran iz sredstev operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija v obdobju 2017-2013 v okviru projekta »JEZIK/LINGUA«. Takšen prvi večnamenski kulturni center v videmski pokrajini bo prispeval k boljšemu vrednotenju vloge slovenske kulture v obmejnem prostoru, ki lahko ima pomemben prispevek za turistično privlačnost tega prostora. USZS je s svojimi prizadevanji odločilno prispeval k rešitvi vprašanja prostorov Dvojezičnega šolskega centra v Špe-tru in mu tako omogočil najboljše pogoje za delovanje. V letu 2011 je USZS finančno podprl nakup avtobusa za špetr-sko šolo. V sodelovanju s slovenskim šolskim ministrstvom, ki projekt sofinancira, je v Kanalski dolini od šolskega leta 2011-12 z delom pričela učiteljica slovenskega jezika, ki bo v šolah v Kanalski dolini vse učence enkrat na teden poučevala slovenščino. Slovenščina pa bo vpisana tudi v spričevala vseh učencev. PRISPEVKI SLOVENIJE MANJŠINAM V ŠTIRIH DRŽAVAH Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu pri slovenski vladi je objavil podatke o prispevkih Slovencem v Avstriji, Italiji, Hrvaški in Madžarski. Podatki so naslednji: 2011 (v evrih) 2010 (v evrih) Avstrija: 2.974.760 2.908.040 Italija: 3.615.300 3.836.700 Hrvaška: 351.950 387.227 Madžarska: 461.506 475.470 Slovenija (podpora manjšinam): 211.540 173.970 Skupno 7.615.056 7.781.407 Okvirna višina sredstev za sofinanciranje programovin projektov avtohtonih slovenskih narodnih skupnosti v Avstriji, Italiji, Madžarski in Hrvaški v letu 2012 znaša 6.800.000 evrov. Svet Slovenskih organizacij je lani dobil iz Ljubljane 223.100 evrov, Slovenska kulturno-gospodarska zveza pa 229.800 evrov. Obema krovnima organizacijama je Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu letos znižal prispevek za skupnih 70 tisoč evrov (vsaka organizacija je dobila iz Ljubljane okoli 34 tisoč evrov manj kot lani). Tem prispevkom je treba prišteti še namenske prispevke posameznih ministrstev. Prispevki za Slovence po svetu v tem letu znašajo 932.760 evrov. nabrezina Gospodarstvo in imovina na deželni seji SKGZ NABREŽINA - »Slovenska kulturno-gospodarska zveza se je od svoje ustanovitve gospodarsko udejstvovala v različnih oblikah, vsekakor pa je bila dedič tistega gospodarstva, ki je nastalo v liberalnih krogih, ki so se pridružili OF in NOB. V tem okviru je bila naravna in nadvse koristna pomoč matične države, ki je odpirala svoja tržišča tudi s pomočjo manjšin v Italiji in Avstriji. Posebnost gospodarstva v okviru SKGZ je bila in ostaja, da namenja del akumuliranih sredstev v kulturne, športne, izobraževalne in druge dejavnosti manjšine. To je posebnost včerajšnjega in današnjega gospodarskega sistema, ki deluje v duhu naše organizacije,« piše v tiskovnem sporočilu SKGZ. Po osamosvojitvi Slovenije in razpadu Jugoslavije so se pogoji gospodarskega delovanja bistveno spremenili. Kljub temu je SKGZ ohranila skrb za gospodarski razvoj Slovencev v Italiji in se tej dejavnosti ni odpovedala v prepričanju, da lahko obstane le gospodarsko krepka manjšina. »Organizacija seveda ni podjetje in zato neposredno ne posega v gospodarske dejavnosti, ampak skuša ustvarjati politične pogoje za izkoriščanje možnosti, ki jih daje nov prostor, kjer so padle meje in kjer obstajajo pogoji prostega pretoka ljudi in blaga. Glede lastnega premoženja pa je skrb Slovenske kulturno-gospodarske zveze in njenega vodstva, da se lastnina ne šibi in da se obnavlja in krepi. Gre za vlogo, ki v sedanji strukturi že statutarno vodstvu SKGZ in skladov ne prinaša nobenih dividendov ali dodatnih zaslužkov,« še piše v tiskovne sporočilu krovne organizacije. O teh vprašanjih, gospodarskih perspektivah in načrtih bo manjšinska krovna organizacija spregovorila na razširjeni seji svojega deželnega sveta, ki bo v ponedeljek, 24. oktobra ob 19. uri v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini. Uvodno razmišljanje bo podal Boris Peric, član gospodarske komisije SKGZ. koroška - Dvojezični krajevni napisi Pomazali še nekaj tabel V noči na torek pomazali table v štirih krajih - Izsledili storilca, ki sta izruvala tablo v Dobrli vasi in jo vrgla v grmovje CELOVEC - Vse več dvojezičnih krajevniH tabel na južnem Koroškem je v zadnjih dneh postalo tarča ma-zaških akcij. Najnovejši incident nad tablami se je zgodil v noči od ponedeljka na torek v občini Pliberk, kjer so premazali slovensko ime v kar treh krajih - v Pliberku, Nonči vasi in Šmi-helu nad Pliberkom. Četrto dvojezično tablo so pomazali v občini Galicija, ki spada prav tako v politični okraj Velikovec. Tam so neznani storilci premazali krajevno tablo, in sicer v Encelni vasi. Medtem ko storilci najnovejših akcij še niso znani, pa je policija izsledila tistega storilca, ki je konec preteklega tedna izruval novo dvojezično tablo v Dobrli vasi. V Pliberku so pre-mazali slovensko ime na več krajevnih tablah, napis na tabli med Non-čo vasjo in Pliberkom pa je bil premazan s črno barvo. Krajevni napis v Šmihelu nad Pliberkom so prema-zali na obeh straneh kraja ter dodali tudi SS-ovski znak. Policija v Dobrli vasi pa je medtem sporočila, da je bila uspešna pri iskanju storilcev, ki so pretekli konec tedna izruvali dvojezični krajevni napis v Dobrli vasi in ga vrgli v grmovje. Izsledila je mlada storilca, eden iz Železne Kaple, drugi iz Dobrle vasi, ki sta medtem svoje dejanje tudi priznala. Oba sta izjavila, da sta to odstranitev table storila v vinjenem stanju. Policija zato trdi, da incident nad tablo v Dobrli vasi ni imel političnega ozadja in da tudi večje gmotne škode ni bilo. Kljub temu pa so storilca prijavili sodnim oblastem, je še sporočila policija. Deželni glavar Gerhard Dorfler je incidente nad dvojezičnimi tablami ostro obsodil in mazaške akcije označil za zasramovanje avstrijskega parlamenta, deželne vlade in pozitivno mislečih ljudi na Koroškem. Uspeh policije, ki je izsledila storilca v Dobrli vasi, pa je še posebej izpostavil. Ivan Lukan Premazana tabla v Šmihelu nad Pliberkom v okraju Velikovec orf / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 20. oktobra 2011 3 trst - Včeraj prvo medministrsko srečanje Srednjeevropske pobude, posvečeno znanosti in tehnologiji Sodelovanje bo dodatno okrepil novi konzorcij za raziskovalne infrastrukture Podpora tudi integriranemu multidisciplinarnemu projektu na področju bioloških goriv - Na srečanju predstavniki štirinajstih držav članic TRST - Krepitev sodelovanja na področju znanosti, raziskovanja in tehnologije med državami članicami Srednjeevropske pobude predvsem v luči podpiranja raziskovanja in razvoja v državah vzhodne Evrope in Balkana ter vedno močnejših sinergij med raziskovalnimi ustanovami držav članic in laboratoriji bazovskega Sinhrotrona, točneje svetlobnim pospeševalnikom Elettra in pred kratkim odprtim laserskim laboratorijem Fermi. To je cilj včerajšnjega prvega medministrskega srečanja SEP na področju znanosti in tehnologije, ki je potekalo dopoldne v prostorih Sinhrotrona, popoldne pa na sedežu izvršnega sekretariata SEP in na katerem so udeleženci tudi podprli predlog o ustanovitvi Osrednjega evropskega konzorcija za raziskovalne infrastrukture, s pomočjo katerega se bodo znanstvenim raziskovalcem iz držav članic SEP še bolj odprla vrata laboratorijev Sinhrotrona. Srečanja so se udeležili nekateri ministri in podtajniki, predvsem pa visoki funkcionarji ministrstev za izobraževanje oz. znanost in tehnologijo štirinajstih držav članic (Srbije, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Češke, Slovaške, Madžarske, Italije, Moldavije, Črne gore, Poljske, Romunije, Slovenije in Ukrajine) pod predsedstvom srbskega ministra za šolstvo, znanost in tehnologijo Žarka Obradovica, medtem ko je Evropsko komisijo zastopala odgovorna za sodelovanje z državami Balkana na področju raziskovanja Tania Friederichs, izvršni sekretariat SEP pa generalni sekretar Gerhard Pfanzelter. Za Italijo je na srečanju sodeloval podtajnik pri ministrstvu za šolstvo, univerzo in raziskovanje Giuseppe Pizza, za Slovenijo pa koordinator nacionalnih kontaktnih točk v okviru 7. okvirnega programa Evropske unije za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti pri ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Peter Volasko. Znanost in tehnologija sta področij, ki sta za SEP zelo pomembni, zato bi tesnejše sodelovanje na teh področjih lahko pripomoglo tudi k učinkovitejšemu koriščenju znanstvenega napredka na evropski ravni, je bilo rečeno na srečanju z novinarji, ki sta se ga poleg Obradovica, Friederichsove in Pfanzelterja udeležila še drugi generalni sekretar SEP Giorgio Rosso Cicogna in predsednik Sinhrotrona Carlo Rizzuto. Evropa namreč proizvede veliko na področju znanosti, manj uspešna pa je na področju zagotavljanja intelektualne lastnine, so bili prepričani govorniki, ki zagovarjajo povezovanje med znanstvenim raziskovanjem in industrijo za to, da se nadoknadi oz. vsaj skrajša razdalja do drugih držav. Potencial za rast obstaja, strukturni skladi tudi, prav tako navdušenje, zato je treba vlagati v rast, da Evropa postane bolj kom-petitivna. Da se omenjeni potencial izkoristi, pa je potreben denar, ki pa ga npr. v državah na Balkanu nimajo v izobilju, zato jih zanima sodelovanje z ostalimi članicami SEP in Evropske unije in sodelovanje pri projektih. Zato so na včerajšnjem srečanju vsi izrazili željo po sodelovanju in oblikovanju mreže, ki bi med drugim omogočala, poleg zagotavljanja potrebnih sredstev, tudi usposabljanje znanstvenikov, ki bi se jih nato lahko posluževali, ne glede na državo izvora. Tako so v sklepni izjavi udeleženci podprli predlog italijanske vlade in uprave Sinhrotrona o ustanovitvi t.i. Osrednjega evropskega konzorcija za raziskovalne infrastrukture: gre za ustanovo, za katero so si prizadevali prav pri Sinhro-tronu, katerega laboratoriji bodo zdaj odprli svoja vrata znanstvenikom iz držav članic SEP in jim omogočili delovanje v njih. S konzorcijem se želi oblikovati skupno območje evropske raziskovalne dejavnosti na področjih, kot so npr. strukturna biologija, nanomateriali, okolje in energetika, taka ustanova pa bi še okrepila priliv znanstvenikov iz območja SEP, ki že danes ni zanemarljiv: samo lani je v laboratorijih Sinhrotrona delovalo petdeset znanstvenikov iz Slovenije in štirideset iz Hrvaške, medtem ko marsikateri italijanski raziskovalec, ki zelo težko dobi mesto na kaki italijanski univerzi, zahvaljujoč se večji odprtosti slovenskega univerzitetnega sistema, deluje na slovenskih univerzah, npr. v Novi Gorici, je bilo rečeno. Če se povrnemo k sklepni izjavi, so udeleženci v njej podprli tudi prizadevanja SEP na področju ovrednotenja t.i. bioloških gorivh oz. biogorivh zadnje generacije. Glede tega so se seznanili s poročilom o perspektivah teh goriv, ki ga je po naročilu SEP pripravila londonska agencija Bloomberg/New Energy Finance, in podprli osnutek integriranega multidisci-plinarnega raziskovalnega in razvojnega projekta na tem področju, za izvedbo katerega bi lahko oblikovali kritično maso s preko tisoč znanstveniki v okoli sto centrih odličnosti v osemnajstih državah članicah SEP. Prav tako udeleženci včerajšnjega srečanja pričakujejo, da bodo vse države članice SEP pristopile k padriške-mu Mednarodnemu centru za gensko in-ženirstvo in biotehnologijo. (iž) eu - Poročilo o dejavnosti Olafa v letu 2010 Preiskava Thalerjevega primera še poteka BRUSELJ - Evropski urad za boj proti goljufijam Olaf je včeraj v Bruslju predstavil poročilo o dejavnostih v letu 2010. Lansko leto je sklenil z okoli 500 obravnavanimi primeri, med katerimi so bili trije slovenski, a podrobnosti niso znane. Olaf je lani odprl 225 novih preiskav, ob koncu lanskega leta pa je obravnaval 419 primerov v državah članicah EU, največ na področju kmetijstva (90), neposrednih izdatkov (67) in strukturnih skladov (54). Med 419 primeri iz EU je Olaf konec lanskega leta obravnaval tri slovenske primere, o katerih pa je znano samo to, da se nanašajo na cigarete, carino in neposredne izdatke. Primerov, ki so v preiskavi, Olaf nikoli ne želi podrobno komentirati. Tako včeraj niso želeli komentirati niti primera nekdanjega evropskega poslanca iz Slovenije Zorana Thalerja, vpletenega v korupcijsko afero v Evropskem parlamentu, ki sicer po Olafovi razvrstitvi preiskav v kategorije sodi na področje institucij EU. Potrdili so le, da preiskava še poteka. Thaler je bil pred mesecem dni po srečanju z Olafovimi preiskovalci v Bruslju optimističen, da se bo zadeva ugodno razpletla tako zanj kot za ugled Slovenije. Med drugim je menil, da je tudi Olafu "vse bolj jasno, da je šlo v bistvu za medijsko mafijo". Z Olafovimi preiskavami je bilo lani izterjanih 67,9 milijona evrov, največ na področju strukturnih skladov, in sicer 32,9 milijona evrov, 11,9 milijona evrov na področju kmetijstva in 10,6 milijona evrov na področju neposrednih izdatkov. Poleg tega so nacionalne oblasti lani na podlagi Olafovih ugotovitev goljufom prisodile skupaj za 125 let zapornih kazni in naložile finančne kazni, ki skupaj dosegajo skoraj 1,47 milijarde evrov, še izhaja iz Olafovega letnega poročila. Največ odprtih primerov Olafa ob koncu lanskega leta se nanaša na Bolgarijo, in sicer 81. To je več kot v primeru Nemčije (34) in Francije (20) skupaj. Manj od Slovenije jih imajo le Estonija in Finska s po eno preiskavo, Danska z nobeno in Latvija z dvema. (STA) 4 Četrtek, 20. oktobra 2011 GOSPODARSTVO analize - Zelo uspel prvi oktobrski posvet Zadružne kraške banke (ZKB) Zadružne banke ponujajo preizkušen recept za boj s krizo Magični besedi sta skupnost in sodelovanje, ki nista le moralni, ampak tudi ekonomski vrednoti TRST - Giorgio Gaber je z odrov že pred petnajstimi leti pozival, naj besedo »jaz« nadomesti beseda »mi«. Ironični kantavtor je bil daleč od ekonomije in finance, a dovolj prodoren, da je razumel, kako malikovanje denarja ne pelje v blagostanje, ampak v propad človekovih vrednot. Vračanje k skupnosti, solidarnosti in sodelovanju, k čemur nas sili ta nepredvidljiva kriza, ki ni samo gospodarska in finančna, ampak tudi moralna, je model, ki ga zadružni način ukvarjanja z gospodarstvom in torej tudi zadružne banke uveljavljajo po svoji ustanovitveni dolžnosti. Te banke krize niso povzročile, a so prisiljene nositi njene posledice, je bilo ugotovljeno na včerajšnjem zelo uspelem prvem posvetu Zadružne kraške banke (ZKB). Kot je povedal predsednik banke Sergij Stancich, bo prirejanje tovrstnih posvetov postala tradicija. Organizirali jih bodo vsako leto v sredo tretjega tedna oktobra in jih seveda posvečali najbolj aktualnim gospodarskim temam. Letošnja je Zadružništvo in zadružne banke za skupnost, in sicer kot eden od načinov boja z gospodarsko krizo. Predstavnike institucij, lokalnih uprav, stanovskih organizacij in podjetništva, ki so napolnili konferenčno dvorano v tržaškem hotelu Savoia Excelsior, je prvi pozdravil tržaški župan Roberto Cosolini, ki je posvet označil za pomembno spodbudo, ki si jo je zamislila »naša banka«, zadružna in lokalna, katere dejavnost je zasnovana na gospodarstvu, solidarnosti in socialni ko-heziji, ki jo danes še posebno potrebujemo. Predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti je poudaril, da so zadružne banke v tem dolgem obdobju krize in težav pri dostopu do kredita še posebno dragocene s svojo pomočjo podjetjem. »ZKB sledi podjetjem, jim stoji ob strani in kot predsednik Trgovinske zbornice jo prosim, naj tako nadaljuje,« je dejal Paoletti. Simpozij je uvedel predsednik Stancich in pojasnil, zakaj so se odločili za to novo tradicijo gospodarskih posvetov, ki je v skladu z njihovimi ustanovitvenimi cilji in ki lahko s svojimi ugotovitvami in predlogi koristi lokalnemu okolju. Za začetek so izbrali temo, ki je banki posebno blizu, namreč zadružništvo in prispevek, ki ga to lahko ponudi za preseganje kritičnega trenutka. Potem ko je predstavil protagoniste simpozija, se je Stancich nekoliko provokativno vprašal, »kaj se dogaja na tem svetu?« »Zdi se, da gre zdaj Prvega simpozija ZKB se je udeležilo veliko predstavnikov institucij in gospodarstva kroma vse v nasprotno smer. Zgradili smo Evropsko unijo in prešli v dobo globali-zacije, ob tem smo prejeli zagotovila in obljube, da naj bi šlo za velike priložnosti gospodarskega razvoja, tudi na lokalni ravni. Zdaj pa ni mogoče zanikati, da je resničnost popolnoma drugačna, še posebno za majhna podjetja, ki so z le redkimi izjemami v globoki krizi,« je opozoril Stancich. Predsednik deželne zveze zadružnih bank BCC FVG Giuseppe Graffi Brunoro je v svoji analizi utemeljil trditev, da zadružne banke »niso kot druga podjetja, so drugačne«, kar je tudi geslo teh lokalnih bank. Svetovna kriza, ki jo preživljamo, po njegovi oceni ni samo gospodarska, ampak tudi in predvsem kulturnega značaja, zato kot taka zahteva tudi ustrezen odgovor. Zadružništvo je po njegovih besedah prej kot gospodarski, kulturni model, je ena od priložnosti za izhod iz težav. Tretja ključna beseda - poleg kulture in zadružništva - je skupnost, četrta pa zadružni kredit. »Individualizem brez predsodkov ni sa- mo nemoralen, ampak tudi neekonomičen,« je Graffi Brunoro na koncu citiral Roosvelta. Osrednji del simpozija, ki se je končal z okroglo mizo pod stimulativno taktirko Paola Possamaia, je bil posvečen izredno zanimivi ekonomsko-kulturni analizi razvojnega modela, od katerega se s to krizo poslavljamo. Vodja študijskega centra združenja zbornic Union-camere Emilije-Romagne, prof. Guido Caselli je izredno plastično in s pomočjo genialnih domislic Giorgia Gabra naslikal položaj, v katerem smo se znašli kot planet, celina, država in dežela. Toda evolucija ni premočrtno gibanje, dogaja se na cikličen način in s prelomi, po katerih se vzpostavijo nova, danes še ne-slutena ravnovesja. Kakšni bomo leta 2031? »To bo odvisno od tega, koliko ljudi bo znalo reči MI, namesto JAZ,« je povedal Caselli, za katerega je ta MI pravi kazalnik, ki ga bomo srečevali v prihodnosti ne le v družbi, ampak tudi v gospodarstvu. Vlasta Bernard Guido Caselli med svojo zanimivo analizo pristanišča - S prevzemom lastniškega deleža od tržaške Pristaniške oblasti Potniški terminal v tržaškem pristanišču prešel v večinsko 60-odstotno last naveze TAMI TRST - Tržaška Pristaniška oblast je včeraj odstopila družbi Trieste Adriatic Maritime Initiatives Srl (TAMI) 60-od-stotni lastniški delež v družbi Trieste Terminal Passeggeri Spa (TTP). Družbo TAMI so v perspektivi privatizacije upravljanja potniškega prometa v tržaškem pristanišču svojčas ustanovile banka Uni-credit (31%) in družbe Costa Crociere (29%), Giuliana Bunkeraggi (15%), Reguardia (15%) in Assicurazioni Generali (10%). TAMI si je koncesijo za upravljanje potniškega prometa v pristanišču zagotovila z zmago na javnem razpisu. Industrijski načrt, ki ga je TAMI predstavila za razpis, sloni na močnem re-lansiranju dveh osnovnih poslovnih dejavnosti, in sicer storitev za turiste na ladjah za križarjenje in industrije velikih dogodkov in prireditev. Cilj dejavnosti na prvem področju je vzpostavitev turističnega huba za razvoj trga križarjenj v centralni in vzhodni Evropi. Na področju velikih dogodkov in prireditev pa je predvidena močna nadgraditev kongresne dejavnosti in kulturnih dogodkov s poseb- nim ozirom na tiste, ki so povezani z morjem in z lokalnimi odličnostmi. Pomorska postaja in četrti pomol bosta kot sedeža teh dejavnosti vključena v celovit projekt rekvalificiranja obalnega dela mesta. Relansiranje potniškega terminala oziroma družbe TTP bo potekalo po eni strani z močno internacionalizacijo dejavnosti (s posebno, a ne izključno pozornostjo za sosednje trge), po drugi pa s Simulacija podaljšanja pomola Pomorske postaje arhiv prizadevanji za večjo privlačnost ponudbe, in to s ciljnimi akcijami za promocijo podobe Trsta kot pristana z bogato ponudbo turističnih, kulturnih, naturalističnih in enogastronomskih itinererjev. Pristaniška oblast, ki je od včeraj 40-odstotna lastnica TTP, bo ta načrt podprla z vrsto infrastrukturnih del, za katere bo mogoče finančna sredstva črpati iz Integriranega načrta za vzdržni EVRO 1,3828 $ +1,1 urbani razvoj (PISUS). V tem okvirju je Pristaniška oblast predlagala Občini Trst tri projektne ideje na področju križarjenj in kongresov. Prva zadeva urbano ureditev morskega dela tržaškega nabrežja, ki je javno dobro, z ureditvijo sprehajališča na delu med sedežem pristaniškega poveljstva in pomolom Sartorio. Druga projektna ideja se nanaša na restavratorska dela na pomolu Bersaglie-ri, kjer bo obnovljen ne samo spomeniški del, ampak tudi mostovži za izkrcavanje in vkrcavanje ladijskih potnikov. Tretji projekt zadeva elektrificira-nje pomola Bersaglieri, tako da bo ladjam zagotovljeno napajanje z zemlje, kot se to že dogaja v vseh večjih evropskih pristaniščih. Pristaniška oblast je medtem nastopila pri podjetju, ki izvaja dela za preureditev skladišča št. 42 na pomolu Pomorske postaje. Ta morajo biti namreč dokončana pred poletjem 2012, tako da bo postaja nared za prihodnjo sezono ladijskih križarjenj. EVROPSKA CENTRALNA BANKA 19. oktobra 2011 valute evro (povprečni tečaj) 19.10. 18.10. ameriški dolar 1,3828 1,3676 japonski jen 106,19 104,97 kitajski juan 8,8203 8,7262 ruski rubel 42,8700 42,8780 indijska rupija 67,9850 67,5500 danska krona 7,4455 7,4456 britanski funt 0,87495 0,87020 švedska krona 9,1245 9,1589 norveška krona 7,7350 7,7605 češka krona 24,873 24,925 švicarski frank 1,2428 1,2348 madžarski forint 295,80 298,40 poljski zlot 4,3351 4,3684 kanadski dolar 1,3981 1,4018 avstralski dolar 1,3402 1,3489 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3389 4,3525 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7055 0,7057 braziljski real 2,4280 2,4332 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,5637 2,5568 hrvaška kuna 7,4650 7,4715 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 19. oktobra 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,24444 0,40583 0,59556 0,02000 0,04000 0,08667 1,367 1,578 1,782 ZLATO (999,99 %%) za kg 38.480,77 € -308,79 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 19. oktobra 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 5,50 INITEDIII IDr»DA 1 iV3 -0,90 -1 24 KRKA I I IKA KOPER 53,10 -0,00 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 8,60 164,00 169 90 -2,27 -2,44 +2 97 TELEKOM SLOVENIJE 64,00 +4,92 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 15,35 AERODROM LJUBLJANA 11,70 DELO PRODAJA 21,00 rrm «n nn +0,00 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABENZ 15,01 ISIRABENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 2,00 4,35 -22,29 -5,37 KOMPAS MTS NIKA 3,30 7,50 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! I IS HIB! IANA 12,65 5,35 10,24 -0,91 SALUS, L_IUBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 270,00 22,50 179 00 -5,26 +0,00 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 74,05 12,99 +0,04 +1,48 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 19. oktobra 2011 +2,02 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,01 79,3 1165 +0,90 +4,48 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 1,229 +0,43 +2,85 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,39 1,77 -1,19 +0,28 +1 38 EDISON ENEL ENI 0,95 3,46 15 72 +1,64 +1 75 FIAT FINMECCANICA 4,676 511 -2,50 FINMECCANICA GENERALI IFIL 12,9 -0,39 +1,98 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,335 13 25 +7,32 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 20,7 +5,41 +0,63 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,56 6,105 1 637 +0,95 +1,75 -1 50 PIRELLI e C PRYSMIAN 6,26 1127 -3,17 rRI SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 30,12 -0,88 +0,37 +1 94 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,78 5,185 -2,08 TENARIS TERNA 0,89 10,65 +1,13 +0,19 +1 77 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,87 0,05 313 +0,39 +1 49 UNICREDIT 0,96 +5,20 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 86,08 $ -2,56 IZBRANI BORZNI INDEKSI 19. oktobra 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 634,90 -0,12 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.802,67 918 34 -0,07 -019 FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C DAA^it^^J 1.915,39 ccoii: +0,62 _L i rta LiuicA i j(utuyiau I J \ \ SRX, Beograd - - BICY C^^i^wz-v 1 UII /\, -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.150,53 -0,33 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.494,71 2.319,92 -0,71 -1,90 S&P 500, New York 1.210,98 -1,18 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.171,84 5.913,53 5.450,49 +0,49 +0,61 +0,74 CAC 40, Pariz 3.157,34 +0,52 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.949,00 926,5 2.330,08 -0,15 +0,15 +1,01 Nikkei, Tokio 8.772,54 +0,35 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.720,21 18.309,22 2.377,51 -0,16 +1,29 -0,25 Sensex, Mubaj 17.085,34 +2,01 / ITALIJA Četrtek, 20. oktobra 2011 5 kriza - Predsednik vlade naj bi danes imenoval guvernerja (ali guvernerko?) Banke Italije Napolitano pozval vlado, naj sprejme razvojni odlok Berlusconi si je vzel še teden časa - Po prvih napovedih malo denarja in nekaj bizarnih norm RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj na slovesnosti ob imenovanju vitezov dela pozval »vse družbene sile, začenši z vlado, k izrednemu angažiranju za izhod iz težav, ki so pred očmi vsakogar«. Napolitano je izpostavil veliko zaskrbljenost. Opozoril je na brezposelnost in frustracijo mladih, kar ne opravičuje izbruhov nasilja, terja pa takojšnje ukrepanje. »Treba je podreti zid javnega dolga«, je še naglasil, »Italija pa potrebuje tudi nujne strukturne reforme, ki naj zagotovijo gospodarsko rast«. Predsednika skrbi pomanjkanje družbene kohezije in daljnovidnih političnih izbir. »Nevarnost je, da nas predvolilna računica zapelje na stranpot, medtem ko bi morali pogumno gledati na dolgoročne skupne interese, kot so trdnost Evrope, svetovni razvoj in bodočnost mladih generacij«. Čeprav so ga televizijske kamere ujele, ko je za trenutek zadremal med Napoli-tanovim govorom, se je Berlusconi delno odzval na najnovejši poziv in napovedal, da bo vlada prihodnji teden končno odobrila odlok za razvoj. Na namig novinarjev je Berlusconi pritrdil, da bo odlok najbrž vseboval možnost davčnega dogovora za davkoplačevalce, ki imajo v teku postopek z davčno upravo. »Denarja ni, novih izdatnejših virov nimamo, rešiti moramo še nekaj problemov,« je dejal v pojasnilo temu, da bo treba na odlok počakati še en teden. Vlada je včeraj po vrhu premierja s Tre-montijem, Letto, Alfanom in nekaterimi ministri neuradno posredovala javnosti še druge možne vsebine odloka. Tako naj bi za novogradnje uvedli načelo tihega privoljenja: če v 90 dneh ne bo utemeljene zavrnitve, bo gradnja dovoljena. Nasploh naj bi omehčali in poenostavili nadzor nad podjetji z omejevanjem birokracije in vsega, kar ovira podjetniške dejavnosti. Pomanjkanje javnih sredstev za investicije v infrastrukture naj bi krili z novim spodbudami za zasebne investitorje. Za največ 15 let naj bi jim priznali do 25% prihodkov davka IVA od delovanja infrastrukture, v katero so investirali. Govori se tudi o obveznem zavarovanju stavb za primere naravnih katastrof. Norma, ki so jo v preteklosti že večkrat omenjali in je vsakič izzvala val kritik, bi zvrnila na zasebnike premoženjsko tveganje za potrese, poplave in druge ujme. Skratka, obvezna dajatev več za lastnike, ki pa bi se je gotovo veselile zavarovalnice. Nadalje se omenja pospeševanje prodaje nepremičnin socialnovarstvenih ustanov, državno jamstvo na posojila za nakup stanovanja za mlade zakonce z delovno pogodbo za določen čas, poenotenje natečajev za zaposlovanje v javni upravi, uvajanje strožjih kazni za upravitelje hotelov in drugih turističnih ob- jektov, ki kršijo predpise o prijavi gostov. V odloku naj bi tudi določili, da bodo z letom 2013 šolska spričevala kot tudi druga sporočila šol in javne uprave posredovali le preko interneta, avtobusne vozovnice pa naj bi nadomestile elektronske vozovnice. Kako bo ta sicer dobrodošla tehnološka modernizacija sploh mogoča spričo zaostalosti Italije v mrežnih povezavah, je še odprto vprašanje, ko vemo, da v odloku ne bo denarja za izdatnejše investicije. Še manj je jasno, kako bodo na gospodarski razvoj učinkovale nekatere bizarne norme v odloku, kot na primer določilo, ki bo estetistom dovoljevalo, da sami prepeljejo do sežigalnic »do 30 kg brizgalk z bo-tulinom, ki se uporablja za nabrekanje ustnic«. Berlusconi je včeraj tudi napovedal, da bo danes končno imenoval Draghijevega namestnika na čelu Banke Italije. Imena ni hotel izdati. Čeprav se v opoziciji Bersani in Ca-sini zavzemata za dosedanjega namestnika Saccomannija, je po ugibanjih komentatorjev favorit dosedanji član uprave Evropske banke Lorenzo Bini Smaghi. Sinoči pa se je pojavilo tudi ime Annamarie Tarantola, vodilne funkcionarke banke. Predsednik Giorgio Napolitano med včerajšnjim nagovorom ansa kratki proces Uspešna obstrukcija opozicije RIM - Levosredinska opozicija je v senatni komisiji za pravosodje slavila pomembno politično zmago. Zaradi obstrukcije senatorjev DS in IDV je bil predsednik Filippo Ber-selli prisiljen do nadaljnjega umakniti z dnevnega reda razpravo o zakonskem osnutku, ki predvideva skrajšanje rokov zastaranja procesov. »V celem popoldnevu smo zaradi obstrukcije lahko obravnavali enega samega od 150 amandmajev opozicije. Po tej poti nima smisla nadaljevati,« je Berselli utemeljil svojo odločitev. Desna sredina naj bi sedaj skušala na konferenci načelnikov skupin doseči uvrstitev razprave v senatno skupščino, opozicija pa ugovarja, da to ne bo mogoče pred skorajšnjo proračunsko razpravo, ker osnutek vsebuje tudi nove stroške. Opozicija nasprotuje ti. kratkemu procesu, ker je prepričana, da je njegov glavni namen preprečiti zanesljivo obsodbo premierja Ber-lusconija zaradi korupcije v procesu Mills. »Če bodo zadevo spet uvrstili na dnevni red, bomo nadaljevali z obstrukcijo«, svari senator Felice Casson (DS). severna liga - Medtem ko stranko pretresa spor med Bossijem in veronskim županom Tosijem Rimska sodnica za delo zaprla periferna sedeža ministrstev v Monzi zaradi protisindikalnega ravnanja RIM - Rimsko sodišče za delo je de facto ukinilo periferna sedeža ministrstev za reforme in za poenostavitev zakonodaje v Monzi, za katera se je to poletje odločno zavzemala Severna liga. Rimska sodnica za delo Anna Baroncini je namreč zamrznila veljavo zadevnih ustanovnih aktov zaradi protisindikalne-ga ravnanja. Kaj se je zgodilo? Sindikat uslužbencev pri predsedstvu vlade je vložil pritožbo na rimsko sodišče za delo, ker vlada ob ustanovitvi perifernih sedežev ministrstev ni predhodno zaslišala sindikalnih predstavnikov, kot zahtevajo predpisi. Sodnica Baroncini je pritožbo sprejela, ni pa v povsem razveljavila ustanovnih aktov, ker bi to bilo kvečjemu v pristojnosti upravnega sodstva. Minister za poenostavitev zakonodaje Roberto Cal-deroli je kljub temu protestiral, češ da je sodnica prekoračila svoje pristojnosti. Na dlani je, da razsodba pomeni vsekakor udarec za Severno ligo, ki je odprtje perifernih sedežev ministrstev javnosti prikazovala kot velik dosežek federalizma in kot nekakšno indirektno priznanje Padani-je. Prav zaradi tega se je o zadevi kritično izrazil predsednik republike Giorgio Napolitano, ki je potem Pa-danijo večkrat označil kot protizgodovinsko puhlico. Sicer pa do te razsodbe prihaja v nehvaležnem trenutku za Severno ligo. Baza vse težje prenaša vlad- ni dogovor med Bossijem in premierjem Silviom Ber-lusconijem. To se po drugi strani prepleta z notranjim bojem v stranki za Bossijevo nasledstvo, kot je prišlo do izraza na krajevnem kongresu Severne lige v Va-reseju: privrženci stranke so prvič glasno protestirali proti Bossiju, ker je kot krajevnega šefa vsilil svojega zvestega privrženca. Isto ozadje se skriva za sporom, ki je v teh dneh izbruhnil med Bossijem in županom Verone Flaviom Tosijem. Vodja Severne lige je prvega veronskega občana označil za »iztrebek« in ga obtožil, da je v stranko »privlekel cel kup fašistov«, kar po njegovih besedah »ne more dolgo trajati«. Bossija je, kot kaže, razjezilo dejstvo, da je Tosi v neki radijski oddaji dejal, kako se mnogim parlamentarcem Severne lige večkrat »obrača želodec«, kadar v parlamentu glasujejo ukrepe za rešitev premierja in drugih spornih pripadnikov vladne večine. Toda Tosi ne popušča. Včeraj je obžaloval, da ga je na tak način napadel Bossi, kateremu, kot je sam dejal, dolguje župansko mesto. A pristavil pa je, da izraža stališča, s katerimi se strinjajo mnogi privrženci Bos-sijeve stranke, in to tudi vodilni. S tem je namignil, da se prepoznava v stališčih notranjega ministra Roberta Maronija, ki je vse bolj kritičen do Berlusconija in ki se že kar odprto poteguje za Bossijevo nasledstvo. Umbertu Bossiju se strankina baza vse bolj upira ansa razkritje - Predstavniki opozicije zahtevajo ministrov odstop Sporni poslovnež Lavitola s Frattinijem na uradnem srečanju RIM - Zaradi spornega poslovneža Valterja Lovitole je zdaj - poleg predsednika vlade Silvia Berlusconija - v težavah tudi zunanji minister Franco Frattini. Dnevnik La Repubblica je v minulih dneh priobčil zapis telefonskih pogovorov, iz katerega izhaja, da je direktor dnevnika Avanti! oktobra 2009 pritiskal na generalnega tajnika Farnesine, da bi mu omogočil srečanje z albanskim zunanjim ministrom Ilirom Meto med obiskom v Rimu. Frattini je v izjavi za tisk zanikal, da bi se Lavitola z njim kdaj udeležil uradnih srečanj na ministrski ravni. Toda njegove besede je včeraj dokončno demantiral videoposnetek albanske televizije TCH, ki prikazuje, kako se Lavitola 21. oktobra 2009 pogovarja v Rimu z ministroma Frattinijem in Meto (na sliki). Razkritje Repubblice je takoj odjeknilo na politični ravni. Načelnik skupine Italije vrednot v poslanski zbornici Massimo Do-nadi je v noti za tisk zatrdil, da si Italija ne zasluži zunanjega ministra, ki laže in ki prejema povelja od spornega poslovneža, kot je Lavitola, ki je trenutno na begu v tujini. Po njegovem bi moral Frattini zadevo pojasniti v parlamentu oz. odstopiti. Prav tako ostro se je odzval podpredsednik stranke Prihodnost in svoboda za Italijo Italo Bocchino, ki je zatrdil, da se je Frattini skupno z Lavitolo ukvarjal tudi z drugimi zadevami v Južni in Srednji Ameriki. Predstavnik Demokratske stranke Lapo Pistelli je dogodek označil za »hudega«, tajnik Socialistične stranke Riccardo Nencini pa je menil, da bi moral Frattini odstopiti, kot je nedavno naredil britanski zunanji minister Liam Fox zaradi podobne afere. Vlada napoveduje reze za manjšinske oddaje RAI RIM - Vladni sekretar na predsedstvu vlade Paolo Bonaiuti napoveduje ostre proračunske reze za financiranje konvencij med vlado in RAI za radijske in televizijske oddaje v manjšinskih jezikih, skupno s slovenskim. To bi hudo prizadelo Radio Trst A in slovenske televizijske oddaje RAI deželnega sedeža za Furlanijo-Julijsko krajino. Bonaiuti je govoril celo o 50-odstotnem proračunskem rezu. Med prvimi je njegovo napoved ožigosal tržaški poslanec Demokratske stranke Ettore Rosato. Bencinski črpalkarji napovedali 15 dni stavke RIM - Upravitelji bencinskih črpalk bodo stavkali 8., 9. in 10. novembra. Tako je včeraj sporočila enotna državna koordinacija bencinskih črpalkarjev, ki je pristavila, da gre za prve 3 od 15 dni stavke, ki se bodo zvrstili v prihodnjih treh mesecih. Stavka bo zajela bencinske črpalke bodisi na navadnih cestah bodisi na avtocestah. Kot beremo v sporočilu za javnost, so se upravitelji bencinskih črpalk odločili za stavko, da bi na tak način najodločneje protestirali proti vladi, ki ni izpolnila večkrat sprejetih in potrjenih obvez za ureditev tega sektorja. V sporočilu je še rečeno, da je trenutno na robu propada 25 tisoč malih distribucijskih podjetij, ki skupno zaposlujejo okrog 140 tisoč ljudi. Industrijska proizvodnja avgusta poskočila RIM - Industrijska proizvodnja je letošnjega avgusta poskočila za 4 odstotke v primerjavi z julijem ter za 12 odstotkov v primerjavi z avgustom 2010. Tako ugotavlja osrednji statistični zavod Istat, ki pristavlja, da je italijanska industrija avgusta zabeležila pozitiven premik tudi pri naročilih: ta so v primerjavi z julijem narasla za 5 odstotkov, v primerjavi z avgustom 2010 pa za 10,5 odstotka. Sicer pa Istat vabi k previdnosti pri ocenjevanju teh podatkov. Avgust je pač mesec dopustov in dovolj je že nekaj dni dela več, pa se to v statistiki močno pozna. Za ocenjevanje trenda bo treba počakati na podatke za september. Četrtek, 20. oktobra 2011 TRST APrimorski r dnevnik I———| Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu dolinska občina - Sporočilo županje Premolinove med sinočnjo občinsko sejo V Boljuncu bodo 12. novembra uradno odpli »novo Gorico« Odbornico Sormani izključili iz skupine Občani za Dolino, a ostaja v občinski upravi Dolinska občinska uprava bo v soboto, 12. novembra predala namenu obnovljeni trg v Boljuncu. Tako je med sinočnjo občinsko sejo napovedala dolinska županja Fulvia Premolin. Poudarila je, da so dela v zaključni fazi, čez dobre tri tedne bo »nova Gorica« tudi uradno zaživela. Na trgu so uredili številna parkirišča. Na dnevnem redu sinočnje seje je bil tudi odlok o vzpostavitvi parkirišča proti plačilu na Gorici. V bistvu: kdor naj bi tam parkiral, bi moral plačati parkirnino. Občinska skupščina pa sklepa ni odobrila. Na predlog odbornice za promet Elisabette Sormani je bil preložen na poznejši datum. Odbornica je preložitev opravičila z dejstvom, da je občinski odbor odobril sklep (ki bi ga moral občinski svet še potrditi) v njeni odsotnosti. Ker pa je prav ona pristojna za promet in namerava predložiti nekaj popravkov in sprememb k besedilu odloka, je zahtevala odložitev razprave, kar je skupščina z glasovi levosredinske večine, Zelenega Rossana Bibala in ligaša Sergia Rudinija tudi sprejela. Sormanijeva je bila že prej v središču pozornosti občinskega sveta. Vodja Ljudstva svobode Roberto Drozina je hotel izvedeti, kaj se z njo dogaja. Politično, seveda. Kajti: Sormanijeva je bila na občinskih volitvah izvoljena na listi Občanov za Dolino, po spomladanski izvolitvi v pokrajinski svet pa jo je njena stranka - očitno zaradi nekaterih notranjih razprtij - izključila iz skupine. Drozina je hotel izvedeti, ali je še predstavnica Občanov za Dolino, ali se je vključila v mešano skupino, ali pa je ustanovila novo lastno skupino. Sormanijeva mu je odgovorila, da je »zelo vedra.« in da v dolinskem občinskem svetu »predstavlja volilce, ki so ji zaupali svoj glas.« »Skupina me je izključila, a to je problem skupine. Skupina je tista, ki mora odgovarjati volilcem, jaz ostajam na svojem mestu,« je ocenila, in napovedala, da že snuje novo skupino, in sicer s tistimi, ki so jo podprli. Na začetku seje je županja Fulvia Premolin poročala o opravljenih delih in delih v teku. Obnovitvena dela po- slopja nižje srednje šole Simona Gregorčiča v Dolini so v polnem teku, po predvidevanjih naj bi jih zaključili celo tri mesece pred iztekom pogodbenega roka. Prav včeraj se je prvič sestala komisija za ocenjevanje prispelih ponudb za ureditev vodotokov. Financiranje deželne uprave znaša 800 tisoč evrov. Dela naj bi bila oddana v zakup decembra, začela pa naj bi se v prvih mesecih prihodnjega leta. S sredstvi civilne zaščite bo urejen podporni zid v Krogljah. Ta teden je izvajalec začel z delom, pogodbeni rok za zaključek del zapade 7. februarja prihodnje leto. Sredi novembra se bodo začela dela za obnovo dvorane in odra gledališča Franceta Prešerna v Boljuncu. Predvidoma naj bi jih zaključili v prvi polovici februarja. Občinska uprava je poskrbela tudi za posodobitev zbirnega centra za odpadke. Dela so se zaključila en mesec pred zapadlostjo pogodbenega roka, »vendar je treba par stvari še birokratsko urediti,« je dodala Premolinova, ki je tudi spomnila, da je občina prejela bronasto kolajno za civilne zasluge. Izročili jo bodo v soboto, 5. novembra dopoldne pred občinskim spomenikom padlim ob prisotnosti tržaškega prefekta. M.K. Elisabetta Sormani kroma boljunec - Okrogla miza ob 20. obletnici osamosvojitve »Samostojna Slovenija in kasnejši mednarodni uspeh so bile le sanje« Ob 20. letnici osamosvojitve Slovenije je kulturno društvo v Boljuncu priredilo okroglo mizo. Sogovorniki so poudarili, da sta bila osamosvojitev in mednarodna uveljavitev Slovenije zgodovinski prelomnici, o katerih se je malo prej le sanjalo. Mladinski Dom Boljunec je počastil 20. rojstni dan države Slovenije z gosti Sergijem Pahorjem, Milanom Gre-goričem in Tinom Mamicem. Po uvodu Adama Selja na diatonični harmoniki z venčkom slovenskih, ruskih in judovskih narodnih melodij je istrski publicist in ekonomist Milan Gregorič orisal obdobje razpadanja Jugoslavije in rojstva neodvisne Slovenije. Znani kulturni delavec in časnikar Sergij Pahor je poudaril, da zaradi helsinške pogodbe o trajnih mejah v Evropi nihče ni verjel v osamosvojitev. Omenil je le pokojnega geografa in diplomata Matjaža Puca, ki mu je nekaj let pred dogodkom v Rimu napovedal osamosvojitev. Gregorič pa je pripovedoval, kako so bili v tistih prelomnih mesecih čez dan v službi, zvečer so imeli na pol skrivna srečanja in ustanovne sestanke novih demokratičnih političnih strank, ponoči pa so lepili plakate z demokratičnimi gesli. Gregorič je z zgodovinskega vidika orisal, kako je do sprememb prišlo. Zaradi razmer v Srbiji in srbskega voditelja Slobodana Miloševica, velike inflacije in poskusa poenotenja kulture je prišlo do plebiscita, je dejal. »Na žalost ugotavljamo, da Slovenija ni znala ekonomsko izhajati iz nove situacije. Izkazal se je velik pohlep slovenskih me-nedžerjev, ki so brezvestno razpolagali z bivšim nacionaliziranim imetjem. Dve desetletji samostojnosti sta pokazali, kako velika korupcija vlada v državi,« je ocenil Gregorič. »Slovenija je bila do leta 2008 zgodba o uspehu. Uresničile so se sanje, ki si jih nismo niti izreči upali. A nato so se sanje spremenile v nočno moro. Slovenija se je po gospodarskih razvojnih kazalcih bližala evropskemu povprečju, se- daj pa je začela zaostajati,« je menil časnikar in zgodovinar Tino Mamic. Po njegovih besedah se je slovenska demokracija najbolj razvila na področju politične svobode, veliko manj pa na področju sodstva in gospodarstva. »Najmanj demokracije je v slovenskih medijih. Slovenija je edina država v EU, ki ne premore niti enega samega desnosredinskega dnevnika,« je dejal. Opozoril je tudi na pomen padca meje, ki pa ostaja še vedno trdna v glavah. Zato se sprašuje: »Primorska nima niti ene založbe, v zamejstvu pa so štiri. Zakaj se ne bi razširile tudi čez mejo? Zakaj se Primorske novice in Primorski dnevnik ne povezujeta? Zakaj se Novi glas ne bi razširil čez mejo?« Pahor je še opozoril, da je v Sloveniji, ki se pripravlja na volitve, volilna udeležba vse nižja. Gregorič je kot vzrok navedel tudi neangažiranost kristjanov v politiki in na volitvah. Petdeset let so bili kristjani odtujeni iz političnega sistema, posledice pa so še vedno vidne, je ocenil. Drevi na Proseku o hitri železnici Vodstvo državnih železnic je pred nedavnim predlagalo ukinitev neposrednih povezav med Trstom in Rimom oziroma Lec-cejem. Edino načrti za hitro železnico niso utrpeli nobenega črtanja. Odbor No-Tav iz Trsta in s Krasa je zato pripravil javno srečanje, na katerem bo gost sodelavec časnika Il Fatto Quotidiano inž. Ivano Cicconi. Ta bo predstavil svojo najnovejšo knjigo »Il libro nero dell'Alta Velocita« (Črna knjiga hitre železnice). Ugledni gost je strokovnjak za postopke v javnih zakupih in avtor pomembnih analiz sistema podkupnin in vdora mafije v sistem javnih naročil. Ukvarja se tudi z raziskavami o javnih infrastrukturah in o zadevnih javnih zakupih. Pravi uspešnici sta bili njegovi knjigi »La storia del futuro di Tangentopoli« (1998) ter »Le grandi opere del Cavaliere« (2003). Srečanje bo drevi ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Občinska policija praznila stanovanja V teh tednih je tržaška občinska policija izpraznila štiri stanovanja, ki so bila protizakonito zasedena. V sodelovanju z občinskim uradom za upravljanje nepremičninskega premoženja so redarji namreč prišli na sled devetim stanovalcem, ki so zasedli stanovanja v občinski lasti. V glavnem gre za stara in zapuščena stanovanjska poslopja, ki bi jih morala Občina obnoviti. V Ulici San Marco pri Sv. Jakobu so v stanovanju naleteli na nezakonitega priseljenca, ki so ga italijanske oblasti že pred dvema letoma izgnale iz države. Z njim so bili še trije tuji državljani. Na Drevoredu Tartini (pri Sv. Andreju) so štiri osebe odstranile pečate in se vselile, poleg tega so se tudi samovoljno priklopile na električno omrežje, seveda ne da bi plačale. V Ulici Ospitale (Sv. Just) so redarji naleteli na enega stanovalca. Vse so prijavili sodstvu. Po podatkih sindikatov je na čakalni listi podjetja za ljudske gradnje Ater medtem 4000 ljudi, število pa se veča. opčine - Soglasno proti zaprtju pomembne didaktične in naravoslovne strukture Vzhodni Kras v bran centra v Bazovici Rajonski predsednik Marko Milkovič pisal deželnemu predsedniku Renzu Tondu in odborniku za kmetijstvo Claudiu Violinu in ju pozval, naj uprava zagotovi obstoj centra Didaktičnega in naravoslovnega centra v Bazovici ne damo! Tako nekako zveni pismo, ki ga je predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič pisal deželnemu predsedniku Renzu Tondu in deželnemu odborniku za kmetijstvo Claudiu Violinu, da bi se premislila in »zamrznila« odločitev o premestitvi gozdnih straž, ki upravljajo center, in predajo centra v zasebno last. Rajonski svet je o zadevi razpravljal na torkovi seji. Svetniki so bili soglasni v obrambi pomembnega središča in so predsedniku Milkoviču poverili nalogo, naj poseže pri deželnih oblasteh. Predsednik je pismu Tondu in Violinu iznesel globoko zaskrbljenost rajonskega sveta za usodo didaktično.na-ravoslovnega centra v Bazovici. To je ena od redkih turistično-kulturnih struktur na Vzhodnem Krasu in je pravcat cvet v gumbnici tega dela kraškega ozemlja. »Center opravlja nezamenljivo vlogo na ozemlju, njegovo zaprtje bi povzročilo nepopravljivo škodo,« je zapisal Milko-vič in svojo trditev podkrepil z neovr-gljivimi argumenti. Bazovski center predstavlja os, okrog katere poteka turistična, kulturna in didaktična pot, ki idejno po- teka od Doline Glinščice, se z novo kolesarsko stezo na trasi zgodovinske železniške proge Trst-Hrpelje vzpne na kraško planoto, in se mimo didaktično-naravoslovnega centra nadaljuje po opremljeni poti za slepe, poimenovani po Josefu Resslu, ki jo bodo podaljšali do zgodovinske kobilarne v Lipici, domovini svetovno znanih lipicancev in sedežu umetnostne galerije znanega krajevnega likovnega umetnika Avgusta Černigoja. Rajonski predsednik je nadalje spomnil, da je v neposredni bližini ba-zovskega centra cela vrsta edinstvenih naravnih in kulturnih znamenitosti: ja- ma Vilenica na slovenski strani in jama Labadnica pri Trebčah, štirna Ciganka v Gropadi, ki bo preurejena v muzej vode na Krasu, Hiša uod Ljenčke v Trebčah, kal Perčedol, zgodovinski Repentabor, Kraška hiša v Repnu, naravni amfiteater v nekdanjem kamnolomu pri Repniču, Briška jama, zgoniška občinska vinote-ka, botanični vrt Carsiana, ribiški muzej v Križu, v kraški kamen izklesane kleti znanih praprovskih vinogradnikov in center Gradina v Doberdobu. »Didaktični in naravoslovni center v Bazovici je ena od najbolj inovativnih in modernih struktur na tej idejni poti od Doline Glinščice do Doberdoba. Vodi jo in strokovno neoporečno upravlja osebje deželne gozdne straže, ki se je izkazalo s svojo predanostjo centru in svojo poklicno pripravljenostjo. Morebitna predaja upravljanja centra zasebnikom bi bila škodljiva,« je zapisal Milkovič in pojasnil tudi zakaj: obisk centra je bil doslej brezplačen, kar je tudi prispevalo k njegovi uveljavitvi, saj ga je letno obiskalo več kot 15 tisoč ljudi, predvsem šolarjev. S predajo uprave zasebnikom bi ta lepa značilnost odpadla. Rajonski predsednik je tudi poku- Didaktično-naravoslovni center v Bazovici kal v finančno plat zadeve: s preselitvijo petih gozdnih straž, ki vodijo center v Bazovici bi prihranili le kapljico v morju deželnega proračuna, povzročili pa bi permanentno škodo ozemlju, ki je edinstveno na svetu. Na podlagi teh neizpodbitnih dejstev in danosti je vzhodnokraški rajonski svet preko svojega predsednika pozval deželnega predsednika Tonda, od- kroma bornika Violina in ostale člane deželne vlade, naj se premislijo in naj zagotovijo nadaljevanje delovanja didaktičnega in naravoslovnega v Bazovici, »ponos našega ozemlja in nezamenljivi element za njegov prihodnji razvoj na turističnem, naravoslovnem in kulturnem področju.« Skratka: center v Bazovici je treba ohraniti, kvečjemu ga še nadalje okrepiti. M.K. / TRST Četrtek, 20. oktobra 2011 7 popis - V tržaški občini so zdaj le na Opčinah, v Rojanu in pri Sv. Ivanu Slovenski vprašalniki so, toda ni dovolj slovenskih popisovalcev Zaščitena območja niso popolnoma krita - Rešitev morda prihodnji teden Raznašanje vprašalnikov v slovenskem jeziku za 15. popis prebivalstva zavoda Istat je v tržaški občini v polnem teku. Vprašalnike v slovenščini raznašajo občinski popisovalci na območjih, ki jih določa zaščitni zakon 38/01. Kdor ne biva na zaščitenih območjih, ali pa ne bo dobil obvestila Istata lahko dvigne vprašalnik v slovenščini v ustreznem občinskem središču, ki jih je v tržaški občini sedem. V teh središčih je mogoče tudi izročiti izpolnjene vprašalnike, če se ne odločimo za njihovo izročitev v poštnih uradih, neposredno popisovalcem ali pa na spletu. V občinskih središčih nudijo seveda popisovalci tudi pomoč pri izpolnjevanju vprašalnikov. Toda to - vsaj zaenkrat - ne velja za vse občane slovenske narodnosti. V nekaterih občinskih središčih, na katere se morajo obrniti občani glede pač na lastno bivališče, namreč ni popisovalca z znanjem slovenskega jezika. Dva t.i. koordinatorja z znanjem slovenščine sta zaposlena v občinskem centru na Opčinah, druga dva popisovalca pa sta v središčih v Rojanu oziroma pri Sv. Ivanu. Središče na Opčinah je namenjeno za prebivalce zahodnega in vzhodnega Krasa, tisto v Ro-janu je za Rojan, Greto, Barkovlje, Kolonjo in Škorkljo in center pri Sv. Ivanu je za Sv. Ivan, Lonjer, Kjadin in Rocol. Toda s tem ni zagotovljeno kritje vseh območij, ki jih predvideva zaščitni zakon. Na osnovi zakona bodo vprašalnike v slovenskem jeziku prejeli poleg občanov v kraških predelih tudi pri Sv. Ivanu, v Lo-njerju, v Rojanu, na Greti, v Barkovljah, na Katinari in v Škednju. Vendar se bodo morali prebivalci Katinare za karkoli obrniti na središče v Ul. dei Macelli, tisti iz Škednja pa na center v Ul. Valmaura. Ti dve občinski središči ne razpolagata s popisovalcem z znanjem slovenskega jezika. Kako lahko torej občan, ki potrebuje pomoč pri izpolnjevanju slovenskega vprašalnika, dobi pomoč v občinskem središču, v katerem ni nikogar z znanjem slovenskega jezika? Obrnili smo se na občinsko upravo in kaže, da bodo stvar, čeprav z zamudo, rešili. Vodja občinskega urada za popis Mil-via Chersi nam je povedala, da enostavno razpolagajo s premajhnim številom popisovalcev z znanjem slovenskega jezika in da sicer sploh primanjkujejo popisovalci. Zdaj je namreč na delu okrog 60 popisovalcev, medtem ko jih potrebujejo vsaj 134. Zato je občinska uprava tudi razpisala ponovni natečaj in so selekcije v teku v teh dneh (preferenčni pogoj je vsekakor znanje slovenščine). Ravno včeraj je opravilo selekcijo tudi nekaj oseb z znanjem slovenščine. Chersijeva je izrazila upanje, da bodo Pomoč v slovenskem jeziku nudijo tudi v občinskem središču v Rojanu kroma uspešno opravile selekcijo. Občinska uprava naj bi v tem smislu prihodnji teden zaposlila 70 do 80 novih popisovalcev, tiste z znanjem slovenščine pa bo primerno namestila v občinskih središčih, torej tudi v tistih za Katinaro in za Škedenj. Kaj pa do takrat, ali če gre kaj narobe? V tem primeru se lahko občani obrnejo na referenčni center, v katerem jih bodo spravili v stik s koordinatorjema na Opčinah ali popisovalcema v Rojanu oz. pri Sv. Ivanu, je povedala Chersijeva. Z njimi bodo lahko tudi določili sestanek. Sicer so občinska središča v tržaški občini tako razporejena: za zahodni in vzhodni Kras je središče na Opčinah v re-kreatoriju Fonda Savio (Ul. Doberdo št. 20/4, v pritličju; za zdaj brez telefona). Za Rojan, Greto, Barkovlje, Kolonjo in Škorkljo je središče v občinski izpostavi na Trgu Roiano št. 3 (pritličje, tel. št. 040412248). Občinska izpostava je zaradi tega začasno zaprta. Za Sv. Vid in Staro mesto je središče v Ul. Combi št. 13 (pritličje, tel. št. 0409852936, 0409852937). Za Sv. Ivan, Lo-njer, Kjadin in Rocol je središče na sedežu rajonskega sosveta pri Bošketu na Sv. Ivanu (Rotonda del Boschetto št. 6, drugo nadstropje, tel. št. 0409852938 in 0409852939). Za rajona v novem mestu in pri novi mitnici je središče v Ul. Genova št. 6 (pritličje, tel. št. 0406754615 in 0406758013). Za Sv. Jakob, Škedenj in Čarbolo je središče v Ul. Valmaura št. 2 (pritličje, tel. št. 0409852935 in 0409852944), za Katinaro, Valmauro in Naselje sv. Sergija pa bo središče v Ul. dei Macelli št. 3 (pritličje, tel. št. 0409852934 in 0409852943). Vsa središča so odprta od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure in ob sobotah od 8.30 do 13.30. Sicer je mogoče vprašalnike, tudi v slovenščini, izpolniti na spletni strani http://censimentopopolazione.istat.it. V ustrezna polja je treba napisati davčno kodo in geslo, natisnjeno na vprašalniku, ki ga smo ga ali ga bomo prejeli na dom. Pri- kazala se bo stran, na kateri bodo vsa navodila. Na njej bomo tudi lahko izbrali jezik, v katerem nameravamo izpolniti vprašalnik, in sicer v italijanščini, v slovenščini ali v nemščini. Izpolnjevanje vprašalnika na spletu je vsekakor mogoče večkrat prekiniti in nadaljevati v naknadni fazi. Aljoša Gašperlin judovec - Karabinjerji pridržali 25-letnika Trije kilogrami halucinogenih gobic V svojem stanovanju v Ulici Monte Peralba na Judovcu (Altura) je 25-letni S. L. skrbno gojil halucinogene gobice. Da bi sporam zagotovil zadostno mero vlage, je plastične posodice spravil v vrečke z vodo. Gobe vrste psilocybe cubensis (poznane so tudi z imenom San Isidro) so na seznamu prepovedanih drog, mladeniče-vo »psihedelično« gojišče pa ni bilo po- _i_:_J vsem neopazno. Stanovanje so naposled preiskali karabinjerji tržaškega operativnega oddelka, ki so zasegli kar tri kilograme gobic (na sliki). Mladega moškega, ki ne dela in ne študira, so pridržali in prijavili zaradi posedovanja droge z namenom razpečevanja. Pred kratkim so karabinjerji odkrili rastlinjak s konopljo v Rojanu, finančni stražniki pa enega v Lonjerju. (af) unija istranov o popisu 2011 »Ezuli, pozor na skrajneže s Krasa in iz Slovenije« Tudi pri tem popisu, kot v preteklih, se za istrske begunce in za begunce z Reke in Dalmacije postavlja vprašanje navedbe kraja rojstva. Upoštevajoč sedanjo situacijo bi morali ezuli napisati, da so rojeni v Sloveniji oziroma Hrvaški. Dejansko tisti, ki so rojeni v Istri med 10.9.1919 in 15.10.1947, bodo lahko navedli, da so rojeni v Italiji, tisti, ki so rojeni po 16.9.1947 ali pred 1919 pa lahko napišejo, da so rojeni v občini v tujini, ki je sedaj del Slovenije ali Hrvaške. Izjema so tisti, ki so v tem obdobju rojeni v nekdanji Coni B, ki bodo morali menda obvezno navesti, da so rojeni v Sloveniji in Hrvaški. Da bi »olajšal« delo istrskim beguncem je državni statistični zavod Istat objavil seznam občin v Istri, Reki in Dalmaciji, ki so nekoč sodile pod Italijo. Do tukaj nič novega, bolj sporno pa je dejstvo, da seznam Istat vsebuje tudi občine nekdanjih pokrajin Trst in Gorica, ki si jih je po Rapalski pogodbi prisvojila tedanja kraljevina Italija. V teh krajih niso nikoli prebivali ezuli. Združenje Venezia Giulia-Dal-mazia poziva svoje člane, naj na popisni poli dosledno navedejo, da so rojeni v Italiji. Isto poziva Unija Istranov Massimiliana Lacote, njen apel pa je prežet s polemiko. Unija namreč pravi, da ezuli tvegajo goljufijo, zato naj bodo zelo pozorni, saj bi njihova proglasitev za Jugoslovane gotovo izkoristile skrajne slovenske sile. »Gre za sile s Krasa in iz Slovenije, ki bi želele prikazati drugačno etnično podobo Trsta«, pravi Lacota. Dneva odprtih vrat na tržaški univerzi Na Univerzi v Trstu bosta danes in jutri potekala tradicionalna dneva odprtih vrat, namenjena orientaciji in pomoči študentom pri izbiri univerzitetnega študija. Pobuda, ki jo koordinira univerzitetna služba za orientacijo, bo potekala na posameznih fakultetah, ki so za to priložnost pripravile vrsto pobud, namenjenih višjim srednjim šolam. Precej prostora bo namenjenega poglabljanju didaktične ponudbe in pojasnjevanju dvomov: tako se bodo zvrstili predavanja, simulacije, eksperimenti, obiski laboratorijev, služb in struktur univerze, obiskovalci pa bodo prejeli tudi informacije o sprejemnih izpitih. Informacije o pobudi so na voljo tudi na spletni strani http://www2.units.it/orienta/portea-perte201112/. Danes knjiga, jutri nagrada Mattador Mladim od 16. do 23. oziroma 30. leta starosti je posvečena mednarodna nagrada za filmski scenarij Mattador, ki so jo letos že tretjič razpisali v spomin na mladega Mattea Caenazza. Prerano umrli ljubitelj filma je med svojim univerzitetnim študijem preučil kinematografske sete v Furlaniji-Julijski krajini, zato bodo danes ob 18.30 v knjigarni Minerva (Ulica san Nicolo 20) predstavili njegovo posthumno publikacijo, ki jo je izdala tržaška univerza. Že ob 16.30 bo v knjigarni predaval scenarist Andrea Magnani in vsem interesentom predstavil skrivnosti pisanja scenarijev. Jutri pa bodo v gledališču Miela predstavili tretjo izvedbo mednarodne nagrade Mattador. Od 18.30 se bodo na prireditvi, ki jo bo vodil novinar Pier-luigi Sabatti, zvrstili posnetki in izkušnje lanskih finalistov. Predstavili bodo tudi postopek nastajanja kratkome-tražnega filma Dirty Tony, ki so ga posneli po scenariju lanske zmagovalke Daniele Ciavarelli. Sledil bo koncert, ki ga bodo izoblikovali Orchestrina di mu-to accordo, Massaria, I figli di Puff e The Freebirds. Pri Fernetičih prijeli roparja in ugrabitelja Že leto dni so ga iskali zaradi dokončne obsodbe na zaporno kazen, v torek zvečer ga je pri Fernetičih prijela tržaška mejna policija. 42-letni romunski državljan V. G. bo moral prestati štiri leta in šest mesecev zaporne kazni zaradi ugrabitve, ropa in povzročanja telesnih poškodb, vsa dejanja je zagrešil v Perugii. V torek je sedel v romunskem linijskem avtobusu, s katerim je potoval iz Lizbone v Bukarešto. Tik pred slovensko mejo pa ga je ulovila policija. tržaško sodišče - Izvedenec govoril o učinkih teh snovi Prodajalka pametnih drog nedolžna Ni vedela, da je kadilo prepovedano Predvsem mladi uživalci drog si tudi v Trstu pogosto priskrbijo neobičajne, navadno sintetične substance, ki so dokaj nove in jih torej zaenkrat še niso prepovedali. T. i. pametne droge (»smart drugs«) najdemo na svetovnem spletu ali pa v specializiranih trgovinah, ki jim pravijo smart shops. Najbolj znana tovrstna prodajalna v Trstu je The Breeder v Ulici Madonnina, kjer lahko kupimo semena, pripomočke za gojenje rastlin in vrečke s snovmi eksotičnih imen, kot so npr. »jamajški duh«, »jukatanski ogenj« in razni »bonsaji«. Upra-viteljico trgovine, 41-letno Monico Cassotta, so včeraj oprostili obtožbe prodaje droge. Tržaški sodnik Enzo Truncellito je izrekel oprostilno sodbo, ker ni storila kaznivega dejanja. Lani je trgovko spravil v težave policist v civilu, ki je v trgovini kupil nekaj tovrstnih snovi, med drugim tudi majhno količino »afganistanskega kadila«. V laboratoriju so potrdili, da snov v tej vrečki vsebuje analgetik JWC-018, ki ga je italijansko ministrstvo za zdravje junija 2010, poldrugi mesec pred zasegom, vneslo v seznam prepovedanih substanc. Ostale snovi v trgovini so se na črnem seznamu znašle nekaj mesecev pozneje, tako da je bila njihova prodaja lani še zakonita. Med zadnjo obravnavo sta tožilka in odvetnik obrambe zaslišala prof. Franca Tagliara, sodnega zdravnika iz Verone, ki je analiziral zasežene snovi. Razložil je, da je tovrstnih sintetičnih drog nešteto in vsakršen poskus, da bi jih predlagali za farmacevtsko rabo, se je izjalovil. Njihovi učinki večinoma močno spominjajo na psi-hoaktivno snov konoplje THC. Le-te je v marihuani čedalje več, ker je gojenje selektivno, lahko pa najdemo tako lahko marihuano z enim odstotkom THC-ja kot tudi močno z več kot desetimi odstotki psi-hoaktivne snovi, je povedal Tagliaro. THC-ju podobni kemični analgetik JWC-018 (ena izmed tolikih komercializiranih snovi) ima halucinogene in pomirjevalne učinke, v bistveno manjši meri blaži bolečine. V »afganistanskem kadilu« je te snovi samo za 1,41 odstotka, pri tem pa velja izpostaviti, da so sintetične snovi v primerjavi z naravnimi močnejše. Bonsaji in podobni proizvodi so med najstniki precej razširjeni, kdaj pa kdaj se tudi zgodi, da se uživalec počuti slabo. V Trstu so nekaj mladoletnikov letos odpeljali na zdravljenje v bolnico Burlo Garofolo. Po oprostilni sodbi je odvetnik obrambe Luca Maria Ferrucci pojasnil, da se je omenjena sinetična snov znašla na ministrskem črnem seznamu samo poldrugi mesec pred zasegom, njegova stranka pa tedaj še ni mogla točno vedeti, kaj prodaja oziroma da je v eni izmed vrečk v trgovini nezakonita snov, saj še samim oblastem to ni vedno zelo jasno. Država vseskozi tekmuje s proizvajalci novih drog in zasegi se (tudi v Ulici Madonnina) vrstijo kot na tekočem traku. Za Mo-nico Cassotta pa se težave niso končale. Policija je oktobra 2009 odkrila, da je celo svoje stanovanje pri Sv. Vidu spremenila v rastlinjak s konopljo. Primer bo v prihodnje obravnavalo prizivno sodišče. Med obravnavo pa je prof. Tagliaro med drugim omenil zanimivo dogajanje v ameriškem državnem inštitutu za čezmerno uživanje drog NIDA, ki ima sedež v zvezni državi Maryland. To je edini inštitut na svetu, ki svoje študije o prepovedanih drogah snuje na delu s plačanimi prostovoljci, ki na sebi preizkušajo učinke mamil. (af) Četrtek, 20. oktobra 2011 TRST GLEDALIŠČE VERDI - Huda finančna kriza opernega gledališča Včeraj danes »Pravi recept ne obstaja, obstaja le zdrava pamet« Nov komisar je Claudio Orazi, njegov namestnik Paolo Marchesi Tržaško operno gledališče Verdi, eno najstarejših v Italiji, se nahaja v hudi finančni stiski. Njegove blagajne bremeni kar triindvajset milijonov evrov primanjkljaja, ki resno ogroža njegovo delovanje, zato so si že več tednov sledile govorice o izredni komisarski upravi. Govorice so bile včeraj potrjene. Upravni svet fundacije gledališča, kateremu predseduje župan Roberto Co-solini, bo v kratkem prekinil svoj mandat, upravljanje gledališča bosta prevzela komisar Claudio Orazi in njegov namestnik Paolo Marchesi. Prvi je bil v preteklosti umetniški vodja raznih italijanskih gledališč in vodja Fundacije Arena di Verona, drugi pa je v tržaških gledaliških krogih dobro poznan, saj je bil v sezoni 2009-2010 izredni komisar Slovenskega stalnega gledališča in ga je z odvetnikom Andrejem Berdonom uspešno »prepeljal« v mirnejše vode. Danes je Marchesi član tudi novega upravnega sveta SSG, v katerem zastopa Občino Trst. »Uradnega imenovanja sicer nimam še v rokah, a sem bil o njem obveščen,« nam je v krajšem telefonskem pogovoru včeraj pojasnil Marchesi. »Položaj Verdijevega gledališča pa žal zelo dobro poznam in je s finančnega vidika zelo hud,« pravi tržaški komercialist, ki od leta 2000 sedi tudi med nadzorniki tržaškega opernega gledališča. »Težko je kriti fiksne stroške, če ti vlada krči finančna sredstva ... Premoženjski primanjkljaj, ali drugače rečeno razlika med aktivo in pasivo, znaša triindvajset milijonov evrov.« Marchesi pravi, da komisarja Orazija osebno ne pozna, komaj bo imenovanje tudi formalno urejeno, pa bo- Paolo Marchesi je bil tudi izredni upravitelj SSG kroma sta od upravnega sveta prevzela vodenje gledališča. »Vsako gledališče je kot podjetje: poskusiti moraš razumeti pogoje, v katerem deluje in poiskati najboljšo rešitev. Tako kot v primeru slovenskega gledališča, moramo biti tudi v Verdiju pozorni, da ne porazgubimo njegovega premoženja, ki je ogromno. Pravi recept pa ne obstaja, obstaja le zdrava pamet. In velika skrb za uslužbence. Zato sem sprejel to funkcijo, ki jo opravljam na prostovoljni ravni: ker verjamem, da bi bila izguba premoženja, s katerim razpolaga Verdi, za mesto pravi samomor.« (pd) slivno - Sprehod v nedeljo, 30. oktobra, ob 10. uri Po Pešpoti Slivno Ob tej priložnosti bo društvo SKD Igo Gruden predstavilo zgibanko o pešpoti - Jus bo odkril tablo ob slivenskih kalih Ko kraške gmajne preplavi jesenska paleta, ko pokrajina zažari v čudovitih barvah in se ob snežni belini apnenca šopirijo rdeče blazine ruja, je sprehod po taki naravni umetnini neizbežen in prepričani smo, da ne boste ostali hladnokrvni pred našim povabilom na sprehod po Pešpoti Slivno. To je projekt, sad več kot enoletnega dela profesorja, naravoslovca in kulturnega delavca Zvonka Le-giše, izpeljan v sklopu delovanja SKD Igo Gruden, ob pokroviteljstvu Občine De-vin-Nabrežina in sodelovanju Pokrajine Trst, Jusa Slivno ter vseh gostinskih in kmetijskih objektov iz Slivnega. Pešpot Slivno je skoraj 5 kilometrov dolga krožna pot, ki se začenja in zaključi na križišču ob vaški cerkvi, od koder se mimo obdelanih polj in vinogradov, dvignemo na vzpetino Gradec, ki je s svojimi 197 metri tudi najvišja točka celotne poti. Z griča se spustimo do Lisičje luknje, nato do do- line v Jurkovcih, kjer samevajo trije opuščeni kamnolomi. Od tod se ponovno vrnemo v Slivno in si na zahodnem koncu vasi ogledamo dolinico s kraškimi kali. Za zaključek pa se še sprehodimo po vasi, kjer lahko občudujemo najrazličnejše elemente lepo ohranjene kraške arhitekture. »Zamisel projekta pešpot Slivno je nastala po sprehodu, ki ga je lani jeseni priredilo društvo Igo Gruden. Takrat sem dejansko ugotovil, da nudi Slivno bogato zakladnico naravnih in kulturnih spomenikov, ki so vredni, da se jih na nekak način izpostavi in predstavi v monografski obliki. Sicer pa sem že od študijskih let gojil posebno zanimanje do slivenskega Gradca,« nam je povedal bivši ravnatelj Legiša in ob tem dodal, »da je bilo zbiranje gradiva najprej namenjeno pripravi zgibanke, vzporedno pa sem skušal dobiti čim več informacij, tako da se je že nabralo dovolj gradiva za publikacijo, ki je sicer šele v pripravi.« Ovrednotenje kraške vasi, njenih zgodovinskih, krajinskih, arhitektonskih, geoloških in naravnih zanimivosti je torej vezna nit celotne sprehajalne poti, ki ob tem nudi še priložnost za prijetno sprostitev v naravi, za kondicijsko pripravljene obiskovalce pa je lahko privlačna še vožnja z gorskim kolesom. Otvoritveni sprehod bo v nedeljo, 30. oktobra, ob 10.uri. Za to priložnost je SKD Igo Gruden s prispevkom Pokrajine Trst pripravilo zgibanko »Vabilo na sprehod -Pešpot Slivno« v obeh jezikih ter informativno tablo, ki bo nameščena na križpotju ob cerkvi. Za novo informativno tablo ob slivenskih kalih pa bo poskrbel Jus Slivno. Zanimivost zase pa predstavlja predstavitev rodovnikov vasi Slivno, ki jo bo ob tej priložnosti pripravil rodoslovec Aleš Pertot na Trobčevi domačiji, ki bo na ogled ob zaključku otvoritvenega pohoda. Zulejka Paskulin žalostna vest - Pokojnik je bil star 85 let Odšel je Miloš Pertot-Gospodičev, pričevalec zgodovine Nabrežine Pred nedavnim so prebivalci Nabrežine in iz okoliških vasi pospremili na zadnjo pot Miloša Pertota, ki je izhajal iz stare nabrežinske družine Gospodičevih. Pokojnik, ki bi čez kak teden slavil svoj 85. rojstni dan, je do svojih poslednjih dni živel na kmetiji, ki se nahaja ob pokrajinski cesti v kraju Nabrežina Kamnolomi. Po smrti Zdravka Caharije (Babče-vega) je tako krajevna skupnost izgubila eno zadnjih prič, ki je znala veliko povedati o času, ko so se Nabrežinci ukvarjali skoraj izključno z ribištvom, kamno-seštvom in kmetijstvom. Pokojnik se je rodil leta 1926 v družini, ki se je ubadala z omenjenimi dejavnostmi in je hkrati upravljala gostilno, v kateri so se ob koncu delovnega dne na poti domov ustavljali številni kamnarji iz vasi Spodnjega Krasa. V nabrežinskih kamnolomih je namreč še v času po prvi svetovni vojni bilo več tisoč zaposlenih delavcev, ki so vsakodnevno prihajali v vas peš iz bližnje in daljne okolice, a tudi z vlakom iz sosednje Furlanije. Miloš je kot otrok prisluhnil njihovim številnim pripovedim in jih ohranil v trajnem spominu. Hkrati, v kolikor je bil v tesnem stiku z morjem, je znal tudi veliko pripovedovati o času, ko so v Tržaški zaliv vse do konca 50ih preteklega stoletja redno prihajale jate tun, ki so jih kraški ribiči lovili v svoje mreže. Ob izbruhu druge svetovne vojne je bil pokojnik kot mladenič vpoklican v Posebne bataljone v Aquilo, kjer je skupaj s slovenskimi in hrvaškimi sovrstniki ostal Danes, ČETRTEK, 20. oktobra 2011 IRENA Sonce vzide ob 7.27 in zatone ob 18.11 - Dolžina dneva 10.44 - Luna vzide ob 24.41 in zatone ob 14.30. Jutri, PETEK, 21. oktobra 2011 URŠKA VREME VČERAJ: temperatura zraka 15 stopinj C, zračni tlak 1019,9 mb raste, vlaga 79-odstotna, veter 7 km na uro severo-vzhodnik, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 18,3 stopinje C. d] Lekarne U Kino vse do razpada Italije. Po prihodu domov se je priključil partizanom, v vrstah katerih se je boril na Krasu in v Prekmurju. Po vojni se je kot odrasli mož ukvarjal s kmetijstvom in ribištvom; tej panogi se je pozneje posvetil njegov brat Ivo, ki je imel ribiške čolne privezane v sesljanskem pristanišču. Po zaprtju gostilne je pokojni Pertot skoraj izključno obdeloval vinograde v vasi in v nabrežinskem Bregu ter skrbel za živino v hlevu. Mnogi se ga spominjajo, kako je tudi v hladnih zimskih ju-trih, z baskovko na glavi, še pred nekaj leti vozil mleko z mopedom znamke Motom v Slivno, kjer so ga zbirali za zadružno mlekarno. Bil je eden zadnjih v Nabrežini, ki se je še do pred nedavnim ukvarjal z živinorejo. Vsako leto novembra je na njegovi domačiji potekala tradicionalna žganje-kuha, ki je še predvsem mlajšim obiskovalcem nudila priložnost spoznavanja številnih zanimivosti, ki so tako ali drugače oblikovale krajevno zgodovino. Njegova pričevanja so bila dragocena tudi za snovalce Ribiškega muzeja tržaškega Pri-morja. (Mch) Do sobote, 22. oktobra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Korzo Italia 14 (040 631661), Oširek Vardabasso 1 (040 766643), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Korzo Italia 14, Oširek Vardabasso 1, Ul. Giulia 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 (040 635368). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. 18.20, 22.15 »Ex: Amici come prima«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Amici di letto«; 20.15 »Final Destination 5«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La pelle che abito«; Dvorana 4: 16.40 »I Puffi«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 19.50, 22.00 »This must be place«; Dvorana 2: 18.00, 20.00 »Amici di letto«; 22.15 »Final destination«; Dvorana 3: 17.30, 19.40, 22.00 »I tre mosc-hettieri 3D«; Dvorana 4: 17.50, 20.00, 22.10 »Cowboys & Aliens; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.10 »A dangerous met-hod«. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so začasne zavodske lestvice 3. pasu slovenskih šol v tržaški in goriški pokrajini objavljene od 17. oktobra. Rok za morebitne prizive je 10 dni. Kandidati, ki so oddali prošnjo na italijanskih šolah v Trstu, so vezani na termin, ki je za te šole določen do 24. oktobra. NA ZAVODU ŽIGE ZOISA bo v torek, 25. oktobra, ob 17.30 srečanje razrednikov s starši dijakov. Po pogovoru o stanju v razredu bodo volitve v razredne svete. Ob 18.30 bo staršem predavala dr. Majda Cossutta na temo »Nevarnosti ugriza klopa« in »Mononukleoza - znaki bolezni in njene posledice«. Računamo na polnoštevilno udeležbo! M Izleti AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I tre moschettieri«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »A Dangerous Method«. CINECITY - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Ex-amici come prima«; 20.00, 22.00 »Final destination 5 - 3D«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Abduction«; 15.45, 17.50 »I Puffi«; 16.30, 19.05, 21.40 »I tre moschettieri 3D«; 20.00, 22.15 »I tre moschettieri«; 16.30, 19.00, 21.30 »Amici di letto«; 16.35, 19.10, 21.45 »This must be the place«; 16.00, 18.00 »Arietty«. FELLINI - 16.45, 18.45, 20.45 »Jane Ey-re«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15 20.15, 22.15 »This must be the place«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 19.15 »Terraferma«; 17.45, 20.45, 22.15 »Carnage«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »Il villaggio di car-tone«. KOPER - KOLOSEJ - 20.30 »Huda učiteljica«; 16.30, 18.30 »Johnny English 2«; 20.20 »Kateri je pravi?«; 16.40 »Medvedek Pu«; 18.10 »Prijatelja samo za seks«; 19.40, 21.50 »Trije mušketirji 3D«; 16.00, 17.50 »Winx club: Čarobna pustolovščina 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 21.00 »Dekli-ščina«; 16.05, 18.20, 20.40 »Johnny English 2«; 15.50, 17.45 »Medvedek Pu (sinhr.)«; 18.35 »Lahko noč, gospodična«; 16.15, 21.00 »Kateri je pravi?«; 15.10, 16.00, 17.10, 18.00 »Winx club 3D (sinhro.); 19.20, 20.00, 21.50 »Trije mušketirji«; 16.40 »Winx club (sinhro.); 19.25, 21.25 »Paranormalno 3«; 19.10, 21.30 »Kužna nevarnost«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cowboys & Aliens«; AVTOBUSNI IZLET SPDT NA SLIVNICO Mladinski odsek SPDT organizira v nedeljo, 23. oktobra, avtobusni izlet na Slivnico za družine in za društvene člane. Odhod v nedeljo, 23. oktobra, ob 8. uri s Trga Oberdan in ob 8.20 izpred hotela Danev na Opčinah. Vračali se bomo po isti poti. Skupno bomo hodili slabe štiri ure, pot je lahka in primerna za vse. Povratek v Trst, je predviden med 17. in 18. uro. Informacije na tel. št. 338-4913458 (Franc), 338-5953515 (Katja) ob večernih urah ali na mladinski@spdt.org. Obvezna prijava do danes, 20. oktobra. 60-LETNIKI POZOR! Praznovali bomo na izletu 19. novembra. Za vpisnino je čas do 25. oktobra v trafiki v Dolini in pri Renatu (za Kras) na tel. št. 349-6569004. KLUB PRIJATELJSTVA prireja v četrtek, 27. oktobra, izlet v Čedad z ogledom zanimivosti mesta in v Gonars. Vpisovanje do zapolnitve mest. Informacije na tel. št. 040-225468 (Vera). Vabljeni! DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE K. FERLUGA prireja v nedeljo, 30. oktobra, tradicionalni jesenski izlet na Koroško. Obiskali bomo Celovec, Gospo Sveto, Vrbsko jezero, ob povratku pa še Radovljico. Odhod iz Milj ob 7. uri, povratek domov v večernih urah. Informacije in vpisovanja na tel. št. 040-271862 (Vesna) ali 349-6181290 (Zvezda) ob uri kosila. SPDT priredi v nedeljo, 13. novembra, martinovanje v Gorjanskem, zbirališče v večnamenski dvorani (nasproti cerkve) ob 9.30. Predviden je pohod po kraški planoti (približno 3 ure hoje), sledi družabnost ob peki kostanjev. Prijave do 10. novembra: Livio 040-220155, Katja 338-5953515 za mladinski odsek (ob večernih urah) in odborniki planinskega društva. LETNIK 1950 iz dolinske občine pozor! Obljuba dela dolg. V soboto, 12. novembra, skupinski avtobusni izlet v Brda in Dobrovo. Vpisovanje na tel. št. 338-7824792 (Sergio) in 3331157815 (Ladi). / SVET Četrtek, 20. oktobra 2011 9 a glasbena matica Glasbena matica v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem TROBILNI ANSAMBEL SLOVENSKE FILHARMONIJE koncert v sklopu mednarodnega festivala "Kogojevi dnevi" Na sporedu: Srebotnjak - Premrl, L. Kranjčan, N. First, G. F. Händel, T. Albinom, G. Gabrieli,J. Golob, C. Hazell, G. Gershwin Velika dvorana Kulturnega doma v Trstu v soboto, 22. oktobra 2010, ob 20.30 VSTOP PROST ¿i Čestitke Danes slavi gospa ZLATKA iz Nabrežine visoki jubilej. Veliko zdravja in vsega dobrega ji iz srca želi Silvia z družino. □ Obvestila GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj sporoča, da je na razpolago še nekaj prostih mest v razredih flavte (Trst, Opčine) in violine (Trst, Bazovica). Informacije na tel. št. 040418605 (tajništvo). ODBOR NO-TAV iz Trsta in s Krasa vabi danes, 20. oktobra, ob 20.30 v Kulturni dom na Proseku na srečanje z inž. Ivanom Cicconijem, sodelavcem časnika Il Fatto Quotidiano, ki bo predstavil svojo novo monografijo »Il libro nero dell' Alta Velocita« (Črna knjiga Hitre Železnice). RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal danes, 20. oktobra, ob 20. uri na svojem sedežu (Prosek 159). OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure: 26. oktobra: »Srednjeveški grad«; »Jesenske dišave in barve«; 21. in 28. oktobra: »Živalski vrt s kartonastih valjčkov«, »Sladkarija-sala«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. SKD TABOR ZA OTROKE: v petek, 21. oktobra, ob 16. uri »Ura pravljic - V knjižnici se skriva miška. Ulovimo jo!« Pripoveduje Jasmina Smotlak. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bosta v petek, 21. in v torek, 25. oktobra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redni pevski vaji. DRUŽBA ROGOS prireja v sklopu Okusov Krasa tematski vodeni ogled v botaničnem vrtu Carsiana. Obisk bo potekal v soboto, 22. oktobra, ob 15.30 in se bo osredotočil na spoznavanje rastlinskih vrst, ki se lahko uporabljajo v kuhinji. Ob zaključku bo tudi prigrizek. Info in vpis na inforogos@gmail.com ali na tel. št. 333-405 6800. DRUŠTVO UPORABNIKOV LINUXA LUGTrieste prireja predavanja v okviru »Linux Day« na osrednji tržaški univerzi v stavbi H2 v soboto, 22. oktobra, od 9. do 18 ure. Predavanja bodo na temo odprtega programa in operativnega sistema Linux. Več informacij na strani www.trieste.li-nux.it. Vabljeni! ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ BOLJUN-CA vabi v nedeljo, 23. oktobra, k sv. maši v cerkev na Pečah v dolini Glin-ščice. Ob 15. uri se bomo zbrali na trgu v Boljuncu in krenili proti cerkvici, kjer bo ob 16. uri sv. maša. Ob tej priliki bomo odnesli nazaj v dolino tudi sliko Matere božje. V primeru slabega vremena bo sv. maša v župnijski cerkvi. Vabljeni! ŠD KONTOVEL - rekreacijska sekcija organizira v nedeljo, 23. oktobra, pohod v Dolino Glinščice (približno 3 ure hoje). Zbirališče ob 9.00 pred telovadnico na Kontovelu ali ob 9.30 na parkirišču KD F. Prešeren v Boljuncu. Vabljeni člani in prijatelji. NARAVNI OBRAZNI LIFTING - SKD F. Prešeren vabi na informativno srečanje, ki bo v ponedeljek, 24. oktobra, ob 18.30 v društvenih prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Vabljeni!!! SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Deželnega in Pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 24. oktobra, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v dru- Založba Mladika in Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm vabita jutri - v petek, 21. oktobra, v Narodni dom, Ulica Filzi 14, na predstavitev esejistične knjige Vilme Purič PESNIKI POD LEČO Sodelujejo: mag. Loredana Umek, dr. Irena Novak Popov in avtorica. Začetek ob 17. uri gem sklicanju v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini. SKD PRIMOREC vabi na predstavitev tečaja balkanskih plesov v sredo, 26. oktobra, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Delavnico bo vodila Ko-viljka Marečic. KD SLOVAN s Padrič organizira tečaj slovenščine za začetnike in nadaljevalce. Informativni sestanek bo v četrtek, 27. oktobra, ob 20.30 v zadružnem domu Skala v Gropadi. Za vpis in informacije pišite na elektronsko pošto kdslovan@gmail.com ali pokličite na 349-7386823 (v večernih urah). SK DEVIN prireja »Smučarski sejem« od 2. do 13. novembra v Domu Že-lezničarskih delavcev - Nabrežina postaja: 2. in 3. novembra zbiranje opreme od 10.00 do 19.30; sejem se bo odvijal od 5. do 13. novembra: sobote in nedelje od 10.00 do 19.30, ob delavnikih od 16.00 do 19.30. MARTINOVANJE V SKD SLAVEC v Ri-cmanjih se bo odvijalo v petek, 11. novembra, od 19.30 dalje. Poskrbljeno bo za večerjo, zabavno glasbo v živo, nagradne igre in nepozabno druženje. Za informacije in prijave pokličite na 320-3729925. Rok za prijavo zapade 3. novembra. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja de-gustacijski večer z vini iz dežele Abruz-zo. Srečanje bo v petek, 4. novembra, ob 20.30 v prostorih Zadruge Dolga Krona - Dolina 528. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave www.onav.it, tel. št. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). TABORNIKI RMV sporočajo, da so se začeli tedenski sestanki. Urniki: Pro-sek - Kontovel: v KD na Proseku, ob sobotah od 14. do 15. ure, Križ - v KD na Proseku, ob sobotah od 14. do 15. ure; Salež - v društvu Rdeča zvezda, za MČ: vsako drugo soboto od 10. do 11. ure, za GG: vsako drugo sredo od 18.30 do 19.30, Dolina - v občinski telovadnici S. Klabian ob sobotah od 15. do 16. ure, Opčine - v Prosvetnem domu na Opčinah ob sobotah od 17.30 do 18.30, Trst - na Stadionu 1. maja ob sredah od 16. do 17. ure. Informacije na info@tabornikirmv.it ali 335-5316286 (Veronika). SKD PRIMOREC vabi na tečaj ustvarjalnega vozlanja »Makrame, jesensko prepletanje vrvic in čakol«, ki se bo odvijal vsak ponedeljek v mesecu novembru (7., 14., 21. in 28.) od 19. do 21. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Delavnico bo vodila Elda Jercog. Zainteresirani naj se čim prej prijavijo na tel. št. 339-6980193. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. sv. Frančiška 20, ob 17. uri: sreda, 9. novembra: Pod medvedovim dežnikom; sreda, 30. novembra: Praznično presenečenje. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! SKD PRIMOREC vabi na družabni večer »Trebče v svet« v sredo, 9. novembra, ob 20.30 v Ljudski dom v Trebče. Ogledali si bomo slike izletov v organizaciji društva v sezoni 2010/11. AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Prose-ška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 10. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 11. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 12. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 13. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Prireditve DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE - Kiljan Ferluga, vabi v petek, 21. oktobra, ob 20.30 na sedež ACLI v Miljah, Ul. Frausin 9, na gledališko predstavo »Ma me prou provociraste« (produkcija SSG). Vstop prost! SKD SLAVEC RICMANJE - LOG vabi v petek, 21. oktobra, ob 20.30 na ogled predstave »Umor na plaži« v izvedbi dramske skupine SKD Lipa iz Bazovice. Režija Adrijan Rustja. ZALOŽBA MLADIKA in Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm vabita v petek, 21. oktobra, v Narodni dom, Ul. Filzi 14, na predstavitev esejistične knjige Vilme Purič »Pesniki pod lečo«. Sodelujejo: mag. Loredana Umek, dr. Irena Novak Popov in avtorica Vilma Purič. Začetek ob 17. uri. ŽUPNIJA SV. JAKOBA V TRSTU IN SLOVENSKA PROSVETA prirejata koncert sakralne glasbe, ki bo v soboto, 22. oktobra, ob 20. uri. Oblikovali ga bodo Matjaž Zobec - orgle, Dana Fur-lani - sopran, Aldo Žerjal - bas, trio Ma-RoSa, ki ga sestavljajo Marco Bernini -oboa I, Salvatore Perri - oboa II in Rossana Lonza - angleški rog. Vabljeni! BAMBIČEVA GALERIJA vabi v soboto, 22. oktobra, ob 20.30 na odprtje likovne razstave in predstavitev monografskega kataloga Anice Pahor »Sledi življenja«. Predstavitev: mojster Leonardo Calvo. Glasba: harmonikar Aleksander Ipavec. Razstava bo odprta do 13. novembra. SKD PRIMOREC v sodelovanju z SSG vabi na ogled gledališke predstave »Ma me prou provociraste...«, režija Adrijan Rustja, nastopata Minu Kju-der in Adrijan Rustja v soboto, 22. oktobra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. SPDT vabi v soboto, 22. oktobra, ob 17. uri na otvoritev razstave »Življenje pod Triglavom« v konferenčno-razstavni dvorani NŠK v Narodnem domu, Ul. Filzi 14. Razstavo je pripravila Planinska zveza Slovenije v sodelovanju s Slovenskim planinskim muzejem. Glasbena kulisa: ženska pevska skupina Stu ledi. Ob 18. uri v Veliki dvorani Narodnega doma projekcija igrano-do-kumentarnega filma »Sfinga«. DOM JAKOBA UKMARJA v Škednju vabi na proslavo ob 80-letnici govora gospoda Jakoba Ukmarja. Prireditev bo v nedeljo, 23. oktobra, v cerkvi v Škednju ob 17. uri. Govorila bosta dr. Tomaž Simčič in časnikar Saša Rudolf. Nastopil bo pevski zbor Hrast iz Doberdoba pod vodstvom Hilarija La-vrenčiča. Prijazno vabljeni! KRUT v sodelovanju z Društvom slovenskih Upokojencev v Trstu in Društvom slovenskih Upokojencev za Goriško vabi na koncertno predstavo »Starosta mali princ«, ki bo v nedeljo, 23. oktobra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici. Nastopajo MoPZ »Ciril Kosmač« iz Kopra, ŽePZ DSU za Goriško, MoPZ Fran Venturini, MoPZ Šempeter in kot gost Pevski zbor »Tončka Čok«. RAZSTAVA v KD Ivan Grbec, Ške-denjska ul. 124, »Skrinja naših korenin«. Odprtje razstave novih originalov zimske škedenjske noše v nedeljo, 23. oktobra, ob 18.30. Gostje večera mentorica tečajev tržaških noš Marta Košuta ter pevke in plesalci folklorne skupine KD Kraški šopek iz Sežane. SKD IGO GRUDEN vabi na proslavo 60-letnice Kulturnega doma v Na-brežini v nedeljo, 23. oktobra, ob 17. uri priložnostni nagovor Igor Tuta, predstava »Moda iz baula« v izvedbi Društva žena iz Prvačine, glasbeni okvir Janko in Valentina Zorn s pevko Lauro Budal. Vabljeni! SKD SLOVENEC vabi v nedeljo, 23. oktobra, ob 17.30 v Srenjsko hišo v Boršt na ogled igre »Čiren čaj in juha kokos pokos kvak kvak« v izvedbi osnovnošolske skupine SDD Jaka Što-ka Prosek Kontovel, avtor Feri Lainš-ček, režija Nicole Starc. SKD TABOR - OPENSKA GLASBENA SREČANJA sezona 2011/12 v nedeljo, 23. oktobra, ob 18. uri v sodelovanju z društvom Nuova Accademia iz Trsta »Pogovor s klavirjem«, izvaja pianist Antonio Vilardi. Na sporedu: Nicola Piovano, Luis Bacalov, Kurt Cobain in Antonio Vilardi. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Slovensko stalno gledališče v okviru pobude »Vabilo k abonmaju« vabita v ponedeljek, 24. oktobra, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3 na srečanje z gledališčniki SSG in na ogled predstave »Ma me prou provo-ciraste ...« Začetek ob 20.30. SKD F. PREŠEREN BOLJUNEC v sodelovanju z SSG-jem, vabi na ogled gledališke predstave »Ma me prou provociraste...«, režija Adrijan Rust-ja, nastopata Minu Kjuder in Adrijan Rustja, v soboto, 29. oktobra, ob 20.30 v društvenih prostorih Občinskega Gledališča v Boljuncu. MOSP IN SLOVENSKI KULTURNI KLUB razpisujeta literarni, likovni in fotografski natečaj za mlade od 14. do 25. leta starosti. Tema in tehnika sta prosti, kot vodilo pa ponujata verze letošnjega Prešernovega nagrajenca, Miroslava Košute: »Kaj pa jadra šepetajo, kadar veter jih napenja? Srečna so, da se začenja nova pot.« Prispevki morajo biti opremljeni s psevdonimom, podatki pa priloženi v zapečateni kuverti in izročeni ali poslani na Skk-MOSP - Natečaj, Ul. Donizetti št. 3 (TS), do ponedeljka, 14. novembra. S Mali oglasi 45-LETNA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica, prodajalka ali pomočnica v gostinstvu. Kličite tel. št. 348-5534270. DEKLE z dokončano višjo šolo pomaga pri pisanju nalog osnovnošolcem v nabrežinski občini. Tel. št.: 3394723750. DVOSOBNO STANOVANJE v Štivanu, delno opremljeno, klimatizirano, dajem v najem za 400,00 evrov mesečno plus stroški za čistočo in ogrevanje. Tel. št.: 348-4462664. GOSPA išče delo kot negovalka starejših oseb. Tel. št: 338-1581230. IZGUBLJENA OČALA: v nedeljo, 16. oktobra, je nekdo v gledališču F. Prešeren v Boljuncu izgubil očala (plastičen rožnato-prozoren okvir, znamka Ray Ban). Lastnik naj pokliče na tel. št. 339-5901531. IŠČEMO stanovanje - hišo v najem v Dolini. Tel. št.: 340-8407033. NA PADRIČAH se je izgubil črno/sivi tigrasti muc, z belimi tačkami in belim smrčkom. Če ga je kdo opazil, naj prosim javi na: 348-0605063 PODARIM LJUBITELJICI ROČNIH DEL revije v italijanskem, hrvaškem in slovenskem jeziku. Telefonirati od 20. do 21. ure na št. 040-820630. PODARIM LJUBITELJU NARAVE gin-ko biloba drevo visoko 2,5 m v vazi. Telefonirati od 20. do 21. ure na št. 040-820630. POMAGAM pri učenju in pisanju nalog učencem in dijakom vseh stopenj. Tel. št.: 340-4099209. PRODAM žago cirkularko model belia v odličnem stanju. Tel. št.: 040-226225 ali 335-816889 (ob uri obedov). PRODAM avto volkswagen, bele barve, letnik '98, 1.400 cc, prevoženih 96.000 km, klima, radio cd, vedno v garaži. Tel. št.: 338-5725366. PRODAM dvosobno stanovanje v Ro-diku (Kozina), z opremo oz. po dogovoru. Stanovanje ima balkon, nova pvc okna, lončeno peč in klimo. Stanovanju pripada še manjša klet ter parkirišče, kjer se lahko parkirata 2 vozili. Tv, telefon in internet. Cena: 67.000 evrov. Telefon: 0038651386397. PRODAM MLADIČA zlatega prinašal-ca (golden retriever) z rodovnikom in microchipom. Cena 700,00 evrov. Telefonirati ob uri kosila na tel. št. 334-8838689. PRODAM stroj za obiranje oljk coima po polovični ceni. Tel. št.: 3337264018. STANOVANJE NA OPČINAH prodam, sončno in razgledno v 4. nadstropju, 100 kv.m., dve spalnici, dve kopalnici, samostojno ogrevanje, pokrito parkirišče. Tel. 334-6390079. HI Osmice ö Poslovni oglasi GOSTILNO UGODNO ODDAM V NAJEM na Komenskem Krasu. Tel. 00386 31 474966 DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki št. 18. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. št.: 040-291498. MARIO PAHOR je odprl osmico v Jamljah. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 0481419956. OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matorci št. 5. Tel. 040-229270. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Jadranu v Ri-cmanjih št. 175. Tel. št. 040-820223. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež št. 46. Nudimo domače dobrote. Tel. št. 040-229439. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Prispevki DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju št. 269. Tel. št. 3403814906. Toplo vabljeni! Ob 10. obletnici smrti dragega moža Bogdana Družine daruje žena Olga 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Boršta in Za-brežca. V spomin na skladatelja in dirigenta Ignacija Oto darujeta Ana Ciani iz Kontovela in Olga Bandelj iz Doline 50,00 evrov za novo ogrevanje cerkve Sv. Urha v Dolini in 50,00 evrov za SKD Valentin Vodnik. Ob memorialu Ljudmile Škabar daruje sin Emil z družino 50,00 evrov za balinarsko sekcijo Kraški dom. Ob memorialu Ljudmile Škabar daruje sin Walter z družino 50,00 evrov za balinarsko sekcijo Kraški dom. Namesto cvetja na grob Darjota Ber-sende darujeta Marija in Edvin (Krmenka) 30,00 evrov za nogometno sekcijo Breg. V spomin na Giuseppeja Maura darujeta Bruno in Meri Žerjal 25,00 evrov za SKD F. Prešeren - Boljunec. Namesto cvetja na grob prijatelja Giuseppeja Maura daruje Majda z družino 25,00 evrov za SKD F. Prešeren - Boljunec. V spomin na dragega moža Ernesta Forausa daruje žena Alma 50,00 evrov za Sekcijo VZPI - ANPI Dolina, Mačkolje, Prebeneg. V spomin na Giuseppeja Maura darujeta Sergio in Marinka 30,00 evrov za AŠD Breg. ZAHVALA Mario Marsič Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi našega dragega. Posebna zahvala g. župniku Dušanu Jakominu in Pihalnemu orkestru Ricmanje. Svojci Trst, Gorica, Adelaide, 20. oktobra 2011 20.10.2010 VEDNO Z NAMI 20.10.2011 Ada Paušner Družina Nabrežina, 20. oktobra 2011 Pogrebno podjetje Alabarda 10 Četrtek, 20. oktobra 2011 TRST / TRŽAŠKA KNJIGARNA - Zabavno in poučno srečanje ob ječmenovi kavi z Emilijo Pavlič Gospa Emilija kot gorski tolmun kuharskih nasvetov Predstavitev knjige Mamica, nauči me kuhati - Poslušalkam postregla s presenetljivimi nauki Včerajšnje srečanje Na kavi s knjigo, ki vsako sredo zjutraj poteka v prostorih Tržaške knjigarne, je bilo še posebej zabavno in poučno. Zelo številno občinstvo je lahko spoznalo kuharico Emilijo Pavlič, Koprčanko, ki nas je očarala s svojo primorsko prisrčnostjo, kuharskim znanjem, duhovitostjo, neposrednostjo ... Gospa Emilija namreč govori tako očarljivo in hitro, da si tudi kuharski neuki želijo pridobiti kuharsko znanje, saj nas njena ljudska in kuharska modrost čisto prevzameta. Rdeča nit jutranje matineje je bila pred letom dni izdana knjiga Mamica, nauči me kuhati, ki je polna nasvetov, kako zdravo živeti z živo hrano, ki raste okrog nas. V knjigi nas njena avtorica vodi skozi letne čase in z njo potujemo skozi presenetljivo pestrost, ki nam jo v vsakem mesecu ponuja bogato obložena miza narave. Vendar pa srečanje ni ponudilo le predstavitve knjige, Emilija Pavlič nas je "zasula" s številnimi koristnimi nasveti, brez dlake na jeziku pa je tudi dodala nekaj krepkih na račun naše kuhe in prehrane. Še prej pa nam je gostja postregla z ječmenovo kavo, ki jo, kot je dejala, pre-malokrat vidimo na naših mizah. Občinstvo je med Emilijinim nastopom med drugim lahko tudi razumelo, da Emilija nikakor ni naklonjena čokoladi. Te po njenem mnenju otroci sploh ne bi smeli uživati, saj je poživilo, tako kot kava, čaj. Gostja nam je povedala, da je njena teta v Trstu govorila, da je čokolada za soldate, vojake. Podobnih anekdot iz družinske zakladnice smo slišali veliko, za marsikoga pa je novost tudi Emilijino načelo, da je treba vroče jedi zalivati z vročim, mrzle pa z mrzlim. Tudi načelo, da skorajda vse jedi lahko postavimo v hladno pečico in šele nato nastavimo želeno temperaturo, je presenetilo marsikatero gospodinjo. Iz prve roke smo lahko izvedeli tudi, kako pripraviti dober kruh. Skrivnost dobrega kruha po Emilijinem receptu tiči v tem, da je moko treba vedno prese-jati in zaliti s toplo ali vročo vodo, kvas pa dodamo čisto na koncu. Pa še to: bela moka je po mnenju Emilije "passe": za dobro počutje in lep izgled je treba uporabljati črno ali polbelo moko. Veliko je bilo povedanega tudi o namakanju stročnic in žitaric ter o shranjevanju živil. Ste vedeli, da so domača živila v zamrzoval- Gostja postregla tudi z anekdotami iz družinske zakladnice kroma niku lahko le mesec dni? To trditev je Emilija utemeljila z argumentom, da doma ne uporabljamo konzervansov, kar pa vsekakor ne velja za industrijsko pridelano hrano, ki ima rok trajanja v zamrzovalniku leto dni in več. Gostja sredinega srečanja Na kavi s knjigo je obdelala še mnoge druge teme, tudi tisto, ki obravnava pripravo zelenjave. To je še posebej težko pripravljati otrokom, ki vedno vihajo nos nad zelenjavnimi jedmi. V kuharskem priročniku Pavličeve je podrobneje predstavljena tudi priprava okusne zelenjave, ob vsem tem pa je izrednega pomena, da se je sezonska zelenjava, je povedala avtorica knjige. Jutranja urica z gostjo se je hitro iztekla, a Emilija, ki je kot gorski tolmun, se ni ustavila, pa tudi obiskovalci je niso ustavili. Emilija se je z vso vnemo posvetila obiskovalkam, ki so jo poslušale z odprtimi usti. Ko smo mi odhajali, je bila Emilija še vedno zatopljena v svoje kuharske nasvete, ki bodo prav prišli marsikateri mladi mamici, ki zaradi čistega miru v hiši otrokom kuhajo samo tisto, kar oni hočejo. Emilija Pavlič pa meni, da to ni prav, otroci morajo jesti tisto, kar jim skuhamo, torej sezonsko in domačo hrano ... (sč) ZTT - Predstavitev knjige Aceta Mermolje V izpostavljeni legi jutri v Tržaški knjigarni »V izpostavljeni legi morda prej izmeriš sebe in druge,« pravi Ace Mer-molja, poklicni Slovenec - kot sam sebi pravi - pesnik, časnikar, že več desetletij prisoten na sceni zamejskih kulturnih in političnih ustanov. Mermolja opazuje svet in življenje Slovencev v Italiji od znotraj, od zunaj, z vseh možnih zornih kotov, predvsem pa s svojega. To je zorni kot človeka, ki dnevno sledi dogajanju, živi ob njem, ga spremlja, analizira in komentira. Mermolja že dolga leta tedensko objavlja svoja razmišljanja v kolumnah Primorskega dnevnika. Knjiga V izpostavljeni legi, Prostor in čas Slovencev v Italiji (1996-2011) zaobjema 15 let kritičnih zapisov in hkrati 15 let življenja v našem prostoru: od prelomnega leta 1996 do danes. Izid knjige je pomemben dogodek, kajti avtor v njej pripoveduje zgodbo naše skupnosti. Kolumne so zapis o našem delu, ki premore tudi analizo različnih kriz in dilem, ki se ciklično pojavljajo v našem življenju. Knjiga lahko služi kot odlično izhodišče ter spodbudo za nadaljnje refleksije in razprave. Knjiga je izšla v sodelovanju z Zadrugo Primorski dnevnik in s podporo Slovenske kulturno gospodarske zveze. Prvič jo bodo predstavili v Tržaški knjigarni jutri ob 11. uri. Na predstavitvi bodo ob avtorju spregovorili senatorka Tamara Blažina, predsednik SKGZ Rudi Pavšič, predsednik Zadruge Primorski dnevnik Jurij Kufersin in odgovorni urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič. Studio D: od dne osteoporoze do srečanja s Simčičem Današnje, četrtkovo radijsko druženje z oddajo Studio D (Radio Trst A, ob 11.uri) bo zaobjelo tako rekoč celoten spektrum človeškega telesa: od brezhibnega zdravja, ki je seveda predpostavka vsakršnega športnega podviga pa do krhkosti kosti, zdravstvene težave, ki lahko močno otežkoči vsakdanje življenje. V prvi uri druženja se bo Elena Legiša poglobila ravno v kronično krhkost kosti ali osteoporozo, zdravstveno težavo, ki gotovo ni le domena starejše generacije, kot zmotno mislimo. Vseživljenjska pre-vencija je obveza za zdravo prehajanje iz enega življenjskega obdobja v drugo. Če lahko že od zgodnje mladosti računamo na dovolj kalcija in vitamina D, bodo naše kosti še dolgo močne. 20. oktober je svetovni dan osteoporoze in letošnji poteka pod geslom ,,Imejmo radi svoje kosti '' . Tej temi bo posvečen prvi del oddaje Studio D, gostja ob 11.15 bo specialist fiziater dr. Maja Kozlevčar Živec. Od šibkosti kosti do skrajno psihofizično pripravljenega telesa športnih agonistov, npr. briljantne posadke Esimita, ki je tudi letos zmagala na Bar-colani. Duša Esimita, podjetnik in jadralec Igor Simčič bo danes v nadaljevanju oddaje (ob 12. uri, v studiu Vida Valenčič) spregovoril o svoji življenjski poti, svojih načrtih in vizijah. Njegova jadrnica Esimit Europa 2 ni le ena najhitrejših jadrnic na svetu, pač pa simbol širšega projekta, jadrnica postane tako lahko tudi simbol evropske celine in sredstvo za povezovanje med državami. Projekt je že zdavnaj presegel slovenske in evropske meje. Partnersko povezovanje z ruskim velikanom Gazprom je pripeljalo Esimit med najhitrejše jadrnice na svetu z vrhunsko posadko in evropsko zastavo na krmi. Igor Simčič bo spregovoril ravno v dneh, ko se jadrnica Esimit Europa 2 na Malti pripravlja na zahtevno večdnevno regato Rolex Middle Sea Race. ZGONIK in BRIŠČIKI - Ob predstavitvi letošnjega Galebovega šolskega dnevnika Barve so pomembne tudi v prehrani Delavnica zdrave prehrane na zgoniški osnovni šoli - Za starše pa v Domu Briščiki predavanje dietologov o šolskem jedilniku in zdravi prehrani za otroke 16. oktobra 1945 so v okviru Združenih narodov ustanovili svetovno organizacijo za hrano in kmetijstvo FAO, zato na ta dan praznujemo povsod svetovni dan hrane. Slednjega so v torek dopoldne obeležili tudi na osnovni šoli 1. maj 1945 v Zgoniku. Učence je obiskala urednica Galebovega šolskega dnevnika Alina Carli, ki jim je najprej obrazložila, katera hrana je zdrava in katera ni. Otroke je posvarila, naj vsaj petkrat na dan sežejo po sadju in zelenjavi, ter jim pripovedovala o sladkorju, ki v veliki meri škodi zdravju. Nato je učencem razdelila trdo kuhana jajca, iz katerih je s korenčki, rdečimi paprikami in bučnimi semeni vsak izdelal svojo kokoško po receptu iz slikanice Škrobek kuha, ki jo izdaja Galeb. Letošnji Galebov šolski dnevnik, ki ga je urednica na prav poseben način predstavila, je posvečen ravno zdravi prehrani, zato so pri vseh šolskih predmetih otroci obravnavali to temo. V ponedeljek so vsi skupaj sestavili prehrambno piramido, izdelali so papirnato sadje in zelenjavo, ki visijo sedaj v šolski jedilnici. Sami so izvedli anketo o hrani, pri kateri so sovrstnike spraševali, kaj najraje jedo, česa pa ne, kaj pijejo, koliko krat na dan jedo, katero sadje in zelenjava jim je najbolj všeč, kaj jedo za zajtrk ali kaj pa najpogosteje za malico v šoli. Pri matematiki pa bodo v prihodnjih dneh narisali še graf, seveda ko bodo zbrali odgovore vseh sošolcev. Svetovni dan hrane in letošnji Galebov dnevnik sta bili dobri priložnosti, da so se osnovnošolci naučili tudi pravilnih slovenskih izrazov za »fetino« ali »patati- Otroci so se dopoldne preizkusili tudi v kuhanju ne« in katera so pravila za najprimerneje obloženo mizo. Popoldan je bil namenjen staršem. Občina Zgonik in Občina Repentabor sta v sodelovanju s KRD Dom Briščiki priredili srečanje Šolski jedilnik in zdrava prehrana za otroke z dietologi tržaškega Zdravstvenega podjetja Tiziano Longo in Giuliom Baroccom. Barocco je poslušalcem kroma v glavnih obrisih predstavil, kako nekateri izdelki za otroke, ki jih najdemo v trgovinah, »niso ravno to, kar si predstavljamo.« Mleko, sir ali slaščice z raznimi kremami so na primer povečini umetno sestavljeni, saj jajc ali mleka še zdaleč ne vsebujejo, zelo bogati pa so s sladkorji, ki otrokom povzročajo celo odvisnost, vznemirjajo jih, tako da se naposled s težavo koncentrirajo. Longova, ki je med drugim sestavila šolski jedilnik tako v zgoniški kot v repenski šoli (slednji imata namreč skupno kuhinjo), je številnim staršem v dvorani Doma Briščiki spregovorila o najpogostejših napakah v prehranjevanju in pravilnemu doziranju hrane v določenih obrokih. Predvsem otroci bi morali jesti vsak dan hrano iz vseh skupin prehrambne piramide (žitarice in korenčnice, zelenjava in sadje, mleko in mlečni izdelki, meso in ribe, sladkorji), obroki pa morajo seveda biti primerni in ne prekomerni. Najboljše je, da naši otroci jedo petkrat na dan, in sicer zajtrk, ki je zelo pomemben za delovanje možganov in izboljša učinkovitost posameznika, jutranjo malico, kosilo, popoldansko malico in večerjo. Za zdravo življenje pa je nujno potrebna tudi telesna dejavnost. Otroci v otroških vrtcih in osnovnih šolah porabijo povprečno 1550 oziroma 1900 kiloka-lorij dnevno, ki pa morajo biti pravilno razporejene po obrokih. Kot je že v dopoldanskih urah povedala urednica Carlijeva, je popoldne potrdila tudi Longova: otroci morajo jesti zelenjavo in sadje petkrat dnevno. Pri tem je najlažje, če vsakokrat zamenjamo barvo sadja ali zelenjave, na ta način lahko telo pridobi vse snovi, ki jih potrebuje. Ob tem je še podčrtala, da je za otroke pomembno, da obroke sestavljajo jedi različnih barv, saj tako otroci jedo bolj veselo. Poskrbljeno je bilo tudi za najmlajše, ki so z dvema vzgojiteljicama ustvarjali v delavnici medtem, ko so starši pridno poslušali predavatelja. (and) / TRST Četrtek, 20. oktobra 2011 1 1 rim - Na Kvirinalu priznanje iz rok predsednika Napolitana Anna Illy vitezinja dela, Nastja Slavec praporščakinja Za mačkoljansko odličnjakinjo je bila to naporna, a zelo lepa izkušnja Med skupno 50 novimi vitezi in praporščaki dela, ki so včeraj dopoldne na rimskem Kvirinalu prejeli priznanja oz. imenovanja iz rok predsednika republike Gior-gia Napolitana, sta tudi Tržačanki. Ena je bolj znana, saj je v preteklosti zasedala pomembna mesta v tržaškem gospodarstvu: gre za Anno Illy, ki je med leti 2001 in 2004 bila predsednica tržaških industrijcev, še prej podpredsednica uprave družbe Illycaffe, katere je danes častna predsednica. Skupaj z Illyjevo, ki jo je predsednik Napolitano imenoval za vitezinjo dela, pa je priznanje prejela njena veliko mlajša so-meščanka, ki je pripadnica slovenske narodne skupnosti: gre za Nastjo Slavec iz Mačkolj, ki je na letošnjem državnem izpi- Predsednik Giorgio Napolitano je za vitezinjo dela razglasil Anno Illy (levo), za praporščakinjo dela pa Nastjo Slavec (desno) tiskovni urad kvirinala in kroma tu na Humanističnem in družbeno-eko-nomskem liceju Antona Martina Slomška dosegla najvišjo možno oceno, 100/100 s pohvalo, pri čemer ji je izpitna komisija izrazila priznanje za uspeh tudi tako, da ji je zaploskala. Nastjo smo včeraj pozno popoldne »ulovili« s pomočjo telefona v vlaku, s katerim se je peljala proti domu. Čeprav naporna, je bila to zelo lepa izkušnja, nam je zaupala v krajšem pogovoru. V Rim je pripotovala že v ponedeljek, kjer je z drugimi 24 vrstniki iz vse Italije, ki so se odlikovali na maturi, obiskala sedež državne radiote-levizije RAI, medtem ko so se v torek mudili v palači Madama, ki je sedež italijanskega senata in kjer jih je sprejel predsednik se- natne zbornice Renato Schifani, zvečer pa na slovesni večerji s predsednikom italijanske zveze vitezov dela Benitom Benedini-jem. Včeraj pa, kot že rečeno, je na slovesnosti na Kvirinalu, ki se je je udeležil tudi njen oče Branko, iz rok predsednika Napolitana prejela priznanje praporščakinje dela. Slovesnost je bila zanjo vznemirljiva, saj so se je udeležili najvišji predstavniki oblasti in gospodarstva, drugače pa je v teh dneh imela priložnost spoznati vrstnike iz vse Italije, med katerimi je bila tudi druga manjšinska predstavnica, južnotirolska odlič-njakinja Ines Unterfrauner, ki je z odliko ma-turirala na državnem znanstvenem liceju v Bocnu. Naj omenimo, da sta iz naše dežele prihajala še druga dva praporščaka dela: Miljčan Diego Babuder, ki pa je maturiral na tehničnem letalskem zavodu Baracca v Forliju, in Videmčanka Caterina Chiopris, ki je z odliko maturirala na evropskem klasičnem liceju Uccellis v Vidmu. (iž) taborniki rmv - Preteklo nedeljo Kolesarski izlet od Ricmanj do Sv. Jakoba in nazaj V nedeljo, 16. oktobra, so taborniki RMV organizirali kolesarski izlet za najstnike (gozdovnice in goz-dovnike ter popotnike in popotnice) ter starejše člane organizacije - grče. Zbrali so se v Ricmanjah, od koder so se po kolesarski poti Cottur spustili do mesta. Pri Sv. Jakobu so se peš podali na ogled stavbe, kjer je sedež Primorskega dnevnika in kjer se vodstvo tabornikov zbira na tedenskih sestankih. S Pončane v šentjakobskem rajonu so se nato počasi povzpeli po kolesarski progi vse do Drage in še dlje do Kozine, kjer se kolesarska pot zaključi. Kolesarska pot poteka deloma po trasi železnice, ki je od leta 1887 do 1959 povezovala postajo Trst/pri Sv. Andreju s tisto v Hrpeljah. Taborniki so se tako peljali nad doline Glin-ščice, na pobočju hriba Stena, preko devetih železniških čuvajnic in dveh železniških postaj, med katerimi je zelo dobro vidna tista pri Borštu - Za-brežcu. Na poti je ostalo še pet predorov, viadukti in del strukturnih mostov. Del proge med Sv. Jakobom in Ju-dovcem je asfaltiran, naslednji del pa je bela cesta. Proga je poimenovana po Giordanu Cotturju, ki je bil trikrat tretji na kolesarski dirki po Italiji in je bil zmagovalec tržaške etape leta 1947. Kljub burji in nekoliko hladnejšim temperaturam so vsi prikolesari-li do konca kolesarske poti in se potem spustili nazaj v Ricmanje, kjer so jih pričakali starši in rodov kombi. Življenje, ki preseneča Življenje, ki preseneča, je geslo, ki bo v delovnem letu 2011/12 povezalo niz srečanj, namenjenih mladim. Gre za nadaljevanje pobude, ki je v 2010/11 potekala od januarja do junija pod geslom Etika in prihodnost. Njen namen je, da se mladi v luči občečlove-škega in krščanskega humanizma soočijo z aktualnimi vprašanji sodobnega sveta, in to tako v medsebojni dialektiki kot v dialektiki s priznanimi strokovnjaki in pričevalci. Če se je lani od januarja do maja zvrstilo šest srečanj, in sicer na temo evropske civilizacije, filmske umetnosti, vloge družine, vloge politike ter soočenja z islamom, je letos v skladu z željami, ki so bile iznesene na junijskem sklepnem srečanju, na programu osem srečanj, ki se bodo dotaknila naslednjih področij: vznemirljivih vidikov biblije, likovne umetnosti (s posebnim ozirom na sakralno), etičnega odnosa do narave, družinskega življenja (v prvi vrsti problematike otrok), sakralnega in profanega v kinematografiji, dilem sodobne bioetike in medicine, etičnega pristopa do politike ter vprašanj sodobnega časnikarstva. Vsa srečanja bodo uvedli gostje, strokovnjaki na svojem področju, vendar bodo glavno besedo na njih imeli mladi, ki si bodo lahko izmenjali mnenja, izkušnje, poglede. Potekala bodo v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 (ob 18. uri), okvirno enkrat na mesec ob petkih vse tja do maja. Z vsebinskega vidika bo zanje tudi letos skrbel odbor pod mentorstvom prof. dr. Edija Kovača, filozofa, teologa in pisatelja, predavatelja na univerzah v Ljubljani in Toulousu, z organizacijskega vidika pa Slovenska prosveta, Zveza cerkvenih pevskih zborov ter MOSP. Prvo letošnje srečanje bo v petek, 21. oktobra, ob 18. uri. Uvedel ga bo prof. dr. Edi Kovač, in sicer na temo Biblija, ki ti ne pusti spati. Na njen so dobrodošli vsi mladi, ki jih tematika zanima. (žč) izlet - 50-letniki s Krasa Veliko slavje na Koroškem Štirideset Abrahamovcev na potepu - Ob dobri družbi, dobri hrani, petju in plesu še veliko nepozabnih doživetij V zgodnji jutranji jesensko-poletni sapici smo se 50-letniki s Krasa odpeljali na izlet v prelepo zeleno Koroško. Naša družba je štela kar štirideset udeležencev od de-vinsko-nabrežinske občine preko Križa, Pro-seka, Kontovela, Opčin, Banov, Trebč, Gro-pade, Padrič, Bazovice in vse tja do Repna in Zgonika. Na avtobusu smo si vsi pripeli na majice pisane značke z rdečim trakcem, ki so še bolj slovesno obeležile slavnostni dan. Mnogi izmed nas se že dolgo nismo videli, zato smo najprej zrli drug v drugega, se počasi prepoznavali, šele nato se zadovoljno objeli in pozdravili. Radostno smo obujali stare šolske spomine. Ob prijetnem kramljanju smo kmalu dospeli v Ljubljano, kjer se nam je pridružil mladi vodič Miha. Orisal nam je bogat program in nas ves dan vodil po idilični naravi ter potešil našo radovednost. Za trenutek smo pozabili na fre-netično življenje, ki nas obdaja in se brezbrižno predali umirjenosti, prijateljskemu razpoloženju in uživanju. Pot smo nadaljevali proti Slovenj Gradcu. Prvi daljši postanek je bil v Trobljah v pivovarni HumanFish oz. Človeška ribica. Lastnik je Avstralec, ki je leta 2008 odprl pivovarno in s tem želel predstaviti Sloveniji čim več vrst in okusov piva z vsega sveta. Tu so nam postregli z »grumpo-vim« namazom in domačim rženim kruhom, zraven pa je prijala še degustacija an-gleško-svetlega piva, irskega rdečega in irskega kremno-temnega piva. Njihovo pivo je manj poznano, a vseeno okusno in naravno, saj ni ne pasterizirano ne filtrirano in ne vsebuje kemikalij. Spoznali smo celoten proces varjenja piva, se sprehodili po pivovarski kuhinji in kleti, kjer se pivo stara in zori. Od tu smo nadaljevali vožnjo do Jav-nika pri Ožboltu, kjer so nas gostoljubni flo-sarji sprejeli v pristanu ob Dravi, v domovini dravskih splavarjev Šarman. Ko smo prispeli, nas je kormoniš Franjo z veselim nagovorom pozdravil in popeljal v svet flo-sarjev, ki so nekoč krmarili po reki Dravi in prevažali velike količine lesa do Beograda. Preden smo stopili na splav (iz hlodov narejeno plovilo), so nas za dobrodošlico pogostili s kruhom in soljo ter domačim žganjem, šele nato se je pričela plov-ba-splavarjenje s predstavitvijo pomena splavarstva. S tem bi radi ohranili izročilo, ki so jim ga pustili njihovi predniki. Flo-sarski muzikantje so nas zabavali s pevskim, glasbenim in prikupnim animacijskim programom. Topli sončni žarki, mirna in varna plovba polna doživetij, so nas pozi-bavali v brezskrbnem uživanju naravne lepote. V veselem razpoloženju nam je teknila obilna flosarska malica - golaž, polenta z grumpi in domač kruh, pa tudi cvička ni manjkalo. Celo naša organizatorka je doživela flosarski krst in sprejem v flosarski ceh. Med obredom so se zvrstile šale in potegavščine, ki so prešle v razigrani smeh, veselje in dobro voljo. Preden smo se poslovili, smo se okrepčali z dobro flosarsko ka-vico, nato pa še zaplesali, da se je še Drava zatresla in pripluli do pristanka. Ogledali smo si zanimiv splavarski muzej, ki priča o trdem delu splavarjev. Pot nas je vodila dalje do starodavnega mesta Slovenj Gradec, ki leži v kotlini med Pohorjem in Uršljo goro. Bogata pre- teklost mesta je povezana s Starim trgom, kjer je že v antični dobi obstajala pomembna rimska naselbina Colatio in je svoj vrhunec doživela v srednjem veku, iz katerega se je ohranilo mestno jedro z gotsko cerkvijo, posvečeno ogrski princesi sv. Elizabeti, za-ščitnici revežev in beračev, ki ima razkošno baročne mojstrovine in manjšo gotsko špi-talsko cerkev sv. Duha. Na robu mestnega jedra smo si ogledali tudi graščino Roten-turn, ki je ravno tako srednjeveško zasnovana. Danes sta tukaj sedeža uprave mestne občine in županstva. Enkraten izlet smo sklenili z družabnostjo v gostilni na kmetiji Rogina, v Podgorju pri Slovenj Gradcu. Okusili smo koroške kulinarične specialitete in se posladkali z domačo sladico. Praznovanje se je nadaljevalo ob razposajeni druščini, petju in plesu. Posebna zahvala gre neutrudljivima harmonikarjema Alenu Fabjanu in Igorju Kanteju, ki sta nas razveseljevala z glasbenimi trenutki vse do povratka v Trst in organizatorki Nives Guštin za izvedbo izleta ter njenemu sodelavcu Dariu Škabarju. Polni nepozabnih vtisov smo se vrnili domov z obljubo, da se ponovno srečamo pred koncem leta in obudimo spomine današnjega dne preko fotografij. (MS) Rus Stakulov dobitnik nagrade Marizza Na konservatoriju Tartini so pretekli konec tedna potekale avdicije za 15. mednarodno klavirsko nagrado Stefano Marizza, ki je namenjena mladim pianistom, ki so diplomirali ali pa tudi ne, in ki imajo od 16. do 27. let. Tekmovanja se je udeležilo tudi letos veliko pianistov iz Italije, Slovenije, Avstrije, Nemčije, Rusije, Madžarske, Južne Koreje, Japonske in Kitajske. Letošnji zmagovalec je ruski prijatelj Andrey Stukalov, posebno nagrado pa bodo prejeli še Tržičan Dimitri Candoni, južna Ko-rejka Hayoung Jeong in Slovenec Davorin Mori. Sinoči so jih nagradili na slovesnosti na konservatori-ju Tartini, kjer so nagrajenci tudi nastopili. Koncertna revija Starosta mali princ Krožek Krut, Zveza slovenskih kulturnih društev in Društvi slovenskih upokojencev za Tržaško in za Goriško vabijo v nedeljo, 23. oktobra, ob 17. uri v Kulturni dom v Gorici na koncertno revijo Starosta mali princ. Glasbeni dogodek bodo oblikovali ŽPZ Društva slovenskih upokojencev za Goriško, MoPZ Fran Venturini od Domja, MoPZ Ciril Kosmač iz Kopra, MoPZ Šempeter pri Gorici. Gost večera bodo mladi pevci zbora Tončka Čok iz Lo-njerja, ki ga vodi mladi Manuel Purger. W V •• I v v* Tečaji arabščine Italijansko-arabsko združenje Addi-wan prireja brezplačne tečaje arabščine in spoznavanja arabske kulture. Prvo srečanje je bilo v torek v Ul. sv. Frančiška 2 (2. nadstropje), na sedežu centra za prostovoljno delo. Več informacij pa je na voljo na tel.348/7736593 oz. 346/0871304. 12 Četrtek, 20. oktobra 2011 KULTURA / ljubljana - Cankarjev dom Shen Wei in njegova svojstvena plesna govorica Njegov newyorški ansambel je dvakrat odplesal Re-I,ll,lll poezija Dvodnevni simpozij o Šalamunu ZAGREB, LJUBLJANA - Na zagrebški Filozofski fakulteti se je sklenil prvi del dvodnevnega mednarodnega simpozija Slovenska medkulturna neoavantgarda, poezija in svet Tomaža Šalamuna. Simpozija se je udeležil tudi Šalamun, ki je povedal, da tudi v 71. letu ustvarja z veseljem in strastjo ter da ima na zalogi nove rokopise. Šalamun je izpostavil svojo navezanost na Hrvaško ter pomembnost sodelovanja med slovenskimi in hrvaškim pesniki, ki so se »med seboj vedno brali« ter vplivali drug na drugega. »Vedno sem imel občutek, da Hrvatom ne vračamo dovolj,« je poudaril Šalamun. Dodal je, da so Hrvati »neverjetno bolj odprti do nas Slovencev kot mi do njihovih pesnikov«. V Zagrebu so o Šalamuno-vem delu in njegovih vplivih na jugoslovansko in svetovno pesništvo ter likovno umetnost spregovorili Makovic, Oblučar, Krištof Jacek Kozak, Durdica Čilic Škeljo in Ivan Majic. V Ljubljani pa so v knjigarni Konzorcij 70-letnico pesnika Šalamuna sinoči počastili Milan Jesih, Dušan Jovanovic in Josip Osti z branjem jubilantovih pesmi. Iz svoje čisto sveže zbirke Opera buffa je pesmi bral tudi Šalamun. Kot je dejal, so te pesmi čudne, kot bi jih pisal nekdo drug, vendar poezija ostaja močna institucija za realizacijo človeka. Šalamun je dejal, da je sodobno stanje tako, da so njegove najnovejše pesmi s svojo čudnostjo na nek način žaljive za bralca. »Moje stare pesmi me ne vznemirjajo več, pri novejših pa ne vem več, kdo jih je napisal, kot da jih je napisal nekdo drug,« je dejal. Celodnevni program je napovedan za drugi del simpozija, ki bo danes na Fakulteti za humanistične študije v Kopru. Med 9. in 18. uro bo svoj pogled predstavilo kar 17 referentov, med njimi Denis Poniž, Aleš Debeljak, Marcello Potocco, Meta Kušar, Ivo Svetina in Barbara Pregelj. (STA) Občinstvo je izvajalce in avtorja nagradilo z navdušenim ploskanjem Trikrat začeti znova. Trikrat obnoviti. Trikrat popraviti. Pravzaprav trikrat doživeti. Shen Wei, na Kitajskem rojeni plesalec in koreograf, ki pa že 14 let živi in ustvarja v ZDA, je svojemu plesnemu triptihu, s katerim povzema vtise in doživetja s treh potovanj, dal kratek naslov - Re - I, II, III, kjer »re« pomeni znova. Odprtosti oz. možnosti najrazličnejših prepletov in ume- tniških branj je zapisan tudi ustvarjalec, saj v svojih koreografijah nagovarja k medkulturnemu razumevanju. V ljubljanskem Cankarjevem domu je s svojo skupino odličnih plesalcev dvakrat predstavil koreografije, ki so po naročilu in za druge ansamble nastale v obdobju 2006-2009, nato pa jih je za skupino Shen Wei Dance Arts, ki domuje v New Yorku, nekoliko preuredil. Prvi del, Re-I, je koreografov poklon Tibetu. Plesalci, »pod težo« pomanjkanja kisika, plešejo na tibetanske napeve, njihovi koraki pa drsijo po mandali, narejeni iz ži-vopisnih papirnatih koscev. Zvočno kuliso dopolnjuje petje tibetanske nune Ani Choying, ki globoko poduhovljenemu prizoru prida dodaten čar. Neobvladljiva privlačnost budističnih in hindujskih templjev območja Angkor Vat in neizprosnost kamboških Rdečih Khme-rov: iz tega neverjetnega vzporejanja je nastala koreografija Re-II. Bolj kot lepoto templjev Shen Wei, ki je tudi avtor fotografij, uporabljenih za kuliso, pa je koreograf izpostavil drevesa in korenine, ki so prerasle starodavne templje. Med svojim obiskom je posnel tudi ambientalne zvoke, katerim je dodal glasbo krajevnih umetnikov. V koreografijo je Shen Wei vtisnil močan pečat nadrealizma, svoje plesalce pa spremenil v nekakšna nadsvetna in nadčutna bitja. V zadnjem delu, Re-III, se Shen Wei vrača v domovino, v kateri pa zaznava velike spremembe. Poleti 2007 je 40 dni potoval po Svilni poti in na njej posnel zvoke in slike, kar je uporabil v predstavi. V Peking se je vrnil leta 2008, ko je sodeloval pri odprtju olimpijskih iger, vtise pa je strnil v koreografijo, v kateri razmišlja o kitajski bodočnosti in o lastnem doživljanju zahodne in vzhodne kulture. ljubljana - Od 9. do 20. novembra Pester in kakovosten izbor filmov na festivalu LIFFE V kratkem se bodo ljubljanske ki-nodvorane spet napolnile z ljubitelji filmov, saj je 22. Ljubljanski mednarodni filmski festival že na obzorju. Potekal bo od 9. do 20. novembra na petih različnih lokacijah, od katerih so štiri že ustaljene - Cankarjev dom, Kinodvor, Slovenska kinoteka in Kino Šiška, ena pa je nova. Kino Vič je namreč septembra zaprl svoja vrata in poslanstvo gostitelja LIFFa predal Kinu Komuna. Izbor filmov, za katerega že peto leto skrbi Simon Popek, je iz leta v leto bolj zanimiv. V sklopu »perspektive« bodo za nagrado Vodomec tekmovali filmi, večinoma prvenci, režiserjev iz različnih kontinentov. Med temi tudi Izlet, nizko-proračunski prvenec režiserja in pisatelja Nejca Gazvode, ki je v celoti posnet z digitalnim fotoaparatom in je na Festivalu slovenskega filma v Portorožu že prejel nekaj nagrad. Med »predpremie-rami« najdemo filme, ki jih lahko definiramo kot festivalske hite, saj ravno ti pritegnejo največ publike. Sem spadajo Almodovar z letošnjim filmom Koža, v kateri živim, José Padilha z nadaljevanjem uspešnice Elitni vod 2, François Ozon z ekstravagantno komedijo Gospodinja, Morettijev Habemus Papam, Allenova romantična komedija Polnoč v Parizu, Melancholia Larsa von Trierja in nenazadnje Pisma sv. Nikolaju slovenskega režiserja Mitje Okorna. Izbor se nadaljuje s kategorijo »kralji in kraljice«, kjer kraljujejo velika imena svetovne kinematografije, med katerimi Aleksandr Sokurov (Faust), Tran Anh Hung (Norveški gozd), soimenjak slavnega igralca, režiser Steve McQueen s svojim drugim celovečercem z naslovom Sramota, pa tudi Torinski konj, za katerega je madžarski režiser Béla Tarr izjavil, da bo to njegov zadnji film. Sklop »panorama svetovnega filma«, kot že sam naslov pove, prinaša pregled sodobnih filmov z vseh koncev našega planeta. Letos v sklopu »ekstravaganca« ne najdemo radikalnejših filmskih žanrov, pač pa filme, ki so v svojem bistvu črne komedije z bolj ali manj eksplicitnim navezovanjem na posamezne filmske žanre. »Fokus« je letos posvečen mlademu grškemu filmu, ki ga po besedah Simona Popka lahko delimo na dve struji; predstavnica ene sta Yorgos Lanthimos in At-hina Rachel Tsangari, ki ustvarjata filme, v katerih junaki ustvarjajo neke vrste vzporedno realnost. Dela ostalih režiserjev pa so večinoma pod vplivom aktualnih gospodarskopolitičnih razmer v Grčiji in so torej zrcalo ekonomske krize. V letošnjem programu imamo pod geslom »retrospektiva« kar dva sklopa. Ena je posvečena režiserju Davidu Cro-nenbergu, zlasti filmom iz njegove zgodnje, kanadske faze. Popek je omenil, da je izredno vesel, da jim je uspelo uresničiti to kategorijo, saj je bilo zelo težko najti kopije filmov na 35-milimetrskih trakovih, ki bi bile v dobrem stanju. K sreči je sam režiser iz svojega osebnega arhiva posodil kolute za Stereo in Zločine prihodnosti. Druga retrospektiva pa je na temo me-tafilma, pri izboru se je Popek osredotočil zlasti na brisanje meje med resničnim in fiktivnim. Tako si bo mogoče ogledati Fellinijevo dramo, za katero je režiser prejel oskarja za najboljši tujejezični film, pa tudi Stanje stvari Wima Wendersa, Fassbinderjev Pazite se svete kurbe in Strel ni bil izbrisan, poklon Briana de Palme Antonionejevemu fimu Povečava. Seveda so tu še kratki filmi, v sklopu »kino integral«, ki je bil lanska novost, pa španski eksperimentalni filmi. V sodelovanju s Kinodvorom je bil pripravljen še sklop »kinobalon«, posvečen mladim od 7. do 14. leta. Z včerajšnjim dnem se je začela tudi preprodaja vstopnic, ki bo trajala vse do vključno 8. novembra, na razpolago pa so tudi popusti za študente, upokojence in količinski popusti. (maj) ljubljana - DSP Jenkova nagrada Primožu Čučniku Jenkovo nagrado za leto 2011 prejme Primož Čučnik za zbirko Kot dar. Za nagrado so bili s svojimi zbirkami nominirani še Josip Osti, Aleš Šteger, Iztok Osojnik in Petra Zupančič. Čučniku bodo nagrado Društva slovenskih pisateljev (DSP) za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let izročili na sklepnem večeru Jenkovih dnevov, 27. oktobra. Čučnik je člane letošnje žirije za Jenkovo nagrado prepričal predvsem na podlagi tega, da je njegova pesniška zbirka Kot dar najbolj izpolnjevala dva ključna kriterija izbire - sporočilnost in odnos do jezika v najširšem smislu, je na današnji novinarski konferenci povedala predsednica žirije Darja Pavlič. O nagrajencu so odločali še Irena Novak Popov, Veno Taufer, Marko Golja in lanski Jenkov nagrajenec Ivo Svetina. Novak Popovova se je v utemeljitvi nagrade potrudila ubesedi-ti, kaj bralec doživlja, ko potuje po Čučnikovih besedilih. Pesnika je primerjala z glasbenikom, ki se skuša uglasiti s pokrajino. »Največja zanimivost Čučnikove zbirke je jezik, mešanica visokega in vsakdanjega stila, tradicionalnega in modernističnega pravopisa, prostega in ritmi-ziranega verza, čiste in približne rime,« je med drugim zapisala. Sam Čučnik pa je o nagrajeni zbirki zapisal: »Skrival sem se na odkrit način. Nisem se bal spregovoriti o tem, kako mi je spodletelo. Otožje teh pesmi in tega časa je pivnal nasmešek blage ironije. Govoril sem o sebi, o tebi, o nas, čeprav samo v obrisih. V obrise verjamem. V obrisih je končnost kot dar, popolnoma jasna.« Poleg Čučnikove knjige so se, kot pravijo na DSP, v »odlični« peterici finalistov za Jenkovo nagrado letos znašle še zbirke Objemam te in poljubljam v vseh barvah Marca Chagalla Josipa Ostija, Knjiga teles Aleša Štegra, Izbrisano mesto Iztoka Osojnika in Premog Petre Zupančič. Vsi nominiranci in nagrajenec bodo nastopili v okviru letošnjih Jenkovih dnevov, ki bodo potekali med 24. in 27. oktobrom. Že prvi večer bo vseh pet finalistov bralo na slavnostni prireditvi v spomin na Simona Jenka v Mavčičah, dan kasneje pa se bo v novomeški knjigarni Goga predstavil zgolj Čučnik. (STA) slovesnost Ob kipu Deklice z rastočo knjigo Ob kipu Deklice z rastočo knjigo v Ljubljani je včeraj potekala slovesnost v sklopu mednarodnega projekta Združene rastoče knjige sveta. Simbol rastoče knjige je prav deklica, katere knjiga se vsako leto dvigne za dva centimetra, ko jo oplemeniti nov verz. Letos je to verz Miroslava Košute. Projektu se je letos pridružilo tudi šest novih držav. Obiskovalci parka med Navjem in Železno cesto si lahko njihove knjige ogledajo na zaslonih na dotik. Kot je ob tej priložnosti dejal predsednik državnega sveta Blaž Kavčič, so v državnem svetu že ob začetku projekta uvideli, da bo ta dobival nove somišljenike in zamisel spremenil v gibanje. Letos se mu pridružujejo naše sosednje države ter Srbija in Francija, s katerima nas vežejo zgodovinske vezi Ilirije in Jugoslavije. Slovenija je po njegovih besedah z rastočo knjigo svetovne književnosti danes središče svetovne kulture, sam projekt pa, kot je poudaril, ni namenjen tekmovanju med narodi, temveč ga vodi hotenje, kako narediti ta svet prijaznejši, strpnejši, boljši, odličen. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ter minister kulturo, ki opravlja tekoče posle, Boštjan Žekš je opozoril, da se Slovenci ne zavedamo, da smo preživeli s knjigo, da smo najbrž edini na svetu, ki smo imeli »knjigo vseh knjig« prevedeno v slovenščino že 400 let prej, preden smo dobili svojo državo. Tega bi se po njegovem prepričanju morali zavedati in se spomniti, da smo in bomo preživeli zaradi knjige, kulture, šolstva in znanosti, kjer smo uspešni. Park, poimenovan Severni park, kjer stoji kip deklice, postaja po besedah ljubljanskega župana Zorana Jankovica vsak dan lepši tudi zaradi tradicije rastoče knjige in bo, kot je dejal, vsako leto še lepši zaradi več listov v knjigi. Po besedah predsednice društva Rastoča knjiga Cvetke Selšek načrtujejo v sklopu projekta na tem mestu predstaviti knjige čim več različnih narodov, saj si želijo, bi Ljubljana postala trajna svetovna prestolnica knjige. Kar pa se tiče kipa Deklice z rastočo knjigo, ta vsako leto dobi nov simbolni rek, ki ga podari znana osebnost. Letos je to verz Prešernovega nagrajenca Miroslava Košute »S knjigo listam v lepoto in skrivnost samega sebe«. trst - 8. pesniška nagrada Grisancich dobitnik nagrade Biagio Marin Tržaški narečni pesnik Claudio Grisancich je dobitnik letošnje že 8. pesniške nagrade Biagio Marin. Zmago mu je prinesla zbirka Conc-higlie. Sessant'anni di poesia (19512011), ki je izšla pri založbi Lint. Za nagrado se je potegovalo 25 narečnih del iz vse Italije, posebna žirija, ki se je zbrala v Turinu in so jo sestavljali pesnik Franco Loi, profesorji Gianni Oliva, Giovanni Tesio, Edda Serra in Pietro Ghibel-lini, pa je naposled izbrala tržaškega ustvarjalca. V utemeljitvi lahko preberemo, da je Grisancich pravšnji dedič velikanov kot so Giotti, Saba ali Marin. V knjigo je prelil vso svojo poetsko izkušnjo, od prvih korakov na življenjski sceni do polnega bivanja, od mladostnih pogledov do odraslih spoznanj, med ironijo in resnostjo. V njegovih verzih zaživi svet preprostih ljudi s preprostimi in jasnimi vrednotami. Jezik pa ostaja slej ko prej pristni, pogovorni in vsakič doseže svojega bralca. Grisancich bo nagrado v znesku 5 tisoč evrov v soboto, 29. oktobra, ob 17. uri v dvorani občinskega sveta v Gradežu. / SVET Četrtek, 20. oktobra 2011 13 turčija - V provinci Hakari na jugovzhodu države blizu meje z Irakom Številni turški vojaki ubiti v spopadih s kurdskimi uporniki Turška vojska z letali bombardirala kurdska oporišča v Iraku - Kurdi zagrozili z novimi napadi ANKARA - V spopadih med turškimi silami in pripadniki Kurdske delavske stranke (PKK) v provinci Hakari na jugovzhodu Turčije blizu meje z Irakom je bilo v noči na sredo ubitih 24 turških vojakov, 18 pa jih je bilo ranjenih. Turška vojska je po spopadih na dveh mestih vdrla v Irak, kamor so pobegnili kurdski uporniki, in z letali bombardirala njihova oporišča. Po prvih podatkih so turške enote na sever Iraka, kjer imajo kurdski uporniki svoja oporišča, vdrle včeraj zjutraj. Podrobnosti za zdaj niso znane, razen da je več sto turških vojakov v sosednjo državo vdrlo nekaj kilometrov globoko na ozemlje Iraka. To bi bil lahko uvod v vojaško posredovanje turške pehote, ki je že več dni v pripravljenosti. Turški parlament je že v začetku meseca sprejel resolucijo, v skladu s katero lahko turška vojska, če oceni, da je to potrebno, vdre na sever Iraka ter tam obračuna s "kurdskimi teroristi in separatisti". Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, so pripadniki PKK včeraj okoli 1. ure po polnoči napadli vojašnico v kraju Cu- \ www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Podpirate svetovne proteste proti pohlepu finančnega in gospodarskega kapitalizma? I O Da @ Ne kurca, sledili pa so spopadi, ki so trajali okoli 30 minut. Po poročanju medijev je turška vojska na spopade odgovorila z letalsko operacijo proti upornikom, v regijo pa so odpotovali načelnik generalštaba turške vojske in več poveljnikov turške vojske. Po navedbah turških varnostnih virov so turška letala med drugim bombardirala cilje na območju Kandil na severu Iraka, kjer naj bi bilo eno glavnih oporišč borcev PKK. Po poročanju iraških in turških medijev so štiri turška bojna letala na operacijo poletela z letališča v turški pokrajini Biyarbarkir. Turške zračne sile so v zadnjih mesecih že večkrat izvedle letalske napade na oporišča upornikov v Iraku, pri tem pa po navedbah turške vojske ubile skoraj sto upornikov. Po prepričanju Ankare se na severu Iraka zadržuje okoli 2000 borcev PKK, ki se pretihotapijo v Turčijo, kjer nato izvajajo napade na turške cilje, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Turčije ne bo pretresel terorizem. Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da to končamo," je v televizijskem nagovoru po spopadih dejal turški predsednik Abdullah Gul. Premier Recep Tayyip Erdogan je zaradi napadov odpovedal obisk v Ka-zahstanu, zunanji minister Ahmet Davu-toglu pa obisk v Srbiji. PKK je včeraj zagrozila turški vojski s še večjimi izgubami, če bodo nadaljevale z vdori na sever Iraka. "Turško vojsko čakajo še večji udarci, če bo poskušala izvajati vojaške operacije zunaj turških meja," je za AFP sporočil tiskovni predstavnik PKK Ahmed Denis. "Ne bomo jim dovolili vdorov v iraški Kurdistan. Če bodo izvajali vdore, ne bodo mogli od tam," je dodal. Po poročanju AFP gre za najhujše izgube za turško vojsko po letu 1993, ko so kurdski uporniki v provinci Bingol na jugovzhodu Turčije ubili 33 turških vojakov. Ker je več huje ranjenih, utegne število smrtnih žrtev še narasti. PKK si že 27 let z nasiljem prizadeva za avtonomijo Kurdistana, Turčija in številne druge države pa jo uvrščajo med teroristične organizacije. V nasilju je od leta 1984 umrlo že okoli 45.000 ljudi. Kurdski protestniki v Bagdadu ansa grčija - Danes naj bi parlament sprejel nove varčevalne ukrepe V Atenah hudi spopadi med policijo in protestniki ATENE - V Atenah, kjer ob splošni stavki potekajo tudi množični protesti proti novim varčevalnim ukrepom, so včeraj izbruhnili spopadi med policijo in protestniki. Policisti so pred poslopjem parlamenta proti protestnikom, ki so nanje metali zažigalne bombe, uporabili solzivec. Do spopadov na osrednjem atenskem trgu Sintagma je prišlo potem, ko je okoli 200 mladih napadlo jekleno barikado pred poslopjem parlamenta. Na tamkajšnje policiste so poleg zažigalnih bomb metali kamne, palice in jajca. Napadalci so policijo obmetavali tudi s smetmi, ki polnijo ulice grške prestolnice od začetka stavke smetarjev pred dvema tednoma. Ranjenih je bilo najmanj 17 ljudi, med njimi tudi policisti. Ulični izgredi so izbruhnili tudi pred vrsto luksuznih hotelov na omenjenem atenskem trgu, skupina zamaskiranih izgrednikov pa je uničevala po eni izmed tamkajšnjih veleblagovnic. Izgredniki so tudi zažgali stražar- sko hišico predsednikove garde pred spomenikom neznanemu vojaku v bližini parlamenta. Na drugem koncu Aten so svoje nezadovoljstvo izrazili tudi stavkajoči taksisti, ki so zažgali več smetnjakov in na policijo metali steklenice, potem ko je ta proti njim uporabila solzivec. Na atenskem trgu se je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP zbralo najmanj 100.000 protestnikov, po navedbah sindikatov pa celo 200.000 ljudi. Protesti proti napovedanim varčevalnim ukrepom so potekali tudi v Solunu, Patrasu, Heraklionu in drugih mestih, ki pa so z izjemo Soluna po večini minili mirno. V vladni četrti Solunu je prišlo do izgredov skupine kakih sto protestnikov, ki so na policiste metali za-žigalne bombe, uničevali pa so tudi pročelja trgovin in bank. Grška policija sicer poostrene varnostne ukrepe izvaja že ves teden. Med drugim je v središču Aten namestila 3000 policistov, dodatne enote pa varujejo potencialne tarče nasilja, kot so veleposlaništva in vladni uradi. Poleg tega so blokirali cesto, ki vodi mimo poslopja parlamenta, pred stavbo postavili jekleno ograjo in zaprli dve najpomembnejši postaji podzemne železnice v bližini. Množični protestni shodi po državi spremljajo 48-urno splošno stavko, ki se je začela včeraj in zaradi katere so med drugim zaprti državni uradi, trgovine, banke in šole, bolnišnice pa delujejo le z nujnim osebjem. Včeraj je bil za 12 ur ustavljen tudi zračni promet. Stavkajoči in protestniki po že skoraj dveh letih zategovanja pasu nasprotujejo najnovejšim vladnim varčevalnim ukrepom, o katerih bo danes odločal grški parlament. Njihovo sprejetje je pogoj za nadaljnjo mednarodno finančno pomoč Grčiji. Kot svari grška vlada, v primeru, da parlamentu ne uspe sprejeti nove zakonodaje pred vrhom EU v nedeljo, državi grozi blokada nadaljnjih posojil in plačilna nesposobnost. (STA) Bruselj predlaga načrt za 50 milijard evrov naložb za povezovanje Evrope BRUSELJ - Evropska komisija predlaga načrt za 50 milijard evrov naložb za izboljšanje evropskih prometnih, energetskih in digitalnih omrežij, je včeraj v Bruslju povedal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Del načrta je predlog projektnih obveznic, ki naj bi olajšale financiranje s pomočjo poroštev iz proračuna EU. Financiranje projektov bo potekalo v okviru instrumenta za povezovanje Evrope, iz katerega bo 31,7 milijarde evrov namenjenih nadgraditvi evropske prometne infrastrukture, dopolnitvi manjkajočih povezav in odpravi ozkih grl. Kosovski Srbi sklenili, da barikade ostajajo Kosovska Mitrovica - Predstavniki štirih srbskih občin na severu Kosova so včeraj sporočili, da barikade na cestah proti mejnima prehodoma Ja-rinje in Brnjak ostajajo, vendar pa bodo silam Kfor omogočili oskrbo njihovih enot na tem območju, pri čemer jih bodo nadzorovali predstavniki kosovskih Srbov. Kot je po sestanku predstavnikov občin Zubin Potok, Zvečan, Kosovska Mitrovica in Leposavic pojasnil predsednik skupščine občine Zubin Potok Stevan Božovic, to ne pomeni, da bodo barikade odstranjene, temveč le da bodo omogočili oskrbo vojakov sil Kfor na severu Kosova. Dodal je, da bodo prehod vojakov nadzorovali državljani. Barikade torej ostajajo, saj so "naše sredstvo boja za naše pravice", je poudaril. Prva dama Francije v porodnišnici za porod PARIZ - Soproga francoskega predsednika Carla Bruni Sarkozy je včeraj prispela v porodnišnico v Parizu, kjer naj bi rodila prvega skupnega otroka s predsednikom Nicolasom Sarkozyjem. Pred kliniko La Muette se je že zbrala množica fotografov in radovednežev. Popoldne je na močno zastraženo kliniko prispel tudi njen soprog, poročajo francoski mediji. Rojstvo prvega skupnega otroka 56-letnega predsednika in 43-letne Carle Bruni so pričakovali že v začetku meseca. Po poročanju francoske televizije BFM je predsedniški par najel celotno zgornje nadstropje klinike, ki se nahaja v 16. pariškem okrožju. Iz Eli-zejske palače so sicer sporočili, da o rojstvu ne bodo podali uradne izjave, saj je to izključno zasebna zadeva Nicolasa Sarkozyja in njegove soproge. (STA) evro - Govorili so o dolžniški krizi ter o pripravah na nedeljski vrh EU in območja evra Na slovesnosti ob odhodu dosedanjega predsednika ECB Tricheta so se zbrali ključni politični predstavniki Evrope FRANKFURT - V Frankfurtu je včeraj potekala slovesnost ob odhodu Jean-Clauda Tricheta s čela Evropske centralne banke, na kateri so se zbrali najvišji politični predstavniki Evrope. Ker so razmere na stari celini trenutno močno zaostrene, so srečanje izkoristili tudi za pogovor o dolžniški krizi in pripravah na nedeljski vrh EU in območja evra. Trichet bo konec oktobra po osmih letih zapustil ECB, vodenje osrednje finančne institucije v območju evra pa bo z novembrom prepustil Italijanu Mariu Draghiju. Včerajšnje slovesnosti so se med drugim udeležili nemška kanclerka Angela Merkel, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, šef evroskupine Jean-Claude Juncker, Draghi in predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. Trichet je opozoril, da zahteva dolžniška kriza v območju evra takojšnje ukrepanje. "Sedanjost kliče po takojšnji akciji. Prihodnost kliče po viziji o tem, kam gremo," je povedal odhajajoči prvi mož ECB, sicer ljubitelj poezije. Citiral je Dosedanji predsednik ECB Jean-Claude Trichet izroča svojemu nasledniku Mariu Draghiju predsedniški zvonec ansa nemškega književnika Goetheja in dejal: "Vedeti ni dovolj. Nameravati ni dovolj. Moramo ukrepati!" Van Rompuy je Tricheta pohvalil za njegov prispevek k ukrepanju ECB v času finančne in gospodarske krize. Kot je dejal, je treba v kriznih časih sprejeti izjemne krizne ukrepe, saj na izzive ni moč odgovarjati s standardnimi orodji. Delovanje ECB s številnimi izrednimi ukrepi za zagotavljanje stabilnosti bančnega sistema in odkupi državnih obveznic je bilo po Van Rompuyevem mnenju nujno za rešitev evra, pa čeprav se je ECB podala na neznano območje. Van Rompuy je poudaril tudi pomen solidarnosti med članicami območja evra. Ta je po njegovih besedah dolžnost članic območja evra, saj so države med seboj neločljivo povezane. Ob tem je treba vseeno upoštevati demokratično legitimnost ukrepov za reševanje evra, čeprav Van Rompuy svari pred posledicami blokad odločanja s strani posameznih članic. Poleg tega se je zavzel še za strogo javnofinančno disciplino in večjo ekonomsko ter fiskalno povezanost. Skupna usoda, ki jo delimo, nosi s seboj tudi izgubo dela suverenosti vseh in ne zgolj držav v težavah, je še dejal. Merklova se je v luči dolžniške krize zavzela za spremembe temeljne pogodbe EU. "Če bo propadel evro, potem bo propadla Evropa. Vendar tega ne bomo dopustili," je dejala kanclerka in dodala, da spremembe pogodbe ne smejo biti nikakršen tabu. Pred rešitvijo krize nas čaka še dolga pot - nedeljski vrh ne bo končna točka, je poudarila in dodala, da se je ravnanje evropskih institucij v času krize izkazalo za prepočasno. Priložnost za pogovor z Merklovo in drugimi političnimi predstavniki je izkoristil tudi francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ki se je nepričakovano odpravil v Frankfurt. "Po koncu delovnega srečanja ne načrtujemo izjave," so sporočili iz Elizejske palače. Merklova in Sarkozy morata do nedeljskega vrha poenotiti svoja stališča o paketu ukrepov v boju proti dolžniški krizi v območju evra. Van Rompuy je voditeljem območja evra včeraj poslal tudi vabilo na nedeljski vrh območja evra. Kot je zapisal, razmere na trgih kažejo, da krize še ni konec. "Na srečanju 21. julija smo sprejeli pomembne odločitve, ki jih moramo zdaj uresničiti. Vendar pa potrebujemo tudi dodatne ukrepe," je zapisal Van Rompuy. (STA) 1 4 Četrtek, 20. oktobra 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu tržič - Občinski ukrep za preprečevanje nečednega obnašanja v mestu gorica Po 21. uri prepoved Ljudsko štetje: pole alkohola na javnih mestih dostavljajo Lokali lahko prodajajo alkoholne pijače, klient pa jih mora izpiti na licu mesta na domove predlog skp Bolnišniško podjetje za Gorico in Tržič Roberto Antonaz bumbaca Za ohranitev avtonomije goriškega zdravstva je nujno, da pride do konca prihodnjega leta do ustanovitve bolnišničnega podjetja med Gorico in Tržičem. To predvideva zakonski osnutek, ki sta ga včeraj predstavila deželna svetnika Stranke komunistične prenove Roberto Antonaz in Igor Kocijančič, ki menita, da je končno napočil čas, da se uresniči vsebino 9. člena deželnega zakona št. 12 iz leta 1994. »Ustanovitev enotnega bolnišni-škega podjetja za goriško in tržiško bolnišnico ni neosnovana zahteva, saj je predvidena v deželnem zakonu. Zakaj so kljub temu ustanovili le tri bolnišniška podjetja - tako kot samo tri zdravstvena območja - pa je jasno: prevladala je logika političnih delitev, Gorica pa je s časom izgubila svojo samostojnost,« je povedal Antonaz, ki je orisal vsebino zakonskega osnutka skupaj z goriškim tajnikom SKP-Federacije levice Robertom Criscitiellom. »Zdaj, ko je predsednik dežele Tondo predlagal ustanovitev enotnega teritorialnega zdravstvenega podjetja za celo deželo, se predstavlja priložnost, da se ponovno preuredi celoten ustroj deželnega zdravstva,« je poudaril Antonaz in izpostavil, da imata goriška in tržiška bolnišnica vse rekvizite, da postaneta bolnišniško podjetje, hkrati pa razpolagata tudi z dovolj širokim bazenom uporabnikov, katerim gre prišteti čezmejni potencial, ki je ostal doslej v bistvu neizkoriščen. SKP si dalje prizadeva za ustanovitev Odbora za participacijo uporabnikov, ki jih za zdravstvena podjetja predvideva reforma De Lorenzo, ter ocenjevanje delovanja in sestave zdravstvenih območij, po ustanovitvi katerih, pravi Antonaz, je prišlo do selitve številnih storitev iz Gorice v Trst. (Ale) Alkoholne pijače bodo na javnih površinah v mestnem središču prepovedane med 21. uro in 7. uro zjutraj, veljala pa bo tudi prepoved delitve steklenic in pločevink z alkoholnimi pijačami (tudi brezplačno). Bari in lokali bodo lahko v nočnih urah še naprej prodajali vino, pivo in kok-tejle, klienti pa jih bodo morali uživati izključno v notranjih ali zunanjih prostorih lokala. Alkohola pa med 21. in 7. uro ne bodo več smele prodajati trgovine, ki so odprte tudi zvečer in ponoči, med katerimi so predvsem tiste, ki jih upravljajo tuji državljani. Prepovedi so predvidene v novi odredbi tržiške občinske uprave, ki želi omejiti nemoralna in nespodobna vedenja v mestnem centru, nad katerimi se vse pogosteje pritožujejo občani. Odredbo je uprava pred nedavnim predstavila upraviteljem javnih lokalov in trgovin, katerim je pojasnila vzroke, ki so do ukrepa privedli. »Med glavnimi cilji, ki si jih je zastavila naša občinska uprava, je zagotavljanje varnosti in čednega videza mesta. To velja predvsem za ožje središče in cone, ki so namenjene izključno pešcem. Le-te so srce mestnega življenja, v zadnjih časih pa so bile prepogosto prizorišče dogodkov, ki niso ravno zgledni,« je povedala županja občine Tržič Silvia Altran, podžupan Omar Greco pa je pojasnil, da bodo odredbo najprej uvedli za omejeno obdobje, nato pa bodo presodili, kako naprej. Odredba velja na območju Trga Republike, Ulice Sant'Ambrogio, Ulice An-drona Campanile, Ulice Comune, Ulice Basilicata, Ulice Pieta, Ulice Mura, Ulice Carita, Prehoda Torrione, Trga Ulita d'Italia, Trga Falcone-Borsellino, Trga Montes, Trga Cavour (na območju, kjer veljajo omejitve prometa) in Ulice Batti-sti. Ukrep prepoveduje vsem upraviteljem trgovin, krožkov in združenj, da prodajajo ali brezplačno delijo alkoholne pijače v steklenicah ali pločevinkah med 21. uro in 7. zjutraj. Zasebni krožki in združenja lahko prodajajo alkohol, če ga gostje zauži-jejo na licu mesta in vsekakor v prostorih, ki so temu namenjeni. Isto velja za obrtniške dejavnosti, kjer prodajajo hrano, ki jo sami proizvajajo (npr. prodajalne kebaba), ki bodo med 21. in 23. uro lahko prodajali pijače z nizko stopnjo alkohola (največ 6% vol.) samo klientom, ki bodo kupili tudi kaj za pod zob in zaužili pijačo na kraju. Upravitelji barov, nočnih lokalov in restavracij bodo lahko prodajali alkoholne pijače tudi med 21. in 7. uro, klienti pa jih bodo lahko pili le v prostorih lokala. Za spoštovanje novih pravil bodo morali skrbeti upravitelji lokalov, ki bodo morali nadzirati svoje kliente. Odredba bo veljala do prvega januarja 2012, nato pa bo ronke - »Ne ustanavljamo stranke« Povezati želijo občanske liste Na županstvu v Ronkah so včeraj uradno predstavili nov politični subjekt. To je FLC - Federazione liste civiche di Gorizia (Zveza občanskih list iz Goriške). Osnovni cilj je povezati občanske liste iz občin na ozemlju goriške pokrajine, ne da bi jih prikrajšali za avtonomijo, a da bi jim s skupnimi močmi omogočili, da bi konkretno odgovarjale na potrebe ljudi. Pristopile so že liste iz Ronk, Škoq'ana, Gorice, Doberdoba, Gradeža, Krmina, San Piera in Štarancana, dogovarjajo pa se še z drugimi, na primer v Gradišču. Za koordinatorja je bil izvoljen občinski svetnik iz Škocjana, Maurizio Valenti; pristopil je tudi občinski svetnik iz Doberdoba Ma- rino Ferfolja. »Nočemo zasesti prostih mest ali ustanoviti nove stranke, temveč nadaljevati delo lokalnih list, ki predstavljajo najboljše sile na teritoriju. Vsaka lista bo ohranila avtonomijo, a bo v navezi z ostalimi dala še večjo vlogo ljudem na teritoriju. Nismo ne levica ne desnica, smo civilna družba,« pravi Valenti, ki je pobudo predstavil z Mauriziom Del Bellom iz Gradeža in Davidejem Rego iz Ronk. Na prvem mestu zagovarjajo drastično krčenje stroškov politike. Med drugim trdijo, da pokrajin ne gre ukinjati, a gre v pokrajinski svet imenovati župane 25 goriških občin, ki so že izvoljeni in ne bi prejemali dodatnih plač. Silvia Altran bonaventura uprava potegnila črto in ocenila, ali je dosegla svoj cilj. Kdor ne upošteva prepovedi, tvega globo od 150 do 1.500 evrov in začasno zaprtje lokala. Uporabnikom torej odredba ne nalaga odgovornosti, pri tem pa se postavlja kar nekaj vprašanj. Kako bodo na primer sile javnega reda ukrepale, če bodo ob polnoči zasačile nekoga s steklenico v roki na Trgu Republike, ki bo rekel, da jo je kupil popoldne v kakem marketu? gorica - Neskončna dela v Ulici Diaz Kamna še ni Cesta na novo asfaltirana, pločniki pa niso dokončani Nedokončani pločnik v Ulici Diaz bumbaca Gradbeni stroji so se v Ulici Diaz pojavili že aprila, obnova ulice pa še danes ni zaključena. Cestišče je bilo sicer urejeno in robovi pločnikov že zdavnaj postavljeni, kamnitih plošč, s katerimi bi morali pločnike tlakovati, pa ni od nikoder. Bolj kot videz nedokončanih pločnikov pa moti Goričane dejstvo, da se v njih ob obilnih padavinah kot v bazenih zbira deževnica. Pešci so v primeru dežja prisiljeni, da skačejo čez velike luže ali pa da stopijo s pločnika in hodijo po cesti, kar z varnostnega vidika seveda ni priporočljivo. »Cesta je bila asfaltirana, pločnikov pa gradbeno podjetje ni dokončalo, ker še ne razpolaga s kamnom,« je povedal goriški župan Ettore Romoli, po katerem je podjetje Pessot v pričakovanju na gradbeni material začelo z obnavljanjem nekaterih drugih cest, ki so bile vključene v isti projekt ovrednotenja ulic. Slovenska popisnica Goriške družine so začele prejemati vprašalnike za splošni popis prebivalstva, ki ga izvaja zavod Istat. Popisovalci goriške občine so v ponedeljek začeli raznašati pole po štirih rajonih, kjer delijo tako italijanske kot slovenske popisnice (v Štandrežu, Pevmi-Štmavru-Oslavju, Podgori in severni mestni četrti), v prihodnjih dneh pa bo poštno podjetje poskrbelo za raznos pol v ostalih mestnih četrtih, kjer bodo na dom dostavili le italijanske vprašalnike. »Naši popisovalci so v prejšnjih dneh zaključili s pripravo slovenskih in italijanskih pol, lepljenjem etiket, itd., nato pa so jih začeli ra-znašati po domovih,« je povedal Roberto Samar iz občinskega statističnega urada. Nekaj občanov se je že zglasilo na županstvu, kjer delujeta zbirni točki, za informacije in oddajo vprašalnikov. »Z nekaterimi, ki so prišli po informacije, smo tudi izpolnili spletni vprašalnik na licu mesta,« je povedal. Popisovalci krožijo po mestnih ulicah tako v dopoldanskih urah kot popoldne, v primeru, da stanovalcev ne najdejo doma, pa se morajo vrniti. »Naši popisovalci bodo naredili vsaj štiri poskuse,« je pojasnil Samar. O številu občanov iz Štandreža, Pod-gore, Pevme, Štmavra in Oslavja ter Sveto-gorske-Placute, ki so sprejeli slovensko polo, še ni podatkov. V nekaterih primerih so občani sprejeli obe poli, čeprav so popisovalcem izrazili bojazen, da je v slovenščini ne bodo znali izpolniti, drugi pa so kljub temu, da tekoče govorijo slovensko, zavrnili slovenski vprašalnik. Vprašalnike na dom so že začeli prejemati tudi prebivalci treh občin s pretežno slovenskim prebivalstvom. Najhitrejši so bili v Doberdobu, kjer so že zaključili z raznaša-njem, v Števerjanu pa naj bi delo dokončali v teku tedna. Z dostavo pol na dom so že začeli tudi v sovodenjski občini, kjer pa se ra-znašanje še nadaljuje. Za morebitne informacije so na voljo občinski uradi občin (v Gorici sta temu namenjeni posebni zbirni točki na županstvu), ki vsekakor svetujejo občanom, naj po možnosti izpolnijo spletni vprašalnik. Ob tem, da na spletu ni mogoče narediti napak, je ta varianta tudi najmanj zamudna za občane in uslužbence. V primeru, da izpolnimo papirnato različico, pa je bolje, da jo oddamo neposredno na občini, kjer nam jo popisovalci sproti pregledajo. (Ale) rupa - Nesreča pri pokopališču Trčila vespa in SUV, mladenič v bolnišnici 17-letnik sije poškodoval kolk, hujših posledic pa naj ne bi bilo Pri pokopališču v Rupi je včeraj popoldne prišlo do prometne nesreče, v kateri je bil ranjen 17-letnik iz sovodenjske občine. Mladeniča, ki je vozil motorno kolo, je rešilna služba 118 prepeljala v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na zdravljenje. Motorist je dobil resne poškodbe, v nevarnosti pa naj ne bi bil. Nesreča se je zgodila na ovinku pri pokopališču okrog 14.15. 17-letni S.L. se je z vespo pripeljal po Ulici Polje, v nasprotni smeri pa je pripeljal SUV znamke Chrysler, v katerem je sedel 40-letni S.D. iz sovodenjske občine. V nepojasnjenih okoliščinah, ki jih še preučujejo goriški karabinjerji, sta avtomobil in vespa silovito trčila. Mladenič je obležal na asfaltu, na kraj pa so kmalu zatem prišli reševalci, ki so mu nudili prvo pomoč. Mladeniča so z rešilnim vozilom prepeljali v goriško bolnišnico, kjer so ga sprejeli na zdravljenje. Po prvih informacijah naj bi si mladenič poškodoval kolk, hujših posledic pa naj ne bi imel. Na kraj nesreče so ob reševalcih in karabinjer-jih prišli tudi goriški gasilci. tržič - V ladjedelnici Danes Landini, jutri pa stavka V Tržič prihaja danes državni tajnik kovinarskega sindikata Fiom CGIL Maurizio Landini. V Fincantierijevi ladjedelnici bo od 9. do 10. ure in od 15. do 16. ure vodil skupščini delavcev, zato da bo pojasnil razloge jutrišnje stavke. Sprva je bila sklicana v FIAT-ovih tovarnah, a je nato zaobjela tudi Fincantieri. Za Landinijev prihod vlada veliko pričakovanje, v kolikor so pokrajinski sindikati Fim, Uilm in Fiom podpisali dogovor z ladje-delniško družbo - v nasprotju z odklonilno držo državnega sindikata Fiom -, na podlagi katerega je na skupno 1.600 kar 250 delavcev v presežku. Poleg tega vznemirja zahteva sindikata Fiom iz kraja Sestri Ponente, da bi dele ladje, ki bo zgrajena v Tržiču, prenesli v ladjedelnico v Sestri Ponente. »Tudi mi se bomo udeležili stavke,« pravi pokrajinski tajnik Fiom Thomas Casotto: »S tem želimo dokazati, da lokalni dogovori niso v nasprotju z državnimi, temveč startna točka zanje. Naš dogovor ščiti delo, ker se spopada z realnimi problemi, predvsem pa neboleče obravnava delavce v presežku. Mobilnost bo prostovoljna: nihče ne bo ostal doma, če tega ne bo hotel.« / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 20. oktobra 2011 15 gorica - Podeljevanje pokrajinskih nagrad Ob učnih dosegajo tudi športne uspehe Dober dijak je lahko tudi uspešen športnik. Živ dokaz, da je mogoče učenje in športno udejstvovanje usklajevati, je včeraj podalo okrog300 mladih, ki so se zbrali v deželnem avditoriju v Gorici, kjer je potekalo podeljevanje nagrad »Sport e scuola« (Šport in šola) in »Profitto e sport« (Šolski uspeh in šport). Prvi natečaj, ki je namenjen višješol-cem, vsako leto razpisuje goriška pokrajina s pokroviteljstvom deželnega šolskega urada, drugega pa prireja društvo Atletica Go-rizia s podporo raznih pokroviteljev. Med dvajsetimi dijaki, ki so za uspehe v lanskem šolskem letu prejeli denarno nagrado v višini 150 evrov, sta tudi dve dijakinji slovenskih višjih srednjih šol iz Gorice. Nagrajeni sta bili Jasmin Lavrencic, ki obiskuje poklicni zavod Cankar, in Kaja Obidič, ki je julija maturirala na znanstveno-tehnolo-škem liceju Gregorčič. V avditoriju se je zbralo tudi štirinajst razredov nižjih srednjih šol goriške pokrajine, ki so jim podelili nagrado »Profitto e sport«. Najbolj razpoznavni so s svojimi temno modrimi trenirkami bili učenci 2A razreda slovenske nižje srednje šole Trinko, ki jih je spremljal profesor Aleksander Kodrič. Pred podelitvijo priznanj so nagrajence pozdravili pokrajinska odborni-ca Sara Vito, viceprefektinja Gloria Allegretto, podpredsednik pokrajinske zveze CONI Franco Tommasini, Umberto Ballarini iz pokrajinskega šolskega urada, večkratna svetovna prvakinja v jadranju in raziskovalka Chiara Calligaris ter predstavnik društva At-letica Gorizia Maurizio Pecorari. (Ale) pokrajina Tudi prišel oskar za proračun Goriška pokrajina se je tudi letos uvrstila med finaliste za nagrado »Oscar di bilancio della Pubbli-ca amministrazione«, ki jo javnim upravam z najboljšimi finančnim, okoljskim in družbenim delovanjem podeljuje federacija FERPI. Pri dodeljevanju nagrade, ki ima pokroviteljstvo predsednika republike, upoštevajo tudi uspešnost komunikacije in transparentnost delovanja javnih uprav. Goriška pokrajina se je že lani uvrstila na drugo mesto, letos pa je ponovila odličen rezultat. V motivaciji nagrade piše, da je proračun goriške pokrajine zelo popoln in odgovarja zahtevi po informiranju občanov in izvedencev. Odbornica Sara Vito, ki je v torek dvignila nagrado v Milanu, je poudarila, da je to priznanje v času, ko so javne uprave in njihovi upravitelji na udaru, zelo lep dosežek. Goriška pokrajina je edina iz Furlanije-Julijske krajine, ki se je letos uvrstila v finale. Nagrajeni učenci 2.A razreda nižje srednje šole Ivan Trinko (desno), Kaja Obidič (spodaj levo) in Jasmin Lavrencic (spodaj desno) z odbornico Saro Vito števerjan - Promocijski skeč SSG V času spletne komunikacije zavestna odločitev za teater Slovensko stalno gledališče (SSG) zabavno uvaja gledalce v novo sezono z obiskom na sedežih kulturnih društev. Promocijski skeč »Ma me prou provoci-raste ...« so v torek uprizorili na dobro obiskanem večeru v Galeriji 75 na Bukovju, pri katerem sta sodelovala Briški grič in Skupina 75. Igralca Adrijan Rustja in Mi-nu Kjuder sta s kritično in duhovito iskrico predstavila v gledališkem slogu vsebine letošnje sezone SSG, ki bo z abomaj-sko ponudbo prisotno tudi na Goriškem. O ciljih in usmeritvah gledališča pa sta spregovorila predsednica upravnega sveta Maja Lapornik in umetniški vodja Boris Kobal. Lapornikova je poudarila, da se gledališče s to pobudo skuša približati ljudem, vzpostavljati neposredne stike s svojimi gledalci in abonenti, ki jih bo estetsko relevantna umetniška beseda letošnjih produkcij nagovorila na komunikativen način. Pridobiti heterogeno publiko, ki se zavestno odloči za gledališka doživetja v času spletne komunikacije in facebooka, je tudi po Kobalovih besedah zahtevna naloga gledališča, ki mora iskati svojo vlogo z izpostavljanjem pomembne družbene funkcije. V gledališču se ljudje srečujejo in v tem duhu potekajo tudi ta uvodna srečanja. Zadnja ponovitev goriškega niza bo nocoj ob 20.30 na sedežu društva Hrast v Doberdobu. (rop) Minu Kjuder v briški galeriji bumbaca šempeter Medicinske sestre odhajajo čez mejo »Situacija je zelo pereča. Novih zaposlitev zaradi vladnih ukrepov ni, torej se manjkajočega kadra ne nadomešča. Zaradi izgo-relosti na delovnem mestu mora marsikatera medicinska sestra tudi sama na bolniško,« je o položaju medicinskih sester v Sloveniji povedala generalna sekretarka Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije, Flori Bano-vac, ki je skupaj z drugimi kolegicami včeraj obiskala šempetrsko bolnišnico, kjer je stanje podobno. »V Sloveniji ima naš sindikat 8.000 članic in članov,« pojasnjuje predsednica Jelka Mlakar. Z goriškega in obalno-kraškega konca je pred kakim desetletjem veliko medicinskih sester delo poiskalo tudi čez mejo v Italiji. »Pred leti, preden smo spremenili pla-čni sistem, je bilo odhodov na delo čez mejo veliko več. Potem se je kar nekaj medicinskih sester, predvsem z obalno-kraškega območja vrnilo. Sedaj je situacija zopet drugačna, nezadovoljstvo se je pojavilo na vseh nivojih v zdravstvu tudi zaradi zamrznitve plač v javnem sektorju, kar je zopet povzročilo nezadovoljstvo med medicinskimi sestrami, in ponovno se nam dogaja, da zapuščajo Slovenijo in odhajajo tako v Italijo kot v Avstrijo,« pojasnjuje Flori Banovac. V tujini pa slovenskim medicinskim sestram vendarle ni z rožicami postlano. Plače so sicer višje, vendar tam niso za- Ines Pogelšek k.m. varovane in ne teče jim delovna doba, to morajo kriti same, dodaja. Zaradi zakona o nezaposlovanju v javnem sektorju se ne nadomešča manjkajočega kadra, niti tistih, ki odidejo na porodniški ali daljši bolniški dopust. »Situacijo se rešuje z obstoječo kadrovsko zasedbo. To je v nekaterih oddelkih že nemogoča in nevarna situacija. Zato opozarjamo vodstva, naj razmislijo o tem, da daljše odsotnosti nadomeščajo, kajti ta kader izgoreva. Medicinske sestre so vedno bolj nezadovoljne. Bojijo pa se za svoja delovna mesta in zato potrpijo. V skrajnih primerih, ko ne morejo več, odhajajo na bolniško tudi same,« opozarja Flori Banovac. »Nadomeščanja ni, oziroma samo za porodniške. Tisti, ki ostanejo, delajo še za tiste, ki jih ni,« opisuje položaj medicinskih sester v šempetrski bolnišnici Ines Pogelšek, predsednica tamkajšnje enote omenjenega sindikata. Na vprašanje, koliko je vodstvo sicer pripravljeno prisluhniti njihovim težavam, odgovarja: »Kolikor pač mora.« V šempetr-ski bolnišnici sicer deluje več sindikatov, kamor so vključene tudi nekatere medicinske sestre. Teh je v bolnišnici zaposlenih skupno okrog 300, v Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije jih je včlanjenih okoli 80. Da bi v svoje vrste pritegnili tudi tiste, ki še niso članice nobenega sindikata, so včeraj v bolnišnici pripravili informativni dogodek. Katja Munih renče - Gregorčičevo pot so že prehodili številni obiskovalci Na pot z verzi »goriškega slavčka« Ob krajanih tudi skupine iz Gorenjske, Dolenjske in Štajerske - Pohodnike nagovoril Miran Košuta - Na ogled tudi razstava likovnih del z lanske izvedbe Janja Lipušček, ob njej Boris Arčon in Miran Košuta fotor.p. Sobotni dan je ponujal čudovito izhodišče pohodnikom na Gregorčičevi poti, ki se vije med Renčami in Gradiščem nad Prvačino, odprli pa so jo lansko leto. Med udeleženci pohoda sta bila predsednika krajevnih skupnosti Renče in Gradišče, Borut Zorn in Boris Stibilj, opazili pa smo tudi mnoge ljudi iz bolj oddaljenih primorskih krajev ter skupine z Gorenjske, Dolenjske in Štajerske. Srečanje sta pozdravila tudi predsednica renškega društva Janja Lipušček in župan občine Aleš Bucik. V času od odprtja so pot prehodili že številni obiskovalci, ljubitelji pohodništva in našega pesnika, »goriškega slavčka«. Organizatorja, renško Društvo za kulturo, turizem in razvoj in gradiška krajevna skupnost sta letos - lani jih je z obiskom počastil pesnik in politik Boris Pangerc - medse povabili glasbenika in enega najvidnejših slovenistov, univerzitetnega docenta Mirana Košuto, doma iz Križa pri Trstu. Udeležencem je spregovoril kot vsestranski poznavalec pesnikovega življenja in dela, iz njegovega izvajanja pa je zazvenela občutena in občudujoča ljubezen do Gregorčičeve izpovedi in globoka spoštljivost do njegovega domoljubja, ki lahko in mora služiti kot pronicljiv navdih sedanjim in prihodnjim rodovom. V kulturnem sporedu so sodelovali učenci renške osnovne šole, pevski zbor Provox pod vodstvom Ivana Mignozzija, recitator Matija Kogoj ter kulturna animatorka Melanija Kerševan z Gradišča. Pohod je vodil podpredsednik društva Boris Ar-čon, ki je ob spominskih tablah in postankih opozoril na znana in manj znana dejstva iz pesnikovega življenja. Prijazen sprejem z izvirnim prispevkom skupine ljubiteljskih slikark pa je po- hodnike presenetil v renškem naselju pri Arčonih, kjer živi in ustvarja nemirni spiritus agens Franko Arčon. Po njegovi zamisli so slikarke hladnim betonskim objektom vdahnile življenje in izpoved, povezano s še danes priljubljenim pesnikom. Že v petek pa so si obiskovalci v razstavnem prostoru v Renčah lahko ogledali razstavo slik, nastalih na lanskem pohodu po Gregorčičevi poti. Članice slikarske skupine so prispevale lastno videnje in občutenje pesnika, njegove ljubezni in bolečine. Na platna so ujele čudovite utrinke, kakršne ponuja narava v razkošju jesenskih barv in jih obogatile z osebnoizpovedno noto. Izvirni predstavitvi slik je z duhovitimi komentarji pridal osebno noto tudi eden od organizatorjev, Edi Prošt, z lastno razlago pa tudi prisotne slikarke. Radivoj Pahor 16 1 2 Nedelja, 16. oktobra 2011 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - V mestu 48 zaklonišč za približno sedem tisoč ljudi Zaklonišča ne prepevajo več, stroški vzdrževanja previsoki »Čeprav dvonamenska so v primeru potrebe v roku 24 ur pripravljena za prvenstveno uporabo« Zaklonišča, ki so namenjena zaščiti ljudi pred vojnimi nevarnostmi in pred radioaktivnim sevanjem ob morebitni jedrski ali drugi radiološki nesreči, primerna pa so tudi kot zasilno prebivališče neposredno po potresu, se v Sloveniji gradijo od leta 1973. Večina jih je v urbanih središčih z več kot pet tisoč prebivalci. Vseh skupaj je okrog 2.300, v njih pa je približno 350 tisoč za-kloniščnih mest. V novogoriški občini, pretežno v mestu, jih je skupno 48, v njih pa je prostora za sedem tisoč ljudi. Do osamosvojitve Slovenije je bilo to področje precej strožje urejeno. Kot je povedal Bogdan Zoratti, svetovalec za zaščito in reševanje na mestni občini, ki upravlja z osmimi javnimi in primerno vzdrževanimi zaklonišči, se je v času Jugoslavije gradilo veliko zaklonišč. Takrat je bilo treba ob vsaki večji gradnji zgraditi tudi zaklonišče ali pa prispevati določen delež celotne investicije v ta namen. Nad vsemi zaklonišči je bdela občina, inšpekcijske službe pa so redno opravljale preglede. Danes je gradnja zaklonišč še vedno zavezujoča za zdravstvene, vzgoj-no-varstvene in izobraževalne ustanove, objekte javne komunikacije, nacionalne televizije in radia, javnega potniškega prometa, pomembne energetsko industrijske dejavnosti, za potrebe obrambe in delovanje državnih organov. Tudi ta so načeloma dobro vzdrževana, težave pa se pojavljajo pri vzdrževanju zaklonišč v stanovanjskih soseskah. »Po zakonu bi jih morali vzdrževati in vsakih pet let narediti tehnični pregled ter urediti vse filtre, ventilacijske naprave in podobno, kar je precej drago, tako da inšpekcijske službe tega sploh ne nadzorujejo,« je pojasnil Zoratti. S tem v zvezi je omenil 15 zaklonišč v stolpnicah na ulici Grad-nikove brigade, ki so sicer kvalitetna pro-tiatomska zaklonišča, vsako za 150 ljudi. Da je glavni problem v visokih stroških vzdrževanja, je potrdil tudi David Kavčič, direktor družbe Dom, ki upravlja z nekaterimi od omenjenih stolpnic. »Vzdrževanje je v celoti breme etažnih lastnikov, danes pa so taki časi, da ljudje že itak komaj shajajo, tako da bi jih to še dodatno udarilo po žepu,« je pojasnil. Pristavil je, da gre v večini primerov za dvonamenska zaklonišča, tako da imajo stanovalci v njih urejene kleti, po potrebi pa je mogoče zaklonišča po hitrem postopku usposobiti, tako kot so jih leta 1991. Včasih so bila zaklonišča uporabna za marsikaj. Na Šempetrskem je dolga leta deloval Center za razvoj mladinske kulture, ki je bil v Jugoslaviji znan. V njih so imela svoje prostore številna društva, za vaje pa so jih uporabljale tudi glasbene skupine. Priznana slovenska zasedba Zaklonišče prepeva je ime dobila ravno po enem od zaklonišč v Novi Gorici, kjer so v začetku devetdesetih let začeli »prepevati«. vrh - Knjiga-vodič Marca Mantinija Od Tolmina do Kobarida na odkrivanju Italijanskega avtorja predstavil Žejko Cimprič iz kobariškega muzeja Tudi drugega večera na Vrhu, ki je bil namenjen predstavitvam knjig na temo prve svetovne vojne, se je udeležilo lepo število ljudi z obeh strani državne meje. Kot že pred nekaj tedni je tudi ponedeljkovo srečanje s knjižnimi novostmi našlo gostoljubje v Lokandi Devetak, ki je že večkrat pokazala posluh za tovrstne prireditve in se uveljavila kot kraj kulturnega dogajanja. Na začetku oktobra je šlo za predstavitev knjige »Pozabljeni Kras - Ofenzive v jeseni 1916« avtorja Mitje Jurna, tokrat pa je svojo knjigo z naslovom »Da Tol-mino a Caporetto - Percorsi della Grande Guerra tra Italia e Slovenia« (Od Tolmina do Kobarida - Poti prve svetovne vojne med Italijo in Slovenijo) predstavil njen avtor, Goričan Marco Mantini. V prvem primeru je šlo za slovensko knjigo, Mantinijeva knjiga-vodič po zgornji Soški dolini pa je izšla v italijanščini. Večer je uvedel Željko Cimprič iz kobariškega muzeja prve svetovne vojne. Avtorja je pohvalil zaradi učinkovitega prikaza območij, kjer je pred skoraj sto leti divjala krvava vojna. O knjigi je še povedal, da je odličen pripomoček za spoznavanje skrivnosti, ki jih skriva dolinski in hriboviti svet prelepe Soške doline. Na približno 200 straneh je predstavljenih 23 pešpoti, po katerih bo izletnik odkrival različne odseke fronte, sistem utrjenih postojank in ka-vern, se pomudil pri nekaterih vojaških kapelicah, spomenikih in obeležjih, ne nazadnje pa se poklonil padlim na šte- vilnih vojaških pokopališčih. Zaobjet je tudi ogled manjših zbirk vojnih ostalin in pa obisk kobariškega muzeja. Vse opise, ki jih spremljajo še izpisi iz nekaterih dnevnikov vojakov na fronti, je avtor opremil s številnimi fotografijami. V mnogih primerih je podobam iz vojnega obdobja dodan še posnetek iz današnjega časa. Ob vsem tem gre opozoriti, da so krajevna društva in posamezniki v zadnjih letih uredili veliko vojaških postojank in drugih objektov, ki jih skriva narava. Ob koncu predstavitve je Cimprič izrazil še upanje, da bi knjiga čim prej izšla tudi v slovenskem prevodu, s ponosom pa je mimogrede še povedal, da v 21 letih obstoja koba-riški muzej ni bil zaprt niti en dan. V nadaljevanju večera je Mantini s pomočjo video posnetkov orisal vsebino knjige, ki bo popotniku razkrila lepote in skrivnosti Krna, Rdečega roba, Mrzlega vrha, Rombona, Kolovrata in številnih drugih območij na obeh straneh sedanje meje, kjer so se borili in umirali vojaki iz domala vse Evrope. Povedal je še, da je knjiga naprodaj v knjigarnah Antonini v Gorici in Rinascita v Tržiču ter v kobariškem muzeju. Tudi na ponedeljkovem večeru so zbirali prostovoljne prispevke za onkološki center v Avianu. O dobrodelni akciji je pred zbranimi spregovoril predsednik sovodenjske sekcije združenja krvodajalcev, Štefan Tomsič, ki se je zahvalil darovalcem in prirediteljem knjižnih večerov, posebno pa še Lokandi De-vetak za izkazano gostoljubje. (vip) Avtor knjige med vrhovsko predstavitvijo »Danes najem skorajda ne pride več v poštev, saj se morajo s tem strinjati vsi lastniki stanovanj, pa še davčna zakonodaja je to področje tako zakomplicirala, da se v bistvu ne izplača,« je še povedal Kavčič. V najemu, resda brezplačnem, pa so nekatera od javnih zaklonišč. »V najem jih dajemo za tiste dejavnosti, ki so za nas pomembne. V Kromberku imajo svoje prostore potapljači, v Solkanu strelci, na Cankarjevi ulici CB radio klub, na Pristavi pa imamo skladišče Civilne zaščite,« je povedal Zoratti. Med večjimi zaklonišči v mestu je izpostavil tri zaklonišča na osnovni šoli Frana Erjavca s kapaciteto 150 ljudi in zaklonišči v bivši Mi-povi in Mercatorjevi trgovini na Cankarjevi ulici, kjer je v vsakem prostora za 270 ljudi. Pri zadnjem je kot prednost izpostavil tudi dejstvo, da je v njem že precejšnja zaloga hrane. Omenil je tudi, da je bilo zad- nje zaklonišče v mestu zgrajeno pod prizidkom srednje ekonomske šole na Erjavčevi ulici. V zvezi z vsemi javnimi zaklonišči je še pojasnil, da so, čeprav dvonamen-ska, v roku 24 ur pripravljena za prvenstveno uporabo. Glede pomanjkljivega vzdrževanja zaklonišč v stanovanjskih objektih pa je izrazil prepričanje, da bi jih bilo kljub vsemu mogoče relativno hitro usposobiti. »Če bi v bližini padla atomska bomba, kar je res malo verjetno, bi bil problem, kar se prezračevanja in elektrike tiče, pa se da za to hitro urediti. V primeru vojne tudi ne bi bilo težav, saj do tega praviloma ne pride čez noč. Dovolj bi bilo, da mesto preleti eno samo letalo, pa bi bilo takoj vse pripravljeno, kot je treba,« je še sklenil sogovornik, naše današnje pisanje pa bolj kot stvarnosti pripada fantastiki. Nace Novak Vhod v Merkatorjevo trgovino na Cankarjevi ulici v Novi Gorici z masivnimi zakloniščnimi vrati (desno), v tem zaklonišču je prostora za 270 ljudi; zakloniščni prostori v Ulici Gradnikove brigade, kjer vlada precejšen nered (spodaj) foto n.n. Podobnik ostaja predsednik Na včerajšnji seji nadzornega sveta Hita niso obravnavali zahteve po razrešnici predsednika uprave Draga Podobnika. Predsednik nadzornega sveta Gorazd Podbe-všek je po seji zatrdil, da nimajo nikakršnega razloga za razrešitev, saj uprava kljub zaostrenim pogojem dobro posluje. »Prva polovica leta je bila sicer nekoliko boljša, v drugi polovici pa se razmere očitno še dodatno zaostrujejo, vendar zaenkrat uspeva obdržati rezultate poslovanja znotraj tega, kar je bilo načrtovano za letos,« je povedal Podbevšek. Türk odlikuje Pipistrel Predsednik Slovenije Danilo Türk bo danes ob 13. uri na Gradu Brdo pri Kranju z zlatim redom za zasluge odlikoval ajdovsko podjetje Pipistrel za njegov prispevek k razvoju okolju prijazne tehnologije ter za uveljavljanje zmagovite ino-vativne filozofije, s katero je tudi Slovenijo postavil med tehnološke velesile. Kot znano, je Pipistrel z energetsko varčnim letalom Taurus G4 pred kratkim dosegel tretjo zmago na Nasinem tekmovanju v Kaliforniji. V tujino z Interculturo Fundacija Goriške hranilnice bo tudi letos zagotovila štipendijo za enoletno bivanje v tujini z Interculturo. Namenjena je študentu z bivališčem v goriški pokrajini, rojenim med 1. julijem 1994 in 31. avgustom 1997, ki obiskuje višjo srednjo šolo, je pri študiju uspešen in motiviran, da bi človeško in kulturno odraščal v stiku z različnimi narodi. Razpis z obrazcem za prijavo so prejela ravnateljstva šol, na voljo pa je tudi na spletni strani www.fondazionecari-go.it in na sedežu fundacije; prijaviti se je mogoče tudi na spletu, in sicer na naslovu www.intercultura.it. Rok bo zapadel 10. novembra, 28. oktobra ob 18. uri pa bo na sedežu fundacije v Gorici informativno srečanje za vse zainteresirane študente. Ni zategnil ročne zavore V torek je 32-letni voznik v Novi Gorici parkiral tovorno vozilo, ni pa zategnil ročne zavore. Vozilo se je samo premaknilo in trčilo v ograjo. Poleg ograje je bil parkiran avtomobil, na katerega je ograja padla in ga poškodovala. Kaznovali so ga z globo. Urad za prosto cono zaprt Iz goriške Trgovinske zbornice so sporočili, da bo danes za javnost zaprt urad za prosto cono. Osebje se bo udeležilo tečaja na temo novih procedur, povezanih s prispevki za nabavo goriva. Zlobec »V vihri petih vojn« Danes ob 18. uri bo v novogoriški knjižnici Franceta Bevka predstavitev knjižne zbirke Andreja Zlobca »V vihri petih vojn«; zbirka - štiri knjige na več kot 700 straneh - prinaša spomine na pet vojn, ki jih je avtor doživel. Svečanost 1. novembra Svečani dvig zastave na Travniku (ob 9. uri) in maša v travniški cerkvi (ob 9.15) ob 90. obletnici prenosa trupel neznanih vojakov iz Gorice v Oglej ne bosta danes, kot je bilo sprva napovedano, temveč v torek, 1. novembra. concordia et pax - V pobudo prvič zaobjeta hrvaška Istra Pot spomina in sprave bo letos vodila v Svetvinčenat Letošnja Pot spomina in sprave, ki jo prireja slovensko-italijansko združenje Concordia et Pax, bo v soboto, 22. oktobra, vodila v Svetvinčenat, mestece v notranjosti hrvaške Istre, kjer je grob duhovnika Miroslava Bulešica. Med poletjem 1947 je bil žrtev brutalnega napada v Lanišcu skupaj s škofovim delegatom Jakobom Ukmarjem in krajevnim župnikom Štefanom Cekom. »Pot spomina in sprave bo letos prvič dosegla hrvaško Istro, kjer se bodo slovenska in italijanska skupnost iz Goriške srečali s hrvaško istrsko skupnostjo, zato da bodo skupaj obudili spomin na tragični povojni čas, ko je komunistični režim, ki je dotlej z borbo in žrtvami odločilno prispeval k porazu fašizma in nacizma, tudi s silo vsiljeval svojo ideologijo tistim, ki so jo odklanjali,« so zapisali pri združenju Concordia et Pax, ki si že leta prizadevajo, da bi pomagali tukajšnjim ljudstvom premostiti ločeni spomin, ki je nastal iz večdesetletne ideološke kontrapozicije. In dodajajo: »Tarča pogostih napadov je bila tedaj Cerkev, zato se bomo v Svetvinčenatu zamislili nad liki treh duhovnikov, ki so kljub doživetemu nasilju - Bulešic je za posledicami agresije umrl - odpustili svo- jim krvnikom. Odpuščanje je temelj naporne poti v iskanju prečiščenja spomina in sprave.« Avtobus z romarji bo krenil na pot v soboto, 22. oktobra, ob 14. uri s parkirišča pri Rdeči hiši v Gorici. Ceremonija na kraju spomina bo ob 16. uri, vrnitev v Gorico pa ob 20.30. Organizatorji prosijo za predhodno najavo udeležbe na tel. 0481-530193, 333-3561718 ali 003865-3005136 in opozarjajo, da je treba pri sebi imeti veljavno osebno izkaznico in da na hrvaški meji ne priznavajo veljave papirju z obvestilom o podaljšanju veljavnosti, ki ga izdajajo na občini. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 20. oktobra 2011 17 f I m ' V. Nocoj ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Gorici koncert skupine Tramonto Arancio iz Tržiča. V njej igrata Daniele Scochet (glas in klavir) in Pietro Spanghero (kontrabas in ukulele). Koncert v okviru niza Across the Border organizirajo zadruga Maja, združenje Tramonto Arancio, Kulturni dom in društvo Jadro iz Ronk; vstopnina znaša 5 evrov. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. ~M Gledališče GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 22. oktobra, ob 20.30 »El ava-ro« (Molier), nastopa Otroteatro iz Madrida in »Emilie«, nastopa cirkus Mlejn iz Prage; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v torek, 8. novembra, ob 20.45 koncert Glorie Gainor; informacije pri blagajni gledališča ali po tel. 0481-383602. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v ponedeljek, 7. novembra, ob 21. uri »La cena dei cretini«, igrata Zuz-zurro&Gaspare; informacije po tel. 0481-532317. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 9. in 10. novembra, ob 20.45 gledališka predstava Yasmine Reza »Art« igrajo Alessandro Haber, Alessio Boni in Gigio Alberti; informacije po tel. 0481-494369. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 20. oktobra, ob 20. uri (Ivan Cankar) »Hlapci«; informacije po tel. 0038653352247. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 29. oktobra, »Pinocchio di sabbia«, David Riondino / Giano Pro-duzioni; informacije in predprodaja abonmajev do 11. novembra v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro (tel. 0481-537280, 335-1753049, www.ctagorizia.it). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »This must be the place«. Dvorana 2: 17.30 - 19.40 - 22.00 »I tre moschettieri« (digital 3D). Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.10 »Cowboys & Aliens«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 19.50 -22.00 »This must be the place«. Dvorana 2: 18.00 - 22.00 »Amici di let-to«; 22.15 »Final destination 5« (digitalni projekciji). Dvorana 3: 17.30 - 19.40 - 22.00 »I tre moschettieri« (digital 3D). Dvorana 4: 17.50 - 20.00 - 22.10 »Cowboys & Aliens«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.10 »A Dangerous Method«. 23. oktobra na ogled razstava goriškega kiparja Sergia Pacorija. DRUŠTVO ARS vabi v galerijo Ars na Travniku 25 v Gorici na ogled razstave slik Aleksandra Pece. V GALERIJA DIMENZIJA NAPREDKA, Velika pot 15, v Solkanu je na ogled razstava slikarjev Piera Lerde in Gian-franca Galizia; do 20. oktobra. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI bo v petek, 21. oktobra, ob 19. uri odprtje razstave slikarskih del Stanislava Rapotca, ki je postavljena ob stoti obletnici umetnikovega rojstva. GORIŠKI MUZEJ IN DRUŽINA KROF-LIČ vabita v soboto 22. oktobra, ob 11. uri na odprtje dokumentacijske razstave »Iz zapuščine Josipine Žida-nik - Zmagoslave« in na predstavitev donacije Goriškemu muzeju. Razstava je postavljena na ogled v hiši družine Kroflič v Podkraju št. 104 A na Colu (http://g.co/maps/7k4up); na ogled bo do 15. marca 2012; informacije za ogled razstave v Goriškem muzeju, tel. 003865-3359811 in pri Brede in Marjanu Krofliču, tel. 003861-4293200. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici je na ogled razstava Adriane Maraž z naslovom »Vedno novo iz vedno starega sveta« do 23. oktobra ob prireditvah in po domeni. Koncerti fï Razstave NA SEDEŽU DRUŠTVA NUOVO LA-VORO v Raštelu 72-74 v Gorici bo do V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v soboto, 22. oktobra, ob 11. uri nastopila zasedba Christy Doran's New Bag. Koncert sodi tudi v festival Jazz & Wine of Peace iz Krmina; informacije na spletni strani www.kul-turnidom-ng.si. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja niz koncert z naslovom »Gorizia classica«: v soboto, 22. oktobra, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejem v grajskem naselju 13 v Gorici bo koncert violončelistke Miriam Prandi; vstop prost. KRUT v sodelovanju z Društvom slovenskih Upokojencev v Trstu in Društvom slovenskih Upokojencev za Goriško vabi na koncertno predstavo »Starosta mali princ«, ki bo v nedeljo, 23. oktobra, ob 17.uri v Kulturnem domu v Gorici. Nastopajo MPZ Ciril Kosmač iz Kopra, ŽPZ DSU za Goriško, MPZ Fran Venturini, MPZ Šempeter in kot gost pevski zbor Tončka Cok. KULTURNI DOM NOVA GORICA obvešča, da bo koncert skupine Carmina Slovenica z naslovom »Zvoki Azije«, ki je odpadel zaradi bolezni, v torek, 25. oktobra, ob 20.15. Vsi, ki so vstopnice kupili in bi jih želeli vrniti, bodo dobili povrnjeno vstopnino pri blagajni Kulturnega doma Nova Gorica; informacije pri blagajni Kulturnega doma Nova Gorica, tel. 0038653354016 od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 17. uro in uro pred predstavo (www.kultur-nidom-ng.si). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v petek, 28. oktobra, ob 20.45 na-topata Patrick Beaugiraud (oboa) in Lamia Bensmail (klavir); informacije po tel. 0481-494369, na teatro@co-mune.monfalcone.go.it in na spletni strani www.teatromonfalcone.it. VEČERNI KONCERT združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 4. novembra, ob 20.45 koncert filharmonije Jora iz Ba-caua v Romuniji ob 100-letnici rojstva Nina Rote; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so objavljene začasne zavodske lestvice 3. pasu slovenskih šol v tržaški in goriški pokrajini. Rok za morebitne prizive je 10 dni (do 26. oktobra). Kandidati, ki so oddali prošnjo na italijanskih šolah v Trstu, so vezani na termin, ki je za te šole določen do 24. oktobra. M Izleti ZDRUŽENJE ESTORIA prireja nova izleta z eStoriabusom 22. in 29. oktobra, ko bo odpeljal udeležence v Navarons, kjer je leta 1864 prišlo do uporov avstrijskemu cesarstvu. Izleta, ki so ju poimenovali »La banda delle Alpi friulane«, prirejajo ob 150-letnici ze-dinjenja Italije. Avtobus bo odpotoval iz Pordenona, število mest je omejeno; informacije po tel. 0481-539210 ali naslov eventi@leg.it. ZDRUŽENJE TEMPO LIBERO COOP CONSUMATORI NORDEST organizira 23. oktobra izlet v kraj Illegio z ogledom razstave »Aldila. L'ultimo mistero«. Informacije in vpisovanje pri okencih ATL, v veleblagovnicah Coop Consumatori Nordest ali po tel. 335-7835183. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo v soboto, 12. novembra, enodnevni avtobusni izlet z obiskom kmetije v kraju Pavia di Udine, pršu-tarne v San Danieleju in ogled gradu v Villalti; vpisovanje do 25. oktobra v trgovini Mila (tel. 0481-78398), gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). ZDRUŽENJE NATURA & STORIA PATRIA prireja v nedeljo, 30. oktobra, pohod po tržiškem Krasu po poteh utrdb prve svetovne vojne; zbirališče ob 13.30 pri vodnjaku leva Sv. Marka na drevoredu San Marco (na končnem delu drevoreda v smeri Krasa) v Tržiču; pohod je brezplačen in bo potekal ob vsakem vremenu. □ Obvestila ZDRUŽENJE ANTEAS prireja v centru Sinigaglia v Ul. Faidutti 24 v Gorici tečaj vezenja vsak četrtek med 15. in 18. uro. Prvo srečanje bo danes, 20. oktobra, na razpolago je še nekaj mest (tel. 348-4460193). INFORMACIJE ZA IZPOLNJEVANJE POPISNIH POL nudijo na brezplačni tel. številki ISTAT 800-069701 in v zbirnem centru v pritličju goriške občine, ki je odprt od ponedeljka do četrtka med 9. uro in 17.30, ob petkih in sobotah med 9. uro in 12.30 (tel. 0481-383690-691-692 v slovenščini in furlanščini). OF IN UPOR: vsak torek ob 18. uri Radio Trst A oddaja pripovedni niz o uporu proti raznarodovanju in nepravičnim družbenim odnosom v obdobju 1924-1945 na severno primorskem ozemlju. Pripravlja ga Aldo Rupel; ponovitve ob sredah kakšno minuto po 10. uri. OKENCE ZA MANJŠINSKE JEZIKOVNE SKUPNOSTI je odprto ob ponedeljkih med 9. in 12. uro ter ob sredah med 15.30 in 17.30 v prostorih goriške občine (3. poslopje, 1. nadstropje) na Trgu Municipio 1 v Gorici; tel. 0481-383459 (slovenščina) in tel. 0481-383451 (furlanščina). SPDG obvešča, da poteka za društvene člane splošna rekreacijska telovadba ob sredah med 19.30 in 20.30 v telovadnici Kulturnega doma v Gorici pod vodstvom Dušana Carlija; informacije po tel. 338-7995474 (Aldo Bauzon). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je+ odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE organizira v sklopu praznika Sv. Martina prvo tržnico umetniških izdelkov in domačih dobrot. Sovodenjski občani ali skupine, ki bi želeli prodajati lastne izdelke ali dobrote na prazniku, ki se bo vršil pri Kulturnem domu v Sovodnjah v nedeljo, 13. novembra, zjutraj; informacije in vpisovanje po tel. 329-7411459 (Ljubica). V PRENOVLJENIH PROSTORIH DOMA ANDREJA BUDALA v Štandrežu potekajo v organizaciji KD Oton Župančič in v sodelovanju s slovenskim športnim društvom Vadba+ raznovrstne vadbe: sprostilna telovadba (Dorella Cingerli, ob sredah 17.30-18.30), joga (Alessandra Simoneti, ob sredah 20.3022.00), pilates (Suzana Komel, ob ponedeljkih 19.00-20.00 in sredah 20.0021.00 ), zumba (Suzana Komel, ob torkih 19.00-20.00 in petkih 18.00-19.00) in spinning (Boris Nardin, ob ponedeljkih 20.15-21.10 in sredah 19.0019.50). Interesenti se lahko vpišejo na enega ali več tečajev, tudi pred začetkom vadbene ure, možne so enkrat ali dvakrat tedenske ter kombinirane vadbe; informacije po tel. 347-8800556 ali na suzana.komel@tmail.si. NA TRAVNIKU, v Raštelu in na Nunski ulici v Gorici bodo v soboto, 22. oktobra, namestili tržnico. Ob 15. uri bo nastop skupine Clan Petrie s koncertom irske in škotske glasbe. SPDG priredi v nedeljo, 23. oktobra, vsakoletno druženje ob kostanju na domačiji Štekar v Števerjanu od 12. ure do mraka. Ob priložnosti bosta pohod in vožnja z gorskimi kolesi, start bo pri športni hali v Podgori ob 10. uri (zbirališče ob 9.45). SKGZ obvešča člane deželnega in pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 24. oktobra, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v dvorani SKD Igo Gruden v Na-brežini. SEKCIJA VZPI-ANPI Dol-Jamlje prireja tradicionalni partizanski piknik v nedeljo, 6. novembra, v gostilni Štir-na v Opatjem Selu od 13. ure dalje; vpisovanja (do 30. oktobra) po tel. 0481-419946 (Jordan Semolič) in 0481-78192 (Jožko Vižintin). TEČAJ PRVE POMOČI ZDRUŽENJA LA SALUTE IZ LOČNIKA bo potekal v dvorani Faidutti na sedežu zadružne banke v Ločniku. Prvo od desetih srečanj, ki jih bodo vodili kvalificirani inštruktorji pod vodstvom zdravnika Paola Crivellija, bo v petek, 4. novembra; vpisovanje poteka od ponedeljka do petka med 15.30 in 17.30 po tel. združenja La Salute (0481-39170). 0 Prireditve V KNJIŽICI V RONKAH prirejajo pravljične popoldneve za otroke od 3. do 7. leta starosti med 17. in 18. uro: 20. in 27. oktobra v sloveščini, 26. oktobra pa v italijanščini. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 20. oktobra, ob 18. uri Hana Ga-sparac predstavila svojo knjigo »Poesie di una donna trentenne«; v petek, 21. oktobra, ob 18. uri bo Elsa Fonda predstavila svojo knjigo »La cresta sulla zampa«. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA v sodelovanju z občino Kanal ob Soči prireja predstavitev monografije Franca Križnarja in Štefana Maurija »Biti sam - (avto)portret skladatelja Štefana Maurija«. Predstavitev bo v okviru Kogojevih dnevov v Gotski hiši v Kanalu v petek, 21. oktobra, ob 19. uri. Sodelovala bosta soavtorja Štefan Mauri in Franc Križnar, povezoval bo urednik Zoran Božič. LEG (LIBRERIA EDITRICE GORIZIANA) na Korzu Verdi 21 v Gorici prireja v petek, 21. oktobra, ob 18. uri predstavitev knjige »Guida Di Gorizia. Lascia-passare-prepustnica-Propustnica« Roberta Covaza. Z avtorjem se bo pogovarjal Antonio Devetag VRTOJBENSKI KRAJEVNI PRAZNIKz odprtjem mladinskega centra Vrtojba bo potekal 22. in 23. oktobra, ob 18. uri: v soboto, 22. oktobra, sodelujejo OŠ Ivana Roba Šempeter pri Gorici, ZABAVNO,V NOVO,SEZONO XT a Čut imiîtcti tttt DANES - četrtek, 20. oktobra ob 2030 na sedežu društva Hrast v Doberdobu sodelujeta: Prosvetno društvo Hrast in SKD Jezero Vstop je brezplačen Vse o novi sezoni in rezervacija abonmajev pevski zbor vrtca Sonček, glasbena šola Nova Gorica, zbor Društva žena Vrtojba, MePZ Ciril Silič, MeP zbor Vrtojba, cerkveni mladinski zbor Vrtojba, plesna šola Kreart; v nedeljo, 23. oktobra, ob 18. uri pa bo KD Vrtej-benska igralska kompanija odigrala komedijo domače avtorice Doris Jarc, ki jo je tudi režirala, »Umetniška terapija ali kdo koga zdravi«. Po predstavi bo sledila otvoritev razstave fotografij Sandija Gorkiča. ZDRUŽENJE REVMATIČNIH BOLNIKOV A.Ma.Re. prireja v soboto, 22. oktobra, ob 16.30 v deželnem avditoriju v Ul. Roma 5 v Gorici posvet na temo artritisa. Sodelovali bodo zdravniki Marino Del Frate, Salvatore De Vita, Gianmichele Moise in Massimo Colucci. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško v sodelovanju s KRUT-om vabi člane in prijatelje na prireditev »Starosta mali princ«, ki bo v nedeljo, 23. oktobra. Zjutraj bo krajši izlet s postankom v Gonarsu za poklon žrtvam in v Palmanovo. Kosilu v Ogleju bo sledila vožnja v Gorico, kjer bodo v Kulturnem domu ob 17. uri nastopili upokojenski zbori Primorske; informacije in prijave po tel. 0481 532092 (Emil D.) in 0481 390688 (Saverij). LETOŠNJE PRAVLJIČNE URICE V FEI-GLOVI KNJIŽNICI bo oblikovala pravljičarka Martina Šolc s stalno sodelavko muco Lino; skupaj bosta pripovedovali pravljice o mucah iz vsega sveta 24. oktobra ter 7. in 21. novembra ob 18. uri v Feiglovi knjižnici v Gorici. ZDRUŽENJE AMA - LINEA DI SCON-FINE prireja v centru Mare pensante v parku Basaglia v Gorici (Ul. Vitto-rio Veneto 174) srečanje z Annaroso Cappelari z naslovom »Computer: Benessere o malessere« v ponedeljek, 24. oktobra, med 16.30 in 18. uro. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA prireja predstavitev zbornika »Kobariško berilo« Goriške Mohorjeve družbe v torek, 25. oktobra, ob 20. uri. Zbornik bosta predstavila urednik Peter Stres in asistentka Marjeta Pisk. SKRB ZA ZDRAVJE JE NAŠA DOLŽNOST: občina Sovodnje in Združenje prostovoljnih krvodajalcev iz Sovo-denj vabita na predavanje o boju proti raku dojk, drugih oblikah raka in preventivi v sredo, 26. oktobra, ob 20. uri v dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje, Prvomajska ulica. Spregovorili bosta zdravnica Mojca Senčar, predsednica slovenskega Združenja »Europa Donna« in medicinska sestra Tatjana Kumar, članica upravnega sveta. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v četrtek, 27. oktobra, ob 18. uri v sklopu niza »Srečanje z avtorji 2011« častni gost tržaški pesnik in letošnji Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta. Z avtorjem se bosta pogovarjala in predstavila knjigo »Drevo življenja« Nadja Marinčič in Ace Mermolja. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Silvana Per-toldi iz bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče. DANES V RONKAH: 12.00, Nives Assunta Marini vd. Facchinetti (iz Trsta) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. 18 Četrtek, 20. oktobra 2011 MNENJA, RUBRIKE GLOSA Rusi ne verjamejo več v spremembe Jo2e Pirjevec_ Na knjižnem sejmu v Frankfurtu je bilo prejšnji teden vse živo. V osmih ogromnih halah se je trlo na stotine založnikov z vsega sveta, ki so predstavljali svoje nove publikacije. Ob tolikšni ponudbi izgubiš pregled nad tem, kar je zares zanimivo ali pomembno in si lahko ustvariš samo nekaj vtisov. Kar se mene tiče, je bil poglavitni vtis naslednji: angleška beseda prevladuje nad vsemi, kar pa se ne pomeni, da zaradi svoje kvalitete. Zdelo se mi je, da Angleži in Američani ciljajo predvsem na tržni uspeh svojih objav in imajo v mislih široko publiko, medtem ko Nemci še dajo nekaj na intelektualno odličnost. V tem smislu se mi je zdel njihov paviljon najboljši od vseh in me prepričal, da je danes Nemčija vodilna sila na svetu, kar zadeva razvoj človeškega duha. To pa še ne pomeni, da bi tudi za male narode ne bilo prostora, če se znajo pravilno predstaviti. Dokaz za to je bil zame paviljon Islandije, ki je letos častna gostja sejma. Zaradi tega, ker je njihov jezik bolj malo znan, Islandci niso stavili toliko na tiskano besedo, kot na podobo, in z ene strani prikazali na ogromnih ekranih divjo lepoto svoje dežele, z druge pa njeno globoko zakoreninjeno kulturo. To so storili tako, da so na prav tako velikih ekranih predstavili vrsto ljudi vseh starosti, ki preprosto berejo. Sporočilo je bilo jasno: pri nas je knjiga del življenja. Knjiga je tudi v Rusiji se vedno del življenja. To opažam vsak dan v metroju, s katerim se vozim na delo v arhiv. Kakor v starih časih, ljudje še vedno veliko berejo, čeprav je med mladimi tiskano stran zamenjal i-pad. To pa je eno od redkih pozitivnih opažanj, ki sem si ga oblikoval med letošnjim dvotedenskim prebivanjem v Moskvi. (V Frankfurt sem šel sam za konec tedna). Splošni vtis, ki raste iz pogovorov z različnimi ljudmi, od taksista do vrhunskega intelektualca, ni dober. Ne rečem, da v Rusiji ni oaz, kjer se zdi, da je vse v najboljšem redu. Taka je na primer Akademija znanosti, na kateri smo imeli prejšnji teden posvet ob dvestoletnici rojstva M. F. Raevskega, dolgoletnega dekana ruske pravoslavne cerkve na Dunaju in enega vodilnih sla-vofilov 19. stoletja. (Med drugim je imel številne stike tudi s slovensko kulturno in politično elito svoje dobe.) Taka je tudi Duhovna akademija moskovskega patriarhata v Zagorsku, kamor so nas po kongresu povabili na obisk. Še bolj kot na Akademiji znanosti, se mi je zdelo, da so znali na tej visoki šoli bodočih voditeljev ruske pravoslavne cerkve ohraniti disciplino duha, ki sicer v Rusiji danes ni prav pogosta. Na poti v »Sergeev posad«, kakor danes rečejo Zagorsku, temu starodavnemu in čudovitemu samostanskemu kompleksu nedaleč od Moskve, sem prebral napis, ki kraljuje na stavbi blizu železniške proge: »Sveta Rusija, ne pozabi na svoje pravo-slavje«. Žalostno dejstvo pa je, da danes Rusija ni več sveta (če je sploh kdaj bila), temveč v primežu prav tako razbrzdanega kapitalizma, kakor se to dogaja na Zahodu. Ob ogromnem bogastvu, ki brez sramu razkazuje svoje razkošje, živi večina prebivalstva v plebejskih razmerah, ki so zaradi zaostalosti carističnega in pozneje komunističnega režima tu še bolj opazne, kot pri nas. Med ljudmi, s katerimi sem govoril, je razširjena resignacija. Opravka imajo s korupcijo, ki se je na široko razmahnila v upravnem ustroju, od katerega je odvisno preživetje. Vera v Putina je splahnela, upanje v možne spremembe pa tudi. wm.primorski.eu \ VREME OB KONCU TEDNA Izvensezonsko poslabšanje v Darko pravem zimskem slogu WO Bradassi_ Medtem, ko prebirate ta članek, se ravnokar udejanja nova občutna in za ta čas nenavadna vremenska sprememba, kot da jih v zadnjem času še ni bilo dovolj. Po izraziti ohladitvi v preteklem koncu tedna, ki je pustila svoje posledice še v ponedeljek in torek, je naše kraje zajela hladna vremenska fronta, ob vdoru severnoat-lantskega zraka pa je nad severnim Sredozemljem nastalo tudi prizemno ciklonsko območje. V teku je občutno poslabšanje, poleg močnih padavin se bo ob obratu vetra od severovzhoda začela naglo spuščati temperatura. Zapihala bo zmerna do močna burja, za fronto pa bo pritekal za ta čas zelo mrzel zrak. Meja sneženja se bo nad Slovenijo spustila do okrog 500 metrov in morda ponekod še nekoliko nižje, kar pomeni, da bo lahko snežilo tudi v Postojni. Jakost padavin bo namreč povečini visoka in bo lahko odločilno vplivala na temperature. V Furlaniji Julijski krajini bo meja sneženja za spoznanje višja, ne gre pa izključiti sneženja tudi v višjih predelih Rezije in Benečije. V goratem svetu bo povsod snežilo, pojavljale se bodo močne padavine, zapadlo pa naj bi okrog 20 centimetrov snega, ponekod lahko tudi več. Ni potrebno posebej poudarjati, da so take razmere povsem neobičajne v oktobru in da spominjajo na pravo zimo. Ozračje se bo ohladilo predvsem nad Slovenijo za kakih 10 stopinj pod dolgoletno normalnost. Radiosonda bo na višini 1500 metrov v prostem ozračju nad Ljubljano namerila približno -2 stopinji Celzija, nad Furlanijo Julijsko krajino pa bo pritekal za kakšno stopinjo manj mrzel zrak. Občutek mraza pa bo pri nas enak kot v Sloveniji ali morda celo večji zaradi močnega vetra. Ravno zaradi nastanka ciklona bo dogajanje nekoliko upočasnjeno in bo izboljšanje nekoliko bolj postopno. Glavnino padavin sicer pričakujemo v dopoldanskih urah in kvečjemu še zgodaj popoldne, nato bodo začele slabeti. Zve- čer ali ponoči bodo povečini ponehale. Vendar ciklon bo tudi jutri vzvratno preusmerjal proti nam vlažen in za ta čas mrzel zrak, zato bodo jutri še možne manjše krajevne padavine, v Sloveniji v glavnem kot rahlo sneženje. Vremenska slika se bo povečini umirila v soboto in nedeljo, ko sicer ozračje še ne bo povsem stanovitno, vendar se bo delno že začel krepiti anticiklon. Konec tedna bo sončen in nekoliko toplejši, pa čeprav ob temperaturah, ki se bodo še zadrževale pod dolgoletnim povprečjem. Tudi v začetku prihodnjega tedna se bo nato nadaljevalo podobno vreme s precejšnjo jas-nino, vendar tudi z občasno zmerno oblačnostjo, toda brez padavin. Kot kaže, se bo novo ci-klonsko območje iznad severnega Atlantika približalo našim krajem sredi prihodnjega tedna. Vendar je nadaljnja evolucija zaenkrat še v marsičem negotova. Kaže sicer na uveljavitev Atlantika, vendar tudi na postopno krepitev zračnega tlaka nad večjim delom Sredozemlja, kar bi lahko pomenilo, da končno vendarle prihaja prava jesen, tudi z občasnimi manjšimi padavinami, vendar povečini ob nekoliko toplejšem in precej sončnem vremenu. Na sliki: vremenska fronta je sinoči že zajela naše kraje, za njo bo pritekal za ta čas zelo mrzel arktični zrak prej do novice obvestilo uredništva Objavljanje odprtih tribun slovenija - Danes in jutri poslabšanje vremena z občutno ohladitvijo Zapadlo bo do 40 cm snega Voznikom priporočajo previdnost in ustrezno zimsko opremo - Možne denarne kazni Primorski dnevnik od torka do sobote - v skladu z razpoložljivim prostorom - bralcem in drugim daje na razpolago tudi prostor za pisanje odprtih tribun o najrazličnejših temah, ki neposredno ali posredno zadevajo življenje slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Kot smo že večkrat zapisali, je edini pogoj, ki ga uredništvo pri tem postavlja ta, da so prispevki napisani v omikanih tonih. Drugih pogo- jev se nam doslej ni zdelo potrebno postavljati. Vendar se nam zdi upravičen še en pogoj, in sicer da so odprte tribune namenjene izključno za Primorski dnevnik oziroma, da še niso bile objavljene kje drugje. V nasprotnem primeru takih prispevkov ne bomo objavili, ali pa jih bomo po presoji uredništva skrajšali na ustrezno dolžino in objavili kot pismo uredništvu. Uredništvo Tudi slovenski vremenoslovci za danes napovedujejo ohladitev in lahko tudi sneg do nižin. Direkcija za ceste Republike Slovenije bo zato začela z dežurstvom za izvajanje zimske službe na cestah, s katerimi upravlja. Ob tem voznike naprošajo, naj vožnjo prilagodijo razmeram in v primeru zastojev omogočijo prehod vozilom zimske službe, so zapisali v sporočilu za javnost. Po podatkih Agencije za okolje bo danes Slovenijo prešla izrazita hladna fronta, meja sneženja se bo spuščala. V severovzhodni Sloveniji, v Posavju in po PISMA UREDNIŠTVU Napisi na zabojnikih »Lepa novica je, da bo na zabojnikih za odpadke tudi slovenska beseda. Še lepše pa bi bilo, da bi do-tični, ki so se za to potegovali, še prej poskrbeli tudi, da bi bili na slovenskih šolah, bankah in kulturnih društvih, skratka v vseh slovenskih ustanovah, vsi napisi tudi v slovenskem jeziku.« Ivo Selj Bobu reči bob! Odprtje slovenskih jasli v Gorici je prav gotovo pomemben in zgodovinski dogodek za celotno našo skupnost, saj dopolnjuje slovensko učno vzgojno ponudbo v mestu. Osem let naporov se nam je torej obrestovalo. V nedeljskem Primorskem dnevniku je bil dogodku pravilno namenjen uvodnik. Na goriški strani je bila omenjena vrsta bolj ali manj zaslužnih akterjev, ki smo pripomogli, da je setev obrodila sadove. Izostalo pa je ime ključne osebe pri akciji za odprtje jasli in s tem povezanih dejavnosti. Prezrta je bila Kristina Knez, ravnateljica Dijaškega doma in obenem tudi članica slovenske konzulte pri goriški občini (na predlog SKGZ). Kristina Knez je namreč od vsega začetka spremljala postopek in v najbolj kočljivih trenutkih - zaradi ovir birokratske narave - zavzeto spodbujala odgovorne osebe za dosego cilja. Decembra 2003 je bila namreč v okviru slovenske konzulte zadolžena za ustanovitev slovenskih jasli v Gorici. Kot je razvidno iz zapisnikov konzulte, je bila zadeva na robu birokratske neuresničitve sredi leta 2005. Tedaj je bila ravno Kristina Knez pobudnica vrste srečanj s pristojnimi občinskimi odborniki, nato pa še s slovenskimi občinskimi svetniki; 18. maja in 8. junija 2005 je dala pobudo za dva delovna sestanka s slovenskimi deželnimi svetniki. Poleg tega je redno vzdrževala stike tako z goriškimi odborniki ter s funkcionarji na občinski in deželni ravni. Dodati je še treba, da pobude za odprtje slovenskih jasli ni podprl le en slovenski deželni svetnik, temveč za to so se brez zadržkov angažirali vsi takratni slovenski deželni svetniki: Tamara Blažina, Igor Kocijančič, Igor Dolenc, Mirko Špaca-pan in Bruna Zorzini. Isto velja tudi za tedanje slovenske občinske svetnike in člane slovenske konzul-te. V tej smeri gre iskati rdečo nit, ki vodi k uspehu, oziroma poduk, da s skupnimi in enotnimi napori naša skupnost lahko doseže marsikaj konkretnega. Pri tkanju vezi in opozarjanju na morebitne težave pa je v tistem obdobju vseskozi imela odločilno vlogo ravno Kristina Knez. Bobu reči bob je primeren slovenski rek za dopolnitev poročila o odprtju jasli v Gorici, saj se z uspehom hvalijo celo stranke, ki do ne- Mfi davnega in na začetku postopka za njihovo odprtje niso niti obstajale oziroma so - kot npr. takratna Marjetica - »mlačno« spremljale razvoj dogodkov. P.S.: Le še dodatek k otvoritveni slovesnosti: goriška občinska uprava z Ettorejem Romolijem na čelu bi lahko poskrbela, da bi blagoslov slovenskih jasli v Gorici potekal v slovenskem jeziku, pa tudi »dvojezičnost« bi lahko bila bolj prisotna. Mestna uprava za to očitno nima pravega posluha ... Igor Komel, predsednik Slovenske konzulte pri občini Gorica v obdobju 2003-2007 nižinah Primorske bo deževalo, drugod bo meja sneženja na okoli 500 metri nadmorske višine, ob močnejših padavinah tudi nižje. Zaradi sneženja bo nevarnost lomljenja vej in drevja. Na Gorenjskem, Koroškem, v hribih zahodne Slovenije, na Notranjskem in Kočevskem bo nad 500 metri nadmorske višine zapadlo od 20 do 40 centimetrov snega. Na Primorskem bo sredi dneva zapihala močna burja, ki bo na izpostavljenih mestih v sunkih presegla hitrost 100 kilometrov na uro. Po nižinah tega dela pa bo do jutri zjutraj padlo od 50 do 80 litrov dežja na kvadratni meter. Ker bodo zimske razmere nastopile pred 15. novembrom, ko je v Sloveniji predpisana namestitev zimske opreme na vozila, na direkciji za ceste pričakujejo več vozil, ki bodo imela zaradi neustrezne opreme težave. Voznike zato naprošajo, da naj se v zimskih razmerah odpravijo na pot le, če je to nujno potrebno. Če se vožnji v snegu in ledu ne morejo izogniti, pa je treba storiti vse za zmanjšanje tveganja: hitrost vožnje je treba zmanjšati in prilagoditi razmeram na cesti, so pojasnili na direkciji, ki upravlja z okoli šest tisoč kilometri slovenskih cest. Zagotovitev ustrezne zimske opreme (na posnetku) ali uporabo javnega prevoza priporoča tudi Dars, voznike tovornih vozil pa poziva, naj upoštevajo pravila izločanja. "Po izkušnjah naših vzdrževalcev avtocest je prvi sneg vedno najhujši, saj so vozniki na zimske razmere še nepripravljeni," so zapisali na svoji spletni strani. Zimske razmere pa po zakonu veljajo že, ko se sneg oprijema vozišča ali ko je vozišče zasneženo oz. zaledenelo. Zato bodo policisti preverjali, ali vozniki zakon upoštevajo. Vozniku, ki nima ustrezne opreme, grozi denarna kazen v višini 120 evrov, če onemogoča promet, pa kazen znaša 400 evrov. / ZGODOVINA Četrtek, 20. oktobra 2011 19 john earle - Odmev na knjigo Jožeta Pirjevca Tito in tovariši (1) Odkritje skrivnostnega partizanskega voditelja V Londonu so bili vsi razburjeni, kakor da bi odkrili rudnik zlata, ko so prišla prva sporočila iz misij SOE, ki so jih leta 1943 poslali k Titovim partizanom. Tu je bil vodja gverilskega gibanja, ki se je pozitivno odzval na poziv prvega ministra Churchilla, tri leta po padcu Francije, da bi »vžgali Evropo«. Takrat je Velika Britanija ostala sama v bitki proti nacizmu in fašizmu. V zadnjih dveh letih si je pridobila zaveznika, Sovjetsko Zvezo, ki je bila nedvomno zahteven, sumničav in nekooperativen partner, a vendarle zaveznik. V Evropi pod nacistično okupacijo se po drugi strani še ni razvilo nobeno resno gibanje, ki bi aktivno nasprotovalo Nemcem. General De Gaulle je res skušal spodbuditi francosko odporniško gibanje iz svojega zatočišča v Londonu, a sodelovanje z njim je bilo prav tako težko kot z Rusi in je zahteval, da bi vodil svoje operacije v Franciji povsem neodvisno od agentov organizacije, ki jo je ustanovil sam Churchill, se pravi Special Operations Executive (SOE). Toda končni obračun SOE ni bil v celoti negativen. Organizacija je uspešno izvedla sabotažo norveške tovarne težke vode, ki je delovala v okviru nacističnega načrta za izdelavo atomske bombe, v Pragi je izpeljala umor nacističnega guvernerja Reinharda Hey-dricha in se uspešno angažirala v priprave za odpor v Grčiji, Albaniji in v drugih državah. V Srbiji je kapetan SOE-ja Marko Hudson že srečal kraljevega generala Dražo Mihajloviča in komunističnega voditelja, imenovanega Tito, v jeseni leta 1941, kasneje pa so bili stiki s Hudsonom nerazložljivo izgubljeni. Komunist Tito je tako ostal za Britance skrivnostna osebnost, njegova prava identiteta pa neznana. Iz tega razloga je maja leta 1943 Churchill z odkritim olajšanjem sprejel vest, da se je britanska misija s kapeta-nom Billom Deakinom končno uspela prebiti do Tita v Črni gori. Tito ni bil več le senca, temveč človek iz mesa in krvi. Poveljeval je oboroženi vojski partizanov, ki naj bi kasneje prerasla v Jugoslovansko narodnoosvobodilno vojsko. Pred vojno je bil Deakin akademik, osebno znan Churchillu, ker je raziskoval biografijo njegovega prednika, vojvode iz Marlborougha. Od vsega začetka je to prispevalo k večjemu Churchil-lovemu zanimanju za dogajanje. Deakin je prišel do partizanov med sovražnikovo ofenzivo (operacija Schwarz za Nemce, peta ofenziva za partizane), med katero sta bila skupaj s Titom huje ranjena zaradi iste bombe. To je med njima ustvarilo globoko vez, ki je trajala tudi po vojni. V svoji zbirki spominov (The Embattled Mountain) je Deakin napisal, da je bil Tito po njegovem prvem vtisu človek s prirojeno avtoriteto, skupaj z varljivo mirno osebnostjo, ki je navdajala s spoštovanjem vse, ki so ga obdajali. Tito je bil karizmatičen, imel pa je tudi zelo piker humor. Glavni vtis, ki ga je Tito pustil majorju Johnu Hennikerju, ki je prišel kasneje, septembra, skupaj z brigadirjem Fit-zroyem Macleanom, je bila njegova sposobnost, da je v razpravah razumel zorni kot drugega, gledal je na problem iz obeh strani. V pogovoru z mano, po vojni, se je Hennikerju to zdelo nekaj izjemnega za človeka, ki ni bil dovolj formalno vzgojen in ki je dozoreval v okolju, kjer sta ga obdajala vojna in nestrpnost boljševiške revolucije. To značilnost je opazil tudi Maclean. V predvojnem obdobju je bi l diplomat v tujini in je dobil čin generala v trenutku, ko je bilo odločeno, da se razreši Deakina in se Titu dodeli močnejšo misijo. Med sedeži njegovega di-plomatskegai službovanja je bila tudi Moskva, kjer je med Stalinovimi čistkami lahko na lastne oči opazoval vzdušje sumničenja in strahu, ki je prežemalo ves domači in svetovni komunizem, ki je bil tam zbran. Macleana so prijetno presenetile Titova miselna neodvisnost, njegovo zaupanje vase in njegova sposobnost sprejemati hitre odločitve, brez obotavljanja. Na Titu je tudi opazil, napol kritično, diamantni prstan, ki naj bi bil kupljen že pred vojno. Tudi on je opazil Titovo vselej prisotno duhovitost. Ko bi le politiki v Sredozemlju danes imeli smisel za humor, blijo v nahrbtniku, dejansko zgled demokracije. V svojih poročilih je Jones odločno zanikal dejstvo, da bi bili pod nadzorom komunizma. Ton njegovih signalov je bil zabeležen v centrali, ki jo je SOE imela v Kairu - »divje in neodgovorno navdušenje« so bile Deakinove besede - in Jones je bil potihem umaknjen. slali letalo, ki naj bi prevzelo skupino sestreljenih zavezniških letalcev, ki so jih varovali četniki. Z njimi sta prišla tudi dva višja (četniška) politična odposlanca. Toda ni jima uspelo doseči kaj več od srečanja z generalom Nathanom Twiningom, območnim poveljnikom vojnega letalstva ZDA, s katerim so si izmenjali darila, vendar ne da bi se spustili v pomembnejše politične razprave. To je bil eden izmed številnih primerov dveh zahodnih zaveznikov, ki sta delovala po različnih programih. Churchillovo navdušenje ni trajalo dolgo. Nekaj tednov kasneje je Tito skrivaj zapustil otok Vis, katerega letališče je bilo pod kontrolo britanske vojske, in s sovjetskim letalom poletel na pogovore v Moskvo glede bodočega vstopa Rdeče armade na jugoslovansko ozemlje. Churchill je bil prizadet, ko se mu je njegov novi varovanec izmuznil Na fotografijah od zgoraj navzdol: avtor John Earle; maršal Tito in general Fitzroy Maclean, šef britanske misije pri vrhovnem štabu NOV; naslovnica knjige Jožeta Pirjevca; srečanje Tito - Šubašič v Neaplju avgusta 1944: sedijo z leve: predstavnik kraljeve jugoslovanske vlade v Londonu Ivan Šubašič, Winston Churchill in Josip Broz - Tito bi bilo veliko lažje reševati težave in bi tvegali manj življenj v konfliktih. Seznam prvih vtisov pa bi ne bil popoln brez omembe majorja Williama Jonesa, ki se je s padalom spustil na Hrvaško meseca maja 1943, ne dolgo pred Deakinom in preživel skoraj eno leto v Sloveniji. Kanadčan Jones je izgubil oko v prvi svetovni vojni. Star je bil že več kot petdeset let, njegova starost in fizična invalidnost bi praviloma bili morali preprečiti njegov sprejem v SOE, ampak s svojo odločnostjo in osebnim pogumom - ki pa jima je bila v protiutež odsotnost politične občutljivosti - je nekako le bil sprejet. Zanj so partizani bili skupina gorečih kristjanov, veliko izmed njih z bi- Za Churchilla, ki je v srcu imel pridih otroškega navdušenja, so ta zgodnja poročila o hrabremu gverilskemu voditelju, ki vodi svoje ljudi proti tujemu okupatorju, bila prav to, kar je potreboval, da bi spodbudil angleško moralo. Vsekakor, prefinjen politik, kakršen je bil, je bil Churchill prepričan, da mu bo uspelo manipulirati novega varovanca v skladu s svojimi načrti. Tako je avgusta leta 1944 organiziral srečanje s Titom v Neaplju, da bi uskladili taktike. Je takrat njegovemu nasprotniku, četniškemu vodji Draži Mihajlovicu, uspelo izvedeti, kaj se je dogajalo? Lahko bi bilo naključje, a prav takrat so Američani ugodili pozivu Mihajlovica, in po- in odnosi so odtlej postali hladnejši. Kot je to opisal Maclean v svojem življenjepisu (Disputed Barricade), je jugoslovanski vodja zapustil otok na skrivaj, s tem da je prekrival glavo svojemu al-zaškemu psu, da bi ne zalajal in s tem opozoril varnostnike RAF-a. Kljub temu pa so Britanci še naprej dajali svojo pomoč partizanom. Vsi ti dogodki so mi ponovno prišli živo v spomin ob branju najnovejšega Titovega življenjepisa, zajetne, na raziskavah temeljito osnovane, več kot 700 strani obsegajoče knjige z naslovom Tito in tovariši, ki jo je napisal profesor Jo- že Pirjevec. Številni članki in knjige so bili napisani o Titu, eni izmed najpomembnejših osebnosti, ki so se pojavile v drugi svetovni vojni: pomembni zato, ker je Tito kot vodja majhne, na videz nepomembne in ilegalne politične stranke začel brez ničesar v roki. Kljub temu mu je uspelo sestaviti priljubljeno gibanje, ki je pregnalo tujega okupatorja in sočasno vodilo državo skozi bolečo in sporno revolucijo. V zunanjih zadevah je Tito, tako kot pri pokerju, izigral velike države - Sovjetsko zvezo, ZDA in Veliko Britanijo - in jih spravil eno proti drugi, potem pa ustanovil gibanje tako imenovanih neuvrščenih držav, ki so pomenile precej veliko število glasov v OZN in so tako vplivale na svetovne odločitve. Veliko tega, kar smo prebrali o Titu, je bilo napisano ali kot hvalnica ali zato, da bi ga prekleli. Pirjevec pa pojasnjuje, da je bil njegov namen prikazati bodisi svetlo kot temno plat. V veliko pomoč mu je bilo to, da je imel možnost raziskovati gradivo in dokumente v nekdanji Sovjetski zvezi, ki večini prejšnjih avtorjev niso bili dostopni. Kakor namiguje naslov knjige, je Pirjevec vzel v po-štev Titove sodelavce in njegove sovražnike; in tudi njegove ženske. Slednjim je posvetil celo poglavje, vredno branja, ne samo zaradi njegove pomembnosti, ampak tudi zaradi osvetljevanja te plati maršalove osebnosti. Tito je do konca svojih dni ostal prepričan komunist, nezaupljiv do vsega tistega, kar je zanj bil pohlepni in imperialistični kapitalistični zahod. Kljub temu je v obdobju hladne vojne dobro vedel, kako izkoristiti svoje osebne stike z Angleži in to s številnimi zasebnimi srečanji bodisi z Deakinom kot z Maclea-nom. Kot ugotavlja Pirjevec, je Tito Mac-leanu zaupno poslal osnutek jugoslovanske ustave iz leta 1974, kadar je ta bila še v pripravi in ga je spraševal za njegovo mnenje. Tito in njegovi sodelavci so dobro vedeli, čeprav tega niso radi priznali, da jim je med vojno Velika Britanija dajala več zalog kot katerikoli drugi zaveznik: količina teh je bila manjša samo v primerjavi s tistim, kar so si partizani prilastili, ko se je Italija predala septembra 1943. Američani in Sovjeti so pošiljali nekaj zalog s padali, vendar le v majhnih količinah. Vpeti v vojno za lastno preživetje Sovjeti niso mogli veliko nuditi. Obdržali so skupino letal - od Američanov izposojene Dakote - na letalskem oporišču blizu Barija, od koder so leteli v Ukrajino in nazaj v misijah za Jugoslavijo. Ena izmed sovjetskih pošiljk zalog k nam v Srbiji je bila tako površna, da se je razpršila po obširnem območju in tako je večina zalog prišla v roke sovražnikov. Kasneje, ko je armada maršala Tol-buhina dosegla Beograd, so Sovjeti okrepili svojo pomoč in to ne samo s težjo vojaško opremo, temveč tudi z usposabljanjem in političnim izobraževanjem. Velika Britanija pa je pošiljala s padali in kasneje preko Jadranskega morja pomoč, ki je zaobjemala orožje in opremo, obleke in uniforme, hrano, sanitarno pomoč z zdravili, nekaterimi kirurgi in z oskrbo v bolnišnici v okolici mesta Bari. Zdravniška pomoč je bila zelo pomembna. To pa zato, ker je za gverilsko vojsko nevzdržno breme in nevarno za njeno moralo, če je prisiljena nositi svoje ranjence, slediti vozu s polževo počasno volovsko vprego in ob zavesti, da bo bližajoči se sovražnik najverjetneje pobil vsakogar, ki bi ga zapustili. Na nekaterih območijh, predvsem v Sloveniji, je bilo mogoče improvizirati pristajalne steze, od koder so ranjence lahko evakuirali v bolnišnice južne Italije. se nadaljuje * * * 20 Četrtek, 20. oktobra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu MILAN - Milan je svojo nalogo v 3. krogu Lige prvakov opravil z odliko in s klasičnim 2:0 odpravil Bate Borisov in skupaj z Barcelono obdržal vodstvo v skupini H. Tako Milančani kot Katalonci so si bolj ali manj po prvem delu faze po skupinah tudi že zagotovili uvrstitev v naslednjo fazo. Ta dejansko ne more biti sporna. Bate Borisov se je sicer trudil, dobro se je branil, veliko tekal, imel je tudi enkratno priložnost, da bi prvi povedel (Bressan je po napaki Van Bommla sam pred vrati streljal v vratarja Ab-biatija, prej je Aquilani zadle vratnico), toda tehnična premoč Milanovih posameznikov je bila očitna. Pot do zmage je Milanu že v prvem polčasu odprl Zlatan Ibrahi-movič (šesti gol v ligi prvakov, toliko jih je z Interjem dosegel v celi sezoni), ki je odbito žogo natančno preusmeril v vrata. V začetku drugega polčasa se je vnovič izkazal Abbiati, po zamenjavi Cassana z Robinhom pa je spet prevladal Milan. Končni izid je s krasnim strelom od daleč postavil Boateng. V skupini G še naprej preseneča Apoel iz Nikozije, ki je v Portu presenetljivo osvojil točko. Hulk je domačine popeljal v vodstvo s prostega strela v 13. minuti, izenačil pa je Ailton v 19. minuti s 25 metrov. V derbiju vzhoda je Šahtar iz Donjecka igral 2:2 proti Zenitu iz St. Peterburga. Za gostitelje sta zadela Willian (15.) in Luiz Adriano (45.), za Ruse pa Roman Širokov (33.), ki je v deseti minuti zapravil enajstmetrovko, in Viktor Fajzulin (60.). V skupini E je Bayer Leverkusen doma premagal Valencio z 2:1. Za Špance je v 24. minuti zadel Jonas, za preobrat pa sta poskrbela Andre Schürrle (52.) in Sidney Sam (56.). Na drugi tekmi skupine je londonski Chelsea že v prvem polčasu odločil zmagovalca proti Genku, ko so zadeli Raul Mei-reles (8.), ki je sprožil s 30 metrov, Fernando Torres (11., 27.) in Branislav Ivanovič (42.). Salomon Kalou je v 72. minuti le še potrdil zmago londonske ekipe. Olympiakos Pirej (skupina F) je doma malce presenetljivo premagal dortmundsko Borussio s 3:1. Za Grke so zadeli Jose Holebas (8.), Rafik Djebbour (40.) in Francois Modesto (78.), za Nemce pa je bil uspešen Robert Lewandowski (26.). Tekmo med Marseillom in Arsenalom so sodili slovenski sodniki na čelu z Damirjem Skomino, dvoboj pa je v sodniškem dodatku v angleško korist odločil Aaron Ramsey. Milan - Bate Borisov 2:0 (1:0) Strelca: Ibrahimovič v 33. in Boateng v 70. min. Milan: Abiati, Abate, Nesta (od 85. Mexes), Bonera, Taiwo, Aquilani, Van Bommel, Nocerino, Boateng (od 79. Emanuel-son), Ibrahimovič, Cassano(od 61. Robinho). Bate: Gutor, Baga, Radzkov, Simič, Ju-revič, Volodko, Lihtarovič (od 65. Olekno-vič), Končevoj, Bressan (od 78. Pavlov), Bor-dačev, Kežman (od 72. Skaviš). Skupina E IZIDA 3. KROGA Leverkusen - Valencia 2:1, Chelsea - Genk 5:0 Chelsea 3 2 10 8:1 7 Leverkusen 3 2 01 4:3 6 Valencia 3 0 21 2:3 2 Genk 3 0 12 0:7 1 PRIHODNJI KROG (20.10.): Genk - Chelsea, Valencia - Leverkusen Skupina F IZIDA 3. KROGA Marseille - Arsenal 0:1, Olympiacos - Dortmund 3:1 Arsenal 3 2 1 0 4:2 7 Marseille 3 2 0 1 4:4 6 Olympiacos 3 1 0 2 4:4 3 Dortmund 3 0 1 2 2:7 1 PRIHODNJI KROG (20.10):Arsenal - Marseille, Dortmund - . Olympiacos Skupina G IZIDA 3. KROGA Porto - Apoel 1:1, Donetsk - Zenit 2:2 Apoel Nikozija 3 1 2 0 4:3 5 Zenit 3 1 1 1 6:5 4 Porto 3 1 1 1 4:5 4 Donetsk 3 0 2 1 4:5 2 PRIHODNJI KROG (20.10.): Zenit - Donetsk, Apole - Porto Skupina H IZIDA 3. KROGA Barcelona - Plzen 2:0, Milan- Bate Borisov 2:0 Barcelona 3 2 1 0 9:2 7 Milan 3 2 1 0 6:2 7 Bate Borisov 3 0 12 1:8 1 Plzen 3 0 12 1:5 1 PRIHODNJI KROG (20.10.): Bate Borisov -Milan, Plzen - Barcelona košarka Liga NBA zavita v molk NEW YORK - Lastniki košarkarskih klubov v ligi NBA in sindikat igralcev so - ob pomoči posebnega posrednika Georga Cohena - znova sedli za pogajalsko mizo in skušali doseči dogovor glede «lockouta». Po doslej najdaljšem sestanku, ki je trajal kar 16 ur, sta se sprti strani zavili v molk. «Mediator Cohen je obe strani zaprosil, da se vzdržijo javnega komentarja,» je po 16-urnem sestanku dejal tiskovni predstavnik NBA Mike Bass. Od 30. septembra do 10. oktobra sta se sprti strani sestali šestkrat, za pogajalsko mizo pa so skupno preživeli 32 ur. V ligi NBA so prekinjene vse aktivnosti, zaradi tega so odpovedali vseh 43 tekem pred pričetkom sezone, prav tako ne bodo igrali uvodnih 100 tekem v sezoni 2011/12, ki bi se po predvidenem urniku morala pričeti 1. novembra. ZAMENJAVA - Na dirki motoci-klističnega SP v Maleziji konec tedna bo poškodovanega lanskega svetovnega prvaka v elitnem razredu motoGP Španca Jorgeja Lorenza zamenjal Japonec Kacujuki Nakasuga, so sporočili iz ekipe Yamaha. FIFA - Slovenska reprezentanca je na najnovejši lestvici Mednarodne nogometne zveze (Fifa) s 33. napredovala na 27. mesto. Italija je obdržala 6. mesto. V vodstvu je Španija pred Nizozemsko in Nemčijo, v «top 10» pa je kar nekaj sprememb. Brazilija je s sedmega napredovala na peto, nova člana elitne deseterice pa sta tudi Grčija in Danska. VRNITEV - Franc Baldini je od včeraj tudi uradno spet generalni direktor nogometnega kluba Roma. S Francescom Tottijem, ki ga je v nekem intervjuju zafrknil, da je »lenoba«, se je že pobotal. POKAL - Nogometaši slovenskega drugoligaša Brava 1 Interblocka so na prvi četrtfinalni tekmi Hervis pokala Slovenije premagali prvoligaša CM Celje z 2:0, na drugi včerajšnji tekmi pa sta se prav tako pomerila prvo- in dru-goligaš, vendar se je srečanje med Garminom Šenčurjem in Luko Koper končalo brez zadetkov. nogomet Udinese doma proti Atl. Madridu VIDEM, MARIBOR - V 3. krogu evropske lige bo Udinese danes na stadionu Friuli (že ob 19. uri) gostil Atletico iz Madrida, s katerim deli prvo mesto na lestvici skupine I s štirimi točkami. Moštvi se bosta med sabo pomerili prvič. Španci veljajo za favorite v skupini. Njihov napad je na papirju odličen. Kolumbijski napadalec Radamel Falcao Garcia je bil lani v dresu portugalskega Porta najboljši strelec te lige. Za Atletico pa igra tudi nekdanji član Juventusa Diego, ki je Udinese pred tremi leti praktično sam izločil iz tedanjega pokala UEFA, ko je igral za Werder iz Bremna. Za Udinese bo v napadu igral tudi dolgo časa poškodovani Floro Flores. Nogometaši Maribora bodo v Ljudskem vrtu ob 19. uri gostili portugalsko Brago, finalist atega tekmovanja iz prejšnje sezone. Braga ima v tejj sezoni zmago v Angliji in poraz doma proti belgijskemu predstavniku, Maribor pa je izgubil v gosteh proti Bruggeu in doma proti Birmingham Cityju. Za Štajerce tekma že predstavlja zadnjo možnost, da še ostanejo v igri za uvrstitev v naslednjo fazo. Danes ob 21.00 tudi Zürich -Lazio. konjski šport - Zmaga prijateljev živali proti uporabi bičev Največ osem udarcev! Plemenite živali pa ne morejo povedati svoje - Britansko združenje Animal Aid bo še vztrajalo za popolno prepoved bičev British Horseracing Authority vs. World Horse Welfare. Naziva imata v sebi precej modre krvi in izhajata iz britanske aristokracije. Prva - BHA - vodi konjske dirke, druga - WHW - pa ščiti dobro počutje živali. Zgodba je nekakšna nadgradnja ukinitve bi-koborb v Kataloniji. Bike res ne prištevajo k športu, konji pa so v njem polnomočno, čeprav v prvi vrsti služijo stavam in prestižu plemenitašev. BHA je pred dnevi sklenila, da bodo jezdeci med dirkami bič lahko uporabljali v omejenem obsegu. Nova pravila narekujejo največ sedem udarcev v dirki brez zaprek in največ osem v dirki z zaprekami. Zadnji ravnini ali razdalji od zadnje zapreke do cilja pa je namenjenih največ pet od skupno dovoljenih udarcev. Nadzor bo prepuščen sodnikom in elektronskim očesom. V primeru prekrškov bo kazen doletela samo jezdeca, ki bo izgubil svoj delež denarne nagrade, v hujših primerih pa pravico nastopanja na naslednjih dirkah. Delež, ki pripada konjem oziroma njihovim lastnikom, bo redno izplačan. To je bil kompromis, ki je omogočil sprejetje novih pravil. Do nove ureditve je v Angliji prišlo potem, ko so skoraj eno leto preverjali uporabo bičev in tudi posledic na živalih. Jezdeci so v povprečju uporabili »vzpodbude« najmanj v še enkrat tolikšnem številu, kot je po novem dovoljeno, včasih pa še občutno več. Prvotna zahteva ljubiteljev živali je bila, da bi bič popolnoma prepovedali. Trenerji in jezdeci so zagovarjali biče zaradi netočno opredeljene varnosti in zato, da bi iz konjev iztisnili vse. Priznavali so, da bi bila uporaba biča oblika mučenja, če bi do nje prihajalo med treningi, za dirke pa so zagovarjali tezo, da udarec konja ne prizadene in da je istočasno sporočilo, ki utrjuje pojem pokoravanja. V obeh frontah so medtem ostala konzervativna stališča. Ljubitelji živali, ki pozdravljajo spremembo pravil, bodo še naprej zagovarjali stališče, da so udarci vsekakor mučenje konjev in da je njihov končni cilj odprava bičev. Na drugi strani nekateri znani trenerji in jezdeci brezobzirno ščitijo prosto uporabo bičev za priganjanje konjev k večji storilnosti. Britansko združenje Animal Aid, ki bi ga lahko imeli za italijansko ENPA, redno predlaga, da bi konjske dirke popolnoma ukinili, ker do zlorab prihaja tudi v zvezi z do-pingom. Ta je prikrit z rutinskimi veterinarskimi posegi na konjih. Britanski jezdeci, ki so dirkali v Franciji, kjer veljajo konjem prijaznejša pravila, so izrazili mnenje, da uporaba bičev ni ključna za uspeh. Poglavitno je, da za vse veljajo enaka pravila in ne, da bo uspeh odvisen od udarca ali dveh več. Bruno Križman / ŠPORT Četrtek, 20. oktobra 2011 21 KOŠARKA - Začetek najelitnejšega evropskega klubskega tekmovanja Letošnja evroliga »ameriško« obarvana Union Olimpija danes v Stožicah proti Barceloni brez Gorana Jagodnika »NAŠA« OCENA Gerjevič: »Union Olimpija težko med Top 16« Mano Gerjevič, trener mladinskih ekip Jadrana in univerzitetni profesor košarke, kaj lahko pričakujemo od letošnje Union Olimpije? Igralski kader je letos dosti slabši kot lani. Veliko je mladih in neizkušenih igralcev, ki v lanski sezoni niso imeli priložnosti igranja. Nekaj je starejših, ki pa ne morejo zagotoviti neke dodatne kvalitete ekipi. Slabši so tudi na zunanjih pozicijah: v košarki obstaja pravilo, da brez visokih igralcev ne moreš igrati, brez nizkih pa ne moreš zmagati. Letošnji Jadran zmaguje, ker ima kvalitetne zunanje igralce. Tretja težava pa je v tem, da nimajo ustreznih zamenjav. Predvsem za Markoto (štirica, op.ur.)ni kvalitetne zamenjave, Američanom, ki bodo igrali v Ljubljani, pa ne zaupam, saj so neizkušeni in niso nikoli igrali v Evropi. Skratka, če se bo Olimpija uvrstila v drugi krog med 16, bo to izjemen uspeh. Kaj je novega vnesel Filipov- ski? Ekipa se bo na tekme zelo dobro pripravila, tudi fizična pripravljenost je z njim zagotovljena. Vprašljivo pa je, ali bo to dovolj za uspeh. Z novim trenerjem igrajo zelo disciplinirano, dobro obrambo in veliko pick&rolla (sodelovanje beka in centra). To bo najbrž dovolj za ABA-ligo, ne pa za evroligo. So torej pri Olimpiji sestavili dolgoročni projekt? Olimpija govori o projektu, vendar v to močno dvomim. Samo Lito-vec Davis Bertans se lahko razvije v kvalitetnega evropskega igralca, ostali pa ne. Kaj pa pomenijo prve tri zmage Olimpije v ABA-ligi? Pozitivne so za samozavest ekipe. Želel bi, da bi v tem stilu nadaljevala, vendar bo zelo težko. Letošnja Olimpija nima kvalitete niti za sam vrh ABA-lige. Lahko preseneti najboljše, dvomim pa, da lahko ima kontinuiteto. Kdo se bo v skupini D, kjer igra Olimpija, uvrstil v drugi krog? Galatasary, ki ima odlično ekipo in veliko denarja, Barcelona in Siena. Olimpija, Prokom in Kazan pa se bodo borile za zadnje razpoložljivo mesto. Kdo pa so glavni favoriti za zmago? Zelo pozitivno me je presenetila ekipa CSKA, med favorite pa uvrščam še Barcelono, Maccabi, turški Fe-nerbahče in še kdo se lahko vmeša v boj za prva mesta. Tudi Partizan s Pe-kovičem lahko preseneti. Na kvaliteto ekip bo sicer veliko vplivalo tudi to, koliko časa bo trajal lockout NBA in torej koliko časa bo npr. CKSA lahko računala na Kirilenka. Videli bomo torej dva obraza evrolige. Ali je dobro za evropsko košarko, da so se ji pridružili igralci iz lige BA? Kratkoročno je pozitivno: z njihovim prihodom se igra v Evropi najboljša košarka na svetu. To predvsem po zaslugi evropskih košarkarjev, ki igrajo v ZDA, saj Američani nimajo takega taktičnega znanja, razen izjem. Dolgoročno pa prihodi niso pozitivni, saj bodo ekipe z odhodom igralcev NBA doživele šok in v ospredju bodo tudi ekipe, ki jih sprva nismo uvrščali med favorite. (V.S.) LJUBLJANA - Potem ko se je najmočnejše košarkarsko klubsko tekmovanje začelo (že) s ponedeljkovo tekmo med Žalgirisom in CKSA-jem (zmagal je ruski velikan), čaka edinega slovenskega predstavnika Union Olimpijo šele prvi nastop. Danes bodo ljubljanski košarkarji v Stožicah ob 20.30 gostili špansko Barcelono, ki nedvomno sodi med glavne favorite za končno zmago. Če zeleno-beli pod vodstvom Saše Fili-povskega šele iščejo pravo podobo ekipe (zaradi poškobe bodo igrali tudi brez najbolj izkušenega igralca Gorana Jagodnika), pa je špansko moštvo že bolje uigrano: »Igramo proti ekipi, ki je izredno kakovostna, na vsakem položaju ima dva odlična igralca in tudi trenerja, ki je že dlje časa na klopi in je samo dograjeval ekipo z izvrstnimi igralci,« je nasprotnike, ki letos želijo osvojiti tretjo evropsko lovoriko (po letu 2003 in 2010), opisal trener Ljubljančanov. Prvo ime gostov ostaja Navarro, ki je blestel na preteklem evropskem prvenstvu, pomemben člen pa je tudi slovenski reprezentančni krilni center Erazem Lorbek. Union Olimpija bo igrala v skupini D še s poljskim Promom, ruskim Uniocsom, turškim Galatasaryem in italijansko Mon-tepaschi Sieno, ki cilja na finale najboljše četverice. Cilj slovenskih košarkarjev je ponoviti lansko uvrstitev med Top 16, kar pa bo seveda težje predvsem zaradi neizkušenosti igralcev. SLOVENIJA - ITALIJA 7:3 - Med ostalimi nastopajočimi ekipami sta poleg Siene še dve italijanski: Cantu v skupini A in Armani Jeans Milano. Čeprav Slovenijo predstavlja le ena ekipa, so slovenski igralci razpršeni po drugih evropskih klubih, kar pa ne velja za italijanske, ki igrajo izključno v »domačih« moštvih. Ob štirih igralcih Olimpije (Blažič, Murič, Jagodnik in Capin) bodo v najelitnejšem evropskem klubskem tekmovanju igrali slovenski igralci v šestih tujih ekipah: Erazem Lorbek v Barceloni, Jaka Lakovič pri turškem Gala-tasaryju, Saša Vujačič pri Efesu, Gašper Vidmar pri Fenerbahčeju, Mirza Begič pri Real Madridu, Sašo Ožbolt pa v Zagrebu. ČEZ LUŽO 22 IGRALCEV - 22 igralcev lige NBA se je pridružilo ekipam evrolige. Dvanajst jih bo moralo po koncu lockouta zapustiti Evropo, deset pa je z ekipami podpisalo eno- ali večletno pogodbo. Z evroligaškimi izkušnjami igra pri Olimpiji letos le šest igralcev, med njimi je najbolj izkušen 37-letni Goran Jagodnik (na fotografiji) iz Kopra, ki je bil lani tudi najbolj koristen igralec evrolige v mesecu oktobru. Zaradi poškodbe pa danes ne bo igral ansa VČERAJŠNJI IZIDI - Fenerbahce Ülker - Caja Laboral 66:69, Bennet Cantu - Sluc Nancy 80:69, Unics - Montepaschi Siena 71:79, Asseco Prokom - Galatasaray 72:76. NASTOPI OLIMPIJE - Danes ob 20.30: U.O. - Barcelona, 27. 10. Siena -U.O., 2. 11. U.O. - Prokom, 9. 11. U.O. - Galatasaray, 17. 11. Kazan - U. O., 24. 11. Barcelona - U.O., 1. 12. U.O. - Siena, 7. 12. Prokom - U.O., 15. 12. Galatasaray - U.O., 21. 12. Kazan - U.O. Skupine Skupina A: Bennet Cantu (Ita), Bizkaia Bilbao (Špa), Caja Laboral (Špa), Fenerbahče Ülker (Tur), Olympiacos (Grč), Sluc Nancy (Fra). Skupina B: Brose Baskets (Nem), CKSA Moskva (Rus), Zagreb (Hrv), Panathinaikos (Grč), Unicaja (Špa), Žalgiris (Lit). Skupina C: Anadolu Efes (Tur), Belegacom Spirou (Bel), Maccabi Electra (Izr), EA Milano (Ita), Partizan mt:s (Srb), Real Madrid (Špa). Skupina D: Asseco PRokom (Pol), FC Barcelona Regal (Špa), Galatasary (Tur), Montepaschi Siena (Ita), Unics Kazan (Rus), Union Olimpija (Slo). 12 tisoč sto gledalcev si je lani povprečno ogledalo tekme evrolige Union Olimpije v Sto-žicah. Ljubljanski košarkarji so privabili največ gledalcev, skoraj trikrat več kot vse ostale slovenske prvo-ligaške ekipe. Med njimi so bili največkrat tudi »zamejski« navijači. Sistem tekmovanja Redni del (od 19. 10. do 22. 12.): Dvokrožni sistem v štirih skupinah. Vsaka ekipa bo odigrala 10 tekem. Najboljša štiri moštva iz vsake skupine bodo napredovale v Top 16. Top 16, drugi de (od 18. 1. do 1. 3.): Dvokrožni sistem v štirih skupinah, v katerem bo vsak klub odigral šest tekem. Najboljši dve ekipi iz vsake skupine se uvrstijo v četrtfinale. Četrtfinale (od 21. 3. do 5. 4.): Izločilni sistem na tri dobljene tekme. Štirje zmagovalci se uvrstijo na zaključni turnir. Zaključni turnir (od 11. do 13. 5. v Carigradu): Polfinalne in finale. ODBOJKA ACH Volley začenja svojo letos težko pot LJUBLJANA - Odbojkarji ACH Volleyja za začetek lige prvakov odhajajo na zahtevno gostovanje v Tours (ob 20.30, TV Slo2 po tekmi Maribora), kjer jih čakajo francoski podprvaki, ki imajo tako kot slovenski prvaki prenovljeno ekipo. Ta je na papirju močnejša od lanske, kar kažejo tudi rezultati v prvenstvu, v petih krogih so namreč petkrat zanesljivo zmagali. Okrepila sta jih sprejemalca Miloš Terzic, evropski prvak s srbsko reprezentanco, in Kubanec Yosleyder Cala (lani v Vero-ni). V francoski ekipi igra še nekaj tujcev. Češka brata Konečny sta že dalj časa pri Toursu, ravno tako odlični podajalec Brazilec Rafael Redwitz, ki ga ACH pozna tudi z dvobojev v sezoni 2009/10, ko je igral za poljsko Resovio, iz španske Almerie pa je v klub prišel tudi ameriški centralni bloker David Smith. Nekaj je novih tudi francoskih igralcev, vsekakor gre za ekipo vredno vsega spoštovanja, ki ima povrh vsega tudi bogato tradicijo, leta 2005 je namreč Tours že osvojil ligo prvakov. Na papirju naj bi bili ravno Francozi tisti, ki se bodo s slovenskimi prvaki v skupini F, v kateri sta še poljski Skra Belchatow in črnogorska Budvanska Rivijera, borili za drugo mesto, a podajalec ACH Volley Dejan Vinčic meni, da je razplet v skupini lahko tudi drugačen, kot napovedujejo strokovnjaki: »Belc-hatow ni v najboljši formi. Ne verjamem, da bo v naši skupini imel lahko delo.« V Francijo potuje ACH Volley brez blokerja Matevža Kamnika, na ponedeljkovem večernem treningu pa si je zvil gleženj tudi novi član moštva, prav tako bloker, Adam Simac. ACH Volley 2011/2012 Sprejemalci: Andrej Flajs (letnik 1983, 189 cm); Jan Klobučar (1992, 194); Alan Komel (1982, 188); Uroš Kovačevic (1993, 198). Podajalca: Dejan Vinčic (1986, 202); Gregor Ropret (1989, 191). Korektor: Alen Šket (1988, 204); Klemen Čebulj (1992, 202). Bloker: Matevž Kamnik (1987, 202); Matej Vidič (1986, 208); Milan Rašic (1985, 205). Libero: Daniel Lewis (1976, 193); Aleš Fabjan (1986, 183). Sinoči: Generali Unterhaching - Cuneo 1:3 (25:16, 16:25, 23:25, 23:25) i ..hjísi.JAMA RLÜ HOKEJ NA LEDU - LIGA EBEL Jesenice, jutri, 21. oktobra, ob 19.15 v dvorani Podmežakla Gremo na izlet acroni jesenice tilia olimpija Jutri se lahko odpeljete na izlet na Jesenice, v nekdanje mesto Zoisovih plav-žev. V okviru mednarodne lige EBEL bo »večni«, že 439. derbi med domačimi »že-lezarji« in ljubljansko Olimpijo. Pred tem lahko obiščete Kranjsko Goro ali pa Trbiž. V naslonjaču pred TV SVETOVNO PRENSTVO V RAGBIJU Auckland, nedelja, 23. oktobra ob 10.00 po Sky sport nova zelandija - francija Finale med Novozelandci in Francozi bo četrto srečanje med tema reprezentancama na sklepni fazi SP. V finalu leta 1987 so zmagali »all-black-si«, v polfinalu leta 1999 in v četrtfinalu leta 2007 pa Francozi. Navijamo za »naše« MOŠKA ODBOJKARSKA B2-LIGA Repen, nedelja, 23. oktobra ob 18.00 sloga tabor televita chioggia V drugem krogu tega državnega prvenstva bo v dresu našega moštva krstni nastop opravil vrhunski slovenski odbojkar Gregor Jerončič, ki je še pred dvema sezonama branil barve Cunea v najvišji italijanski ligi. ODBOJKA - 1. ženska divizija na Goriškem Z dvema našima ekipama Ta teden se na Goriškem začenja pokrajinsko prvenstvo 1. ženske divizije, v katerem nastopa enajst ekip. Slovensko odbojko bodo letos v tem prvenstvu zastopale odbojkarice združene ekipe Soče in Govolleya Kmečka banka ter Soči-ne mladinke. Na igrišče bo najprej stopila združena ekipa Soča/Govolley, ki bo jutri zvečer igrala v Krminu. Ekipo tudi letos vodi Paola Uršič, ki bo lahko po potrebi tudi igrala. Glede na igralski kader in nivo prvenstva trenerka pričakuje, da se bodo njene varovanke lahko potegovale za najvišja mesta, glavni problem pa bo verjetno tudi letos pomanjkanje treningov, saj imajo telovadnico na razpolago le dvakrat tedensko. V primerjavi z lansko sezono so zamenjale podajalko, v ekipo pa se je vrnila Ivana Černic. V 1. ženski diviziji bodo nastopale tudi Sočine mladinke, ki bodo debitirale v soboto, ko bodo gostovale v Mošu. Pri sovodenjskem društvu so sklenili, da ekipo raje vpišejo v člansko prvenstvo kot v mladinsko, saj bodo tako dekleta odigrala več tekem in tako nabrala več izkušenj. Ekipo vodita Andrej Berdon in Štefan Cotič. Poleg že omenjenih ekip nastopajo v prvenstvu še Torriana, Grado, Turria-co, Capriva, Pieris, Azzurra, Lucinico. Paola Uršič bumbaca S O Č A/G O VOLLE Y KMEČKA BANKA: Isabel Mania, Giulia Bressan, Enrica Gabbana, Greta Zavadlav, Giada Giuntoli, Aleksija Antonie, Veronika Pov-šič, Alice Valentinsig, Dominique Pozzo, Erica Saveri, Ivana Černic, Paola Uršič. Trenerka: Paola Uršič. SOČA PIZZERIA FRNAŽAR: Gaja Braini, Marta Brumat, Džemajla Čajič, Ivana Cotič, Maja Černic, Mihaela in Sara Devetak, Lara Feri, Maja Kerševan, Kristina Klančič, Tamara Lupin, Petra Mo-setti, Karol Paulin. Trenerja: Andrej Ber-don in Štefan Cotič. (T.G.) 22 Četrtek, 20. oktobra 2011 ŠPORT / košarka - Iz Slovenije v Briščikih za naše osnovnošolce Na obisku Žogi in Žogica Žogi in Žogica Koško, nadarjena košarkarja, sta včeraj obiskala osnovnošolce openskega didaktičnega ravnateljstva. Maskoti projekta Igriva košarka, ki ga za otroke od 4. do 9. leta starosti pripravlja Košarkarska zveze Slovenije (KZS), sta z učenci spoznavala »bolj igrivo« košarko, ki se razlikuje od tiste, ki jo gledamo po televiziji. Otroke sta namreč pospremila (in jim tudi nagajala) po štirih različnih poligonih, ki so bili opremljeni z najrazličnejšimi rekviziti, manjša košarkarska žoga in otroški koš pa sta bila le pripomočka: »Cilj projekta je približati otrokom športne aktivnosti in šele nato košarko. Namenjen je celotni populaciji otrok, tiste, ki so bolj navdušeni pa usmerimo tudi v klube,« je pojasnil vodja projekta in vodja reprezentanc mladinskih kategorij Mirko Jurjavčič. »Projekt Igriva košarka želi predvsem poudarjati igrivost, ne samo košarke. Otroci razvijajo osnovno mo-toriko in spoznavajo med vadbo tudi atletiko, akrobatiko, gimnastiko, skratka abecedo gibanja.« Približno sto otrok je včeraj v športni dvorani pri Briščikih spoznalo Žogija in Žogico Koško, pa tudi slovenske re-prezentante Erazma Lorbka, Matjaža Smodiša in Boštjana Nachbarja. Repre-zentanti (iz lepenke) so namreč bili del poligona. Vadba se je končala s tekmovanjem v zadevanju košev, ki se je zaključilo tudi z nagrajevanjem najboljših. Projekt so pri KZS začeli pred štirimi leti. Na začetku so pripravili približno 20 akcij letno, zdaj pa so ga s pridobitvijo novih pripomočkov, manjših košev, nagrad za otroke še bolj popestrili. Tačas prirejajo približno 80 srečanj po osnovnih šolah v Sloveniji, približno 20 pa na različnih prireditvah za otroke. Letos so se prvič predstavili tudi pri nas, in sicer učencem osnovnih šol iz Bazovice, Trebč, Opčin, Cola in Križa. Cilj projekta je obenem tudi pro-moviranje košarke pred evropskim prvenstvom, ki ga bo Slovenija gostila leta 2013. Prvi podatki so spodbudni: na območju Celja so obiskali 14 šol, v katerih so zajeli 3.500 otrok, od teh pa se jih je nekaj več kot 1000 vpisalo v redno vadbo košarke. Projekt pa ni izključno namenjen otrokom, ampak tudi klubskim trenerjem. Otroke je obiskal tajnik ZSŠDI v Gorici Igor Tomasettig, predstavnikom KZS-ja pa so pomagali Mario Gerjevič, Erik Pic-cini, Niko Sossi in Erik Hrovatin. (V.S.) Žogi (desno), Žogica in Erazem Lorbek (zgoraj) so včeraj pospremili otroke osnovnih šol v razigrani svet košarke kroma PLANINSKI SVET »Življenje pod Trglavom« in predvajanje filma Svinga Za soboto, 22. oktobra 2011 pripravlja Slovensko planinsko društvo iz Trsta poseben dogodek. Ob 17.00 uri bo otvorilo v Konferenčni-razstavni dvorani NŠK v Narodnem domu, ulica Filzi št. 14, razstavo z naslovom Življenje pod Triglavom, ki jo je pripavila Planinska zveza Slovenije v sodelovanju s Slovenskim planinskim muzejem. Uro kasneje bo stekla v Veliki dvorani Narodnega doma projekcija igrano-dokumentarnega filma Sfinga. Za glasbeno kuliso dogodku bo poskrbela Ženska pevska skupina Stu ledi. Razstava govori o zgodovini organiziranega planinstva in življenju pod Triglavom, pod Očakom, pod katerega praktično sodi celotna Slovenija. V predstavitvi so avtorji razstave nadalje zapisali: »Slovence so gore, planinstvo in gorništvo bistveno zaznamovali, saj si našega življenja brez naših prelepih gora ne znamo predstavljati....Vse naše planinstvo v Sloveniji pod Triglavom, želimo predstaviti tudi zamejskim Slovencem in slovenskim planinskim društvom v zamejstvu. Preko razstave vam želimo približati naše gore, razvojni lok slovenske planinske, gorniške, alpinistične... in gorsko-reševalne zgodovine, prepletene z naravovarstvenimi, kulturnimi in izobraževalnimi vsebinami, dandanašnjim delovanjem ter dosežki, ki so Slovenijo ponesli v svet. Vse to skozifotografijo in besedo.« Film Svinga je nastal aprila letos. Na simpatičen in izviren način primer- ja prvenstveni in prvi prosti vzpon v smeri Obraz Sfinge, ki se nahaja v najbolj markantnem delu Triglavske severne stene. Osrednja zgodba gledalca popelje od priprav alpinistov na vzpon, po poti do stene in preko nje, vse do tako želenega vrha. V uvodnih minutah filma preletimo najlepše kotičke Triglavskega narodnega parka in mimogrede pokukamo tudi v zgodovino osvajanj in prvih pristopov na Triglav. Na letošnjem Mednarodnem gor-niškem filmskem festivalu je bilfilm nagrajen z nagrado publike. Na predstavitvi bo prisoten tudi idejni oče in scena-ristfilma alpinist Tine Marenče. Obeta se res zanimiv in prijeten večer. Razstavo pa si bomo lahko ogledali tudi v naslednjih delavnikih, vse do 5. novembra s sledečim urnikom: ob torkih , četrtkih in sobotah dopoldan od 10. do 12. ure ter ob ponedeljkih, sredah in pe-tekih popoldan od 16.do 18. ure. Martinovanje SPDT 2011 V nedeljo, 13. novembra bomo planinci SPDTja priredili tradicionalno mar-tinovanje. Zborališče bo v večnamenski dvorani v Gorjanskem (nasproti cerkve) ob 9.30. Srečanje, ki je namenjeno članom, prijateljem in družinam, bomo popestrili s pohodom po kraški planoti (približno 3 ure hoje) in z družabnostjo ob peki kostanjev. Zaradi organizacijskih razlogov sprjemamo prijave do 10. novembra: Li-vio 040220155, Katja 3385953515 za mladinski odsek (ob večernih urah) in odborniki planinskega društva. Avtobusni izlet SPDT na Slivnico Mladinski odsek SPDT organizira v nedeljo, 23 oktobra za družine, in za društvene člane, avtobusni izlet na Slivnico. Odhod v nedeljo, 23 oktobra, ob. 8 uri iz trga Oberdan, in ob 8.20 izpred hotela Da-nev na Opčinah. Vračali se bomo po isti poti. Skupno bomo hodili slabe štiri ure, pot je lahka in primerna za vse. Povratek v Trst, je predviden med 17 in 18 uro. Informacije lahko dobite pri Francu, na tel. štev 338 4913458 ali pri Katji (338 5953515) ob večernih urah ali na mla-dinski@spdt.org. Na rapolago je še nekaj mest, zato pohitite z vpisom. Prijava je obvezna do danes. 47. Srečanje planincev treh dežel v Saurisu Predstavniki planinskih organizacij iz Slovenije, Koroške in Furlanije Julijske krajine se bodo v soboto in nedeljo, 22. in 23. oktobra zbrali na vsakoletnem srečanju v Saurisu. Poleg potrditve dosedanjih oblik sodelovanja in prijateljstva - pobuda traja skoraj že pet desetletij, bodo na srečanju razpravljali o vprašanjih, ki posebej zadevajo gorsko naravo in človekov odnos do nje. Tej problematiki bo namenjen sobotni del zborovanja, medtem ko bo nedeljski del v znamenju krajšega planinskega izleta na vrhove nad Saurisom. V nedeljo družabnost ob kostanju Tako kakor smo že poročali, bodo pri SPDG sklenili glavno sezono planinskih izletov in drugih dejavnosti z druženjem ob kostanju, v nedeljo, 23. t.m. pri Štekarju. Prireditev bo od 12. ure dalje, do mraka. Za ljubitelje peš hoje pripravljajo krajši pohod (približno dve uri) iz Podgore do prireditvenega prostora. Zbor bo ob 9.45pred športno halo v Pod-gori, start ob 10. uri. Pohod je primeren tudi ali predvsem za družine z otroki. Z istega kraja in ob isti uri pa bodo na pot odšli tudi gorski kolesarji, vendar bo njihova preizkušnja nekoliko zahtevnejša, saj bodo prevozili kar lep del Brd in se na Valerišče pripeljali šele med 13. in 14. uro. Udeleženci obeh športnih prireditev morajo sami poskrbeti za ureditev prevoza ob povratku. Planinski stenski koledar 2012 SPDG sporoča, da je že na razpolago tradicionalni planinski stenski koledar za 2012. Prednaročnikom ga bodo izročili odborniki , drugim članom pa bo na razpolago tudi na nedeljski družabnosti. nogomet - Ljubitelji Sovodenjci dosegli prve tri točke Sovodnje - Leon Bianco B 1:0 (0:0) Strelec: Grilj v 70. min. Sovodnje: Francescotto, Pahor (Figelj), Francescotto, Vutlič (Piccini), Černic, Peteani, Čevdek, Grilj, Piras (Visintin), Zotti, Devetak (Tomšič). Trener: Mauri. Rdeč karton: Grilj v 75. min. V drugem krogu deželnega ljubiteljskega prvenstva A2-lige (skupina B) so Sovodenjci na domači zelenici z 1:0 premagali ekipo Leon Bianco iz Krmi-na. Tekma je bila precej izenačena, saj sta bili moštvi enakovredni. Prvi polčas se je končal brez golov. Zmagoviti so-vodenjski gol je padel v drugem polčasu. V polno je v 70. minuti zadel Bogdan Grilj, ki ga je nato pet minut kasneje izključil sodnik. V zadnjih minutah so gostje poskusili izenačiti, sovo-denjska obramba pa je bila vedno na svojem mestu, niso se pustili presenetiti. »Zmagali smo povsem zasluženo. Ekipa iz Krmina je solidna in zelo izkušena. Kljub temu smo igrali dobro in zgrešili celo vrsto priložnosti (Čevdek in Devetak),« je ocenil duša ekipa Igor Cescutti. V prvem krogu so Sovodenj-ci v gosteh izgubili proti Mossi z 1:0. V prihodnjem krogu (v soboto) bodo Sovodenjci gostovali pri ekipi La rosa. Vrstni red: Centro Sedia, Real Domio in Trieste Calcio 6, Moraro 4, Leon Bianco B, La Rosa, Staranzano, Sovodnje, Grado, Mossa 3, Chiopris Viscone, Cervignano, Turriaco, Inter San Sergio 0. ELITNA LIGA Nekdanji Krasov trener (1) na klopi Muggie Miljska Muggia, ki zaseda zadnje mesto (0 točk, 18 prejetih in le 2 dosežena gola) v elitni ligi, ima novega trenerja. Dosedanji Furio Corosu (doma iz Vidma), ki je v Miljah treniral kar šest sezon, je odstopil. V torek zvečer je moštvo prevzel v svoje roke nekdanji Krasov trener Alessandro Mu-solino, ki je ekipo repenskega društva vodil do 25. oktobra lanskega leta. Nato ga je zamenjal Marino Kragelj. »Čaka me nova preizkušnja in novi izziv. Ne bo lahko. Muggia je sicer izkušena ekipa, ki pa potrebuje nove motivacije. Fante bom skušal maksimalno motivirati,« je komentiral Musolino. Muggia bo v nedeljo igrala v Guminu proti Gemoneseju. Nekdanji Krasov trener (2) na klopi Villafrance Nekdanji poklicni nogometaš Davide Pellegrini (igral je pri Fiorentini in Veroni), ki je od letošnjega 16. februarja do konca sezone vodil Kras v D-ligi, je novi trener ekipe Villafranca Veronese (6 točk v skupini D D-lige). 23 Obvestila ŠD KONTOVEL - rekreacijska sekcija organizira v nedeljo, 23. oktobra pohod v Dolino Glinščice (približno 3 ure hoje). Zbirališče ob 9.00 pred telovadnico na Kontovelu ali ob 9.30 na parkirišču KD F. Prešeren v Boljuncu. AŠD SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Proseška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 10. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 11. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 12. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 13. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. SK DEVIN prireja smučarski sejem od 2. do 13.novembra 2011 v Domu Železničarskih delavcev - Nabrežina postaja. 2. in 3. 11 zbiranje opreme od 10.do 19.30, prodaja od 5. do 13.novembra: sobote in nedelje od 10. do 19.30, ob delavnikih od 16. do 19.30. AŠD BREG sporoča, da v občinskem športnem centru S.Klabjan v Dolini potekajo sledeče dejavnosti: rekreacija odrasli, ob ponedeljkih in petkih ob 21.00. rekreacija odrasli, ob torkih 10.30 - 11.30 in četrtkih ob 08.30 - 09.3. otroška telovadba ob sobotah, skupina starejših ob 09.00 in skupina mlajših ob 10.00. AŠD BREG vabi na redni občni zbor, ki bo v torek, 25. oktobra ob 21.00 v drugem sklicanju, v društvenih prostorih občinskega športnega centra Silvana Klabjana. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 20. oktobra 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli: Gozd/Recikliranje 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Mikser; sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due ^ Rai Tre Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Talk show: La ver-sione di Banfi (v. A. Banfi) w O. 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 6.55, 7.45, 9.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 7.30 Dnevnik L.I.S. in Parlament 10.55 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik, Parlament in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 1.35 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Igra: Soliti ignoti 21.10 Nan.: Don Matteo 8 23.25 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 1.00 Nočni dnevnik, Focus in vremenska napoved 1.40 Aktualno: Sot-tovoce I IanniuaL LecteR U ORIÜINI I um r 23.30 Film: Hannibal Lecter - Le origini del male (triler, Fr.-V.B. '07, r. P. Webber, i. G. Ulliel) Canale 5 6.00 Nan.: 7 vite 6.30 Risanke, vmes LAl-bero azzurro in Art Attack 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 1.35 Aktualno: L'ltalia sul Due 16.10 Nan.: Ghost Whisperer 16.50 Nan.: Hawaii Five-017.45 Dnevnik in športne vesti 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefona-ta di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 10.10 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Variete: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.20 Aktualno: Po-meriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik 20.30 1.10 Variete: Striscia la notizia 21.10 Talent show: Io canto (v. G. Scotti) O Italia 1 6.50 Risanke 8.55 Nad.: Nini 9.55 Variete: Mistero Files 10.55 Dok.: Deadly 60 11.55 Dok.: Spose extralarge 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Big Bang Theory 15.35 Nan.: Chuck 16.30 Nan.: Glee 17.25 Risanka: Zig & Sharko 17.30 Risanka: Mila e Shiro - Due cuori nella pallavolo 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: Dr. House Medical Division 20.20 CSI: Scena del crimine 20.55 Nogomet: Zurich - Lazio 22.55 Šport: Uefa Europa League 18.45 Nan.: Numb3rs 19.30 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Talent show: Star Academy (v. F. Facchinetti) 23.35 Aktualno: Tg2 Punto di vista 0.10 Dnevnik 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: TGR Buon-giorno Italia, sledi Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Aktualno: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.45 Aktualno: Le Storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Dok.: Figu 15.10 Nan.: The Lost World 15.50 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Variete: Mi manda Raitre (v. E. Camurri) 23.15 Aktualno: Mi manda Raitre 0.00 Aktualno: Linea Notte 0.10 Deželni dnevnik 1.00 Vremenska napoved 1.05 Aktualno: Magazzi-ni Einstein 1.35 Glasba: La musica di Rai-tre K Rete 4 7.00 Nan.: Zorro 7.30 Nan.: Starsky e Hutch 8.30 Nan.: Hunter 9.55 Nan.: RIS 3 - Delitti imperfetti 10.50 Aktualno: Ricet-te di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La si-gnora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distret-to 2116.15 Nad.: Sentieri 16.45 Film: Vor-rei non essere ricca! (kom., ZDA, '64, r. J. Smight, i. S. Dee) 18.55 Dnevnik 19.35 23.45 Film: Fuga da Absolom (fant., ZDA, '94, r. M. Campbell, i. R. Liotta) ^ Tele 4 La 7 tualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Coffe Break 10.35 Aktualno: L'aria che tira 11.05 Aktualno: (ah)iPiroso 12.00 19.30 Show: G'Day 12.25 Variete: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: L'esecutore (voh., ZDA, '70, r. S. Wanama-ker, i. G. Peppard) 16.15 Dok.: Atlantide -Storie di uomini e di mondi 17.30 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 2.00 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Piazzapulita 0.00 Dnevnik (t Slovenija 1 6.15 Kultura (pon.) 6.20 Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro! 10.10 Ris.: Daj, Domen, daj! 10.20 Risanke 10.30 Kviz: Male sive celice (pon.) 11.15 Kratki igr. film: Ogledalo (pon.) 11.30 Ris. nan.: Slavna peterica 12.00 Poročila 12.05 Dok. odd.: Slovenski vodni krog (pon.) 12.30 Odd. o znanosti: Ugriznimo znanost (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Odkrito (pon.) 14.20 Dok. feljton: Selma (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hi-dak 15.45 Turbulenca (pon.) 16.15 Prava ideja! (pon.) 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.30 Babilon.tv (pon.) 17.50 Minute za jezik (pon.) 18.00 Nad.: Vrtičkarji 18.35 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Osmi dan 23.30 Dok. film: Intimne izpovedi Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 0.00 Zabavni infokanal 10.15 Dobro jutro (pon.) 13.00 23.05 Videozid (pon.) 13.30 Misija Evrovizija (pon.) 15.35 31. tekmovanje slovenskih godb 16.00 Mostovi-Hidak 16.30 Nad.: Doktor Martin 17.20 Evropski magazin 17.50 Univerza 18.20 Žrebanje deteljice 18.30 Nogomet: Evropska liga: Maribor - Bragga 21.05 Odbojka: Liga prvakov: Tours VB - ACH Volley 7.00 8.30 Jutranji dnevnik 7.30 Variete: Do-po il Tg... Attualita (pon.) 8.00 Aktualno: Le-zioni di pittura 9.00 Variete: Domani si vedra 9.30 Nan.: Maria Maria 10.30 Aktualno: Gli incontri al caffe de la Versiliana 13.15 Aktualno: Gioielli nascosti 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: Copertina da Udi-ne 14.35 Variete: Archeologie 14.45 Vi-deomotori 16.00 Dok.: Italia da scoprire 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Italia economia e prometeo 19.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.05 Aktualno: Musa Tv 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Babilonia 22.00 Nan.: The F.B.1.23.02 Nočni dnevnik 23.35 Aktualno: In contatto... con la Trieste Tra-sporti 23.55 Nan.: Police Rescue 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Ak- _ „WSZYSTK0 f ,l| CO KOCHAI 22.20 Film: Vse, kar ljubim 23.50 Nogomet: Evropska liga, povzetki (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 6.50 16.50 Kronika 8.00 Ustavna komisija DZ, prenos 9.00 Redna seja DZ, prenos 13.30 Poročila TVS1 17.30 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik z znakovnim jezikom 20.00 Aktualno 20.40 Na Tretjem 21.30 Žarišče i Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Effe's Inferno 15.15 K2 - dok. oddaja 15.45 City Folk 16.15 Paese che vai 16.45 Alpe Adria 17.15 Dok.: Max Fabiani 18.00 23.15 Izostritev 18.35 23.45 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.10 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 20.00 Dok. oddaja 20.30 Nogomet: Evropska liga Maribor - Braga, posnetek 22.30 Bri-njevka 2011 23.45 Vremenska napoved in Čezmejna Tv - deželne vesti pop Pop TV 6.35 Tv prodaja 7.0514.00 Oprah show (pogovorna odd.) 8.0014.50 Dram. serija: Ne-brušeni dragulj 8.55 10.05, 11.30 Tv prodaja 9.1015.45 Nad.: Tereza 10.35 16.45, 17.10 Larina izbira (nad.) 12.0017.55 Nad.: Ko se zaljubim 13.00 24UR ob enih, Novice 17.00 24UR popoldne, Novice 18.50 Podjetni 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Kmetija išče lastnika 21.00 Nan.: Zdravnikova vest 22.00 24UR zvečer 22.30 Film: Punca ali pes? (ZDA) Kanal A 7.30 10.40 Obalna straža (akc. serija) 8.20 Svet 9.15 Tom in Jerry (ris. serija) 9.40 Shaggy in Scooby-Doo (ris. serija) 10.30 Vsi županovi možje (hum. nan.) 11.00 Nan.: Na kraju zločina 12.55 TV prodaja 13.25 Vsi županovi možje (hum. nan.) 13.50 Film: Plesišče (ZDA) 15.40 Hum. nan.: 10 razlogov zakaj te sovražim 17.05 Na kraju zločina - CSI (krim. serija) 18.00 Svet 18.55 Na kraju zločina - CSI: New York 19.45 Svet 20.00 Film: Vladavina ognja (ZDA) 22.05 Film: V ringu (ZDA) radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; Pravljica za dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Loredana Gec in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 12.15 Iz oči v oči (pripr. Vida Valenčič, gostja Mojca Miklavčič); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Mavrica - Odprta knjiga: Jerome Klapka Jerome: Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - 5. nad.; 18.00 Kulturne diagonale - Film, kamera, ekran; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik, 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.0012.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje za zdravje; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00-22.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Od glave do repa, hip hop in Valterap. radio koper (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.13, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 7.00, 12.00 Kratke vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Luoghi e sapori; 9.35 Ap-puntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00, 18.00 Cultura e societa; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto a capo; 13.33-14.45 Sogni di vacanza; 15.00 L'Italia e fatta; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 17.35 Deželne novice; 18.35 Glasbena lestvica; 20.00 Proza; 21.00 Luoghi e sapori; 21.30-22.40 Sogni di vacanza; 23.00 In Orbita show; 0.00 RSI slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.35 Žurnal; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Klicaj; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. slovenija 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Kulturni globus; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Petek, 21. oktobra 2011 ALPE-JADRAN / jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 močan dež nevihte veter megla vremenska slika c» 1000 1010 1020 AMSTERDAM LONDON O^ O 9/13 4/14 __ OBRUSELJ • „ 0 PARIZ 7/13 7/16 DUNAJ 2/13 ŽENEVA &8S.S LJUBLJANA 11/19 O MILAN °0 o 17/2. _ _ ' " SPLIT 17/21 m., ----SKOPJE O .RIM , -4/13 20/21 «TSi 4/13 •!■ 2 v 5' _ ^ rvi Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. 1020 1020 C Izrazita hladna fronta bo v četrtek preko Atlantika dosegla tudi našo deželo. V petek bo že nad Balkanom in za njo bo v vseh plasteh ozračja dotekal hladen zrak od severovzhoda. Nad severnim Sredozemljem je nastalo ciklonsko območje. Vremenska fronta se pomika prek Slovenije. Za njo bo k nam pritekal občutno hladnejši zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.27 in zatone ob 18.11 Dolžina dneva 10.44 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 24.41 in zatone ob 14.30. A BIOPROGNOZA Z vremenom povezane težave bodo pogoste, okrepljeni bodo nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je razgibano, temperatura morja 18,3 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 7.50 najvišje 27 cm, ob 14.01 najnižje -5 cm, ob 17.04 najvišje 18 cm, ob 18.30 najnižje 17 cm. Jutri: ob 1.33 najnižje -44 cm, ob 8.07 najvišje 37 cm, ob 14.20 najnižje -18 cm, ob 19.50 najvišje 27 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m.............1 2000 m...........-2 1000 m............5 2500 m...........-4 1500 m............0 2864 m...........-4 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 3 in v gorah 3,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 4/7 O 1/1 ' S. GRADEC CELJE 4/4 O o TRŽIČ 4/4 _ O KRANJ Q OljuILJUS LJUBLJANA 6/6 POSTOJNA O 8/9 KOČEVJE J ČRNOMELJ MARIBOR O 3/4 PTUJ O M. SOBOTA O 5/7 N. MESTO 6/6 O ___i ZAGREB 7/7 O iN NAPOVED ZA DANES 1 Oblačno in deževno bo. Predvsem na vzhodu bodo padavine kar obilne. V Karniji bo nad okoli 600m močno snežilo, v Julijcih pa bo obilno snežilo do dna dolin. Tudi v Predal-pah bodo padavine obilne, meja sneženja pa na 800m. Sprva bo na obali pihal jugovzhodnik, dopoldn bo po nižinah zapihal močan severnik, ob morju pa močna burja. Padavine bodo zajele vso državo. Na Gorenjskem in Koroškem bo dež že zjutraj prehajal v sneg. Meja sneženja bo čez dan tudi drugod v notranjosti Slovenije spustila do nadmorske višine okoli 500m, ob močnejših padavinah pa lahko tudi nižje. Na Primorskem bo zmerna do močna burja. o GRADEC 0/10 CELOVEC O -6/6 TOLMEČ O -2/11 TRBIŽ O -6/1 o -6/1 KRANJSKA G. O TRŽIČ 0/8 O-3/5 S. GRADEC CELJE 2/9 O. MARIBOR 01/9 y PTUJ O . SOBOTA O 3/11 ¡J/ ČEDAD O ^T^ V1D4M O 2/13 ¿y O PORDENON C^ GORICA o ° N- GORICA 2/13 v 4/14 " 4/12 KR°NJ LJUBLJANA 2/9 k N. MESTO 4/10 POSTOJNA J/ O ZAGREB 5/11 ^ o Prevladovalo bo jasno do zmerno oblačno vreme. Vidljivost bo zelo dobra. Le zjutraj na jugovzhodnem pasu in na območju Trbiža bo še nekaj spremenljive oblačnosti. Ob obali in na Kraški planoti bo še pihala močna burja, ki bo sredi dneva nekoliko oslabela. Zjutraj bo v hribovitem svetu in tudi v alpskih dolinah zelo mrzlo. V petek bo na zahodu države delno jasno, drugod pretežno oblačno. V jugovzhodni Sloveniji bo občasno še rahlo deževalo ali snežilo. Še bo pihala zmerna do močna burja. V soboto bo deloma jasno in suho. Burja na Primorskem bo v soboto oslabela.