Primorski dnevnik PETEK, 22. JANUARJA 2016 št. 17 (21.557) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , Uh, lektor: ta (ne)hvaležen poklic šepet ulice Montecchi trst - Na 4. strani Gospodarstvo v FJK kljubuje krizi Spodbudni podatki zveze Confcommercio opčine - Na 5. strani Serracchiani v banki ZKB Poudarek na samoreformi zadružnih bank gorica - Na 15. strani Zanimanje za novo agrarno okoljsko smer S stažem predstavili učno ponudbo begunci - Avstrijski ukrep povzročil verižno reakcijo a tudi zmedo glede izvajanja Omejitve tudi v Sloveniji rim - Ministrski svet sprejel reformo luk Trst pristanišče vzhodnega Jadrana i I" -*■ J■»■■ ■ _:_- ■ • ■_:_ LJUBLJANA - Potem ko je Avstrija v sredo napovedala omejevanje števila sprejetih beguncev, je Slovenija včeraj uvedla nove ukrepe za begunce na mejah. Tako kot Avstrija in druge države na balkanski begunski poti - Srbija, Makedonija in Hrvaška - bo v državo dovolila le beguncem, ki želijo azil v Avstriji ali Nemčiji. Poostreno bo tudi varovanje zelene meje. Strožje ukrepe so začeli izvajati že sinoči ob prihodu vlaka z begunci. Novi ukrepi že ustvarjajo zmedo. Avstrija je v sredo 13 beguncev zavrnila na Šentilju, ki pa jih je Slovenija po ponovnem postopku registracije že sinoči spet poslala v Avstrijo. Pravniki tudi opozarjajo, da je vnaprejšnje določanje števila sprejetih prosilcev za azil v nasprotju z Ženevsko konvencijo. Avstrijski kancler Werner Faymann se brani, da gre pri kvotah za »okvirno vrednost« in da so za izvedensko mnenje zaprosili dva strokovnjaka. Na 3. strani banke - Porast Draghi (ECB) zaustavil špekulacijo MILANO - Tečaji delnic na borzah v Evropi in v ZDA so se včeraj nadoknadile večji del sredinih izgub, potem ko je predsednik Mario Draghi napovedal, da bo ECB marca ojačila ukrepe v podporo gospodarstvu. Pritisk špekulacije na italijanske banke se je ublažil. Monte dei Paschi je včeraj pridobil kar 43 odstotkov in s tem izgubo od začetka leta zmanjšal na 40 odstotkov. Vlagatelji sicer ostajajo izredno previdni. Na 2. strani zahodni kras - Sinoči malo po 18. uri Streli na Proseku Policisti streljali za zlikovci iz Veneta, ki pa so z ukradenim audijem ušli / 22 jskd - Janku Banu Srebrna plaketa za dolgoletno delo in trud LJUBLJANA - »V ljubiteljski kulturi ni ne denarja ne slave,« je na slovesni podelitvi nagrad Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti dejal njegov direktor Igor Teršar. Zato so priznanja tistim, ki svoj čas posvečajo ljubiteljski kulturi, toliko bolj dobrodošla. Med njimi je tudi tržaški zborovodja Janko Ban, ki je na ljubljanskem gradu prejel srebrno plaketo »za dolgoletno ustvarjalno in organizacijsko delo na področju zborovske dejavnosti ter prizadevanje za vrednotenje opusov zamejskih skladateljev«. Na 12. strani Sv. Jakob: večstopenjska šola se predstavlja Na 7. strani Poslovilno srečanje prefektinje Garufi Na 8. strani Na ogled risbe in stripi o Gonarsu Na 12. strani Nocoj začetek 27. TFF Na 13. strani Sprememba na trasi »nediške« etape kolesarskega Gira Na 20. strani goriška - Po desetih letih sortiranja 65% ločenih odpadkov Podpredsednica pokrajine Mara Černic: »Z rezultatom smo zadovoljni, saj smo zadostili zakonodaji« GORIŠKA - »Dokončnih podatkov za leto 2015 še nimamo, po neuradnih izračunih, ki se nanašajo na obdobje med januarjem in novembrom, pa smo v pokrajini povprečno dosegli 65-odstotni delež ločeno zbranih odpadkov. Z rezultatom smo zadovoljni, saj smo s tem deležem zadostili zakonodaji,« pravi odbornica za okolje in podpredsednica pokrajine Mara Černic, s katero smo se pogovorili o rezultatih, ki smo jih dosegli pri sortiranju in recikliranju v zadnjih letih, vlogi pokrajinske uprave, nerešenih vozlih in tudi o tem, kar se na okoljskem področju obeta po ukinitvi pokrajin. Na 14. strani gorica - Aretirali 27-letnika V stanovanju pravi nasad indijske konoplje i ri-. ; v. - v1 * .....- A 9771124666007 22 Četrtek, 21. januarja 2016 AKTUALNO / reforme Aleksander Koren aleksander.koren@primorski.eu Vsebina ne bo v ospredju V senci padca borznih vrednosti, ki prizadenejo tudi vsakega najmanjšega varčevalca, je v sredo v italijanskem senatu padla še ena odločitev v smeri odobritve ustavnih sprememb. Pravzaprav je bil sredin parlamentarni »da« v tem pogledu odločilen, saj vladna koalicija razpolaga v poslanski zbornici s tako trdno večino, da ni več nobenega dvoma, da bodo spremembe aprila letos dokončno odobrene. To pa, kot znano, še ne pomeni, da bo »nova republika« resnično zaživela. Napovedana ukinitev dvodomnega sistema mora namreč skozi sito potrditvenega referenduma. Ta bo predvidoma jeseni. Za referendum se ogrevajo tako vlada kot vse opozicijske sile. Tako je seveda tudi prav, kajti tako radikalne spremembe drugega dela italijanske ustave (prvi del, ki vsebuje načela, ostaja nespremenjen), ki jo je leta 1947 pripravila in izglasovala nič manj kot ustavodajna skupščina, resnično ne morejo zaživeti na podlagi odločitve parlamenta, čigar sestava je sad Calderolijevega »svinjskega« volilnega zakona, spremembe pa povrhu niso dosegle kvalificirane podpore dveh tretjin pripadnikov obeh vej parlamenta. Premier Renzi je s tem, ko je referendum predlagal kot prvi, v bistvu vzel argument iz ust opozicije. Vendar je premier naredil še nekaj več, ko je odobritev ustavnih sprememb povezal s svojo politično usodo. Če bodo na referendumu ustavne spremembe zavrnjene, se umikam iz politike, je potrdil tudi v sredo. Česa takšnega ni doslej menda izrekel še noben vidnejši italijanski politik. Umik iz politične scene je za poražence v anglosaškem svetu (in še marsikje drugje) pravilo, v Italiji pa velikanska izjema. Gre za tvegano a prem išljeno taktično izbiro, ki ima za cilj nagovoriti volivce s preprostim geslom, da bodo izbirali med nesebičnimi (zato ker so pripravljeni tudi oditi, če izgubijo) modernizatorji države in »starimi silami«, ki modernizacijo zavirajo in se držijo svojih stolčkov. Izziv predvsem za Gibanje 5 zvezd, ki Renziju diha za ovratnik. Vsebinsko zelo zapleteni aspekti referenduma tako in tako ne bodo v ospredju. gospodarstvo - Borze nadoknadile večji del sredinih izgub Draghijeve besede zaustavile špekulacijo V Milanu včeraj Monte dei Paschi +43%, banka Carige +29% MILANO, FRANKFURT - Tečaji delnic na pomembnejših borzah v Evropi so se po izdatnih sredinih izgubah včeraj občutno zvišali. Za optimistično vzdušje so poskrbeli namigi predsednika Evropske centralne banke Maria Draghija, da bo ECB po možnosti že marca še dodatno razrahljala svojo denarno politiko, da bi podprla gospodarstvo. Cene nafte so nehale padati in so pozno popoldne zrasle za približno 6 odstotkov, kasneje pa se je rast nekoliko upočasnila. ECB je včeraj sicer ohranila svojo denarno politiko nespremenjeno, je pa v okviru boja proti nizki inflaciji napovedala možnost novih ukrepov. Obrestno mero za deponiranje presežne likvidnosti bank je ohranila pri minus 0,30 odstotka, obrestna mera za mejno posojanje pa je ostala pri 0,30 odstotka. Predsednik ECB Mario Draghi je ob tem izrazil pričakovanje, da bodo obresti na trenutnih ali nižjih ravneh ostale za podaljšano obdobje. Vlagatelji sicer po grozljivem začetku leta ostajajo izredno previdni. Zaskrbljenost glede kitajskega gospodarstva in nezadržnega padanja cen nafte vse od začetka novega leta držita v primežu svetovne borze. Draghijeve besede pa so včeraj namenile nekaj jasnih sporočil »močnim rokam« mednarodne špekulacije, kar je zaustavilo pritisk na italijanske banke. Italijanski bančni sistem je trden, je dejal predsednik, di- Predsednik ECB Mario Draghi arhiv menzija neizterljivih kreditov ni zaskrbljujoča in ECB ne bo zahtevala nobenega ukrepa ali dokapitalizacije. Prav italijanska borza, ki je v sredo izgubila skoraj 5 odstotkov kapitalizacije, je po teh besedah pridobila 4,20 odstotka vrednosti, naravnost senzacionalna pa je bila rast delnic dveh bank, ki sta v prejšnjih dneh bili najbolj pod udarom: delnica Monte dei Paschi je včeraj poskočila od 0,51 na 0,73 evra (+43%!), banka Carige pa je pridobila 29 od- rim - Nove napetosti v vladni večini Verdini »poplačan« za podporo reformi RIM - Sredino glasovanje o ustavnih reformah v senatu je pustilo za sabo nekaj političnih napetosti, ki so se včeraj še stopnjevale, ko so bili trije senatorji Verdinijeve skupine ALA z odločilno podporo Demokratske stranke bili izvoljeni za podpredsednike treh senatnih komisij. Manjšina v DS in stranke opozicije so vzrojili, češ da gre za kupčijo v zameno za podporo ustavnim reformam, ki brez 17 odločilnih glasov Verdinijevih desnosredinskih odpadnikov v sredo ne bi bile odobrene, saj vladna večina zaradi nasprotovanja in odsotnosti nekaterih senatorjev DS ni imela potrebnih glasov. Dennis Verdini naj bi tako zahteval in že včeraj dosegel »plačilo« za odločilne glasove. Iz manjšine DS sta se oglasila Pierliugi Bersani in Massimiliano Speranza, ki se sprašujeta, ali je Verdinijeva skupina že postala tretja komponenta vladne večine. »Če je tako, stvar ne bo ostala brez političnih posledic,« je dejal Speranza, na kar je Renzi odvrnil, da je pri sprejemanju reform večina lahko tudi širša od vladne, ki da ostaja nespremenjena. stotkov vrednosti. Od začetka leta je kapitalizacija banke Monte dei Paschi sicer še vedno za 40 odstotkov manjša, včerajšnji zasuk pa morda kaže na to, da je najtežji pritisk špekulantov mimo. Medtem ko so na azijskih borzah še včeraj zjutraj tečaji padli za 2,5 do 3 odstotke, so po Draghijevi tiskovni konferenci tečaji evropskih borz krepko poskočili. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je zvišal za 2,13 odstotka, v Frankfurtu je indeks DAX pridobil 1,94 odstotka, v Parizu indeks CAC 40 1,97 odstotka, indeks borze v Londonu FTSE 100 pa za 1,77 odstotka. Tudi v New Yorku so se tečaji sinoči višali. Izjave ECB o možnosti dotoka dodatnega denarja na trg pa so pocenile evro. Popoldne se je njegov tečaj v Frankfurtu znižal pod mejo 1,08 dolarja, v nadaljevanju trgovanja pa se je uspel nekoliko okrepiti. ECB se z nizko inflacijo spopada že nekaj časa. V ta namen je sprejela več pomembnih ukrepov. Draghi je ocenil, da ti ukrepi učinkujejo, med drugim se je izboljšal dostop gospodinjstev in podjetij do posojil, vendar je hkrati priznal, da so se tveganja ob vstopu v novo leto povečala. ECB je zato pripravljena ukrepati »brez nepotrebnega zavlačevanja«. »Ukrepanje v okviru našega mandata nima meja. O tem ne bi smelo biti nobenega dvoma. Kot veste, imamo na voljo veliko instrumentov,« je dejal in zagotovil, da se kljub globalnim okoliščinam ne bodo predali. (sta/mm) Županja v Quartu odstopila NEAPELJ - Županja občine Quarto Rosa Capuozzo, ki je bila izvoljena na listi Gibanja 5 zvezd in nato izključena iz gibanja, ker da ni pravočasno prijavila sodstvu pritiskov kamorističnih krogov, je bila včeraj prisiljena k odstopu. Kljub izključitvi je Capuozzova nameravala vztrajati, vendar je v občinskem svetu tvegala izgubo večine zaradi odstopa številnih svetnikov G5Z, katerim se je včeraj pridružil tudi predsednik sveta. V Quartu bodo zdaj dobili komisarsko upravo, sledile bodo predčasne volitve. Grški kmetje zaprli več cest ATENE - Grški kmetje so včeraj s traktorji zaprli več cest, ki povezujejo zahodni del Grčije s Turčijo, potem ko se je stavka proti pokojninski reformi razširila po vsej državi. Grški mornarji nadaljujejo 48-urno stavko, zaradi katere je večina ladij ostala v pristaniščih, stavka železniških delavcev pa je okrnila železniški promet. Na demonstracijah proti pokojninski reformi so se v Atenah in drugih mest zbrali tudi odvetniki, inženirji, notarji in zdravniki. Grška vlada Aleksisa Ciprasa je pripravila pokojninsko reformo z bolečimi rezi, a je to pogoj za mednarodno pomoč v višini 86 milijard evrov. Napovedala je znižanje najvišjih pokojnin z 2700 evrov na 2300 evrov in uvedbo nove minimalne pokojnine v višini 384 evrov. Obenem želi povečati prispevke za socialno varnost tako s strani delodajalcev kot delavcev. Hrvaški kandidati za ministre ZAGREB - Mandatar za sestavo nove hrvaške vlade Tihomir Oreškovič je včeraj objavil seznam s predlogi za ministre, ki jih bo v petek predlagal saboru. Poleg dveh podpredsednikov bo imela nova hrvaška desna vlada 20 ministrov. Kandidat za zunanjega ministra je dosedanji mednarodni tajnik HDZ Miro Kovač. Predsednik HDZ in vodja Domoljubne koalicije Tomislav Karamar-ko bo prvi podpredsednik in namestnik premierja, medtem ko bo predsednik stranke Most neodvisnih list Božo Petrov zasedel drugi podpredsedniški položaj. V Somaliji več mrtvih MOGADIŠ - Pred hotelom in restavracijo na priljubljeni plaži somalijske-ga glavnega mesta Mogadiš sta včeraj eksplodirala dva avtomobila bombi. Po prvi eksploziji pred hotelom so štirje domnevni pripadniki islamistične skupine al Šebab začeli streljati. V napadih je umrlo osem ljudi. Na plaži Lido, kjer je prišlo do napadov, so številne restavracije in luksuzne trgovine. vlada - Strožje norme za javno upravo Marca natečaj za 63 tisoč šolnikov velika britanija - Izsledki močno zaostrili odnose z Rusijo Preiskava: Putin verjetno odobril umor Litvinenka RIM - Ministrici Marianna Madia in Stefania Giannini sta včeraj na novinarski konferenci predstavili sveženj ukrepov za reorganizacijo javne uprave in šolstva, ki jih je vlada sprejela predsinoči. Vlada je odobrila 11 izvršilnih odlokov, s katerimi nameravajo strožje ukrepati proti javnim uslužbencem zaradi neupravičenih izostankov z delovnega mesta in poenostaviti nekatere segmente državnega ustroja. Na šolskem področju pa je pomembna napoved ministrice Gianninije-ve o natečaju, ki naj bi ga razpisali že v mesecu marcu, za zaposlitev dodatnih 63.712 šolnikov. V srednjih šolah naj bi nastopili službo že septembra letos, v osnovnih šolah in otroških vrtcih pa najbrž prihodnje leto. Kandidatov pričakujejo okrog 200 tisoč, tako da bo izbran približno vsak tretji. V bodoče naj bi natečaj postal redni postopek za novačenje učnih kadrov, brez nevšečnosti s prekarnostjo in suplencami. Odloki Madia, ki jih bo moral še od- obriti parlament, naj bi prispevali k večji učinkovitosti javne uprave. Javni uslužbenci bodo zaradi neupravičene odsotnosti že v 48 urah ob službo in plačo. Postopek za odpust naj bi se nato zaključil v enem mesecu, v primeru hujših kršitev pa bodo kršitelji morali plačati tudi do šest mesečnih plač odškodnine. Kaznovani bodo tudi vodilni funkcionarji, ki ne bodo ukrepali proti podrejenim. Vlada bo temeljito (od 8000 na 1000) oklestila število lokalnih javnih podjetij, delno s prisilnim združevanjem delno z ukinitvijo. Ukinili bodo tudi korpus državnih gozdnih straž in 7 tisoč pripadnikov premestili večinoma med kara-binjerje, kar sicer pomeni militarizacijo službe, ki se ukvarja z varstvom okolja. Uvedli bodo tudi enotno telefonsko številko 112 za klice v sili, razpolovili čas za odobritev načrtov za velika javna dela in uvedli enotno osebno geslo za dostop občanov do datotek javnih služb. (mm) LONDON/MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin je verjetno odobril umor nekdanjega ruskega vohuna Aleksandra Litvinenka leta 2006 v Londonu, je ključna ugotovitev včeraj objavljene britanske preiskave. Moskva je preiskavo označila za politično motivirano, Kremelj pa je njene ugotovitve označil za šalo. Litvinenko, nekdanji vohun KGB in njene ruske naslednice FSB, kasneje pa kritik Kremlja z azilom v Veliki Britaniji, je umrl leta 2006 zaradi zastrupitve z radioaktivnim polonijem 210. Strup je zaužil s čajem, ki ga je spil v londonskem hotelu Millennium. Ko je umiral v bolnišnici v britanski prestolnici, je obtožil Rusijo, da je naročila njegov umor. Menil je, da je bil v umor vpleten celo Putin, ki je bil nekdaj prav tako agent KGB. Britanska policija je kot glavna osumljenca imenovala ruska državljana Andreja Lugovoja in Dmitrija Kovtuna, a Londonu ni uspelo, da bi pri ruskih oblasti dosegli njuno izročitev. V 300 strani dolgem poročilu je sodnik tudi izrazil prepričanje, da sta Lugovoj in Kovtun podtaknila plutonij v čaj z namenom, da umorita Litvinenka. Lugovoj, ki je sedaj ruski poslanec, je v odzivu dejal, da gre za absurd. Litvinenkova vdova Marija se je po objavi rezultatov preiskave zavzela za uvedbo sankcij proti Rusiji in prepoved potovanja za Putina ter ne- kdanjega direktorja FSB Nikolaja Patruševa. V kabinetu britanskega premierja Davida Camerona so poudarili, da so ugotovitve, da je bil umor odobren na najvišjih ravneh ruske države, izredno zaskrbljujoče. London je zaradi ugotovitev preiskave na pogovor poklical ruskega veleposlanika v Veliki Britaniji in zamrznil premoženje Lugovoja in Kovtuna. Ob tem je londonska policija sporočila, da ju še naprej iščejo zaradi umora in si želijo njune izročitve. Cameron je dejal, da je preiskava potrdila, »da je umor naročila država«. »Zdaj moramo poročilo prebrati v celoti in upoštevati vse. Vendar pa se zavedajte, da smo se odzvali že pred leti, ko se je umor zgodil, in da se bomo tudi tokrat,« je še izpostavil. »Morda je to šala,« pa se je na ugotovitve preiskave odzval Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov. »Verjetno jo lahko pripišemo prefinjenemu britanskemu humorju,« je dodal. Ob tem je opozoril, da bi lahko ugotovitve te »kvazi preiskave« »dodatno zastrupile« odnose med Moskvo in Londonom. Rusko zunanje ministrstvo pa je preiskavo označilo za politično motivirano. »Obžalujemo, da je bil ta izključno kriminalni primer spolitiziran in slabo vpliva na vzdušje dvostranskih odnosov,« je dejala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Saharova. (sta) / AKTUALNO Petek, 22. januarja 2016 3 begunska kriza - Potem ko je Avstrija v sredo odločila, da bo omejila število prošenj za azil Tudi Slovenija včeraj uvedla omejevalne ukrepe za migrante Podobne omejitve tudi v Hrvaški, Srbiji in Makedoniji - Omejevanje v nasprotju z Ženevsko konvencijo gzs - Škoda za transport in turizem Razpad schengna bi imel težke gopodarske posledice LJUBLJANA - Potem ko je Avstrija v sredo napovedala omejevanje števila sprejetih beguncev, je Slovenija včeraj uvedla nove ukrepe za begunce na mejah. Tako kot Avstrija in druge države na balkanski begunski poti - Srbija, Makedonija in Hrvaška - bo v državo dovolila le beguncem, ki želijo azil v Avstriji ali Nemčiji. Poostreno bo tudi varovanje zelene meje. Kot je po seji vlade povedala notranja ministrica Vesna Gyorkos Žnidar, so že s prihodom vlaka z migranti sinoči ob 22. uri vstop dovolili le tistim, ki želijo azil v Avstriji ali Nemčiji. Ukrep po besedah ministrice vključuje tudi intenzivno varovanje zunanje schengenske meje izven mejnih prehodov. Povedala je še, da je Slovenija o ukrepih že obvestila Hrvaško in druge države na t. i. zahodnobalkanski poti. »Sedaj je preuranjeno napovedovati, kako bo reagirala Hrvaška, bomo počakali, ko bo ukrep stopil v prakso,« je odgovorila na vprašanje, ali bo Hrvaška sprejela migrante, ki jih bo Slovenija po uveljavitvi novega ukrepa zavrnila. Kot je dejala, pričakuje sodelovanje s Hrvaško in spoštovanje vseh dogovorov, ne želi si »politike informacijske blokade, ki smo jo doživeli v preteklosti«. Na vprašanje, kaj bo s tistimi, ki bi zaprosili za azil v Sloveniji, je odgovorila, da novi ukrep ne pomeni, da se s tem prejudicirajo postopki za pridobitev mednarodne zaščite. Zatrdila je, da bo Slovenija vse svoje obveznosti s tega področja še naprej izpolnjevala. Glede tistih, ki ne izpolnjujejo pogojev, da bi zaprosili za azil, pa je »v tem trenutku preuranjeno dajati dokončne odgovore«. O konkretnih postopkih naj bi bilo znanega več danes, ko bo imel novinarsko konferenco državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic. Glede 13 migrantov, ki jih je Avstrija v sredo zavrnila na Šentilju, je pojasnila, da so ti po ponovnem postopku registracije že sinoči spet odšli v Avstrijo. V Slovenijo je včeraj do 18. ure vstopilo 900 migrantov. Letos jih je tako v državo vstopilo že 43.541. Glede kvote beguncev, ki jo je v sredo naznanila Avstrija, po besedah ministrice na Dunaju še preverjajo, ali so sploh zakonite oz. ustavne glede na to, da je pravica do mednarodne zaščite temeljna pravica begunskega prava in v tem trenutku ni pravne podlage za omejitev števila prosilcev za mednarodno zaščito. Ob tem je pojasnila, da Slovenija o zgornji meji sprejemanja migrantov za zdaj še ne govori. Je pa že včerajšnji ukrep po njenih besedah »vsekakor naravnan odvra-čalno in omejevalno«. Pravni strokovnjak Saša Zagorc z ljubljanske pravne fakultete je za STA ocenil, da je vnaprejšnje določanje števila sprejetih prosilcev za azil v nasprotju z Ženevsko konvencijo. Države imajo namreč mednarodno obveznost, da ne smejo zavrniti obravnave nikogar, ki zaprosi za azil, zlasti če mu s tem grozi možnost, da bo vrnjen v državo izvora. Avstrijski kancler Werner Faymann je včeraj dejal, da gre pri napovedanih kvotah za »okvirno vrednost«. Kaj se bo zgodilo, ko bo zgornja meja prosilcev za azil prekoračena, pa je pustil odprto in dejal, da so glede tega za izvedensko mnenje zaprosili dva strokovnjaka. Za enak ukrep kot Slovenija - dovolitev vstopa le beguncem, ki želijo azil v Avstriji ali Nemčiji - so se odločile tudi Makedonija, Srbija in Hrvaška. Hrvaški notranji minister Ranko Ostojič je poudaril, da novo pravilo, da bodo begunci in migran-ti morali ob drugih podatkih navesti tudi državo, v kateri nameravajo zaprositi za azil, ni v skladu z mednarodno zakonodajo, a je dodal, da se ga bodo kljub temu kot tranzitna država za begunce držali. Makedonija, ki je v sredo po odločitvi Dunaja za kvote mejo z Grčijo zaprla, od včeraj na mejnem prehodu Gevgelija v državo spušča le migrante, ki nameravajo za azil zaprositi v Avstriji ali Nemčiji. Migranti morajo sicer biti samo iz Iraka, Afganistana ali Sirije, saj ostale že nekaj časa zavračajo. Zatrditi morajo tudi, da ne bodo ostali v Makedoniji. Grška policija je sporočila, da bo vse migrante na meji, ki prihajajo iz držav, kot so Pakistan, Alžirija in Maroko, poslala nazaj v Atene. (sta) Analitska skupina SKEP pri Gospodarski zbornici Slovenije je ocenila, kolikšne bi bile gospodarske posledice morebitnega razpada schengen-skega sporazuma o prostem čezmej-nem prometu na transport in turizem v Sloveniji. Predvidevanja so dokaj zaskrbljujoča zlasti na mednarodnem blagovnem transportu in v turizmu. V kolikor bi vsak tovornjak za prečkanje meje potreboval zgolj uro več, bi to slovenskemu gospodarstvu pomenilo vsaj 8 milijonov evrov več stroškov. Če bi se zgolj vsak deseti Italijan in Avstrijec odločila, da zaradi daljšega potrebnega časa za prečkanje meje ne bi obiskala Slovenije, bi to pomenilo več kot 55 milijonov evrov turističnega izpada letno. Za slovensko gospodarstvo je pomembno, da država podpre vse rešitve na evropski ravni, ki krepijo varnostno situacijo na zunanjih mejah ter zaščiti interese slovenskega gospodarstva na notranjih mejah, ocenjujejo pri GZS. Morebitni razpad enotne notranje meje schengenskega območja ne prinaša nič dobrega. Pomeni tako večje ovire za prost pretok ljudi in blaga kot tudi dodatne javno-finančne stroške povezane z nadzorom meje. Dodaten policijski nadzor ima podobne ekonomske posledice kot uvedba carin, saj povečuje zahtevan čas za uvoz in izvoz blaga. Slovenija je močno vpeta v mednarodne trgovinske tokove - izvoz blaga in storitev predstavlja 78 odstotkov bruto domačega proizvoda, uvoz pa 69,5 odstotkov. Slovenski saldo menjave s tujino je v 2015 po začasni oceni znašal 8,7 ljubljana - Paolo Trichilo se je srečal z drž. sekr. Dragoljubo Benčina Novi italijanski veleposlanik predal poverilno pismo LJUBLJANA - Državna sekretarka na slovenskem zunanjem ministrstvu Dragoljuba Benčina je sprejela kopije po-verilnega pisma novoimenovanega italijanskega veleposlanika Paola Trichila. Državna sekretarka Benčina in veleposlanik Trichilo sta odnose med sosednjima državama ocenila kot partnerske in prijateljske. Zavzela sta se za vzdrževanje dosežene dinamike rednih stikov predstavnikov obeh držav na vseh ravneh. Poudarila sta intenzivno sodelovanje na različnih področjih, pri čemer sta izpostavila gospodarsko sodelovanje. Pozornost je bila namenjena tudi pomembni povezovalni vlogi obeh manjšin v bilateralnih odnosih. Pogovor je tekel tudi o aktualni problematiki migracij. Slovenija in Italija imata sorodna stališča do številnih aktualnih evropskih in mednarodnih tem, kar je skupaj z razvejanim sodelovanjem med državama na političnem, gospodarskem in drugih področjih zelo dobra podlaga za konstruktivno partnersko sodelovanje tudi v prihodnje. Pozornost sta namenila tudi konferenci ob zagonu Strategije EU za Alpsko regijo (EUSALP), ki jo bo 25. in 26. Novi italijanski veleposlanik v Sloveniji Paolo Trichilo z državno sekretarko na slovenskem zunanjem ministrstvu Dragoljubo Benčina odstotkov BDP-ja, kar Slovenijo uvršča takoj za Nemčijo in Nizozemsko. Prost pretok blaga in storitev oziroma neoviran in hiter dostop znotraj evropskih trgov je ključen za slovensko gospodarstvo, saj kar tri četrtine izvoza ustvarijo z državami članicami EU. Ponašajo se s konkurenčnim logističnim sektorjem, ki je v letu 2015 ustvaril 770 milijonov evrov zunanjetrgovinskega presežka. V kolikor bi vsak tovornjak za prečkanje meje potreboval zgolj 1 uro več, bi to za celotno Evropo pomenilo 3 milijarde evrov dodatnih stroškov, za Slovenijo pa vsaj 8 milijonov evrov. Med izvozniki storitev je imel večji izvoz le turistični sektor. Ta sektor bi ob razpadu schengna prav tako lahko utrpel škodo, sploh zaradi manjšega obiska dnevnih turistov iz Italije in Avstrije. Tako so avtorji študije ocenili, da če bi se zgolj vsak deseti Italijan in Avstrijec odločila, da zaradi daljšega potrebnega časa za prečkanje meje ne bi obiskala Slovenije, bi to pomenilo več kot 55 milijonov evrov turističnega izpada letno. Na škodo, ki jo povzroča ponovno uvajanje mejnih kontrol v schen-genskem območju, je te dni opozoril tudi predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker: »Cena ukinitve schengna bi bila zelo visoka in bi prizadela gospodarsko rast ter delovna mesta.« Povezava med morebitnim razpadom schengna z nevarnostjo opustitve skupne valute in razpadom tudi evroobmočja, ki jo je prav tako izpostavil Juncker, je morda nekoliko populistična, vendar odraža funda-mentalno problem, s katerim se sooča Evropska unija. Individualne, nacionalne rešitve namesto skupnega odgovora so lahko na kratek rok sicer z vidika posameznih držav racionalne, na dolgi rok pa vsem znižujejo blaginjo. Okrepljena južna avstrijska meja pomeni manjše varnostno tveganje za Avstrijo, a zgolj prelaga problem na države južneje od sebe. Ekonomsko bi bila prav gotovo boljša skupna odločitev na nadnacionalni ravni z vzpostavitvijo evropske obmejne in obalne straže. Za slovensko gospodarstvo je pomembno, da država podpre vse rešitve na evropski ravni, ki krepijo varnostno situacijo na zunanjih mejah ter zaščiti interese slovenskega gospodarstva na notranjih mejah, zaključujejo avtorji študije GZS. begunci v avstriji Ivan Lukan redakcija@primorski.eu Zgornja meja ni izvedljiva Avstrijska politika, ali bolje rečeno levo-sredinska vlada na Dunaju, se je torej odločila, da bo z letom 2016 znatno omejila prihod prebežnikov iz vojnih območij Bližnjega vzhoda in severne Afrike, potem ko je njihovo število samo v letu 2015 doseglo rekordno znamko 90.000. Čarobna formula za znatno omejitev števila prebežnikov na samo še 27.500 v letu 2016 (do leta 2019 pa skupno le še 127.500), naj bi bila določitev »zgornje meje« pri številu beguncev, kijih je alpska republika zmožna sprejeti. 180-stopinjski zasuk v avstrijski azilski politiki, ki ga je kancler Werner Faymann izrecno izključil še konec preteklega tedna, ni le presenetil dobršnega dela avstrijske javnosti, ustvaril je tudi dokajšnjo zmedo po Evropi. Še posebej v Nemčiji, saj je bilo dosedanje postopanje Avstrije za obvladovanje begunske krize tesno dogovorjeno med nemško kanclerko Angelo Merkel in avstrijskim kanclerjem Faymannom. Zakaj torej takšen zasuk čez noč? Odgovor je večplasten in ima svojo razlago tako v mednarodni kot tudi v avstrijski notranji politiki. Iz vidika mednarodne politike je odločitev razumeti kot klic neke države v stiski, ki ne vidi več izhoda iz problema, ki ga Evropa (ali bolje rečeno Evropska unija) ni v stanju reševati. Določitev »zgornje meje« naj bi torej opozarjala ostale evropske države na dramatičen položaj celotne stare celine in morda le še privedla do novega, učinkovitejšega in humanitarnega pristopa evropskih držav k reševanju begunske krize. Določitev »zgornje meje« pa je v Avstriji nastala tudi zaradi vse večjih zapletov v avstrijski vladi, kije primerljiva nemškim zapletom med CDU in CSU (manj s SPD). Medtem ko kanclerka Merklova (še) ni popustila pritisku iz Bavarske, je to - žal - v sredo storil socialdemokratski avstrijski kancler. Klonilje pritisku konservativne ljudske stranke, partnerju v vladi, kije povsem prevzel populistične pozicije sestrske stranke na Bavarskem. Da je avstrijska vlada določila »zgornjo mejo« pri številu prebežnikov, je botrovala še tretja zadeva: grozil je tudi padec Fayman-nove vlade. Da (še) ni padla, je pripisati strahu obeh vladnih partnerjev pred zelo verjetno zmago Strachejevih desnih svobodnjakov na morebitnih predčasnih volitvah. Toda čarobna formula, vladna določitev neke »zgornje meje« za prebežnike, Fay-manna (in tudi podkanclerja Mitterlehnerja) kljub temu ne bo rešila. Prvič, ker za vojne begunce že zaradi mednarodnih pravnih določitev ne more veljati nobena »zgornja meja«, in drugič, ker ta čarobna formula v praksi ni izvedljiva. Kajti scenarij, da bodo avstrijski policaji ali pripadniki vojske na meji streljali na begunce, ko bo doseženo »zgornja meja«, je nepredstavljiv. januarja 2016 na Brdu pri Kranju gostila Slovenija. Državna sekretarka Benčina je pozdravila napovedano udeležbo italijanskih predstavnikov.Novoime- novanemu italijanskemu veleposlaniku je državna sekretarka Benčina zaželela uspešno delo in dobro počutje v Sloveniji. Senatorka Fasiolova z Alfanom o beguncih v FJK Goriška senatorka Demokratske stranke Laura Fasiolo se je ob robu razprave o ustavnih reformah srečala z ministrom za notranje zadeve Angelinom Alfa-nom, s katerim sta obravnavala problematiko morebitnega prihoda večjega števila beguncev v FJK. V sporočilu za tisk Fasiolova sporoča, da je Alfano zagotovil, da je stanje na italijanskem severovzhodu in posebej na mejah z Avstrijo in Slovenijo pod skrbnim nadzorom varnostnih sil. Policijske enote redno nadzorujejo mejni pas, zaenkrat pa ni bilo večjih skupin migrantov. Minister je tudi demantiral časopisne vesti o skorajšnjem odprtju kar treh zbirnih centrov za begunce na Tržaškem, Goriškem in v Kanalski dolini. Pojasnil je, da tak ukrep trenutno ni potreben, če pa bi se na mednarodnem scenariju razmere nenadoma spremenile, so pripravljeni ustrezno ukrepati. Fasiolova je Alfana seznanila tudi s težavami pri namestitvi in oskrbi migrantov, ki so že nastanjeni v FJK, za katere v glavnem skrbijo dežela, občine, Caritas in prostovoljci. 4 Petek, 22. januarja 2016 ALPE-JADRAN / trst - Zveza Confcommercio predstavila podatke o delovanju podjetij v letu 2015 Gospodarstvo FJK kljubuje krizi Porast zaupanja in zaposlovanja V FJK nad 70.000 podjetij, od teh so v veliki večini majhna podjetja - Kmalu nov zakon o tretjem sektorju TRST - Gospodarstvo Furlanije Julijske krajine kljubuje krizi, pravzaprav bi se lahko reklo, da se je že izvleklo iz krize, kakršno smo poznali, in je vstopilo v novo obdobje z novim družbenim modelom, v katerem bo ravnanje posameznika in skupnosti pripomoglo k drugačnemu modelu proizvodnje in potrošnje. To je bilo slišati na predstavitvi podatkov o položaju gospodarstva v FJK, ki so jih včeraj dopoldne na sedežu deželne direkcije za proizvodne dejavnosti v Trstu orisali predstavniki deželne uprave in deželne zveze trgovcev Confcommercio na čelu s podpredsednikom deželne vlade Sergiom Bolzonellom, predsednikom Confcommercio Albertom Marchiori-jem ter pokrajinskim predsednikom zveze za Trst Antoniom Paolettijem in podpredsednikom za Videm Alessandrom Tononom. Podatki, ki jih je za zvezo Conf-commercio zbral in obdelal raziskovalni inštitut Format (predstavil jih je znanstveni direktor Pierluigi Ascani), se nanašajo na leto 2015, ko je v FJK delovalo skupno 70.681 podjetij, od katerih jih je dobrih 70 odstotkov pripadalo tretjemu sektorju (trgovini, turizmu, gostinstvu idr.), ki se lahko ponašajo s slabimi 75 odstotki celotne proizvodnje v deželi, in le slabih 30 odstotkov industriji in gradbeništvu, kar več kot 95 odstotkov vseh podjetij v FJK pa predstavljajo zelo majhna ali mala podjetja, ki ustvarjajo približno polovico dodane vrednosti v deželnem gospodarstvu. Vseh zaposlenih v FJK je skoraj 308.000, pri čemer je treba poudariti, da so v lanskem letu zabeležili porast zaposlovanja, saj so od januarja do novembra sklenili 11.366 pogodb za nedoločen čas, kar pomeni kar 87-odsto-tni porast, ki je bil največji v vsej Italiji. Trend se bo nadaljeval tudi v letu 2016 in to kljub zmanjšanju državnih olajšav. V FJK je na gospodarskem področju beležiti tudi večje zaupanje od italijanskega povprečja (42 odstotkov proti 40,3), enako velja tudi za ekonomske razmere podjetij (49 odstotkov proti 44) in dobiček (39 odstotkov proti 34). Tudi po zmožnosti odgovarjati potrebam po finančnih sredstvih podjetja iz FJK pred-njačijo pred tistimi iz ostale Italije s 54 odstotki proti 34,5 odstotka, naša dežela pa je druga v Italiji kar zadeva prošnje in odobritev bančnih posojil. Prav tako so se v FJK v večji meri poslužili nove zakonodaje na področju zaposlovanja (t.i. Jobs Act), katere se je npr. v tretjem sektorju poslužilo slabih 9 odstotkov podjetij, tudi zelo majhnih. Razmerje med novonastalimi podjetij in tistimi, ki so prenehala delovati, je bilo tudi lani negativno, vendar se trend zapiranja podjetij zmanjšuje: lani je tako prenehalo delovati približno tisoč podjetij, kar pa je manj od leta 2014, ko jih je zaprlo vrata dva tisoč, in od leta 2013, ko je nehalo poslovati kar štiri tisoč podjetij. Še vedno pa krizo najbolj občutijo zelo majhna in majhna podjetja. Slika, ki se ponuja, je po besedah sogovornikov na splošno optimistična, čeprav deželno gospodarstvo potrebuje ukrepe v smer zmanjševanja davčnega pritiska in poenostavitve birokratskih postopkov. V to smer bo šel tudi nov deželni zakonski osnutek o tretjem sektorju, ki ga je pred časom sprejela deželna vlada, februarja pa ga bo obravnaval deželni parlament, je bilo rečeno na današnji predstavitvi. Dežela bo tudi namenila skoraj 13 milijonov evrov za turistično infrastrukturo, ki bodo služili popravilu hotelov in sorodnih objektov, kar naj bi ustvarilo novih 50 milijonov evrov. Ivan Žerjal V FJK dobrih 70 odstotkov podjetij pripada tretjemu sektorju, le slabih 30 industriji in gradbeništvu arhiv letališče fjk Najraje v Rim, München, London in Bari TRST - Na devetnajstih letalskih destinacijah deželnega letališča v Ronkah je lani letelo 741.776 potnikov, kar je 0,2 odstotka več kot leta 2014. Povečan promet, čeprav le za nekaj decimalk, je rezultat dobrega poslovanja v zadnjih dveh mesecih. Novembra so beležili 4,4 odstotka, decembra pa kar 9 odstotkov povečan potniški promet v primerjavi z enakim obdobjem leta 2014, to pa je preprečilo, da bi pod letno črto zabeležili upad prometa. Kar zadeva blaga je bila rast 2,5 odstotna. Najbolj donosna je še naprej letalska povezava z Rimom (275 tisoč potnikov), sledijo München (109 tisoč, +16 odstotkov), London Stansted (106 tisoč, +6 odstotkov) in Bari (45 tisoč, +6 odstotkov). Kar zadeva leto 2016 bodo konec marca vzpostavili povezavo družbe Volotea z Nerapljem (letalo B717 s 125 sedeži), konec aprila peto dnevno povezavo Alitalie z Rimom (ob 14.20 odhod iz Trsta, ob 16.40 pa iz Rima). Poslovni načrt predvideva skupno 790.000 letnih potnikov. luka koper - V lanskem letu povečali pretovor za 9 odstotkov, prihodke pa za 12 Vodilni kontejnerski terminal Težave pa še vedno imajo z železniškimi povezavami - V sredo na obisku kitajska delegacija, ki se ponuja za gradnjo 2. tira KOPER - Za Luko Koper je uspešno poslovno leto, hkrati pa ohranja ambiciozne načrte tudi za prihodnost. Zato pa se koprska družba sooča s številnimi tveganji. Ta so po besedah predsednika uprave Dragomir-ja Matica povezana tako z neodzivnos^o ministrstva za infrastrukturo kot z alarmantnim stanjem na področju odprave železniškega pretovora. Luka Koper je po nedokončnih podatkih lani ustvarila 173,3 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 12 odstotkov več kot predlani. V pristanišču so pretovorili skupno 20,7 milijona ton tovora oz. devet odstotkov več kot leto prej. Od tega je bilo 790.736 kontejnerjev in 607.326 avtomobilov. Oboje pomeni 17-odstotno rast glede na leto 2014. Pretovor generalnih tovorov se je znižal za 10 odstotkov na 1,48 milijona ton. Pretovor kontejnerjev je porasel za 15 odstotkov na 7,7 milijona ton, pretovor avtomobilov za Lani so v Luki Koper pretovorili 20,7 milijona ton, 9 odstotkov več kot leto prej. Posebej izstopa 790.736 kontejnerjev in 607.326 avtomobilov. Oboje pomeni 17-odstotno rast. 18 odstotkov na 902.168 ton, pretovor tekočih tovorov za 7 odstotkov na 3,3 milijona ton, pretovor sipkih in razsutih tovorov pa za 8 odstotkov na 20,7 milijona ton. Za leto 2016 imajo ambiciozen načrt, ki predvideva 21,4 milijona ton pretovora, 183,8 milijona evrov prihodkov ter slabih 35 milijonov evrov čistega dobička, je povzel Matic. Ob tem je navedel, da so lani dosegli rekordni čisti dobiček v višini 26,6 milijona evrov, ki bi brez slabitev presegel celo 30 milijonov evrov. S pričujočimi številkami Koper ostaja vodilno pristanišče na področju kontejner-skih terminalov v Jadranu ter eden največjih avtomobilskih terminalov v Sredozemlju. Za letos načrtujejo za 77 milijonov evrov investicij, pri čemer bo poudarek na kontej-nerskem terminalu. Tako je med drugim v fazi izgradnje petih novih železniških tirov, letos pa je predvidena tudi pridobitev gradbenega dovolje- nja za podaljšanje prvega pomola, ki bi nato sledilo v letu 2018. Po Maticevih besedah bodo letos pridobili še nove skladiščne površine za potrebe avtomobilskega terminala ter terminalov za generalne in sipke tovore, tri dodatne rezervoarje za tekoče tovore ter razširitev obstoječega vhoda v Luko. Po drugi strani se razvojni načrti Luke soočajo z nekaterimi tveganji. Poleg nerešenega vprašanja drugega tira se od novembra soočajo z alarmantnim stanjem v železniškem prometu. »Železniški prevozniki ne uspejo odpeljati oz. pripeljati tovora, ki je namenjen v Luko Koper,« je povedal Matic. Samo v sredo v Luko tako ni bilo dostavljenih okoli 300 vagonov. »Nekateri tovori so delno že preusmerjeni v druga pristanišča in v kolikor se bo ta zadeva še nadaljevala, smo zelo zaskrbljeni, kako se bo v letošnjem letu lahko odvijal promet in rast v sami Luki Koper.« Matic je bil kritičen tudi do vlade in ministrstva za infrastrukturo. Lani je bil denimo program razvoja pristanišča na vladi potrjen šele maja, tako da v prvih petih mesecih niso mogli izvajati nobenih investicij. Letošnji program so poslali septembra, a do danes še ni potrjen. Prav tako se soočajo z neod-zivnostjo ministrstva glede soglasij v postopkih pridobitve stavbne pravice na določenih zemljiščih ter glede soglasij za pridobitev posojil. V zvezi s sredinim obiskom kitajske delegacije, ki so jo sestavljali tako potencialni izvajalci del kot predstavniki bank, pa je prvi mož Luke potrdil, da je njihovo zanimanje za izgradnjo drugega tira veliko. »Ponujajo tudi samo izvedbo del. Ocenjujejo, da bi projekt lahko izpeljali v dveh do treh letih,« hkrati pa so po Maticevih besedah ponudili brezplačno izdelavo revizije vrednosti projekta. Niso pa Kitajci zainteresirani za lastniški vstop v Luko. Omenjena delegacija je v sredo obiskala tudi ministrstvo za infrastrukturo. Kot je povedal minister Peter Gašperšič, so delegacijo sestavljali predstavniki gradbenega podjetja CGGC, ki se zanima za sodelovanje pri sami gradnji, in kitajske razvojne banke. Delegaciji so predstavili načrt projektnega podjetja, ki bo gradnjo prek razpisa oddalo izvajalcu. »Mislim, da so dobre možnosti, da lahko pripravijo uspešno ponudbo in da potem tudi realizirajo ta svoja videnja,« je minister ocenil smelost njihove ponudbe. (sta) Minister Gašperšič upa na uspešen zaključek prodaje Adrie Airways LJUBLJANA - Slovenski minister za infrastrukturo Peter Gašperšič upa, da se bo proces privatizacije Adrie Airways uspešno zaključil in da bo slovenski letalski prevoznik še naprej uspešno deloval v Sloveniji kot tudi v regiji, v kateri je lahko konkurenčen. Gašperšič, ki se je v sredo in včeraj v Amsterdamu mudil na evropskem letalskem vrhu, je spomnil na trend umika držav iz letalske dejavnosti. Naloga držav je, da zagotavljajo prijazno okolje, ki bo primerno za delovanje operaterjev letališč in letalskih prevoznikov, je dejal in spomnil, da je v Sloveniji ta proces pri koncu. Slovenski državni holding in Družba za upravljanje terjatev bank sta ta teden podpisala pogodbo o prodaji Adrie Airways nemški družbi 4K Invest, v skladu s katero bodo družbo dokapitalizirali za 4,1 milijona evrov. Država bo od tega prispevala 3,1 milijona evrov. Sredstva naj bi zadostovala za preživetje Adrie, mali delničarji pa v posel dvomijo. »Upam in pričakujem, da bo proces privatizacije Adrie Airways uspešno zaključen in da bo v nadaljevanju iz tega procesa izšla močnejša. Upam, da bo lahko na trgu delovala kot uspešen prevoznik in da bo še naprej izvajala operacije v Sloveniji oz. za potrebe našega gospodarstva kot tudi v regiji, kjer je lahko konkurenčna,« je dejal. Vprašanja konkurenčnosti so se dotaknili tudi na letalskem vrhu. Razpravljali so o tem, kaj je treba narediti, da bi lahko letalski sektor kljub izzivom uspešno deloval tudi v prihodnje. »Soočeni smo s povečevanjem števila potnikov, hkrati pa se težišče dejavnosti seli iz EU. Imamo močno konkurenco s strani letalskih prevoznikov in operaterjev letališč na Bližnjem vzhodu in v Aziji,« je pojasnil minister. Na treh omizjih so zato govorili o tem, kako zagotoviti, da bo Evropa v takšnem okolju še lahko konkurenčna. To naj bi storili s pomočjo t. i. pametnih predpisov, ki naj bi podpirali proces inovacij ter vlaganj v letalsko industrijo; dotaknili so se tudi povezljivosti, saj so dobre letalske povezave ključ za razvoj turizma; tretje omizje je bilo namenjeno pomenu inovacij za razvoj letalske industrije. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Petek, 22. januarja 2016 1 Q APrimorski ~ dnevnik opčine - Predsednica Dežele FJK Debora Serracchiani prvič obiskala vodstvo ZKB in ZB-DOS Podpora za zaščito jezikovne posebnosti slovenskih bank Ministrski svet bo prihodnji teden odobril samoreformo sistema zadružnih bank »Uspešno delo in sinergično sodelovanje zadružnih bank v deželi Furlani-ji Julijski krajini dokazuje, da je sistem italijanskih bank zdrav. Toda potrebne so spremembe. Samoreforma sistema zadružnih bank gre v pravo smer in je odlična priložnost za rast. V reformi bo nekaj sprememb, načela in poslanstvo zadružnih bank pa bo bodo ostala ista. Kar zadeva zaščito jezikovne in kulturne posebnosti slovenskih bank, bom skušala posredovati v Rimu in doseči, da bo to postalo sestavni del zakonskega besedila. S tem bodo seznanjeni tudi parlamentarci, ki morajo nazadnje sprejeti reformo.« To je povedala predsednica Dežele FJK Debora Serracchiani na srečanju z vodstvom Zadružne kraške banke (ZKB), ki je bilo včeraj popoldne na sedežu banke na Opčinah. To je bilo prvič, da je predsednica Serracchiani in sploh deželni glavar obiskal opensko banko. To je z zadoščenjem poudaril tudi predsednik ZKB Adriano Kovačič, ki je sprejel Serracchi-nijevo pred vhodom v banko v spremstvu podpredsednika deželnega sveta Igorja Gabrovca in deželnega svetnika Stefana Ukmarja. Deželno predsednico so nato pospremili v prvo nadstropje, kjer je potekal pogovor ob udeležbi drugih članov upravnega odbora ZKB. Srečanja se je udeležil tudi predsednik Zadružne banke Doberdob in Sovodnje (ZB-DOS) Robert Devetta, sodeloval pa je tudi predsednik deželne federacije zadružnih bank Giuseppe Graffi Brunoro, ki je podprl zahtevo obeh bank po formalni zaščiti njune jezikovne identitete v vladnem zakonskem odloku. Namen pobude je bilo namreč po eni strani predstaviti delovanje ZKB in ZB-DOS ter sploh pomen zadružnih bank v deželi FJK, ki so vselej skrbele in še prispevajo k rasti ozemlja ter podpirajo družine, male in srednje podjetnike, športna in kulturna društva ter druge organizacije. Po drugi strani je bilo pomembno dokazati, da zadružne banke poslujejo uspešno in učinkovito sodelujejo v zvezi. Glavna terma pogovora je bila vsekakor samoreforma sistema italijanskih zadružnih bank, ki jo bo ministrski svet odobril prihodnji teden, in sicer najbrž 28. januarja, je napovedala predsednica Serracchiani. Kovačič je uvodoma razložil, da ZKB že več kot 108 let neprekinjeno posluje v skladu z načeli ekonomske in socialne solidarnosti in je edina lokalna banka tržaške pokrajine, ki ima v isti pokrajini svoj sedež. Banka ZB-DOS posluje z istimi cilji že več kot 108 let v goriški pokrajini. ZKB in ZB-DOS sta torej edini slovenski banki v Republiki Italiji in sta izredne važnosti ne samo za slovensko narodno skupnost, temveč za gospodarsko rast celotnega ozemlja, na katerem poslujeta. Dodatna posebnost obeh zadružnih bank v primerjavi z ostalimi pa je njuna jezikovna identiteta, kajti ZKB in ZB-DOS izražata stoletno delovanje gospodarstva slovenske skupnosti v Italiji, je še poudaril Kovačič in zato izrazil upanje, da bodo to posebnost vključili v proces sa-mo-reforme sistema zadružnih bank. Banki sta že formalno zahtevali od Rima, da se to vključi v besedilo zakonskega odloka oz. dokončnega zakona in da torej to ne bo le priporočilo ali priloženo pismo. »Videli bomo, kaj se da storiti,« je še dejala predsednica Serracchia-ni in zagotovila, da bo o tem govorila tudi z vsemi deželnimi parlamentarci. (ag) syfe ^ it ^ Srečanje je potekalo na sedežu ZKB na Opčinah fotodamj@n trst Deželna vlada obiskala bolnišnico Burlo Predsednica Dežele Furlanije Julijske krajine Debora Serracchia-ni in deželna odbornica za zdravje Maria Sandra Telesca sta se včeraj sestali z generalnim direktorjem otroške bolnišnice Burlo Garofolo Gianluigijem Scannapiecom. Srečanje je bilo v okviru delovnih sestankov z vodstvom posameznih bolnišnic oziroma zdravstvenih domov v deželi FJK, na njem pa so se pogovarjali o delu oziroma položaju pediatrične bolnišnice in o perspektivah za prihodnost. Deželna vlada je pozitivno ocenila delo nove direkcije v zadnjih osmih mesecih, so zapisali v skupni tiskovni noti, na mizi pa so zdaj novi projekti. Burlo mora vsekakor postati glavna otroška bolnišnica v deželi FJK, kot to predvideva deželni zdravstveni načrt. Bodoče delo bo osredotočeno zlasti na nosečnicah tudi v luči preventive z namenom, da bi se čim bolj izogibali problemom med porodom, so poudarili. Na programu je tudi razvoj pediatrične kirurgije, ki jo bodo specialisti Burla ponujali v vsej deželi FJK. intervju - Debora Serracchiani Banke so trdne »V teku špekulacija, ki smo se ji takoj postavili po robu« trst - Odslej samo 15 pristaniških oblasti Rim sprejel reformo, Trst samostojna luka Italijanske banke slonijo na trdnih tleh in so sposobne kljubovati morebitnim mednarodnim špekulacijam. Rim pripravlja temu ustrezne reforme, kar pa zadeva slovenski banki, je treba zaščititi njuno specifiko. To je povedala deželna predsednica FJK Debora Serracchiani, ki je ob robu srečanja v Zadružni kraški banki privolila v krajši pogovor. Kako ocenjujete prvi obisk v ZKB? Debora Serracchiani To je bilo zelo koristno srečanje. V obdobju, ko je v pripravi samoreforma sistema zadružnih bank, je bilo pomembno, da deželna vlada obišče opensko banko. To je bil po 108 letih pomemben znak, kajti krajani so posredovali nekaj predlogov za zaščito svoje specifičnosti. Kakšna so zagotovila, ki jih lahko ponudite za zaščito jezikovne posebnosti bank v zakonskem odloku? V tem trenutku je pred očmi vseh, kaj se dogaja z bankami. To nam nalaga dolžnost, da prilagodimo naš bančni sistem. Italijanske banke in sistem zadružnih bank so nedvomno solidni in trdnejši, kot to lahko nekateri mislijo, a nujna je reforma, ki bo omogočala, da bodo banke kos novim izzivom. Refor- ma zadružnih bank gre v to smer in zagotavlja obenem ohranjanje njihovih značilnosti in avtonomije. To velja seveda še zlasti za to ozemlje, kjer je prisotnost kulturnih in jezikovnih manjšin tako močna, da je zaznamovala bančne ustanove na Tržaškem in Goriškem. To posebnost nameravamo torej v sodelovanju z deželno zvezo zadružnih bank še utrditi, a v širšem in trdnejšem okviru. Zato bomo skušali to specifičnost, ki bo zapisana v spremnem pismu, vključiti v zakonsko besedilo. Delamo na tem. Sicer so italijanske banke, kot kaže, pod udarom. Kakšen je položaj? Kot je to že povedal predsednik vlade Matteo Renzi v sredo zvečer po srečanju z ministrom za ekonomijo in finance Pier Carlom Padoanom ter guvernerjem banke Banca d'Italia Ignaziom Viscom, je sistem italijanskih bank absolutno trden. To se je dokazalo tudi v najhujših trenutkih. Zaradi drugačnih izbir prejšnjih vlad pa v trenutku, ko je to bilo verjetno potrebno, žal nismo koristili javnega denarja za sanacijo bank, kot so to storile Nemčija, Francija ali Španija. To smo zdaj primorani storiti z drugačnimi pravili, a nameravamo vsekakor zaščititi denar na tekočih računih in tudi denar ljudi, ki imajo v rokah obveznice. To pa pomeni, da mora Evropa spoštovati Italijo, ker morajo pravila veljati za vse. Italijanska vlada je s svojimi reformami dokazala, da je na pravi poti. Premier Renzi je komaj dejal, da zadeve pač ureja trg. Koliko pa držijo vesti, češ da so italijanske banke pod udarom Evrope? Recimo, da je najbrž v teku špekulacija, na katero pa smo se takoj odzvali in se ji postavili po robu. Sicer lahko tudi mi kaj zažugamo Evropi. Sploh pa postavljamo temelje za nov bančni sistem, ki bo sposoben prilagajati se napetostim na trgu in morebitnim pretresom. Aljoša Gašperlin Zeno D'Agostino Tržaško pristanišče Ministrski svet je včeraj odobril reformo pristanišč. Na tej podlagi bo v prihodnosti 15 pristaniških oblasti namesto zdajšnjih 24, Trst pa bo v tem okviru ostal samostojen. Tržaško luko bo namreč na osnovi odloka, ki ga je predstavil minister Graziano Delrio, v bodočnosti vodila t.i. Oblast pristaniškega sistema (ASP) vzhodnega Jadrana in bo avtonomna, Dežela Furlanija Julijska krajina pa bo lahko zahtevala združitev pristanišč iz Tržiča in kraja Porto Nogaro. Po večmesečnem prizadevanju (na reformo čakajo že mnogo let) in mestoma mučnih polemikah med Trstom in Benetkami (nekateri so namigovali, da bodo Benetke nadzorovale ves severni Jadran) je torej italijanska vlada končno sprejela reformo, ki bo v njenih očeh prispevala k smotrnejšemu in učinkovitejšemu upravljanju prometa v italijanskih pristaniščih. Trst, ki ga zaznamuje mednarodni promet, bo torej ostal samostojen, v tem predelu pa se mu bodo pridružile Benetke (Oblast pristaniškega sistema severnega Jadrana), Ravenna (ASP srednje-severnega Jadrana) in Ancona (ASP srednjega Jadrana). Druge oblasti pristaniškega sistema bodo Genova, La Spezia, Livorno, Civitavecchia, Cagliari, Neapelj, Palermo, Catania, Gioia Tauro, Taranto in Bari. Med novostmi je tudi ukinitev pristaniških odborov (med temi tržaškega, ki šteje kar 22 članov). ASP bodo namreč vodili predsednik, maloštevilni upravni odbor, generalni tajnik in odbor revizorjev. V Trstu naj bi upravni odbor poleg predsednika sestavljali predstavniki Dežele FJK, Občine Trst in luške kapitanije s pravico do glasovanja izključno glede na svoje pristojnosti. Vsebino sprejetega odloka je pozitivno ocenila deželna predsednica Debora Serracchiani ob robu srečanja na Opčinah. Oglasil se je tudi tržaški župan Roberto Cosolini in izrazil upanje, da bo za mesto predsednika tržaškega ASP imenovan zdajšnji izredni komisar Pristaniške oblasti Zeno DAgostino. (ag) 6 Petek, 22. januarja 2016 TRŽAŠKA / zahodni kras - Sinoči v središču vasi policisti zaman skušali ustaviti avtomobil banditov iz Veneta Streljanje na Proseku Policisti postavili »zasedo« v Milanu ukradenemu rumenemu audiju RS6 švicarske registracije, v katerem je bežala trojica zlikovcev - Dva strela sredi vasi - Pričevanje očividke Martine Krapež Sinoči, malo po 18. uri, se je središče Proseka v nekaj sekundah spremenilo v prizorišče pravcate filmske scene, le da streli, ki jih je policist ustrelil proti rumenemu audiju RS6 niso bili namišljeni, temveč resnični, in tudi drzni manever, ki ga je bilo opravilo vozilo, da bi se izognilo policijski blokadi, ni bila fikcija, temveč s cviljenjem pnevmatik oglušujoča realnost. Vse se je zgodilo v hipu, tako da je Nives Guštin, upraviteljica trafike na Proseku, nasproti Društvene gostilne, sprva mislila, da so močni poki, ki so prihajali s ceste, predčasni izraz pustnega veseljačenja. A Martina Krapež, zaposlena v trafiki, ki je videla, kaj se je zgodilo na cesti, je takoj domnevno potegavščino prelila v kruto, zastrašujočo in predvsem do sinoči za Prosek nepredstavljivo danost. Že malo prej so mimoidoči morda opazili, da se v vasi dogaja nekaj nenavadnega. V bližini Soščeve hiše, v smeri iz Križa proti Opčinam sta bila ustavljena avtomobila; za vogalom hiše na križišču za De-vinščino, v bližini cvetličarne Nadja, se je skrival moški; podobno je bilo tudi za vogalom Marco CalI fotodamj@n hiše na križišču sredi Proseka. Šele pozneje je postalo jasno, da je bilo tisto zaseda, nekakšna cestna blokada, ki so jo bili postavili policisti rumenemu audiju RS6 švicarske registracije, ki je bil malo po 18. uri pripeljal iz Križa v vas. Domnevali so, da bo prispel, ker so prejeli nekaj ur prej z goriške policije obvestilo, da se je tolpa banditov, ki je v soboto poskusila tatvino v Venetu in bila vse odtlej na begu, namenila z rumenim audijem proti Trstu. Kam naj bi avto dospel, niso vedeli. Zato so postavili celo vrsto cestnik blokad: pri Obelisku, v Bazovici pri sinhrotronu, pri nekdanjem mejnem prehodu pri Šempolaju, pri Fernetičih, pri Pesku, na Obalni cesti. Ko je rumeni audi pripeljal sredi Pro-seka, v bližini Društvene gostilne, mu je eden od policistov dal znak, naj se ustavi. Ni se, temveč je odbrzel naprej, proti Op-činam. Takrat je policist ustrelil. Dva opozorilna strela, je povedala tiskovna predstavnica tržaške kvesture Denise Mutton. Opozorilna, v zrak? Ne. Policist je ustrelil naravnost proti audiju, je sinoči pričevala Martina Krapež. Takoj zatem se je iz vogala hiše na križišču za Devinščino prikazal drugi policist, z brzostrelko v roki, sredi cestišča pa sta zavozila policijska avtomobila, da bi rumenemu au-diju zaprla pot proti Opčinam. In takrat se je zgodilo kot v ameriških policijskih filmih: rumeni audi je tako silo- Na Proseku streli že pred 30 leti Na Proseku je prišlo do streljanja že pred kakimi tridesetimi leti. Kot se je spomnil Ivo Starc, je takrat policist iz »varnostnih« razlogov na Kržadi ustrelil v zrak, da bi preprečil prepiranje, krogla pa je prebila čevelj domačina Ka-zimirja Majovskega, ki se je nahajal pred barom Lukša. Streljanje tudi v Abano Terme Rumeni audi RS6 s švicarsko registrsko tablico, za katerim so streljali sinoči na Proseku, je na begu že od pretekle sobote. V termalnem središču Abano Terme je v soboto na podvečer občan opazil dva moška, ki sta preskočila zidek bližnjega vrta in se približala tamkajšnji hiši. Takoj je poklical karabinjerje, ti so prispeli na kraj s prižganimi sirenami. Čim so zlikovci slišali zvok siren, so zapustili hišo, spet preskočili zid in stekli v avtomobil. Ta je hitro odbrzel. Karabinjerji so ga skušali zaustaviti s streli, a jim ni uspelo. Kljub nekaterim cestnim blokom so zlikovci zbežali. Organi pregona so ugotovili, da je bil avtomobil ukraden nekaj dni prej na parkirišču letališča Malpensa pri Milanu. V naslednjih dneh so začeli policija in karabinjerji pravcat lov na rumeni audi po vsem Venetu. Zasledili so ga v bližini Trevisa. V sredo zvečer so ga opazili v bližini Vicenze. Kljub hitrim posegom policijskih avtomobilov, pa je banditom spet uspelo zbežati. Podobno je bilo tudi včeraj dopoldne, ko naj bi avtomobil na begu opazili v goriški pokrajini. Očitno so se zlikovci od tam odpravili na tržaški Kras, kjer so ponovno ubežali policijski zasedi. vito obrnil, da je v hipu spremenil smer vožnje, proti Križu, od koder je pripeljal, in z vsemi svojimi 500 konji odbrzel, čudežno izogibajoč se drugih nasproti vozečih avtomobilov stran od policije in od Proseka. Policijski avtomobili so privili sirene, začelo se je zasledovanje, ki pa ni bilo uspešno. »Pobegnili so nam,« je kako uro pozneje nemočno ugotovil vodja mobilnega oddelka tržaške kvesture Marco Cali, in tudi pojasnil, zakaj: »Njihov voznik je zelo dober in imajo avtomobil, ki je hitrejši od naših.« V avtu se je peljala trojica banditov. Ko se je že možno znočilo, je Cali iznesel domnevo, skoraj prepričanje: »Gotovo so že zdavnaj zapustili tržaško pokrajino.« Jim je uspelo priti v Slovenijo? »Ne«, se je glasil odgovor. Njihov beg se nadaljuje. Policijski lov tudi. Marjan Kemperle Zgoraj: Martina Krapež kaže kraj na proseški Kržadi, kjer je prišlo do streljanja; desno model avtomobila audi RS6, s katerim so pobegnili zlikovci fotodamj@n trg liberta' - Policijska preiskava »zašila« lažnivca Laž ima kratke noge Preteklega 20. decembra so številni krajevni tiskani in spletni mediji (novica se je baje pojavila tudi na Fel-trijevem Il giornale) poročali o sedmerici migrantov, ki je na Trgu Liberta napadla nekega moškega, 33-letnega Tržačana M.P. Včeraj je državno tožilstvo taistega M.P. oziroma Manuela Pozzecca, kot je ime moškemu, prijavilo zaradi goljufije oziroma zaradi simuliranja kaznivega dejanja. Moški se je 18. decembra pojavil na tržaški kvesturi, da bi prijavil napad: policistom je zaupal, da se je sedem mož zneslo nad njim. Povedal je, da so se mu zdolgočaseni migranti najprej približali, medtem ko je sedel na klopi v zelenici pred železniško postajo. Najprej naj bi ga moški zmerjali in se iz njega norčevali, z besed pa naj bi nato prešli k fizičnemu obračunavanju. Večkrat naj bi ga udarili, pri tem pa naj bi mu celo pokvarili mobilni telefon. Potožil je, da mu nihče od mimoidočih in očividcev ni priskočil na pomoč. Pobrskali smo med takratna poročila o dogodku. Skorajda vsa navajajo tudi besede Pozzeccove žene Elene Loy, ki pripoveduje, kako je možu naposled le uspelo zbežati proti Ulici Udi-ne, kjer naj bi srečal znanca, poklical policijo in rešilca. Na urgenci so ga zdravniki pregledali in ocenili, da je utrpel hujši udarec v glavo. Njegova zgodba se je policistom takoj zdela nekoliko pomanjkljiva, ta- ko da so se preiskave lotili še bolj temeljito. Številni vprašani so namreč ugibali, da je bil Pozzecco pijan in da si je zgodbo popolnoma izmislil. Njegove izjave so si bile včasih popolnoma nasprotujoče. Naposled je moški pred nekaj dnevi klonil pritisku in priznal, da si je napad izmislil iz osebnih razlogov. Zgodba bi bila lahko smešna, ko ne bi bila tako zelo tragična. Tujci, mi-granti in priseljenci so namreč danes krivi vsega - najlažje je namreč grešnega kozla prepoznati v nam drugačnih (vprašljiva je sicer že sama definicija »drugačni«). Tako v Trstu kot tudi drugod po državi smo namreč priča vse številnejšim strašljivim primerom nestrpnosti; zlasti nekatere strani na Fa-cebooku včasih kar prekipevajo, toliko je ihte in hudobije na njih do »drugih«, tako kot tudi med komentarji pod članki nekaterih medijev. Morda ne zgrešimo, če zapišemo, da vzbujajo veliko več strahu ti »domači« zagovorniki varnosti, ki so pripravljeni s tako lahkoto lagati in obtoževati tudi nedolžneže. sas trst - Ukinitev odvečnih stroškov Varčni Trst Predhodniki reforme javne uprave in družb z javno soudeležbo Ministrica za poenostavitev in javno upravo Marianna Madia je na zadnjem ministrskem svetu predstavila reformo javne uprave. Med sprejetimi ukrepi je tudi vprašanje družb z javno soudeležbo zlasti v luči vse nujnejše racionalizacije stroškov. Vse javne uprave bodo morale v teku leta temeljito preučiti omenjena soudeležena podjetja in poskrbeti za ukinitev morebitnih nepotrebnih izdatkov. V morju primerov italijanskih uprav, ki se soočajo s hudimi finančnimi težavami, kaže, da je Trst svetla izjema. Kakor smo samo pred nekaj dnevi slišali na predstavitvi poslovanja družb AcegasApsAmga in Trieste Trasporti, je Trst samo pridobil: njuno delovanje naj bi na teritorij letno prinašalo kar 150 milijonov evrov. Občinska uprava je namreč že v preteklih letih poskrbela za »varčevalni poseg«: temeljito je omejila svoja predstavništva v teh družbah. Od leta 2011 do danes je na tak način prihranila kar 523.205,48 evra. Še pred štirimi leti je bilo treba za plače upraviteljev in menedžerjev odšteti 903.905,48 evra, danes pa samo 380.700 evrov. Kako je z imenovanji vodilnih kadrov na Občini? Načelnik občinske svetniške skupine Gibanja petih zvezd Paolo Menis je vložil vprašanje glede ne-transparentnih procedur pri imenovanju vodilnih kadrov v Občini Trst. Za odgovor je poskrbel odbornik za osebje Roberto Treu, ki je opozoril, da so bili vsi imenovani na podlagi javnega razpisa oz. na podlagi pogodbe nekdanjega člena 110 o prekinitvi javne službe. Začasne vodstvene zadolžitve so bile dodeljene osebam z univerzitetno diplomo, tako da lahko mirne duše trdi, da pri tem ni nihče favoriziran. Paolo Menis na deželi, Paola Sabia v Knulpu Županska kandidata Gibanja 5 zvezd Paolo Menis in Paola Sabrina Sabia se nista pobotala. Nasprotno, oba bosta danes priredila srečanje na isto temo (železarna), a v različnem kraju in različni uri. Menis bo govoril na tiskovni konferenci ob 10.30 v deželnem svetu z deželnim svetnikom An-dreo Ussaiem in občinskim svetnikom Ste-fanom Patuanellijem. Sabia vabi na javno srečanje, ki bo v lokalu Knulp ob 20. uri. Na Katinari nova naprava za ultrazvok ožilja Katinarska bolnišnica se lahko ponaša z novim tehnološkim pripomočkom: novo napravo za doppler ultrazvok ožilja, ki ga je kirurškemu oddelku darovalo združenje Amici del cuore. Združenje, ki si prizadeva za boj proti kardiova-skularnim boleznim, je za nakup naprave odštelo 40 tisoč evrov. / TRŽAŠKA Četrtek, 21. januarja 2016 7 sv. jakob - Načrti tamkajšnje večstopenjske šole za prihodnje triletje Krepitev jezikovnega in matematičnega znanja Na šoli ciljajo na izdelavo skupnih kriterijev preverjanja in ocenjevanja ter na izmenjavo izkušenj med osebjem z 92-letno bivšo tabo milje - V sredo Na dan spomina srečanje z bivšo taboriščnico Ob dnevu spomina na ho-lokavst bo v sredo, 27. januarja, v dvorani Roma rekreacijskega središča Penso v Miljah ob 16.30 Ob vpisovanju za prihodnje šolsko leto 2016/2017 so stekla informativna srečanja tudi na Večstopenjski šoli Sv. Jakob. Tako je v sredo potekalo srečanje za starše, katerih otroci so godni za vpis v vrtec, včeraj pa za tiste, katerih otroci bodo v prihodnjem letu obiskovali prvi razred nižje srednje šole, v prihodnjem tednu pa bodo stekla informativna srečanja in dnevi odprtih vrat v posameznih vrtcih in osnovnih šolah. Kot poudarja ravnatelj Marijan Kravos, so na šoli na novo predelali ku-rikulum za delo na vseh treh stopnjah šolanja, od vrtca do nižje srednje šole, kar se je zgodilo prvič in je po njegovih besedah velik korak naprej, saj so vse združili v eno enoto. Na šoli so na podlagi določil šolske reforme, znane pod imenom »Dobra šola«, pripravili tudi triletni načrt vzgojno-izobraževalne ponudbe, v katerem dajejo prednost zlasti nenehnemu izboljšanju jezikovnih zmožnosti na vseh stopnjah šolanja ter izboljšanju učnih postopkov na znanstveno-ma-tematičnem področju. Za to so se odločili spričo rezultatov vsedržavnih preizkušenj Invalsi, ki so sicer spodbudni, a kažejo na dva aspekta. Prvi kliče po izboljšanju določenih rezultatov v drugem in petem letniku osnovne šole, kjer so vrednosti nekoliko nižje, kar je po Kravosovih besedah vezano na problem jezika. Zelo dobre rezultate na deželni ravni dosegajo v tretjem razredu nižje srednje šole, ki pa so v absolutnem merilu nizki, zato bo treba to raven dvigniti. Vedno v okviru triletnega načrta si bodo na šentjakobski večstopenjski šoli prizadevali za razvijanje socialnih kompetenc, utrjevanje identitete, sprejemanje različnosti in razvijanje čuta Na šoli so letos prvič na novo predelali kurikulum za delo na vseh treh stopnjah šolanja solidarnosti, medtem ko glede osebja načrtujejo, da bi se v prihodnjem letu lotili izdelovanja skupnih kriterijev za preverjanje in ocenjevanje. Pri tem ciljajo na večjo izmenjavo izkušenj in znanja med učnim osebjem po sistemu »peer to peer«, ki sestoji v hospitiranju učiteljev med seboj, da se opazujejo in izmenjujejo informacije o delu. Na tem bodo veliko delali, več možnosti bo nudila tudi prisotnost dodatnega učnega osebja za krepitev izobraževalne ponudbe. Šola je pridobila tri učne moči, ki jih je treba pripraviti za individualno poučevanje, da se tudi pospeši učenje slovenskega jezika pri otrokih, ki ga ne obvladajo. Naučiti se bo treba spremljati otrokovo napredovanje pri učenju, pravi Kravos. Tako bodo v prihodnjem triletju vse pobude skušali gledati skozi perspektivo pedagoških in didaktičnih ciljev razvijanja jezikovnih sposobnosti otrok, nadaljevalo pa se bo sodelovanje z zunanjimi ustanovami in društvi. Kravos tu izpostavlja dragoceno sodelovanje s Skladom Libero in Zora Po-lojaz, društvom Auser, Hrvatsko za-jednico, Slovensko socio-psihopeda-goško službo in Dijaškim domom, pa tudi s krajevnimi društvi, kot so SKD Ivan Grbec in Dom Jakoba Ukmarja v Škednju in Šentjakobsko kulturno društvo pri Sv. Jakobu. Prav tako je dragocen doprinos združenj staršev v Škednju in pri Sv. Jakobu. (iž) Na šentjakobski večstopenjski šoli so stekla informativna srečanja (na posnetku je sredino srečanje za vpis v vrtec) fotodamj@n riščnico Jolando Marchesich, ki je pri dvajsetih letih okusila grozote nacističnega taborišča Auschwitz. Srečanje je namenjeno širši javnosti, predvsem pa nižješolcem in mladim, ki sodelujejo pri projektu Mladi, ter gostom miljskega doma za starejše občane in to z dvojnim ciljem. Po eni strani gre za spodbujanje razmisleka o vzrokih in posledicah nacifašizma ter spodbujanje medkulturnega dialoga in ohranjanja nauka preteklosti, po drugi pa gre za izboljšanje poznavanja ter širjenja skupne kulture in zgodovine istrskega in primorskega prebivalstva. Srečanje prireja Občina Milje v sodelovanju s projektom Mladi, socialno službo, občinskim domom za ostarele, večstopenjsko šolo Giovanni Lucio, nižjo srednjo šolo Na-zario Sauro ter socialni zadrugi Itaca in Universiis. milje - Gostovanje dijakinj liceja Slomšek na šoli Sauro v okviru projekta Brez meja Podale so znanje slovenščine Štiri dijakinje humanistične smeri so v lanskem novembru in decembru predstavile Slovenijo, športne panoge in tipične slovenske jedi S Humanističnega in družbenoekonomskega liceja Antona Martina Slomška smo prejeli zapis o sodelovanju pri projektu Brez meja z obiskom italijanske nižje srednje šole Nazario Sauro v Miljah, kjer se slovenščina poučuje kot drugi tuji jezik. Zapis objavljamo v celoti. V novembru in decembru smo dijakinje četrtega razreda humanistične smeri sodelovale pri projektu Brez meja na italijanski nižji srednji šoli Naza-rio Sauro v Miljah. Učenci se na tej šoli učijo slovenščine kot drugi tuji jezik. Cilj tega projekta je spoznavanje jezika okolja in sodelovanje med profesorji ter dijaki različnih šol. Me smo se v projekt z veseljem vključile, podale lastno znanje slovenščine triindvajsetim živahnim učencem in obenem spoznale profesorski poklic. Na prvem srečanju sta nastopili Arlin Andolšek in Martina Bagedda, ki sta učencem predstavili Slovenijo na enostaven način. Na naslednjem srečanju pa sva Erika Labiani in Petra Racman učencem prikazali razne športe. Nato so učenci v dialogih vadili pridobljeno znanje in pri tem povedali, s čim se ukvarjajo v prostem času. Na zadnjem oziroma tretjem srečanju so se učenci seznanili s tipičnimi slovenskimi jedmi in se naučili, kako lahko naročijo pijačo ali jedačo v slovenski restavraciji. Učno uro sta vodili Erika La-biani in Helena Štoka. Delavnice smo popestrile s poslušanjem pesmi, vezanih na teme učnih enot ter z različnimi igrami. V pomoč pri delu nam je bila interaktivna tabla, sodelovanje učencev in nasveti profesoric Marize Škerk in Nastje Colja. Projekt se je iztekel zelo uspešno. Upamo, da so bili učenci zadovoljni in da so kaj novega odnesli. Me pa smo to izkušnjo izkoristile kot delovno prakso, se veliko novega naučile ter se pri tem tudi zabavale. Erika Labiani in Petra Racman -4.H razred liceja A. M. Slomška NAJDI NAS NA FACEBOOKU PrimorskiD Dijakinje liceja Slomšek so se naučile veliko novega ter se pri tem tudi zabavale trst - Govor je bil tudi o spletnem nasilju Nova načelnica poštne policije Belardini pri županu Cosoliniju Tržaški župan Roberto Cosolini je včeraj na županstvu sprejel novo deželno načelnico poštne policije Alessandro Belardini (na sliki), ki jo je spremljal namestnik Giuseppe Panerello. Funkcijo je nastopila 15. decembra. Belardini-jeva je kariero začela v Palermu, leta 2000 so jo premestili na kvesturo v Sieno, kjer je tudi vodila policijski oddelek Digos do leta 2013. Takrat so jo premestili v Rim, kjer se je na poštni policiji posvečala telematskim kaznivim dejanjem. Na srečanju sta se z županom zaustavila zlasti pri žal vse bolj razširjenem spletnem nasilju. Belardinijeva je napovedala, da bo v Trstu 22. marca zaživela gledališka predstava Like - storie di vita online, ki je posvečena šolski mladini in je posvečena ravno spletnemu vrstniškemu nasilju, ki vključuje pošiljanje nesramnih, vulgarnih ali grozilnih sporočil ali fotografij. 423 Četrtek, 21. januarja 2016 TRŽAŠKA trst - Predsednica FJK Serracchianijeva pri prefektinji Garufijevi Za Trst in FJK se je veliko in dobro delalo Prefektinja odhaja v pokoj, na njeno mesto prihaja Annapaola Porzio Predsednica deželne vlade Debora Serracchiani se je odhajajoči tržaški prefektinji Francesci Adelaide Garufi zahvalila za delo, ki ga je v zadnjih treh letih v Trstu opravila v korist celotne Furlanije Julijske krajine. Prefektinja Garufijeva, ki je nastopila službo novembra leta 2012, bo namreč v kratkem zapustila Trst, saj odhaja v pokoj, s 1. februarjem pa bo njeno mesto prevzela Annapaola Porzio. Na poslovilnem srečanju, ki je potekalo na tržaški pre-fekturi, je Serracchianijeva med drugim poudarila, kako sta vladni komisariat in deželna uprava FJK vedno usklajeno sodelovala pri analiziranju in reševanju pomembnih vprašanj, domjo-ricmanje - Zimovanje učencev COŠ Samsa-Trinko Sproščeno na Zoncolanu Ob osvajanju smučarskih veščin tudi veliko časa za druženje, klepet, branje in družabne igre Osnovnošolci od Domja in iz Ricmanj se na zimovanju prav gotovo niso dolgočasili Objavljamo zapis, ki so nam ga poslali učenci osnovne šole Mare Samsa-Ivana Trinka-Zamejskega od Domja in iz Ricmanj. Učenci drugega in tretjega razreda Celodnevne osnovne šole Mare Sam-sa od Domja ter četrtega in petega razreda COŠ Ivana Trinka-Zamejskega iz Ricmanj smo bili od 11. do 15. januarja na zimovanju v smučarskem središču na Zoncolanu, kamor radi zahajamo zadnja leta. Vsi smo nestrpno pričakovali ta poseben šolski teden - beli teden, ki pa je bil tokrat tudi precej zelen. Zima nam ni naklonila obilje snega, umetno zasnežene so bile le smučarske proge, snežno pobeljeni pa so bili vrhovi karnijskih gora. V tem tednu smo se s pomočjo in prizadevnostjo prijaznih smučarskih učiteljev italijanske smučarske šole Carnia Zoncolan nekateri učenci naučili smučati, drugi pa smo se izpopolnjevali in nadgrajevali znanje smučarskih veščin. Uživali smo v smučanju in se zabavali v sproščenem vzdušju. Ni nam manjkalo časa za družabnost, klepet, branje in družabne igre. V hotelu Enzo Moro smo se prijetno počutili. Hotelski uslužbenci nas že poznajo in nas vedno sprejmejo z veseljem in gostoljubnostjo. Tako nam je bilo kar težko zapustiti Zoncolan. A vedno se radi vrnemo domov, hvaležni staršem in učiteljem, da nam omogočijo tako lepo in dragoceno izkušnjo. Prelepi šolski dnevi, preživeti v naravi in prijateljskem druženju, so za nas neizmerno bogastvo in se nam vtisnejo v nepozaben spomin. Predstavitev dveh knjig V kavarni San Marco v Ul. Battisti 18 bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo Antonia G. Del-la Rocca La bambina in rosso (Deklica v rdečem). Avtorja bo predstavil v Trstu živeči nemški pisatelj detektivk Veit Heinichen. V Mednarodnem domu žensk v Ul. Pisoni 3 pa bodo predstavili knjigo Nadie Nunzi Ti amo anima mia. Una storia di violen-za (Ljubim te, duša moja. Zgodba o nasilju). Srečanje bo uvedla Simonetta Colonna. Včeraj danes Danes, PETEK, 22. januarja 2016 CENE Sonce vzide ob 7.37 in zatone ob 16.56 - Dolžina dneva 9.19 - Luna vzide ob 15.41 in zatone ob 6.45. Jutri, SOBOTA, 23. januarja 2016 RAJKO VREME VČERAJ: temperatura zraka 3,5 stopinje C, zračni tlak 1019,8 mb ustaljen, vlaga 66-odstotna, veter 7 km na uro severnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,3 stopinje C. [I] Lekarne Prefektinja Francesca Adelaide Garufi med poslovilnim srečanjem na prefekturi fotodamj@n kot so migracijski tokovi, škedenjska železarna, tržaško staro pristanišče ter selitev prostocarinskih območij. Z Garu-fijevo sta soglašali, da se je za razvoj Trsta in FJK veliko in dobro delalo. Prefektinja Francesca Adelaide Garufi pa se bo od Trsta poslovila delovno, saj bo v ponedeljek v našem mestu priredila posvet na temo »Varstvo zakonitosti in preprečevanje pranja denarja. Položaj v Furlaniji Julijski krajini«. Posveta se bo med drugimi udeležil tudi direktor enote za finančno informiranje Banke Italije Claudio Clemente, ki bo govoril o analizi tveganja pranja denarja in sistemu preventive. Od ponedeljka, 18. do nedelje, 24. januarja 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dellOrolo-gio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Stock 9 - 040 414304; Ul. Roma 16 -040 364330, Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cava-na 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Milje - Nabrežje Venezia 3 - 040 274998, Op-čine - Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. Bernini 4 - 040 309114, Oširek Piave - 040 361655, Ul. Felluga 46 - 040 390280, Milje - Nabrežje Venezia 3 -040 274998, Opčine - Proseška ul. 3 -040 214441 ali 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Trg Oberdan 2 - 040 364928. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it SKDTABOR -Prosvetni dom Opčine vabi danes, 22. januarja, ob 20. uri na predstavitev dvojezične antologije Jolke Milič Poezija - bla, bla, bla od A do ...? Poesia - bla, bla, bla dalla A alla ... ? in Jolkizmi - Rekla brez kontroliranega porekla in z njim GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Carol«; 18.15 »Assolo«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.30, 21.15 »Creed: Rojstvo legende«; 15.55 »Dansko dekle«; 18.15, 20.40 »Joy«; 15.30, 16.20 »Medo s severa«; 18.00, 19.00 »Peklenski val«; 17.20, 20.30 »Podlih osem«; 18.10, 20.00 »Svaka pod krinko«; 15.30, 17.25, 20.10, 22.10 »Velika poteza«; 20.20 »Vojna zvezd: Sila se prebuja 3D«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.00 »Dobrodušni velikan«. NAZIONALE - 21.20 »Il ponte delle spie«; 18.30, 22.20 »Creed«; 17.40, 20.15 »Revenant - Redivivo«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Quo vado?«; 16.00, 20.00, 22.10 »Steve Jobs«; 16.40, 18.30 »Piccoli brividi«; 16.40 »Il piccolo principe«; 16.00, 18.10, 20.40 »Se mi lasci non vale«; 20.30, 22.10 »The Pills - Sempre meglio che lavorare«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.20, 19.00, 21.40 »Creed«; 20.00 »La Cenerento-la - Live«; 16.30 »Il piccolo principe«; 16.30, 19.00, 21.30 »Steve Jobs«; 16.35 »La corrispondenza«; 16.30, 18.45, 20.00, 22.00 »Quo vado?«; 16.30, 18.25, 20.40, 21.30 »Revenant - Redi-vivo«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.05 »Se mi lasci non vale«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 21.15 »Revenant - Redivivo«; 19.45 »The Pills - Sempre meglio che lavo-rare«; Dvorana 2: 17.10, 20.15, 22.10 »Quo vado?«; 18.45 »The Pills - Sem-pre meglio che lavorare«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.15 »Steve Jobs«; Dvorana 4: 16.45 »Piccoli brividi«; 18.30, 20.15, 22.15 »Se mi lasci non vale«; Dvorana 5: 17.45, 19.50 »La corri-spondenza«; 22.10 »Creed«. Loterija 21. januarja 2016 118: hitra pomoč in dežurna zdrav- Bari i 74 BB 61 90 stvena služba (od 20. do 8. ure, pred- Cagliari 17 79 B0 2B 2 praznična od 14. do 20. ure in prazni- Firence 42 SS 90 6B 7 čna od 8. do 20. ure). Genova S7 BB 1B B9 29 Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, Milan BS 46 2B 4 BS tel. 040 350505 - Televita. Neapelj SB 90 41 66 1 Telefonska centrala Zdravstvenega Palermo 14 BS 26 69 62 podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Rim 74 BS 2S S9 6B Informacije KZE, bolnišnic in otroške Turin S BS 6 B9 10 bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - Benetke 22 B7 7 1B 7B 991170, od ponedeljka do petka od 8. do Nazionale 2 B0 62 BB B 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nu- di informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o Super Enalotto Št. 9 otroški bolnišnici Burlo Garofolo. 2 12 32 57 61 81 jolly 54 U Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.40, 21.30 »Revenant - Redivivo«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Il figlio di Saul«. CINEMA DEI FABBRI - 15.00, 20.00 »Il Decálogo 1-2«; 17.30, 22.00 »Il paese dove gli alberi volano«. FELLINI - 16.30, 18.10, 20.00, 22.00 »Ti guardo - Desde Allá«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.15 »La corrispondenza«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 20.00, 22.10 »La grande scommessa«. Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 5 dobitnikov s 5 točkami 563 dobitnikov s 4 točkami 21.978 dobitnikov s 3 točkami 39.145.365,55€ --€ --€ B9.B4S,60 € BS1,B7 € 17,96 € Superstar 7S Brez dobitnika s 5 točkami -- € 4 dobitniki s 4 točkami BS.1B7,00€ 102 dobitnikov s 3 točkami 1.796,00 € 1.477 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 9.753 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 20.620 dobitnikov z 0 točkami S,00€ / TRŽAŠKA Četrtek, 21. januarja 2016 9 Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst v sodelovanju z župnijo sv. Jerneja ap. na Opčinah vabi na koncert POKLON PAVLETU MERKUJU ob prvi skladateljevi obletnici smrti Izbor iz sakralnih del bo izvedel priložnostni MePZ ZCPZ zborovodja Mirko Ferlan v nedeljo, 24. januarja, ob 17. uri v župnijski cerkvi na Opčinah 9 Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA Vladimir Bartol pri Sv. Ivanu sporoča, da bosta informativna sestanka za vpis v 1. razred nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu in na Katinari danes, 22. januarja, ob 16.30 v šolskih prostorih na Katinari, Reška cesta 511. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NABREŽI-NA sporoča, da bo potekalo vpisovanje v otroške vrtce, osnovne šole in državno srednjo šolo I. Grudna od danes, 22. januarja, do vključno 22. februarja 2016. Vpisovanje v otroške vrtce se bo odvijalo na ravnateljstvu s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 8.00 do 10.00 in od 12.00 do 14.00. Vpisi za osnovne šole in za srednjo šolo I. Grudna bodo letos prvič online. Vsa dodatna navodila bodo na spletni strani www.vesnabrezina.it. DTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da bo dan odprtih vrat v soboto, 23. januarja, od 9. do 12. ure. DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo v nedeljo, 24. januarja, ob 10. uri v šolskih prostorih na Vrdelski cesti, Str. di Guardiella 13/1. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NABREŽI-NA sporoča razpored informativnih sestankov na posameznih otroških vrtcih, osnovnih šolah in na nižji srednji šoli: OV v Gabrovcu 25. januarja, ob 15.30; OV v Mavhinjah 27. januarja, ob 16.00; OV v Nabrežini 29. januarja, ob 15.45; OŠ V. Ščeka v Nabrežini 25. januarja, ob 16.30; OŠ J. Jurčiča v Devinu 26. januarja, ob 14.45; COŠ S. Grudna v Šempolaju 26. januarja, ob 16.00; COŠ L. Kokorav-ca Gorazda in 1. maja 1945 v Zgoni-ku 27. januarja, ob 15.00. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE vljudno vabi starše, ki bodo vpisali otroke v prvi letnik nižje srednje šole na informativno srečanje in predstavitev nižjih srednjih šol v ponedeljek, 25. januarja, ob 17.00. Srečanje se bodo odvijalo na sedežu ravnateljstva, Nanoški trg 2 - Opčine. VEČSTOPENJSKA ŠOLA pri Sv. Jakobu vabi na informativne sestanke: 25. januarja, ob 14.30 na OŠ I. Grbca -M.G. Stepančič, Ul. Svevo 15; 27. januarja, ob 15.15 na OŠ J. Ribičiča - K. Široka, Ul. Frausin 12. Dnevi odprtih vrat v otroških vrtcih: 26. januarja, ob 11.00 v OV v Škednju, Ul. Svevo 15; 27. januarja, ob 11.00 v OV J. Uk-marja, Staroistrska cesta 78; 28. januarja, ob 11.00 v OV Pikija Jakoba, Ul. Frausin 12. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Vladimir Bartol pri Sv. Ivanu sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v prvi razred osnovne šole v ponedeljek, 25. januarja, ob 17. uri na ravnateljstvu v Ul. Caravaggio 4; sledila bo predstavitev vzgojno-izobraževalne ponudbe na: OŠ O. Zupančiča pri Sv. Ivanu, Ul. Ca- SKD Igo Gruden vabi na odprtje razstave KATARINA KALC KO ZMAGAJO SANJE predstavitev prof. Ani Tretjak danes, 22. januarja, ob 19. uri Kavarna Gruden v Nabrežini ravaggio 4, v sredo, 27. januarja, ob 17.30; OŠ F. S. Finžgarja v Barkovljah, Ul. Cerreto 19, v ponedeljek, 1. februarja, ob 17. uri; OŠ F. Milčinske-ga na Katinari, Ul. Marchesetti 16, v sredo, 3. februarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA J. Pangerca sporoča koledar informativnih sestankov za vpise v vrtce: OV Pika Nogavička, Dolina 200, 26. januarja, ob 16.15; OV Miškolin-Boršt in OV Ke-kec-Boljunec, Boljunec 473, 2. februarja, ob 16.30; OV Palčica, Ri-cmanje 144, 27. januarja, ob 16.15; OV Mavrica, Ul. DAnnunzio 62 - Milje, 1. februarja, ob 16.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Vladimir Bartol pri Sv. Ivanu sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v 1. letnik otroškega vrtca v sredo, 27. januarja, ob 17.00 na ravnateljstvu v Ul. Cara-vaggio 4; dan odprtih vrat bo v sredo, 27. januarja, v vrtcu v Barkovljah, Ul. Vallicula 11 in 29. januarja v vrtcu v Lonjerju, Lonjerska cesta 240. Starši se ga lahko udeležijo skupaj z otroki, od 10. do 12. ure. VEČSTOPENJSKA ŠOLA J. Pangerca sporoča koledar informativnih sestankov za vpise v osnovne šole: COŠ M. Samsa - I. Trinko - Zamejski (Domjo 72) ob 16.30 v sredo, 3. februarja. S Poslovni oglasi RESTAVRACIJA KARIS NA PESKU prireja večerje z glasbo v živo in plesom: 30. januarja Dalmatinska fešta z duom Laguna Blu iz Hrvaške 6. februarja pustna sobota s skupino Giuliapellizzariballaben(d) Za info in rezervacije: 040-226294 0 Mali oglasi 25. DECEMBRA sem na Napoleonski cesti pri Proseku izgubila zlato ogrlico z barvanimi kamenčki, na katero sem zelo navezana. Tel. št.: +39/3395034365. DAJEM V NAJEM lepo opremljeno stanovanje v Sežani. Tel. št. 338-4216746 (v večernih urah). GOSPA Z IZKUŠNJAMI in priporočilom išče delo kot negovalka starejše osebe 24 ur dnevno. Tel. št.: 0038640637800 ali 00386-31349125. PRODAM dve diatonični harmoniki H, E, A in B, ES, AS vsako po 1000 evrov. Tel. št.: 335-5387249. PRODAM fiat 600 active, letnik 2009 v odličnem stanju, opremljen tudi z novimi zimskimi gumami, klimo in radiem. Tel. št.: 347-5279853. PRODAM mlin in stiskalnico za grozdje. Tel. št.: 040-280910 (v večernih urah). PRODAM moško kolo. Tel. 040-280910 (v večernih urah). PRODAM po zelo ugodni ceni dolg kožuh lisice, bele barve, mera 46/48. Tel.: 349-7769394. STANOVANJE 125 kv.m. (Sežana, cesta za Lipico) prodamo: 3 sobe, jedilnica, dnevna soba, shramba, kuhinja, stranišče, kopalnica, 2 terasi, lastni vrt. Info na tel. 347-8911054. Julija in Matija sta pohitela, da bi spoznala mamico Moniko in očka Vanjo. Z njimi se veselijo nonoti iz Križa in Katinare, pranonoti, strici Miloš s Klaro, Aljoša, Matic in Jan ter sestrična Nika S Izleti SPDT - Skupina »Drugače mladi« načrtuje v četrtek, 28. januarja, obisk gradeške lagune - naravnega parka »Isola della Cona«. Pohodniki se bodo zbrali ob 9.00 pred bowlingom v Devinu in z osebnimi avtomobili nadaljevali pot do lagune. Info na tel. št. 040-775312 (Paolo Raseni). □ Obvestila KULTURNI CENTER FERRIZ - OLIVARES vabi v soboto, 23. januarja, ob 17.30 na predavanje ob stoletnici rojstva velikega misleca dr. S. Raynauld de la Ferriere z naslovom »Sinteza misli za dobo velikih sprememb: simbioza znanosti, filozofije, umetnosti in didaktike« z izvedenci dr. Francesco Furlan, dr. Guido Marotta, akademski umetnik Leonardo Calvo in dr. Fran-cesca Bradamante v Ul. Mazzini 30 (3. nadstr., hodnik levo). NA DOLGI KRONI z Marizo Cepach »Olje kot protagonist v mediteranski kuhinji«: srečanji z degustacijo ek-stradeviškega oljčnega olja bosta v soboto, 23. in 30. januarja, ob 16. uri. Omejeno št. mest. Info in vpis: ob petkih 17.00-20.00 in v soboto 11.0013.00; dolgakrona@gmail.com; tel. 338-5722967. POGREBNO DRUŠTVO TREBČE vabi na redni občni zbor, ki bo v soboto, 23. januarja, ob 14.30 v prvem in ob 15.00 v drugem sklicanju v Ljudskem domu. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi člane in simpatizerje v soboto, 23. januarja, ob 19. uri v Ljudski dom v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24) na sestanek in praznik včlanjevanja 2016. ŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 24. januarja, ob priliki smučarskih tečajev in tekme Primorskega smučarskega pokala na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v For-ni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Prosimo za točnost. Informacije in prijave na tel. št. 340-5814566 (Valentina). DSI vabi na okroglo mizo na temo »Naši zbori na razpotju«. Govorili bodo Janko Ban, Aleksandra Pertot, Mirko Ferlan in Marko Sancin, vodil bo Marko Tavčar v ponedeljek, 25. januarja, v Peterlinovi dvorani ob 20.30. KRU.T vabi v sklopu Vseživljenjskih aktivnosti na prvo srečanje iz ciklusa »Naravna zelišča v našem vsakdanu« z zeliščarko Christel Garassich v ponedeljek, 25. januarja, ob 17. uri v Ul. Cicerone 8, II. nad. Zaželjene predhodne prijave, informacije na Kru.tu, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SKGZ obvešča člane Deželnega sveta, da bo seja v ponedeljek, 25. januarja, ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma Jožefa Češčuta v Sovodnjah ob Soči (Prvomajska ul. 73). SKD LIPA prireja sklop predavanj o zdravi prehrani z izvedenko Marijo Merljak: 27. januarja; 3. in 17. februarja. ZDRUŽENJE »Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca« vabi v sredo, 27. januarja, ob 10.30, na svečanost ob Dnevu spomina s polaganjem venca k spomeniku padlim v NOB iz Šked-nja, od Sv. Ane in s Kolonkovca (Istrska ul. 192). OBČINA DEVIN NABREŽINA, ob Dnevu spomina, prireja srečanje s prof. Ferrucciom Tassinom »Prej bratje v razširjeni Evropi, potem sovražniki v imenu kulta države. Koncentracijsko taborišče v Viscu« v petek, 29. januarja, ob 18.30 v Kam-narski hiši Igo Gruden v Nabrežini. Toplo vabljeni! KRAŠKA OHCET: organizatorji vabijo mlade pare, zainteresirane, da se vzamejo »po starih običajih«, naj pošljejo svoj CV in kontakte na Občino Re-pentabor, Col 37 - 34016 Trst, s pripisom Kraški par 2016, do 30. januarja. PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ obvešča vse, ki bi se radi udeležili povork na Opčinah in v Sovodnjah s šempo-lajskim vozom, da se prijavijo na taj-nistvo@skdvigred.org, tel. 3803584580 ali pri vozu v Šempolaju. UNINT - Šola Umetnosti (MFU - Kulturni dom F. Olivares) vabi na vodeni ogled razstave »Sonce noči - J. Miro« v Villi Manin z Leonardom Calvom v nedeljo, 31. januarja. Info na tel. 338-3476253. MEDVEJSKO-ŠTIVANSKI PUSTARJI vabijo vse ljubitelje najbolj norega obdobja v letu k sodelovanju na pustnem vozu. Za obleke in ostale info tel. št.: 342-1003364 (Erik) ali 347-5447788 (Erica). TEČAJ ZA ZAROČENCE v Marijanišču na Opčinah: srečanja priprave na poroko (skupno 7) bodo potekala ob sredah, ob 20.30 s pričetkom 10. februarja. Nadaljnji razpored na prvem srečanju. To je edini slovenski tečaj v zamejstvu. Vabljeni. SDGZ prireja v ponedeljek, 15. februarja, tečaj HACCP za higieno živil. Prijavnice na www.sdgz.it. Prijave zbiramo do 12. februarja po mai-lu ali faksu. SLOVENSKA PROSVETA razpisuje štiri študijske štipendije iz Sklada Albina Ločičnika za slovenske univerzitetne študente in študentke inženir-stva s stalnim bivališčem v FJK, ki so se v študijskem letu 2015/16 vpisali na študij omenjene smeri. Prošnje je treba nasloviti na Slovensko prosveto, Ul. Donizetti 3, 34133 Trst do 15. februarja. Razpis je objavljen tudi na spletni strani www.slovenskaprosve-ta.org. JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: sporočamo, da smo pričeli z vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2016/17. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma - Ul. Ginnasti-ca 72, od pon. do pet., od 8.00 do 16.00; tel. št. 040-573141 ali urad@di-jaski.it. Prireditve SKD IGO GRUDEN vabi v kavarno Gruden na odprtje razstave ilustracij Katerine Kalc danes, 22. januarja, ob 19. uri. Predstavila jo bo prof. Ani Tretjak. SKD TABOR - Prosvetni dom - Opči-ne vabi na predstavitev dvojezične pesniške antologije Jolke Milič »Poezija - bla, bla, bla od A do...?« danes, 22. januarja, ob 20.00. SKD IGO GRUDEN vabi na predavanje Jasne Tuta »Z jadrnico po Polineziji« v soboto, 23. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Nabrežini; za uvod bo zapela ženska pevska skupina Tama-riska, vodi Andreja Štucin. ZCPZ - Trst, v sodelovanju z župnijo sv. Jerneja ap. na Opčinah, vabi na koncert »Poklon Pavletu Merkuju« ob prvi skladateljevi obletnici smrti. Izbor iz sakralnih del bo v nedeljo, 24. januarja, ob 17. uri v župnijski cerkvi na Opčinah izvedel priložnostni MePZ ZCPZ, ki ga vodi zborovodja Mirko Ferlan. TPPZ PINKO TOMAŽIČ vabi v torek, 26. januarja, na tradicionalno bakla-do za spomin, mir in sožitje. Zbirališče ob 17.30 pri stadionu Grezar, odhod sprevoda ob 18.00, zaključek v Ri-žarni s kratkim nastopom TPPZ. SKD RDEČA ZVEZDA vabi na filmski večer ob priliki mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta. V sredo, 27. januarja, ob 20.00 bomo v društvenih prostorih v Saležu predvajali film »Arrivederci ragazzi« (1987, sinhroniziran v italijanščino). ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA, Mladika in TS360, vabijo na Kavo s knjigo, v sredo, 27. januarja, ob 10.00. Knjigo »V Brucku taborišču...« bo predstavil avtor Vili Prinčič, v pogovoru z urednico ZTT Martino Kafol. SKUPINA 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca prireja v četrtek, 28. januarja, ob 20.30 v društveni dvorani občinskega gledališča potopisno predavanje jadralke Jasne Tuta »Z jadrnico po Francoski Polineziji«. Vabljeni. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6 - Dan slovenske kulture »...In mimogrede tudi o kulturi« v petek, 29. januarja, ob 20.30: slavnostni govornik Miroslav Košuta, za njegov ustvarjalni opus odlikovan z Redom za zasluge Republike Slovenije 2015; glasbeni utrinek Jasna Corrado Merlak - harfa (J.S. Bach - G.B. Pescetti - C. Debussy). SPDT vabi na ogled razstave Med morjem in gorami v veži Slovenskega stalnega gledališča v Trstu do 30. januarja. PIHALNI ORKESTER BREG, v sodelovanju s KD F. Venturini, prireja koncert »Pozdrav novemu letu« v nedeljo, 31. januarja, ob 17.30 v centru Anton Ukmar pri Domju. Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA Salež 46, je odprt vsak dan do 24. januarja. Tel. 040-229439 BIODINAMIČNA IZLETNIŠKA KMETIJA PRI KAMNARJEVIH v Volčjem Gradu je odprta vsak petek, soboto in nedeljo. Tel. 00386/40/644121 ali 00386/5/7668245 KMEČKI TURIZEM RACMAN NA PESKU je odprt ob petkih zvečer, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 10. ure dalje. Tel.: 339 5472388 Bi Osmice FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. 040-299442. IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ricmanjih. Tel.: 366-5304154. PRI DAVIDU, Samatorca 5, je odprta osmica. Vabljeni. Tel.: 040-229270. ROBERTO ŠAVRON je v Gabrovcu št. 27 odprl osmico. Vesel bo vašega obiska! Tel. št.347-2511947. V LONJERJU ima osmico Fabio Ruz-zier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570, 3343095019. Prispevki V spomin na dragega Bogomila Grudna daruje družina Purič 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na drago Pierino Bogatec vd. Sirk in na Bogomila Grudna daruje Eda Indri 40,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Ob 49. obletnici smrti dragega brata Edvina daruje Slava Starc z družino 30,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na drago sosedo Marico Kralj vd. Vidoni darujeta Ida in Drago Pu-rič z družino 50,00 evrov za športno društvo Vesna iz Križa. V spomin na dragega Milana Miliča daruje družina 70,00 evrov za AŠK Kras. 10 Petek, 22. januarja 2016 TRŽAŠKA / repen - Srečanje o varnosti in vse pogostejših goljufijah Ko odideš z doma, prižgi luč in radio! milje Koncert pianistke Chloe Mun Vprašanje varnosti in goljufij na domovih je na Krasu živo prisotno in tudi aktualno. O tem zgovorno priča polna dvorana Doma Albina Bubniča na sredinem srečanju z Nicolo Valza-nom, marešalom vodjo iz openske ka-rabinjerske postaje. Domačine je preventiva pred morebitnimi goljufijami, o kateri je bil govor na srečanju, očitno tako zanimala, da je njihov odziv presenetil organizatorja, repentabr-sko občinsko upravo, ki je morala običajnemu številu stolov dodati še nove, pa tudi ti niso zadostovali, da so bili številni - med njimi tudi sam župan Marko Pisani in občinska odbornica za socialna vprašanja Roberta Škabar -prisiljeni slediti izredno zanimivemu predavanju predstavnika sil javnega reda stoje. Marešalo Valzano je v zelo sproščenem uvodnem posegu nakazal, kako se je mogoče ubraniti pred poskusi hišnih tatvin in ropov ter predvsem goljufij. Ponudil je nekaj najbolj klasičnih primerov. Na primer: poskus goljufije Nicola Valzano na cesti, s poškodovanim vozilom in zahtevo izplačila odškodnine. Takrat je treba poklicati lokalno policijo ali druge organe javne varnosti. Podobno je, če se na domu (predvsem starejših ljudi) predstavi neznanec in se izdaja za IfijBfr slovensko stalno s^V*1 stalno gledališče Marius von Mayenburg PES, NOČ IN NOŽ režiser Matjaž Farič (slovenska praizvedba) DANES- petek, 22. januarja, ob 20.30 v soboto, 23. januarja, ob 20.30 v nedeljo, 24. januarja, ob 16.00 z italijanskimi nadnapisi Ponovitve se nadaljujejo do 31. januarja Zaradi omejenega števila sedežev je rezervacija obvezna! Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com karabinjerja, policista, finančnega stražnika ali inkasanta. Takim ne gre odpirati vrat (pripeta veriga ni odveč!), ker se po navadi prvemu pridruži drugi, in medtem ko eden zmede stanovalca ali stanovalko, se drugi loti premoženja, denarja ali dragocenih predmetov. Takoj je treba telefonsko preveriti, ali gre za pooblaščen obisk, ali ne. Če pa to ni mogoče, je treba nujno poklicati soseda ali koga drugega. Goljuf hitro spozna, da mu bo trda predla, in ne preostane mu drugega, da jo popiha. Na isti način je treba ravnati z neznanci, ki se izdajajo za prijatelje sorodnikov (sina ali hčerke), katerim bi morali posredovati večje vsote denarja. Tudi v teh primerih je treba pri sorodniku preveriti, ali je to, kar trdi neznanec res. Dovolj bo telefonski klic, in goljuf jo bo ucvrl z repom med nogami zaradi spodletele goljufije. Tudi telefonskim pozivom o neplačanih računih ne gre nasedati. Ob dvighu denarja iz bankomata pa je najbolje, da se ljudje poslužijo bankoma-tov v zaprtih, notranjih prostorih, ne na cesti ali ulici. Marešalo Valzano je tudi svetoval, naj predvsem na osamljenih hišah namestijo alarmno napravo skrito v notranjosti, da je nepridipravi ne one- Srečanja o vprašanjih varnosti in goljufij se je v Domu Albina Bubniča udežila množica ljudi fotodamj@n sposobijo pred vlomom v stanovanje. Ko pa se ljudje odpravijo z doma, naj prižgejo luč, radio ali televizijo; to je dober preventivni ukrep, je poudaril mož pravice. Poročilu marešala Valzana je sledilo mnogo vprašanj in pojasnil, da je bil mož postave kar presenečen. Ugotovil je, da so ljudje na Krasu - morda zato, ker živijo mnogi v posamičnih in tudi osamljenih hišah - bolj pozorni na vprašanje varnosti, kot občani v mestnem okolju; pa tudi tovrstna srečanja so na Krasu in v Bregu bolje obiskana kot podobni sestanki v mestu, je marešalo Valzano priznal županu Pisaniju. (mk) Izjemna južnokorejska pianistka Chloe Mun (na sliki) bo nastopila nocoj v gledališču Verdi v Miljah. Prva azijska zmagovalka natečaja Busoni po letu 1949 in natečaja v Ženevi bo skupaj s komornim orkestrom Fer-ruccio Busoni, ki ga vodi Massimo Belli, izvedla skladbe Bocc-herinija, Mozarta, Elgarja in Bartoka. Začetek ob 20.30. Jiyeing Mun (Chloe je njeno umetniško ime) je stara 20 let.Klavir se je začela učiti s petimi leti, med letoma 2009 in 2013 pa je bila dobitnica številnih mednarodnih nagrad, med drugim nagrado Rubinstein in nagrado Takamatsu. V Južni Koreji jo smatrajo za eno od najbolj talentiranih mladih pianistk, nastopila je že na Japonskem, v Nemčiji, Franciji, Poljski, Italiji in Češki Republiki. kontovel - Občni zbor Slovenske zamejske skavtske organizacije Nov obred skavtskih obljub Po občnem zboru srečanje z ustanoviteljem skupnosti San Martino al Campo don Mariom Vatto fotodamj@n Preteklo nedeljo je na Kontovelu potekal redni občni zbor Slovenske zamejske skavtske organizacije. Voditelji so najprej prisostvovali maši, ki jo je v kontovelski cerkvi daroval g. Jože Špeh, nato pa so se preselili v telovadnico, kjer je bil na vrsti uradni del srečanja. Po uvodu načelnikov Dobrosrčne pande - Metke Šinigoj in Veselega gamsa - Petra Špacapana je sledila izvolitev predsedstva skupščine, ki so ga sestavljali predsednik Bistrooki gams - Simon Peter Leban, podpredsednik Ka-baretski srnjak - Andrea Schart ter za-pisničarka Zgovorna vidra - Alenka Cergol. Prvo točko je na dnevnem redu zasedlo poročilo načelnikov za leto 2015. V svojem prvem letnem poročilu sta načelnika izrazila zadovoljstvo nad delovanjem v preteklem letu ter voditelje pozvala k še doslednejšemu upoštevanju metodoloških smernic pri tedenskih sestankih in drugih dejavnostih. Sledil je sprejem obračuna leta 2015 ter proračuna za leto 2016, obširnejšo obravnavo pa je od prisotnih zahtevala točka Novih smernic za spremembo obreda obljub Slovenske zamejske skavtske organizacije, ena izmed sprememb, ki jih predvideva Deželni vzgojni načrt SZSO 2014-2018. Po novem bodo obljube potekale lahko večkrat na leto, ko se bo otrok odločil in pokazal pripravljenost za ta pomemben korak ter ločeno po enotah starostnih vej in ne več na pokrajinskem Jurjevanju ob aprilskem praznovanju skavtskega zavetnika. Volčiči in volkuljice bodo tako obljubili v poznanem krogu svojega krdela, obljubo pa Poročilo na občnem zboru Slovenske zamejske skavtske organizacije si bodo napisali z lastnimi besedami, ki bodo zanje dojemljive. Izvidniki in vodnice pa bodo obljubili na slavnostnem svetu čete, ko bodo izrekli pravo skavtsko obljubo in tako postali člani »velike skavtske družine«. Nove smernice nedvomno prinašajo več dela voditeljem ter vodnikom in podvodni-kom, hkrati pa bodo za otroke pomenile tudi zgodnjo vzgojo k odločanju in prevzemanju odgovornosti. Dan se je, po skupnem kosilu, zaključil z obiskom častitljivega gosta, duhovnika don Maria Vatte, ustanovi- telja tržaške dobrodelne organizacije San Martino al Campo, prejemnika zlatega svetega Justa za leto 2015. Organizacija nudi začasno nastanitev in hrano za brezdomce, begunce in vse potrebne, pomoč in asistenco pri iskanju dela in družbeni integraciji, v zadnjih letih pa celo posebno šolo za mlade, ki so javno šolo zapustili, včasih še na nižji srednji stopnji. Pričevanje je prisotnim prineslo duhovno obogatitev in navdih za nadaljnje delo in vzgojo mlajših v službi zadnjih. Energični galeb Tečaj za zaročence V Marijanišču na Opčinah bodo tudi letos potekala srečanja zaročencev za pripravo na poroko. Skupno je predvidenih sedem takih srečanj, ki si bodo sledila ob sredah ob 20.30. Prvo srečanje bo 10. februarja, na njem bo določen nadaljnji razpored srečanj. VČERAJ IN DANES V ČRNO-BELEM 1 2 Petek, 22. januarja 2016 KULTURA / ljubiteljska kultura - V Ljubljani podelili priznanja JSKD Veliko ljubezni, malo slave Zlata plaketa Marku Munihu, med prejemniki srebrne tudi Tržačan Janko Ban Direktor Igor Teršar nagrajuje tržaškega zborovodjo Janka Bana LJUBLJANA - Kdor investira svoje kompetence, strokovnost in znanje v rast amaterskih skupin, ve, da mu ne bodo zagotovljeni idealni delovni pogoji; ta ne cilja na primeren honorar za vloženi trud, za ure in »nadure« zahtevnega in odgovornega dela, s katerim krepi temelje kulturne podobe in zgodovine nekega kraja, ohranja tradicije, vzgaja generacije k oblikovanju kulturne identitete. Za njegova življenjska prizadevanja ni odmevnih priznanj, niti žarometov in medijske pozornosti, ki zaznamujejo poklicno delovno področje. Zato so državna priznanja in odličja Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti tako pomembna, saj izhajajo iz zavesti o plemeniti dejavnosti in velikih zaslugah oseb, zaradi katerih je ljubiteljska kultura tako živa in polna ustvarjalnosti. »V ljubiteljski kulturi ni ne denarja ne slave,« je na sredini slovesni podelitvi nagrad na ljubljanskem gradu povedal direktor JSKD Igor Teršar, ki je poudaril vrednost nesebičnega razdajanja iz same ljubezni do kulture in do amaterske dejavnosti, ki ustvarja in utrjuje tudi prijateljske, trdne vezi med ljudmi. Pogled JSKD na raznolik, množični svet ljubiteljske dejavnosti, se širi tudi onkraj meja Slovenije, kar je bilo večkrat poudarjeno v besedah in s samim programom slovesnosti. Slovenska skupnost iz Furlanije - Julijske krajine se lahko letos ponaša s pomembnim priznanjem, srebrno plaketo, ki jo je na predlog tržaške Zveze cerkvenih pevskih zborov prejel tržaški zborovodja Janko Ban »za dolgoletno ustvarjalno in organizacijsko delo na področju zborovske dejavnosti ter prizadevanje za vrednotenje opusov zamejskih skladateljev«. Ob Trstu je celotno primorsko območje potrdilo letos kakovost in ustvarjalnost svojih kulturnih delavcev, saj je zlato plaketo prejel dirigent Marko Munih, srebrno pa tudi pesnik Aleksander Peršolja. Na razpis je prispelo 42 predlogov, med katerimi je komisija izbrala šest nagrajencev za življenjsko delo in dva nagrajenca za posebne dosežke. Srebrno plaketo so prejeli še kulturna delavka Branka Bukovec, vsestranski koroški kulturnik Janko Zer-zer, učiteljica glasbe in zborovodkinja Jožica Soko. Zlati znak za pomembne dosežke sta prejela še glasbenik Mitja Dra-golič in režiserka Simona Zorc Ramovš. Še slovesnejši pečat je prireditvi dala prisotnost ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar, ki je kljub zaskrbljenosti glede ohranitve državnih sredstev zagotovila podporo Javnemu skladu, saj ljubiteljska kultura odigrava temeljno vlogo pri krepitvi narodne identitete in razvoju inovativnosti, predvsem zdaj, ko je kultura po osamosvojitvi Slovenije slabše zastopana v šolskih programih. Zahvalo v imenu vseh nagrajencev je prebral Munih, ki je izrazil zadoščenje zaradi dela z ljubitelji, v stiku z njihovo neprecenljivo zagnanostjo in čustvova- njem. Priznanje je idealno namenil vsem, ki se v zgornji Soški dolini trudijo za boljši jutri. Tudi prva misel Janka Bana po prejemu nagrade je bila posvetilo vsem pevcem, s katerimi je sodeloval in zaradi katerih je lahko dočakal tako zadoščenje. Spremni program podelitve je vedno v sozvočju z zlatim nagrajencem, zato je letos združil instrumentalno in vokalno glasbo z nastopom Goriškega ok- jskd teta Vrtnica in Trobilnega ansambla Godbe Cerknica. Spored je s posebnim poudarkom upošteval tudi glasbeni zaklad naše dežele z izvedbo priredbe Pavleta Merkuja, ljubezenskih rezijanskih pesmi v priredbi Simonitija in ljudsko v priredbi ricmanjskega glasbenika Danila Švare (ki je bil tudi eden od mentorjev Marka Munika na ljubljanski Akademiji za glasbo). ROP razstava - O koncentracijskem taborišču Gonars Z risbami in stripi prel Na ogled risbe nekdanjih deportirancev iz zbirke Cordaro in striparja SAN VITO AL TAGLIAMENTO - Preko žice (Oltre il filo) je naslov razstavi, ki jo bodo jutri ob 11. uri odprli v kraju San Vito al Tagliamento, nedaleč od Pordenona. V tamkajšnji cerkvi sv. Lovrenca bodo ob prisotnosti javnih upraviteljev, slovenskega zgodovinarja Borisa Gombača in Dagmar Marie Cordaro predstavili izbor risb, ki so nastale v zelo različnih okoliščinah, pripovedujejo pa o istih grozotah - življenju v koncentracijskem taborišču v Go-narsu. V furlanskem taborišču so bili kot znano med drugo svetovno vojno zaprti mnogi Hrvati in Slovenci. Med njimi so bili tudi taki in drugačni umetniki, ki so tudi po zaslugi zdravnika in tolmača Maria Cordara, vestno dokumentirali življenje za žico, svoje usode in želje. Cordaro jih je namreč spodbujal, naj rišejo, in jim po svojih močeh skušal priskrbeti potrebno risarsko opremo. Razstavljene risbe so last njegove družine, na pobudo založb Gaspari nova knjiga - Pisatelj Andrej E. Skubic Groteskna satira Igre brez meja, oziroma begunci kot igra mej LJUBLJANA - V Modrijanovi knjigarni v Ljubljani je ob izidu njegovega najnovejšega literarnega dela z naslovom Igre brez meja potekal literarni večer s pisateljem Andrejem E. Skubicem. V pogovoru, ki ga je vodila literarna kritičarka in novinarka Katja Perat, je beseda tekla o avtorjevem pisateljevanju, prevajanju, literaturi in predvsem o aktualnih družbenih dogodkih, ki jih popisuje prav v Igrah brez meja. Vprašanje beguncev je namreč rdeča nit Skubičeve zadnje novele. »Ta tekst sem pričel pisati pred dobrim letom dni, ko ni bilo še navala beguncev po tako imenovani balkanski poti in so se praktično vsi proti zahodu odpravljali preko morja, mimo otoka Lampedusa,« je pojasnil uveljavljeni in večkrat nagrajeni pisatelj. V nadaljevanju je še dodal, da nikoli ni imel namena napisati roman, temveč je bil tekst prvotno zamišljen kot kratka zgodba, ki se je na koncu zaključila kot novela. Katja Perat je predstavila vsebino dela in izpostavila, da je situacija, v kateri se je tokrat znašel protagonist - Kastelic, vsaj nekoliko nenavadna, gotovo pa opozarja tudi na nekatere paradoksalne vzroke ali posledice današnjega družbenega stanja. Kastelic, sicer doma iz vasice blizu Jesenic, se namreč preživlja tako, da iz Sredozemlja za denar pobira mrtve afriške pribežnike, pri tem doma skriva preživelo Afričanko z otrokom, s prijateljem in poslovnim partnerjem pa pripravlja načrte za privatni begunski »lager«. S »serijskim« kresnikovim nagrajencem Skubicem se je pogovarjala Katja Perat roša Da pa je mera polna, domala celotno njegovo delo in delo njegovih kolegov poteka povsem v skladu s pravili Evropske unije in podeljenimi koncesijami. Skubic v svojem zadnjem delu tako ponovno postavi pod vprašaj perečo tematiko moderne družbe in to na holistično-večplasten način. Katja Perat je ob tem še posebej izpostavila, da se Skubic (tudi) s svojim zadnjim delom utrjuje na poziciji vsestransko angažiranega pisatelja. »Tovrstne teme me ziritirajo. Zanima me, kako ljudje funkcioniramo in zakaj smo taki kot smo. Predvsem pa me zanima zakaj so tudi dostikrat dobri nameni že v kali zatrti,« je ob tem še dodal Skubic in Igre brez meja opredelil kot sicer groteskno satiro, a časovno postavljeno v morebiti ne tako daljno prihodnost. Na vprašanje glede nabora in izbora tematik, ki jim kot pisatelj prida literarno obliko, je avtor odgovoril, da sta se prvi deli Fužinski bluz in Popkorn zagotovo oplaja-li precej bolj na osebnih izkušnjah, da pa v zadnjih letih ideje dobiva predvsem po drugih kanalih, ki za potrebe pisanja vključujejo tudi daljše, temu namenjene raziskave. V sklepnem delu je Skubic, kot »serijski« kresnikov nagrajenec, predstavil še pomen literarnih nagrad in občinstvu približal delo prevajalca. Pri tem je izpostavil, da kot prevajalec bereš pisatelja na posebno intimen način. RoŠa sodobna literatura - Su Razmišljuj Un cuore pensante, dolga pot v not Čas obračunov. S preteklostjo. Z otroštvom in mladostjo. Susanna Tamaro je zadnja leta objavila avtobiografijo Vsak angel je strašen (Ogni angelo e tremendo, v prevodu Marka Sosiča je knjiga dostopna tudi slovenskim bralcem), dala v tisk svoje najprej napisano delo Illmitz (neznani avtorici dela tedaj niso izdali), z lansko letnico pa je izšla še zbirka razmišljanj Razmišljujoče srce (Un cuore pensante). Pisateljica, ki se je decembra 1957 rodila v Trstu, je očitno želela zaokrožiti dosedanji umetniški lok. Bolj kot za spominjanje se je Susanna Tamaro odločila za poglobitev. V svoj notranji svet. Pravzaprav je to po njeni oceni naloga pisatelja, kot potrjuje njena izjava (objavljena tudi na spletu): »Ko sem sklenila, da se posvetim pisateljevanju, sem vedela, da se bom morala odpovedati marsičemu, tudi družini in otrokom. Postala sem kot nekakšna redovnica v klavzuri, ki mora živeti samotno, veliko premišljevati, da lahko ustvari svoje osebe. Mora se zapreti zunanjemu svetu, da more globlje in polneje zaživeti notranji svet.« In v njenem notranjem, duhovnem domovanju so zasidrane kratke zgodbe, zbrane v knjigi Razmišljujoče srce. Kot že rečeno, je zbirka izšla leta 2015 pri založbi Bompiani, vendar pa so nastajale konec leta 2014. Prvič so bile objavljene v posebni rubriki, ki jo je oktobra, novembra in decembra 2014 podpisovala na straneh rimskega dnevnika Avvenire. Pisateljičina odločitev, da sodeluje s katoliško profiliranim dnevnikom, ne presenečena. Že pred tem je Susanna Tamaro posredno ali neposredno pisala o veri. Sicer pa je bila zelo verna že kot otrok, saj je med drugim izjavila: »Ko sem bila majhna, sem imela močno vero, bila sem mistična deklica. Potem so prišli razni problemi in sem opustila versko prakso, čeprav sem ostala verna. Po preizkušnjah trpljenja in bolečine sem se vrnila k veri otroštva, ki je ostala tam, kot da je zaspala in me čaka. Spet sem se približala tudi Cerkvi.» Tudi v tej luči gre brati »duhovne dnevniške zapise«, kot so poimenovali zbirko Razmišljujo-če srce. Med drugimi je zanimiv zapis Vera in religija, v katerem ostro ločuje med vero in religijo. Čeprav se po njenem mnenju omenjeni realnosti večkrat dotakneta druga druge oz. se pokrivata, ostaja veliko razlik. Bistveno je dej- P te t( » n b si ti k v si za n / KULTURA Petek, 22. januarja 2016 1 3 V • ko žice i Davida Toffola Levo ena od risb iz zbirke Cordaro, desno Toffolov strip in Viva Comix pa so izšle tudi v knjigi Album 1942-43.1 disegni del campo di concentramen-to di Gonars. Collezione Cordaro (Risbe iz koncentracijskega taborišča Gonars. Zbirka Cordaro). Na razstavi, ki bo na ogled do 14. februarja (samo ob sobotah in nedeljah, med 10.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro), pa so na ogled tudi originalne risbe, pod katere se podpisuje Davide Toffolo, uveljavljeni stripar (in glasbenik) iz Pordenona. Risbe so nastale za tako imenovano »graphic novel« LLinverno d'Italia (Italijanska zima), ki jo je leta 2010 izdala založba Coconino Press/Fandango. V knjigi je Toffolo obdelal tragične usode gonarskih taboriščnikov - življenje je tu izgubilo preko štiristo ljudi - z željo, da bi z risbo in besedo ohranil spomin nanje. Na pobudo pordenonskega društva Viva Comix in ljubljanskega Stripburger ter njunega projekta Živel strip! so Toffolove risbe sedaj prvič razstavljene v naših krajih. (pd) isanna Tamaro oče srce "ranji svet tržaške pisateljice tvo, da je religija prvenstveno kolektivna enteta, medtem ko je vera stvar osebnega iska-ja. Zapise je avtorica porazdelila v tri po-lavja: Poskusi letenja (Tentativi di volo), Neizterljivi del (La parte non misurabile) in Sve-lnik v noči (Un faro nella notte). Čeprav ne sle-ijo povsem kronološkemu nizanju zapažanj in otranjemu doživljanju Susanne od otroških do lladih let, so zapisi razvrščeni tako, da zarišejo ot pisateljičinega duhovnega dozorevanja. Na ;j poti se opre na zelo osebno dojemanje ka- liške vere. Če je že kot deklica rada zastavljala problematična« vprašanja, na katera navadno i dobila pravega odgovora, je kot odrasla osea v (samo)izpraševanju precej neizprosna, do sbe in drugih. Zahteva jasne odgovore. In jih rdi daje. Tako so njena javno izpovedana od-lonilna stališča o splavu in umetnem oploje-anju sprožila vrsto polemik. Ne gre za iskanje oglasja z uradno Cerkvijo, saj je pisateljičino asledovanje bistva vere bolj preveto z oseb-ostjo sv. Frančiška, kot piše v tretjem poglav- ju knjige. Njen »svetilnik« gre zato brati kot luč, ki ti pomaga pluti po morskih razsežnostih, in hkrati kot luč, ki te vodi v tvojo notranjost. Ne glede na tematiko, branje knjige ni oteženo, saj ga sestavljajo različno zastavljeni zapisi. Kot pisani kamenčki posuti na poti pisateljice, za katero je duhovnost zelo konkretna. In zaznavna v vsakodnevnem življenju. Breda Pahor Moška copata v Sežani SEŽANA - Jutri bo v Kosovelovem domu pestro in veselo, saj bo na vrsti gostovanje Špas teatra in njegove devetde-setminutne monokomedije Moška co- pata, v kateri nastopa Ranko Babic. »Komedija, o kateri vsi govorijo,« kot piše na oglasih prirediteljev, ki obljubljajo tudi, da se boste ob ogledu nasmejali do solz. Čemu? Dejstvu, da so vsi moški copate, a le pravi si to upajo povedati na glas. Resnica še nikoli ni bila tako zabavna kot v tej komediji, ki se brez izjem in dlak na jeziku dotika prav vsega: od spominov na izgubo nedolžnosti, do prvega skupnega dopusta s punco, rojstva prvega otroka in krutega spoznanja, da niso vsi dojenčki ljubi. Izvedeli boste, kakšen izgovor uporabiti, ko vas zasačijo pri »igranju s samim seboj«, zakaj morate paziti, kakšno ime izbrati za svojega otroka in katere spolne prakse lahko usodno vplivajo na vajin odnos. Namesto vas je namreč vse te boleče lekcije odnosa s samim seboj in nasprotnim spolom izkusil Ranko ... Zaradi ogromnega povpraševanja je jutrišnji termin razprodan, predstavo pa naj bi v Sežani ponovno gostili marca. trst - Nocoj zunaj konkurence uspešnica Daliborja Matanica Zenit, zgodba o vojni in ljubezni, uvod v 27. tržaški filmski festival Zgoraj Zenit, spodaj Dekalog TRST - S projekcijo filma Zvizdan (Zenit) Daliborja Matanica se bo nocoj v dvorani Tripcovich začel 27. tržaški filmski festival. Film štiridesetletnega zagrebškega režiserja, ki si ga bomo na tržaškem festivalu ogledali zunaj konkurence, je nastal v hrvaško-slovenski-srbski koprodukciji in požel velik uspeh: na lanskem festivalu v Cannesu je v sekciji Posebni pogled osvojil nagrado žirije, nagrajen pa je bil tudi v Sarajevu, Pu-lju in še kje. Marca bo po zaslugi distribucijske hiše Tucker Film začel svojo pot tudi po italijanskih kinodvoranah, nocoj (po otvoritveni slovesnosti, ki se bo pričela ob 20. uri) pa si ga bo mogoče ogledati v hrvaškem izvirniku (z italijanskimi in angleškimi podnapisi). Zenit pripoveduje tri prepovedane ljubezenske zgodbe med hrvaškim fantom in srbskim dekletom. Postavljene so v tri zaporedna desetletja (1991, 2001, 2011), v katerih so medetnični konflikti odigrali zdaj bolj zdaj manj tragično vlogo, a bili vedno sestavni del življenja mladih zaljubljencev iz dveh sosednjih vasi. Večer se bo zaključil s koncertom »22nd Day of the Year«, ki se bo pričel ob 22. uri v gledališču Miela. Sooblikovala ga bosta brata Sinkauz s svojimi gosti; Alen in Nenad Sinkauz sta avtorja glasbene kulise filma Zenit, z multime-dijskim koncertom pa sta se že predstavila na Japonskem, v Združenih državah Amerike in na raznih evropskih festivalih eksperimentalne glasbe. Festivalsko dogajanje se bo že danes pričelo tudi na tretji lokaciji letošnjega TFF - v kinu Dei fabbri, kjer bo od 15. ure na sporedu retrospektiva filmov Krzysztofa Kieslowskega ob dvajseti obletnici njegove smrti. Danes bodo zavrteli Dekalog, jeden in Dekalog, dva. Popoln spored festivala je na voljo na spletni strani www.triestefilmfesti-val.it in v programskih knjižicah. Ljubitelji filmske umetnosti so kot običajno pred nelahko izbiro, katerim projekcijam slediti, saj je program zelo natrpan. Od danes do 30. januarja se bo zvrstilo na stotine kratkometražcev, celovečernih filmov, dokumentarcev - tako v tekmovalnem programu kot zunaj konkurence. Med slednje spada na primer izbor najboljših evropskih filmov, ki so se potegovali za nagrado Lux; zmagovalec Mustang bo na sporedu v nedeljo ob 10.45, kdor bo želel, pa si bo po ogledu lahko privoščil tudi »cine brunch«. Bogata je tudi ponudba spremljevalnih dogodkov. Tako bo na primer že jutri na sporedu eden od sprehodov po »kinematografskem« Trstu, ki bo tokrat posvečen neznanim platem Drevoreda 20. septembra, v nedeljo pa staremu pristanišču in nabrežju. Udeležba je brezplačna, obvezne prijave pa zbirajo na naslovu casadelcinema.trieste@gmail.com in na telefonski številki 339 4535962. (pd) tff glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS ta The Book Of Souls Iron Maiden Heavy metal Parlophone/BMG, 2015 Ocena: 7 Angleška skupina Iron Maiden je danes sinonim za heavy metal. Bend nudi ljubiteljem težkih in melodičnih metal ritmov svoj heavy metal sound že več kot štirideset let. V tako dolgi glasbeni karieri je zasedba izdala prave glasbene bisere, tu pa tam pa ji je seveda tudi spodrsnilo. Po dolgih petih letih se je londonska šesterica spet sestala v glasbenem studiu in posnela svojo šestnajsto studijsko ploščo z naslovom The Book Of Souls. The Final Frontier, predzadnja plošča angleškega benda, je pred petimi leti rahlo razočarala njegove oboževalce. Po izidu so se nekateri člani začeli ukvarjati z bolj ali manj uspešnimi samostojnimi glasbenimi projekti, pevec Bruce Dickinson pa se je zaradi raka na jeziku moral soočiti z dolgim in bolečim zdravljenjem. Vest o Dickinsonovi bolezni je seveda prizadela celotno svetovno glasbeno sceno, sedeminpetdesetletni angleški pevec pa je raka premagal in se leta 2014 vrnil v studio z novim elanom. Po nekajmesečnem snemanju je tako nastal nov album The Book Of Souls. Ob Dickinsonu stojijo tudi tokrat njegovi glasbeni tovariši - basist Steve Harris, kitaristi Dave Murray, Adrian Smith in Janick Gers ter bobnar Nicko McBrain. Fantje so tokrat prvič izdali dvojno ploščo, ki jo sestavlja enajst komadov za več kot devetdeset minut glasbe. Album nima na prvi posluh pravih hitov, je pa raznolik in to predvsem v dolžini pesmi. Tu mislim na primer na komade, kot sta trinajstminutna The Red And The Black in pesem, ki daje albumu naslov, desetminutna The Book Of Souls. Prisluhnemo pa lahko tudi »krajšim« glasbenim koračnicam, kot je posrečena Death Of Glory, tipična Maiden skladba. V drugem delu plošče se je bend s pesmijo Tears Of A Clown poklonil preminulemu ameriškemu filmskemu igralcu Robinu Williamsu. Proti koncu drugega dela albuma pa sta na vrsti balada The Man Of Sorrows in še zaključna, kar osemnajstminutna (!) skladba Empire Of The Clouds. Gre za pravo glasbeno opero, polno klaviatur, godal in seveda Maiden kitar. Železna devica je torej spet med nami in vse kaže, da ni izgubila svoje »brezmadežne« glasbene žilice. 429 Četrtek, 21. januarja 2016 APrimorski r dnevnik O w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - S pokrajinsko podpredsednico in odbornico Maro Černic o sortiranju odpadkov Pri ločevanju smo uspešni, vendar bi lahko bili še boljši Pisalo se je leto 2005, ko so v goriški pokrajini uvedli »revolucijo«, ki je dodobra spremenila vsakdanje navade vseh občanov: obvezno ločevanje odpadkov in sistem zbiranja »od vrat do vrat« se nam danes zdita nekaj samoumevnega, pred enim desetletjem pa sta dvignila kar nekaj prahu. »Danes je okoljska ozaveščenost občanov dosti večja,« pravi pokrajinska podpredsednica in odbornica za okolje Mara Černic, s katero smo se pogovorili o rezultatih, ki smo jih dosegli pri sortiranju in recikliranju v zadnjih letih, vlogi pokrajinske uprave, nerešenih vozlih in tudi o tem, kar se na okoljskem področju obeta po ukinitvi pokrajin. Začnimo pri najnovejših podatkih. Kako smo se prebivalci goriške pokrajine odrezali pri ločevanju odpadkov v lanskem letu? Dokončnih podatkov za leto 2015 še nimamo, po neuradnih izračunih, ki se nanašajo na obdobje med januarjem in novembrom, pa smo v pokrajini povprečno dosegli 65-odstotni delež ločeno zbranih odpadkov. Z rezultatom smo zadovoljni, saj smo s tem deležem zadosti- Odlagališče odpadkov v kraju Pecol dei lupi je zaprto, za njegovo vzdrževanje pa občani še vedno plačujemo med 400 in 600 tisoč evrov letno li zakonodaji. Cilji so vsekakor še višji: Goriška je majhno območje, ločevanje odpadkov mora biti del našega življenjskega sloga. V lanskem letu se je tudi zmanjšala količina proizvedenih odpadkov, kar je zelo pomembno: do konca novembra smo jih proizvedli 60.500 ton, v letu 2014, ko je bil povprečni delež sortiranih odpadkov 62-odstoten, pa 68.257 ton. Pri tem je sicer treba upoštevati tudi gospodarsko krizo, zaradi katere se je zmanjšala potrošnja. Sistem ločenega zbiranja odpadkov smo na Goriškem uvedli leta 2005, vi vodite okoljski resor pokrajine od leta 2006. Koliko smo napredovali v desetih letih? Z izjemo let 2010 in 2013, ko se je delež sortiranih odpadkov znižal za dva in en odstotek v primerjavi z letom prej, smo od leta 2006 vedno beležili pozitiven trend ločevanja odpadkov. Leta 2006, ko se je začel naš prvi mandat, je bil delež sortiranih odpadkov le 46-odstoten. Če bodo neuradni podatki za leto 2015 potrjeni, smo torej povečali delež za skoraj 20 odstotkov, pri čemer ima zaslugo predvsem sistem zbiranja »od vrat do vrat«. Zal ostaja zlasti na Krasu precej pogost pojav divjega odlaganja, ki je predvsem kulturni problem. Glede na to, da nudi podjetje ISA Ambiente tudi možnost odvoza kosovnih odpadkov, res težko razumem, zakaj nekateri še vedno odlagajo pohištvo in druge odpadke v naravi. Mnogi občani menijo, da je sistem plačevanja odpadkov nepravičen in da so položnice kljub trudu, ki ga vlagamo v sortiranje, previsoke. Naš cilj je, da bi vsako gospodinjstvo plačevalo na podlagi količine odpadkov, Mara Černic ki jo proizvaja. To bi bilo bolj pravično in bi pripomoglo tudi k dodatnemu povišanju deleža sortiranih odpadkov, novega sistema pa doslej ni bilo mogoče uvesti zaradi nasprotovanja občin. Zneski, ki jih za odpadke plačujemo danes, so izračunani na podlagi površine stanovanj in števila družinskih članov, po našem mnenju pa bi morala biti tarifa sestavljena drugače: ob fiksnem znesku za kritje stroškov obratov za kompostiranje in ločevanje, ki delujeta v Moraru, bi morali občani plačevati le na podlagi vreč ne-sortiranih odpadkov, ki so jih dejansko proizvedli. Ta sistem so že poskusno uvedli v Marianu. Drži, začeli so novembra 2014. Poskus se je obrestoval. Vsako gospodinjstvo je dobilo 54 vreč s kodo, na podlagi katere je podjetje za okoljske storitve lahko zabeležilo, koliko vreč odpadkov je proizvedlo. Občani, ki so porabili vse vreče, so morali nabaviti nove. Rezultati so zelo dobri: količina nesortiranih odpadkov je upadla za 25 odstotkov, delež ločenih plastičnih odpadkov se je povišal za 11 odstotkov, za pet in dva odstotka pa sta se povišala delež ločeno zbranih organskih odpadkov in papirja. Povprečna količina odpadkov na prebivalca je bila 95 kg, medtem ko je bilo leta 2014 pokrajinsko povprečje 484 kg na osebo. Nov sistem so v prejšnjih mesecih poskusno uvedli tudi v Romansu in Turjaku, spomladi se jima bodo pridružile še občine Krmin, Moš in Vileš. Zanimanje sta izrazili tudi upravi iz Sovodenj in Škocjana. Katere so najpomembnejše odločitve, ki ste jih sprejeli na okoljskem področju v teh dveh mandatih, in na kaj ste posebej ponosni? Gotovo na povišanje deleža ločeno zbranih odpadkov, ki je bilo občutno in na katero so vplivale naše informativne kampanje in razpisi, pa tudi na povečanje splošne ozaveščenosti in občutljivosti občanov do okolja. Pomemben politični cilj, ki smo si ga zastavili in dosegli, je bilo zaprtje odlagališča v kraju Pecol dei lupi leta 2010. Nesortirane odpadke zdaj bumbaca v celoti odvažamo v Trst, kjer imajo se-žigalno napravo: to nas stane 120 evrov na tono, medtem ko je odlaganje na krminskem odlagališču, če upoštevamo tudi stroške vzdrževanja, stalo 180 evrov na tono. Problem je v tem, da deponija iz formalnega vidika še ni zaprta, zato nas letno stane med 400 in 600 tisoč evrov, čeprav ne obratuje. Odlagališče namreč ni zapolnjeno - manjkalo naj bi okrog 24.000 ton, kar ni veliko -, dežela pa še ni izdala potrebnega dovoljenja, ker je prišlo do sodnega spora med lastnikom zemljišča, občino Krmin in deželo samo. Komaj se bo sodišče izreklo - upamo, da se bo to zgodilo čim prej - bo podjetje ISA Ambiente lahko vložilo prošnjo za formalno zaprtje. Pred leti ste se z novogoriško Komunalo začeli pogovarjati o možnostih čezmejnega sodelovanja na področju upravljanja z odpadki, a se vaši načrti niso uresničili. Zakaj? Evropska zakonodaja ne dovoljuje izvažanja komunalnih odpadkov v dru- ge države, treba jih je obdelati na območju, ki jih je proizvedlo, žal pa je EU pri tem pozabila na značilnosti obmejnih krajev. Še vedno sem prepričana, da bi skupen sistem ravnanja z odpadki koristil tako Gorici kot Novi Gorici. Oni bi uporabljali našo kompostarno in sortir-nico plastike, papirja in stekla, mi pa odlagališče v Stari Gori. Obrestovalo bi se iz gospodarskega in okoljskega vidika, saj bi odpadkov ne odvažali več v Trst. Pogovori so se prekinili tudi zato, ker je med tem časom na slovenski strani propadel projekt regijskega centra za ravnanje z odpadki CERO. Pokrajine ukinjajo. Kdo in kdaj bo prevzel vaše pristojnosti na okoljskem področju? Z deželo smo se o tem šele začeli pogovarjati. Glede na to, da bi občine ne mogle same izvajati tega, kar so izvajali naši uradi - okolje je namreč strogo normirano področje, za katero je potrebna visoka stopnja strokovnosti -, menim, da bo te pristojnosti prevzela dežela sama. Leta naj bi do jeseni sklicala volitve za nov pokrajinski svet, ki ga bodo po novem sestavljali župani in občinski svetniki. Okoljski resor, ki je bil za pokrajine najpomembnejši, bo zadnji, ki ga bomo odstopili deželi. Ta prehod me precej skrbi, saj doslej na deželni ravni niso pokazali velike pripravljenosti. Upravljanje sistema »Pri ravnanju z odpadki je treba vzdrževati ravnotežje med potrebami občanov, zaščito okolja in ekonomskim interesom družb, ki opravljajo te dejavnosti« ravnanja z odpadki je pomembna javna storitev, pri kateri je treba vzdrževati kompleksno ravnotežje med potrebami občanov, zaščito okolja in ekonomskim interesom družb, ki opravljajo te dejavnosti. Paziti je treba, da slednji ne prevlada. Zbiranje »od vrat do vrat« namreč stane veliko več kot sežiganje ali zakopavanje odpadkov, je pa edini sistem, ki je okoljsko vzdržen. Aleksija Ambrosi Višja cena za poltrdinko »Če želimo potrošniku ponuditi kakovosten končni produkt slovenskega porekla, potrebujemo kakovostno vhodno surovino slovenskega porekla. In ker to zares želimo, tudi letos vabimo pridelovalce poljščin v Vipavski dolini k setvi koruze poltrdinke. Zagotavljamo jim odkup pod vnaprej znanimi pogoji,« poudarja David Nabergoj, predsednik uprave Mlinotest. Podjetje je kmetom, ki bodo sadili poltr-dinko, pripravljeno priti na proti z ugodnostmi. Mlinotest ponuja za odkup koruze poltrdinke 13 odstotkov višjo ceno glede na tržno odkupno ceno koruze zobanke, samo pridelovalcem v Vipavski dolini pa subvencionira tudi del stroškov sušenja, zaračunali bodo samo strošek plina, ter še nekatere druge bonitete. Za odkupljene količine zagotavljajo tudi 30-dnevni plačilni rok. Če bo dovolj interesa, se bodo vsaj za prvo leto s pridelovalci v Vipavski dolini dogovarjali tudi o subvenciji pri nakupu semena izbranih hibridov, ki jih bo priporočila kmetijska svetovalna služba. Zbiranje koruze poltrdinke pri žetvi bo koordinirano s strani Mli-notesta, ki zaradi kapacitete sušilnice ne more sušiti manj kot 25 ton naenkrat. Odkupovali bodo pa tudi koruzo, ki ustreza evropski zakonodaji in je primerna za prehrano ljudi, omenjeni pogoji in bonitete pa veljajo samo za odkup koruze poltrdinke. S pridelovalci, ki bodo pristopili k sodelovanju, bo Mlinotest podpisal pogodbo o zagotovljenem odkupu. Ker sledi cilju, da bi bila že letos vsa potrebna koruza slovenska poltrdinka, je Mlinotest 13 odstotkov višjo ceno ponudil tudi drugim organiziranim pridelovalcem v Sloveniji. (km) Zaposlitev v Gorici Goriška občina bo v okviru projektov za družbeno koristna dela zaposlila uslužbenca za potrebe pogrebne službe. Pogodba bo veljala 25 tednov, tedenski urnik bo 36-ur-ni. Prijave zbirajo do 8. februarja v pokrajinskem uradu za delo v Ulici Alfieri v Gorici; vložijo jih lahko delavci na mobilnosti in v dopolnilni blagajni. Ceci in Sinaiski v KC Bratuž V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo danes ob 20.45 koncert v okviru sezone združenje Rodolfo Lipizer. Nastopila bosta violinist Gabriele Ceci iz Italije in ruski pianist Evgenij Sinaiski. gorica - Na zadnji pokrajinski razpis sta se prijavila 102 občana Odstranili 312 ton azbesta Na dober odziv je naletel tudi drugi razpis za »ekopraznike«: prejeli so 20 prošenj Da bi povečala delež sortiranih odpadkov, je goriška pokrajina v zadnjih letih izvedla več informativnih pobud in objavila več razpisov, s katerimi je občane spodbujala k ekološko odgovornejšemu ravnanju. Med temi so na zelo dober odziv naleteli zlasti tisti, preko katerih je pokrajina spodbujala zasebnike k odstranjevanju azbestnih kritin, cevi in oblog. Od leta 2008, ko je bil objavljen prvi razpis, je pokrajina tem ukrepom namenila 380.000 evrov. S pomočjo prispevkov so občani skupno odstranili 17.747 kvadratnih metrov in 312.738 kilogramov azbestnega ma- teriala, ki so ga nato specializirana podjetja odpeljala v odlagališča. »Tudi na lanski, zadnji razpis, se je prijavilo kar nekaj občanov. Prejeli smo 102 prošnji, sprejetih pa je bilo 95,« pravi odbornica in podpredsednica goriške pokrajine Mara Černic. V osmih letih je prispevek za odstranitev azbesta prejelo 468 občanov. Uspešna sta bila tudi razpisa za »ekopraznike«, preko katerih je pokrajina želela nagraditi »okoljsko zavedne« organizatorje vaških veselic, pustovanj, turnirjev in drugih javnih dogodkov. Društvom in ostalim ustanovam, ki so z uporabo biorazgrad- ljivih kozarcev, krožnikov in pribora, z ločenim zbiranjem odpadkov, postavitvijo infotočk in z drugimi pobudami poskrbeli za okolju prijaznejše praznike, so namenili prispevek. »Za drugi razpis, ki je predvideval prispevek v višini 1000 evrov, smo prejeli kar 20 prijav,« pravi Černičeva. Razpis je spadal v širšo kampanjo »Facciamolo con amore - Ločujmo in varujmo z ljubeznijo«, v okviru katere je pokrajina izpeljala tudi projekt za spodbujanje uporabe pralnih plenic, po zaslugi katerega je bilo na Goriškem proizvedenih kar nekaj ton manj odpadkov. (ale) / GORIŠKA Sobota, 16. januarja 2016 1 15 gorica - Policisti odkrili pravi nasad indijske konoplje »Trava« v stanovanju V svojem stanovanju v Ulici Garzarolli v Gorici je 27-letnik gojil indijsko konopljo, vendar njen vonj ni bil po godu ostalim stanovalcem in obiskovalcem poslopja, ki so zaradi tega poklicali policiste. Preiskovalci so najprej preverili porabo električne energije v stanovanju in ugotovili, da se je v zadnjih časih zelo povečala. Zatem so opazili, da so stanovanje 27-letnega mladeniča redno obiskovali razni goriški uživalci prepovedanih drog. Zaradi tega so na goriškem sodišču odredili hišno preiskavo, med katero so policisti ugotovili, da si je mladenič del stanovanja priredil za gojenje konoplje. V spalni sobi je namestil poseben šotor, ki je bil povezan na ventilator za preprečevanje nastajanja neprijetnih vonjav; mladenič je poskrbel, da so imele sadike primerno temperaturo, zato je v šotor namestil termometer, žarnice in razvlažilno napravo. V šotoru je rastlo dvajset sadik indijske konoplje, nekaj jih je bilo naravnih, nekaj pa po vsej verjetnosti gensko spremenjenih. Še drugih deset sadik je moški gojil v shrambi, kjer je namestil močno svetilko, in štiri v drugi sobi. Policisti so zasegli stojalo, na katerem je sušil kakih 35 gramov konoplje; našli so tudi nekaj marihuane, ki je bi- la že pripravljena za uporabo, in manjši odmerek heroina. V stanovanju je mladenič hranil tudi vso potrebno opremo za pripravo odmerkov droge. Policisti so mladeniča kazensko ovadili in aretirali zaradi proizvodnje in prodaje prepovedanih drog. Zaprt je v goriškem zaporu. (dr) tržič - Pretovorili skoraj 4,5 milijona blaga V pristanišču milijonski porast glede na leto 2012 V tržiškem pristanišču Porto-rosega so lani zabeležili 3,85-od-stotni porast pretovora v primerjavi z letom 2014. Poslovanje je bilo uspešno čez celo leto, edino oktobra je bil pretovor precej nižji od letnega povprečja. Med lanskim letom so v Tržiču skupno pretovorili 4.451.422 ton blaga, medtem ko je pred dvema letoma pretovor znašal 4.286.382 ton. V pristanišču rast beležijo že tretje leto zapored, saj je pretovor leta 2014 v primerjavi z letom 2013 narastel za 3,97 odstotka. V primerjavi z letom 2012 se je skupna količina pretovorjenega blaga povečala za kar en milijon ton, nad čemer so v pristanišču seveda še kako zadovoljni. Pristanišče je dobro poslovalo predvsem po zaslugi metalurških izdelkov, ki predstavljajo skoraj polovico vsega pretovorjenega blaga. Lani so pretovorili kar 2.040.932 bonaventura ton metalurških izdelkov, kar je za 45,85 odstotka več kot leta 2014. Pomembno rast doživlja tudi pre-tovor avtomobilov, za kar skrbi podjetje Cetal, ki spada pod okrilje neapeljske družbe Grimaldi. Lani so v tržiškem pristanišču pretovorili 123.828 avtomobilov, leta 2014 so jih našteli 104.453, kar pomeni, da se je njihov pretovor povečal za 18,55 odstotka. Pri celulozi so beležili 13,38-odstotni upada pretovora (lani 996.426 ton, pred dvema letoma 1.150.301 ton); upadla je tudi količina pretovorjenega lesa in plutovine, ki se je znižala za 70 odstotkov (lani 10.286 ton, pred dvema letoma 34.664 ton). Na bankini termoelektrarne A2A se je pretovor premoga povečal za 8,48 odstotka (lani 3.766.134 ton, pred dvema letoma 3.417.630 ton). Najboljši mesec v lanskem letu je bil april, ko so pretovorili 503.888 ton blaga. Mladenič je del stanovanja priredil za gojenje in sušenje indijske konoplje foto kvestura gorica - Giagnorio Za vedno odšel vodja oddelka za nujno pomoč V Gorici je včeraj boleče odjeknila vest o smrti zdravnika Giusep-peja Giagnoria, dolgoletnega direktorja oddelka za nujno pomoč in službe 118 goriške bolnišnice. Star je bil 68 let. Giagnorio je preminil v noči s srede na včerajšnji dan v goriški bolnišnici, bil je hudo bolan. »Pinuccio«, kot so ga klicali sorodniki in kolegi, je bil doma iz Apu-lije; v Gorici je živel vse od leta 1982, ko se je zaposlil v splošni bolnišnici. »Pogrešali ga bomo, saj je bil odličen zdravnik in izredno dobrega srca, bolnikom je bil vedno na razpolago,« se Giagnoria spominjajo kolegi iz goriške bolnišnice. Pogreb bo že danes: pokojnik bo od 8. do 12. ure ležal v mrliški veži goriške bolnišnice, sledila bo maša v cerkvi v Podturnu. G. Giagnorio gorica - Staž za nižješolce na novi agrarno okoljski smeri Zanimanje za novost Po triletnem študiju bo mogoče višješolsko pot nadaljevati in se zatem vpisati tudi na univerzo Lepo število nižješolcev se je prejšnjo soboto udeležilo dvournega staža, med katerim so v višješolskem središču v Puccini-jevi ulici v Gorici predstavili novo agrarno okoljsko smer (AgrO smer). Gre za pravo novost, ki bo v naslednjem šolskem letu dodatno obogatila izobraževalno ponudbo na slovenskih višješolskih zavodih. Študij na novi poklicni smeri tehniškega pola Cankar-Zois-Vega bo trajal tri leta in bo dijake usposobil za delo na kmetijskem področju, v vrtnarstvu in v sorodnih panogah. Izbira AgrO smeri ne bo omejevala dijakov pri nadaljnjem študiju, saj bodo lahko višješolsko pot nadaljevali in se po maturi vpisali tudi na univerzo. Za neke vrste predjed predmetnika sta prejšnjo soboto poskrbela profesor Robert Figelj in profesorica Saša Černic, ki so ji zaupali vlogo referentke za novo poklicno smer. Po teoretskem predavanju, med katerim sta profesorja bodočim višješolcem orisala predmet pedologije, je sledil prikaz praktičnih poskusov v laboratoriju (proces destilacije in določanje stopnje kislosti vin). Predmetnik na AgrO smeri bo obsegal splošno izobraževalni sklop, med katerim bodo obravnavali jezikovno, izrazno, znanstveno, matematično in družbeno-zgodovinsko področje, ter tehnično-poklicni sklop s predmeti, kot so ekologija in pedologija, agrokemija, uporabna biologija, agronomija, kmetijska ekonomika in upravljanje podjetij; didaktično ponudbo bodo popestrili še tehnološki laboratorij, praksa in spoznavanje tehnik rastlinske predelave. (av) Prof. Saša Černic z nižješolci v laboratoriju bumbaca gorica - Zavod Ad formandum danes odpira vrata Predstavljajo programe za bodoče kuharje in natakarje Januar je mesec, med katerim nižješolci izbirajo višjo srednjo šolo. Da bi jim olajšali izbiro, višješolski zavodi prirejajo v tem obdobju dneve odprtih vrat; svojo ponudbo nižješolcem predstavlja tudi zavod za poklicno izobraževanje Ad Formandum, ki svoje tečaje ponuja tako v Gorici kot v Trstu. Na Tržaškem so vrata gostinskega učnega centra na Fernetičih odprli v sredo, goriške tečaje bodo predstavili danes med 14. in 16. uro v hotelu Best Western Gorizia Palace, v katerem poteka med šolskim letom praktični del pouka. Tečaji poklicnega izobraževanja so namenjeni mladim od 14. do 18. leta starosti, ki imajo na voljo dva programa - za natakarje in za kuharje. Ob koncu triletnega šolanja prejmejo dijaki diplomo poklicne kvalifikacije, ki jo priznavajo v vseh državah članicah Evropske unije. Pri obeh učnih programih poteka poučevanje splošnega predmetnika (slovenščina, italijanščina, nemščina, angleščina, matematika, zgodovina, pravo in ekonomija ter računalništvo) in specifičnih predmetov, ki se seveda razlikujejo. V predmetniku bodočih natakarjev so natakarska teorija in praksa, blagoznanstvo in prehrambena tehnologija, prehrambena higiena, povezava hrane in pijače, priprava kok-tajlov, upravljanje zalog, komunikacija in upravljanje podjetja; bodoče kuharje ča- kajo kuharska tehnika, prehrana in higiena, tehnike priprave in shranjevanja jedi, komunikacija in upravljanje podjetja; v drugem in tretjem letniku je predvidena tudi delovna praksa. Šolanje je za dijake brezplačno. Vpisovanje na omenjeni program poklicnega usposabljanja je treba opraviti z ročno izpolnjeno vpisno polo, ki jo je treba izročiti na tajništvo šole (Verdijev korzo 51 v Gorici ali Ulica Ginnastica 72 v Trstu) najkasneje do 22. februarja. Za dodatne informacije in prijave sta na voljo telefonski številki 0481-81826 (Gorica), 040566360 (Trst) ter naslov elektronske pošte info@adformandum.org. (av) 16 1 4 Sreda, 20. januarja 2016 GORIŠKA / nova gorica - Podaljšali rok za javni razpis Za vilo Rafut ni bilo interesa Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki je konec oktobra lani objavilo javni razpis za oddajo vlog, s katerimi bi interesenti izkazali pripravljenost za javno-zasebno partnerstvo pri projektu prenove vile Rafut, do včeraj, ko se je rok za prijave iztekel, ni prejelo nobene prijave. »Prejeli smo zgolj nekaj vprašanj in zaprosil za posredovanje dokumentacije,« so za Primorski dnevnik pojasnili na direktoratu za investicije. Na ministrstvu so se zato rok za prijave odločili podaljšati do konca marca. Novogoriški župan Matej Arčon pa ima glede vile drugačen predlog. Šlo je sicer šele za preverjanje interesa, torej bi prijava ne pomenila nič zavezujočega, vendar zasebnikov, ki bi v propadajočo vilo vložili 3 milijone evrov za obnovo in bi bili pri tem zavezani upoštevanju omejitev pri vsebini, ki jih narekuje status spomenika lokalnega pomena, medtem ko je rafutski park varovan kot naravna enota državnega pomena, zadeva očitno ni pritegnila. »V želji, da bi pritegnili čim več zanimanja, je bil poziv poslan na kar največ "povezanih, zainteresiranih" elektronskih naslovov veleposlaništev in zainteresiranih organizacij, ter preveden v pet jezikov - francoščino, angleščino, italijanščino, nemščino in arabščino, pripravili pa smo tudi kratko video predstavitev lokacije, vile Rafut in parka, ter priložnosti, ki se tam ponujajo. Kljub temu odziv na poziv ni bil prav velik, zato smo se odločili, da se rok za oddajo vlog po tem pozivu podaljša do konca meseca marca,« so pojasnili na omenjenem direk-toratu in dodali, da so tudi obvestilo o podaljšanju ponovno poslali na kar nekaj elektronskih naslovov in jih ponovno opozorili na objavljen poziv. »S strani ministrstva je bilo v javni poziv vloženega veliko truda, pripravili so kakovosten promocijski material in razširili informacijo po mnogih kanalih, tudi z našo pomočjo. Pozitivno pri vsem je, da ima vila sedaj vso potrebno dokumentacijo, predvsem pa konservatorski načrt, ki je bil nujno potreben,« pravi novogoriški župan Ar-čon, ki podaljšanje roka za prijave takole komentira: »Težko verjamem, da bo kdo izkazal interes, ker vložek okrog treh milijonov evrov v sanacijo take vile ni majhen, glede na to, da ima vila okrog 700 kvadratnih manifestacija Gorica, zbudi se! Priznanje istospolnih zvez »Gorica, zbudi se!« je naslov manifestacije, ki bo jutri, 23. januarja, pred palačo goriške pokrajine na Korzu Italia. Program sta predstavila Ilaria Cecot in Marco Zanolla, pokrajinska odbornica stranke SEL in občinski svetnik Demokratske stranke v Gradišču, ki sta izpostavila, da dogodek nima političnega predznaka. Pobuda sodi v okvir državne kampanje »Svegliati Italia«, ki jo prireja organizacija Arcigay in je namenjena os-veščanju o pomenu odobritve zakona o istospolnih zvezah, o katerem bo konec meseca razpravljal senat. »Nesprejemljivo je, da imamo v Italiji še vedno državljane A in B kategorije. Sprejetje zakona od nas zahteva EU,« pravita Cecoto-va in Zanolla, ki manifestacijo prirejata v sodelovanju z združenjem Arcigay iz Gorice in Trsta. Shod bo ob 11. uri pred pokrajino, kjer bodo razvili mavrično zastavo in delili informativne letake; opoldne bo v dvorani pokrajinskega sveta spregovorila predsednica združenja Arcigay za Gorico in Trst Antonella Nicosia. metrov površin.« Župan je ministrici za kulturo Julijani Bizjak Mlakar predlagal drugačno rešitev: vilo bi najprej, glede na arhitekturo, ki je edinstvena v tem delu Evrope, razglasili kot spomenik državnega pomena. Nato bi bilo treba speljati postopek prenosa vile iz ministrstva za šolstvo in šport na ministrstvo za kulturo, slednjo pa bi skozi interventni zakon, katerega imajo v pripravi, skušalo zagotoviti sredstva za sanacijo vile. »Lastnik bi tako bila država, mi, občina, pa bi bili pripravljeni zadevo prevzeti v upravljanje, za to bi bil najbolj primeren Goriški muzej,« pravi župan, ki je osebno naklonjen ideji pokojnega direktorja muzeja Andreja Malniča in Ervina Hladnika Mil-harčiča, da bi v vili, glede na njeno arhitekturo, nastal center orientalskih kultur. »Vsekakor se ne bojim, da za vilo ne bi našli primerne vsebine,« zaključuje župan. (km) Vila Rafut foto k. m. gorica-nova gorica - Dediščina judovske prisotnosti Čezmejno ovrednotenje Včeraj so si sinagogo in pokopališče v Rožni dolini ogledali predstavniki raznih judovskih organizacij Med obiskom judovskega pokopališča v Rožni dolini foto p. a. Prizadevajo si za čezmejno ovrednotenje goriške judovske dediščine, saj je kot znano sinagoga v Gorici, staro judovsko pokopališče pa tik čez mejo v Rožni dolini. Skupaj z goriškim županom Ettorejem Romolijem, novogoriškim županom Matejem Arčonom in direktorjem EZTS Aljošo Sosolom so si včeraj tako sinagogo kot judovsko pokopališče ogledali direktor revije Pagine ebraiche Guido Vitale, predsednik muzeja italijanskega judovstva Dario Disegni, član upravnega sveta fundacije Bce in avtor knjige o judovskih pokopališčih v Italiji Andrea Morpurgo ter predstavnik tržaške judovske skupnosti Livio Vasieri. Udeleženci obiska so se strinjali, da gre za izredno zgodovinsko in kulturno dediščino, ki si zasluži, da bi jo spoznalo čim več ljudi. Zaradi tega razmišljajo o ustanovitvi delovne skupine, ki bi pripravila načrt za ovrednotenje tako sinagoge kot pokopališča in drugih znamenj judovske prisotnosti na Goriškem. gorica Že jutri prvi pustni dogodki Več plesov in ponovna, sicer začasna, oživitev Raštela. To so glavne novosti letošnjega goriškega pustnega programa. Niz prireditev se bo začel že jutri, ko se bodo na Verdijevem korzu med 15.30 in 19. uro otroci lahko našminka-li. Od 16. do 18. ure bodo v ljudskem vrtu, na Verdijevem korzu in pred gledališčem Verdi zaplesali člani društva Arte dance studio; pred mestnim gledališčem bo med 17. in 17.30 še nastop plesalk šole Giselle. Ob 18. uri bo med Gari-baldijevo ulico in Verdijevim kor-zom občinstvo zabaval požiralec ognja Makimiliano Pizzamiglio. Goriški pust bo vrhunec dosegel v nedeljo, 31. januarja, ko bo ob 14. uri tradicionalni pustni sprevod. V petek, 5. februarja, bo združenje Autoktona v sodelovanju z začasnim lokalom La Botte-ga del Maiale ponovno oživilo nekdanji pustni ples »Ballo dei mat-ti«, ki ga prirejajo v bivši trgovini Krainer od 18. ure dalje. Med prazničnimi dnevi bodo v Raštelu delovali še nekateri začasni lokali, kot se je dogajalo decembra. V soboto, 6. februarja, bo mestne ulice preplavila pustna povorka otrok, ki se bo letos začela ob 15.30 na trgu pred goriškim županstvom. Otroci se bodo sprehodili po Garibal-dijevi in Crispijevi ulici, po Verdijevem korzu in Oberdanovi ulici vse do Travnika, kjer bo nagrajevanje najlepših maškar. Za otroke bodo v nedeljo, 7. februarja, ob 15. uri v telovadnici UGG v Rismondovi ulici priredili ples, medtem ko bodo v torek, 9. februarja, ob 15. uri na Verdijevem korzu poskrbeli za glasbeno zabavo. »Letos smo se odločili, da pustni program posodobimo. Gre za neke vrste eksperiment, ki nam bo koristil za nadaljnje načrtovanje v prihodnjih letih,« poudarja občinska odbornica Arian-na Bellan. (av) gorica - Na predstavitvi knjige poziv Bellaviteju Po Soči in Krasu naj prideta na vrsto Gorici Četudi je bila knjiga Andree Bellavi-teja o Krasu že nekajkrat predstavljena, se je tudi ponovnega srečanja z njo v goriškem Kulturnem domu udeležilo veliko ljudi. Poleg slovenskega hrama kulture so k soor-ganizaciji predstavitve pristopili še goriški Forum, državna knjižnica, knjigarna LEG in kulturno združenje Dante Alighieri. V svojem uvodnem pozdravu je predsednik Kulturnega doma Igor Komel spomnil, da je bila točno pred enim letom v domu predstavljena knjiga o Soči. Obe knjigi veljata za izjemno in celo edinstveno čtivo namenjeno italijanskemu bralcu, ki bolj slabo pozna lepote Soške doline in razgibana območja Krasa. Ko-mel ni štedil z zahvalami avtorju knjige Andrei Bellaviteju in Massimu Crivella-riju, ki je publikaciji prispeval odlične fotografske posnetke. Ravnatelj državne knjižnice Marco Menato se je vprašal, kaj je še ostalo nenapisanega, ki bi bilo zanimivo za italijanskega bralca. Avtorjema je predlagal, naj pomislita na podrobno obdelavo obeh Goric. Ob tem predlogu se je Bellavite na- smehnil in ni rekel niti »da«, niti »ne«. Marsikaj pa je pisec povedal o nastajanju knjige o Krasu, ki je od zasnove do rojstva potrebovala le dobro leto. Čeprav gre za opis kar velikega območja, ki mu je bilo manj znano kot Soška dolina, je tudi k temu delu pristopil z močnim literarnim predznakom. Skratka, v besede je skušal prenesti občutke, vtise, spoznanja. Pri tem je spoznaval pokrajino in njene ljudi, med katerimi tudi velikega Kraševca, pesnika Cirila Zlobca. Posebno je poudaril dejstvo, da je pisni del knjige gradil na osnovi fotografij prijatelja Massima Crivellarija, s katerim sodeluje že veliko časa. O dolgih fotografskih pohodih je spregovoril sam fotograf, ki je med drugim povedal, da je Kras spoznaval in vzljubil že kot deček. Pri pripravi fotografij za knjigo je opravil nešteto pohodov in pri tem napravil več kot 10.000 posnetkov. Po temeljitem izboru jih je za knjigo uporabil kakih dvesto. Zanimale so ga značilnosti flore in favne, kraška arhitektura, sledi 1. svetovne vojne in seveda kraški človek in njegove navade. Goriški gledališki igralec Pierluigi Pintar je prebral nekaj odlomkov iz knjige, med katerimi tudi nekaj verzov Srečka Kosovela. Na koncu je avtor Bellavi-te iz knjige prebral odlomek posvečen Danilu Dolciju, na Krasu rojenemu italijan- skemu pesniku, družbenemu delavcu in mirovniku. Prijeten večer se je zaključil z vprašanjem, ki je za zdaj še brez odgovora; kdaj bosta knjigi o Soči in Krasu prevedeni tudi v slovenščino? (vip) /— V Gabrjah o prehrani Kulturno društvo Skala prireja danes ob 20. uri na svojem sedežu v Gabrjah srečanje z naslovom »Zdravo prehranjevanje v štirih letnih časih«. Vodila ga bo Marija Merljak, svetovalka na področju zdrave prehrane, avtorica knjig in člankov, predavateljica in vodja delavnic, radijski glas in televizijski obraz. AMZS v Šempetru Včeraj se je v nove prostore v Šempetru pri Gorici iz Solkana preselila novogoriška enota AMZS (Avto moto zveze Slovenije). Novi prostori prinašajo tudi širitev ponudbe, poleg pomoči na cesti bodo zagotavljali še tehnične preglede vozil in servis, registracije in zavarovanje vozil. (km) Medversko srečanje V dvorani Incontro v goriškem Podturnu bo danes ob 20.30 med-versko srečanje, na katerem bosta spregovorila prof. teologije Federico Grosso in valdeški pastor Paolo Ricca. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Ul. Oberdan 3, tel. 0481-531972. DEŽURNA LEKARNAV DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska Ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. M Gledališče »ŠTANDREŽ 2015 - ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN« v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: 30. januarja ob 20. uri premiera »Denar z neba (Ray Cooney)«, nastopa dramski odsek PD Štandrež (ponovitev 31. januarja ob 17. uri). Prodaja vstopnic pri blagajni eno uro pred predstavo. GLEDALIŠKI FESTIVAL »CASTELLO DI GORIZIA«. NAGRADA MACE-DONIO: v Kulturnem domu v Gorici bo danes, 22. januarja, ob 20.45 »Ma-giche visioni d'operetta«, nastopajo sopran Sonia Dorigo, bariton Eugenio Leggiadri Gallani, pianist Eddi De Na-dai; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo v soboto, 23. januarja, ob 21. uri nastop skupine Rimbamband »Il sol ci ha dato alla testa«. Danes, 22. januarja, ob 18. uri bo Luigi Pipia predstavil prireditev v mali dvorani gledališča. Več na www3.comune.gorizia.it/teatro. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici ob 20. uri: danes, 22. januarja, »Grenke solze Petre von Kant« (Rainer Werner Fassbinder). 23. januarja ob 10.30 gledališka igralnica, vodi igralka Medea Novak; ob 20. uri Tinkara Kovač z Big band NOVA »Življenje je kabaret«, Rota-rijski klub Solkan in SNG Nova Gorica, doborodelni koncert za invalidno mladino iz Stare Gore; informacije po tel. 003865-3352247 ali na bla-gajna@sng-ng.si. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici gledališke predstave za otroke od 3. leta dalje: 23. januarja ob 16.30 »Io sono un ladro di bestiame (felice)«, nastopa Gek Tessaro; informacije v uradih CTA, Drevored 20. septembra 14 v Gorici (tel. 0481-537280, 335-1753049, in-fo@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it). Mi Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 21.15 »Revenant - Redivivo«; 19.50 »Quo vado?«. Dvorana 2: 17.00 - 22.00 »Quo va-do?«; 18.40 - 20.15 »Ti guardo«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 »La corri-spondenza«; 22.00 »Ti guardo«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 21.15 »Revenant - Redivivo«; 19.45 »The Pills - Sempre meglio che lavorare«. Dvorana 2: 17.10 - 20.15 - 22.10 »Quo vado?«; 18.45 »The Pills - Sempre me-glio che lavorare«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Steve Jobs«. Dvorana 4: 16.45 »Piccoli brividi«; 18.30 - 20.15 - 22.15 »Se mi lasci non vale«. Dvorana 5: 17.45 - 19.50 »La corri-spondenza«; 22.10 »Creed - Nato per combattere«. DANES V NOVI GORICI V KULTURNEM DOMU 18.00 »Mumin na azurni obali« (Filmski vrtiljak); 20.15 »Oblaki nad Sils Mario« (Filmsko gledališče). fi Razstave V PALAČI LOCATELLI v Krminu bo v soboto, 23. januarja, ob 17. uri odprtje razstave z naslovom »Thea Gru-sovin Geromin. Ricordi di una vita in punta di pennello«, ki jo organizira kulturni krožek Tullio Crali iz Gorice. Razstavo bo predstavila Serenella Ferrari, ki je uredila katalog; na ogled bo do 29. februarja ob petkih, sobotah in nedeljah 15.30-18.30. V GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki (Carduccijevi) ulici 2 je na ogled razstava z naslovom »Soldati - Quando la storia si racconta con le caserme«; do 28. februarja. Do 31. januarja je na ogled tudi razstava »Il Cioccolato nella Grande Guerra - Da peccato di gola a genere di conforto«. Odprti sta ob sobotah 15.30-19.00, ob nedeljah 10.00-13.00, 15.30-19.00; vstop prost. Vsako soboto in nedeljo ob 17. uri vodeni ogledi. V GORICI: v galeriji Kulturnega doma v Ul. Brass 20 je na ogled razstava slikarke Stanke Golob; do 8. februarja od ponedeljka do petka 9.00-12.00, 16.00-18.00 ter med prireditvami. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici je na ogled likovna razstava, ki je nastala v sodelovanju z galerijo Rika Debenjaka »Med tukaj in onkraj. Andrej Jemec«; do 23. januarja ob prireditvah ali po domeni po tel. 0481-531445, info@centerbratuz.org. V GALERIJI A. KOSIČ v Raštelu 5-7 v Gorici je na ogled slikarska razstava umetnika in akademskega restavra-torja Marina Beroviča iz Ljubljane; do 30. januarja ob odprtju trgovine. V MUZEJU SV. KLARE, na Verdijevem korzu v Gorici je na ogled razstava »Habsburžani - Štiri stoletja vladavine v obmejni grofiji 1500-1918«. Uredila sta jo Marina Bressan in Marino De Grassi in vsako nedeljo ob 16.30 nudita brezplačen vodeni ogled razstave. Urnik: do 31. januarja ob petkih in sobotah 10.30-13.00, 15.3019.00, ob nedeljah 10.30-19.00. V soboto, 23. januarja, ob 17. uri bo srečanje z naslovom »Železniško vozlišče med Gorico, Novo Gorico in Šem-petrom-Vrtojbo: kaj sledi?«. Sodelovali bodo Mario Goliani, predsednik tržaške sekcije Zavoda italijanskih železniških inženirjev, Giuseppe Ieusig, Alessandro Puhali in Paolo Sluga; vstop prost. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v Ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava, ki jo je uredil Luciano Rossetto, z naslovom »Baionette e puntesecche. Incisione, cento anni dopo Anselmo Bucci«. Sodelujejo umetniki: Eva Aulmann, Roger Benetti, Graziella Da Gioz, Arian-na Loscialpo, Stefano Luciano, Cesco Magnolato, Raffaele Minotto, Ivo Mosele, Luciana Nespeca, Maristella Pau, Olivia Pegoraro, Francesco Sciac- GORIŠKA caluga, Elena Sevi, Elisabetta Viaren-go Miniotti. Na ogled do 6. februarja od ponedeljka do petka 10.30-18.30, ob sobotah 10.30-13.00. ČLAN FOTOKLUBA SKUPINA75 MARKO VOGRIČ razstavlja ciklus črno-belih fotografij »1915-2015« v prostorih Taverne Al Museo v goriškem grajskem naselju, pod palačo Pokrajinskih muzejev; ob urnikih lokala (9.30-21.00, ponedeljek zaprto) do 29. februarja. 4 Koncerti SKRD JEZERO vabi na koncert božičnih pesmi »Pozdrav novemu letu« v soboto, 23. januarja, ob 20. uri v cerkvi Sv. Martina v Doberdobu. Nastopajo otroški zbor Veseljaki, moški zbor Skala, ženska vokalna skupina Jezero, orkester kitar glasbene šole Emil Komel in kvartet flavt Glasbene matice. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB vabi na informativne sestanke za vpis v vrtce: 25. januarja Čira Čara v So-vodnjah ob 16.30 in Živ Žav na Vrhu ob 18. uri. Dan odprtih vrat v otroškem vrtcu Čriček v Doberdobu bo v torek, 2. februarja, od 10.30 do 11.30. Informacije po tel. 0481-78009. PRISLUHNEMO POUKU - DANES SMO OTROCI - Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, da prisluhnejo pouku v vrtcih: Kekec v Števerjanu danes, 22. januarja, od 10.30 do 11.30; Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici v sredo, 27. januarja, od 10.30 do 11.30; Pikapolonica v Pevmi v četrtek, 28. januarja, od 10.30 do 11.30. PRISLUHNEMO POUKU - DANES SMO UČENCI - Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, da prisluhnejo pouku v šolah: Župančič, Ul. Brolo v Gorici v torek, 26. januarja, in v sredo, 27. januarja, od 8.30 do 9.30 (predhodna najava v vrtcu Ringaraja). DNEVI ODPRTIH VRAT - OTROŠKI VRTCI - Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi na dneve odprtih vrat starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca: Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici v torek, 26. januarja, ob 17. uri; Pikapolonica v Pevmi v sredo, 27. januarja, ob 17. uri. DNEVI ODPRTIH VRAT OSNOVNE ŠOLE - Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi na dneve odprtih vrat starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole: Župančič, Ul. Brolo v Gorici v ponedeljek, 25. januarja, ob 17. uri. TEČAJ ANGLEŠČINE ZA UČENCE 1. IN 2. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE bo potekal ob sredah, od 17. do 18. ure, od 17. februarja do 11. maja v Dijaškem domu v Gorici. Cena za celoten tečaj je 45 evrov. Informacije in vpisovanje do zasedbe mest po tel. 0481533495 v popoldanskih urah. V ŠOLI STEINER - WALDORF na Trgu Republike 33 v Borgnanu pri Krminu bo danes, 22. januarja, ob 20.30 predavanje Luce Baldassarija z naslovom »Apprendimento e visione«; vstop prost. 30. januarja od 15.30 dalje bo dan odprtih vrat v šoli in vrtcu; informacije po tel. 0481-67496 ali edu-carewaldorf.fvg@gmail.com. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 13. februarja, krajšo ekskurzijo za obisk in ogled spomenika na Cerju nad Mirnom. Odhod z lastnimi sredstvi ob 14. uri s parkirišča tržnice v Mirnu. Obvezna prijava do konca januarja. Po obisku bo valentinovo večerno srečanje udeležencev. Vpisujejo po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.). PD RUPA-PEČ vabi na vsakoletni izlet od 23. do 29. avgusta na Nizozemsko in Flandrijo; informacije in vpisovanje do konca februarja po tel. 0481882285 (Ivo Kovic). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo enodnevni avtobusni izlet v soboto, 5. marca, ob praznovanju dneva žena v Istro, Grožnjan, Moto-vun, Livado in Vodnjan, kjer bo kosilo; informacije in vpisovanje po tel. 0481-78000 (gostilna Peric), 048178398 (trgovina Mila) in 380-4203829 (Miloš) do 20. februarja oz. do zasedbe mest. NOČNI POHOD NA ŠKABRIJEL 2016: Društvo za rekreacijo, kulturo in zgodovino Škabrijel 1917 vabi na prvi Nočni pohod na Škabrijel, ki bo v soboto, 23. januarja, z začetkom ob 19. uri. Zbirno mesto bo pred Gasilskim domom v Novi Gorici. SPDG prireja v nedeljo, 31. januarja, izlet na Kojco (1303 m). Informativni sestanek bo v četrtek, 28. januarja, ob 19. uri na društvenem sedežu; informacije in prijave: andrej@spdg.eu in tel. 320-14237112 (Andrej). 13 Obvestila SKRD »A. PAGLAVEC« iz Podgore sklicuje izredni občni zbor v torek, 26. januarja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu na društvenem sedežu v Ul. 4 Novembre 39 v Podgori. Na dnevnem redu bodo imenovanje predsednika izrednega občnega zbora, poročilo o društvenem delovanju v letih 2014-2015, stanje društvenega sedeža, volitve novega odbora oz. sklep o prenehanju delovanja društva, razno. MEDVEJSKO-ŠTIVANSKI PUSTARJI vabijo k sodelovanju na pustnem vozu; informacije in naročilo pustnih oblek po tel. 342-1003364 (Erik) ali 347-5447788 (Erica). VZPI-ANPI DOBERDOB vabi člane na občni zbor sekcije Jože Srebrnič v soboto, 23. januarja, ob 16. uri v prostorih KD Jezero v Doberdobu. VZPI - ANPI sekcija Štandrež, obvešča da bo redni občni zbor v soboto, 23. januarja, ob 17.00 v prvem in ob 17.30 v drugem sklicu v domu A. Budal, Ul. Montello 9 v Štandrežu. VZPI-ANPI SOVODNJE-RUPA-PEČ-GABRJE sklicuje občni zbor sekcije v soboto, 23. januarja, ob 17. uri v dvorani Antonije Kosič Pavletič kulturnega društva Skala v Gabrjah. Na dnevnem redu poročilo tajnika in blagajnika, izvolitev novega odbora, razno. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane deželnega sveta, da bo seja v ponedeljek, 25. januarja 2016, ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma Jožef Češčut v Sovodnjah (Prvomajska ul. 73). 0 Prireditve FOTOKLUB SKUPINA75 vabi na fotografski »Večer z avtorjem«, ki bo v Galeriji 75 na Bukovju v Števerjanu v ponedeljek, 25. januarja, ob 20.30. Članica in lektorica pri FIAFU Lorella Klun bo predavala na temo »Coup de theatre. Insceniranje v fotografiji«. S pomočjo video projekcije bo predstavila zgodovinske in sodobne avtorje, ki se bavijo z »narrative« in »sta-ged photography«, v katerih so posnetki načrtovani, izdelani in inštalirani. Predavanje bo v italijanščini in je brezplačno ter odprto vsem. Sledila bosta diskusija in klepet; informacije na info@skupina75.it. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v soboto, 23. januarja, ob 18. uri Devis Bonanni predstavil svojo knjigo »Il buon selvaggio. Vivere secondo natura migliora la vita«. V sredo, 27. januar- Petek, 22. januarja 2016 ja, ob 18. uri bosta Graziella Coni in Marzia Fabro predstavili knjigo »La danza di cielo e terra«. KD DANICA vabi na proslavo ob dnevu slovenske kulture z naslovom »Čas begunstva« v soboto, 23. januarja, ob 20. uri v ŠKC Danica na Vrhu. Program bodo oblikovali Vili Prinčič s predstavitvijo knjige »V Brucku taborišču 1915-1918«, ŽPZ Danica, otroška in mladinska skupina Danica. Večer bo priložnost za poravnavo društvene članarine. V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo v soboto, 23. januarja, ob 18. uri zgodovinar Mimmo Franzinelli predstavil knjigo »Giornale di guerra 1915-1917 Alto Isonzo - Carnia - Car-so di Benito Mussolini«, povezoval bo Paolo Medeossi, posegel bo Pierluigi Lodi; informacije po tel. 0481-33776 ali leg@leg.it. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: 27. januarja ob 19. uri pogovor in predavanje s projekcijo »Viki Grošelj: 40 let mojih soočanj s Himalajo«. Za koncert skupine Siddharta 30. januarja so vstopnice razprodane; informacije pri blagajni vsak delavnik 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred pričetkom prireditev, tel. 0038653354016; blagajna@kulturnidom-ng.si. KULTURNICENTER LOJZE BRATUŽ in Krožek Anton Gregorčič vabita v sklopu »Srečanj pod lipami« v KC Lojze Bratuž v Gorici: v četrtek, 28. januarja, ob 20. uri bo srečanje na temo »Slovenski jezik v šoli«. O aktualni temi, ki je povezana z bližajočim dnevom slovenske kulture, bodo spregovorili prof. Maja Melinc, prof. Marija Kostnapfel in prof. Adrijan Pahor. Večer bo vodil časnikar Julijan Čavdek. »PRAZNIK MIRU« V KRMINU bo v soboto, 30. januarja, v župnijski dvorani Trevisan za mlade od 15. ure dalje in za odrasle od 16. ure. Ob kulturnem programu bo med drugimi gosti tudi novinar Mitja Volčič; ob zaključku bo maša, ki jo bo daroval nadškof msgr. Redaelli in ob 20.45 bo v občinskem gledališču koncert skupine The Sun. Koncert je brezplačen, nujna pa je predhodna najava na naslov thesun-cormons@gmail.com. Prireja organizacija Azione Cattolica iz Gorice. SREČANJA Z AVTORJI V SOVO-DENJSKI KNJIŽNICI: v torek, 2. februarja, ob 18. uri bo Ferruccio Tassin orisal zgodovino taborišča v Vis-cu. V torek, 1. marca, pa bo Barbara Žetko, avtorica knjige »Sedem mostov po prstih«, ki je izšla pred nedavnim pri ZTT, predstavila svoje izkušnje s tapkanjem. Pogrebi DANES V GORICI: 9.55, Ernesto Ves-covo iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega ob 10.00 in na glavno pokopališče; 11.00, Massimo Farfoglia iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane in na glavno pokopališče; 12.00, Giuseppe Giagnorio iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Roka v Podturnu ob 12.10, sledila bo upepelitev. DANES V LOČNIKU: 9.00, Mario Sdraulig (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Ob smrti drage mame Malke izrekamo Karlu in Ivu iskreno sožalje. GZ Brajda Vrh in KD Danica Dijaški dom izreka Karlu in Ivu Devetaku iskreno sožalje ob izgubi drage mame. Ob težki izgubi drage Ive Češčut izrekamo hčerki Mauri, vnukinjam in družini naše iskreno sožalje. Kulturno društvo Sovodnje 18 Petek, 22. januarja 2016 MNENJA, RUBRIKE / ŽARIŠČE Ali imamo (končno!) slovenski nacionalni ep? DAVID BANDELJ Pravkar sem zaključil z branjem najnovejšega pesniškega podviga Borisa A. Novaka. Z zanimanjem spremljam delo tega klasika slovenske poezije, ne le zaradi tega, ker je edini slovenski pesnik, ki je uspel presaditi v slovenski jezik domala večino (če že ne vse) poznane pesniške oblike in je njegova izbira za zven besed zelo muzikalno in sodobno navdahnjena, ampak tudi zaradi tega, ker je bil moj profesor ver-zologije na fakulteti in je znal spretno podajati znanje iz lastne izkušnje, torej ne le teoretično, ampak tudi praktično, kar je zelo redko, še posebno v akademskem svetu. Njegovo zadnje delo je epos z naslovom Vrata nepovrata. Na prvi pogled gre za monumentalen opus, saj obsega tri knjige, dve sta že izšli: predlani Zemljevidi domotožja, lani pa Čas očetov. V letošnjem letu je predviden izid zadnjega dela, z naslovom Bivališča duš. Mnogi domnevajo, da je vrh slovenske epske poezije dosegel Prešeren s Krstom pri Savici. Ta pesnitev pa se nekoliko odmika od Prešernovega lir-skega občutka in je dejansko v vsem njegovem opusu bolj muha enodnevnica. Kljub nesporni kvaliteti pa je treba povedati, da gre pri Prešernu verjetno za verzifikacijsko nalogo. Poleg tega pa je iz duhovnozgodovinskih razlogov jasno, da je Prešeren snovno segel v čas Slovanov in njihovega pokristjanjevanja, ker je bilo slednje potrditev civiliziranosti naroda v nasprotju s poganskim barbarstvom. Danes na ta ep gledamo z oddaljenostjo in s »šolsko« obremenitvijo, ki ga je bil (morda pretirano) deležen. Ob branju Novakovega epa pa je občutek čisto drugačen. Tu smo v sferi osebnega, mestoma lirskega sveta. Pesnik pripoveduje zgodbo o lastni družini, osredotočeno predvsem na lik očeta, Anteja Novaka, c.kr. oficirja, predvojnega komunista, partizanskega poveljnika, nasprotnika povojnega režima. Skozi ta lik in zgodbo, ki pelje skozi generacije in se dotika prednikov in »za-njimcev« vstopa glas pripovedovalca, epsko-lirskega jaza, ki ga gre enačiti s sinom Borisom. Ta čuti dolžnost, da se poglobi v zgodbo lastne družine. Presunljiva lepota vsega tega pa je, da osebna zgodba postane kolektivna. Tukaj smo v času »kratkega« dvajsetega stoletja, času prve in druge vojne, času partizanskega boja, torej konstituiranja zametkov države, kjer smo Slovenci do- bili svojo jezikovno in narodno samobitnost. Zgodba Anteja Novaka postaja torej zgodba slovenskega naroda in se kot taka prvič sooča s časom, polnim nasprotij, čigar težo še danes na svojih ramah čutijo prihajajoče generacije. Ep zaobsega totaliteto slovenske zgodovine v 20. stoletju, prinaša vanjo tudi pogled iz sodobnosti, filozofsko obravnavo in pesniške polete v kapilarna območja slovenskega življa in kulture v najplemenitejšem pomenu besede, torej tudi z njenimi vplivi, od avstro-ogr-ske družbe, mimo sosedskih odnosov, ki segajo tako proti Balkanu kakor proti Italiji, vse do preverljivih zgodovinskih podatkov, ki jih je avtor izbrskal po osebnih in državnih arhivih. Spomin, ki ga Novak v svojem epu prikliče v zavest, je pozabljen kolektivni spomin, skozi katerega je danes slovenska družba prišla do pričujočega, nič kaj zavidljivega stanja. Končno (!) se v tem literarnem delu zgodi to, kar se ni v zgodovinskih učbenikih ali v kolektivni zavesti: premislek o doprinosu avstro-ogrske monarhije h kulturni zavesti Slovencev, vzniku idej predvojnega komunizma, partizanskem boju in njegovi pomembnosti, razločevanje med slednjim in cekajevskimi povelji, obsodba ideologij in kolaboracije, a pieteta do pobitih domobrancev, zavračanje vsakršne diktature, povojni čas, burni čas konstituiranja slovenske države, vse do sodobne izgubljenosti v svetu kapitala in novega materializma v generacijskem toku različnih zgodovinskih nujnosti in »ojdipovskih« trenj med očeti in sinovi. Najbolj zanimiva plat pa je gotovo človeškost, prek katere se liki v tem epu povzdigujejo v literarne, čeprav ostajajo čisto realni. To pa je tudi ključ branja slovenske zgodovine, ki je postala krvava v tistem trenutku, ko človek ni gledal več na človeka pred sabo in ob sebi. V pričakovanju zadnjega dela te epske trilogije, ki se spogleduje z literarnimi »predniki« iz svetovne književnosti, si upam trditi, da je prišla do neverjetnih meja literature. Ko ta začenja presegati zgodovino, postane najplemenitejša oblika umetnosti. Škoda le, da vase zaverovani državni, znanstveni in drugi (pseu-do)akademiki tega nikoli ne bodo priznali. Zdaj mi je jasno, zakaj je Platon iz svoje države želel izgnati pesnike ... hrvaška - Predlog rektorja zagrebške univerze Damira Borasa Učenci v hrvaški šolah naj se znova učijo cirilice, ki je tudi hrvaška pisava ZAGREB - Rektor zagrebške univerze Damir Boras je predlagal, da bi se učenci v hrvaških šolah znova učili cirilice, ki velja tudi za zgodovinsko hrvaško pisavo. Boras meni, da bi pouk cirilice zmanjšal tudi politične napetosti zaradi uvajanja napisov v cirilici v Vukovarju. Nad rektorjevo idejo pa na Hrvaškem niso vsi navdušeni. Rektor največje hrvaške univerze je pojasnil, da se mora cirilica vrniti v obvezni pouk, kot izbirni predmet pa bi morali uvesti tudi drugo zgodovinsko hrvaško pisavo, glagolico. V cirilici so zapisani mnogi hrvaški zgodovinski dokumenti, najstarejši izvirajo iz sredine 13. stoletja. »Iz tega ni treba delati političnega vprašanja, temveč je cirilico treba obravnavati kot dejstvo. Gre za hrvaško pisavo, ki je tudi srbska pisava. Je tudi pisava drugih narodov in zaradi tega ni treba ustvarjati napetosti. Prav s poukom cirilice v šoli bo ta postala navadna pisava in napetosti ne bo več,« je Boras pojasnil za hrvaško televizijo. Z uporabo cirilice bi odprli možnosti za boljšo komunikacijo z nacionalnimi manjšinami na Hrvaškem kot tudi s sosednjimi državami, v katerih jo uporabljajo, predvsem v Srbiji, Črni gori in BiH, je dodal. Po njegovem mnenju ni bilo dobro, da so cirilico izključili iz uporabe, saj so jo na Hrvaškem uporabljali skozi stoletja. Svoj predlog je predstavil mandatarju prihodnje hrvaške vlade Tihomirju Oreškovicu, z načrtom pouka cirilice in glagolice pa namerava seznaniti tudi prihodnjega ministra ali ministrico za šolstvo. Šef HDZ Tomislav Karamarko je izjavil, da se je o predlogu treba pogovoriti predvsem v primeru cirilice kot izbirnega predmeta. Ne podpira pa vrnitve cirilice v obvezni pouk. Predsednik hrvaškega sabora Željko Reiner (HDZ) je dejal, da je Borasov predlog možno obravnavati med razpravo o šolskem kurikulumu. Oceniti je treba, kaj bo cirilica prinesla učencem, ter ali bi zmanj- V cirilici so zapisani mnogi hrvaški zgodovinski dokumenti, najstarejši izvirajo iz sredine 13. stoletja. šala napetosti v družbi. Obenem je poudaril, da je cirilica del hrvaške kulture ter da je bila storjena napaka, ko so to zanikali. Saborski poslanec Samostojne demokratske srbske stranke (SDSS) in eden najbolj izpostavljenih predstavnikov srbske manjšine na Hrvaškem Milorad Pupovac pravi, da je cilj takšne «plemenite ideje potrjevanje zgodovinskih dejstev in krepitev strpnosti v družbi». Ni pa prepričan, da obstaja realna možnost, da bi Borasovo idejo, ki jo podpirajo tudi profesorji na zagrebški filozofski fakulteti, tudi uveljavili. Nekdanji minister za znanost Radovan Fuchs (HDZ) je ocenil, da je poznavanje cirilice del pismenosti vsakogar, a se mu zdi, da bi bilo bolj koristno imeti več pouka informatike ali dodatnega tujega jezika. Direktor instituta za hrvaški jezik in jezikoslovje Željko Jozic izpostavlja, da so nekateri najpomembnejši hrvaški pisani spomeniki napisani v cirilici, a se mu zdi, da je pouk cirilice v šolah nepotreben. Hrvaški minister za upravo Arsen Bauk (SDP) Borasov predlog podpira, rekoč, da so cirilico iz hrvaških šol odstranili v «drugih časih». Borasov predlog se je pojavil v politično občutljivem obdobju, ko na Hrvaškem poskušajo priti do rešitve za napise v latinici in cirilici na javnih poslopjih v Vukovarju. Kljub ustavnemu zakonu o pravicah nacionalnih manjšin, ki napise v Vukovarju dovoljuje, so nasprotniki ciriličnih napisov v mestu odgovorili z razbijanjem in odstranjevanjem tabel. O sporu bo odločilo hrvaško ustavno sodišče. Poleg političnega ima cirilica lahko tudi ekonomski pomen v luči boljšega razumevanja Rusije, Belorusije, Ukrajine, Bolgarije in nekaterih drugih držav, ki so lahko pomembni trgi za Hrvaško. Jutarnji list pa medtem izpostavlja še pedagoški problem, saj je vprašanje, koliko je sploh še možno obremeniti današnje učence. Vrste generacij učencev na Hrvaškem so se do začetka 90. let prejšnjega stoletja cirilico učile v tretjem razredu osnovne šole, s cirilico pa so se redno srečevali tudi v nadaljevanju izobraževanja v okviru pouka hrvaškega ali srbskega jezika in književnosti. (sta) V nedeljo v Ljubljani slovesnost ob Dnevu spomina na holokavst Koordinacijski odbor žrtev vojnega nasilja, ki deluje v okviru ZZB za vrednote NOB Slovenije, bo v nedeljo, 24. januarja s slovesnostjo obeležil mednarodni Dan spomina na holokavst. Na ta dan se poklonimo vsem žrtvam nacizma in fašizma, ki so trpele v koncentracijskih taboriščih zločinskih režimov. Posebej pa na vse slovenske taboriščnice in taboriščnike, pregnance in ukradene otroke. V taboriščih je med II. svetovno vojno trpelo preko 60.000 ljudi iz Slovenije, preko 12.000 pa so jih zločinci s svojim ravnanjem pomorili. Slavnostna govornica bo varuhinja človekovih pravic, ga. Vlasta Nussdorfer. Prireditve se bosta udeležila tudi predsednik RS, g. Borut Pahor in ministrica za kulturo, mag, Julijana Bizjak Mlakar. Na slovesnosti bodo nastopili številni ustvarjalci: Glasbena šola Ljubljana Moste - Polje, glasbena skupina Metalsteel, baletnice Baletne šole Stevens, igralska skupina KUD Smlednik, Tone Habjan, Nejc Jemc, Ana Lekše in plesalca Maša Kastelic in Matej Pri-tekelj. Slovesnost bo v Centru urbane kulture (Kino Šiška) v nedeljo, 24.1. ob 11. uri. TDD predstavlja o Judih v Gorici Tedensko poglobitveno srečanje slovenske redakcije deželnega sedeža Rai bo nocoj ob skorajšnjem Dnevu spomina na žrtve holokavsta posvečeno Judom v Gorici. Gost oddaje TDD predstavlja bo novogoriški zgodovinar Renato Podbersič, ki se zavzeto že vrsto let posveča tudi raziskovanju goriških Judov. Z njim se bo pogovarjal Matjaž Rust-ja, beseda pa bo segla od nastankov judovske skupnosti v Gorici do življenja v getu in družbenega uveljavljanja v 19. stoletju ter do trpke zgodovine prejšnjega stoletja in usiha skupnosti pred petimi desetletji. Režijo je podpisala Loredana Gec. Ponovitev bo v sredo, 27. januarja, pred televizijskim dnevnikom. PREJELI SMO Kulturne in zgodovinske zanimivosti v Piščancih V Piščancih obstajata sedaj še dva vodnjaka (štirni), ki sta gotovo potrebna popravila in ureditve. Prvi je postavljen pri vodni pipi na vaškem trgu. V njem je deževnica, ki vanj priteka iz bljižnjega izvirnega potoka in potočkov, ki se pojavljajo ob dežju. Druga štirna pa leži nad Mičetovo domačijo na ovinku sto metrov nad kapelico pri Lajnarjih. Oba sta vsekakor rabila za preskrbo s pitno vodo, za pranje posode in drugih domačih potreb, recimo za pripravo „vederjola", to je bakrene vodne raztopine proti trtni pe-ronospori. Mislim, da bi ju občina morala ometati in očistiti. Oba sta tam nekaj stoletij. Tudi oba iz jekla umetniško vlita droga, ki sta služila za razsvetljavo ceste, sta izginila. Škoda! Druga stvar, ki me zelo zanima, je pralnica pri naših Ferlugih. To je zelo stara propadajoča pralnica, skozi katero so pridni in iznajdljivi občinski mojstri napeljali vodo iz bližnjega potoka Rojana. Tako so perice imele stalno na razpolago čisto vodo. Tudi ploščadi za pranje so bile kamnite. Na njih so perice ribale rjuhe in obleke mestne gosposke. Uporabljale so tedaj „perlin in pepel". Vsa ta oblačila so potem doma sušile, zlikale in nosile v ple-nirjih v mesto. Še sedaj jih vidim prati in nositi plenirje. Poznal sem jih. Najbolj se spominjam Netke od Mulce, ki je rjuhe sicer prala doma in jih sušila v bližnjem gozdu. Prav to pralnico bi morala občina temeljito obnoviti in ovrednotiti. Saj je to zgodovinski spomenik pridnosti in iznajdljivosti rokodelcev, ki so ga zgradili, na katerega bi morali biti prebivalci Ferlugov in vseh Piščancev ponosni. Preostanejo še kamnolomi, iz katerih so vrli Piščanci izklesavali kamne, ki so jih potem ne vem kako peljali v Trst. Tam so jih gotovo uporabili za gradnjo marsikatere palače. V Piščancih je bilo kar nekaj takih kamnolomov. Pri enem od teh je imel domačijo „Pepi s kave", ki je istočasno gojil trte in večkrat odprl tudi osmico. To tradicijo je potem nadaljeval njegov sin Ervin. Tudi vinogradi so bili in so še v ponos Piščancev, Ferlugov in Lajnar-jev. Cel hrib je z njimi posejan in so okras mestu in dokaz pridnosti tistih, ki so jih zgradili in jih še danes obdelujejo. Kako krasno jih je pogledati z mesta gor. „Le cinque terre" so res ponos Italije, toda naši grunti so prav tako lepi. Upam samo, da bodo ostali in da jih ne bodo pozidali, saj sta zelena mestna okolica in Kras mestna pljuča. Želim končati ta spis z narodnimi nošami. Kako presenečen sem bil, ko je Antonella Clerici povabila na svojo televizijsko oddajo družino Devetak z Vrha pri Gorici. Prišla je cela družina: oče mati in obe hčerki, ki sta bili oblečeni v narodno nošo. Bili sta v okras celi oddaji in ponosni na svojo nošo. Zato mislim, da bi si tudi naše žene s Piščancev morale na kakšen način priskrbeti rojanske narodne noše in se z njimi predstavljati na raznih slovesnostih. Ko se je predlanskim pela slovesna maša na čast gospodu Zorku pri Marijini kapelici pri Lajnarjih, katero so vodili trije škofje, kar je za Trst in še bolj za Piščance edinstven dogodek, je tam bila tudi gospa Anica Tavčar Stopar. Oblečena je bila v rojansko m narodno nošo. Kako lepo ji je noša pristajala. Bila je v okras celi slovesnosti. Seveda noše stanejo. Vendar sem prepričan, da bi si jih naše žene s Piščancev znale sešiti. Treba je malo poguma in ponosa. Saj so noše kulturno zgodovinski narodni spomenik, ki ga je treba ohraniti. Zakaj so drugi narodi ponosni na svoje noše in jih povsod radi pokažejo, mi pa ne?! Za konec še nekaj. Tudi naša vas je namreč dala nekaj borcev, ki so se borili v NOB. Nekaj jih je tudi padlo. Gospa Ščuka s Piščancev je imela tri sinove! Dva sta padla v borbi za narodno osvoboditev, tretji pa je umrl v Ri-žarni. To sem zvedel šele pred kratkim. Če se danes še pogovarjamo v svojem jeziku, oziroma v narečju, je to tudi zasluga vseh teh borcev. Ti junaki so se borili za svobodo, za svoje družine in zemljo, ki ji jaz pravim »sveta«. Darovali so najdražje, svoje življenje. Kaj se Vam ne zdi, da so si zaslužili najmanj spominsko obeležje, če že ne spomenik z njihovimi imeni in priimki in tudi z ledinskimi imeni družin iz katerih so izhajali. To jim mi vsi sedanji in bivši Piščanci dolgujemo. Skoraj vse vasi na Krasu in v mestni okolici imajo taka obeležja in spomenike. Res je, da je Slovencev domačinov vedno manj. Mnogi so pomrli in nekateri njihovi dediči so cele domačije prodali tujcem. Adriano Ciak Petek, 22. januarja 2016 1 Q Sarriju dva kroga kazni RIM - Disciplinska komisija A-lige je izrekla kazni za besedni dvoboj, v katerega sta bila v sodnikovem podaljšku vpletena Sarri, trener Napolija, in Mancini, ki vodi Inter. »Krajšo« je potegnil Sarri, ki je Mancinija zmerjal z »gejem«, zato bo moral plačati 20 tisoč evrov kazni, hkrati pa svoje ekipe ne bo smel voditi na naslednjih dneh tekmah italijanskega pokala. S petimi tisoči evri je bil kaznovan tudi Mancini, ker se je nedostojno vedel do četrtega sodnika. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Italijanke le za bron BEOGRAD - Italijanske vaterpolistke bolje poznane z vzdevkom »Setterosa« so v polfinalu evropskega prvenstva v Beogradu izgubile proti madžarski reprezentanci, ki je premočno slavila zmago z 10:5. Podobno kot moška italijanska izbrana vrsta si bo moral italijanska ženska reprezentanca šele izboriti nastop na olimpijskih igrah v Riu preko dodatnega kvalifikacijskega turnirja. Italijanke se bodo v tolažilnem finalu za bron pomerile s Špankami. rokomet - Po slovenskem polomu na evropskem prvenstvu na Poljskem Ni bilo prave »kemije« VROCLAV - Slovenskim rokome-tašem se je izjalovil preboj v glavni del evropskega prvenstva na Poljskem. V skupini C so v tekmah proti Švedom, Špancem in Nemcem osvojili le točko, premalo za napredovanje v odločilne boje, tako da Vroclav zapuščajo z najslabšo uvrstitvijo na evropskih prvenstvih. V slovenski reprezentanci pred odhodom na Poljsko niso skrivali, da so zanjo letošnje najbolj pomembno tekmovanje aprilske dodatne kvalifikacije za poletne olimpijske igre v Rio de Janeiru, navzlic temu pa je hotela v Šleziji svojim neposrednim olimpijskim kvalifikacijskem tekmecem pokazati svojo kakovost in slo po odhodu v Brazilijo. V tem je le deloma uspela, neodločen izid proti doslej zanjo nepremagljivi Španiji je zagotovo prinesel določeno spoštovanje in odraža del njene kakovosti, po drugi strani pa je bila to najlažja tekma za Slovenijo, saj so le največji optimisti verjeli v zmago. Prava in realna slika se je pokazala na obračunih proti Švedom in Nemcem, na njih so bili slovenski rokometaši pod največjim psihološkim pritiskom, na teh dvobojih s tradicionalnimi mednarodnimi tekmeci so se nadejali točkovnemu izkupičku, na koncu pa ostali brez njih. Izbranci črnogorskega strokovnjaka na slovenski klopi Veselina Vujovica so na teh dveh življenjsko pomembnih tekmah pogrnili na celi črti, na njih so se pokazale vse slabosti, rak rana slovenskih ro-kometašev pa ostaja neučinkovita igra zunanje vrste. V tem osnovnem in bržkone najbolj pomembnem področju igre je slovenska reprezentanca v primerjavi s tekmeci v močno podrejenem položaju, občasni prebliski posameznikov so v preteklosti deloma zakrili ta akutni problem, na Poljskem pa tega več niso mogli skriti. Predvsem je bila ta težava vidna na uvodni tekmi proti Švedski, ko nobenega od 21 golov niso dosegli z zunanjih položajev, s tovrstno igro pa je zelo težko pričakovati velike rezultate. V zadnjem letu se je tudi močno spremenila njena celotna podoba, pod Vujovicevim mandatom se je napadalno usmerjene prelevila v zelo obrambno ekipo, o tem zgovorno priča naslednji podatek: na lanskem svetovnem prvenstvu v Katarju je bila pred četrtfinalnim dvobojem s Francijo skupaj s Španijo najbolj učinkovita izbrana vrsta na turnirju (obe sta dosegli po 190 golov), na letošnjem na Poljskem pa je z 66 goli najmanj učinkovita med vsemi 16 izbranimi vrstami. Slovenci so v obrambi resda naredili kakovostni premik naprej, a pri tem porabili največ svoje energije ter se v pomanjkanju »višine in kilogramov« preveč iztro-šili in samodejno zavrli svojo morda največjo prednost v hitrosti. Slovenska rokometna preobrazba ni bila uspešna, ob tem so bile tudi druge težave, med drugim ni bilo zaznati »kemije« med selektorjem in starejšimi reprezentančnimi igralci. Vujovic in predsednik Rokometne zveze Slovenije Franjo Bo-binac bosta «družinskim problemom» zagotovo namenila največ svoje pozornosti do najbolj usodnih aprilskih tekem v tem letu, ko bo Slovenija po Sydneyju 2000 in Atenah 2004 naskakovala tretji nastop na poletnih olimpijskih igrah. Vujovic po slovesu od sklepnega turnirja ni skrival razočaranja, še posebej ga je prizadela predstava njegovih fantov na usodni zadnji tekmi proti Nemčiji. »Prav neverjetna je bila podoba mojih fantov na tekmi z Nemčijo. Primanjkovalo je vsega, od trdnosti v obrambi, pretoka žoge, tehničnih napak je bilo preveč, da ne govorim o tem, da so odpovedali najbolj izkušeni igralci,« je dejal Vujovic, ki je po »poljski zaušnici« že napovedal določene spremembe. »Moramo zamenjati način naše igre. Že v preteklosti sem veliko govoril o tem, da slovenska igra preveč sloni na igri srednjih igralcev, kar je turnir na Poljskem le potrdil. V preteklosti so naši srednji igralci delali vse, kar jim je padlo na pamet, drugi zunanji položaji pa so bili zapostavljeni. Če pa se zgodi, da tudi oni nimajo svojega dne, potem je tekma izgubljena, še preden se je sploh začela. Časa za spremembe ni veliko, že aprila so pred nami dodatne kvalifikacije za olimpijske igre v Rio de Janeiru,« je še dodal 55-le-tni Črnogorec. (sta) odbojka - LP ACH zmagal, Jernej Terpin odličen LJUBLJANA - Odbojkarji ACH Volleyja so v tekmi 5. kroga lige prvakov vendarle zabeležili prvo zmago. S končnim 3:1 (25:19, 25:21, 25:27, 25:18) so v Tivoliju premagali Vojvodino NS Seme in se ji tako oddolžili za poraz v Novem Sadu. ACH je v zadnji tekmi pred domačimi navijači vsaj do neke mere vendarle pokazal igro, vredno lige prvakov. ACH je navdušil z veliko željo po zmagi, borbenostjo in požrtvovalnostjo, kar se je posebej izrazilo v napetem tretjem nizu, v katerem je rešil dve zaključni žogi gostov. S tem si je nabral psihološko prednost, ko jo je v četrtem nizu znal izkoristiti. Ljubljančanom, pri katerih so se izkazali predvsem Eric Mochalski, Jan Kozamernik in goriški odbojkar Jernej Terpin, ki je odigral doslej najboljšo tekmo v dresu ljubljanskega kluba in dosegel 14 točk. Ljubljanskim odbojkarjem žal zmaga ne pomeni veliko, saj se bodo težko izognili zadnjemu mestu v skupini H. Tudi možnost za napredovanje ali uvrstitev v pokal Cev so zapravili že prej. Ostali izid: Gdansk - Modena 3:2. alpsko smučanje - Na Mariborskem Pohorju 30. in 31. 1. Zlata lisica bo Zaradi nedavnega uspeha Ane Drev si organizatorji obetajo lep obisk gledalcev APrimorski ~ dnevnik jadranje Jadralci leta Žbogar in Mrak /Macarol LJUBLJANA - Vasilij Žbogar (Burja Izola) je bil razglašen za najboljšega slovenskega jadralca v lanskem letu. Na prireditvi na Ljubljanskem gradu sta priznanje za najboljši jadralki dobili Tina Mrak in Veronika Macarol (Pirat Portorož). Ta trojica je edina pri nas ki ima olimpijsko normo za nastop na igrah v Riu da Janeiru. »Minula sezona je bila zame izjemna. Toda zelo pomembno je tudi, kako bo šla letošnja, ko se vsi pripravljajo najprej za interne kvalifikacije in nato na nastop na OI. V tej sezoni je zelo pomembno narediti dober izid, tako zame kot za celotno ekipo. OI se zelo hitro bližajo, na teh rezultatih ne smemo ostati in moramo dograditi, kar nam manjka, da bomo čim boljše pripravljeni za Rio,» je napovedal Žbogar. Mrakova in Macarolova sta bili evropski prvakinji razreda 470 v Aarhusu na Danskem, njun trener pa je Tomaž Čopi, prav tako nekdaj odličen jadralec. Ekipa se prav ta čas v Riu pripravlja na olimpijski nastop. Posebno priznanje so prejeli Igor Simčič, Jadralni klub Skipper Maribor in Jahtni klub Monako za projekt Esimit Europa. Simčič je idejni oče in vodja Esi-mit Europe, ki je v letu 2015 obeležil svojo 20 letnico delovanja. PO AVSTRALIJI - V tretji etapi kolesarske dirke po Avstraliji je zmagal domačin Simon Gerrans (Orica Greenedge). Italijan Pozzovivo (AG2R) je bil 8., prvi Slovenec pša Primož Roglič (LottoNL-Jumbo) 41. AUSTRALIAN OPEN - Četrti dan teniškega odprtega prvenstva v Melbournu so najvišje postavljeni igralci in igralke svoje delo opravili po pričakovanjih. Izpadel pa je Italijan Simone Bolel-li, ki je izgubil proti 23-letnemu Bernardu Tomicu 6:4 6:2 6:7 (5) 7:5. Izpadla je tudi Koprčanka Andreja Klepač, ki igra v dvojicah s Španko Laro Arruabarreno. MARIBOR - Snežni kontrolor Mednarodne smučarske zveze Filip Gartner je včeraj opravil ogled proge in za izvedbo 52. Zlate lisice uradno prižgal zeleno luč. Tekmovanje na Mariborskem Pohorju bo po predvidenem urniku na sporedu v soboto, 30. januarja, ko bo prva vožnja veleslaloma na sporedu ob 10. uri, ter v nedeljo s prvo vožnjo slaloma ob 9.30. Prirediteljem letošnje 52. Zlate lisice pod Pohorjem je v minulih tednih precej preglavic povzročalo pretoplo vreme, a je zadnja ohladitev prinesla dovolj nizke temperature, da so lahko pripravili ustrezno snežno odejo, ki bo gostila najboljše smučarke svetovnega pokala prihodnji konec tedna. Dolgoletni snežni kontrolor Fis Filip Gartner je tako danes organizatorjem lahko prižgal zeleno luč za izvedbo tekmovanja. Čeprav je v prihodnjih dneh pričakovati nekoliko višje temperature čez dan, saj se hladna fronta premika proti vzhodu, naj bi temperature vsaj čez noč ostajale pod ničlo, kar bo snegu omogočilo obstanek, prav tako ga bo mogoče še vedno umetno pridobivati s pomočjo topov. Po tradiciji je snežno kontrolo v imenu Fisa opravil stari znanec mariborskega smučišča Gartner, ki je bil s stanjem proge zelo zadovoljen. »Proga je odlična, organizatorjem lahko samo čestitam. Če vprašate mene, lahko tekmovanje pričnemo že danes. Po vsej smučini je dovolj snega, tako da lahko dam zeleno luč,« je dejal Gartner. »Od starta do cilja je na progi dovolj snega, ne bom rekel, da ga je preveč, a je še v rezervi, za morebitne vremenske neumnosti. To pomeni, da je sneg tudi že pre-prariran in se ga lahko obdela, da bo tekma na visokem standardu. Preko polovico snežne podlage je star sneg, zmrznjen, tako da je kot beton, zadnji teden se bo zgornji del še predelal in bo proga res v odličnem stanju. Nikjer ne bo preozko, ogrevalna proga na Habakuku je zasežena in pripravljena. Fisu bom poročal, da je vse pripravljeno,« je povedal Gartner. Mariborčani so imeli v zadnjih sezonah zaradi pomanjkanja nadmorske višine in milejšega podnebja precej težav z organizacijo tekem, v zadnjih letih so morali tekmo kar štirikrat preseliti drugam oziroma odpovedati, predlani je jubilejno 50. tekmo gostila Kranjska Gora, lani so tekmovanje na Pohorju uspeli izvesti, čeprav so prvi dan temperature presegale 10 stopinj Celzija, drugi dan pa je progo močil dež. Generalni sekretar organizacijskega odbora Srečko Vilar je povedal, da proračun tekmovanja ostaja enak kot prejšnja leta, torej tudi letos nekaj čez milijon evrov. Slovenska smučarka Ana Drev ansa Znova bo letos zanimiv tudi spremljevalni program, na trgu Leona Štuklja, kjer bo potekal tudi žreb startnih številk v petek in soboto zvečer. Zaradi nedavnega uspeha Ane Drev si organizatorji obetajo lep obisk gledalcev, vstopnice pa je že možno kupiti na številnih prodajnih mestih, preko Eventima in Pošte Slovenije. (sta) DANES MOŠKI - Kitzbühel: svetovni pokal, alpska kombinacija (11.45 superveleslalom, 16.45 slalom). 20 1 8 Sreda, 20. januarja 2016 ŠPORT / kolesarstvo - Manjše spremembe na trasi 13. etape Gira d'Italia v Nediških dolinah Pričakovanje se stopnjuje C TO TO "šE C TO > O Id O C TO «-O Ë LO VO smučanje - FIS Katrin Don se je uvrstila na 16. mesto Na včerajšnjem slalomu za FIS točke v Cerknem se je tekmovalka openske Brdine Katrin Don uvrstila na 16. mesto (5. v kategoriji mlajših mladink, čas 1:41,21). »S svojim nastopom sploh nisem zadovoljna. Snežna podlaga je bila trda. Postavitev pa zahtevna, čeprav zabavna,«je ocenila Donova, ki na današnjem drugem slalomu v Cerknem ne bo nastopila. »Odločili smo se, da raje počivam in se nato zberem za sobotni (jutrišnji) veleslalom za FIS točke na Zonco-lanu.« Veleslalom bo na sporedu tudi v nedeljo. Včeraj je slavila zmago Hrvatica Andrea Komsic (čas 1:35,25). V kategoriji mlajših mladink se je na 1. mesto uvrstila Če-hinja Petra Kotrlova (1:38,63). Čez manj kot štiri mesece bo etapna kolesarska dirka Giro d'Italia ponovno obiskala deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Kolesarji Gira so se nazadnje mudili pri nas leta 2014. Takrat so se ponovno dvignili na Zoncolan, tritedenske napore pa sklenili v Trstu, kjer je v sprintu zmagal slovenski kolesar Luka Mezgec, roza majico pa domov odnesel Kolumbijec Nairo Quintana. Letošnja 13. etapa Gira se bo vila po novih poteh. Kot je že znano bo start »furlanske« etape 20. maja v Palmanovi in se bo po 170 kilometrih zaključila v Čedadu. Celotna etapa se bo odvijala v videmski pokrajini, zaobjela pa bo tudi Nediško dolino. Med temi tudi Občino Podbonesec, ki je bila sprva izključena iz prvotnega načrta. Vodstvo Gira je v soglasju s podpredsednikom dežele FJK sprejelo spremembe trase 13. etape Palmanova - Čedad, ki bo po prvem prehodu v Čedadu v kraju Most zavilo na občinsko cesto ob desnem bregu Nadiže in nadaljevalo mimo kraja No-kule proti Briščam zopet na državno cesto 54 proti Špetru. Zaradi popravka na progi bo start etape v Palmanovi ob 12.30. Odbor etape je tudi določil oba leteča cilja. Prvi bo v Špetru, takoj po novem odseku, po 41, 8 km, drugi pa v Ahtenu po 129 km. Razgibana etapa bi lahko poskrbela za marsikatero presenečenje. Že v prvem delu se bodo kolesarji soočali s klancem na pobočju Matajurja do 985 nadmorske višine. Etapa se bo nadaljevala po ovinkastih beneških cestah preko Dreke in Kraja, nato pa še proti vrhu nad Porčinjem in nazaj v Čedad. V pričakovanju kolesarskega praznika v Benečiji so se že aktivirali številni predstavniki civilne družbe, ki snujejo tudi skupni organizacijski odbor občin in lokalnih organizacij. Po poročanju zadnje številke tednika Novi Matajur se je preteklega 12. januarja že odvijalo javno zborovanje v Podutani, kjer je tekla razprava o spremljevalnem programu in amaterski dirki, ki bo v nedeljo, 22. maja, zaključila niz kolesarskih pobud. (mar) □ Obvestila SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 24. januarja, ob priliki smučarskih tečajev in tekme Primorskega smučarskega pokala na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke Esso na Opčinah. Prosimo za točnost. Informacije in prijave na tel. št. 3405814566 (Valentina). AŠD MLADINA vabi vse svoje člane in simpatizerje na prvo tekmo Primorskega smučarskega pokala »Pokal nova« v nedeljo, 24. januarja, v Forni di Sopra. Vpisovanje na tel. št.: 3470473606. NAJDI NAS NA FACEBOOKU primorski_sport prej do novice gorsko kolesarstvo - 15. Lanaro Granfondo Pozzecco drugič Kolesar Flamme Rouge je ponovil lansko zmago - Miran Bole četrti, Tomaž Čefuta peti Nabrežinski kolesar Daniel Pozzecco, član društva Flamme Rougge, je po lanskem uspehu ponovno osvojil prvo mesto na kolesarsko-tekaški prireditvi Lanaro Granfondo v organizaciji kolesarske skupine Vulkan s startom pri Borštu in ciljem na Vol-niku. Pozzecco (na fotografiji Lanaro Granfondo) je na 33 kilometrih dolgi progi z 800 metri višinske razlike odpravil konkurenco 214 kolesarjev. Drugi je bil Tržačan Gianpiero Da-pretto (+2:30). Na četrtem mestu je omembe vreden podvig Mirana Bo-leja (Generali) z zamudo +2:48, medtem ko je bil Tomaž Čefuta (KK Djak) 5. (+3:33). Kateri je bil odločilen trenutek za prevzem vodstva in končno zmago? Napadel sem že na prvi strmini, tako da sem imel v Gropadi že 2:30 prednosti pred najbližjimi zasledovalci. Letos so organizatorji spremenili del proge. Proga je bila deležna nekaterih sprememb v okolici Fernetičev. Namesto dveh kilometrov asfalta smo morali na težko prehodno gozdno pot in ni bilo pravega trenutka za počitek. Treba je bilo precej pritiskati na pedale. Napovedali ste prehod v kategorijo elite. Ali boste letos uresničili ta načrt? Tako je. Letos sem deloma tudi spremenil pripravo na sezono. Med novoletnim premorom sem se mudil v Šibeniku, kjer sem preizkusil nove vaje in metode vadbe. Ostajam pri ekipi Flamme Rouge, v pomoč pa mi je priskočil pokrovitelj Aerre bike, ki mi bo zajamčil novo kolo. Prvi nastop v kategoriji elite bom imel v Venetu 28. februarja. Lani ste v pokalu Veneto osvojili drugo mesto med masterji. Kateri so letošnji cilji? Konkurenca bo zahtevnejša. Težko bi si drznil kako napoved. Težje bo, ker bom na prvih preizkušnjah gotovo startal v repu skupine. Boljše začetno izhodišče si bom moral izboriti z vidnejšimi uspehi. Giro d'Italia bo tudi letos obiskal našo deželo. Poznaš mogoče beneške poti, preko katerih bo potekala 13. etapa? Večkrat sem se želel preizkusiti, vsaj na treningu, po tistih klancih. Upam, da mi bo pred prihodom Gira letos tudi uspelo. (mar) košarka - V deželni D-ligi V Nabrežini derbi Danes se bosta pomerila Sokol in Kontovel - »Basket Day« v deželni C-ligi silver www.primorski.eu1 Košarkarski konec tedna v deželnih ligah se bo začel s pravo poslastico, saj bo v Nabrežini že danes ob 21.15 na sporedu derbi D-lige med vodilnim Sokolom in Konto-velom, ki se bori za najboljše možno izhodišče v play-outu ali celo za mesto v play-offu, glede na izredno »kratko« lestvico v letošnjem prvenstvu. V prvem delu sezone so v nabito polni telovadnici pri Briščikih slavili igralci Sokola s končnim 53:61, tekmo pa so zaznamovale številne napake in na splošno ne preveč razpoloženi napadi, saj je strelsko izstopal le Gallocchio, ki je dosegel 22 točk. Današnje srečanje bo za obe ekipi zelo pomembno, saj si Sokol prizadeva, da bi čimprej vknjižil štiri točke, s katerimi bi si zagotovil končnico prvenstva, Kontovel pa želi nedvomno ohraniti stik z zgornjim delom lestvice in »maščevati« poraz s srečanja iz prvega dela sezone. V deželni C-ligi silver se obeta nekoliko nenavaden konec tedna, saj se za ekipe začenja povratni del prvenstva. Prvo kolo bo tako kot v uvodnem delu potekalo na enem samem prizorišču, in sicer v športni palači v kraju San Giorgio di Nogaro, kjer bo na sporedu drugi letošnji »dan košarke« t.i. »Basket Day«. Sobotne tekme bodo potekale med 16. uro in 20.30, nedeljske pa med 14.30 in 20.30. Že jutri ob 20.30 bodo stopili na igrišče igralci Bora, ki bodo igrali proti moštvu Bluenergy iz Codroipa. V prvem delu prvenstva so va- V prvem delu prvenstva D-lige je pri Briščikih Sokol premagal Kontovel fotodamj@n rovanci trenerja Oberdana dosegli prvo izmed petih zaporednih zmag (61:58), Svetoivanča-ni pa se dobro zavedajo, da jih tokrat čaka zahtevna naloga. Trinajsto zaporedno zmago bodo v nedeljo ob 16.30 lovili igralci Brega, ki bodo nastopili proti ekipi Geoclima Foglia-no. V prvem delu je moštvo iz Doline zmagalo (70:57), tudi v nedeljo pa bodo varovanci trenerja Krašovca absolutni favoriti. Že danes bo igral tudi goriški Dom (promocijska liga), ki bo v domačem Kulturnem domu ob 21.15 gostil Polisportivo Isontino. (av) TRENER SOKOLA VALTER VATOVEC »Darwin bi se obrnil v grobu, če bi mi zmagali!« Ali boste imeli proti Kontovelu na razpolago vse košarkarje? Odsotna bosta poškodovana Ušaj in Coloni. Oba sta se poškodovala na mladinski tekmi. Sodeč po lestvici ste vi favoriti? Ampak Darwin bi se obrnil v grobu, če bi zmagali košarkarski upokojenci. Zelo cenim svoje igralce. Bolj normalno pa bi bilo, ko bi dvajsetletniki premagali šti-ridesetletnike. Katerega igralca Kontovela bi si izposodili, če bi bilo to možno? Nikogar. Naša ekipa ima določeno ravnotežje, ki bi ga rad obdržal. Kateri so vaši cilji v nadaljevanju prvenstva? Že nekaj ljudi me je vprašalo, ali mislimo napredovati v deželno C-ligo. Ti ljudje očitno se ne razumejo s košarko. To je nerealno. TRENER KONTOVELA MARKO ŠVAB Različna filozofija Ali imate na razpolago vse košarkarje za današnji der-bi proti Sokolu? V Nabrežini bomo nastopili s popolno postavo. Znova se je nam je pridružil Peter Lisjak, ki je imel težave s kolenom. Igral bo tudi Aleksander Daneu. Kdo je favorit? Na papirju Sokol, ki zasluženo zaseda prvo mesto na lestvici. Še nas boli poraz iz prejšnjega kroga, saj bi lahko imeli dve točki več na lestvici in bi bili bližji play-offu, ki ostaja naš cilj. Katerega Sokolovega igralca bi si izposodili, če bi bilo to možno? Nobenega. Imam svoje, ki so izjemno motivirani. Tudi sokolovce zelo cenim. Ampak sta to dve ekipi s čisto drugo filozofijo in različnimi cilji. Mi smo mlajši, oni pa starejši. ŠPORT Petek, 22. januarja 2016 21 Kaznovani le v 1. AL Minuli krog v deželnih nogometnih prvenstvih je za slovenska nogometna društva minil v znamenju športne korektnosti, vsaj v elitni in promocijski ligi. Deželna sodniška komisija je kaznovala le nogometaše Zarje in Sovodenj v 1. amaterski ligi. V tem krogu bosta zaradi prejetega rdečega kartona mirovala Mathias Castellarin (Zarja) in Edoar-do Komjanc (Sovodnje), zaradi vsote rumeni kartonov še Giovanni Vanzo (Sovodnje) in Federico Gergolet (Mladost). Colja in Disnan Obetavna nogometaša kriške Vesne David Colja in Marco Disnan (oba letnik 1997) sta bila ponovno vpoklicana v selekcijo deželnih mladincev po zahtevi selektorja Gabrielea Pecilea. Vesnina nogometaša se bosta s skupino najboljših deželnih mladincev pomerila na prijateljski tekmi z nogometaši Pordenona, ki nastopajo v mladinskem prvenstvu Beretti, v sredo, 27. januarja, ob 14.30 v Buttriu. Deželna selekcija mladincev bo v nadaljevanju sezone nastopala tudi na prestižnem turnirju dežel. pogovor z načelniki komisij zsšdi (7) - Štiri načelnice v goriški nogometni komisiji Predvsem sodelovanje V našem dnevniku smo doslej interv-juvali načelnike komisij ZSŠDI: Daniela Ciocchi (odbojka, Trst), Andrej Vre-mec (košarka), Sabina Slavec (smučanje), Mateja Nanut (odbojka, Gorica), Walter Kalc (nogomet, Trst) in Eligij Kante (balinanje). Danes je na vrsti nogometna komisija za Goriško, ki jo vodi ženska četvorka: Giulia Bressan (Mladost), Maja Peterin (Juventina), Ljubica Butkovič in Nada Devetak (obe Sovodnje). Nogometna komisija ZSŠDI za Goriško je precej atipična: »Izbrali smo štiri imena, da bomo vsa društva enakopravno zastopana,« je dejala blagajničarka Juventine Maja Peterin, ki je v nadaljevanju še povedala: »Smernice so podobne tistim na Tržaškem. Naša komisija se bo potrudila in bo predvsem pozorna do slovenščine. Njeno rabo bomo skušali okrepiti predvsem v mladinskih ekipah. Ker se zavedamo pomembnosti jezika, bomo za pomoč zaprosili tudi naše združenje (ZSŠDI).« Giulia Bressan, odbornica Mladosti in odbojkarica Zaleta Kontove-la v ženski D-ligi, je povedala, da bo naloga nove komisije tudi organizacija skupnih turnirjev in ... »zakaj ne, tudi skupnih poletnih priprav, čeprav ne bo lahko uskladiti želja vseh treh klubov.« Mladost je v letošnji sezoni v Doberdobu znova zbrala skupino mladih otrok in sestavila ekipi U8 (mali prijatelji) in U10 (cicibani). »Za nas je bila to prioriteta.« Na vprašanje, ali bi nekega dne lahko znova sodelovali s Sovodnjami in Juventino, pa je Bres-sanova (študentka na ekonomski fakulteti v Trstu) tako odgovorila: »Vrata so odprta. Sestaviti pa moramo jasen pravilnik, ki ne bi oškodoval nobenega društva.« Maja Peterin (še) ne bi Giulia Bressan Ljubica Butkovič Nada Devetak Maja Peterin združila članskih ekip: »Bila pa bi vesela, če bi bolj sodelovali in morda sestavili neke vrste našo reprezentanco, ki bi nastopala na turnirjih. Za zgled so nam koroški Slovenci, ki bodo junija nastopili na Europeadi, ki je neke vrste evropsko prvenstvo manjšin.« Peterinova je še dodala: »Nekaj se premika. Juventina in Sovodnje že dobro sodelujeta na mladinski ravni. V prihodnjih sezonah bomo skušali sodelovanje še okrepiti. Lepo bi bilo, da bi imeli skupno športno šolo (Mladost, Ju-ventina in Sovodnje). Tako bi bili konkurenčni tudi na deželni ravni.« Na isti valovni dolžini je tudi podpredsednica Sovodenj Ljubica Butkovič. »Želimo si predvsem več sodelovanja med društvi in skupno načrtovanje. V kratkem se bomo sestale in se odločile, kaj in kako naprej. Načrtov je veliko. Treba jih bo spraviti na papir oziroma jih nato udejaniti. Punce se bomo potrudile,« je obljubila Bu-tkovičeva. (jng) Posnetek z mladinskega derbija v Štandrežu med Juventino in Sovodnjami. Obe društvi letos sodelujeta na mladinski ravni s skupnima ekipama naraščajnikov (nastopajo z imenom Juventina) in mladincev (Sovodnje) bumbaca nogomet Turnirja ZSŠDI letos na Goriškem Tradicionalna malonogo-metna turnirja ZSŠDI za male prijatelje (starostna kategorija U8) in cicibane (U10) se letos selita na Goriško. Združenje slovenskih športnih društev v Italiji bo turnir za otroke do 8. leta starosti organiziralo v občinski telovadnici v Sovodnjah s soboto, 13. februarja. Turnir U10 pa bo v soboto, 20. februarja, vedno v telovadnici v Sovodnjah. Udeležbo so napovedovale vse mladinske ekipe naših društev. nogomet Juventina in Primorec že jutri doma V Sovodnjah so se zbrale vse ekipe ŠZ Soča Januar ni ravno čas predstavitve ekip, saj so prvenstva že v polnem teku. Vseeno pa je bilo druženje v občinski telovadnici v Sovodnjah prijetno: zbrale so se vse ekipe, ki letos nastopajo pod okriljem športnega združenja Soča. Predsednik društva Igor Tomšič je mlade odbojkarje pozval, naj še naprej navdušeno trenirajo in igrajo. Pohvalil je tudi delo trenerskega kadra. Že nekaj let se v sovodenjski telovadnici zbirajo odbojkarji in odbojkarice iz različnih koncev Goriške, saj Soča sodeluje s ŠZ Olympia, OK Val, ŠD Mavrica in ŠZ Naš prapor pri skupnem odbojkarskem projektu na moškem in ženskem področju. Pod vodstvom trenerja Roka Černeta se dvakrat tedensko zbira tudi skupina minivolleya. Pao-la Uršič, ob pomoči Grete Zavadlav in Štefana Coti-ča, vadi skupino 25 dečkov in deklic, ki tekmujejo v prvenstvu under 12 in under 13. Pod taktirko Rada Lavrenčiča in pomočnikov Serene Pellegrin in Marka Černica pa meri svoje moči skupina osemnajstih punc v prvenstvu under 16 in under 18. Društvene barve zastopa še moška ekipa, ki igra v D ligi in jo vodi Mauro Kuštrin. Predsednik Tomsič, ki ni pozabil na številne pokrovitelje, se je zahvalil tudi šoferju Branku, ki že vrsto let skrbi za prevoz otrok. Pomemben doprinos pa nudijo tudi odborniki, ki v vlogi zapisnikarjev, sodnikov ali spremljevalcev pripomorejo k razvoju in rasti domačih odbojkarjev in odbojkaric. Dragosavljevič (Juventina) fotodamj@n Štandreška Juventina in trebenski Primorec bosta v okviru promocijske lige nastopila že jutri. Višje postavljena Juventina bo po tržaškem gostovanju proti Costalungi, kjer je igrala neodločeno 1:1, doma gostila Gonars. Nov nasprotnik belo-rdečih se nahaja na sredini lestvice, novo leto pa ni začel najboljše: izenačil je s Sant'Andreo in izgubil doma z ekipo Ronchi. Juventina si želi nadaljevati pozitivno serijo, ki traja že od 13. decembra, ko so se Se-pulcrijevi nogometaši pomerili s Si-stiano in iztržili točko. Sesljansko moštvo bo jutri gost Primorca, ki prejšnjo nedeljo ni uspel uresničiti pravega presenečenja. Obračun z vodilnim San Luigijem se je zaključil pri 1:2. Jutrišnja naloga Primorca ni nič lažja, saj Sistiana preživlja zelo spodbuden trenutek in lovi čim prejšnji matematični obstanek v ligi, morebiti tudi mesto v play-offu. V Sesljanu pod vodstvom Miche-leja Campa nastopajo tudi nogometaši velikega »kalibra« kot so Alen Carli in Dimitri Batti, nekdanji vezist Krasa Capalbo in lanski branilec Vesne Erik Rebula. V zadnjem krogu je Sisitiana odpravila z 1:0 Zaule in prispevala k odstopu trenerja žaveljske ekipe Koprčana Valterja Matkovica. (mar) NAMIZNI TENIS 2. mesto C. Micolaucich in zmaga Malorgia Tudi tokrat se je zgoniško društvo na tretjem deželnem kvalifikacijskem turnirju v Červinjanu prijavilo z lepim številom svojih varovancev, čeprav ni bilo zastopano v vseh kategorijah. Pri najmlajših se je izkazal Saša Paulina z osvojeno srebrno kolajno, Erik Giacomini pa je bil četrti. Oba sta se preizkusila tudi v starejši kategoriji dečkov, kjer pa je konkurenca hujša. Paulina je bil 9., Gia-comini pa 13. Najboljše se je uvrstil Luca Ceppa na 4.mestu, takoj za njim pa Matteo Parenzan. Med osmerico beremo tudi imeni Romea Nave in Erika Farinellija. Daniele Destradi pa je bil 12. Pri deklicah in kadetinjah sta Kras zastopali Nikita Koren in Jennifer Hrovatin, ki sta se domov vrnili z medaljami. Nikita se je obakrat okitila s srebrno, Jennifer pa z eno bronasto iz kategorije kadetinj. Pri številčni moški konkurenci Over 2000 zasledimo zelo dobro 12. mesto mladega Ceppe, za njim pa še Etto-reja Malorgia. Slednji je v kategoriji Open, namenjeno namiznoteniškim igralcem s posebnimi potrebami, osvojil najvišjo stopničko. Razveseljivo je tudi 3. mesto Roberta Trampusa, 6. pa je bil Alen Corbatti. V ženski kategoriji Top se Katarini Milič, Moni-ki Mosetti in Isabelli Torrenti ni uspelo uvrstiti v glavni del turnirja, Claudia Micolaucich pa je z osvojenim 2. mestom potrdila, da spada v sam vrh deželnega namiznega tenisa. (R) ODBOJKA - Under 15 Val na kakovostnem turnirju v Venetu Mladinska ekipa under 15 odbojkarjev Vala je pred kratkim nastopila na turnirju »Memorial Sandro Boscaro«, ki ga je razpisala odbojkarska zveza iz Padove. Turnir je na organizacijsko visokem nivoju, z dobrim sistemom tekmovanj in solidnimi ekipami. Valovci, ki v deželnih prvenstvih U14 in U15 vodijo na lestvici, so se tako lahko primerjali z drugimi vrstniki. Rezultati odigranih tekem so sami po sebi nepomembni, lahko pa ekipi in trenerju dajo odgovor na marsikatero vprašanje. Ekipa ni bila v tako podrejenem položaju, kot ga izraža rezultat, je pa v najbolj odločilnih trenutkih delala napake, ki jih sicer ne dela. Igralci tehnično niso zaostajali za ostalimi ekipami, saj so se z njimi lahko primerjali, taktično pa niso dokazali enakovrednega znanja. V finalu sta igrali Avolley in Diatec Trentino. Tekma se je zaključila z rezultatom 2:1 za Avolley. NASTOPI VALA: Val - Avolley 0:2 (8:25, 8:25); Diavoli Rosa -Val 2:1 (25: 10, 25:11); Kioene Pa-dova - Val 2:0 (22:25, 25:19, 15:10); Val - VGModena Volley 2:0 (25:27, 21:25); Val - Sabini Castelferretti 0:2 (15:25, 17:25). ORIENTACIJSKI TEK Gajevci v Benetkah Konec tedna so orientacijski tekači Gaje tekmovali v Benetkah. Gropajsko-padriška tekaška odprava je štela sedemnajst tekmovalcev. Na beli progi, ki je bila namenjena mlajšim, je Sebastjan Pečar zasedel 4. mesto, David Križmančič pa je bil 6. Za soliden rezultat je poskrbela tudi Nastja Ferluga, ki se je v težji kategoriji uvrstila na polovico lestvice. Med bolj izkušenimi tekmovalci sta se dobro odrezala Fulvio Pacor, ki je bil na koncu drugi, in Leonardo Bonfiglio-li, ki se je uvrstil na 12. mesto. Gajevci bodo na prihodnji tekmi nastopili v Ajdovščini v državnem prvenstvu v sprintu. Petek, 22. januarja 2016 Št. 3 (5) Šepetajo: Barbara, Daniel, Denis, Katerina, Martina, Mateja, Mateja, Nika, Tjaša in Vesna. sum@primorski.eu Uh, lektor: ta (ne)hvaležen poklic Lektor oziroma lektorica je posebna človeška vrsta, ki s prostim očesom takoj opazi, česar drugi ne vidijo in česar pravzaprav najraje ne bi želeli videti. Pravijo, da v nekem tekstu že na prvi pogled, od daleč opazi napako. Poseduje torej neke vrste nadnaravno moč, tako izostren in obdelan vid kot malokdo. To lastnost mnogi marsikdaj ocenjujejo kot pikolovstvo ali kot pretirano natančnost. Priznajmo si, soočanje z lastnimi napakami ni posebno prijetno za nobenega. Avtorji besedil (med katere spadamo tudi šumovci) smo večkrat glede svojih izdelkov precej občutljivi in torej je treba pri razlaganju napak imeti veliko mero potrpljenja. Če se bo kdo preveč strogo in nekonstruktivno lotil tistega, kar smo napisali, se bomo zaprli vase in ne bomo izboljšali svojega pisanja. Na začetku januarja smo na jezikovni delavnici, katere smo se udeležili z novinarji Primorskega dnevnika na pobudo Slovika, odkrili, da jezikovne delavnice niso samo koristne, temveč so lahko celo pri jetne. Dobro bi bilo, če bi imeli tisti, ki se redno ukvarjajo s sestavljanjem besedil, večkrat možnost udeležbe podobnih delavnic posvečene zagatam jezika. V pričakovanju, smo se pogovorili s predavateljicama, in sicer s predsednico Lektorskega društva Slovenije Kristino M. Pučnik in tajnico društva Andrejo Kale. Katera beseda oziroma stavek, ki ga uporabljamo Slovenci v Italiji, se vam zdi še posebno smešen, čuden, nerazumljiv, skratka edinstven? Kristina M. Pučnik: »Najbolj simpatični se mi zdijo direktni prenosi iz italijanščine v slovenščino, npr. bankomat je v Sloveniji samo tisti veliki av- , ' -jJ J. ' ■, tomat, na katerem dvignemo gotovino, v "i Italiji pa bankomate nosite tudi v žepih, saj so za vas to še bančne kartice. Ko smo že pri bankomatih - kar ustraši se Slovenec, ki ne pozna stvarnosti Slovencev v Italiji, ko se mu po dvigu gotovine na bankomatu izpiše Poslovanje je zaključeno namesto Storitev je opravljena (saj zaključeno poslovanje pomeni, da je banka zaprla račun in prenehala poslovati z lastnikom računa). Andreja Kalc: Izpostavila bi znanstveno policijo za forenzike, a moram nemudoma dodati, da me je pragmatični argument vašega glavnega urednika povsem razorožil - zaradi italijanskega poimenovanja »polizia scientifi-ca« bi pomen zaobšel bralca Primorskega dnevnika. Vprašanje je, ali bi se pri takih izrazih sčasoma vendarle lahko bolj približali vseslovenski rabi termina. Druga posebnost pa je raba besede poseg za predavanje, govor ali nastop na prireditvi ali konferenci, kjer je problem predvsem ta, da bi nekdo z Jesenic ali iz Metlike Kristina M. Pučnik sploh ne razumel smisla sporočila. Katere so po vašem mnenju močne točke izražanja Slovencev v Italiji? Kristina: Zagotovo pri Slovencih v Italiji občudujem močno potrebo ali voljo po izražanju v slovenščini in željo po obvladovanju slovenskega knjižnega jezika v javnih besedilih. V jezikovnem prostoru matične Slovenije je zavedanje narodno združevalne vloge slovenskega knjižnega jezika pogosto osamljeno s peščico kulturnikov ali posameznikov, prav zato označenih s tradicionalisti in puristi. Pri nas so zelo glasne težnje po vsesplošni standardizaciji nekakšnega naravnega jezika, tako da bi bile (so) meje med javnim in zasebnim govorom vse manj jasne. Andreja: Najprej je to prav gotovo živost izraza, ki ga zaznavam v izvrstnem občutku za komično in pomenljivo ob preklapljanju med različnimi jeziki (med narečji in splošno spo-razumevalnimi ali knjižnimi različicami), v slikovitosti podob in posledično argumentov, v izredni razgibanosti in svežini skladnje in zanimivem ohranjanju nekaterih starejših izrazov. Vse opisano bi namreč lahko hitro postalo tudi jezikovna past, a ob konkretnih govorcih in piscih zlahka vidimo, kako se da lokalno in sociolingvistično posebnost ustvarjalno preseči in hkrati izvirno pretvoriti v kozmopolitski izraz samozavedanja in globljega razumevanja. Kako lahko premagamo strah pred lektorjem? Kristina: Vprašanje me spomni na odziv večine ljudi, kadar se predstavim kot profesorica slovenščine po izobrazbi in lektorica po poklicu - vsi se primejo za usta, kot da bi rekla, da sem zobozdravnica. Vsak strah ima nek izvor. In če poznamo izvor, strah lahko premagamo. Če je izvor značajsko zahtevnejši lektor, potem poiščemo drugega lektorja. Zdi pa se mi, da gre pri tem strahu bolj za tradicionalni slovenski strah pred napakami. Če se bojimo lastnih napak (v jeziku ali kje drugje), potem opravimo z njimi - spoprimemo se z njimi, jih po najboljših močeh odpravljamo, sprejemamo ali delamo pa jih kot priložnost za izboljšanje. Res je, da taka naravnanost zahteva pogum. Andreja: Lektor ali jezikovno podkovan urednik nikakor ni nekdo (vsaj večinoma ne in ne več), ki bi te učiteljsko neprizanesljivo opozarjal, da a priori slabo pišeš in iz šole ne poznaš osnovnih zakonitosti . ■ knjižnega jezika, pač pa tisti, ki ti odpira poti za bolj poglobljeno ra- zumevanje svojega pisanja, sivih peg lastnega izražanja in s tem tudi čustev. Globlji poseg v besedilo nas vselej navda z neprijetnimi občutki, toda sčasoma in napisanimi kilometri se privadimo, začnemo se zavedati, da v svojem besedilu ne vidimo vsega in nas pogled nekoga drugega veliko nauči in zori na nepričakovane načine. Katere so glavne težave lektorskega poklica? Kristina: Razpršenost lektorjev ter neurejenost poklica lektor in dejavnosti lektoriranje. To izhaja iz neopredeljenosti tega poklica (glede potrebne izobrazbe, vrste zaposlitve, sistema usposabljanja in izpopolnjevanja, lektoriranja in jezikovnega svetova nja). Kadar je izražena pobu da, da bi se uredilo vsaj kaj, se mi zdi, da se izgubimo med želenimi opredelitvami in pravili ter izjemami. Izjeme pa ne morejo postati pravilo, ampak ga kvečjemu potrjujejo. Andreja: Odvisno od oblike zaposlitve lektorja je vsak soočen z dodatnimi nevšečnostmi - samozaposleni lektorji z iskanjem in ohranjanjem naročnikov, nelojalno konkurenco in plačniško nedisciplino, zaposlene v lektorskih službah pa nenehno pritiskajo roki, zahteve po hitrosti in zahtevni urniki dela. Prav sem pa so gotovo skupni splošna pre-karizacija zaposlitve, neurejenost poklica in dolgotrajno zelo osredotočeno sedeče delo z računalnikom. Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna »Če v Sloveniji rečeš sluga bodo mislili, I «I »V« I I V v V I • I v v da prihajaš iz kakšne grašerne Josipa Jurčiča.« Matejka Grgič na jezikovni delavnici Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna PREDSEDNIŠKI PREBLISKI Šum je na predstavitvi knjige Milan Kučan, Prvi predsednik zbral lepo število prebliskov: »Pavšič nam je obljubil, da tu knjige ne bodo sežigali, pa tudi Štefke ni, tako da ni problema.« (Božo Repe) »Kaj si misli mlad človek rojen leta 1990, potem ko se vse politične debate končajo pri partizanih in domobrancih?« (Dušan Udovič) Kako si politično preživel v sedemdesetih letih? »Bil sem mlad pa nor!« (Milan Kučan) »Knjigo sem napisal, ker sem hotel tekmovati s Pirjevčevo knjigo o Titu, zato je tako dolga.« (Božo Repe) Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se Potrebujemo nove spomenike? V Trebčah smo bili pred tednoma dni priča postavitvi še enega od (neštetih!) vaških spomenikov. Namen novega spomenika je počastiti žrtve prve svetovne vojne, od katere je danes mimo sto let ... Namen šumovega razmišljanja ni direktna kritika do mladih Trebencev, ki so, morda s podporo starejših vaščanov, dali pobudo in uspešno postavili spomenik sredi vasi. Šum pri tem odpira debato, ki se je pojavila med klepetom na enem od sestankov v naši sobici v Ul. Montecchi, pa tudi v razpravi z drugimi sovrstniki in prijatelji. Ali nimamo vendar dovolj spomenikov, ki že hrabro in ponosno stojijo v spomin na žrtve iz prve svetovne vojne, iz druge svetovne vojne, v čast posameznikom, padlim v NOB, padlim partizanom, bazoviškim junakom . še bi lahko naštevali. V vsaki vasi so ob teh spomenikih svečanosti, oziroma proslave, kakor jim sami rečemo, katerim lahko prištejemo še pomembnejše svečanosti, kakor je Bazovica, Iger se enkrat na leto zberemo nekako vsi pripadniki slovenske skupnosti, ki smo ob vaških proslavah med letom razpršeni po najrazličnejših spomenikih. In ko potem bereš novico, da v Trebčah stoji nov spomenik, imaš dve možnosti: ali te kap, ali pa navdušeno sprejmeš še en spomenik, ob katerem bodo imeli Trebenci priložnost, da ob okrogli obletnici postavitve, priredijo svečano slovesnost. Mimogrede, smo se kdaj vprašali, čemu slovesnosti ob obletnicah postavitve spomenikov? V čast tistim, ki so ga zgradili? Kar je direktno tragično (morda seveda le po šumovem pristranskem in skrajnem mnenju), je to, da so nov spomenik postavili mladi, stari 25 let, rojeni v devetdesetih letih. Prijatelj je v klepetu omenil: »Zgleda, da je lažje postaviti nov spomenik, kakor prirediti fešto za mlade.« Morda je to res. Cesar pa ne moremo razumeti, je dejstvo, da si danes še kdo želi graditi spomenike, da čuti po tem potrebo in mu je v veselje. Da ne bomo preveč kritični samo do Mladinskega tre-benskega krožka . tudi nov spomenik na Kongresnem trgu lahko vržemo v isti koš. Komu na čast spomenik »vsem žrtvam vseh vojn«? Bo kdo zaradi tega spomenika bolj solidaren, bo kdo vsakič, ko bo šel mimo, pomislil na žrtve vseh vojn? Bo kdo bolj zaveden Slovenec, bolj skromen in pošten? Spomenikov je vendar dovolj, svečanosti ob njih prav tako. Ne bomo bolj zavedni, če bomo postavili še en spomenik. Raje glejmo naprej in gra- dimo svojo prihodnost v duhu solidarnosti in sožitja. S konkretnimi dejanji, s pomočjo in človečnostjo do bližnjega. Tudi tako bomo dokazali, kdo smo. V Bazovico pa bomo itak vedno zahajali, vsaj tisti, ki jo čutimo. / RADIO IN TV SPORED Petek, 22. januarja 2O16 23 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 TDD predstavlja, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Cosi lontani cosi vicini 23.30 TV7 RAI2 6.0014.00 Detto fatto 7.10 Nad.: Il tocco di un angelo 7.55 Serija: Un ciclone in convento 9.25 13.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 0.00 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: Hawaii Five-0 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 Zio Gianni 21.10 LOL 21.15 Serija: L'ispet-tore Coliandro 23.15 Serija: The Blacklist RAI3 6.30 Rassegna stampa 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Regione 8.00 Agorà 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.15 Nad.: La casa nella pra-teria 16.00 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.10 Film: The Tourist (akc., '10, i. J. Depp, A. Jolie) 23.00 Dok. serija: Chiedi a papà RAI4 RAIS 14.20 Le Alpi viste dal cielo 15.151 segreti del sottosuolo 16.20 Strinarte 17.10 Nel-lo studio di Mondrian 18.05 Novice 18.10 20.40 Passepartout 18.40 Una città, tre im-peri 19.40 Memo - L'agenda culturale 20.30 Rai Player 21.15 Dok. film: Noi poeti 22.45 Ubiq - Collettività 23.15 Terza pagina RAI MOVIE 12.55 Film: Generazione 1000 euro (kom., It., '09) 14.45 Film: L'Albatross - Oltre la tempesta (pust., '96) 16.50 Rai Player 16.55 Novice 17.05 Film: Il treno (voj., '64, i. B. Lancaster) 19.25 Film: Sapore di mare 2 -Un anno dopo (kom., It., '83) Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Quarto Grado _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 17.10 Pomeriggio Cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 21.10 Nad.: Tutti insieme all'improvviso 23.30 Su-percinema _ITALIA1_ 6.45 Risanke in otoške oddaje 8.25 Nad.: Una mamma per amica 10.25 Serija: Ever-wood 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Športna rubrika 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Serija: The Big Bang Theory 15.25 Nan.: 2 Broke Girls 15.50 Nan.: E alla fine arriva mamma! 16.40 Nan.: La vita secondo Jim 17.35 Nan.: Mike & Molly 18.10 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Serija: The Flash 22.00 Serija: Arrow 23.05 Serija: Gotham _IRS_ 13.25 Film: L'onorevole con l'amante sotto il letto (kom., It., '81) 15.10 Film: Stanno tutti bene (dram., '90) 17.30 Film: Scuola di la-dri - Parte seconda (kom., It., '87, i. M. Bol-di) 19.20 Serija: Renegade 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 13.00 Heroes 14.35 Fairy Tail 15.25 Streg-he 17.45 Novice 17.50 Rookie Blue 19.20 Rai Player 19.25 Web Series Collection 19.35 Supernatural 20.20 Once Upon a Time 22.00 Doctor Who 22.50 Black Sails 23.55 Trono di spade 21.15 Film: L'ipnotista (triler, '12) 23.15 Film: No - I giorni dell'arcobaleno (zgod., '12) RAI PREMIUM 11.25 Nad.: Un posto al sole 12.2519.30 Rai Player 12.35 Nad.: Il maresciallo Rocca 13.20 Nad.: Le ragazze di piazza di Spagna 13.55 Nad.: La ladra 14.50 Anica - Ap-puntamento al cinema 14.55 Nad.: Cuori rubati 15.55 Serija: Un medico in famiglia 17.45 0.55 Novice 17.50 Serija: Cedar Cove 18.40 Nad.: Pasión prohibida 19.40 Nad.: Terra Nostra 20.25 Nad.: Una grande fa-miglia 21.20 Nad.: Per amore del mio popolo 23.05 Nad.: Non uccidere _RETE4_ 6.20 Media Shopping 6.50 Nad.: Quincy 9.10 Nad.: Bandolera 9.40 Serija: Carabi-nieri 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportel-lo di Forum 15.30 Ieri e oggi in Tv 15.55 Film: La venticinquesima ora (dram.) 19.30 CIELO 12.15 13.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 MasterChef Australia 15.4518.15 Fratelli in affari 16.45 Vendite impossibili 17.15 Tiny House - Piccole case per vive-re in grande 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.10 Film: Pioggia infernale (akc., '98, i. M. Freeman) DMAX 12.30 Property Wars 13.20 Recupero cre-diti 14.10 20.20 Banco dei pugni 15.05 Nudi e crudi 15.55 Matto da pescare 16.50 Airport Security 17.45 Affari a quattro ruote 18.35 Due macchine da soldi 19.30 Te l'avevo detto 21.10 Oro degli abissi 23.00 Prigionieri di viaggio SLOVENIJA1 5.45 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.20 Kviz: Vem! 12.00 Ugriznimo znanost 12.35 Nad.: Kako sem videl svet izpod mize 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Tarča 14.15 Globus 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 18.10 Otroški program: OP! 16.30 Duhovni utrip 17.30 Alpe-Donava-Jadran 17.55 Novice 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Mi pa ga Žlindramo 21.25 Na naši zemlji 22.00 Odmevi 21.00 Film: The Island (pust., '05, r. M. Bay, i. S. Johansson, E. McGregor) 23.35 Film: Entrapment (akc., '99, i. S. Connery) _LA7_ 7.30 13.30, 20.00, 0.40 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.30 Serija: Il commissario Cordier 18.20 Serija: L'ispettore Barnaby 20.35 Otto e mezzo 21.10 Il meglio del Paese delle me-raviglie 22.40 Bersaglio mobile _LA7D_ 6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.00 11.50, 19.00 Cuochi e fiamme 9.00 15.20 I menu di Benedetta 12.55 0.45 Serija: In Treatment 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 17.05 The Dr. Oz Show 18.55 Dnevnik 21.10 Nad.: Sex and the City 23.30 La mala educaxxxion TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 10.30 21.00 Ring 13.00 Aktualno: Musa Tv 13.15 17.55, 20.20 Oggi e 13.2017.45, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 19.00, 23.30, 23.55 Trieste in diretta 20.00 Apriti cielo 20.05 Happy Hour _LAEFFE_ 11.00 14.00, 20.00 Il cuoco vagabondo 13.05 Bourdain: Cucine segrete 15.00 Chef Sara in Asia 15.55 19.00 David Rocco: Dolce vita 17.00 Jamie: Ricette a 5 euro 21.05 Le invasioni barbariche 23.05 Serija: Annika - Crime Reporter 23.05 Film: Neusmiljeno poletje (dram., It., '59) SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 18.55 Risanke in otroške odd. 8.00 Zgodbe iz školjke 8.50 23.40 Točka 9.35 Odd.: Bleščica 10.35 O živalih in ljudeh 11.00 Sledi 11.40 Alpsko smučanje: SP (m), alpska kombinacija, su-perveleslalom 12.45 Dobro jutro 14.25 Biatlon: SP (m), sprint 16.05 Na vrtu 16.40 Alpsko smučanje: SP (m), alpska kombinacija, slalom 18.00 Dok.: V Ecovem svetu 19.40 Infodrom 20.00 Film: Oljka (pust.) 21.45 Nad.: Popravljena krivica 22.35 Polnočni klub _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 City Folk 14.55 Vesolje je... 15.25 Sredozemlje 16.00 Alpsko smučanje: SP (m) 17.40 Glasba zdaj 18.00 Festival FENS 2015 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Aktualnost 20.00 Dok. odd.: K2 20.30 Najlepše besede 21.00 Gledališka predstava: La sponta 22.15 Arhivski posnetki 23.00 Nad.: Trn v srcu _POP TV_ 7.00 Risanke 8.30 9.40, 11.00, 12.30 Tv prodaja 8.45 15.45 Nad.: Italijanska nevesta 10.10 17.05 Nad.: Odpuščanje ljubezni 11.15 Velika angleška pekarija 12.45 Dr. Oz 13.45 Serija: Zdravnica malega mesta 14.45 Nad.: Plamen v očeh 16.4518.55, 22.10 Novice 17.55 Nad.: Usodno vino 20.00 Film: Lepotica pod krinko 2 (kom., '05, i. S. Bullock) 22.45 Eurojackpot 22.50 Film: Sanjska peterica (dram.) _KANAL A_ 7.0018.00, 19.50 Svet 7.5512.50 Serija: Odbita rodbina 8.20 13.45 Nan.: Mrhi za šan-kom 8.45 Risanke 9.30 Top Gear ZDA 10.25 11.40, 13.15 Tv prodaja 10.40 18.55 Serija: Komisar Rex 11.55 17.05 Serija: Ni-kita 14.15 Film: Talisman (dram.) 16.10 20.00 Serija: Kar bo, pa bo 21.00 Film: 007 - Zlato oko (akc., '95, i. P. Brosnan) 23.30 Film: Dnevna straža (akc., Ru., '06) PLANETTV 13.00 Tv prodaja 13.30 Nan.: Prijatelji 14.05 Nan.: Talenti v belem 15.05 Ellen 16.00 Zdravnik svetuje 17.10 Nad.: Esperanza 18.10 Film: Najboljši moški (rom.) 20.00 23.00 Danes 20.40 Vreme in šport 21.00 Film: Avtomobili (anim., '06) 23.20 Petek, 22. januarja Rai 3, ob 21.10 VREDNO OGLEDA The tourist ZDA, Francija 2010 Režija: Florian Henckel von Don-nersmarck Igrajo: Johnny Depp, Angelina Jolie in Thimoty Dalton Zgodba pripoveduje o Elise, ki si na begu pred oblastmi za naključno žrtev izbere nič hudega slutečega učitelja Franka. V Benetkah ga Elise očara in s tem zasledovalce prepriča, da je Frank njen bivši ljubimec, zelo iskan finančnik, ki je poneveril več milijard dolarjev. Ko se v zgodbo vmešajo hladnokrvni kriminalci, se presenečeni Frank znajde v smrtonosni nevarnosti, toda v zgodbi premetenih prevar nič ni tako, kot se lahko zdi na prvi pogled. Režiser filma je Florian Henckel von Donnersmarck, nemški režiser, ki je z Življenjem drugih očaral ljubitelje sedme umetnosti, a tudi ameriško žirijo, ki mu je podelila oskarja za najboljši tujejezični film in hkrati zavidljivo ponudbo za snemanje bogate ameriške produkcije. A kot se večkrat dogaja, kljub bajni investiciji, prisotnosti dveh neverjetnih zvezdnikov, Johnnyja Deppa in Angeline Jolie, pa film ni uspel kot bi moral. Film: Vladavina ognja (zf, '02, i. M. McCo-naughey, C. Bale) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.10 Prva izmena: Kulturne diagonale - Literarni pogovori; 11.00 Studio D; 11.15 Vzgajati k različnosti - Pogovori in razmišljanja ob robu čez-mejnega projekta EDUKA; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10, 14.35, 17.10 Music box; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika, sledi Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Bruno Volpi Lisjak: Vojn po morju - 10. nad., sledi Music box; 18.00 Kulturni dogodki, sledi Music box; 19.20 Napoved-nik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Jutranja zagonetka; 8.00, 17.30 Vreme; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00, 11.00 Dopoldan in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Botrstvo; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Blabla; 19.00 Dnevnik in kronika; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Ari Zona; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Ap-puntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.00 Pairapappa; 13.35 Ora musica; 14.00, 14.35, 19.00, 23.00 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Il suono nell'immagine; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Pu-glia; 0.00 Nottetempo. DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A V Studiu D po 11.00 se bomo še zadnjič pobliže zaustavili pri čezmejnem projektu Eduka, v sklopu katerega so raziskovalci in šolniki skupaj izdelali bogato multimedijsko gradivo, tako priročnike kot videozapise, ki so danes dostopni tudi na spletni strani projekta Eduka. Med sodelavci, ki so se preizkusili pri snemanju videoclipa je tudi Vid Tratnik, predsednik Kulturno izobraževalnega društva PINA iz Kopra. Mladi val od 15.00 dalje ponuja pogovor z energetskim svetovalcem Bojanom Žnidaršičem, z Rozalijo Marjanov pa bo tekla beseda o sobotni celodnevni osnovni delavnici šamanizma v Solkanu. Kulturni dogodki ob 18.00 obsegajo prispevke Maje Smotlak o knjigi Jasne Tuta Moj svet sredi oceana, Primoža Sturmana o dvojezični italijansko-slovenski izdaji poezije Josipa Ostija Nella terra di nessuno - Na nikogaršnji zemlji, Mirjam Drev o slovesni podelitvi literarne nagrade Mira in Štefana Turka o razstavi Sijaji renesanse v Benetkah v beneškem muzeju Correr. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Nedelja, 24. januarja 2016 VREME, ZANIMIVOSTI vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad srednjo Evropo in Alpami je območje visokega zračnega tlaka, nad vzhodno Evropo in Baltikom pa je plitvo ciklonsko območje. S severozahodnim vetrom doteka nad naše kraje v višinah hladen in suh zrak. / Povsod nad deželnem ozemlju bo prevladovalo pretežno jasno vreme; le zjutraj bo občasno nekaj več oblačnosti. Ponoči in zjutraj bo v hribovitem svetu in po nižinah zmrzovalo. V priobalnem območju bo dopoldne pihala zmerna burja. Danes bo pretežno jasno, le v severni Sloveniji bo zjutraj nekaj oblačnosti. Najnižje jutranje temperature bodo od -12 do -6, ponekod na Notranjskem okoli -15, na Primorskem od -3 do 0, najvišje dnevne od -1 do 3, na Primorskem okoli 8 stopinj C. Dopoldne bo prevladovala spremenljiva oblačnost, popoldne se bo razjasnilo. Nad 1500 m bo pihal zmeren severozahodni veter. Ponoči bo v hribovitem svetu in po nižinah zmrzovalo. Jutri bo sprva pretežno oblačno, na severovzhodu bo prehodno možno rahlo sneženje. Popoldne se bo zjasnilo. TOLMEC O-7/3 TRBIŽ O -8/2 CELOVEC ° -11/0 KRANJSKA G. O-16/1 O TRŽIČ S. GRADEC O -9/1 TOLMEČ O-6/2 TRBIŽ O -7/1 CELOVEC °-6/2 KRANJSKA G. O-12/5 O TRŽIČ S. GRADEC O -9/3 -àfr/ffir ) obilno 1910 - Nenavadno obilno sneženje v zahodnem delu Slovenije, ki se je začelo prejšnji dan,je ponehalo. Po nižinah je bilo zjutraj dan prej še kopno, naslednje jutro pa so v Žireh namerili 92 cm in v Sodražici pri Ribnici 76 cm. Danes: ob 1.31 najnižje -11 cm, ob 7.33 naj- _ višje 42 cm, ob 14.25 najnižje -57 I g Morje je rahlo o cm, ob 20.51 najvišje 28 cm. 5 razgibano, tem- 2 Jutri: ob 2.54 najnižje -17 cm, ob 8.52 naj- peratura morja višje 47 cm, ob 15.32 najnižje -65 10,3 stopinje C. cm, ob 21.57 najvišje 37 cm. Kanin - Na Žlebeh . . . .75 Piancavallo......"......20 Vogel..................33 Forni di Sopra.........30 Kranjska Gora.........30 Zoncolan..............30 Krvavec...............40 Trbiž...................40 Cerkno................../ Osojščica..............45 Rogla..................40 Mokrine...............60 Dan Davida Bowieja NEW YORK - V New Yorku so 20. januar razglasili za Dan Davida Bowieja. S tem želijo počastiti glasbeno legendo in dolgoletnega prebivalca mesta, kjer so konec lanskega leta na oder enega od gledališč postavili njegovo zadnje delo, muzikal Lazarus. Poklanjajo se mu kot »globalni ikoni, ki je New York izbrala za svoj dom«. Razglas župana Billa de Blasia so prebrali, ko je zadnjič padla zavesa na odru gledališča New York Theatre Workshop, kjer je bila premiera Lazarusa 7. decembra lani. Kot je dejal Luis Castro iz županovega urada, je bil Bowie med najvplivnejšimi in najbolj nadarjenimi umetniki našega časa. Njegova glasba, umetnost in izjemna ustvarjalna vizija so zaznamovale življenja generacij njegovih oboževalcev. Brez Evite in spornih otokov melbourne - Nezgode gledalcev na odprtem prvenstvu Avstralije Igranje tenisa je lahko tvegano, gledanje pa celo še bolj nevarno MELBOURNE - Igranje tenisa prinaša tveganja, kar se zavedajo vsi. Toda gledanje tenisa na letošnjem prvem turnirju za grand slam, odprtem prvenstvu Avstralije, je postalo še bolj nevarno, saj so morale zdravniške službe takšne in drugačne opazovalce že kar nekajkrat oskrbeti. V četrtek Srbkinja Ana Ivanovic kar ni mogla pozabiti starejše gledalke, ki je padla po stopnicah Rod Laver Arene. Padec je bil tako hud, da so morali tekmo prekiniti kar za 30 minut. »Tresla sem se že samo zaradi zvoka gospe, ki je padla. Res je bilo glasno. Jasno sem vse slišala,« je razložila nekdanja številka 1 ženskega tenisa. Prava drama se je odvila tudi med obračunom domačina Bernarda Tomica in Uzbe-kistanca Denisa Istomina. Gledalka je zaradi alergične reakcije začela klicati na pomoč. Možak iz zgornjega dela tribune Hisense Arene je podal protialergijsko injekcijo, ki je začela pot proti nesrečnici, hitro pa so na pomoč priskočili tudi reševalci. »Potencialno nekdo umira, mi, igralci, nismo prepričani, kaj se dogaja. V določenem trenutku sem gledal naravnost v gospo. Ni bilo lepo. Počutil sem se zelo, zelo žalostnega. Upam, da je z njo vse OK,« je dejal Tomic. Aplavz s tribun si je prislužil Francoz Jo-Wilfried Tsonga, ki je z igrišča pospremil objokano dekle - pobiralko žogic -, ki jo je v obraz zadela teniška žogica. Tsonga jo je prijel pod roko, ji vzel žogice in jo popeljal z igrišča. »Videl sem, da je v težavah. Normalno je, da sem ji pomagal z igrišča. Upam, da je v redu. Če sem iskren, nisem storil nič posebnega,« so bile besede Francoza. Enako je storila tudi Španka Carla Suarez. Ta je z igrišča pospremila fanta, ki je zaradi visokih temperatur omedlel. Sicer pa imajo teniški igralci do zdaj malo zdravstvenih težav, zaradi katerih bi med dvoboji poklicali zdravniško pomoč. Pravzaprav jo je rabil le Argentinec Diego Schwartzmann, ki so ga zaradi izčrpanosti in krčev z igrišča odnesli na nosilih. Med dvobojem Srbkinje Ane Ivanovič se je huje poškodovala starejša gledalka ansa V Ljubljani se je delež ločenega zbiranja odpadkov povečal na 65% LJUBLJANA - Ljubljanska Snaga je v zadnjih 10 letih zabeležila velik porast deleža ločeno zbranih podatkov; s 15 odstotkov v letu 2005 se je ta do lani na območju Ljubljane zvišal na 65 odstotkov. Povečuje se količina ločeno zbranih bioloških odpadkov ter papirja, stekla in embalaže, kažejo podatki Snage. Povečevanje deleža ločeno zbranih odpadkov gre z roko v roki s povečevanjem števila zbiralnic in zabojnikov za posamezne vrste odpadkov. Odpadki so tista tema, s katero je Ljubljana začela leto Zelene prestolnice Evrope. Kot je v nedavnem pogovoru za STA ob tej priložnosti povedal direktor Snage Janko Kramžar, v ospredje vse bolj prihaja preprečevanje nastajanja in ponovna uporaba odpadkov. BUENOS AIRES - Argentina na svojih bankovcih v prihodnje ne bo več tiskala podobe nekdanje argentinske prve dame Evite Peron in spornih Falkandskih otokov. Nekdaj priljubljeno Evito bo na bankovcih za 100 pesov zamenjala podoba ogrožene vrste jelena. Na bankovcih za 50 pesov pa bo namesto Falklandskih otokov, glede katerih se prepirata Argentina in Velika Britanija, poslej upodobljen kondor, znamenita andska ptica. Konservativni predsednik Mauricio Macri je že začel vrsto reform, s katerimi bo spremenil politiko levo usmerjene predhodnice Christine Kirchner. Slednja je tudi dala pobudo za upodobitev Evite in otočja na denarju. Po Amerikah se širi nevaren virus zika MIAMI/BOGOTA/BRASILIA - Po državah Severne in Latinske Amerike se širi virus zika. Gre za virus, ki ga prenašajo komarji, med ljudmi pa ni prenosljiv. Je pa zelo nevaren za nosečnice, saj lahko pri zarodku povzroči okvare, katerih posledica so nenormalno majhni možgani in lobanja. V Braziliji se spopadajo z doslej najhujšim izbruhom virusa, primere beležijo tudi v ZDA. ZDA so že prejšnji teden opozorile nosečnice, naj se zaradi širjenja virusa izogibajo potovanju v 14 držav oz. ozemelj v Karibih in Latinski Ameriki. Po podatkih Panameriške zdravstvene organizacije so doslej v 20 državah zabeležili avtohtone primere tega virusa. Najbolj prizadeta država je Brazilija, ki bo letos v Riu de Janeiru gostila poletne olimpijske igre. Po podatkih tamkajšnjih oblasti so od oktobra zabeležili 3893 primerov mi-krocefalije, deformacije, ki jo pri zarodku povzroča zika. Še prejšnji teden je bilo novorojenčkov s to okvaro 3500. V drugi najbolj prizadeti državi, Kolumbiji, v letošnjem letu pričakujejo 600.000 primerov okužbe s tem virusom. Doslej se je v Kolumbiji okuženim materam rodilo 106 otrok, med katerimi jih ima 30 nevrološke spremembe. Preplah je virus, ki se pogosto kaže s simptomi, podobnimi gripi, pa tudi kožnimi izpuščaji in konjunktivitusom, povzročil tudi v ZDA. Iz Floride danes poročajo o treh registriranih primerih okužbe. Simptomi okužbe se pojavijo v treh do 12 dneh po ugrizu komarja. V 80 odstotkih primerov infekcija mine, ne da bi jo opazili, le redko pa je smrtna. Drugi primer ebole ŽENEVA - Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je sporočila, da so potrdili še drugi nov primer ebole v Sier-ri Leone, potem ko so šele pred enim tednom razglasili konec najhujše epidemije te bolezni doslej. Pri novem primeru gre za teto 22-letne študentke, ki je zaradi smrtonosnega virusa umrla 12. januarja. V sredo so se pri njej pojavili simptomi okužbe, ko so jo opazovali v karanteni. Sedaj se že zdravi. Teta je pomagala umivati truplo nečakinje v skladu s pripravami na muslimanski pogreb. Na zdravstvenem ministrstvu Sierre Leonepa sedaj pričakujejo nove primere okužbe, predvsem pri tistih, ki so pred pogrebom umivali truplo. Ebo-la je najbolj nalezljiva ravno med umiranjem okuženih in pri truplih umrlih žrtev.