gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. T e ča i XIII. Ljubljani v saboto 28. aprila 1855. List Jams ali kitajski krompir Ze v 7. letošnjem listu smo povedali svojim brav cem od neke za Europo nove korenike, ktero v Kini pridelujejo in vživajo kakor pri nas zdaj krom pir 5 kteri je pred 290 leti tudi iz ptujega, iz Ame rike, v Europo in kakih 200 let pozneje še le v naše kraje prenešen bil. Ker se je začela temu novému sadu, ki se po domaćem imenu Jams imenuje, v mnozih kmetijskih že zmerzovati začela. Iz tega se vidi, da v se vernih krajih Kitajskega je še bolj merzlo kakor pri nas. Mnogotere kemijske preiskave tega sadií so razo dele, da v 100 dělili ima 16 delov moknatega (štirke); krompir ima, če je dober, res moknatega enmalo več (20 delov), pa jams ima še eno posebno stvar v sebi, ki mu veliko tečnost dajè. Če se ta ko renika zreže v majhne platnice in posuši, se dá v moko z m leti, ki se za kruh porabiti dá. iz časnikih velika hvala peti in se res od mnozih ver- pir in jams prava brata jetnih ljudi pripoveduje, da bi utegnil jams kadaj je v Ameriki, ta pa v Azii doma. Od znotraj je jams te preiskave je tedaj ocitno, da sta si krom , le s tem razločkom, da uni IV 1UI11 IJUUl u W Ml tudi nam kakor krompir prijeten biti hočemo od J ▼ XA.UIV1 11V1 ^ IU J/ U T jL M M. à 1 1 UU U4 U« V/ vt #JUVI1 Uj J •/ bel kakor sneg in je kuhan in pečen dober. Skuha njega kaj več povedati tudi našim gospodarjem; mo- pa se na pol hit reje kakor krompir, tedaj se pri rebiti ga borno že drugo leto za poskusnjo sadili tudi njem tudi derv prihrani. V tem ga pa še posebno pre pri nas. Ce je ta kitajski sad res tako dober, kakor kosi ga hvalijo, ne bomo menda 200 let potřebovali ka kor je potřeboval krompir, kterega so mogli našim očetom z veliko silo vriniti! , da jams celo leto popolnoma dober ostane. Gosp. Montigny pripoveduje, da Kitajci, ta sad izkopovaje, vse drobnejše korenike mečejo na stran in v jamo, ktero s slamo pokrijejo in potem plast parsti Angleži so si naročili letos nekoliko tega krom- čez njo veržejo; spomladi jih vzamejo ven in položé pirja naravnost iz Ki ne, in od tega je austrijanski v pripravljene grede, kjer kmalo dolge štiblepoženejo'^ poslanec v Londonu grof Colloredo 12 krompirjev na kakor hitro te 6 pavcov dolge Dunaj poslal, ki so bili takole razdeljeni: 3 so do v ali zrastejo, kar se zgodi tednih, vzamejo korenike iz teh gred in jih bili svitli nadvojvoda Joan v Gradec, 3 je dobil višji presadé na polje, ktero izorjejo ali skopljejo v glo oskerbnik cesarskih grajšin vitez Pfusterschmied voAoiuiim v^ui^im ^mjo.ti xiuoit.otuui.vu, boke razore pa naj manj 12 pavcov visoke brazde, vodja c. k. botaniškega verta Fenzel na Dunaji, Na grivi brazd skopljejo z matiko plitve jame in v te c. k. verínarska družtva na Dunaji Sina. ? pa baron položé podolgoma koreniko s štiblami vred, kteriin le Kini Gosp. Montigni, francozki konzul v Sangaji v perje potergajo; korenike in stible zagrebejo s parstjo. 1*1111, je bil pervi, ni je, ati vivjii 111 oaui punuau 11 ČIJ U tftKUlC; l^iJIVU glUUUKU JZ.UIJfJU 111 V1SUKC U lUZiUV ta sad pri Kitajcih , ga priporočil Francozom, naj ga napravijo ; v razore pokladajo za čevelj saksebi manjše ki je Tako ravnajo ž njim na vertih. Na polji pa rav ker je vidil in sam pokusil najo takole: Njivo globoko izorjejo in visoke brazde • í • 1 ■ i1____ _ _ ___f _ _ • t i . i # V i i • m V krompir. poskusijo, ker po njegovih mislih je tako dober kakor korenike, ktere do jeseni rastejo in po funtu težke toliko, kolikor jih Poskusili so ga res saditi, in tole so zvedili: 1. Po okusu in tečnosti je enak krompirju; pro fesor Decaisne terdi celó, da ima več sladkornega v sebi. J» vi. viiu» v • ji v ivi V u v j vu vm i wui/ vj vr zrastejo, V jeseni jih skopljejo le potrebujejo za zimo ; vse druge pusté v zemlji do spomlad i. 5 in 2. Přiděla se ga veliko več kakor krompirja ni bolezni podveržen. 3. Tudi v taki pešeni in slabi zemlji se dobro ob naša, ktera ni za noben drug sad. 4. Prav lahko se dá zaploditi in pomnožiti. 5. Po več let zamore v zemlji ostati, in vendar ne gnjije, marveč še debeleji in tečniši prihaja. 6. V kletih (keldrih) ali šupah se dá hraniti, in ene mesce pozneje kakor krompir začne izrašati. Nekaj iz občnega zbora dunajské kraetijske družbe 20. dan t. m. je bil obćni zbor kmetijske družbe na Dunaji. ; Gospod predsednik knez Adolf Schwarzenberg je zboru razodel, kakoočitno so se dohodki njegovih grajšin pomnožili, kar je začel manj žita sejati, na mesto njega pa klaje pridelovati in pridno spravljati vse, iz česar se delà gnoj. Gosp. vitez Kleyle, mi To so pač dobre in lepe lastnosti. Bog daj! da nisterialni svetovavec, je temu pristavi! 5 da ker se bi se vse od kraja tudi povsod poterdile. veliko veliko prevec v našem cesarstvu Sadili so ta krompir sred mesca aprila (malega žita seje, ktero polje zlo izpiva in slabi ^V V 9 1 • I V v 1 ř 1 * • 1 • I I 1 » V V • v 1 • i • travna), ako y se ni bilo več ponoćne zmerzlíne bati, smo zdaj tako deleč že prišli, danimamo celega in na kosce zrezanega, posebno takega po ne pers ti 20, 24 tekne, prileže y je žita v ptuje dežele na prodaj posiljati 5 ZI noter do 28 lotov vagal. Frisen gnoj mu vine pa moramo iz ptujih dežel kupovati. se mu pa mešani gnoj iz polovice Ta nadloga se pa zamore le odverniti, ako bojo go y polovice pa preležanega gnoja spodarji le polovico svojega zemljiša za žito y ^ _. _ _ ... _ _ P° Da se jams tudi v precej merzlih krajih do- lovico pa za klajo obraćali, ker le z obilnim pri bro obnaša, se bere v kitajskih bukvah „Nong-sang- delovanjem živinske klaje se zamorejo kmetije dobro na noge spraviti. Kadar bo več klaje, bo kmali več ži vine, in živinorejo v doljni Austrii povzdigniti, je vis* ministerstvo dunajski družbi dovolilo 3000 fl. za d a Tsi-Yoo" (to je, v bukvah gospodarstva), ker stoji tole: jamsa ne sadi pred kakor v drugi polovici aprila in kopaj ga v drugi polovici oktobra, koje zemlja 134 leta. Te dařila se pa ne ne zdá, kjer med nami ga ne bode kroalo dandanašnji tako se v slovenščini semtertje kaj ne motil, da rila ali premije skozi bojo delile, kakor je dozdaj navadno bilo, tištim go- ućenega, * HU„IUI ocll spodarjem, kteri naj lepšo in naj žlahnejšo ži- bi vćasih sam sověta ne potřeboval • 1 I ___• I • _ • ______1_ I •______1- » f v » , V - _ . _ da vino na ogled pripeljejo, ampak takim kteri in ea sam semtertje na kaj zgresi, več oci pa vec vidi. Zanap^j morajo prav maj h nem svetu naj več lepe živine z domá še li dognane in uterjene biti. Pred to sodnijo morajo přiděláno klajo izredé, in pa takim, ki med ljati li dovod p i i u u i a u u i\ i aj u i x v * i n p» * c* ■ au ^ 111 a a va \j v u u i* kjaii 100 noter do oralov posestva toliko klaje pride- druzega kaj podučimo Samoglavuosti zamerljivosti ce eden ne sme nic biti. Preljubav za kako da jim je ni treba celó nic kupovati ali pa le drugo slovensko ne krajnsko narećje, izpelj iz etimo majo, in kteri ima zraven tega tudi gnojnisče v naj logije, ki še ni dognana, to vse mora obmolčati. V dvo "-1 v5 »t v.. .vfe« — J-,---j " ----; —"U ov ? — boljem stanu. Dařila so v vec verst razdeljene in si- mih se je cer po 50 100 150 m 200 in se bojo vsako prav spozná 5 derzati dozdaj navadneg ali kar inij za leto v drugem kantonu delile. Tem cesarski m da rilom je pridjala še kmetijska družba 300 il., in rim Naj bode o tem dosti, saj ste tišti, kterim to govo-sami previdni, da si lahko mislite, kar tu ni reče- predseďnik družbe 200 fl. — Gosp. baron Ho h en- nega. Učenim je kmalo dosti rečenega. G. prof. Metelko in s bodita s temi versticami v imeni več ver bruk je předložil se nasvet: naj se iztekanje dr. Bieiweis >v gnojnice i z lil evo v in razlivanje po ulicah in ce- lih Slovencov prošena slovniško sodnijo osnovati. Pa po stah kot zdravju škodljiva napaka postavno reče kdo: „saj imamo dovelj slovnic prepovedala. i pisatelji ravnajo i bodej pa prav pisali « po njih naj se Slovnic je res slovniškei sodnii • • dovelj, toda ko bi bile tudi v vsem popolnoma, bi vendar slovniška sodnija ne bila od več. Italijan pratica val p • 5 pravijo della n La or ft rammatica . Marsikaj se vé iz slov Vážen in zelo važen je nasovet, ki je tam en dan bil nice, ko pride pa na pisanje, se polno pomot vrije ■■ mkm m m v „Novice" postavljen: naj bi se postavila slovenska slov in ve- liko reći zgresimo. Tako se grodi meni, tako drugim. Z v f ven tega se pa v slovnicah nektere reci pogresajo: mo niska sodnija, ki bi sostavke in rokopise za natis name- njene pretresovala. Francozi, Italijani in drugi so imeii in je tudi kaj prenarediti ali kaj od novega ustanoviti imajo svoje akademije; pri nas pa vsak po svoje pišemo, bode li sodniška sodnija v stanu storiti. N da se koj po pisavi lahko vé, je li pisatelj Krajnec ali Istran še ni uterjena kot nemščina ali dru da kar ▼ v slovenština ali kajli, ceravno slavno c. k. ministerstvo za vse, kar nas je slovenskega jezika, edini zakonik izdaja, jeziki popolnom kani 5 in ako bi tudi bila, bi bilo vendar in so od njega za vse šole c. k. gimnazij, kjer se slovenski je- sodnii reći edinosti potreba slovniške sodnije oljo ohranjenja Mnogo bi bilo še o ej i pa zik mí, edine berila predpisane. rečem, ker vém da sta g. prof. Metelko Zraven tega, kar so o tem „ Novice" že povedale > naj g. dr. Bleiweis v rečéh, ktere molčim, bolj znajdena memo mene CDalj sledí.) sledé til dalje še nekteri nasoveti. Za slovniško sodnijo bi bila menda Ljubljana naj pripravniši kraj. Slovniški presojevavci bi morali biti s slovnico, n. pr., z gosp. Metelkovo dobro znani. Pismenke izuzeti je sicer ta slovnica za našo rabo prav dobra. Zraven nam je na Štajarce, Korošce io Primorce ozor imeti. Ako hoćemo prav slovenski pisati, ne smé obveljati ne samo krajnsko, ne samo koroško, ne samo štajarsko, ne samo primorsko, ampak to kar je v duhu slovenščine okoreninje- Ozir po svetu v N bii v • Stevilo ljudstva na Rusovskem. opejskem Rusovskem živí na kvadratni milj 648 ljudí; na ravno tolikem prost jih pa živi v m t na 3163. na Pruskem 3265 celó 4983 Angležkem nega 5 kar je obcega, in kar tudi stara slovenska slovnica (n. pr. Dobrowskega) za pravo spozna Ta bi morala več- krat razsoditi, kdo izmed nas prav ima. Tako bi rnarsi ktero slovniško zerno li na Stajarskem drugo li ob slo na Franco z kem 3723, Kako malo obljudena je tedaj še Rusija memo druzih der- Francozko ima na prostoru 10.096 kv. milj 1600 mést, Angležko na 5554 kv. miljah le 980, nemške dežele pa na prostoru 11.800 kv. milj 2395, Rusov- žav. venskem Primorji, trctje pa li na Krajnskem ali Koroškem najdli in za pravo zlato spozuali. Slovnica iu slovar ino-rata vkupaj hoditi. Slovar, ki se zdaj natiskuje, je za vse Slovence (to je, za krajnske Slovence) in je povsod zernia iskal, pa ni vsega, kar je najde 1, sprejel, ampak vse je preresetal; kar se je oklenega pokazalo, je sprejel, in kar je bilo plev, jih je zavergel, naj si bodo na Krajnskem ali Stajarskem aii kjer si koli bodi najdene. Ravno tako niora ima na 95.710 kv. miljah v Europi írazun Poljskesra) ii je le sk o 613 mest, 1252 mestic in sel; v sila veliki Sibii 44 mest in terdnjav in 132 naselišč, v Europi in Sib skupaj 291.377 kmetijskih naselišč ( izmed teh jih jc Sibirii 6950), med temi je le 33.685 vaší, 321 pa ptujih naselitev. v slovnica ravnati, povsod blaga za se iskati AngleÁki red hlačnega traka. Angležki red hlačnega traka (order of the ar ft 5 in j brega ohraniti. arter), kar je do- kterega je unidan z veliko slovesnostjo francozki césar od angležke kraljice prejel, je naj častniši red angležki. Usta- ^^ — ( » Ko je o slovniskej sod mi govorjenje, mi nikar za zelo noval ga je kralj Edvard III. v letu 1349. Znamn e tega ko si upam nektere gospode naravnost nago- ti gospodje so, n. vrednika „Danice". ne uzemite, varjati: naj bi se tega opravila ulotili pr., g. Metelko, g. dr. Bleiweis, gg. ? Tudi dva s slovenscino dobro znana Stajarca, ki v Lju- soit qui mai y pense bljani ali vsaj blizo Ljubljane stanujeta, kaka dva taka Ko- reda je podveza iz sinjega (tamno-modrega) baržuna ali ža-meta z ozkim zlatim obrobkom, ki se pod kolenom okoli leve noge zapenja; v to podvezo so všite besede: ,,Honny a (to je: 55 Sram ga bodi, kdor kaj sla rošca in Primorca bi bilo v ta zbor vzeti. Kar ti go- bega od tega misli"); razan tega nosi tišti, ki je s tim redom poslavljen, širok sinji trak, ki seže ćez persi od leve rame proti desnega boka; na tem traku je pripeta spodje po čezpolovičnici (per vota majora) za pravilno' spoznali, bi moralo za vse naše Slovence obveljati. Ce bi kd o menil, da ima v kakej reci prav, in da se morda gg. premagavsi drakona (lindverna). Pravlica pravi, da vzrok presojevavci motijo, naj bi jim ali v pisanji naravnost njim tega reda je bil sledeči: Na plesišču, kjer je bil kralj an- zlata plosica z demanti okovana, na kteri se vidi sv. Juri poslaném ali v „Novícah" razložil, zakaj on to terdi 5 oni bi njegove vzroke pretresli in mu ali prav dali, ali tudi vzroke ob krátkém naiorimerniše v „Novícah" razložili: Kar mene le slovenskega pisatelj a zadeva. se nemo zakaj da njegovega mnenja ne poterdijo. Oktroiranje slovniških pravil od posameznih, naj bodo še tako učeni rem prederzniti v versto slovnicarjev stopiti, ker imamo za tako opravilo veljavnih mož. Na koncu tega mnogo druzih domoljubnega sostavka pa bom razodel svoje misli o nas veto i vani sodnii. Urednik 135 gležki Edvard IU io med druzimi tadi grofinja Salisbury miadika ljubica njegova, se je med plesom grofmji odpela podveza debla > > kot da pocasi zeoe, boljše poganjajo mladike stare leve nogovice. Kralj se podviza, podvezo pobrati; izka- za poducenje, se s se hotle boriti za pravo. Ce je dub preslab uganja bolje vedenje Pa ćemo jočemu podvezo pa se primeri, da vzdigne enmalo od tal je pa bilo treba sile? Menda v serca kaj ljudem rajskea:a njeno oblačilo; čez to pa so se nekteri pričujočih mu- miru in Ijubez vliti. zati začeli. Grofinja je bila zavolj tega posmehovanja zlo Treba Je bilo člověka cel svet prirašenih in priljublje-razžaljena. Ko kralj to vidi, jo potolaži s tem, da posvari nib misel in vraž iz serca izdreti. In kako, ker natornih dušne potrebe so rodile so se nove zasmehovavce glasno rekoč: „Sram ga bodi, bega od tega misli!" in še pristavi, da vsi tišti, ki so se se opirati kdor kaj sla- pravih postav še nobeden vedil ni! N ogli da muzali zdaj čez to podvezo, bojo še hrepeneli po nji bi jo kadaj nositi smeli. Kmalo potem je ustanovil imeno grozue tvorila 5 pa jih niso poznali Dosti je > da se prime miadika bo sad rodila vert ^ ■ Jv »» ^ V* " v. ^ ... ^ mmw «------f ^ --- J ' -------------------------U 7--- v r v NI à «4 u I a U « U t I DUU I 1/V4IIM % 'VII vani red hlačne podveze ali hlačnega traka, ki je še dan- nar še pervo leto ne praša. Vedno še plevel med pšenico današnji naj častniši angležki red, kterega le vladarji in poraša; da se dobro steblo ne iziere, je treba pustiti tadi .............. deležni biti zamorejo; število marsiktero ijuliko. Dosti je bilo nekdaj si pridobiti serce naj visji angležki plemenitazi vitezov tega reda je s kraljem ali kraljico anglezko vred clovesko omejeno le na 26, razun kraljevićev angležkih Ni pa prašal nobeden: ali si, moj ljubi kristj in ptujih z ajdovsKo vero tudi popustil stare nap «i i • m .m * .m redovnikov. Vendar ima kralj ali kraljica pravico, še iz- ki podpirajo krivoverstvo, ki so oskrunili voliti 26 tako imenovanih siromaških vitezov iz Wind- krivimi mislimi. p o p a d k vrazami # * «ora i Kdor bi bil to terjati hotel, bi bil mogel kjer ima ta red svoj kapitel; vsaki teh siromačiuov jim dati prave zapopadke mesto napačnih. V tistih dneh pa dobiva na leto 3000 gold, penzije se ni bilo nič kaj zdravih misel o natori znanih d nekaj Za poduk in kratek čas malega, kar so Gorki po svojem bistroumnem umišljevanji nekaj pa tudi tako natanko spoznali, da še dan uganili (Dalje.) Naj • v današnji velja. Toda- premalo je bilo odkritih resnic in če so se bolj mešali zapopadki v véri, bolj je pomanjkovalo strasnejse dogodbe te verste kterih spomin seje neoskrunjenih mož, ki bi bili zamog po svoji zdravi pa zderžal v basuih ali v značajih ljudstev, so izvirale toraj meti vecje natorne postave spoznavati. Kar so Gerki do iz častenja nepoznanih, nezapopadenih natornih moči. Dru- brega osnovali, je zaterlaRimcov zmaga, morivka učenosti zine in vlade so na duši in na telesu jarem nosile, ki si Kar ji se ostane ga je vmišljeni dah nezavednih narodov sam na vrat nave- skega kraljestva pod svojimi pogrebe strašna prepad in razdertje rim poganjale. Konec so jemale derhali nepotrebnih izmišljenih z mečem obudili. Toda le hitro je tudi njim ura odbila dobrih in hudih duhov, kolikor sta bolj se člověku ojstrila Komaj so se jele umetností pod njih varstvom razcvetati pamet iu um. komaj so berstje poganjati jele, je nemila osoda njih za Al člověk sam sebi nezapopadljiva stvar se zaljubuje večerne dežele neprecenljive uke v svoje kraje nazaj pa- rad v nezapopadljive reci. Dušno in telesno življenje se hnila. In černá tema se spet vleže na razne učenosti, je zanemarjalo, bogočastje in vlade so zaderževale koristno ekorej bi bil vès svet pod mehkužnim krilom nevednosti in napredovanje narodov. Otet člověka tolikanj rev in na- krivih vraž zaspal, tako so ga razujzdanost, slepota in dlog je přišel Odrešenik naš. Ko bi ga hotli in mogli le grozovitne vojske in njih nasledki: pomanjkanje, lakota in vsi razumetií „Bratje ljubite se med sabo kakor sem jez kužne bolezni morile. Groza me je omeniti, kako se je vas Ijubil". Prinesel nam je kersansko véro,ki zadostuje vsim pozneje godilo! Svetila je zveličavna sv. keršanska luč skrivnostim, podpira dušno in telesno napredovanje; véro, svetu, obdelovale so se tu in tam vede in znanstva ki veže po neprecenljivih ukih člověka z edinim Bogom in dar je žalibog! kri ven djanje, babje vraže in slepe zemljo. Zares okrepčaven studenec je nam pokazal in po- navade ostalo značaj srednjega veka. (Dalje sledi.) delil, ki se nikdar ne posuši, ce ga le clovek samoglavno sam ne zatisne. Vedno bistre so njegove kapljice, in kakor vedno tekó tako vedno tudi ljudi kličejo, rekoč: „Pristopite Novičar iz austrijanskih krajev sem in napite se za popotnico, da bote zmirej modrejši in Tersta 26. aprila. * Cena takajšnega blaga se ni Bogu bolj enaki !" Kakor studenec vedno teče, se duh vedno nič kaj premenila; le pšenico, koruzo in cuker iz Havane t>olj Bogu přibližuje. Iz tega se pa razvidi, da je Bog nam dal ta dar, da ga vsak po svoji moči V » V OMA JIU Df UJI lUUtl VZ1 va# JL 101/1 y AI 111 UL JW Ma\J ViŘ£i%sJy ^ — " w ' ' ie se smemo prederzniti tako reci, pije iz tega studenca, Pa na * m'l« 849.801 Tišti ' a ▼ ki mu je že bližej, 0ta 80 za to leto prevdarjeni na 1 mil. 581.955 fl., strosk ., tedaj bo zmanjkalo 267.846 derze enmalo dražje. Iz Turškega se sliši, da polja in vi radi večidel dobro letino obetajo. Dohodki našega me » kar ga zamore še bolj popoinoma storiti. In tako je tastu lz Tujinc pri Kamniku 24. aprila. Dovolíte mi denec vir, ki vedno nove bistre kapljice donaša in sicer da vam tudi od našega kraja nekaj malega naznanim. Ka vsakemu po svoji keršanski potrebi. Čeravno velika potreba je bila, se je vendar le pre kor hitro se je včeraj dan nagnil in je mila Iona svetiti jela se oglasi na našem hribu mladina pričete naše šole keršenje starega debla ustavljalo. Vse se je še starega v Tujncah pod vodstvom g. učitelja Jerneja Pirnata z kopita deržalo, malo kdo je uprašal: ali je bolji ali ne, mičnimi pesmami. Prepevali so „Zvonikarjevo", „Popot Svetio dokler ga skušnja ni podučila. Treba je bilo s čudeži se nika" prikupiti ljudstvu in z dobrotami njih serca omečiti. Natora sonce" ? „Veselja „Sirotica", dom" 5 Vigred", „Lastovica 55 Stari Krajnec r-----' J--------" "j"' ov.v« wiuvv.ti, «»i««« cuuvo , jj^iiuuua , ,,oiaii rvi < je pred bila podpora vére; keršanstvo je moglo s čudeži solske mladine so se čez hrib pokazati, da je čez natoro. Al kakor se nerada starega da je bilo veselje po celi okolici debla prime miadika, tako těžko in le z neutrudljivim pri (JL Le-ti mili glasi nase doline razlivali tako ljubo ? peli so pa našemu visoko častitemu gosp. fajmoštru JurjuD cast zadevanjem se je narod za narodom za pravo véro prido- in jim darovali lete serčne glasove za njih god. Hvala Kjer se če miadika ali cep dobro prijeti, se morajo našemu ljabljenemu gosp. fajmoštru, da so nám pri tukajšni bival. stare veje posekati, da mladih v rastenji ne zaderžujejo. fari novo šolo osnovali. Pa tudi hvala našemu gosp. uči Al na enkrat se serce preroditi ne dá. Kar sta oče in mati spoštovala, spoštuje večidel tudi hvaležen sin. In ko se prime te Iju da tak pridno oskerbaje šolski nauk! Saj se hvaliti sme kar je hvale vredno Gerkman, župan 136 lz Ljubljane. Přetečeno nedeîjo se je y popred ze Ako sroé govor cesarja Napoleona, 8 kterim je, iz Lon zlo gorko vřeme, prav po Jolsvaškem prerokovanji v tako dona domů gredé, vBoulogneškem tabora bivajočo fran- merzlo spreobernilo. da je včasih podnevi sneg naletaval, cozko armado pozdravil, za kaj veljati, ni misliti na mirno skozi 5 dní vsako noč zmerzovalo in nektere jutra huda spravo, in to toliko manj, če bo zedinjena armada v Krimu slana bila. Da tako vřeme za zgodnje sadové na ver- srečno napredovala. Pred Sevastopoljem terpí huda tih, v nogradih in na polji ni brez vse škode bilo, senám vojska neprenehoma ; slisi se, da v 24 urah po 20.000 je povedalo od vec krajev, — da pa dosihmal vendar bomb in kugel letí na rusovsko terdnjavo, da pa tadi Rusi smo na vsih krajih ravno tako krepko pošiljajo bombe nad za- skoda ni tako velika bila, kakor nekteri pripovedujejo i zvedili za gotovo in nam očitno kaže mnogo mareiic. bre- veznike. Vsako uro se pričakuje, da bojo zavezniki z iia- skev in česinj, ki se lepó cvetó kakor pred. Na Dolen- skokom planili nad Sevastopolj; Rusi so popolnoma pri- skem je terta nek le v bolj sončnih krajih, kjer jo je po- pravljeni na to, in posadka v Sevastopolji že komaj čaka, prejšna nenavadna gorkota hitreje k rasti posilila, škodo da bi se enkrat do zadnjega sprijela s sovražnikom. Fran- terpela. Za vse je pa to naj večja sreča bila, da mraz ni cozi bi bili morebiti naskok že poskusili, pa angležki tako zlo škodoval, ker je vreme sploh suho bilo. Tu kajšna hranilnica (Sparrkassa) je v predvčeranjem zboru vojakov in se boji poveljnik lord Raglan se ustavlja, ker steje le še 16.000 sklenila, v pripomoć novi ternovski cerkvi 2000 darovati. da v náskoku še ob te ne přišel in nazadnje poveljnik brez armade ne bil. Po poslednjih no Novičar iz raznih krajev vicah gré zaveznikom vojska po sreći, in turška armada se pripravlja v Balaklavo marširati. — Londonski čas niki so bili te dci se vse polni popisový kako slavno in Kj loge, serčno se je sprejemal povsod cesar Napoleon, kteri je bil so v nekterih soseskah Ogerskega hade nad- v sovětu angležkih minietrov pri ti priliki tadi s častjo naj višjega poveljnika (generalissimus-a) zedinjene armade da več kmetov nima nič žita za setev so mi lostno ukazali, naj se v naj bolj revnih 6 komitatih na pó- v Krimu poslavljen. V ponđeljk zvecer sta prišla cesar sodo dá 18.300 vagánov ječmena, 27.300 ovsa, 3452 in cesarica srečno domů v Pariz, kjer bo cesar le malo dní koruze in 1087 vagánov boba. h malni h Da se nauk na p ogl h vredi po potrebah sedanjega č ostal in se kmali (eni pravijo. že 3. maja) čez Da naj na 9 Turško in v Krim podal. V Varšavi se delajo že velike je ukazalo c. k. ministerstvo 23. t. m., da se učenje za priprave za slovesno kronanje novega cara, ktero ima vse poglavr glavna šola v 4 razre šole po se ima z začetkom de (klase) vrediti ii se jmajo po 1 ki osnovi napravi in vsaka po- biti mesca roŽDika. Car Aleksander II. ima nek Poljce rad, kakor jih je imel tudi rajDki car pred astajo leta 1830. novega solskega leta 1856 terora zred tudi h pét imenovati; ucenci risati učiti; drugi nauki ostanej leto se začne na teh šolah z gimnazii vred V Carigradu in tudi v nekterih druzih krajih so imeli in tù in tam tudi potres skoz 3 dní; 13. dan t. m. se je 12krat zemlja kakor so zdaj; šolsko tresla. preskašnje imajo le konec leta biti Od mnogih krajev sveta: Nemskega, Francozkega ocitne itd. se bere, da tudi pri njih se je 20. aprila zacel hud Ker se je v neki mraz, ki je škodoval drevju in polju; celó okoli Smirne je dezeli přiměřilo, da se pri vplačevanju deržavnega posojila od plaćanih 19 fl. inodzato přejete obligacije za 20 fl. terja dohodninski dávek, je c. k. ministerstvo gore sneg zapadel in na pianem je večkrat toča šla. dnarstva izreklo, da tako ravnanje se ne vjerna s predp dohodninske postave in da se ima tedaj opustit izkazka cesarske^a dnarne Serbsko klagovanje za mertvimi HBMHBBBBB Iz kovstva povzamemo, da od leta 1848 do 1854 je bilo v vsih dnarnih kovnicah našega (Dalje.) cesarstva teg in za 112 mil. 274.377 546.478 b i berne ga dnarja izkovanega cekin o v za 43 mil. Boj kopj 6. Spet tako u pla stalo, n rt namrec Vsa plan od njega se sjala, to dnarja pa za 68 mil. 727.899 fl Tu K bolan Iv bolehal emu pride bledá kav Naj važnejša novíca tega tedna je, da se je dunajski Y kljunu mu je bor po 13. seji 1 oči 1, ker se poslanci o tretjem poglavji (.ki niso zadeva • V d i n i t m a nj sanj k moči na černem morji) ode donašala Ter mu smertne usta namakala Ivane jo po Bogu zaklinj mogli V ponđeljk je tedaj angležki mini n r> za Boga, bleda kavran Ti poleti do dvora mojega ster Russel zapustil Dunaj, kmalo za njim je imel tudi „Pa materi reci tužni moji francozki minister Drouin de l'Huys iti. To je znamnje, da se sedanja velika pravda ne bo dala na poti mirne sprave dognati, ako ne bota dobro apa kakor „Oest. Corr." vendar v se n V) V) r> Da me drugo docakati neće, Z ocrni mene vidili ne bojo*4. Posluhne ga bleda tica kavran In ona je za Boga marala, K njegovemu dvoru poletela, In doklicuje Ivanovo mater: Zlo ti jutro, Ivanova mati! Ivana ti rane so dopale In boluje brez nikogar svoj'ga.44 Mati veli: „Gorje meni, sinko! Bratje velé: „Prejoh! naše krilo, „Na junaštvu povsod od osvete !u n r> n ro> maieri reci iuz.ni muji, J r'"" u0»v»v. Tužni majki, i bratom žalostním Tužna ljuba : „Prejoh ! moja dika !t; In ljubici moji zajokani. Da so meni rane dosadile (Dalje sledi.) francozki poslanec 1 e o n u in angležki pri kraljici V i k t < pri rj Nap Rane so dopale, to je, je ranjen. domá z besedo **) Beli Krajnci ne pravijo: aube, ampak j oh, prejoh! na francozko opravila, da se „začeta mirna sprava do konca dožene" Aostrijanska vlada je na obé straní gležko in pa rusovsko — vse storila, da bi se pravičnim ter-jatvam zadostilo, in če dosihmal ni mogla svojega namena Stan kursa na Dunaji 25. aprila 1855 storila? „Au Obligacije deržavnega dolga Presse ne 5 4'/ 4 3 37 O z 2 V doseći, ni ona tega kriva. Kaj pa bo naprej strijanske vlade terdni namen je — pravi „ na eno ne na drago stran preskočiti tište določene meje, Oblig, zemljiš. odkup ki jo terja pravica, in tista gori omenjena važna beseda Zájem od leta 1834 o 2 n r> v 70 63 y 483/ 39: 8 fl 4 4 da ce pri vladnega časnika „Oest. Corr.", ktera pravi, deta franeozki in angležki poslanec domů, se bo „začeta mirna sprava lože do konca dognala", daje naznanje, da se nima le udala, temuč tadi od Oblig. 5% od leta 1851 B91% . 217% . 117 v v r> 1839 # # » Y> m » » » » Y) Esterhaz. srećke po 40 fl Windišgrac. „ „ 20 20 10 Waldátein r> n m » r> n r> » n 82 29 28 11 fl 7) / 1 » i " " 2 r> Kegleviceve Cesarski cekini......6 fl Napoleondor (20 frankov) 9 fl. 54 Suverendor ....... Ruski imperial.....10 fl 17fl. 16 M 7 z loterijo od leta 1854 Pruski Fridrihsdor Angležki suverendor 10 fl. 40 12 fl. 31 100% „ m od rusovske vlade pričakovati, da bi se V narodni od leta 1854 • : 847 Nadavk (agio) srebra 8 » 100 fl. 27 i / / 2 fl , tvutu^ luui uu angležke in francozke, da kaj odjenjate. Ker rusovska vlada ne odjenja več, je le vpra- sanje: ali bote francozka in angležk Loterijne srećke se k omečiti dale V Terstu 25. aprila 1855 47. 74. 11. 9. 38 Prihodnje sreckanje v Terstu bo 5. maja 1855. Odg vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik: Jožef Blaznik