S|8 iM, sobola 7. maja. III. tečaj. 1870. Vtorek, Četrtek in soboto izhaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na doni za vse leto 8 g. — k, pol leta 4 „ — četrt •20 l*o pošti: za vse leto 10 g. —k pol leta četrt GO SLOVENSKI NAROD, Oznanila : Za navadno triatopno vrsto so plačuje : O kr. će ae tiska lkrat, 2krat, Kkrat. večo piamenke ae plačujejo po prostoru. Za vsak tisek je plačati kolek (stempelj) za 80 kr. n n »i »» i> »t VredniitTo in opravnistvo je na ttolnem trgu (Domplats) hii. it. 170. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno franknjejo Pretkan namen ali slučaj. ' Znana je rudeča nit, ki so vleče n. pr. po francoski revoluciji. Dozdeva se nam, da so je začela zadnje čase plesti tudi rudeča nit, ki se bo vlekla po nesreči slovenskega naroda. Kdo jo pleto? Vlada? Ako vlada, potem jo pleto premeteno, kakor se ni še nikdar kaj enako premišljenega snovalo proti Slovencem. Ali jo ploto narodnjaki sami ? Ako narodnjaki, potem jih vodi ali neizmerna slepota, ali pa ravno tolika hudobija. Ali so stopili nekteri narodnjaki, ki so se z vlado pogodili, i njo v zvezo in zdaj delajo po Konradovem nauku: „Ako se načela in dejanja vlado v glavnih točkah strinjajo z Vašim prepričanjem, potem si gotovo ne bodete šteli v neČast, vsakojako izreči se za vlado in delati za-njć"? Ako je temu tako, tem slabeje. Ali morebiti vlada sam slučaj? Kdo bi hotel zdaj to določiti ? Pogledimo si rajo začetke te rudeče niti slovenske. Kdor je zadnje čase, če tudi še tako površno bral časnike, našel je, da so se iz raznih slovenskih krajev oglašali glasovi, drug od druzega različen, drug drugemu protiven. Na videz niso imela vsa tako izrečena mišljenja nobenega skupnega načela, na videz je vsak meril drugam. Morebiti res v vsem tem ni načela. Za Slovence jo tudi to žalostno, kajti bil bi to dokaz, da bomo v odločivni dobi delali vsak zase, torej vsak proti vsem in vsi le za — nasprotnika. Ali kdo nam je porok, da ta nasprotja niso zvezana, visoko zgoraj osnovana, in da so so našli Slovenci, ki osnovo vede ali nevede proti svojemu narodu izvršujejo ? Enaka doba, v kterih so se začela oglašati ta različna mnenja, in mehki značaj Slovencev dopuščajo sumnjo, du se je visoko zgoraj začela plesti rudeča nit, iz ktere se bo naredila mreža, v kteri se bo Slovenec za vselej ukrotil. „Slovcnsk voditelj je izročil lninisterskemu pred sedniku spomenico slovenskih želj in sicer z ozirom na Kranjsko, Koroško in Štirsko" , ta novica noče iz časnikov zginiti in dasiravno se ime izročitelja narav nost imenuje , nismo še nikjer niti od njegove niti od strani njegovih tovarišev brali preklica. Želje Slovencev ! Ali sto bili gluhi in slepi, ko so Slovenci na tisoče zbrani tirjali, de tirjajo in bodo tudi v prihodnje tirjali zedinjeno Slovenijo. /Odstop od toga programa po-lnenja razdvoj v narodu in med voditelji. Komu bo koristil ? Slovencem gotovo no ! Nezdruženi ne bomo dobili ničesar vrednega, nobeno pravico , k večemu kakšno koncesijo, ki se bo vršila a la § 19. Vlnda dobro ve, da za temi privatnimi »slovenskimi željami" narod ne stoji, da je velika večina Slovencev proti njim ; vlada bo po tem ravnala — mi pa ae bomo po domačo rečeno zopet enkrat smeli obrisati. — To je prvi kos rudeče niti slovenske nesreče. Drugi je ta-le : Pod naslovom „narodne razmere na Goriškem" je „en Slovenec" v Zukunft napisal dolg hudoben članek o tem, kako se je v goriškem zboru pokopala resolucija zarad zedinjene Slovenije. Vprašamo, nli je zdaj primeren čas, da se do drobnega popisujejo ne srečni dogodki lanskega leta? Ali je moglo poštenje voditi moža, ki je zdaj grde sumnje navalil na Tonklija, Žigona, Lavriča ? Vladni mož, ki jih jo pisal, je začel s tem agitacijo zarad volitev, agitacijo proti imenovanim gospodom, agitacijo za-se. Temu vladnemu možu se je sprava ponudila, ali ž njim ni sprave, on sam noče o njej nič vedeti. Ta mož se vedoma ali nevede rije kot kij v narodne želje, ktere hoče razcepiti in s tem uničiti. Pomenljivo je tudi, da so je omenjeni list odpr takim izjavom, pomenljivo za list in za pisatelja Tretji košček: „V Vaterlandu jo nek zolot začel pridigovati neslogo med duhovniki in neduhovniki. Mož je nenevaren , kajti njegova stranka obstaja iz dveh, k večemu treh mož in brez bojazni smemo izrekati svoje utemeljeno prepričanje, da bo duhovstvo labosdke ško fijo pri prihodnjih volitvah kakor en mož stala okolo narodnega prapora — ako jo kdo po sili od sebe ne pahne. Ali pomenljivo je, da so taki glasovi sploh oglašajo, da jih sprejemajo lvsui in z voseljem puna-tiskujejo manj rosni listi. Sploh pa nihče ni tako slab da bi no mogel škodovati'. Od nemško strani ljubljanske se je ponudil libe-alnim Slovencem četrti konec rudeče niti. „ Pahnite od sebe duhovstvo, mi Vam damo svobodo!" tako se glasi vabljivi glas ljubljanske Sirene. Ljudje, ki bo za nas do zdaj imeli samo zasramovanje in zaničevanje; ljudje, ki so nas tlačili in pritiskali, da nam je kri iz udov švigala, ti ljudje nam zdaj govore o svobodi — o svobodi iz njih rok. Kdor je kratkoviden dovolj, pojdi tjo in jedi iz to umazane sklede, jedel bodoš otrovani kruh, ktorega ti jo pomolil tat, ki se hoče vkrasti v tvojo hišo. --- Tu naj le še konstatiramo, da Vater-landov BWi!i.lischbuchlerB in ljubljanski „Tagblatt" delata za eno in isto — po tem sodite oba I Mi smo hoteli s temi malostimi dokazati, kako se premišljeno ali nepremišljeno sili nesloga med posamezne slovenske dežele, med posamezne voditelje in stanove, med posamezna mnenja, kako nas hote izriniti s stališča, na kterem moremo in moramo stati vsi, na kterem moremo edino zmagati — z narodnega stališča. Kakor je češka deklaracija široka in ozka dovolj, da se jo morejo držati vsi Čehi brez razločka, tako je za nas Slovence narodno stališče široko in ozko dovolj, da se na njem zberemo vsi. In tega le potem ne bomo storili, ako nalašč hočemo, da nam Slovencem obveljajo kralja Matijaža besede : „Zakaj ta rod, še zdaj ko umira, Si sam svoj slabi hram podira?" Tabor v Totninu I. maja 1870. Lepšega d nova si nismo mogli izbrati — pa tudi no lehko lepšega kraja in prostora za tominski tabor. - Gozdi in travniki krasno ozeleneli, sadno drevje v najlepšem cvetji, iz pridno obdelanih polj mole radovedno pomladanske setve ruraono-zelenkaste glavice, po logih kraj bistre Soče se razlega veselo petje slavče-kov, strnadov in drugih pomladanskih pevcev in pov-kinj —z eno besedo vsa narava je vzbujena, oživljena, in zdi se, da prav denes praznuje slovesno svoje vsia- Haraniba&a. (Zgodoviusko-romantioan obraz. (Jenki spiaal Pr. Chocholouiek, poslovenil Podgoričan.) (Dalje.) „Sveta resnica! — Bogme da, res je to!" — drug za drugim potrjujo hajduci. »No, tuko je to, junaci," — daljo govori Mladen, „a vendar nij nikoli bila vajena temu popreje, kajti nij se porodila pod nizko kmečko streho, temuč v oholem „konaku", in precej, še otrok, imela jo stre-žajke okrog sebe, zato da so jej stregle, da so jej s pota vmaknile slehrni kamenček, ki bi se bila z nogo lehko zadela ob-onj; imela je služabnice — skrbne, ki so pazile, da nikoli nij va-njo dehnol kak neprijazen vetrič, va-njo — v bašino hčer." Da-si 80 hajduci že davno Rlutili kaj takega, vendar-le jim je to resno Mladenovo razjasnilo bilo jako nenadno; poluglasen TBkrik zakrili iz hnjduških vrst po tem Mladenovem razodetji. „A vendar je vse strpela z nami vred, vendar-lo se nijso gabile jej krvavo rane," — zopet daljo z gi njenim glasom govori harambašn, „vse to je trpela iz cvetoče ljubezni do Krista in do me. Povedite mi, Bog mi je priča, vrli juuaci, ali nij vredna tudi vročo ljubezni, mojega srca vse ljubezni Vu Hajduci so molčali. To molčanje vrlih hajdukov jo Mladenu bilo vcrnojŠe spričilo, nego bi bile mogle biti kakoršne koli besede. WA čo pomislim," — dalje govori Mladcu, „da je sama udala se mi iz čisto ljubezni ; kader mi na spomin prido najino ljubezni prve ure — dolgo časa je že tega, to so zna da, dvajset let ža menda, tačas sem bil to, kar sem zdaj : hajduk. Ali moji tovariti, poginoli so vsi do poslednjega, tuda bogme, nobeden nij strope!al, da no bi bit ležišča nastlal si s turškimi trupi! Vrli junoci so bili to, proslavili so hajduštvo — pokoj torej njih prahu in pepelu!" Po teh besedah umolkne harambašu, poobesi glavo in zamisli so v davnost, v junaške tovariše, ki sa bili popadali v bojih, in natihoma moli za njih duše. Tudi hajduke jame obhajati enako Čutje: zamislijo se v mrtvo brate — pale bodi-si v boji, bodi-si umrlo na rtastih kolah ; ziblje so jim v spominu hajduška slava, slava bivšega hajduštva in bodočega. „Poginola sta mi oče in brat — oba tistega dne," — zopet daljo govori barambaša, „jaz sem ušel poginu, namenjenemu tudi mojej soprogi, kako, tega še dan denes ne znam; le to vem, da je roka onemogla mi od samega mahanja, in da v risanici nijsem imel več bridkega nabila, samo za enkrat še, ali ušel sem. Kmalu po tem grazovitem dogodku jo začelo svetliti se nad Bosno: sužujost, breme kristijanstvu, začela so jo na vidoz vmikati sultanovoj pravičnosti. Vrnem se torej se svojo soprogo, se starejšim sinom Krstićem in z materjo vr« d na očin dom, zapuščen delj časa, nego leto. Našel sem le pogorišče, po kterem je rastla trava s koprivami vred; aj, saj znate, bratje junaci, kako je, kader se hajduk s krasnih gor vrne v avoje rodiŠČe I čez leto dni je zopet stala moja hiša, — in polje, to jo bilo obdelano po potrebi. Moj angelj," — uzre se v ženo, „soproga se je trudila z menoj vred ; delala sva oba na polji ; nij vsajala se, nij očitala, da jo nje oča baša, ta dobra žena I Porodil se nama jo drugi sin, Marjanko po imeni; jaz sem bil srečen, le mater mi je gorje vzelo, ker nij mogla pozabiti ranj-kega očeta, a jaz sem bil vendar-le srečen celih dvanajst let. Privreli so viharji na naše kristijansko glave in vreli dalje več potov ; najkrvavejša bura jo bila Vu-rejnova, ki jo bil pasjega Brankovićevega rodu; ob tem viharji jo glasoviti Tejsija tlačil Kriščevo vero ; ali vendar, sreča — da jo ta vihar trajal le malo časa; prokleti poturčenci so pogagali po Vitezi in Sarajevu, torej jo zopet jelo vedriti se. Ali žalibože I zmerom se je svetilo, sultanova roka pa je bila premajhna, da torej nij mogla Čez Balkan seči ubogej raji na otetje. 1017 jenje. — Le sivi Krn in njegovi {orjaški sosedje so si še le dan poprej novo sneženo baroko omislili, kakor bi jih bilo sram gole pleše kazati, zdaj, ko so že vsi njihovi sinovi lepo zeleno obleko ogrnili. — Z nad starega grada nad Tonfinom, kojega razpadlo zidovje le bistro oko med temnimi smrekami zapazi, vihra veselo velikanska belo - modro - rudeča zastava ter veselo pozdravlja od vseh strani prihajajoče taborite. Streljanje možnarjev no preneha od jutra do noči. Na podnožji krasnega, gosto obraščonega holmeca, vrh kterega so razvalino nekdanjega vitežkega tabora — odmerili so rodoljubni Tominci prav lepo občinsko senožot za taborišče. Skozi krasen slavolok s tremi oboki, okinčan s zastavami in primernimi napisi vre ljudstvo o 2*/« uri popoldne k odru, ki je tudi prav primerno napravljeu in okusno v zeleno veje opleten. Zraven velicega tnborskega praporja igrajo na njem veselo v zraku na vseh oglih še druge manjše zastave in zastavice. Ker je oder precej prostoren, se jo zbralo gori lepo število rodoljubnih gospej in goapodičin, odborniki Soče, duhovniki, kterih še nismo videli na no-bonem taboru toliko, in drugih bolj odličnih možakov. Vladni komisar gospod okrajui glavar in deželni poslanec Andrej Winkler v uniformi je imel, so ve da, tudi svoj odločeu prostor. Okoli odra je pa /mrgolelo ljudstvo, kakor v mravlišči. — Posebno veliko trumo so pripeljali za seboj tominski sokoli, ki so s zastavo na čelu, prepevajo narodne pesmi na tabor primabali. Za njimi je prišlo še osem zastav, ktere so si nektere občine prav za tabor napravile. — Taboritev je bilo od 7 do 8000 skoraj samo iz domačega okraja. Iz Gorice in goriške okolice jih je prišlo blizo 100, iz Kanalskega kakih 50, iz Cerkljanskega nad 10, iz sosednega Rovškega okraja trije (tam pač še narod na z a vest najbolj mirno spava), vsi drugi so bili Tominci. Za druge goriške Slovence — razuu sosednjih okrajev — je pa pot do Tomina predaljna in pretežavna. Dr. LavriČ, kot predhodnik Soče naznanja začetek tabora s primernim nagovorom, v kterem poudarja važnost sedanjih časov in kako da je treba ravno sedaj Slovencem svoj glas povzdigniti, in vse pravice tirjati, ki jim grejo. Sedanjim ministrom, pravi, jo dal presvitli cesar lopo nalogo rekoč: „Storito mir med mojimi narodi." Da se pa ta občo zaželeni mir stori, je treba, da se vsem narodom njihovo pravico za trdno zagotovo. Zdaj pa, tako konča Lavrič svoj govor, izvolite si predsednika, ki bo na taboru župani! in za red skrbel. In ljudstvo je enoglasno zagrmclo : dr. Lavrič naj bo, živio dr. Lavrič! Srčnimi besedami se zaliva- Saj vam je znano vezirja Dayda *) ime, a zakaj bi vam ne bilo, saj vas je večina tukaj tistih, ki vas je sam pohajdučil! Njegov barjaktar (praporšček) je na nekem gonu za rajo videl mojo ženo ; nje krasota mu jo omamila oko, a ta prokleti pes je hotel —," — umolkne. (Dalje prih.) *) 1882. leta — ob Vusejnu Brankovieu in Ali-Vidajiču 8o ae bili vprli mobamedanaki Bošnjaci. To vstajo so največ zadušili kristijanije, a sultan Mahmud, da bi krščane zato nadaril z milostjo, steknol je Se9t bosniskib nabij (vladnih okrajev) aii srbsko knjezevino, dvajset stirijaikih milj sveta, bivalno vlast '200.000 Bošnjakom mohamedanske vere. Ob enem je sultan tudi odločil: Bošnjaci — da morajo zapustiti svoja bivališča, posloviti se od svojega polja, od svojih lesov itd., odikodil pak jih nij. A to nij bilo zdravo. Ti Bošnjaci to VBled krivičnega sultanovega doloka zgubili vse svojo imenije: torej bo se vprli, kar so umeje samo ob sebi ; razvneli so Bošnjakom svoje vero najveće sočutje do ae, da je torej Bosniški vezir, I»ayd po imeni, vzbudil vse druge mohamedanske Bošnjake, da bi se osvetili nearečnej Bosnifikej raji. Začeli so neznanski kruto preganjati kristl-jane po Bosni; mučili so jih tako, da so kršćani ju obupali — ter s popom Jovico na čeli 1884. 1. vprli se špahout. Mnogo oroženih kristijauov je iz Srbsko privrelo svojim bratom na pomoč, toda Miloš, tedaj še Srbom knjez, oglasil ae je očito, da mu zajeda ta vstaja : za tega dclj Srho pokliče naznj — in zajela jih jo resna sodba. Tako je onemogel pop Jovica ; pobegnol jo bil v Srbsko, kder gn je Miloš zaprl, pozneje pak izdal Vidimskemu baši. Na prigovore evropskih mogotcev, zvlasti pnk vsled avstrijskega bezanja, ukazal je sultan izpustiti Jovico, l>nydi ju vzel Boaniško vezirstvo in 1835. leta pravilnega, Micrgičriaga Vediija Bosni dal za vezirja. ljujo oče naših tubnrov~jn čitalnic za dokazano mu čast in zaupanje, in podelujo potem besedo gospodu Robertu Miani-u. Mladi zagovornik Slovenije je Tominsk domačinec in sedaj c. k. avskultunt pri okrožni sod-niji v Gorici. Co ravno prvokrat na javnem odru je prav navdušeno in temeljito razvil potrebo in koristi zedinjenja vseh Slovencev in h konca vsem slovenskim poslancem prav gorko na srce položil, da morajo, ako hočejo naš narod in njegovo potrebe in željo v resnici in vestno zastopati, zedinjeno Slovenijo vsem svojim tir-jitvam na čelo postaviti, kajti brez njo ni Življenja, ni narodnega razvoja in tudi no obstanka za Slovence. Glasovalo so jo za in proti predlogu, ki se je enoglasno in z velikim navdušenjem sprejel. Potem je bral tajnik „Soče", B. Klavžnr, pozdrave, ki so jih poslali: Dr. Rleivveis v lastnem in v imenu „Slovenije" ; društvo slovenskih študentov „Slovenija" na Dunaji; slovenski študentje v Gradcu; glavni za-stop „Slavije" v Ljubljani; nabrezinska in rocoljsku čitalnica. KI. naznanja, da so mu štajerski rodoljubi v Mariboru ustmeno naročili, naj iskreno pozdravi tomin-8ko taborite. — Pozno ponoči je prinesel ekspres še češki telegram „Slavijo" iz Prage. Vse pozdrave so ta-borci navdušeno sprejeli. Drugo točko („naj so Predilska železnica do Trsta brez odloga izpelje") je zagovarjal prav tehtno dež. poslance gospod dr. Ž igo n, škoda le, da 8 prešibkim glasom ; z.itcgadel pa priobčimo po „Narodu" njegov govor, da se objavijo tudi želje in mnenja goriških Slovencev o Rudolfovi železnici. Železnico Predilsko so taborci enoglasno zahtevali. Oče Doljak, vrli Solkanski župan, jo za njim prav ostro grajal slabo državno gospodarstvo v Avstriji, posebno so je hudovnl nad nekterimi preinastiiimi plačami, ktere dobivajo avstrijski poslanci na zunanjih dvorih in drugi velikaši, nad neprimernimi pokojninami, ki se dajejo ministrom žo po 2letneui službovanji, potem generalom in drugim vojaškim poveljnikom in višini uradnikom. Grajal je dalje, da vojaščina preveč denara požre, ker si vsak nov minister kako drugo obleko in vojaško pripravo smisli, in ker je sploh v mirnih časih preveč vojakov na noguh, kar ne le samo na sebi neizmerno dosti stane, ampak tudi kmetijstva in obrtnijstvu najboljše moči odtegujo in potemtakem posestnika in obrtnika na obe strani tlači, da si no more pri neprimerno visocih davkih in pri pomanjkanji delavnih moči nikakor pomagali. Dalje razlaga, kako da so vsled novih liberalnih postav državnim oblastnijam opravila čedalje manjšajo, ter županstvom, dež. odborom, šolskim avetovalstvom, okrajnim in cestnim odborom nalagajo — da so pa pri vsem tem vso poprejšnje cesarske oblastnije ostale, ki toliko stroškov prizadc vajo, kakor poprej, — novo ustanovljeno oblustnijo jih lo šo vekšajo in zraven državnih še drugo novo davke nakladajo. — Poprej, nadaljuje, je imel presv. cesar sam pravico v rokah, davke nakladati — zdaj jo deli z ljudstvom — ki to nalogo po svojih poslancih opravlja — Za tora j je neobhodno potrebno, da pazimo pri volitvah, kako može si izvolimo, namreč zmožno, rodoljubne in značajne može, kterini je duševni in materijalni blagor ljudstva v resnici na srcu. Konečno priporoča služnost in edinost pri volitvah, da no propademo. O tej točki govori še nekoliko o. k. notar dr. Premerstein, potom so enoglasno sprejme resolucija : „Naj so državno gospodarstvo tako uredi, da sn bodo javni davki kolikor jo moći zniževali ali vsaj ne od leta do leta povekšavali." (Konec prih.) H o p i s i. Iz Ljubljane, 30. aprila. [Izv.dop.] (Konradov« zasluge.) (Konec.) V sedanji dobi so bli-ščeči redi in zlati križčeki nikakor ne morejo smatrati za dokaz zaslug za obče državno koristi in tudi ne za doka/, duševne sposobnosti za imenitne državne službe, ker sicer bi morali biti vsi v pokoj tleti avstrijski ministri najzasluž cji možje in za vladna opravila najpri-pravnejše in uajbistrejšo glave, ker vsi imajo več ali tiienj zvezd in križčekov na prsih! — Pa kaj bi dalje čas gubili s takimi rečmi, ozrimo so rajo nekoliko na vspešno delavnost našega deželnega gosp. predsednika od leta 1867. počemši, ko je našo deželico doletela neizmerna sreča, da so joj je prvikrat nasmejal široki obraz gosp. Konradov. — Jako resnična je bila sodba nekega občo spoštovanega slovenskega rodoljuba o Konradu, ktero je o priliki Konrndovega pristopa k ljubljanski čitalnici izrekel, namreč: Ta jo preveč sladok, tega so nam jo varovati. - - In res ! Kdo jo dal tako ostro postopati z nekterimi udi „Južnoga Sokola" zarad bedastega ponoćnoga pretepa , in zarad tega celo društvo „Jainegn Sokola" prepovedati ? Kdo je poprejšnji tiarodni odbor ljubljanskega mesta odstavil ? — Kdo je podal roko, da so jo osnovalo slovenskemu narodu na vso moč sovražno konstitucijonalno društvo in njegov organ „Tagbhitl V" — Ali ni storil tega deželne vlade predsednik pl. g p. Konrad V - Ravno tako neizbrisljive ostanej > v spominu slovenskemu narodu hude kazni, ki so dolet* le slovenske kmete zarad pretepu z nemškimi tuniarji na Ježići in na Janjcem pod Konradovo deželno vlado na Kranjskem ; pa tudi smrt Rodetova še ni pozabljena , ki jo pripomogla znanemu Šlibarju k bolji službi. — In kaj bi rekli o homatijah in sodnijski preiskavi Ižancov zarad tega, ker so si napravili narodno zastavo? — — Turnnrjom gosposka ni prepovedala izleta na Janjce, dasi tudi jej je moralo na ušesa priti, da si kmečko ljudstvo nikakor ne želi teh gostov s bobni v svoj krnj ; — Sokolu pa ni bil pri-voljen 1. 1. po Vižmarskem taboru noben izlet , še v tako kraje ne, kamor ga jo ljudstvo po lastnih poslancih vabilo. — Še celo taborsko svetinjo jo gosposka nositi prepovedala, nikakor pa no svetinj, ki so jih prinesli strelci iz Dunaja od političnega shodu strelcev nemške zveze! — Pod Konradovo deželno vlado so ljubljanski ustavoverci slovenski narod in njegove vodjo psovali iu grdili, vendar so ni bilo treba nikomur zarad tega pred gosposko odgovarjati , — nasprotno pa jo moral vsak narodnjak pred gosposko, ki jo količkaj prst ganil v obrambo proti tem napadom. — Še marsikaj bi so dalo o zaslugah pl. gosp. Konrada za kranjsko deželo našteti, pa za zdaj lo še toliko, da zna on tudi § 19. temeljnih državnih postav o narodni ravnopravnosti „conimc il fuut" spolnovati, ker o slovenskem uradovanji c. kr. gosposk na Kranjskem menda sam gosp. Konrad nc zamore nobenega dokaza navesti, — temu se pa nikakor ni čuditi, ker on sam slovenski lo za največo silo razume, pravilno zapisati pa bojda no zna lo eno slovenske besedo, on si toroj no bo sam zavor v svoji službi delal. — Slovenski narod pa ima pravico od dunajske vlado zahtevati, da se postuvi v službo deželnega predsednika možak, ki jo slovenskemu jeziku popolnoma kos in ki bo narodno željo vedel bolj spoštovati nego pl. gosp. Konrud-Ei-besfeld! — Is Dunaja, 4. mnjn. — u — [Izv. dop.] Ker jo splošno politično stanjo v Avstriji zdaj povsod temno in nihče no ve prav, kaj bode in kaj pride, oprijeraljejo so politiknrji vsake malosti, k t era. bi jim mogla situva-cijo osvetiti. Skoro vsi tukajšai listi se denes pećnjo s člankom „Vaterlandovim." Ta list namreč izreka (nič novega), da so Nemci o d g o s p o «1 a r i 1 i, ter da jo to sanja koristno, ker bodo budili zdaj malo v šolo vladanja družili narodov »mlajše kulture." To jo zbodlo. Hipoma so velikonemški listi po konci in ravno način, kako srdito so vedo, s kakim zaničevanjem govore o Slovanih pol skrivaj žugaje s svojimi sorojaki: kaže, da jim vendar za kožo gro glede dozdanje moči in da tO vrlo dobro čutijo. S Prusijo naravnost zdaj še no morejo pretiti, ker za časa svoje ustavoverno velikosti so si v tem preveč v jezik ugriznili. Oporekati se da lo polagoma; svet mora malo pozabiti, kako divjo je „N. IV. Pr." zabavljala Prusom. Kader bode pa dunajski in nemški svet to pozabil, in kader (rečemo tudi lehko: ako) prido uenemška vlada določno na krmilo , videli bomo, da pride prusoljubnost čista na dan. Potlej so bo skaznlo, ali so bo nemški živo 1J dal tej stranki rabiti , ali bodo ostal držuvopravno konservativen. Mogoče in zelo resnici podobno, 11. Enotni drž. dolg v bankovcih . . r»°/0 met a like z obresti v maji in nov. — Enotni drž. dolg v srebru .... 69 1800 drž. posojilo.......99 Akcije narod, banko......723 Kreditno akcije........252 London........... 128 Srebro...........121 Cekini .... ......5 kr. 75 a o 50 57 • Cei avatr. in kralj. oger. ■ iiv ' ' 1 ' 1 jako čisto, ncrtišočo in neprenunljivo mazilo za Usnje (Lederiett-Sehiiiiere.) lUbljivn *a vsake baio usnja , obutala ž njimi namazan« n« potrebujejo površnih čravljev. podplati se enkrat tuko dolgo trp«. Ces. kralj. ^8* privileg. za roke in obraz) „Tate lmporatrice" odpravi vse nevednosti in madeže na roki, napravi kožo mehko kakor žamet in belo kakor sneg, daje nohtom naravno čvrstost in barvo ter popolnoma nado- me9tuje injilo [iajto.] Ces. kralj. izključlj. pri v. proti bolcnji zob. Cea. kralj. izključlj. pri v. in i m n i c* a pioti podganam, hišnim in poljskim mišim, krtom. b e is z; in , najbolji pripomoček r.m izpiranje mastnih uiadrifv, nenadomeatljiv. (■Hčerinsko mjilo in glieerinska smetena, proti nečisti razpokani koži, proti lusknati (schuppig) koži na gin vi, Žganje iz vinskih draži (Franz-Brnudvvoin.) Najhitreje in najzanesljivejše zdravilo proti večini bolezen, proti ranam vsake bace, obstre-ljeninam, sekotinam, ubodninam, glavo in zobobolu, starim bolečinam in teklinam, raku, prisadu, perečim [vnetim] očem, hromatom in habotam vsake vrsto itd. itd. Sok iz stajarski h zelišč (Krautersaft) proti boleznim na prsih. Cimto, pravo olje Iz kitovili Jol>r (Dorsch-Leberthran) proti jetiki in sušici, proti otročjim glistam. Mazilo proti ozobljini in kurjim očesom posebno izdatno. Orientalska voda, iznajdena od dra. W al ker j a v Londonu, proti protinu, reuma t i* mu, glavobolu itd. itd. Kolonjska voda (kolnoi'-\Vasser), od najstarejega destilaterja: Janeza Marin* Far in«, dvornega zakladavca Nj. Nj. V. V. Friderika Viljebna IV., kralja pruskega, Nikolaja 1. cara vseh Rusov, Viktorije kraljice angležke itd. itd. Revalesci^re d u Barry zdravi brez vračil in stroškov vse bolezni v želodcu, na živcih, na jetrih, na žlezah [bezgavke,] mrenah, zdravi težko sapo , bolečine v mehurji in živcih, jetiko, navduho, kašelj, neprebavljivost itd. itd. Didier-ovo belo goršicno zrnje (Sentkorner), proti bolečinam v želodcu, krču v želodcu, slabemu probavljanju, krču, bolečinam na jetriah, napihavanju, glistam, koliki, zapetki itd. Dra. liAllis-a splošna jedilna stupa. (Volvemaloftpclseptili er). Kdor zavoljo želodčeve slabosti, ali zato ker ni mogel jedil dobro prežvečiti, ali zato ker je povžil ali preveč ali pa preslabih kakorsikoli imenovanih jedil čuti med jedjo ali po jedi kokovšno neugodnost izhajajočo i/, trebušja, kogar v takih okoliščinah napenja ali tišči v želodcu, komur se kislo ali žaltovo rega, kogar vznemirja , po trebuhu kolje, mu slabo prihaja ali prihajati hoče: naj vreme polno žličico [če je žličica jako majhna, dvo žličici] te stupe na suho v usta [najbolje na jezik], naj jo z vodo ali [kar je prijetnejše] a pomešanim ali čistim vinom doli spluhne, naj potem se popije polno kupico vina ali vode in v kratkih trenotkih bodo popolnoma zginile vse one težave in na njih mesto stopi tako prijetno čutilo naBitenja. Komur bi okus štupe no bil pogodu, naj jo jemlje v omočenih oblatih. Posebnega spomina jo vredno , da ta stupa \Bem napeDJajočim jedilom in upijanijočim pijačam hitro odtegne njih sitno lastnosti. S 6 i d 1 i t rA o v a štapa od M o 1 1 a (Seidlitzpulver von Moli) proti boleznim v želodcu in trebušji. 114'Bi pi'NfilM Ni|» od (r. A. W. Magerja v Vrat i slavi. [tata 13ti7 v Parizu z nagrado obdarovan.) Najboljše domače zdravilo proti znstaranemu kašlju, dolgoletni hii-pavosti, znsliženjn, oslovskemu kašlju, katarjem in vnetjem jabolku m sapnika, proti akutnemu in kroničnemu prsnemu in plnčnemn knt.-mi. krvavemu kapljanju, hruhnnju krvi in naduhi. Spričalo: Podpisani s lem naznanja 1 ipočemu č Invečaust vu, da je Maverjev prsni sirup v različnih boleznih na sopilib . kakor proti zastarelemu plačnomu kalani, hripavonti itd. ■ uajboljiin uspehom rabil. V Kamenini na C'oskeni. l>r. Novak, mestni fizik. Za konjske posestnike in gospodarje. Kllravilna tclaol'illtt (RckreaUons-Fliiiil) zn konje od c. kr. živinozdravuika Ohrau sta. Živinozdravilna stupa za Hofijt?« govedi in ovce. 14 V IZ 1» O V A I£orneuburšk.a živinska stupa (Korneuburger Viehpulvcr) konje , «o% erti In ovce. za M. p. Jako lmonlton lil važen luemil izleček (PleiscliextrakO iz ju'Ane Amerike (Frny Bcntos) isdelavau po Liebigovem druitvu za meani izloček v Londonu. flsy Izloček je le onda pravi, ako nosi piskerc podpis profesorja J. pl. Liebiga in 1'ettenkoferja kot poroštvo dobrega in izvirnega blaga. Ta izloček, ki se napravlja iz nnjćisteje in najfrišnejc govedino nima v sebi niti masti niti limnine. V enem funtu ima ta izleček vse v vroči vodi raztopljive množine od 84 lb. čistega mesa ali pa od 45 lb. mesnine z mastjo, žilami in kostmi vred. Vsaka v o g e t a b i 1 i u n a hrana (grah, bob, leča, kruh, krompir, riž, koruza, proso,) ako so jej pridene mesnega izlečka, dobi ono točnost m vrednost, ktero ima friino meso ali a n i m a 1 i č n a hrana. Izleček (sam ali z vinom pomešan) jo najizdatnejšo krepčilo za bolnike, ozdrav-ljajočo ho in oslabljcnce. Kot zdravilo za vojaška in m ar i uska bolnišča, za lazarote , aploh za vsako bolnišnico, za zakladanjc s živežem v trdnjavah in ladijah, za popotnike, g o sti 1 n i č a rj o , za bar i V 00 (Garkoehe) in rodovino na deželi je mesni izleček nenadomestljiv izdelek; tako tudi za kolonije, kjer so frišno meso ne da ohraniti in jo predrago. Kako naj se rabi: Četrti del čajake žličice izlečka raztopljenega v veliki akudelci vročo vode. kteri naj se kolikor potreba 6oli pridene. zadostuje, da so mahoma napravi krepka juha. liarva juho naj bo tomuo-žolta, ne ni javu ; če se vzame več izlečka, postane aromatični okus juho za mnoge premočan in neprijeten. Zadobi ae izvrstna juha, čo bo b kratka juhina zelonjad (scleri, korenje, luk, čebula, kroaipir itd ) brez ali še boljo z nekoliko slanino ali masti skuha in so potem pri-deno potrehna množina izlečka in soli. Mesni izleček ima tudi v najbolj koncentriranem stanji vso muožiueomak (sauce) inje torej kot podlaga za pripravljanje vseh mesnih jedil neprecenljive vrednosti; prav malo izlečka že zadostuje, da so moč in okus jedil, zlasti navadnih domačih juh mahoma z boljša. "VV i 1 h e 1 m sdor fe rska šokolada iz sladnega izlečka. (M a 1 z e x t r a k t - C h o k o 1 a d e.) IN« 1> Izložbah niigradovana. Po izreku c. kr. prof. Heller-ja na dunajski kliniki jo ta šokolada edino prava. VVillndmsdorferska sladoa šokolada jo jako tečna, ni zaporčna, pri-poroča se zlasti onim, kterim so škodljivi racgravajofti užitki, posebno pa za vse tiste, lil »o na prsili bolni. Cena: '/»i 7« m ll* Karitek šestoro baž po 50 kr., 70 k r., I f. 20 kr., 1 i". 00 kr., 2 f. in 3 f. za funt. I'ri/.intvnjnri- pismo : „Ker mi Vaš sladni izleček izvanredno dobro tekne, prosim Vns, piljite mi 4 pakete šokolade iz aladnega izlečka itd. liergor, umetnim mlinar v Sohvvertbergu na gorenjem Avstrijskem." JPF" haloga za Maribor pri F. K o i I c t u i g u, TegcUliulfova cesta. WilhelniBdorferaka fabrika /a sladno (malz) produkte Avgusta Jos. KUfferlo-ta & comp. (Dunaj.) 2B*eV"()]> minjajc na izreke o. kr. prof. Oppolzer J« in lleller- Jit na dunajski kliniki, prosimo, naj so naši sladni fabrikati nikar ne zmen-jujejo z Hoifovimi sleparijami. Vse to se dobi pri (P. KolletlllgT-lB v Mariboru. (10) I id a tel i in vrednik Anton Toma I č —— Lastniki: Dr. Jote V oh« Jak In drugI. Tiskar Kdnard Janilć MssHsa^aMinH WD