Politični og-led. Avstrijske dežele. Avstrijsko. 0 božiei pri vladi to lcto ni bilo niirii. ali plulo se je pri njej za niir, za načrt dclovanja v državnem zboni, lak načrt, da tse za-nj dobi stalna večina. Pri niini.slerstvu so tak naeit vsprojeli soglasno in jo sedaj še saino uprašanje, ali se dobi za-n.j toliko poslancev, da jih bode dovolj za stalno večino. Mogoče, ali to delo ne bode lahko in brž tudi ne trajno. Najbolje Za podnk in kratek das. fiožič. Spisal J. K. Savinj8ki. ( (Konec.) Ker je bil mož vajen vožnje, ni njemu bilo več ostati doma, vsaj sedaj ne, ko ni bil več spoštovani veliki kmet, ampak siromak. Sel je služit za voznika, a sreče ni imel, čez nekaj mesec^v prevrnil se je voz na-nj, in prinesli so ga vsega pntrtega ubogi ženi domu. 0 koliko je ona njemu sedaj stregla, noč in dan je bila poleg njega. Prodala je vso svojo obleko od prešnjib srečnih let, da je le njeinu, kateremu je pred altarjem zvestobo in Ijubezen do smrti obljubila, zamogla kupiti zdravila. A bilo je vse zaman, tri fietrt lela bil je star lvanček, kateri se je rodil na sveto noč, ko je mož vos spokorjen in svojo blago, ljubezni polno ženo za odpuščanje proseč, zdihnil svojo dušo — nesrečni mož ne še 30 let star! Ni se več sniijala mlada vdova, žalost ji je odvzela smeh za vselej. Mar res za vselej? Kot dninarica je pridno delala scdaj uboga vdova, in prislužila je toliko, da je svoja otroka prav pošteno in lepo odgojevala: ni njej bilo treba prosjačiti. Povsodi so imeli prav radi ubogo ženo, smilila se je Ijudem, ker je brez vse svoje krivde prišla v nesrečo. Toda ona ni nikdar proti nobcnemu človeku toževala, nikdar ni godrnjala, a videlo se ji je, da grozno trpi v svojem srcu. Lica so ji upadla in obledela, oči postale so ji kalne, in sosedje so odkimovali z glavami čeS: »ta pa ne bode dolgo, dan za dnevom je je manj.« Le pri njenih otrokih je bilo Se njeno blago srce. Le za-nju je delala, le za-nju trpela. Skrbno ju je učila Boga moliti, učila ju, naj se ne zanašata na časno srečo, katera je minljiva, kakor senca, ampak naj bodeta poštena in vsikdar bogaboječa in pridna, potem pa bode ljubi Bog njima dal obilo sreče. Za rajnega očeta molili so vsaki večer. Ko sta otroka zaspala, pa je blaga žena pokleknila pred razpelo, na katerem je bila podoba odreSenika sveta, in tarnkaj je molila, dolgo je-molila: zakaj-li je molila? Za svoja otroka! 0 blago srcfe matere, kdo bi tebe spoznal! Zopet je bila sveta noč. Ves krščanski svet se je veselil tega svetega večera, kajti priSel bode OdreSenik, reSitelj sveta, rešitelj vsega hudega, prišel bode delivec ljubezni in dobrot Vse se veseli, staro in mlado, bogat in ubožen, saj je priSel odreSenik za vse ljudi na svet, vse hoče z enako ljubeznijo objeti, vsem enake dobrote deliti. Mladina napravJja v gorki sobi jaslice, v mah postavi hlevček, v katerem leži dete .Tezus, poleg njega sta Devica Marija in sveti Jožef, okrog pa so pastirci. Iz višave pa hitijo angeljci veselo pojoči >Gloria in ex* celšis Deo!«' Tudi v naši mali hifiici rfapravlja ravno to noS 12 let stari Ivanček v kotu male jaslice. Sicer nima slikanih podob, ker jih ni mogel kupiti, a izrezljal je taisle iz belega papirja. Krog pa je posadil zelene vejice od smereke ter prižgal pred jaslice svojo krstno svečo. 0 srečen deček, kaj je takrat mislilo tvoje srce ? Nekoliko^starejša njegova sestra pa je sedela pri postelji, v kateri je ležala bolna blaga mati. Zalost, trp-. Jjenje, pornanjkanje in skrb za njene otroke jo je položilo vže pred večimi dnevi na posteljo, in kakor je rekel zdravnik, katerega je k njej poslal blagi in vsraiJjeni bližnji graSčak, ni upanja, da bi več ustala iz nje. Odkar je zbolela mati, ni se gariil več deček iz hiše, vedno je bil pri njej, božal jo je, odeval jo skrbno, in vedno ji je govoril ter jo poljuboval. »Je-li, Ijuba mama, da ne- J?ote umrji! 0 saj ne smete, kaj naj bi pa začel jaz brez vas!« Enako je govoril mali deček in uboga mati ga je tolažila, da naj le zaupa v Boga; on bode že vse prav naredil. Pa tudi hčerka je skrbno stregla dragi materi, ona je opravljala vse delo gospodinje, in hodila po zdravila v mesto, o da bi le tudi kaj pomagala! Na sveti večer bila je uboga žena jako slaba, čutila je, da ne več dolgo, pa bode zapustila nedorasla svoja otroka Srce ji je hotelo britkosti počiti, ko je pomislila, kaj bodele ubogi zapuščeni siroti potem počeli brez dobre matere, brez očeta. »Pojdi sem Ivanček«, je rekla s tresočim glasom, ko je videla, kako je narejal jaslice in prižgal svečo pred taiste; »pojdi sem, dragi, da te poljubim.« Solze so se ji rasvetile v globoko vpadlih očeh, in so zmočile lepo lice njenega ljubljenea. »Le bodi vedno tako priden in nedolžen,« je nadaljevala z rahlim glasom, »vedno lako, kakor si še nocoj, in ako bodeš ostal vedno tak, kakor si nocojšnjo sveto noč, potem — o potem pa bodeš vedno srečen, Bog in ljudje te bodo radi imeli — ko — že — mene — več ne bo!« iVeč^ni mogla go- voriti blaga mati, le prekrižala je še svojega sina, in jc omahnila nazaj. »Mama! draga mama;- je zakričal deček tcr jo objel predrago ljubljcno mater, »jaz pa nočem, da bi Se kdo drug mene rad imel, kak>r le Vi, Vi me imale najrajši, o najrajši! Mama vi niene ne smete zapustili; tega Ijubi Bog neče in bi bil bud na vas, ker vas jaz tako, tako srčno rad imam.« In v kraj je morala potegniti jokajoča sestra svojega bi-ata, kateri se je tako krčevito oklenil svoje drage mainice krog vratu, da uboga skoraj dihati ni mogla. Čez nekaj časa je zopet odprla svoje oči in rekla: »Sta že pridna, Ijuba moja otroka, zdaj pa malo molita, bo skoraj dvanajsta ura, in Ijubo deie Jezus bo prišel na svet ter bo vaji sliSal moliti, in bo vaji tako rad imel, tako rad —« In zopet je slabotno zadremala trpeča žena, borila se je s smrtjo, živela bi še bila rada za svoja otroka, o še tako rada, toda Bog je vsegamogočen! Ko sta otroka videla, da je mati postala tiha, pokleknila sta pred jaslice, kjer je gorela tako svitlo Ivana krstna sveCa ter sta molila, molila sta za svojo bolno mater! Zdaj se zasliši zvon Sz župne cerkve. Glorija se zapoje po vesoljnem svetu, nebo se odpre in angelji zapojejo: »Gloriain excelsisDeo«. Sveto dete Jezus je-li priSel tudi v borno kočico, kjer leži mati boreča se s smrtjo, kjer kleči dvoje nedolžnih otrok in moli za svojo mater? »Ljubi Jezušek,« molil je sedaj deček na glas, ko je zasliSal iz daljave zvon, »ljubi Jezušek, ki prideš ravno sedaj iz nebes na zemljo, $ jaz te prosira: nikar se ti nikjer ne mudi, pridi, o pridi najpoprej v naSo hišo, glej tukaj leži inoja Ijuba mama bolna, o kako je bolna, kako je uboga; jaz bi ji rad pomagal, pa ne morem, ti pa, Jezušek, ti pa to lahko sloriš, ako le hočeS; o pridi, pridi ljubi JezuSek in ozdravi Ijubo, drago mamo mojo, katero jaz tako srčno tjubim, saj meni ni treba nič, seboj prinesti, le da mi ozdraviš mojo mamo. Jaz tebe obljubim. da bodem vedno priden, vedno bodem rad molil, le mamo rai ozdravi. In moj Jezušek, tebi sem to-le mojo krstno svečo prižgal, ker tebe rad imam; ako ti mene rad imaš, pa te lepo prosim, ozdravi mojo Ijubo mamo! Jaz bodem vsako leto tebi v čast to svečo prižgal ha nocojšnjo noč, le da rai to storiš, da mi ljubo mojo mamo — ozdraviš. 0 JezuSek — pridi — pridi!« In prepolno je bilo mlado srce, v goreči molitvi so se svetile solze mlademu dečku iz očij. Ves omamljen nasloni se na mizo, poleg katere je klečal, in ni slišal, ko so se odprla vrata in vstopile so sosede s polriimi jerbasi vsakovrstnih jedil in pijač, ter so jim tekle solze iz očij, ko so poslušale molitev otroka, in prebudil,' vzdramil se je tedaj, ko je mati njegova, kakor po čudežu zdrava skočila iz posfelje, razprostrla svoje roke in zaklicala: »Moje dete, moj sin!« in strastno objela ljubo dete svoje. »Maina, Ijuba mama!« vskliknil je Ivan, naslonivši se na blago srce in ko je njega zlata mati skoraj do strasti poljubovala in se prvokrat v veselji solz srčno nasmijala, pa je rekel deček: >O saj sem vedel, Jezušek je pišel k nam in je lebe ozdravil, je-li mamaV .laz sem pač zaspal in ga nisem videl!« Srčen, nikdar pozabljen poljub bil je odgovor blage — zlate matere! Sinešnica. Rad žejen. Nekoč pride znan piveo v neko klet, kjer je sodar sain vino pretakal. Sodar vpraša žejnega prišleca: »Ali niste radi žojni?« — >O zelo rad sem žejen« — »Tedaj pa dobro, pa le bodite žejni!« — Čez uro pride gospodar v klet gledat in zagleda žalostno držečega se žejnega pivca na sod naslon- jenega stati. Hitro popraša sodarja: »Ali ste mu že dali kaj piti?« — »Se ne! Vprašal sem ga, če je kaj rad žejen in ker je trdil, da je zelo rad žejen, zato sem mislil, da rad žejo Irpi in ne mara vina.« se godi pri tein grofu Taaffe. — Pri vladi se izdeluje načrt postave, ki vpclje dveletno službo pri vojakili. Štajarsko. Na sv. Tomaža dan je bilo v Gradci zborovanje novcga društva, katero naj brani nemštvo zoper »nciiasilljivost bindiSarjev«. V odboru je tudi »Kmelski prijatel« — dr. Glantschnigg in se iz tega lahko sodi, kake baže Ijudje da so v tcm drušlvu. — Na nemškem delu naSc dežele primanjkuje še bolj zdravnikov, kakor pri nas ic Ijudje bi bili veseli tudi »padarjev«. K o r o S k o. MeBtni zastop v Celovci se nikakor ne misli udati v »žalogtno usodo« ter vsprejemati slov. pisma, kakor mu to naroča ministerstvo. No, to še že pojde, ako vlada le boče! Dež. predsednik, baron Scbmid/abierow pa se ve, da ne sme obdržati v tej stvari prve besede. Kranjsko. Svitli cesar je daroval društvu gasilcev v Kranjski gori 80 gld. — Mestni zastop v Ljubljani še vedno Caka razsodbe pri najvišji upravni sodniji glede na slov. imena ulic. — Stalna komisija za II. slov. katol. shod je imela v torek v Ljubljani sejo ter se je seje vdeleželik izmed vunanji udov dr. Mahnič, štirje drugi pa so se izgovorili v pismu in dr. Sernec je odložil čast biti v tej komisiji. Primorsko. Po Gorici je bila govorica, da laški napetniki mislijo izkopati truplo Favettija ter ga prenesti v »sveto« zemljo unkraj črno-rmenih soh. Tacim ljudčm je tudi to mogoče. — V Podmelcu pri Tominu imajo otroci koze in jih umrje veliko, odraslim še pa v doslej niso kaj storile. Tržaško. V Trstu so zaprli une dni trgovca Bernardini in njegove pomogače in sicer so le-ti na6umu, da se v njih hisi izdelujejo ali vsaj va-njo spravIjajo petarde. — Zabavni večer v slov. čitalnici se jim je dobro obnesel in je ob njem govoril naš rojak, dr. Karol Glaser o slov. pesništvu. I s t e r s k o. Ker so zniagali v Pomjanu hrv. in slov. volilci, laški pa so prišli le v 1. volilnem razredu v občinski zastop, zato pa so se le-ti skujali ter se nočejo vdeležiti volitve župana. Celo vladhi zastopnik jih ni mogel spraviti na volišče. Otročja jeza! Hrvaško. Znano je, da je na Hrvaškem madjaronov toliko, da imajo sedaj oni »veliko besedo«, posebno še v saboru, hrvaška stranka pa je bila, kar se tiče števila poslancev, jako neznatna in Se po vrbu nesložna. Sedaj se je izvršilo neko sporazumljenje med temi brv. rodoljubi, toda Bog zna, kako dolgo jim ostane pri tej slogi. Ogersko, Pri ministerstvu za uk in bogočastje je izginilo neki za 4 milj. iz verske zaloge, nibče ne zna, kam je ta denar izginil, pa menda ne v zemljo. — Za člane hiše magnatov je imenovanih petero liberaleev in če pojde lako dalje, bode kmalu tudi v tej hiši judovski liberalizem na vrbu. Vunanje države. Rim. 0 božiči so sv. oče Leon XIII. vsprejeli kardinalc rimske cerkve ter so imeli kaj lep nagovor, želeč, naj se ljubi Bog usmili človeštva ter ga reSi nevarnostij, kar jili preti sv. veri in še posebej miru. Italijansko. Ker je padla »banca romana«, velika zaloga denarnih papirjev, zgubilo je mnogo ljudij pri njej. Bila je tovnej ludi v državnem zboru v Biinu o njej beseda, toda poslanci niso marali kake raziskave. l'rav, saj je marsikateri morebiti vtaknil kaj v žep in ne bilo bi inu Ijubo, ko bi se izvodelo. Francosko. Pri >panainski kaluži« se je vlopilo 1000 niilj. v razne žepe različno republikanske gospode. Misli se in more bili ne po krivem, da tudi Sadi-Garnot, predsednik republike, nima v tein čislih rok. Kdor ne pozna glasila našili radikalcev v Ljubljani, naj čita v politifinem razgledu njegove nazore o ropubliki in javnem poštenji in upaino, da niu bode dovolj tudi na slov. radikalizinu. Belgijsko. Prve dni po novem letu razdeli vlada drž. poslancem nadrobni načrt postave, ki premeni, če se vsprejme v drž. zboru, dosedanjo ustavo ter dobi po njej volilno pravico vsak domačin, če ima t. j. če si plačuje dovoljno stanovanje. Vsa podoba pa je, da se načrt zavrže, ker liberalci ne marajo za-nj. Nemško. Osoda vojaškega predloga o dvoletnem službovanji še visi vedno na slabi niti in skuSa sedaj vlada po spisih Ijudi pridobiti za tako postavo, Ceš, da se ne izpelje, ako ne bode posebno velike potrebe. Ljudje pa se bojijo te zanjke in tako utegne vendar-le cela poslava pasti pod klop. To bi bilo tudi za naSo državo dobro, kajti sicer se vpejje tudi pri nas enaka postava. R u s k o. Minister za vunanje zadeve pl. Giers bode vendar-le ozdravel in se vrne potem nazaj v svojo službo. — Po nekaterih krajih je nastaia lakota, toda domači listi jo še tajijo in človek je vesel, 6e je resnica, da se letos ni bati nikjer lakote. Bolgarsko. Predsednik sobranja, Belčev je postal minister za pravosodje in dosedanji podpredsednik stopi v sobranji ali državnem zboru na iyegovo mesto za predsednika. . .':';;.,r Srbsko. V Belemgradu so v mestnem zastopu sedaj v resnici liberalci in župan je postal odvetnik dr. Nakič. No vidi se, da zna tudi ondi vlada delati čudo, ako le hoče. Tursko. Sullan je imel te dni neko rabuko ter je dal več ljudij, ki so v iyegovi palači v službi, pozapreti. Govori se tudi o zastrupljenji vefiih oseb v obližji sultanovem. Af-rika. Sedaj bode že blizo cfelb :leto, odkar se ne izve ničesar o laški deželi ob Rudečem morji in istotako se molči o Abesiniji. Človek bi po takem mislil, da je ondi vse v redu, potovalci govorijo o tem sicer drugače, vendar pa kdo naj razsodi, kje je resnica! Amerika. V južni Ameriki je v večih deželah velika rabuka in Ijudje nočejo ni6 vedeti o deželnih oblastvih. Noveja poročila pravljo celo, da teh oblastev ni več, ker so jih ustajniki razgnali. To vatn mora biti lepo življenje in vendar hitijo od nas siroraaki tje, da-si ne vedo, če so si le življenja ondi varni!