Bankomat iz novogoriške Qlandije nočni tatovi odpeljali v smeri Italije Pogovor s kapucinskim predstojnikom Silvanom o današnjih primerih revščine /8 Burjin čas, knjižni prvenec Vilme Purič Primorski SREDA, 8. APRILA 2009 Št. 83 (19.482) leto LXV. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste sf= 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Izziv za to naše pisano okolje SandorTence Lucio Toth in Miloš Budin nista zgodovinarja, temveč politika, zato imajo njuna stališča na sinočnjem srečanju na Pomorski postaji predvsem politično sporočilnost. Ta je zelo jasna: mi ne moremo zgraditi skupne preteklosti, lahko pa gradimo skupno sedanjost in zlasti prihodnost. Gianfranco Fini in Luciano Violante sta pred leti v Trstu odkrito razpravljala o tukajšnji boleči zgodovini. Njuno soočenje je pomenilo neko prelomnico, srečanje v Verdijevem gledališču pa je imelo veliko hibo. Bilo je pretežno zazrto v preteklost in zelo malo ali nič v prihodnost. Na Pomorski postaji smo sinoči imeli drugačne občutke. Toth in Budin sta bolj kot zgodovini pozornost namenila zgodovinskim spominom in sobi-vanju v tem našem narodno mešanem prostoru. To je velik izziv našega časa, ki ne more in ne sme temeljiti na zgodovinskih zamerah in bolečinah. Ezu-li in Slovenci, ki so bili največje žrtve tukajšnjih tragičnih dogajanj, lahko veliko pripomorejo, da bomo vsi skupaj boljše živeli. Toth je govoril italijansko, Budin slovensko in kdor ni razumel obeh jezikov, je imel na voljo simultano prevajanje. To je pomenilo finančni zalogaj za prireditelje, brez dvojezičnosti pa bi srečanje gotovo izpadlo drugače. Skratka odlično uspela pobuda, daleč od običajnih okroglih miz in debat, ki so (pre)večkrat moreče in same sebi namen. Trst - Srečanje o različnih zgodovinskih spominih Zgodovina ne sme več bremeniti sedanjosti Gosta dobro obiskanega večera sta bila Lucio Toth in Miloš Budin PARITETNI ODBOR - Avdicija ravnatelja konservatorija Tartini Parovela Slovenske sekcije brez ustreznega sporazuma ni mogoče ustanoviti TRST - Slovenske sekcije na konservatoriju Giuseppe Tartini ni mogoče ustanoviti. Po nedavni reformi so namreč konservatoriji akademske in ne več srednješolske ustanove. Toda 15. člen zaščitnega zakona (38/01) jih obravnava kot srednješolska ustanova in je zato treba spremeniti zakon, ali pa skleniti dogovor. To je poudaril ravnatelj konservatorija Giuseppe Tartini Massimo Parovel včeraj na seji paritetnega odbora. Sre- čanje je bilo neformalnega značaja, ker je bila seja nesklepčna. Člani odbora so tudi odločili, da bo na prihodnji seji avdicija z Glasbeno matico v Trstu in Centrom Komel v Gorici. Na 2. strani TRST - V nabito polni dvorani Pomorske postaje sta Miloš Budin in Lucio Toth včeraj razpravljala o različnih zgodovinskih spominih, ki ne smejo več bremeniti sedanjosti, zlasti pa ne prihodnosti. Srečanje sta priredila Slovenski klub in ezulsko združenje Venezia Giulia-Dalmazia pod pokroviteljstvom mestnih časnikov Pic-cola in Primorskega dnevnika, ki sta ju zastopala odgovorna urednika Paolo Possamai in Dušan Udovič. Večer sta v imenu prirediteljev uvedla Renzo Codarin in Darja Be-tocchi. Soočenje je potekalo dvojezično ob simultanem prevajanju. Na 7. strani Slovenija mednarodna logistična platforma? Na 6. strani V Gorici delavca padla z gradbenega odra Na 14. strani Goriška nadškofija ustanavlja sklad za odpuščene delavce Na 14. strani Romjanski šolarji odkrivali Novo Gorico Na 15. strani POTRES V ABRUCIH - Mrtvih je 229, pogrešanih 50, ranjenih tisoč, 25 tisoč brez strehe Sinoči se je zemlja spet močno stresla Na potresnem območju 7 tisoč reševalcev LAQUILA - Obračun katastrofalnega potresa, ki je v ponedeljek ob 3.32 opustošil Abruce, dobiva vse jasnejše obrise. Ko zapiramo redakcijo, je stanje naslednje: življenje je izgubilo 229 ljudi, od katerih je 15 še brez istovetnosti, okrog 50 je pogrešanih, ranjenih je več kot tisoč, od tega 100 hudo. Streho je izgubilo 25 tisoč ljudi. Gmotna škoda je seveda ogromna, vendar jo bo treba še natančneje oceniti. Medtem pa se zemlja še vedno trese. Sinoči so ob 19.42 zabeležili potresni sunek, ki je dosegel moč 5,3 stopnje po Rich-terjevi lestvici (usodni ponedeljkov je bil le za 0,5 stopnje višji). Sunek je zahteval dodatno smrtno žrtev, pa tudi povečal škodo, saj je med drugim porušil že tako poškodovano kupolo cerkve Svetih duš v LAquili. Reševalna akcija v polnem teku. Na terenu nudi pomoč po-tresencem okrog 7 tisoč ljudi, med temi tudi prostovoljci iz Fur-lanije-Julijske krajine. Izpod ruševin so skupno rešili 150 ljudi. Na 3. strani 2 Sreda, 8. aprila 2009 ALPE-JADRAN / paritetni odbor - Neformalna avdicija ravnatelja konservatorija Giuseppe Tartini Massima Parovela Slovenske sekcije na Tartiniju po reformi ni mogoče uresničiti Seja odbora nesklepčna - Parovel: Manjšina lahko ustanovi srednješolsko glasbeno ustanovo TRST - Slovenske sekcije na kon-servatoriju Giuseppe Tartini ni mogoče uresničiti. Po nedavni reformi so namreč konservatoriji akademske in ne več srednješolske ustanove. Toda 15. člen zaščitnega zakona (38/01) jih obravnava kot srednješolske ustanove in je zato treba spremeniti zakon, ali pa skleniti dogovor. Sporazum pa je težko dosegljiv. To je poudaril ravnatelj konservato-rija Giuseppe Tartini Massimo Parovel včeraj na seji paritetnega odbora. Srečanje je bilo neformalnega značaja, ker je bila seja nesklepčna, njegovo vsebino pa so vsekakor zabeležili. Člani odbora so v bistvu le prisluhnili njegovemu stališču in se odločili, da bo na prihodnji seji po upravnih volitvah tudi avdicija z Glasbeno matico v Trstu in Centrom Komel v Gorici. Na dnevnem redu seje paritetnega odbora je bila poleg odobritve zapisnika zadnje seje še odobritev neke vrste pravilnika, s katerim bi lahko odbor podeljeval razne projekte. To je bila izključno birokratska in z administrativnega vidika zelo zahtevna zadeva, ker je bilo treba usklajevati predsedstvo vlade in deželo. Toda pravilnika niso mogli odobriti, ker je bil odbor nesklepčen. Kot je poudaril njegov predsednik Bojan Brezigar, je predstavnik desnosredinskega tabora in član odbora Adriano Ritossa zapustil sejo. S tem je postal paritetni odbor nesklepčen, ker ni bilo najmanj pet italijanskih članov. To je Ri-tossa storil zavestno, je poudaril Brezigar. Za razliko od nesklepčnosti prejšnje seje, ki je bila predvsem posledica gripe, je šlo tokrat za politično odločitev, čeprav je šlo zgolj za neko administrativno vprašanje. Brezigar je to povezal z bližnjimi upravnimi in evropskimi volitvami in dodal, da problemov vsekakor ne bo, ker bodo pravilnik pač odobrili prihodnjič. Člani odbora so vsekakor soglašali, da se zasliši ravnatelja konservatorija Parove-la. To je bilo neformalno zasedanje, katerega vsebino so zabeležili in bodo izsledke avdicije izkoristili pri nadaljnjem nastopanju. Parovel je v bistvu povedal, da 15. člena zaščitnega zakona (ki govori o tem, da bi moral konservatorij Tartini ustanoviti slovensko sekcijo), kot je člen napisan, ni mogoče uresničiti. Z reformo konser-vatorijev so ti namreč postali akademske ustanove in ne več srednješolske, je svoje besede utemeljil Parovel, medtem ko zakon št. 38 še vedno obravnava konservatorije kot srednješolske ustanove. To velja predvsem za zaposlovanje neučnega in še zlasti učnega osebja. Po Parovelovi oceni bi morali torej spremeniti zakon, ali pa doseči dogovor. Pri tem pa je opozoril, da bi pri vsakem sporazumu obstajala možnost pri-zivov in bi bil zato zelo težko uresničljiv. Sicer pa je poudaril, da nikakor ne nasprotuje ustanovitvi slovenske sekcije in da konservatorij odlično sodeluje z glasbeno akademijo iz Ljubljane, s katero imajo mnogo skupnih projektov. Toda zaščitni zakon, kot je napisan, povzroča celo vrsto težav in bi lahko ustvaril kar nekaj internih problemov. Omenil pa je možnost, da bi namesto univerzitetne ravni privilegirali srednješolsko glasbeno izobraževanje v okviru prihajajoče reforme višje srednje šole. To bi omogočilo tudi lažje zaposlovanje učnega osebja in izkoriščanje finančnih sredstev, ki jih v ta namen določa zaščitni zakon. Člani odbora o Parovelovih stališčih niso razpravljali. Na koncu zasedanja je nek član odbora predlagal, da se zasliši tudi Glasbeno matico iz Trsta in Center Komel iz Gorice, ki ju zakon prav tako vključuje. Paritetni odbor je s tem soglašal in bo ustrezna avdicija na prihodnji seji, ki bo takoj po upravnih volitvah. A.G. Poslopje konservatorija Tartini kroma ljubljana - Predstavniki NSKS so ga seznanili s položajem manjšine v Avstriji Vajgl predstavnikom Narodnega sveta koroških Slovencev zagotovil podporo DZ dunaj - Po prisegi pri predsedniku Fischerju Gerhard Dörfler vztraja pri 25-odstotni klavzuli glede dvojezičnih krajevnih napisov LJUBLJANA - Predsednik odbora za zunanjo politiko v slovenskem državnem zboru (DZ) Ivo Vajgl (Zares) je včeraj sprejel delegacijo Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) pod vodstvom novega predsednika Karla Smol-leja, s katero je govoril o položaju manjšine po zmagi Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZO) na volitvah na Koroškem. Predstavniki NSKS so Vaj-gla seznanili z neugodnim položajem slovenske manjšine na Koroškem po zmagi desničarske stranke BZO, katere vodstvo in deželni glavar Gerhard Dorf- ler sta napovedala manjšinam nenaklonjeno politiko in ukrepe. Člani NSKS so poudarili, da bolj kot kdajkoli potrebujejo načelno in jasno podporo Slovenije kot države za-ščitnice. Izrazili so tudi podporo enotnemu predstavništvu koroških Slovencev kot sogovornika z avstrijskimi oblastmi pri uresničevanju obveznosti iz 7. člena Avstrijske države pogodbe. Vajgl je predstavnikom NSKS zagotovil podporo in aktivno sodelovanje DZ pri oblikovanju politike in rešitev, ki bodo za manjšino najugodnejše. (STA) DUNAJ/CELOVEC - Pretekli torek v deželnem zboru izvoljeni koroški deželni glavar Gerhard Dörfler (BZÖ) je včeraj na Dunaju uradno zaprisegel pri zveznem predsedniku Heinzu Fischerju. Pred zaprisego je bil na sporedu pogovor med Fischerjem in Dörflerjem, v okviru katerega je koroški deželni glavar vnovič zahteval rešitev vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na osnovi 25 -odstotne klavzule in z zakonom na ustavni ravni. To je zahteval navkljub temu, da je ustavno sodišče leta 2001 v svoji razsodbi razveljavilo prav 25-odstotno klavzulo kot protiustavno. Po zaprisegi je Haiderjev na- istanbul - Ob robu zasedanja foruma Zavezništva civilizacij Danilo Türk z Barackom Obamo o razvoju čezatlantskega partnerstva Slovenski predsednik Danilo Türk (levo) se je na neformalnem srečanju sestal tudi z ameriškim predsednikom Barackom Obamo (desno) in turškim predsednikom Abdulahom Gülom bobo ISTANBUL - Po koncu prvega dne zasedanja foruma Zavezništva civilizacij v Istanbulu se je nekaj udeležencev srečanja v ponedeljek sešlo z ameriškim predsednikom Barackom Obamo. Predsednik Slovenije Danilo Türk se je z ameriškim kolegom pogovarjal predvsem o razvoju čezatlantskega partnerstva. Prav krepitvi tega partnerstva ter dobrega razumevanja z islamskim svetom je bila namenjena tudi turneja ameriškega predsednika v Evropi, ki se je končala včeraj. Na neformalnem enournem srečanju so sicer državniki izmenjali poglede na posledice svetovne finančne in gospodarske krize, rezultate nedavnega vrha skupine 20 najrazvitejših in najhitreje rastočih držav (G20) v Londonu ter naloge mednarodnih organizacij v novih okoliščinah. Posebno pozornost so namenili pomenu krepitve globalnega dialoga, zavračanja predsodkov in kseno-fobije ter izboljšane komunikacije med različnimi kulturami in civilizacijami, so sporočili iz urada slovenskega predsednika. (STA) Gerhard Dörfler slednik na čelu koroške deželne vlade priredil še tiskovno konferenco pod geslom »Oblikovati prihodnost - trajno in zanesljivo za Koroško«, ki pa prav tako ni postregla z novimi stališči koroškega deželnega glavarja. Še pred zaprisego na Dunaju so iz urada deželnega glavarja sporočili, da bo Stefan Petzner - kot že v času Haiderja - Dörflerjev predstavnik za tisk. Kot je znano, je bil Petzner takoj po Haiderjevi smrti imenovan za predsednika zavezništva BZÖ, toda že kmalu se je izkazalo, da so mu ti čevlji preveliki in je postal navaden poslanec zavezništva v avstrijskem parlamentu. Petzner je bil odgovoren tudi za volilno kampanjo BZÖ za deželne volitve marca letos na Koroškem, ki so se končale z zmagoslavjem Haiderje-vih naslednikov. Tudi bivši šef avstrijske tiskovne agencije APA na Koroškem Arno Wiedergut se je priključil Dörflerjevemu Zavezništvu za prihodnost Avstrije in bo odgovoren oz. svetovalec za medijsko delo koroške deželne vlade. Drugače kot na deželni ravni, kjer je BZÖ sklenil koalicijo z ljudsko stranko (ÖVP), si je Haiderjeva stranka v koroški prestolnici za partnerja izbrala socialdemokrate (SPÖ). Novi celovški župan Christian Scheider (BZÖ) je na tiskovni konferenci predstavil novo sodelovanje kot »delovno združenje«, ne pa kot koalicijo. Za sodelovanje sta se BZÖ in socialdemokratska stranka dogovorila tudi v mestih Beljak in Wolfsberg. Ivan Lukan / POTRES V ABRUCIH Sreda, 8. aprila 2009 3 ABRUCI - Po ponedeljkovem smrtonosnem sunku se zemlja še vedno trese Močan sunek sinoči zahteval žrtev Število mrtvih se je povzpelo na 229 Pogrešanih je kakih 50, ranjenih 1000, od tega 100 hudo - Brez strehe je 25 tisoč prebivalcev L'AQUILA - Obračun katastrofalnega potresa, ki je v ponedeljek ob 3.32 opustošil Abruce, dobiva vse jasnejše obrise. Ko zapiramo redakcijo, je stanje naslednje: življenje je izgubilo 229 ljudi, od katerih je 15 še brez istovetnosti, okrog 50 je pogrešanih, ranjenih je več kot tisoč, od tega 100 hudo. Streho je izgubilo 25 tisoč ljudi. Gmotna škoda je seveda ogromna, vendar jo bo treba še natančneje oceniti. Več zgodovinskih in kulturnih spomenikov je bilo hudo, če že ne nepopravljivo poškodovanih. Zemlja v Abrucih pa se še vedno trese. Po usodnem ponedeljkovem sunku so seizmografi zabeležili na desetine močnejših tresljajev. Med najmočnejšimi sta bila sunek, ki je včeraj ob 1.15 dosegel moč 4,8 stopnje po Richterjevi lestvici, in tisti, ki je včeraj ob 19.42 dosegel moč 5,3 stopnje po Richterjevi lestvici. Ta drugi sunek je zahteval smrtno žrtev ter povzročil dodatno gmotno škodo. Tako je skorajda dokončno porušil cerkev Svetih duš v L'Aquili. Medtem so tudi včeraj reševalci nadaljevali tekmo s časom, saj je pod ruševinami mogoče preživeti največ 3 do 4 dni. Do sinoči so jih rešili kakih 150. Večina preživelih je ostala na potresnem območju. Težko se je pač ločiti od svojih domov, pa čeprav so porušeni. Potresencem skupno pomaga kakih 7 tisoč ljudi, več kot 5 tisoč v okviru organizacije civilne zaščite, ostali pa so v glavnem pripadniki oboroženih sil. Do sinoči so postavili 20 šotorišč, v katerih deluje skupno 16 poljskih kuhinj. Tu je našlo zatočišče skoraj 15 tisoč ljudi. Sicer pa so za po-tresence na razpolago tudi hoteli na jadranski obali in druge rezidenčne strukture, mnogim pa pomagajo sorodniki in znanci v bližini potresnega območja. Predsednik vlade Silvio Berlusconi je včeraj spet obiskal potresence. Podobno kot v ponedeljek ga je spremljal vodja civilne zaščite Guido Berto-laso. Premier je dejal, da se namerava na potresno območje vračati vsak dan, dokler se ne bodo razmere kolikor toliko uredile. Zahvalil se je vsem, ki so priskočili na pomoč, sicer pa je zagotovil, da bo popotresna obnova hitra. Voditelj Demokratske stranke Dario Franceschini je včeraj potrdil, da to ni čas polemik, ampak sodelovanja za nudenje čim učinkovitejše pomoči Vas Onna pri L'Aquili je ena sama ruševina potresencem. Premieru je vsekakor svetoval, naj po možnosti sprejme pomoč, ki jo ponujajo sosednje in prijateljske države. Berlusconi pa tega nasveta na začetku ni sprejel. Na tiskovni konferenci se je zahvalil državam za solidarnost, obenem pa jim je sporočil, da naj ne pošiljajo pomoči. »Sposobni smo sami odgovoriti na potrebe, smo ponosen narod, ki ima zadostna sredstva. Vsem se zahvaljuje- mo, a bomo zmogli sami,« je dejal. V daljšem telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Barackom Oba-mo pa je le pristal na to, da bi ZDA pomagale pri popotresni obnovi. Izraze solidarnosti med tem prejema tudi predsednik republike Giorgio Napolitano. Včeraj sta mu med drugimi pisala britanska kraljica Elizabeta in slovenski predsednik Danilo Türk. POMOČ - Reševalci so 150 ljudem pomagali izpod ruševin Marto Valente so našli živo, potem ko je bila 23 ur pokopana L'AQUILA - Pod ruševinami je preživela dolgih 23 ur, kot da bi bila živa pokopana, včeraj nekaj po 2. po polnoči pa so jo reševalci končno privlekli izpod njih in je bilo, kot da bi se ponovno rodila. Čudežno preživela je 24-letna študentka Marta Valente. V trenutku katastrofalnega sunka je spala v svoji postelji v 4-nadstropni stanovanjski hiši v Ul. Sant'Andre v zgodovinskem jedru L'Aquile. Nad njo se je porušila hiša. K sreči je vzporedno s posteljo, le kakih 20 centimetrov od nje, zgrmel nosilni steber, saj so na njega potem padli še drugi stebri in gradbeni material, ne da bi jo poškodovali. Nobene možnosti ni imela, da bi se sama rešila. Da je pod ruševinami, je reševalcem povedal mladi Matteo, ki so ga izpod njih potegnili nekaj ur prej. On je pokazal, približno kje naj kopljejo. In dejansko so jo po 5 urah trdega dela končno našli. Nekaj ur prej so podobno živo in zdravo odkopali 98-letno Ines D'Alessandro, ki je bila ukleščena pod ruševinami svojega stanovanja v glavnem mestu Abrucev. Zanimivo je, da je v svojem dolgem življenju že doživela dva podobna primera, najprej leta 1915 in potem leta 1918 v kraju Castel di Ieri v Marsici. Računajo, da so reševalci skupno pomagali kakim 150 preživelim izpod ruševin. Ob vsakem takem primeru je bil njihov trud neizmerno poplačan. Žal pa je bilo tudi veliko bridkih razočaranj. Tako je bilo včeraj posebno dramatično, ko so pod ruševinami Študentskega doma v L'Aquili našli trupla štirih študentov. Marta Valente takoj po rešitvi ansa CIVILNA ZAŠČITA - Bruno Tribuson Zaradi ponovnih sunkov so ljudje zelo prestrašeni LAQUILA - Bruno Tribuson je koordinator civilne zaščite v tržaški občini. S še dvema prostovoljcema iz Trsta se je v ponedeljek dopoldne priključil prvi koloni, ki je zapustila Furlanijo-Julijsko krajino. Kje je dejavna vaša skupina? Smo v predmestju LAquile. Na večjem parkirišču pred neko tovarno smo namestili naše prvo šotorišče. Pripravili smo 480 ležišč. So ljudje že v šotorih? Da, da. Pri vhodu je vrsta ljudi, po opravljeni registraciji lahko vstopijo v šotore. Druga skupina, ki je odpotovala iz Palmanove nekaj ur za nami in je prišla danes zjutraj (včeraj, op. p.), se ukvarja s šotoriščem v drugi četrti, tam je okrog 400 ležišč, del katerih pa je namenjen prostovoljcem. Dospeli ste v ponedeljek zvečer. Je ob vašem prihodu še vedno vladal kaos? V neposredni bližini mesta LAqui-la smo se morali večkrat ustaviti, ker so se ustvarile dolge kolone vozil prostovoljnih združenj, civilne zaščite itd. Zaradi teme in dežja nismo kaj dosti videli in nismo mogli takoj dojeti, koliko je situacija huda. Šele zjutraj smo opazili prve poškodovane stavbe. Nekateri so odšli v bližnja naselja, moja skupina pa je ostala v predmestju. Smo pa enkrat šli v mestno središče, po prikolico, ki jo je potrebovala neka družina. Tam smo videli več hudo poškodovanih stavb. Poleg civilne zaščite in gasilcev, kdo je še na kraju potresa? Vsi so tu: civilna zaščita, prostovoljna združenja, gorska reševalna služba, Bruno Tribuson gozdna straža, gasilci, karabinjerji, finančna straža, policija itd. Vsak ima verjetno točno določeno nalogo. Sile javnega reda nadzorujejo in skrbijo za varnost. Kdor od ostalih ima določeno specializacijo, je zadolžen za posebne posege, drugi pa se ukvarjamo z vsem, kar pride. Kakšno je vzdušje med domačini, ki prihajajo v šotorišče? Zelo so prestrašeni. Dopoldne je prišlo do novega močnega sunka in seveda marsikomu so se naježili lasje. Vsi so pomislili na potresno silo, ki se je razdivjala dan prej. Strah je tu še doma. Kdaj bo prišlo do prve izmene? Iz naše dežele naj bi v petek in ponedeljek odpotovali dve skupini. Nedvomno bodo prišli tudi prostovoljci iz Trsta. Iz FJK nas je tu že 350. Civilna zaščita iz FJKje po podatkih iz centrale v Palmanovi doslej odprla kamp Friuli s400ležišči, šotorišče s 480 ležišči, skupaj s prostovoljci iz Mark pa dve šotorišči s po 50 ležišči v dveh vasicah blizu LAquile. V kratkem bodo v mestu postavili še eno veliko šotorišče. (af) CIVILNA ZAŠČITA - Maša Stranj V zgodovinska mestna središča ni vstopa LAQUILA - Openka Maša Stranj je kot prostovoljka civilne zaščite iz tržaške občine v ponedeljek po kosilu odpotovala iz deželne operativne centrale v Palmanovi. Bila je to druga kolona vozil civilne zaščite iz FJK, potem ko so prvi prostovoljci odpotovali v dopoldanskih urah. Skupini v Abrucih delujeta ločeno, odhodi pa se še vrstijo. Kje se trenutno nahajaš? V LAquili smo, nedaleč od centra, blizu športnega igrišča. Kdaj je tvoja skupina prispela tja? Prišli smo danes zjutraj (včeraj, op. p.). Ponoči smo se namreč ustavili spat na avtocestnem počivališču pri Macerati, zjutraj pa smo se odpravili v Abruce in prispeli v L'Aquilo okrog 9. ure. Zdaj tu postavljamo šotore, brez postanka, do popoldneva nismo še nič jedeli (kar lačna sem). Kako to, da ste prenočili na avtocesti? Kolona s petdesetimi vozili je bila vsekakor počasna. Lahko bi prispeli v L'Aquilo ob 22. ali 23. uri, a bi samo povečali zmedo. Raje smo počakali, da vzide sonce. Ali so vaši šotori namenjeni ljudem, ki so ostali brez hiše? Najprej smo postavili šotore za nas in ostale prostovoljce, zatem smo začeli oskrbovati krajevno prebivalstvo. Kakšna je sedanja situacija? Dopoldne, okrog 11. ure, se je zemlja spet stresla. Ruševine sem v glavnem videla med vožnjo do sem. Maša Stranj Nove hiše imajo kvečjemu razpoke v stenah, iz varnostnih razlogov pa domačini vanje nimajo vstopa. Starejše stavbe so kar precej porušene. Zgodovinska mestna središča so sploh zaprta, tja ne sme nihče, ker obstaja nevarnost, da se kaj okruši in koga oplazi. Kaj pa medtem delajo domačini? V glavnem so v šotoriščih, ali pa spijo v svojih avtomobilih. Vsi so ves čas zunaj, na odprtem. Zanima me, ali imajo prostovoljci ob podobnih dogodkih posebno vrsto dopusta? Ko država (pobudo ima vlada) zaradi posebnih potreb razglasi izredno stanje, imajo prostovoljci civilne zaščite zajamčeno delovno mesto. Delodajalec ti mora dopustiti, da greš na teren (seveda se moraš z njim pomeniti ...), v tem času pa plačo in pokojninske prispevke krije država. Delodajalec nima stroškov, samo delavca manj. (af) 4 Sreda, 8. aprila 2009 ALPE-JADRAN EVROPSKA UNIJA - Predvidevanja finskega Nobelovega nagrajenca za mir Ahtisaari: Hrvaško-slovenski spor bi lahko šel v smer arbitraže Zato bi potrebovali pomoč pravnikov - Hrvaško vztrajanje pri Haagu lahko močno upočasni pogajanja BRUSELJ - Ob obeležitvi vstopa v Nato Sanader pozval Slovenijo k deblokadi pogajanj z EU Sfcwfitf - ÄwmH - Cipjd STRASBOURG KEHL ^^ Hrvaški premier Ivo Sanader (levo) in predsednik Stipe Mesična zaključni tiskovni konferenci po sprejemu Hrvaške v NATO 1 BCL JLTw ICI L^B ■ ■ BIH ansa BRUSELJ - Nekdanji finski predsednik in Nobelov nagrajenec za mir Martti Ahtisaari, predvideni vodja posredovanja pri reševanju mejnega vprašanja med Slovenijo in Hrvaško, je v pogovoru za Reuters dejal, da bi obmejni spor lahko rešili z arbitražo. "Če je tako, bi sebe izločil, ker bi v tem primeru potrebovali pravnika," je dodal finski diplomat in predlagal, da bi lahko bila arbitraža izkušenega pravnika najboljša rešitev. Na vprašanje, ali bi Hrvaška lahko odnehala od urejanja spora pred Meddržavnim sodiščem v Haagu, je Ahtisaari odgovoril: "Ne vem, sicer pa sem prepričan, da bodo dojeli, da bodo pristopna pogajanja lahko prestavljena na še daljši čas, če bodo to storili (odšli na sodišče)". "Če so Hrvati zainteresirani, da to predstavijo v Haagu, bi si morda v skrajnjem primeru želeli videti nekakšno podobnost s pravnim procesom," je še izjavil Ahtisaari. Kot je poudaril, je evropskemu komisarju za širitev Olliju Rehnu dejal, naj premisli, ali je potrebno, da bi bil on sam vključen v to. "Zdaj se je vse obrnilo v takšno smer, da bi bilo morda zanj (Reh-na) pametneje, če poišče bolj izkušenega pravnika," je še dejal Ahtisaari. Hrvaški predsednik Stipe Mesic se je včeraj v Zagrebu odzval na Ahtisaa-rijeve izjave glede arbitraže in dejal, da so najbolj izkušeni pravniki na Meddržavnem sodišču v Haagu ali na Mednarodnem sodišču za pravo morja v Hamburgu. Na novinarsko vprašanje, ali je Hrvaška pripravljena za dlje časa prestaviti vstop v EU, medtem ko čaka, da bo omenjeno sodišče rešilo problem, je dejal, da ne želi ugibati o tem, "na kaj je Hrvaška pripravljena". "Mi smo se pripravljeni držati načel," je kratko odgovoril Mesic. Odziv Evropske komisije na Ahti-saarijeve besede je bil še bolj skop. "Komisar Rehn je redno v stiku s predsednikom Ahtisaarijem. Nazadnje sta govorila prejšnji teden. Komisar Rehn nima nikakršnih dodatnih komentarjev. To je še vedno zadeva, o kateri se razpravlja," so v Bruslju odgovorili na vprašanje STA, ali namerava komisar Rehn bistveno spremeniti predvideni okvir reševanja problema Slovenije in Hrvaške. Kolikor je znano, je komisar Rehn sprva predlagal, da posebna skupina pod vodstvom Ahtisaarija pomaga rešiti vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško. Z dogovorom o evropskem Nobelov nagrajenec Marti Ahtisaari meni, da bi lahko reševanje hrvaško-slovenskega spora o meji šlo v smer arbitraže ansa posredovanju naj bi se sprostila pogajanja Hrvaške z EU. Skupina naj bi rešitev za vprašanje meje predlagala do konca leta, do takrat pa naj bi Hrvaška tudi končala tehnična pogajanja z EU. Predvsem slovenska stran je začela to evropsko posredovanje interpretirati kot mediacijo, čeprav sam komisar Rehn nikoli ni izrecno rekel, da predlaga mediacijo. V zadnjih dneh se je vse bolj ugibalo o tem, da naj bi šlo dejansko za neke vrste arbitražo, morda ad hoc arbitražo ob upoštevanju pogojev Slovenije, med njimi načela pravičnosti. Pogovori o načinu rešitve zastoja Hrvaške so se zapletli minulo sredo, ko je komisar Rehn odpovedal sestanek s slovenskim in hrvaškim zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem in Gor-danom Jandrokovicem - po uradnih navedbah zato, ker od Hrvaške ni dobil odgovora na svoj zadnji kompromisni predlog, po neuradnih navedbah pa zato, ker bi bil hrvaški odgovor negativen. Ob odpovedi srečanja z ministroma je komisar v reševanje zapleta vključil predsedujoči trio EU v sestavi Francije, Češke in Švedske ter se namesto z ministroma minulo sredo sestal s triom. Po sestanku v četrtek je trio izrazil resno zaskrbljenost zaradi stanja v pogovorih Slovenije in Hrvaške z Evropsko komisijo o načinu reševanja vprašanja meje in zastoja Hrvaške na poti v EU. (STA) BRUSELJ - Hrvaški premier Ivo Sanader je včeraj v Bruslju po simbolni obeležitvi vstopa Hrvaške in Albanije v Nato s slovesnim dvigom njunih zastav pred sedežem zavezništva Slovenijo pozval k deblokadi pogajanj Hrvaške z EU. "Slovenijo pozivam, da dvostranska vprašanja ločimo od naših pogajanj z EU," je poudaril. "Hrvaška je ponosna na vstop v Nato, ampak tu se ne moremo ustaviti. Uresničiti želimo tudi drugi cilj, to je vstop v EU. Kot veste, obstaja blokada sosednje in prijateljske Slovenije zaradi bilateralnega vprašanja," je dejal hrvaški premier. "Slovenijo pozivam, da to bilateralno vprašanje ločimo od naših pogajanj. Če se to stori, lahko končamo pogajanja do konca tega leta in nato v letu 2010 tudi formalne postopke vstopa v EU," je nadaljeval Sanader in dodal, da je Hrvaška "v svoji glavi na to pripravljena". Sanader je ponovil, da zelo kmalu pričakuje novo srečanje s predsednikom slovenske vlade Borutom Pahorjem. Hrvaška bo po njegovih besedah Sloveniji po diplomatski poti posredovala nekaj predlogov glede sestanka, pri čemer je hrvaški premier še enkrat izpostavil nujnost ločitve dvostranskih vprašanj od pogajanj Hrvaške z EU.Ob tem je Sanader opozoril, da res ni smiselno obremenjevati pogajanj z dvostranskimi vprašanji, saj je teh še več - ne samo vprašanje meje, temveč tudi vprašanje varčevalcev Ljubljanske banke in še nekaj nepojasnjenih stvari glede Nuklearne elektrarne Krško. Ločitev dvostranskih vprašanj od pogajanj z EU bi bilo po Sanaderjevih besedah "najbolj pošteno in prijateljsko ter rešitev, ki bi bila najbolj v duhu evropske solidarnosti". Na vprašanje, ali vse te besede pomenijo, da je Hrvaška po vstopu v Nato obrnila hrbet pobudi evropskega ko- misarja za širitev Ollija Rehna, ki vključuje dogovor o načinu reševanja vprašanja meje, ki bi Hrvaški hkrati omogočil nadaljevanje pogajanj z EU, je Sanader zatrdil, da Hrvaška odgovor na Rehnov predlog ima in da ga bo predstavila na naslednjem srečanju komisarja z zunanjima ministroma Slovenije in Hrvaške Samuelom Žbogarjem in Gordanom Jandrokovicem. (STA) -/ Thaler naj bi bil kandidat za nosilca liste SD za evropske volitve LJUBLJANA - Nekdanji zunanji minister Zoran Thaler naj bi bil po poročanju medijev potencialni kandidat za nosilca liste Socialnih demokratov na volitvah v Evropski parlament. Kot navajajo, bi Thalerja, ki ni član stranke, kot nosilca liste rad videl predsednik SD Borut Pahor. V stranki za zdaj medijskih navedb ne komentirajo. Rok za vložitev liste kandidatov na Državno volilno komisijo se izteče 8. maja. V SD so pojasnili, da naj bi bila konferenca SD, ki bo dokončno potrdila listo, v začetku maja. Natančen datum še ni določen, kot tudi še ni sklicano predsedstvo stranke, ki bo listo obravnavalo pred tem. Kot poročajo časniki, naj bi osnutek kandidatne liste kolegij predsednika stranke pripravil še ta teden. (STA) Tudi TIGR Primorske za spomenik v Ljubljani LJUBLJANA - Predsednik Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR za Primorsko Marjan Bevk, ki se je včeraj srečal z v. d. predsednika ljubljanske SLS Alešem Prim-cem in nosilcem projekta za postavitev spomenika organizaciji TIGR v Ljubljani Andrejem Umkom, je za STA potrdil, da je podprl predlog o postavitvi spomenika organizaciji. Kot pa so sporočili iz SLS, so se sogovorniki strinjali, da je treba za postavitev spomenika v Ljubljani pridobiti široko podporo med občani, ci-vilnodružbenimi organizacijami in političnimi strankami. Projekt po svojem zgodovinskem pomenu presega politične in ideološke razlike, zato so sogovorniki izrazili pričakovanje, da bo pobuda deležna široke javne podpore, so v sporočilu za javnost še zapisali v SLS. Ljubljanski mestni odbor SLS se zavzema za to, da bi v središču Ljubljane postavili spomenik organizaciji TI-GR. Želijo namreč vnašati vsebine, ki bi povezovale in ne delile, to pa TI-GR je, je na novinarski konferenci v začetku aprila dejal v.d. predsednika odbora Primc. (STA) Vse več gostov iz Rusije dopustuje na Koroškem CELOVEC - Turistična dežela Koroška postaja vedno bolj priljubljena turistična destinacija za goste iz Rusije. Lani poleti so z 28.000 nočitvami zabeležili kar 23 odstotkov nočitev več kot leto poprej. V letošnji zimski sezoni pa je bil prirastek še večji. V koroških zimskih turističnih centrih je število nočitev ruskih gostov namreč naraslo za kar 35 odstotkov! (I.L.) GLEDALIŠČE - Teden monodrame v Umagu Sonja Polanc nagrajena kot najboljša igralka UMAG, KOPER - Sonja Polanc je prejela nagrado za najboljšo igralko na 2. mednarodnem tednu monodrame, ki je v Umagu potekal od 29. marca do 5. aprila. Polančeva je žirijo prepričala z vlogo hčere v igri Mama/La madre. "Ustvarila jo je z izredno disciplino, virtuozno igralsko močjo in razkošnim registrom izraznih sredstev," piše v utemeljitvi nagrade. Po mnenju žirije mednarodnega Tedna monodrame je Polančeva "brez odvečne gestikulacije, v tako rekoč monolitni drži preigrala celoten razpon travmatičnih izkušenj v konfliktnem odnosu, pri čemer se je v prvi vrsti opirala na vrhunsko govorno tehniko in skrajno fizično disciplino". "Prehajajoč od liričnih pasaž krhkega dekletca do eksistencialne groze demoničnega umora v enournem toku predstave je dovršena telesnost igralke prevzela gledalce s svojo zgoščeno ekspresivnostjo in jih pustila brez sape," še piše v utemeljitvi. Za predstavo Mama/La madre je to že tretja nagrada. Predstava je na drugem mednarodnem festivalu Skupi v Skopju novembra lani prejela veliko nagrado za naj- boljšo uprizoritev v celoti, plesalka Jasna Knez pa je bila nagrajena za najboljšo stransko vlogo v omenjeni predstavi na mednarodnem Festivalu igralca v Nikšiču v Črni gori februarja letos. Monodrama Mama/La madre je nastala po besedilu Vesne Furlanič Valentin-čič in v režiji Nicka Upperja, v koproduk-ciji KUD Zrakogled Koper z Gledališčem Glej ob partnerstvu Obalnih galerij Piran. Na programu Tedna monodrame je bilo devet predstav, poleg slovenske Mame/La madre, edine slovenske predstavnice, še osem produkcij hrvaških in italijanskih gledaliških skupin. Nagrado za najboljšo predstavo je žirija v Umagu dodelila predstavi "Orson Welles Roast" v produkciji gledališča La corte iz Torina, občinstvo pa je najbolj prepričala predstava "Diario erotico di Ofelia" (Ofe-lijin erotični dnevnik) rimskega gledališča Orologio. Slednja je z boljšo oceno le za nekaj točk premagala predstavo Mama/La madre, drugo ljubljenko občinstva, so sporočili iz koprskega kulturnega društva Zra-kogled. (STA) SEŽANA - Po zaslišanju pri sodnici Osumljenka za umor otrok v priporu na Igu SEŽAN A - Osumljena umora svojih otrok Kristina Mislej je po zaslišanju pri preiskovalni sodnici v priporu zaradi ponovitvene nevarnosti, njen odvetnik Branko Gvozdic pa je že napovedal pritožbo zoper odločitev sodnice. Kot je pojasnil, je bila Kristina Mislej v ponedeljek odpuščena iz psihiatrične bolnišnice, zaslišanje pri preiskovalni sodnici pa je potekalo od 19.30 do polnoči. Ovadena je opisala, kaj se je dogajalo na večer umora otrok in ponovno zanikala krivdo. Po besedah odvetnika so v ponedeljek prejeli tudi neuraden izid analize njej odvzetih tekočin, pri čemer je bilo ugotovljeno, da osumljena v času umora ni bila alkoholi-zirana oz. je bila količina alkohola v krvi in urinu 0,00. Iz sodnega spisa pa po odvet-nikovih trditvah izhaja, da osumljena do svojih otrok ni bila nasilna in jih ni ogrožala. Poudaril je, da mati nikoli ni bila obravnavana zaradi nasilja ali česa podobnega. Gvozdic je zoper odločitev preiskovalne sodnice napovedal pritožbo, ker pri osumljeni "ni ponovitvene nevarnosti". Kot je znano, se je v noči z 28. na 29. marec v Sežani zgodila huda družinska tragedija, v kateri sta nasilne smrti umrla dva otroka. Osumljena umora otrok je njuna mati, proti kateri je tudi vložena kazenska ovadba, vendar ta krivdo zavrača. Oče otrok je policiji predlagal preiskovalne ukrepe, po besedah njegovega odvetnika Francija Mato-za pa je za tragedijo odgovoren Center za socialno delo Sežana. Kot je dejal Matoz, so nekateri v tem primeru delali nestrokovno, pri čemer navaja vlogo psihiatra Gorazda Mra-vljeta, ki je v razveznem postopku podajal mnenju o stanju matere. Delo centra za socialno delo je preverila tudi socialna inšpekcija, vendar izsledki še niso znani. (STA) / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 8. aprila 2009 5 OGLEDALO Italijani ljubijo iluzijo ne pa programov J« w Ace Mermolja_ Obstaja več hipotez, zakaj Platon ni hotel pesnikov v svoji državi. Poznal je poezijo in umetnost. Poznal je fascinacijo podob in besed. Njegova država pa ni temeljila na "slepilni" moči poezije, ampak na etičnih načelih, ki jih je narekovala bit. Platon je odklonil poezijo z mojstrskim jezikom, ki mu ni tuja estetska napetost. Ni pa zaupal poeziji, ampak si je želel trdnejše utemeljeno državo. Dal bi jo v upravljanje filozofom, ker so ti, vsaj po njegovem, najbližji ideji o biti (ne bi se spuščal v kako modrovanje o razliki med bitjo in idejo).Pesniki pa ustvarjajo sanje in magije, ki so daleč od nekih čvrstih in stabilnih temeljev. Če zadevo banaliziramo, je Platon zavrgel iluzorno fascinacijo poezije ter zagovarjal državni program s trdnimi in večnimi temelji. Trdnost naj bi državi dajala etika, ki je , mimo filozofije, bila eden izmed temeljev določene etnične skupnosti. Ethos je bil eden izmed stebrov etnije in torej nekakšen skupni program skupine. Menim pa, da se zareza med fascina-cijo in programom, med poezijo in politiko nikoli ni zacelila. Razkol med igralcema ni šel vedno na škodo enega in v korist drugega, ampak je včasih zmagala "programska" in racionalna politika, drugič politika kot izrazito emotivni element. Če v omenjeni luči analiziramo Berlusco-nijev politični nastop, bomo opazili, da daje v bistvu prednost fascinaciji in poeziji kot fikciji, ki realnost samo posnema, jo preinterpretira, ne spreminja pa je v skladu z napovedanimi programi. Berlusconi že petnajst let povsem uspešno ponuja predstavo družbe, države, Italije, ki se ne sklada z realnostjo oziroma s stvarnimi programi, ki naj bi jih izvajala Berlusconijeva vlada. Vitez ne uporablja poezije v klasičnem pomenu besede, ampak se naslanja na medijsko fa-scinacijo in na slepilno moč televizije (seveda ni nujno, da te televizija vedno vleče za nos, a vendar...). Tako mu uspe izvesti dejanja, ki jih ni, ki so virtualna in magična, ne pa realna. To je lahko dokazljivo. Na ustanovnem in združevalnem kongresu PDL je Berlusconi izpostavil dva pojma: svobodo in ljudstvo. V nasprotju s komunizmom je govoril o liberalni revoluciji. O temi sem pisal že v prejšnjem Ogledalu, vendar velja natančneje opozoriti na to, kaj je za Berlusconija liberalno. Klasična liberalna misel je zagovarjala toleranco. Do tega vprašanja je Berlusconi v bistvu brezbrižen. Nonšalantno se povezuje s silami, ki niso prav nič tolerantne do drugih: do priseljencev, do avtohtonih narodnih manjšin, do muslimanov itd. Berlusconi je po potrebi sprejel Bushevo vojno med civilizacijami, se postavil v bran krščanstva in šel v boj proti muslimanom. V resnici ni storil nič: zajahal je konja trenutnega mogotca in sestopil, ko je Bush končal mandat. Klasični liberalci so zahtevali ločitev med državo in cerkvijo. Berlusconijeva vlada sprejema dekrete in zakone, ki jih je sam predsednik zbornice Fini označil za sad etične in ne liberalne države. Kot pač narekuje korist, se Berlusconi-jeva vlada druži s konservativnim klerom. Ni pomembno, če se potem na dnevu namenjenemu družini srečajo ločenci in znani ženskarji in če se Berlusconi rad obdaja z lepoticami v brk starosti in dejstvu, da je vsaj formalno še vedno poročen družinski oče. Liberalno seveda vse to početje ni, dosledno niti, kar seveda ne ustvarja problemov, saj se lahko vse prevrača s pravo besedo izrečeno ob pravem času. Klasični liberalci so postavili kot srž demokracije spoštovanje političnih manjšin in tistih, ki se ne strinjajo z vladajočo politiko. Opozicija naj bi bila, skupaj s sodno oblastjo, varuhinja demokratskih in liberalnih procesov. Berlusconi ne mara opozicije. Pomeni mu nepotrebno oviro. Najraje bi izvajal "diktaturo večine", kot je označil prezir do manjšin klasik liberalizma Mill. Prav tako ne mara sodstva in pravnega reda, ki ga ob ustanavljanju liberalne stranke povsem neliberalno v bistvu ni označil ali mu dal mesto, ki mu pripada v demokratični državi. Berlusconi postavlja nad pravo glas ljudstva. Liberalizem zagovarja svobodno tržišče. Berlusconi je utemeljil svojo moč na televizijskem privatnem monopolu. Po politični poti je lahko ustvaril medijski imperij, ki je potem postal njegovo najpomembnejše politično orožje. Požvižgal se je na konflikt interesov, ki ga še vedno pooseblja. Obenem ni nič naredil, da bi se v Italiji tržišče resnično sprostilo ter se izvilo iz objema maloštevilnih skupin ali klanov, ki vodijo mogočne finančne in gospodarske konglomerate. V resnici je italijanska gospodarska aristo- kracija s framasoni vred opazovala Berlusconi-jev vzpon z določeno mero skepse. Ko pa je danes Vitez vodilni politik v Italiji, nihče ne more mimo njega, ona pa postavlja svoje ljudi in sinove ali hčerke na ključna mesta. To ni liberalno. Berlusconi ni liberalec, nima liberalne kulture in ni zmagal na prostem tržišču, ampak na politično kontroliranem trgu. Potem je iz trgovca postal še kontrolor. Kljub temu lahko uspešno poje himne svobodi. To počne s tisto poezijo, ki se je je bal Platon, ne da bi poznal televizijo. Berlusconi je znal ustvariti velikansko medijsko predstavo, ki fascinira velik del Italijanov. Predstava, ki je polna emocij in slepil, prepričuje bolj od konkretnosti programov. Berlusconi je edini evropski in svetovni voditelj, ki si nonša-lantno pripisuje zasluge, ki jih nima. Med vrhom G 20 je npr. izjavil, da bodo vse uredili na srečanju osmih držav v Italiji. Urejevalec bo seveda on. Nato se je zmenil s Turčijo glede novega generalnega sekretarja Nato-pakta in še marsikaj izrednega je napravil. Zdi se, da je Italija sprejela neverjetne pro-tikrizne ukrepe, v resnici je vlekla poteze, ki so poceni. Občine so odsotnost davka ICI nadomestile z drugimi terjatvami. Širjenje hiš si bodo plačali lastniki. Bankam je Tremonti dal posojila po izrazito višji obrestni meri, kot jo lahko normalen klient prejme od banke, če kupi njene ali državne obveznice itd. Imeti ljudi za norca je Berlusconijeva specializacija in opravlja jo odlično. Omenil sem ljudi. Berlusconi se sklicuje na ljudstvo, nagovarja ljudstvo, postavlja se kot edini interpret ljudskega glasu. Ukrepi Berlusco-nijevih vlad pa so objektivno favorizirali premožnejše sloje in rente, to je pravo "trdo" jedro Vitezove stranke in politike. Uradni podatki o zaslužkih Italijanov so jasno dokazali, da peti-čneži ne prijavljajo resničnih dohodkov in davkov. Na vrhu lestvic plačnikov so odvisni delavci, profesorji in zdravniki v bolnicah, skratka, ljudje, ki ne morejo zatajiti ničesar. Prevare se "ljudstvo" preprosto ne zaveda, kajti za ljudstvo so primerne velike scenografije, civilne patrulje proti zlikovcem, kazanje s prstom na lenuhe s trajno službo v javni upravi, kar sproža socialno zavist itd. Za ljudstvo je bila politično- ka-moristična farsa neapeljskih smeti, za katere smo vedeli, da bodo izginile (vsaj na televiziji) takoj po ponovni Berlusconijevi volilni zmagi. Za ljudstvo so igre, za premožne maskirane bonitete. Berlusconi pa zna posredovati vtis, da ni nihče sam. Jasno je, da vsak politik izbira sredstva, ki mu prinašajo uspeh. Ni pa res, da v Italiji ni opozicije ali da ni sposobna. Problem je drugje. Tako leva levica kot reformisti so kulturno sinovi programske politike. Velik del italijanskih volil-cev pa ni občutljiv za programe, ne izbira na osnovi programov, ne ocenjuje programskih izhodišč. Dokaz tega je bil Prodi. Dvakrat je zmagal zaradi izrednih razmer. Sestavil je tipično programske vlade in, kljub neštetim sporom v koaliciji, izvedel pomembne programske zadeve. Saniral je dolgove, spravil je Italijo v območje evra, poskušal je resnično sprostiti tržišče (Ber-sani), pričel je izvajati jasno davčno politiko, napovedal je boj davčnim utajevalcem itd. Italija vsega tega ni zaslutila. V Prodijevih vladah ni bilo poezije, ni bilo fascinacije, ni bilo slepil. Prodi in koalicija sta razlagala programe, ki so nujno vključevali solze in kri. Berlusconi bo v najgloblji krizi pričaral nasmeh in zadovoljstvo. Pro-dijeva politika je bila liberalna politika, te pa Italijani kulturno ne marajo. V resnici je Platon v antiki zagovarjal svojevrstno etično državo, ki nam v modernih oblikah ni simpatična, a tudi Berlusconijevim vo-lilcem ne. Gre za farso. Italijani želijo le na videz etično državo. V Italiji je razkorak med načeli in prakso sistemski. Ljudstvo je anarhoid-no. Programov noče, ker so obvezujoči. Pri nas hodijo imenitniki in navadni ljudje k spovedi in mislijo na sladkost jutrišnjega greha, ki bo sledil kesanju. Ljudski rek pravi, da so Italijani narod svetnikov, pesnikov in mornarjev. Vse kaže, da je v tem reku veliko resnice. Berlusconi se je prilagodil oziroma zrastel je iz te resnice, saj je njegov osnovni posel fikcija (televizijska). Refor-mistične politike pa so nujno liberalne in programske, racionalne in stvarne. Sanjam pustijo malo prostora in usmerjajo državljane h konkretnim dejanjem, k politiki kot umetnosti možnega. Poezija pa je umetnost magije in v magiji umetnih podob nujno zmaguje Berlusconi. Platon bi ga izgnal iz države, Italijani ga volijo za predsednika vlade. PISMA UREDNIŠTVU Združevanje slovenskih šol: ■ * v* a • nalijmo si (istega vina Mogoče nekoliko pozno, a vendar. Sedaj ko so se bolj ali manj vsi izkašljali o nedavni odločitvi Deželne komisije za slovenske šole, da se na Tržaškem ukineta dve ravnateljstvi in na Goriškem eno, kar so pristojne oblasti takoj potrdile, naj tudi mi povemo svoje. Sklep komisije se nam zdi vsekakor prenagljen, nepotreben in nepremišljen. Nobenega tehtnega razloga nismo imeli, da smo tako pohiteli z "racionalizacijo". Bodisi deželni odbornik Molinaro, kot pokrajinska odbornica Pino-va sta jasno povedala, da s strani njunih uprav ne bo nobenih pritiskov na manjšinsko šolstvo v tem smislu in sta besedo predala Deželni komisiji za slovenske šole. Argumenti zagovornikov združevanja šol, češ da to ugodno vpliva na didaktično - vzgojni proces, organizacijsko vodenje in šolske finance, slonijo na trhlih osnovah. Kot smo namreč lahko že slišali in brali, ni dokazano, da združevanje šol ugodno vpliva na didaktično vzgojni proces, finančno stanje posamezne šole pa se s tem tudi bistveno ne izboljša. Letos so itak vse šole finančno na slabšem, saj se je prvič v povojnem obdobju zgodilo, da ministrstvo ni nakazalo šolam prepotrebnih sredstev za upravno in didaktično delovanje. Racionalizacija je edino dobra za ravnatelje, ki so tudi najbolj vneti zagovorniki združevanja šol (sic!), saj morajo namreč po sili razmer (ker se nismo prej odločneje zavzeli za kritje prostih ravnateljskih mest), v več primerih upravljati dve ravnateljstvi. Za ravnatelje predstavlja uvedba večstopenjskih šol precejšnjo delovno razbremenitev. Druga plat medalje šolskega združevanja, pa je neizbežno krčenje delovnih mest. Slovenska šola bo v naslednjem šolskem letu v tem smislu nastradala dvakrat. Prvič zato, ker bo število učnega in neučnega osebja upadlo zaradi določil, ki jih vsebuje reforma ministrice Gelmini, drugič pa zato, ker smo se na Tržaškem z ra- Nlfi cionalizacijo sami odpove dali najmanj desetim enotam neučnega osebja. Kaj pa Sindikat slovenske šole, se je in se bo marsikdo vprašal. Sindikat slovenske šole je pri vsem tem odigral dokaj klavrno vlogo, saj so njegovi predstavniki z dokaj meglenimi izjavami v bistvu podprli združevanje, kar pomeni, da se je sindikat izneveril svojemu osnovnemu poslanstvu, t. j. zaščiti delovnih mest in pravic delavcev. Občutek imamo, da so nas peljali oz. smo, v tem primeru, kar sami šli žejni čez vodo. V bistvu smo se odpovedali dvema ravnateljstvoma, ali drugače rečeno, smo se dejansko odpovedali dvema mednarodno zaščitenima šolama. To, da se v državi, ki nam že itak reže pravice v obliki najtanjših rezin, odpovedujemo še temu kar imamo, ne da bi zato zahtevali ničesar v zameno, se nam zdi nekaj, kar je povsem skregano z zdravo pametjo. Zakaj je bilo treba sprejeti to žrtev zastonj? Ali je zdravstveno stanje našega šolstva tako dobro, ali so naša šolska poslopja v tako dobrem stanju, da ne bi lahko v zameno za tako odločitev zahtevali npr., da preide slovenska šola izpod rimskega zadušljivega klobuka pod mogoče bolj zračno deželno kapo, kar je te dni predlagal deželni svetnik Gabrovec, ali pa uvedbo posebnih parametrov za slovenske šole pri oblikovanju kadrovskih seznamov ali dodeljevanju finančnih sredstev? Ali ne bi lahko zahtevali, da se uredi ali zgradi avditorij za slovenske višje srednje šole, ki ne premorejo primernega prostora za večje prireditve? Ali ne bi lahko zahtevali vsaj popravila te ali one šole in dograditev vsaj ene ali dveh prepotrebnih šolskih telovadnic? Spet smo zamudili priložnost, priložnost zamujena pa, kot pravi pregovor, ne vrne se nobena! Neučno osebje slovenskih šol na Tržaškem videm - Vincenc Rajšp predaval študentom slovenistike Slikovita predstavitev »poti« Primoža Trubarja VIDEM - Konec marca je bil na Univerzi v Vidmu na obi-skudr. Vincenc Rajšp, zgodovinar in trenutni direktor Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju. Dogodka so se udeležili tako številni študentje slovenistike iz Vidma kot tudi študentje slove-nistike iz Padove skupaj z lektorico Polono Liberšar. Najprej so si nekateri prvič, nekateri ponovno ogledali film o Trubarjevem potovanju Pot, nato so se pogovorili z dr. Rajšpom, ki se je predstavil v kratkem pogovoru. Sam vodi svoje študente po Trubarjevi poti, zato je s študenti v Vidmu delil tudi svoje zanimive izkušnje. Sledilo je predavanje v slovenščini, v katerem je dr. Rajšp slikovito predstavil Trubarjevo pot, predavanje je podkrepil tudi s številnim slikami in zemljevidi. V predavanju je poudaril tudi položaj Furlanije in sploh ozemlja današnje Italije v 16. stoletju, zato je to vzbudilo precej zanimanja pri poslušalcih. Da je študente predavanje zares pritegnilo, je dokazalo to, da so sami po predavanju postavili kar nekaj vprašanj in tako kar krepko podaljšali predavanje. Na koncu so izvedli tudi kviz z vsemi študenti in tako preverili, kaj so od predavanja odnesli. Na večino vprašanj so pravilno odgovorili. Kasneje pa je sledilo prijetno druženje, ki se je nadaljevalo po mestnih ulicah. Skupaj so si ogledali Videm, pokramljali ob kavi, potem pa se polni prijetnih doživetij odpravili domov. Srečanje je bila dobra priložnost za študente, da navežejo stike z drugimi študenti, hkrati pa izvejo nekaj novega o Trubarju. Ker taki dogodki veliko prispevajo k povezovanju in izmenjavi informacij, jih bodo v prihodnje poskusili še organizirati. Urška Kerin in Polona Liberšar, učiteljici slovenščine v Vidmu in Padovi maribor Umrl pesnik in publicist France Filipič MARIBOR - V 90. letu je umrl pesnik, zgodovinar, muzealec in publicist France Filipič. Rodil se je 21. julija 1919 v Mariboru. Med II. svetovno vojno je bil v nemških koncentracijskih taboriščih. Po vojni je bil časnikar in od leta 1956 svobodni pisatelj. V pesmih je postopoma prehajal v in-timizem in modernistično metaforiko, navaja leksikon Osebnosti. Pisal je tudi novele, mladinsko poezijo in prozo. Kot zgodovinar je preučeval obdobje II. svetovne vojne. Leta 1952 je objavil monografijo Pohorski bataljon, leta 1998 je izšla njegova knjiga o slovenskih taboriščnikih z naslovom Slovenci v Mauthausnu. (STA) 6 Sreda, 8. aprila 2009 GOSPODARSTVO Laurens Jan Brinkhorst in Patrick Vlačič na včerajšnjem sestanku v Ljubljani pospešiti ritem izgradnje železniške infrastrukture in nadoknaditi zaostanek, trenutna svetovna gospodarska kriza pa je za to zelo dobra priložnost, saj takšni projekti spodbujajo gospodarsko dejavnost. Ob tem je obljubil, da bo pomagal, kolikor bo mogoče, vendar pa je to predvsem naloga slovenske vlade. Vlačič je v zvezi s tem napovedal, da bo vlada še ta teden ustanovila komisiji za spremembe zakonodaje na področju prostorskega načrtovanja in lastninskih pravic, sočasno pa ima ministrstvo za finance že nalogo, da pripravi predlog sprememb zakonodaje na področju javnih naročil. Te spremembe naj bi omogočile hitrejšo pripravo in izvedbo projektov. Poleg tega bo vlada v kratkem ustanovila še odbor, ki bo skrbel za ključno finančno konstrukcijo projekta, ki naj bi ga izvedli s pomočjo ja-vno-zasebnega partnerstva. Te komisije bodo imele po pojasnilih Vlačiča zelo malo časa za pripravo predlogov, tako da pri tem ne bo šlo za dodatno zavlačevanje. Železniški projekti so po navedbah ministra finančno zelo zahtevni. Če je Slovenija za gradnjo avtocest doslej porabila 4,5 milijarde evrov, je trenutna ocena za posodobitev in gradnjo železniške infrastrukture v obdobju 2007-2023 pa 8,9 milijarde evrov. Vlačič je obljubil, da bo pri tem zelo strog in da bodo na ministrstvu pazili, da bodo denar porabili na najbolj učinkovit način, obenem pa je dejal, da bo mogoče projekte izpeljati tudi z manjšimi sredstvi. V vsakem primeru pa se je treba zavedati, da se je Slovenija že za gradnjo avtocest zadolžila za več desetletij. Brinkhorst je medtem povedal, da je znotraj finančne perspektive EU za 20072023 financiranje projektov TEN-T fiksno, peti koridor - Predlog slovenskega ministra Vlačiča koordinatorju Brinkhorstu Slovenija kot logistična platforma za SV Evropo Slovenija mora okrepiti prizadevanja, če želi izkoristiti svoj prometni potencial LJUBLJANA - Slovenski minister za promet Patrick Vlačič in koordinator šestega prednostnega projekta v okviru vse-evropskih prometnih omrežij (TEN-T) Laurens Jan Brinkhorst sta se včeraj na pogovoru v Ljubljani strinjala, da ima Slovenija velik potencial, da postane logistična platforma za ta del Evrope, vendar mora okrepiti svoja prizadevanja. Kot je znano, zadeva šesti prednostni projekt TEN-T železniško povezavo Lyon-Trst-Divača-Ljubljana-Budimpešta-ukrajinska meja, njegov del pa je tudi gradnja drugega tira železniške proge Koper-Divača. Naloga koordinatorjev je sicer spremljanje uresničevanja posameznih projektov, obenem pa tudi spodbujajo pogovore med državami pri uresničevanju projektov, za katere so zadolženi. Brinkhorst je zato podal predloge za boljše usklajevanje med pristojnimi ministrstvi Slovenije, Italije in Madžarske, saj so po njegovih besedah potrebne učinkovite meddržavne upravljavske strukture za uresničevanje projekta. Brinkhorst in Vlačič sta poudarila veliko prednost Slovenije, da leži na križišču petega evropskega prometnega koridorja od Benetk do Kijeva in desetega koridorja od Salzburga prek Ljubljane in Beograda do Soluna. Zato je Vlačič Brinkhorstu predstavil tudi ambicijo Slovenije, da bi postala logistična platforma za srednjo in vzhodno Evropo. Brinkhorst se je strinjal, da ta možnost obstaja, vendar bo morala država pospešiti prizadevanja pri izgradnji infrastrukture in nadomestiti zamujeno, pri tem pa se osredotočiti tako na povezave zahod - vzhod kot na os sever - jug. Brinkhorst je dejal, da razume, da je bila v Sloveniji tako kot v številnih drugih članicah EU v 90. letih in na začetku 21. stoletja prednostna naloga gradnja avtocest. Vendar se je kontekst sedaj spremenil, saj železnice postajajo osrednji del nove infrastrukture. »Če je bilo 20. stoletje v znamenju cest, bo 21. stoletje v znamenju traj-nostnega prometa, kjer imajo železnice ključno vlogo,« je dejal koordinator in pri tem kot ključno težavo izpostavil dejstvo, da so pri železnicah zelo močne nacionalne težnje, prav železniški sektor pa ima v Evropi najbolj nacionalen značaj. Brinkhorsta veseli, da se Vlačič kot predstavnik novejše generacije zaveda dejstva, da se lahko Slovenija prometno razvija le znotraj širšega evropskega pristopa, kar tudi pomeni, da se mora odpirati. Za nadgradnjo železniške infrastrukture in večjo vpetost v evropske tokove pa je po Brinkhorstovem prepričanju pomembna prav politična volja. Brinkhorst je poudaril, da je potrebno zato se mora Slovenija podvizati, saj je prav v trenutnih gospodarskih razmerah tekmecev za ta denar zelo veliko. Ima sicer dober občutek, da bo Slovenija svoje priložnosti izrabila in da bo za črpanje denarja Od 14. junija poletna letalska zveza s Sardinijo RONKE - Letalska družba Air Dolomiti, ki sodi v skupino Lufthansa, bo začela 14. junija leteti z deželnega letališča FJK v Ronkah v Olbio na Sardiniji. Polet, ki bo operativen vsako nedeljo do 6. septembra, je predviden ob 13.40 iz Ronk (pristanek v Olbii ob 15.25), povratni polet pa ob 20.20 iz Olbie s pristankom v Ronkah ob 22.05. Proti krizi sodelovanjem med CNA in Legacoop TRST - V Trstu so se včeraj sestali predstavniki stanovskega združenja obrtnikov CNA in deželne zveze zadrug Legacoop FJK, ki so razpravljali o možnostih sodelovanja v teh časih boja z gospodarsko krizo. Po besedah predsednika deželne zveze zadrug Renza Mariniga bi sodelovanje omogočilo optimizirati stroške za podjetja, ki so še posebej problematični v času krize, saj se je promet za storitvene dejavnosti po ocenah letos glede na enako lansko obdobje skrčil za 10 odstotkov, medtem ko so proizvodne dejavnosti izgubile od 7 do 8 odstotkov prometa. Tiziana Clarot iz CNA je glede sinergij navedla storitve, ki so že na voljo (in so v veliki meri brezplačne) tudi za člane-delavce in za zaposlene v zadrugah. Pri tem je izpostavila izpolnjevanje obrazcev 730 za prijavo dohodkov do 31. maja. Eni prodal Gazpromu 20 odstotkov Gazprom Nefta MOSKVA - Italijanski energetski koncern Eni je z rusko državno energetsko družbo Gazprom podpisal več kot štiri milijarde dolarjev vreden dogovor o prodaji 20-odstotnega deleža, ki ga ima Eni v Gazpromovi naftni družbi Gazprom Neft. Gazprom je s sklenitvijo dogovora, ki sta ga včeraj v Moskvi podpisala glavni izvršni direktor Enija Paolo Scaroni in prvi mož Gazproma Aleksej Miller, vreden pa je 4,2 milijarde dolarjev, izkoristila opcijo za nakup 20-odstotnega deleža Eni-ja v Gazprom Neftu. Gazprom ima trenutno posredno ali neposredno v lasti 73 odstotkov te družbe, ki so jo ustanovili leta 2005, ko je Gazprom prevzel družbo Sibneft. Glede na proizvodnjo nafte je Gazprom Neft peta največja ruska energetska družba. kriza - 15 novih podjetij V Vidmu končali leta 2001 začeti projekt Techno Seed VIDEM - »Techno Seed je izziv, ki ga je dobil ves sistem, je zgled, kako univerza, raziskovanje, centri za tehnološki transfer, bančni sistem, javni in zasebni finančni viri lahko konkretno odgovarjajo na gospodarsko krizo. V kratkem času so namreč ustvarili 15 močno inovativnih podjetij s skoraj 80 zaposlenimi, ki so že ustvarila več kot milijon evrov prometa,« je izjavila deželna odbornica za delo, univerzo in raziskovanje Alessia Rosolen, ki je sklenila prvi del seminarja, pripravljenega ob koncu projekta Techno Seed. Kot je spomnil predsednik videmskega tehnološkega parka Friuli Innovazione Furio Honsell, je bil projekt zastavljen leta 2001, vodila pa ga je sedanja rektorica vi-demske univerze Cristiana Compagno s sodelovanjem Elise Micelli. »Uspeh, ki nas mora zavezovati, da kar naprej sejemo, kajti saddovi se nikoli ne pokažejo takoj, ampak na srednji in dolgi rok,« je dejal Honsell. Projekt, katerega pobudniki so bili Friuli Innova-zione, videmska univerza in Ires, financiralo pa ga je ministrstvo za gospodarski razvoj, pa se ne bo končal. Kot je povedal direktor videmskega tehnološkega parka Fabio Feruglio, se je namreč iz njega razvil nov projekt, In FVHG, katerega cilj je ustvarjanje novih podjetij tudi v drugih sektorjih, ne samo na področju in-formacijsko-komunikacijskih tehnologij. banke - Hypo AA Šolarji na lekciji o odgovorni rabi denarja VIDEM - Uporabljati denar na odgovoren način že od mladih nog - to je cilj projekta, ki so si ga zamislili pri banki Hypo Alpe Adria in ki letos doživlja dugo izvedbo. V prvi fazi z infomativ-nimi srečanji, ki se je končala v teh dneh, je sodelovalo več kot 650 šolarjev iz šol vseh stopenj in iz različnih pokrajin FJK, ki so si v teku dveh mesecev ogledali sedež banke in se pogovarjali z bančnimi izvedenci. Poleg banke in šol pri izvedbi projekta sodeluje tudi združenje potrošnikov Adiconsum, njegovi izvedenci pa skupaj z bančniki šolarje seznanjajo o tem, kaj je banka, kako deluje, kakšno vlogo ima v gospodarskem sistemu in kako se odgovorno ravna z denarjem. Pri letošnji izvedbi projekta sodeluje pet višjih srednjih šol, štiri iz videmske pokrajine in ena prvič tudi iz Trsta, poleg njih pa tudi večstopenjski šoli iz Tava-gnacca in Tricesima. Projekt prehaja zdaj v tekmovalno fazo, ko se bodo šolarji izkazali s svojo ustvarjalnostjo, slovesnost s podelitvijo nagrad pa bo v prvi polovici maja. kriza - Trgovec iz Rude Pri Rigonatu izbor živilskih izdelkov po »očiščeni« ceni VIDEM - Kriza pomaga k razvoju domišljije. Nazorna potrditev prihaja iz primera podjetja Alimenta-ri Rigonat iz kraja Ruda blizu Vileša (v videmski pokrajini), ki s tem tednom ponuja odjemalcem svoje trgovine, predvsem družinam in upokojencem, proizvode po ugodnejših cenah. Te so namreč »očiščene« dodatkov, ki se navadno aplicirajo v trgovskem sektorju in ki dajejo zaslužek trgovcu, vendar bodo »čiste« cene veljale le pod pogojem, da se vrednost nakupa giblje med 22 in sto evri. Testenine, olje, kava, nealkoholne pijače, marmelade, detergenti, sladkor in še toliko drugih izdelkov tako pri Rigonatu od včeraj prodajajo brez zaslužka za trgovino, medtem ko cene svežih proizvodov ostajajo nespremenjene. Kot pravi lastnik trgovine Maurizio Ri-gonat, se mu je zamisel porodila že pred časom, in to v želji, da bi pomagal svojim odjemalcem iz domače vasi. »Ponudba je namrenjena predvsem tistim, ki ne morejo po nakupe v velike prodajne centre. Mislim, da je v teh časih krize bolje zaslužiti malo manj in v zameno povečati število odjemalcev,« je dodal Rigonat. Promocija, ki se je začela včeraj, po njegovih besedah ni za določen čas: »Mislim, da jo bom ohranil, tudi zato, ker bi lahko postala signal za relansiranje majhnih trgovin na drobno. EVRO 1,3255 $ -1,79 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 7. aprila 2009 valute evro (povprečni tečaj) 7.4. 6.4. ameriški dolar japonski jen 1,3255 132,80 9,0622 1,3496 136,02 ruski rubel 44,4790 9,2242 44,7815 67,4800 danska krona 7,4486 0,9050 7,4485 0,90520 švedska krona 10,8780 8,8085 10,7400 8,7850 češka krona 26,569 26,558 1,5247 estonska krona 15,6466 296,80 15,6466 294,30 poljski zlot 4,4963 4,4373 1,6656 avstralski dolar 1,8715 1,9558 1,8954 1,9558 romunski lev 4,1655 3,4528 4,1538 3,4528 latvijski lats 0,7094 2,9704 0,7092 2,9853 islandska krona 290,00 2,1380 290,00 2,1230 hrvaška kuna 7,4310 7,4364 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 7. aprila 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,4693 LIBOR (EUR) 1,0162 LIBOR (CHF) 0,231 EURIBOR (EUR) 1,035 1,1493 1,7031 1,45 1,64 0,4016 0,5366 1,453 1,632 1,9787 1,7956 0,845 1,796 ZLATO (999,99 %%) za kg v okviru nove finančne perspektive 2014 -2021 dobro pripravljena. Zavedati pa se mora, da je interes sosednjih držav velik in da bo uspel tisti, ki bo najhitrejši, je sklenil evropski koordinator. (STA) 21.350,37 € +319,57 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 7. aprila 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 8,61 IMTTIDCI IDDDA « -0,69 KRKA 1 1 IKA KOPER 52,78 -0,60 -1,51 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 20,00 150,88 -0,45 -1,15 TELEKOM SLOVENIJE 245,00 150,44 -0,94 +2,96 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 27,26 DELO PRODAJA - CTni -2,33 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTDADCM7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMnTCCT 8,50 +0,24 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO Dn7A\/ADn\/AI MirA CA\/A 46,66 1 n nn +7,59 PROBANKA -' - CAM K 1 II IDI 1A M A 3Q£nn SAVA ' TERME ČATEŽ 247,61 -0,33 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 75,00 14,31 -1,11 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 7. aprila 2009 -0,58 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,154 4,210 1107 -0,17 +0,18 -2 12 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 4,04 1 04 -3,52 -1 79 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 3,71 0,914 +0,61 -1 35 EDISON ENEL ENI 3,652 14 71 +0,97 FIAT FINMECCANICA 6,42 +0,68 -4,81 +1 68 FINMECCANICA GENERALI IFIL 9,695 12,88 -1,53 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,030 13,20 -4,02 +1 23 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 12,18 -0,65 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,562 6,51 1 53 +0,85 -0,84 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,217 8,180 +0,66 +3,43 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 13,70 -2,44 -3,18 -1 30 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,80 4,0775 1,008 -0,85 TENARIS TERNA 8,080 2,312 +0,30 -2,24 +2 21 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,390 +5,26 UNICREDIT 8,965 1,538 -0,55 +0,13 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 49,12 $ -0,06 IZBRANI BORZNI INDEKSI 7. aprila 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.607,81 867,61 +0,15 +0,00 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.515,79 933,33 -0,76 +0,98 FIRS, Banjaluka Belex 15 Beograd 1.295,93 397,30 +2,56 -0,25 DCICA 1 J, DCUUIdU SRX, Beograd BIFX Saraievo 177,11 1.477,08 -2,43 +1 24 Dir A, SalaJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 9.138,54 1.944,21 +1,49 -2,00 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 7.777,21 1.271 44 -2,49 -3 17 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 815,65 848,54 4.322,50 -2,37 -0,74 -0,63 -1 58 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 3.930,52 2.902.31 1.740.32 -0,94 -3,47 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 786,9 2.165,56 -3,35 -0,65 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 8.832,85 1.802,39 14.928,97 2.439,18 10.534,87 -0,28 -2,46 -0,46 +0,80 +1,80 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu 175 0 Sreda, 8. aprila 2009 TRST / APrimorski ~ dnevnik pomorska postaja - Veliko ljudi na soočenju spominov Lucia Totha in Miloša Budina Preteklost ne more biti skupna, skupna je lahko samo prihodnost Razpravo ob simultanem prevajanju sta vodila odgovorna urednika Piccola in Primorskega dnevnika m 1 zgodovina - Skrajna stališča Unije Istranov Lacota: Maja spet v Lokev Rezka zavrnitev pisma Civilne iniciative za Primorsko - Preventivna kritika pobude na Pomorski postaji i za besede, ki so bi spodbudne in tudi pogumne. Za mizo sta sedela vidna, morda najvidnejša politična predstavnika slovenske manjšine in ezulske diaspore Miloš Budin in Lucio Toth, ki sta govorila o zgodovinskih spominih. Njuno sporočilo je, da skupne preteklosti ni in ne more biti, lahko pa je skupna sedanjost, obvezno pa prihodnost. Vabilu Slovenskega kluba in ezul-skega združenja Venezia Giulia-Dal-mazia (zastopala sta ju Darja Betocc-hi in Renzo Codarin) se je odzvalo res veliko ljudi. Med publiko je bilo veliko Slovencev, veliko pa je bilo tudi italijanskih someščanov in ezulov, tako da ne moremo trditi, da se je govorilo vedno enim in istim ljudem. Državno administracijo je zastopal njen najvidnejši predstavnik prefekt Giovanni Balsamo, prišli so tudi župani Trsta, Devina-Nabrežine, Zgonika in Doline. Toth, begunec iz Zadra, je govoril v italijanščini, Budin v slovenščini, poskrbljeno je bilo za simultano prevajanje. Srečanje sta v imenu pokroviteljev Piccola in našega dnevnika vodila odgovorna urednika Paolo Possamai in Dušan Udovič. Toth, ki je bil senator Krščanske demokracije, je uvodoma spregovoril o trpkih izkušnjah ezula iz Dalmacije, ki še danes doživlja dvojno bolečino. Prvič, ker njegove življenjske zgodbe ne razumejo Italijani, in drugič, ker je ne razumejo Slovenci in Hrvati. Slednje je hotel iztrebiti fašizem, italijansko kulturo v Istri, Dalmaciji in na Reki pa je preganjal jugoslovanski komunizem. Zgodovinski spomini se mešajo in vsakdo jih doživlja po svoje, ker je doživel različne zgodovinske izkušnje. Budin, nekdanji senator in prvi Slovenec v italijanski vladi, pripada generaciji rojeni po vojni, v kateri je bil spomin na fašizem zelo živ. »Mi smo dejansko rasli s tem, naš spomin pa je bil prepojen tudi z zamerami in sovraštvom,« je dejal. Danes živimo v čisto drugačnih razmerah, spomini ostajajo različni, ne smejo pa več biti predmet napetosti in prepirov. Po Budi-novem mnenju ne bomo prišli do skupnega tolmačenja zgodovine, moramo pa se potruditi za razumevanje bolečine drugega. Glede prihodnosti je bil Toth zmerno optimist. V Zadru, ki je bilo nekoč večinsko italijansko mesto, živi danes le okoli 300 Italijanov, v mestu pa bodo prvič po vojni spet odprli italijanski otroški vrtec. Zgodovina je takšna, kakršna je, Tothu pa niso všeč tisti, ki jo izrabljajo v politične namene. Po njegovem sta glavna krivca tukajšnjih tragedij fašizem in komunizem, realnost naših krajev pa je danes totalno spremenjena. Vsakdo ima pravico, da ljubi svojo zemljo in svoj jezik, mora pa omogočiti drugemu, da počne isto, je poudaril vsedržavni predsednik združenja Venezia Giulia-Dalmazia. Politika se mora po Budinovem mnenju upreti skušnjavi po izkoriščanju zgodovinskega spomina v politične namene. Teh poskusov je na srečo vedno manj, so pa žal še prisotni. Fašizem je bil zlo, Slovenci pa ga včasih še vedno doživljamo kot krivdo sogovornika oziroma soseda. Vir naše identitete mora biti demokracija. Budin verjame v spravne pobude visokih institucionalnih in državnih osebnosti. Italija, Slovenija in Hrvaška gredo v to smer, spravni proces bo najbrž še kar dolg, drugih poti pa ni. Toth je bil član italijansko-slo-venske zgodovinske komisije, ki je po njegovem opravila ogromno delo. Zdi Govorniški oder soočenja na Pomorski postaji in občinstvo, za katerega je bila konferenčna dvorana Oceania premajhna kroma se mu vsekakor prav, da Rim in posledično tudi Ljubljana nista uradno objavili sklepnega dokumenta, kar bi po njegovem to lahko ustvarilo nove napetosti in po nepotrebnem odprlo nove rane. Zgodovinarji niso sodniki in ne morejo presojati zgodovine. Za Totha je v naših krajih popolnoma preživel koncept etničnega prostora, ki nima več nobenega smisla. To je danes prostor sobivanja različnih kultur in jezikov. Budin je soglašal z oceno, da moramo biti vsi zelo hvaležni italijan-sko-slovenski zgodovinski komisiji. Uradna objava dokumenta se mu ni zdi koristna, a ne v obliki uradne zgodovine, ki ne obstaja. Najboljše bi bilo neko permanentno zgodovinsko raziskovanje. Ezulski voditelj misli, da je mesto Hrvaške v Evropski uniji in da bo do tega kmalu prišlo, kar bo dobro za vse. Tudi za Slovenijo in za Trst. »Kot begunec iz Zadra seveda pričakujem, da bo Zagreb pristal vsaj na nekatere zahteve ezulov, širitev EU na države nekdanje Jugoslavije pa je neizbežen zgodovinski proces,« je dejal Toth. Tudi pri tem sta se z Budinom »ujela«, čeprav je slovenski predstavnik opozoril na vojne, ki so še pred nekaj leti pustošile v državah nekdanje SFRJ. »Pomislite, da se mi še vedno ukvarjamo z vojno, ki se je končala pred 64 leti in s predvojnimi dogajanji, tako da moramo razumeti sveže rane in bolečine v Bosni-Hercegovini,« je dodal Budin. Codarin (tudi on ima za seboj dolgo politično »kilometrino«) je navedel primer begunskega naselja S. Nazario pri Proseku. Tam je bilo nekoč čutiti nerazumevanje in celo sovraštvo med ezuli in Slovenci, danes pa so se odnosi na srečo spremenili. Co-darin je pohvalno omenil predsednika zahodnokraškega rajonskega sveta, Slovenca in levičarja (Bruna Rupla, ki je bil med občinstvom, op. ur.), ki si vsako leto pred procesijo ob prazniku koprskega zavetnika sv. Nazarija zelo prizadeva za čiščenje cest in za uspeh ezulskega praznika. Predsednica Slovenskega kluba Darja Betocchi včasih »sanja«, da bi se lahko neko jutro mirno zbudila in se ne bi več spraševala, kakšna usoda čaka slovensko manjšino in slovenski jezik na Tržaškem. Skratka, da bi živela v normalnem mestu, kjer se vsakdo počuti doma. Sandor Tence Unija Istranov bo enkrat maja spet priredila »spominsko romanje« na fojbo Golobivnica v bližini Lokev. To znova napoveduje njen predsednik Massimilano Lacota, ki rezko zavrača vsebino pisma civilne iniciative za Primorsko, ene od pobudnic glasne »protidemonstra-cije« v Lokvi. Pismo, ki ga je naš dnevnik prvega aprila objavil v izvlečku, uvodoma zelo ostro kritizira zadržanje Lacotove organizacije, v nadaljevanju pa ji ponuja roko in ji predlaga razčiščevalni sestanek, do katerega vsaj za sedaj gotovo ne bo prišlo. »Naša organizacija je zgrožena, ne pa presenečena nad vsebino in tonom pisma civilne iniciative. Namesto, da bi se iniciativa poke-sala zaradi svojega zadržanja v Lokvi, hoče še naprej netiti sovraštvo in obujati stare razkole, ki so prot-izgodovinski,« trdi Lacota. Civilna iniciativa, ki ima sedež v Ajdovšči- ni, po njegovem brani stališča, ki jih že dolgo časa zagovarja Samo Pahor. Lacota zavrača prepričanje iniciative za Primorsko, češ da je Unija Istranov neofašistična organizacija, v resnici pa je - tako njen predsednik - največja organizacija istrskih beguncev. Lacoti se zdi nesprejemljivo, da poleg teh neverjetnih ocen, slovenska civilna iniciativa še postavlja svoje pogoje za vse komemoracije ob fojbah v Sloveniji. Vodji Unije Istranov se zdijo nesprejemljivi zlasti trije pogoji: najprej skupna počastitev spomenikov žrtvam fašizma in šele nato žrtev fojb, objava poročila italijanskih in slovenskih zgodovinarjev ter realizacija spominskega parka na openskem strelišču. »Oblika in vsebina pisma civilne iniciative sta nesprejemljivi,« ponavlja Lacota, ki tudi kritizira srečanje na Pomorski postaji s se- natorjema Milošem Budinom in Luciom Tothom. Kot smo doživeli »preventivne« vojne, doživljamo sedaj tudi »preventivne« kritike na dogodek, ki ga še ni bilo. Predsedniku ezulske zveze se zdi, da skušajo prireditelji srečanja na Pomorski postaji prikriti »prava čustva, ki jih o zgodovinskih dejanjih še vedno gojijo onstran državne meje«. Ta njegova kritika, če jo tako sploh imenujemo, nima ne repa ne glave, saj imata organizaciji, pobudnici »spornega« srečanja, sedež v Trstu in ne onkraj meje, o kateri govori Lacota. Očitno je treba izkoristiti vsako stvar za netenje nepotrebne polemike. Lacota na koncu svojega komentarja pisma civilne iniciative podčrtuje, da imajo vsi pravico do častitve svojih padlih, tudi tam, kjer so bili barbarsko ubiti. Zato se bodo pristaši Unije Istranov enkrat maja zopet vrnili v Lokev. 8 0 Sreda, 8. aprila 2009 TRST / REVŠČINA - Po sledeh krize smo se podali ... na Montuco »Hudo je, ko bi rad več dal, pa se ne da« V kapucinsko menzo zahajajo danes družine v stiski in brezposelni, ki si ne morejo privoščiti toplega obroka »Sveti Frančišek ni nikogar vprašal za osebni dokument ali za dovoljenje za bivanje, tako da vsakomur, ki potrka na naša vrata in zaprosi za pomoč, ponudimo topel obrok in prijazno besedo.« V samostanu na Montuci pri Sv. Justu se je pretekli teden začelo naše popotovanje po sledeh gospodarske krize, pravzaprav po vse bolj zaskrbljujočih udarcih, ki jih je tudi v našem mestu slednja zadala marsikomu. Dovolj je, da se razgledamo naokoli. Posledice so na dlani, saj so se mnogi tako rekoč iz dneva v dan znašli na cesti. In to dobesedno ... Brez službe, brez denarja in prepuščeni samim seboj. Med dnevom se vse številnejši zadržujejo v mestnih parkih, brskajo po zabojih za smeti, v večernih urah si zatočišče poiščejo predvsem na železniški postaji oziroma v stanovanjskih podhodih, za topel obrok pa potrkajo tudi na vrata cerkve na Montuci, kjer jim vsak dan ob 11.30 postrežejo s kosilom. In na ta vrata smo potrkali tudi mi, POŠTNI URADI Nabirka za potresence v Abrucih V vseh poštnih uradih tržaške pokrajine je mogoče nakazati denar za skupnosti v Abrucih, ki jih je prizadel potres. Vsakdo lahko nakaže denar na tekoči račun št. 10-40-0000, tako v uradih kot na spletni strani www.poste.it. Uporabniki telefonskega ponudnika PosteMobile lahko poleg tega darujejo en evro s sms sporočilom na številko 377-2048580. Včeraj je v LAquilo dospelo pet tovornjakov italijanskih pošt, nato-vorjenih z nekaj tisoč ležišči. Deset potujočih poštnih uradov bo potre-sencem od danes dalje ponujalo običajne poštne storitve, v teku pa so že prva popravila v poškodovanih uradih. Tržaška prefektura je včeraj odposlala v Abruce še 11 tovornjakov s 575 šotori in 150 zložljivimi posteljami. V ponedeljek je že odpotovalo 1120 ležišč in 300 šotorov. Rektor tržaške univerze Francesco Peroni je včeraj pisal rektorju univerze v LAquili Ferdinandu Di Oriu. V imenu celotne tržaške univerzitetne populacije mu je izrazil solidarnost in napovedal, da študenti tržaške univerze, ki prihajajo z območja potresa, letos ne bodo plačevali univerzitetnih davkov. da bi preverili, ali imajo morda kapucini v zadnjem času več gostov. »Prav gotovo se je njihovo število povečalo. Vrste lačnih ljudi so vsak dan daljše tako ob petkih, ko od 8. do 11. ure delimo hrano, kot seveda vsak dan ob uri kosila,« nam je zaupal prijazni kapucinski predstojnik Silvano Scolaro, ki s kolegoma Mariom in Innocenzom širi vrednote ljubezni, pomoči in ponižnosti. Predstojnik Silvano je v Trst prispel iz pa-dovskega samostana šele avgusta, med njegovimi primarnimi nalogami pa je predvsem finančna sanacija imetja, saj so njegovi predhodniki precej nepremišljeno ob hrani ljudem delili tudi denar. »Ustvaril pa se je tako rekoč začaran krog, saj so nekateri nepoštenjaki za denar prosili vsakega izmed kapucinov na Montuci. Z zbranim denarjem, ki ga sicer res ni bilo veliko, pa so si nabavljali pijačo ali bog vedi kaj... Tudi sile javnega reda so nam odsvetovale tovrstno pomoč, ki spodbuja delinkvenco oziroma negativne razvade.« V menzi na Montuci razdelijo dnevno kakih 100 obrokov, nam je povedal kapucinski predstojnik Silvano kroma »K sreči pa nas imajo ljudje radi in nam pomagajo z denarnimi prispevki in s hrano.« Vedeti je namreč treba, da samostan oziroma njegova menza ne prejema nikakršne pomoči od občine, pokrajine ali dežele, pač pa sloni povsem na prispevkih vernikov in prijateljskih ustanov. S pomočjo Fundacije CRTrieste so na primer lahko prepleskali menzo, sedaj pa tu nameravajo urediti samopostrežbo. »Za mizami v menzi sedijo danes predvsem družine v stiski in pa brezposelni, ki si ne morejo več privoščiti toplega obroka. Med njimi je tudi veliko priseljencev, ki pa se po določenem času odselijo, nedvomno pa raste število Tržačanov.« Njim postrežejo na Montuci s tem, kar imajo na razpolago, kar po mnenju predstojnika Silvana ni veliko, je pa iz srca. Trije kuharji in večja skupina prostovoljcev poskrbi vsakodnevno za kakih 100 obrokov, čeprav je obiskov nekoliko manj ... Polovica obiskovalcev s seboj na- mreč prinese menažko in si tako zagotovi tudi večerjo. »Včasih se mi zdi, da bi lahko pri nas začel delovati še psihiatrični oddelek. Tako hudo je namreč, ko bi rad tem ljudem, ki so izgubljeni in ne vedo, kako naprej, več dal, pa se zavedaš, da je to nemogoče in da bo jutri spet kdo potreboval tvojo pomoč. Pomoč pa ne nudijo le lačnim ljudem, ampak tudi mladim, in sicer z aktivnostmi v oratoriju, ki ga danes kapucini delijo s športnim društvom in z nunami, ki tu upravljajo jasli in vrtec. V stavbi ob oratoriju pa bodo uredili 12 moderno opremljenih apartmajev za univerzitetni!« (pri tem jim je v pomoč priskočila dežela). Danes živi tu že sedem študentov, cene, pravi predstojnik Silvano, so zmerne, tako da upa, da bo število študentov s prihodnjim šolskim letom naraslo, s tem pa bo se bo tudi njihov red okrepil in bo lahko še bolje kljuboval vsakdanjim, žal vse ostrejšim izzivom. Sara Sternad KRD DOM BRIŠČIKI - Jezikovna delavnica za otroke Skozi igro so otroci spoznavali angleški jezik V Briščikih se je v soboto zaključil niz štirih brezplačnih srečanj z angleškim jezikom za najmlajše, ki ga je priredilo društvo KRD Dom Briščiki v sodelovanju s socialnim skrbstvom devinsko-nabrežinske, zgoniške in repentabrske občine ter s prispevki za območne socialne načrte. Sedemnajst otrok zadnjega letnika vrtca in prvih dveh razredov osnovne šole iz vseh zgoraj omenjenih občin je z učiteljico Karin Kalc spoznavalo nov tuj jezik k.k. Dipiazza sprejel avstrijsko generalno konzulko v Milanu Indjein-Untersteiner Tržaški župan Roberto Dipiazza je včeraj sprejel novo avstrijsko generalno konzulko v Milanu Thereso Indjein-Untersteiner. Na srečanju so bili v ospredju perspektive Trsta na mednarodni ravni in njegovi aduti, od pristanišča do tehnološkega in znanstvenega raziskovanja ter turizma. Dipiazza je poudaril prijateljstvo, ki od nekdaj veže Trst in Avstrijo, še zlasti pa je naglasil obnovo starega pristanišča, ki bo bistveno prispevala k ponovnemu razvoju mesta in njegovega ozemlja. Na tržaški univerzi danes dan odprtih vrat Na tržaški univerzi bo danes dan odprtih vrat, namenjen dijakom in dijakinjam iz Slovenije in Hrvaškem. Po pozdravu rektorja Francesca Pe-ronija bodo med 10. in 15. uro predstavili vse fakultete in njihove značilnosti, od medicine do psihologije, arhitekture, inženirstva, filozofije, prava in ekonomije. Na dan odprtih vrat se je že prijavilo okrog 250 dijakov, od katerih je 155 iz šol z italijanskim učnim jezikom na Hrvaškem. Ostali so iz višjih srednjih šol v Trstu, Coneglianu, Vidmu, Vitto-riu Venetu in v kraju Pieve di Soli-go. Za informacije so na razpolago zelena številka 800236916 in telefonski številki 0403473787 ter 0405582978/2988. Acegas-Aps obnavlja računalniški sistem Družba Acegas-Aps je sporočila, da bodo danes ažurirali računalniški sistem okenc v Domu Marenzi (Ul. Rettori št. 1). Zaradi tega bodo v prihodnjih dneh mogoče nekatere nevšečnosti. Vpisovanje v poletne centre v Miljah V Miljah se je začelo vpisovanje v poletne centre, ki bodo od 6. di 24. julija in od 27. julija do 14. avgusta. Poletni center za učence osnovnih in nižjih srednjih šol bo na osnovni šoli Albina Bubniča, medtem ko bo poletni center za male obiskovalce vrtcev gostil vrtec II Giardino dei Mestieri. Obrazce za prošnje je mogoče dvigniti v kulturnem centru G. Millo (Trg Republika št. 4), na vseh šolah in na spleteni strani Občine Milje www.comune.muggia.ts.it. Za informacije je na voljo telefonska številka 0403360331. Obnovili poročno dvorano na županstvu Na županstvu so včeraj uradno odprli obnovljeno poročno dvorano, ki bo po besedah občinske odbornice Marine Gruden Vlach še popestrila vzdušje za mladoporočence. Vsako leto se v njej poroči okrog 400 parov, ki bodo lahko odslej opazovalo rožnato barvo sten, gostje pa bodo lahko sledili poroki v udobnih sedežih. Bolničarji Ipasvi so na strani občanov V pokrajinskem kolegiju bolničarjev Ipasvi bodo lahko odslej sodelovali tudi občani. Ti bodo lahko postali -kot predstavniki združenj prostovoljcev in neprofitnih organizacij -člani upravnega sveta. Ipasvi je v ta namen že pripravil ustrezen razpis, ki bo zapadel 8. maja. Občani so namreč nepogrešljiv sogovornik, kar zadeva zdravje, kot je to poudaril predsednik Ipasvija Flavio Paoletti. Informacije in razpis so na spletni strani www.ipasvitrieste.it, tel. 040370122. / TRST Torek, 7. aprila 2009 9 dsi - Vilma Purič na ponedeljkovem večeru Burjin čas pripihal novo pisateljico »na zahodnem robu« O delu in avtorici so govorile Nadia Roncelli, prof. Majda Artač Sturman in mag. Marija Mercina »Jezik, zgodba, kraj in čas dogajanja. V knjižnem prvencu Vilme Purič Burjin čas preseneča in navdušuje prav vse,« je ponedeljkov večer za Društvo slovenskih izobražencev in založbo Mladika uvedla Nadia Roncelli. Trenutek je bil slovesen, saj sta se rodila roman in pisateljica na zahodnem robu slovenskega naselitvenega prostora. Na veliko pričakovanje in zanimanje za izvirno domačo književnost pa je pokazalo tudi občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo Peterlino-vo dvorano. Na predstavitvi sta poleg Puriče-ve sodelovali avtorici spremne besede in spremnega eseja prof. Majda Artač Sturman in mag. Marija Mercina. Večer je obogatil nastop mladega pianista Matjaža Zobca iz razreda prof. Ksenije Bras pri Glasbeni matici v Trstu, odlomek iz romana pa je podala Julija Berdon. Delo je izšlo pri tržaški založbi Mladika. Puričevo poznamo kot kulturno delavko, esejistko, recenzentko knjižnih del, predano profesorico slovenščine, tokrat pa se nam predstavlja v novi luči, je uvedla svoje razmišljanje Artače-va in se najprej zaustavila ob jezikovni plati dela. Pripovedna svežina, izrazna moč, razgibanost in velika ljubezen do jezika vejejo iz romana, v katerem najdemo spretno prepletanje knjižnega jezika in narečja, proze in pesmi. »Jezik je zaščiteno poreklo Burjinega časa,« je dodala Artačeva. Roman pa ni bralcu le za sprostitev in užitek, temveč tudi za kulturno rast. Na ozadju kraške vasi ob burjinem skandiranju časa vihrajo življenjske zgodbe, predvsem ženske, Delo je nedavno izšlo pri tržaški založbi Mladika kroma ki jim ni v času druge svetovne vojne nič prihranjeno. To je zgodba malih ljudi, ki so žrtvovali svojo mladost. In čeprav gre za roman bolečine, se vedno čuti svetlobo, ki jo bo prinesel prihodnji čas. To je imenitna knjiga napisana z veliko znanja, je podčrtala Mercinova. Najprej prevzame jezik. Puričeva namreč zelo dobro pozna najboljše stare in sodobne postopke proze, tako da spretno prepleta tradicionalno in izvirno. Tudi snov je del nje, od vedno je z njo v domačem Repnu živela, čeprav je ni doživela. In prav ta oddaljenost od časa in dogodkov proslavlja avtorico in roman, je dejala Mercinova in se zaustavila ob nastopajočih likih. Gre predvsem za ženske zgodbe, ki iz pisatelji-činega peresa kar vrejo na dan. Ker moških ni, odšli so v gozd, morajo burji zgodovine kljubovati same, če hočejo preživeti. Sploh pa ne gre zgolj za roman o trpljenju, veliko je hudomušnosti, ironije, kritike do žensk, veselja do čutnosti v življenju in vse je mojstrsko uglašeno, je še dodala Mercinova. Idejna zasnova romana raste iz bolečine, zanima me, kako je trpljenje zaznamovalo ljudi, ki so morali skozi vojni čas, kako so ga prenesli na otroke, saj se bolečina ni končala z drugo svetovno vojno, je podčrtala Puričeva: »Če namreč opisujemo bolečino, se rodi sočutje in kjer je sočutje, je razumevanje drugega.« Ne gre za zgodovinski roman, navdih zanj pa je dobila po življenjski zgodbi domačinke Albine Škabar, kurirke, ki je bila zaprta v Ri-žarni. Hotela sem prikazati občutja teh ljudi ob tako veliki tragediji, je sklenila besedo o knjigi avtorica sama. (tj) prosek - Premiera igre srednješolske skupine SDD Jaka Štoka Pravljica z moderno glasbo in plesom Po predlogi znane Levstikove pravljice, ki jo je dramatiziral pesnik Boris A Novak - Režiserje namreč obrnil pogled z moškega na ženski vidik zgodbe Srednješolska skupina Slovenskega dramskega društva Jaka Štoka Prosek - Kontovel se je na odru predstavila z novo igro »-Kdo je napravil Coco srajčico?«- po predlogi znane Levstikove pravljice, ki jo je dramatiziral pesnik Boris A. Novak. Taktirko enajstčlanske skupine, ki je v nedeljo nastopila v domu A. Sirka v Križu, je oktobra prevzel Romeo Grebenšek, sicer gledališki igralec v Slovenskem stalnem gledališču. Z mladimi gleda-liščniki je ustvaril svojevrstno, modernizirano pravljico, prirejeno za potrebe skupine: »Izbira primerne predstave za najstnike še zdaleč ni lahka. So namreč v času, ko so najbolj ob- Enajstčlansko skupino je vodil režiser, sicer gledališki igralec SSG Romeo Grebenšek kroma čutljivi za vsakršne teme. Za pravljice so še preveliki, za kakšno resno psihološko dramo pa premladi. Zato sem se skupaj z njimi odločil, da vseeno uprizorimo Levstikovo pravljico. Da pa naredimo pravljico še bolj zanimivo za nas, smo jo malo modernizirali,« pravi Grebenšek v intervjuju gledališkega lista SDD Jaka Štoka. Odrska postavitev je tako že v uvodu potrdila, da bo šlo za pravljico, ki se dogaja v sodobnosti. Dopolnjujejo jo namreč sodobna glasba in kostumi ter plesni vložki modernih plesnih zvrsti, ki so jih pripravili nastopajoči in režiser. Ker skupino sestavljajo večinoma najstnice, so vloge prire- jene za potrebe skupine: režiser je namreč obrnil pogled z moškega na ženski vidik zgodbe in to prihaja do izraza v vseh vlogah. Tudi sprememba naslova pravljice ni naključna: skupina si je z režiserjem zamislila, da bo najmlajša sestrica Coco dobila srajčico Chanel po znanem modnem kreator-ju. Coco (Petra Sossi) je bila najmlajša sestrica v družini in je zato nosila vedno najbolj ponošeno srajčico. Brat in tri sestre (Dean Ghira, Luisa Vescovi, Ksenija Kosmač in Breda Ban) so jo zato vedno zasmehovali, češ da je njena srajčica najbolj raztrgana; mama (Partizia Jurinčič) pa nove ni mogla sešiti. Nekega dne je Coco, ki je ljubila naravo, odšla v gozd. Tu je srečala ovčko (Johana Milič), ki ji je dala nekaj volne. Nato je Coco šla mimo trnovega grma (Isabel Cassanelli), ki ji je volno izmikal. Na poti je srečala še pajka (Jana Prašelj), ki ji je osmukal in stkal tkanino. Nato ji je rak (Katarina Jazbec) tkanino prikrojil, ptiček (Sara Žerjal) pa ji iz kosov sešil srajčico. Coco je tako dobila novo srajčico. Scenografijo si je zamislil režiser Gremenšek, izdelal pa jo je Riko Ma-jovki. Pri postavitvi igre so še pomagali Jan Sossi (luči) ter Rosana Rovbar, Ingrid Vigini in Ksenija Majovski. (V.S.) V Nabrežini o raziskavi potreb prebivalstva Devinsko-nabrežinska, zgoni-ška in repentabrska občina, pravzaprav odborniki skupnega socio-skrbstvenega okraja, vabijo danes ob 17.30 v nabrežin-sko Kamnarsko hišo Igo Gruden na predstavitev rezultatov študije »Analiza potreb prebivalstva: raziskava ciljnih skupin«. Na srečanju, ki ga bo uvedel pozdrav županov in odbornice za skrbstvo in za socialne politike občine Devin-Nabrežina Daniele Pallotte, bosta o raziskavi spregovorila avtorja, raziskovalca Slovenskega raziskovalnega inštituta Devan Jagodic in Martina Flego. Sledila bo debata. Sklad Mitja Čuk in gledališki FestinvalOp Sklad Mitja Čuk prireja v torek, 21. in v sredo, 22. aprila zanimivo gledališko prireditev Fe-stinvalOp. Zamisel je sicer nastala v Kopru, kjer je organizacija Sonček pred nekaj leti vabila na festival Festinval gledališke skupine, v katerih nastopajo osebe s posebnimi potrebami. Zaradi organizacijskih in finančnih težav festivala že nekaj let ne prirejajo več, pri Skladu pa so se odločili, da bodo gledališko prireditev ponovno obudili. Ime je ostalo enako, dodali so le Op, saj se bo festival dogajal na Op-činah. Pobuda nastaja v okviru širšega posebnega gledališkega projekta Sklada Mitja Čuk. Dvodnevni gledališki festival bo stekel v Prosvetnem domu, kjer bosta vsak dan nastopili po dve skupini, slovenska in italijanska. V torek, 21. aprila bosta nastopili gledališka skupina Koper in skupina iz Medee; v sredo, 22. aprila pa gledališka skupina Zavoda za usposabljanje Janeza Levca OVI Jarše iz Ljubljane in C.E.S.T. iz Trsta. Gojenci Sklada Mitja Čuk bodo napovedovalci ter bodo med predstavami prikazali še krajše prizorčke. Kmalu za tem pa se bodo začele njihove priprave na Fetsival ljubiteljskih odrov V Mavhi-njah. Popoldan z muzikalom V dvorani Bartoli v gledališču Rossetti bo drevi ob 18. uri tretje izmed tradicionalnih popoldanskih glasbenih srečanj, ki jih prireja deželno mednarodno združenje operete v sodelovanju z Rossettijem. Tokratna gosta bosta dobitnika nagrade Massi-mini (slednjo podeljujejo mlademu vsestranskemu interpretu operete ali muzikala) Graziano Galatone in Edoardo Luttazzi, ki bosta ob spremljavi kitare postregla s serijo skladb iz italijanskih in mednarodnih muzi-kalov. Film v Podlonjerju Na pobudo kino krožka Charlie Chaplin bodo jutri ob 20.30 v Ljudskem domu v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24) predvajali film »Le mani sulla citta« Fran-cesca Rosija. Film, v katerem nastopata Rod Steiger in Salvo Randone, je prava obtožba zaradi nesprejemljivih gradbenih špekulacij v južni Italiji. Film bo predstavil Edoardo Kanzian. Potujoči festival po libanonskih naseljih V kavarni Knulp (Ul. Madonna del Mare) bodo jutri ob 11. uri predstavili potujoči festival po nomadskih naseljih v Libanonu, ki bo na sporedu od 11. do 19. aprila. Na festivalu, ki se ga udeležuje tudi tržaška mreža umetnikov, bodo prisotni tudi ulični umetniki iz Trsta. 1 0 Sreda, 8. aprila 2009 TRST / zgonik - Razstava Bosna Hercegovina - pogled v bodočnost Po temačnih letih bi se radi odprli svetu Fotografije Ljubiše Selica in Erike Mattee Vida na zgoniškem županstvu Levo fotografija iz Mostarja, spodaj odprtje razstave kroma Prejšnji konec tedna so v novih prostorih zgoniškega županstva odprli razstavo Bosna Hercegovina - pogled v bodočnost. Fotografsko reportažo sta oblikovala srbski fotoreporter Ljubiša Selic in tržaška pisateljica Erika Mattea Vida, ki se je udeležila odprtja. Razstavo je uredila Annamaria Castellan, organiziralo pa kulturno združenje Acquamarina v sodelovanju z Občino Zgonik in s prispevkom Zadružne kraške banke. Goste sta pozdravila zgo-niški župan Mirko Sardoč in občinski odbornik za kulturo Igor Gustinčič. Razstava ponuja enkraten sklop fotografij iz potovanja po Bosni in Hercegovini, v času, ko se ta država odpira svetu, ne nazadnje tudi turizmu, poudarja Igor Gustinčič. Posnetki pričajo o bosansko-hercegovskem vsakdanu in vztrajno ustvarjajo občutek upanja v boljšo, sončno prihodnost. Župan Sardoč je uvodoma dejal, da županstvo ne sme biti samo prostor za birokracijo, temveč tudi za kulturno obogatitev. Razstava ga je z mislijo popeljala 25 let nazaj, v čas, ko je v Bosno potoval z maturantskim izletom. Odtlej se je marsikaj zgodilo, nekdanjo Jugoslavijo je prekril črn madež vojne, danes pa bi morali vsi skupaj prispevati k svetlejši prihodnosti. Za glasbeni utrinek z balkanskimi motivi sta poskrbela Aljoša Saksida in Aljoša Starc. Razstava je na ogled vsak dan od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 15. do 17. ure. Fotografije bodo krasile občinske stene vsaj do 7. maja, morda pa še dlje. PLAVANJE - Osnovna šola Frana Milčinskega Tečaji v bazenu Osnovnošolci so pod strokovnim vodstvom izboljšali tehniko plavanja in bili tudi nagrajeni Za učence 3. in 4. razreda katinarske osnovne šole Frana Milčinskega sopripravili plavalni tečaj, ki je kot običajno potekal v bazenu na Alturi pod vodstvom vaditeljev Plavalnega kluba Bor. Tečaj je obsegal deset lekcij v okviru šolskih učnih ur gibalne vzgoje. Še pred njimi so se lekcij, že od začetka šolskega leta, udeležili učenci 5. razreda, medtem ko sta 1. in 2. razred deležna izte-ga tečaj do konca šolskega leta. Med deseturnim tečajem so učenci vidno izboljšali svoje plavalne spretnosti. Ob zaključku tečaja sta vaditelja Andrejina in Tomaž podarila vsem udeležencem priznanja in ker se bližamo veliki noči tudi čokoladna jajca. Učenci in učitelji se vaditeljem PK Bor iskreno zahvaljujejo za izkazano potrpežljivost in strokovnost. OPČINE - Župnija Predstavili letni zbornik Naša beseda Z besedo in pesmijo so v petek zvečer v openskem Finžgarjevem domu predstavili letni zbornik openske župnije Naša beseda (f. KROMA). Uvodne misli je podal prof. Robert Sedmak, medtem ko je o zborniku podrobneje spregovorila prof. Alenka Štoka, ki je orisala njegovo vsebino, ob tem pa opomnila na pomen tovrstnih publikacij. Večer, katerega pobudnika sta bila društvo Finžgarjev dom in openska župnija sv. Jerneja, pa je obogatil tudi kulturni program. Oblikovali so jih tenorist Marjan Štrajn, pianistka Mira Fabjan in Ženska pevska skupina Vesela pomlad. Tenorist je ob klavirski spremljavi interpretiral samospeve, medtem ko je ženski pevski sestav, ki ga vodi Mira Fabjan, predstavil ozek izbor iz svojega repertoarja. Včeraj danes Danes, SREDA, 8. aprila 2009 ALBERT Sonce vzide ob 6.32 in zatone ob 19.42 - Dolžina dneva 13.10 - Luna vzide ob 18.47 in zatone ob 5.37 Jutri, ČETRTEK, 9. aprila 2009 DEMETRIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 20 stopinj C, zračni tlak 1016 ustaljen, veter 7 km na jugo-zahodnik, vlaga 60-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11 stopinj C. [I] Lekarne Od ponedeljka, 6., do sobote, 11. aprila 2009 Trg Sv. Ivana 5 (040 631304), Ul. Alpi Giulie 2 (040 828428), Milje - Ul. Maz-zini 1/A (040 - 271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Sv. Ivana 5, Ul. Alpi Giulie 2, Oši-rek Sonnino 4, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Oširek Sonnino 4 (040 660438). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. H Šolske vesti ZAKLJUČNI NASTOP 9. GLASBENE REVIJE Državne nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda se bo odvijal danes, 8. aprila, ob 16. uri, v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Sledil bo nastop orkestra harmonik Synthesis 4 in nagrajevanje. Vljudno vabljeni! DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU vabi na ogled razstave o življenju in delu pisatelja Josipa Ribičiča, ki bo v Kettejevi dvorani v ul. Frausin 12 do 17. aprila, (izključene sobote, nedelje in prazniki), od 8. do 13. ure ali po predhodnem dogovoru z učiteljico Na-dio Barazutti (tel. št.: 040-3481599). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE IZVENABONMAJSKA PONUDBA 08/09 Delikatesno metafizični manifest v treh slikah AVTOR TEKSTA. SONGOV / REŽIJA IN INTERPRETACIJA Mdjo Gol Štromar »Intuicija je alkimistifno zlato, je temeljno sporočilo umetnice Maje Gal Štromar. Pridite, sodelujte v njenem alkimističnem eksperimentu in uročila vas bol To bo iskreni dotik duše, ki vam bo spremenil življenje.» (Tone Komat, svobodni raziskovalec,publicist) Četrtek 9. aprila ob 20.30 v Mali dvorani Slovenskega stalnega gledališča HI I I BI III !!■■■ blagajna Slovenskega stalnega gledališča Ponedeljek/petek (10.00/17.00). Brezplačna telefonska številka:800214302 info@teaterssg.it / www.teaterssg.it Um.d Penonlo 4 Trsi isaiaresa ji - wrfw, œjid r&sú, ir U Kino AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Io & Marley«. ARISTON - 16.00, 21.00 »Katyn«; 18.30 »Teza«. CINECITY - 16.00, 17.10, 18.00, 19.20, 20.00, 21.30, 22.00 »Mostri contro alieni«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Io & Marley«; 16.10, 18.05, 20.00, 22.00 »Ballare per un sogno«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Push«; 18.00, 20.00, 22.00 »Diverso da chi?«; 17.40, 22.15 »La verita e che non gli piaci abbastanza«; 15.50 »Ponyo sulla scogliera«; 15.50, 20.00 »Gran Torino«. FELLINI - 16.30, 20.15 »Ponyo sulla scogliera«; 18.30, 22.00 »For-tapasch«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.40, 18.30, 20.20, 22.00 »Gli amici del Bar Margherita«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Gran Torino«. GIOTTO MULTISALA 3 - 20.15, 22.15 »La verita e che non gli piaci abba-stanza«. KOPER - KOLOSEJ - 18.40 »Gola resnica«; 16.00, 18.00 »Pošasti proti Nezemljanom«; 16.20, 20.30 »Sedem duš«; 16.50, 19.00, 21.10 »Strastna zapravljivka«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Diverso da chi?«; Dvorana 2: 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.10 »Mostri contro alieni«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 Bari B9 73 B7 51 3B Cagliari 31 61 B2 6B 15 Firence 3 10 2B B 57 Genova 55 B1 42 66 56 Milan 37 56 32 2 50 Neapelj 54 31 70 47 6B Palermo B7 1 B3 35 2 Rim 65 43 56 54 34 Turin 61 2 15 45 67 Benetke 5B 64 19 10 17 Nazionale 16 11 32 44 6B 3 37 54 65 87 89 jolly 58 Nagradni sklad 3.556.841,02 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 40.590.012,61 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 15 dobitnikov s 5 točkami 35.568,41 € 1.564 dobitnikov s 4 točkami 341,12 € 57.849 dobitnikov s 3 točkami 18,44€ Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 4 dobitniki s 4 točkami 34.112,00 € 261 dobitnikov s 3 točkami 1544,00 € 3.993 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 26.494 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 59.168 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € »Fronzen River«; Dvorana 4: 16.30, 19.30, 21.00 »Ballare per un sogno«; 17.50, 22.20 »Two lovers«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 18.40, 20.15, 21.45 »Mostri contro alieni«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.00 »Io & Marley«; Dvorana 3: 20.00, 22.10 »Gran Torino«; 17.30 »Ponyo sulla scogliera«; Dvorana 4: 18.00, 19.50, 22.10 »Ballare per un sogno«; Dvorana 5: 20.00 »I mostri oggi«; 17.20 »Push«. S Izleti PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi na izlet na Bekov vrh (1050 m) dne 11. aprila 2009. Lahka pot, predvidene hoje 4 do 5 ur, možnost organiziranega prevoza. Sestanek z udeleženci v društvenih prostorih v četrtek, 9. aprila, ob 18. uri. Dodatne informacije na gsm: 051 392 944. Vodi Nada Pisk. SK DEVIN prireja za zaključek letošnje sezone 4-dnevni velikonočni smučarski izlet od 10. do 13.aprila, v Sexten v Pustertalu. Informacije in vpisovanje na: info@skdevin.it ali na tel. št.: 340-2232538. POMLADANSKI IZLET SPDT: SPDT prireja na Velikonočni ponedeljek, 13. aprila, izlet z osebnimi avtomobili v okolico Kostanjevice. Zbirališče udeležencev bo na Opčinah, pred hotelom Danev ob 8.30. Pohod po »Črnih hribih« ni zahteven in bo trajal približno tri ure in pol. Na razpolago bo tudi društveni kombi. Udeležence prosimo, da prispevajo (s hrano in pijačo) za piknik, ki bo na travniku ob koncu izleta. Vse informacije vam nudi vodja izleta, Li-vio tel. št. 040/220155. Vabljeni! PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi na izlet na Križno goro -Sv. Duh (1213 m) - Strelice, dne 19. aprila 2009. Lahka krožna pot, predvidene hoje 4 do 5 ur, možnost organiziranega prevoza. Sestanek z udeleženci v društvenih prostorih v torek, 14. aprila, ob 18. uri. Dodatne informacije na gsm: 041 656 626. Vodi Oskar Birsa. SREČANJE SLOVENSKIH PLANINCEV IZ PRIMORSKIH POKRAJIN TREH DRŽAV: Slovenije, Hrvaške in Italije. SPDT in Planinska sekcija Sloga-Devin vabita na četrto srečanje s Planinskim odsekom Slovenskega K.D. Bazovica iz Reke in s P.D. Snežnik iz Ilirske Bistrice, ki bo v soboto, 18. aprila, v organizaciji PD Snežnik. Na zbirno mesto se bomo podali z avtobusom, predvidena sta dva pohoda, daljši in krajši ter družabno srečanje na Črnih njivah pri Ilirski Bistrici. Prijave za SPDT sprejemata: Livio tel. št. 040/220155 in Vojka 040/2176855 za društvo Sloga-Devin pa Viktor tel. 040/226283 in Frančko 040/200782. □ Obvestila ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. OBČINA DOLINA obvešča, da se bo danes, 8. aprila, ob 17. uri, v Sprejemnem Centru v Boljuncu, odvijal prvi Forum v sklopu projekta Agenda 21-Pass. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 8. aprila, ob 20. uri v svojem sedežu. SZSO - TRST vabi na tradicionalni skavtski križev pot v petek, 10. aprila. Zberemo se ob 20. uri na Co-lu, v bližini restavracije Furlan, odkoder bo ob 20.30 krenil sprevod z baklami na Tabor. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v petek, 10. aprila, ob 20.45 skupna pevska vaja s pevskim zborom Kombinat. FUNDACIJA ELIC - USTVARJALNA MAVRICA: kreativne delavnice za otroke (okvirno) od 6. do 12. leta starosti. V igri, z ustvarjanjem preko opazovanja, glasbe, telesnega izražanja in ročnega oblikovanja bodo otroci odkrili pomembnost našega odnosa z okoljem, od 16. do 18. ure, v dneh: sobota 11. aprila - Glas TRST plešočih predmetov, sobota 9. maja - Umetnost v listu, nedelja 1. maja - Barvane note; na sedežu Fundacije ELIC, ul. Mazzini št.30, 5.nadstropje. Za informacije pokličite tel. št.: 040-390823 ali 333478293, tudi leoelca@tin.it. BAR TPK SIRENA organizira v nedeljo, 12. aprila, »Velikonočno kosilo«. Vabljeni člani in prijatelji. Informacije na sedežu ali na tel. št.: 040422731 ali 347-6902820. LETNIKI '58 S KRASA vabijo soletni-ke na divjo večerjo v še bolj divjem kraju med volkovi in medvedi v petek, 17. aprila. Vsi, ki bi se radi udeležili te pojedine, naj pokličejo do 13. aprila na tel. št.: 347-9604775 (Igor) ali 347-0396371 (Nadja). 10. OBLETNICA MATURE 1999-2009 Organiziramo v soboto, 23. maja, večerjo z avtobusom v okolici Ljubljane. Zainteresirani naj se javijo do 15. aprila odgovornim osebam: »F.Prešeren« (Sara 340-5937718), »Ž.Zois« (Silvia 333-1314065), »J.Štefan« (Rudi 329-8536418), »A.M.Slomšek« (Edwin 3208572522). OBČINA DOLINA - odborništvo za proizvodne dejavnosti, vabi vse vinogradnike, ki bi se želeli udeležiti občinske razstave domačega vina v sklopu letošnje Majence, da prinesejo vzorce (tri steklenice za vsako vrsto vina) najkasneje do srede, 15. aprila, ob 12. uri, na županstvo občine Dolina. ZADRUGA NAŠ KRAS sklicuje redni občni zbor zadruge v četrtek, 16. aprila, ob 8. uri v prvem sklicanju in v petek, 17. aprila, ob 20. uri v drugem sklicanju, v prostorih Kraške hiše v Repnu. Vabljeni vsi člani! KROŽEK AUSER za kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 18. aprila, s pri-četkom ob 16.30. Srečanje se bo odvilo v prostorih »Dopolavoro ferro-viario« v Nabrežini. Za ples bo igral Duo Melody. NORDIJSKA HOJA - SKD IGO GRUDEN prireja tečaj osvajanja osnovne tehnike. Prvo srečanje bo v soboto, 18. aprila, ob 9. oz. ob 10.30 pred društvom v Nabrežini. Možna izposoja palic. Ostala srečanja 9., 16. in 23. maja. Za informacije in vpis pokličite na tel. št. 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). PILATES - SKD FRANCE PREŠEREN BOLJUNEC: urniki vadbe so spremenjeni in sicer, ob petkih od 19. do 20. ure telovadba za hrbtenico in razgibavanje, od 20. do 21. ure Pilates, ob torkih od 19. do 20. ure Pilates, od 20. do 21. ure telovadba, ob sredah od 18. do 19. ure Pilates. O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja v četrtek, 23. aprila, ob 20.15 na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267 predavanje o sodih - Barrique z degustacijo. Predaval bo izvedenec Dr. Alessandro Duranti. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Zaželjena je predhodna prijava na spletni strani »www.onav.it«, elektronski pošti trieste@onav.it ali na tel. 3334219540. SKD F. PREŠEREN iz Boljunca vabi na občni zbor v četrtek, 23. aprila, v prvem sklicanju ob 20. uri, v drugem sklicanju ob 20.30 v društveni dvorani gledališča F. Prešeren v Bojun-cu. TONČIČEV SKLAD zbira predloge za »Zlato zrno 2009«, nagrado za umetniške dosežke mladih v Dijaškem domu S.Kosovel in Narodni in študijski knjižnici v Trstu, v Feiglovi knjižnici v Gorici in v Slovenskem kulturnem centru v Špetru do 24. aprila. Razpisni pogoji na navedenih mestih in na spletni strani www.skladtoncic.org. OBČINA REPENTABOR zbira gradivo za naslednjo številko občinskega časopisa Glasilo občine Repentabor. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu (tel. 040 - 327122) do 27. aprila. 70-LETNIKI iz Devina Nabrežine, Proseka in Zgonika pripravljamo enodnevno »romanje« na Koroško in sicer 13. junija. Interesenti naj se do ko konca aprila javijo odgovornim: Lojze 040-299335, Anna Maria 040-200565, Gino, 040-200688, Giusto 040-299689, Antek 040299509, Peter 040-229364 in Miranda 040-2528009. ŠKD CEROVLJE - MAVHINJE obvešča dramske skupine, da je podaljšan rok za prijave na »8. Zamejski festival amaterskih dramskih skupin« do vključno četrtka, 30. aprila 2009. Za informacije lahko pokličete na tel. št. 040-2916056 ob sredah od 21. do 22. ure ali pa pošljete e-mail na naslov: cerovljemavhinje@libero.it. 10. OBLETNICA MATURE 1999-2009 Organiziramo 4-dnevni izlet od 16. do 19. julija v Novalijo (otok Pag). Prevoz z lastnimi sredstvi. Javite se do 1. maja odgovornim osebam: »F.Prešeren« (Sara 340-5937718), »Ž.Zois« (Silvia 333-1314065), »J.Štefan« (Rudi 329-8536418), »A.M.Slomšek« (Edwin 3208572522). KRUT obvešča, da je še nekaj prostih mest za skupinsko bivanje v zdravilišču Strunjan od 3. do 13. maja. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b - tel. 040 - 360072. KRUT vabi v Dolenjske toplice od 7. do 17. junija na skupinsko počitni-kovanje z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje. Vse podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, u. Cicerone 8/b -tel. 040 - 360072. 0 Prireditve V NABREŽINSKI ŽUPNJISKI DVORANI bo od 12. do 26. aprila na ogled tradicionalna razstava pir-hov iz vsega sveta. Urnik: četrtek in sobota od 16. do 19. ure, nedelja in prazniki od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM prireja dvodnevni otroški praznik. Sobota, 18. aprila, od 15. ure dalje: likovni ex tempore (otroci naj prinesejo samo barvice) Nedelja, 19. aprila, ob 17. uri: Prireditev »S fo-tokamero v živalskem svetu« z nagrajevanjem najboljših prispevkov za fotografski natečaj in najlepših risb z »ex tempore«. Sodelujeta otroška folklorna skupina Studia Alfa Dance z ruskimi in ukrajinskimi plesi ter čarodej Janez. Prireditev bo v Marijinem domu v Rojanu (ul.Cor-daroli, 29). SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, prireja v soboto, 18. aprila, od 20. ure dalje Praznik po-kušnje vina, kruha in olja. Vsi prisotni bodo prva štiriuvrščena vina ocenjevali. Ker so mesta omejena, prosimo člane in prijatelje, da se čim prej vpišejo. Vse informacije nudimo na tel. 040 - 411635. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na koncert v sklopu 40. revije Primorska poje: v nedeljo, 19. aprila, ob 15. uri v cerkvi sv. Flo-rijana (Zavarh). Nastopajo MePZ Zavratec iz Idrije, MePZ A.M. Slomšek iz Zagreba, MePZ Rečan iz Grmeka, MePZ Mačkolje iz Doline, KZ Musica Viva iz Tolmina, KZ Julius iz Trsta, MePZ Obala iz Kopra. GALERIJA MILKO BAMBIČ (Proseška ul. 131 - Opčine) pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine vabi na razstavo »Umirjena samota časa« slikarke Judit Horvath Fontana. Odprta bo do 24. aprila od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure. 0 Mali oglasi PRODAM KRAŠKO NARODNO NOŠO mera 46, dvakrat rabljeno. Tel. št.: 340-6192100. PRODAM samostojno hišo na Colu, 200 kv. metrov na dveh etažah, 1.900 kv. metrov vrta in gozda. Telefonirati na 040-327128 ob večernih urah. TALNO PLINSKO PEČ za ogrevanje (metan) model sime avant, prisiljeno zračenje (aria forzata), z vgrajenim bojlerjem, skoraj novo, prodam po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 3483053904. V JAMLJAH, tik ob bivši državni meji, prodam 22.000 kv.m. kmečkega zemljišča. V dolini je jama z vodnim izvirom. Cena 13.000 evrov. Tel. št.: 335-254896. ZARADI BOLEZNI PRODAM peč na drva iz nerjavečega jekla (acciaio inox), 61 cm x 62,50 cm x 87 cm. Tel.- 040 - 229335. Sreda, B. aprila 2009 H Osmice DREJČE FERFOLJA ima odprto osmi-co v Doberdobu. Tel. št.: 048178377. IGOR IN VESNA sta v Saležu odprla osmico. Tel. 040 - 2296028. OSMICA je odprta pri Jadranu, Ri-cmanje 175. Tel. št.: 040-820223. Vabljeni! OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040 -327104. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. OSMICO je odprl Škerk v Praprotu. Tel. 040-200156. OSMICO sta odprla Korado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. 3383515876. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. PAOLO PERNARČIČ je odprl osmico, Medjavas 21. V SAMATORCI ima odprto osmico družina Pipan. Tel. 040-229261. Prispevki V spomin na Giorgia Marzija darujejo ob razdeljevanju izkaznic Drago Slavec, Edvin Švab, Just Žerjal, Ivan Slavec, Romanin Smotlak, Boris Pangerc, Dario Lovriha, Kristina Lovriha, Giancarlo Foraus, Josip Lovriha, Paolo Foraus, Giordano Kuzmič in Elvira Slavec 50,00 evrov pokrajinskemu odboru VZPI - AN-PI in 120,00 evrov sekciji VZPI -ANPI Dolina-Mačkolje-Pre beneg. V spomin na gospo Veneruzzo daruje družina Vodopivec iz Nebjškega ku'ta v Repnu 20,00 evrov za OŠ Alojza Gradnika na Repentabru. V spomin na teto Tončko Pegan darujeta nečakinji Albina in Olga z družinama Gojča in Vodopivec 60,00 evrov za OŠ Alojza Gradnika na Repentabru. Namesto cvetja na grob Dragice Lukša vd. Cibic daruje družina Rupel 25,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. V spomin na Maksa Starca daruje Pe-pi Starc 50,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. V spomin na Walterja Bulla darujejo Valentina, Sabrina, Roberta, Martina in Katja 200,00 evrov za KD Pro-sek-Kontovel. Gospa Jelka daruje 20,00 evrov za OPZ Slomšek iz Bazovice. V spomin na Stanka Škabarja darujeta Romana in Egon 20,00 evrov za NK Kras. V spomin na Stanka Škabarja darujeta Vinko in Olga Bevilacqua 20,00 evro za NK Kras. V spomin na Milkota Škrlja in Ma-riota Budina darujeta Pirina in Bojana 40,00 evrov za AŠK Kras. Ob 30. obletnici smrti nepozabne mame in none Valerije darujeta Marica in Ilde 20,00 evrov za šempolaj-sko cerkev in 30,00 evrov za ŠD Mladina. V spomin na Ljubico Guštin in Stanka Škabarja darujeta Stano in Jolanda 20,00 evrov ter Ljudmila 15,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Repnu. V spomin na Slavo Furlan darujeta Marisa in Srtanko 25,00 evrov za AŠD Mladina - Križ. 8.4.2006 8.4.2009 Stojan Kermec Vsak dan si v naših mislih. Vsi, ki te imajo radi. Dolina, 8. aprila 2009 Loterija 7. aprila 2009 Super Enalotto Št. 42 Superstar 16 1 2 Sreda, 8. aprila 2009 KULTURA / gorica - Slovenski center za glasbeno vzgojo E. Komel Mladi pianisti samozavestno zaigrali ob spremljavi orkestra Poleg gojencev Sijavuša Gadžijeva so nagradili tudi mlade godalce V Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel že več let poučuje ruski pianist in pedagog Sijavuš Gadžijev. Mojster zelo uspešno vzgaja generacijo pianistov, katerih rezultate lahko vsako leto občudujemo na šolskih produkcijah, nekateri učenci pa so se že uveljavili na pomembnih tekmovanjih. Letos je nastop najuspešnejših pianistov prerasel šolski okvir, kajti v okviru koncertne sezone, ki jo center Komel prireja v sodelovanju z Združenjem cerkvenih pevskih zborov in kulturnim centrom Lojze Bratuž, so pianisti lahko nastopili ob spremljavi simfoničnega orkestra. Ansambel sicer ni novost, kajti projekt ArsAtelier je že v prejšnjih letih zaživel kot delavnica, v kateri se mladi instrumentalisti lahko udomačijo v orkestralni igri, letos pa je pobuda dobila podporo Goriške hranilnice, ki je dodelila štipendije in priznanja mladim gojencem iz Italije in Slovenije; pred odmorom je bila v dvorani KCLB krajša slovesnost, ki jo je uvedel ravnatelj SCGV Emil Komel prof.Silvan Kerševan z zahvalo vsem, ki so omogočili uspeh pobu- de: prisotni so bili dr.Gianluigi Chiazza za Carigo (sklad Goriške hranilnice), za goriško občino odbornik Stefano Ceretta, za goriško pokrajino pa Marko Marinčič. Ugledni gostje so izrazili laskave ocene in zadovoljstvo ob projektu, ki v glasbi združuje mlade talente z obeh strani meje, s širšega posoškega področja, od Tržiča do Ajdovščine. Priznanja in štipendije so prejeli violinisti Joahim Nanut, Noemi Cristiani, Katja Peric, Federica Babich, Mojca Batič, Tina Gregor in Stefano Sem-prini, violistka Sara Štrancar in čelist Teodor Bratina, poleg godalcev pa so bili nagrajeni tudi trije nastopajoči pianisti. Poslušali smo tri klavirske koncerte v izvedbi mladih pianistov, ki so avtorje izbrali v dobrem sozvočju s svojim značajem; osemnajstletni sicilski pianist Giuseppe Guarrera, ki se je preselil v Gorico, da bi izpopolnjeval svoje znanje z ruskim pedagogom, je zaigral Mozartov koncert v Es-duru KV271 Jeunehomme, v katerem je pokazal svojo muzikalnost in rahločutnost. Lepo izoblikovani okraski in bistra ter tekoča igra so oplemenitili pri- kupnost skladbe, ki je v drugem stavku odkrila tudi lirsko intimnost interpreta, Mozart pa je resno zaposlil tudi orkester ArsAtelier, ki se je pod vodstvom Marca Feruglia trudil, da bi primerno odgovarjal pianistovemu slogu: delati bo treba še predvsem na intonaciji v pihalnih oddelkih, godalci pa bodo z vajo lahko pridobili na lahkotnosti in mehkobi zvoka. Mladi solist in orkester sta vsekakor osvojila občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, nato pa je nastopil Alexander Gadžijev, petnajstletni sin ruskega mojstra. Alexandra je narava obdarila s talentom in vedrim značajem, ki se v glasbi izraža v najlepši obliki: brez vsakršne treme, s samozavestnim nastopom, ki izžareva poustvarjalno radost in se pogumno ter uspešno spopada s tehničnimi težavami. Pianist odgovarja izzivom partiture z mladostniškim zanosom in po-ustvarjalnim nabojem, ki ga dialog z orkestrom še ojači. Griegov Koncert v a-mo-lu je dokazal res razveseljivo rast najstnika, ki je zablestel s suverenostjo zrelega interpreta ter požel veliko navdušenja. Pobuda je prerasla šolske okvire bumbaca Koncertno trojico je sklenil najstarejši pianist, Simone Peraz: bivši učenec prof. Gadžijeva še vedno nadgrajuje svoje znanje s priznanimi pedagogi, obenem poučuje na centru Komel in se ukvarja z elektroakustično kompozicijo. Zrela osebnost se poglablja v samo strukturo glasbenega stavka, v katerem išče formalno dovršenost in sporočilnost; bolj razmi-šljujoč odnos do partiture nekoliko zavira sproščenost, je pa v skladu s Schu-mannovo kompleksnostjo in vsekakor razodeva zanimive muzikalne ideje. Tako v Griegovem kot v Schumannovem koncertu so orkester ojačili trobilci in tolkal-ci, zvočnost je pridobila na jakosti in homogenosti, marsikaj pa bo treba še postoriti za intonančno brezhibnost. Marco Feruglio ni imel mnogo časa za študij z mladim orkestrom in glede na dane pogoje se je ansambel kar zadovoljivo odrezal ter potrdil visoke didaktične vrednote projekta ArsAtelier. Trud in talent mladih glasbenikov sta bila nagrajena z dolgimi in povsem zasluženimi aplavzi. Katja Kralj devin - Nedeljski popoldan na gradu Tihi kontrapunkti na gradu Projekt Nikle Petruške Panizon ob avtorici sooblikujeta igralec Romeo Grebenšek in harmonikar Igor Zobin V soboto in v nedeljo je skoraj sejemsko vzdušje zaobjelo dvorišče devinskega gradu in trg pred njegovim vhodom s pobudami prve izvedbe občinskega projekta Pomlad na gradu, ki je nastal za promocijo teritorija ob začetku turistične sezone. Med glavnimi ponudbami je bil kiosk, namenjen de-gustacij avtohtonih italijanskih vin, ki je letošnja, otvoritvena etapa vsakoletne, potujoče pobude Vina na trgu. Predstavitev lokalnih vin so spremljali prikaz krajevnih kmečkih proizvodov, sejem Obrti na trgu v režiji društva Noe, delavnice za otroke, dan odprtih vrat Jadranskega zavoda združenega sveta, koncerti društva Punto musicale in otvoritveni večer koncertnega niza šole Trio di Trieste. Kljub spremenljivemu vremenu, ki je prekrižalo načrte za prireditve na prostem, je pobuda doživela zelo dober obisk, saj je grajska blagajna odtrgala 4000 vstopnic. Nedeljski spored je imel tudi slovensko, gledališko in glasbeno noto s predstavitvijo projekta Ni-kle Petruške Panizon Tihi kontrapunkti, ki ga ob avtorici sooblikujeta igralec Romeo Grebenšek in harmonikar Igor Zobin. Branje, igranje in glasbeni utrinki, poezija, proza in gledališče so sestavine tega programa, ki od samega začetka razkrije pomen svojega naslova v kontrapunktu verzov v slovenščini in italijanščini. Dialog oz. možnost komunikacije preko meja jezika ali narodnosti je v določenem smislu osnova projekta, ki uporablja besede Harolda Pinterja, Srečka Kosovela, Mihe Mazzinija, Gregoryja Corsa, Ivana Minattija in Fausta Paravidina, glasbo Angelisa, Gal-lianoja in Piazzolle, da bi v angažiranih, ostrih ali hudomušnih tonih govoril o konvencijah in paradoksih moderne družbe, o vprašanju priseljevanja Nikla Panizon in Igor Zobin (kroma) kot tudi o praznem niču potrošništva in reality šo-vov. Predstava ne modulira vsebin v tone intimi-stičnega »pesniškega večera«, temveč v izraze gledališke neposrednosti in razgibanosti, ki išče stik z gledalcem in nadgrajuje sporočilo z uporabo kostumskih in igralskih elementov. Predstava ima mednarodno zasnovo, saj poteka trojezično (pretežno v italijanščini, a tudi v slovenščini in angleščini), kar ustvarja pomenljive, večjezične dialoge. »Tihi kontrapunkti« so doživeli krstno izvedbo pred nekaj meseci v zgodovinski kavarni San Marco v Trstu in so se morali tokrat, ob prvi ponovitvi, prilagoditi precej hrupnemu okolju sejma na grajskem dvorišču. Škoda le, da so bili gledalci prikrajšani za zadnje poglavje predstave zaradi dežja, ki je v določenem trenutku prisilil igralce in publiko na obvezno prekinitev sporočilnega nastopa v lepem okviru »Rilkejevega« gradu. (ROP) založba zrc Monografije in cd-ji o ljudskih pesmih Pri Založbi ZRC so ob 75-le-tnici Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU v zbirki Folkloristi-ka izdali dve monografiji: delo Urše Šivic Po jezeru bliz Triglava... ter knjigo Draga Kuneja Fonografje dospel!. Založba pa je bogatejša tudi za tri glasbene zgoščenke z zvočnimi posnetki iz Arhiva Glasbenonarodopisnega inštituta. Šivičeva se v knjigi Po jezeru bliz Triglava... s podnaslovom Ponarodevanje umetnih pesmi iz druge polovice 19. stoletja ukvarja s vprašanjem, kdaj neka pesem pona-rodi in kdaj postane ljudska, je povedal urednik zbirke Folkloristika Marko Terseglav. Avtorica je pojasnila, da je znanstvena monografija knjižna oblika njene magistrske naloge. Naslov knjige je po njenih besedah zelo primeren iz dveh razlogov; gre za naslov pesmi, ki jo je v delu analizirala, hkrati pa je pesem tipičen primer, ki ponazarja obdobje romantike in ponarodevanja pesmi v 19. stoletju. »Kljub temu da vemo, da je pesem avtorsko delo - avtor je Miroslav Vil-har - gre za tipično ljudsko pesem,« je poudarila. Ponarodevanje je proces, ki ga povezujemo z 19. stoletjem, vendar pa gre po mnenju Šivičeve za brezčasen proces. Pojem ponarodevanja je sicer rezerviran za 19. stoletje, se pa v današnjem času odvija identičen proces, ki pa ga pojmujemo drugače. »Za neko pesem rečemo, da je popularna oziroma priljubljena, v bistvu pa gre za isto stvar,« je prepričana Šivičeva. Drago Kunej je v predstavitvi svoje monografije s podnaslovom Prvi zvočni zapisi slovenske ljudske pesmi poudaril, da so zvočni zapisi lahko tudi znanstveni vir, ki pa ni povsem verodostojen. V monografiji je sistematično obravnaval zvočne zapise slovenske ljudske glasbene dediščine vse od leta 1914 do leta 2005. Kot zanimivost je izpostavil, da naj bi Slovenci med prvimi evropskimi narodi snemali ljudske pesmi. Knjigo je Kunej razdelil na dva vsebinska dela. V prvem obravnava zgodovinske in tehnične okoliščine pojava prvih snemalnih naprav ter začetka uporabe pri etno-muzikoloških snemanjih, v drugem pa podaja zgodovinske, tehnične, metodološke in akustične okoliščine nastanka zvočnih zapisov iz sedmih glasbenih zbirk. Kot je poudaril, ima delo malo tehničnih podrobnosti, saj je želel, da bi bilo delo, ki vsebuje bogato slikovno gradivo, številne preglednice in obsežen povzetek v angleščini, dostopno širši javnosti. Založba je izdala tudi tri zgoščenke ljudske glasbe. Zgoščenka Regiment po cesti gre vsebuje izbor zvočnega gradiva, ki so ga naredili Marjetka Golež Kaučič, Marija Klob-čar, Marjeta Pisk, Marko Ramovš ter Kunej in Šivičeva. Zgoščenki je priložena knjižica s spremno besedo Klobčarjeve. Ta je povedala, da so na zgoščenki zbrane pesmi, ki predstavljajo ljudsko pesemsko ustvarjalnost, povezano z vojnami, pripravami na vojno in služenjem vojaškega roka. Novi sta tudi zgoščenki, ki predstavljata Belo krajino, ki jo, kot je poudaril Terseglav, večkrat pojmujemo kot »eksotično območje Slovenije«. Iz Arhiva Glasbenona-rodopisnega inštituta so Terseglav, Šivičeva in Robert Terčon za zgoščenko z naslovom Bela krajina in Kostel: Zvočni primeri izvirne ljudske glasbe izbrali posnetke zvočnih snemanj belokranjskih pesmi. Zgoščenka Slovenske ljudske plesne vi-že: Bela krajina in Kostel pa je plod sodelovanja Draga in Rebeke Kunej ter Ramovša, pri čemer so izbrali 34 zvočnih primerov 21 belokranjskih plesov. (STA) / KULTURA Sreda, 8. aprila 2009 1 3 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Abonma Zlata ribica Muzika se igra: tokrat za najmlajše Besedilo je napisal in režiral slovenski dramski, filmski igralec in režiser Branko Završan Abonmajska sezona Slovenskega stalnega gledališča za najmlajše Zlata ribica se bo danes zaključila v znamenju glasbe in to s premiero otroške produkcije Muzika se igra, katere naslov jasno namiguje na vsebinske elemente predstave, ki bo tokrat namenjena srečanju s svetom glasbe in glasbil. Besedilo je napisal in režiral slovenski dramski, filmski igralec in režiser Branko Završan, ki se je po diplomi na ljubljanski akademiji AGRFT izpopolnjeval na mednarodni šoli Theatre Mime et Mouvement Jacques Lecoq v Parizu, kjer je deset let tudi živel in ustvarjal. O predstavi piše s kančkom ironije: »Danes bomo na odru igrali muziko. Mi igralci bomo glasba, oziroma glasbila,... pravzaprav njihova glasba. Glasba glasbil torej. Glasba, ki govori zgodbo, igralci pa jo bomo igrali; namreč zgodbo, ne glasbo. Čeprav bomo, potemtakem igrali tudi glasbo; igralci. Da bo lažje: vsi bomo igrali zgodbo. .za vas. Zgodbo, kako se muzika igra«. Z Brankom Završanom smo imeli dodaten krajši klepet in izvedli naslednje. Napisali ste igro Muzika se igra, postavili ste jo na oder. Ste postali skladatelj in dirigent? Ne! Kaj pa ste? Avtorja glasbe sta Žiga Golob in Blaž Celarec. Delala sta na osnovi mojih želja in navodil. Predstava želi pokazati najmlajši publiki, kako se pride do preproste skladbe. Gre za dvopomen-skost. Prvi pomen je, da se je v glasbi potrebno uglasiti, najti skupno tonaliteto in se dogovoriti, kaj bomo skupaj počeli. Potem lahko zelo lepo in ubrano sobi-vamo. Če tega ni, pride do zapletov. Gre za blago metaforo, kako se bo lahko v harmoniji lepo živelo, potrebno pa se je malce prilagajati drug drugemu. Drugo sporočilo pa je v tem, da ima vsak neko svojo danost, kaj lahko počne in kaj ne. Klarinet lahko je klarinet, ne more igrati harmonije in igra en ton. Kitara lahko igra harmonije, vendar krajše, bas ima nizke tone, boben je za ritem itd. V zgodbi se luščijo specifike vsakega posameznika. Vsak inštrument bi sicer želel početi tudi to, kar počne njegov kolega, vendar to ni možno. Za glasbo je bolje, če nas je več, vsak pa naj ostane zvest svojemu. Igralci so v igri inštrumenti. Tako je. Kako pa doživljate kot igralec glasbo. Konec koncev se začne beseda z glasom. Glasba deluje blagodejno in vzbu- Desno Brane Završan, spodaj pa prizor iz igre ja določena stanja in čustva. Glas je seveda ton, je vznemirljiv segment, je poveden, najprej pa lep. Otroške produkcije so lahko trdo delo, lahko pa so bližnjica. V Slovenij je veliko produkcije za otroke, marsikaj je pretežno tržnega značaja. Zdi se mi, da ste imeli kako ambicijo več. Ko sva se dogovarjala s Sosičem, sva se zmenila, da bi naredila didaktično predstavo. To pomeni, da ima delo neko vzgojno noto. Imel sem dokaj proste roke. Pričeli smo celo s poezijo, ki pa je nato stopila v drugi plan. Pri mojem sedanjem delu je glasba zelo prisotna. Pri vas sem gostoval z Brelovimi šansoni. V mestnem gledališču sem režiral in igram predstavo glasbenega značaja. Sedaj je tu še glasbena igra za najmlajše. Tako je prišlo do predstave, ki jo uprizarjamo. Sedaj ste omenili glasbene predstave za odrasle. Kakšen pa je vaš stik z otroki? Oni so npr. vajeni televizije, ki zna biti zelo invazivna in usmerjati okuse. Seveda je res, da televizija deluje na tem področju. Morda sega do meje populizma. Gledališče pa vendarle upošteva tri osnovne atribute: tukaj smo zdaj vsi in istočasno: publika in mi. To je dogajanje v živo, kar je posebna fascinaci-ja tako za mlade kot za stare. Predstavo doživljamo direktno in ne preko medija. Obenem gre za interakcijo. V naši predstavi skupaj zapojemo sklepni song. Gledališče torej deluje interaktivno. Tega televizija in film ne moreta doseči.Tu smo torej vsi skupaj, istočasno in v istem prostoru. V tem je specifika, ali, če hočemo, prednost gledališča. Gledališče ne bo zapostavljeno zaradi televizije. Drugo vprašanje je, kako bomo otroke povabili, da pridejo v gledališče. Vsekakor jamčite, da se bodo gledalci lepo imeli. Jamčim nikdar, to bi bilo preveč pretenciozno. Delamo pa intenzivno, da bomo odigrali teh 25 minut, predstava je pač namenjena najmlajšim, in da nam ne bo skupaj dolgčas. A.M. p«.~h 4 ■i*» f ^ * ^ / «ü I ! LEIPZIG - Simpozij Uspešen nastop Luise Antoni Luisa Antoni Tržaška muzikologinja Luisa Antoni je v minulih tednih uspešno nastopila na 14. mednarodnem muzikološkem kongresu, ki ga prirejata že vrsto let Nemško muzikološko društvo in Mu-zikološki inštitut leipziške Univerze. Naslov letošnjega mednarodnega simpozija, na katerem se je v raznih predavanjih predstavilo več kot 300 strokovnjakov, je bil Glasba v mestih, tradicije in perspektive urbanih glasbenih kultur. Antonijeva je dobila vabilo, da se udeleži simpozija po lanskem uspešnem nastopu na mu-zikološkem simpoziju Slovenskih glasbenih dnevov, ko je predstavila referat z naslovom Trst-koz-mopolitsko mesto. Takrat je osvetlila nenavadno in čisto posebno mesto, ki ga je mesto Trst imelo vse do padca avstroogrske monarhije, ko so se tu primerjale tri nacionalne skupine (slovanska, nemškoavstrijska in italijanska) in tekmovale v prirejanju kul-turno-glasbenih dogodkov. Za svoje leipziško predavanje, ki je dobilo svoj prostor v delu t.i. Haupsympozien, kjer so govorili samo povabljeni muzikologi, je Antonijeva dopolnila slovensko predavanje še z novimi zanimivimi podatki, v katerih je primerjala vse tri nacionalne skupine in tako sestavila celovito mozaično sliko mesta, ki se še danes kaže kot svojstveno. V primerjanju z ostalimi predavatelji, ki so prihajali od St. Peterburga preko Prage, Brna, Gdanskega, Dunaja, Kijeva, Bukarešte, Budimpešte, Munchna, Ljubljane, Olomouca vse do Novega Sada, je namreč tržaška mu-zikologinja razkrila posebno podobo Trsta, saj v vseh teh mestih ni bilo ob nemški in slovanski tako močne italijanske prisotnosti. LJUBLJANA Škafarjev film Otroci v kinodvoranah »Filmski esej« Otroci v režiji Vlada Škafarja - prvič je bil prikazan na 11. festivalu slovenskega filma in nedavno v sklopu Festivala dokumentarnega filma - pričenja »popotovanje« po domačih kinematografih. Premiera ob začetku redne distribucije bo danes ob 19.30 v Kinodvoru, spremilo jo bo odprtje razstave z naslovom Pismo otroku. Današnje projekcije ob začetku redne distribucije Otrok se bo udeležil tudi Škafar. Pro-ducentka filma je Petra Vidmar, za fotografijo je poskrbel Aleš Belak, za obdelavo zvoka Julij Zornik, za obdelavo slike pa Urban Vučer. Film Otroci v produkciji Gustav Filma je del trojčka, v katerem je Škafar skušal »pogledati na človeka in njegovo bivanje v nezaslišani perspektivi vseh življenjskih obdobij hkrati in predvsem v neposrednem stiku z njim«, piše v Premieri. Vanj spadata še film Nočni pogovori z Mojco in knjiga v pripravi Navadni pogovori. (STA) AJDOVŠČINA - Godalni kvartet Tartini v Pilonovi galeriji Ubranost z glasovi narave Reprezentativen slovenski komorni ansambel je nastopil v okviru glasbenega abonmaja Zveze kulturnih organizacij Ajdovščina Kvartet Tartini, reprezentativen slovenski komorni ansambel, ambasador slovenske kulture na domačih in tujih koncertnih odrih, sestav, ki nastopa že šestindvajset let, je bil gost petega koncerta glasbenega abonmaja Zveze kulturnih organizacij Ajdovščina. Priznani glasbeniki, ki so dva dni pred obiskom Pilonove galerije, v Ljubljani predstavili komorno delo ruskega skladatelja Rodiona Ščedrina, so ajdovskemu občinstvu namenili soočanje s precej bolj preprostimi, blagimi in lepimi melodijami dveh predstavnikov slovanske oz. nemške romantike. Izbira skladb, Kvarteta v F-duru op. 96 Antonina Dvoraka (znanega tudi kot »Ameriški« kvartet), enega izmed najbolj slavnih del na področju komorne glasbe, in Godalnega kvarteta v d-molu (»Smrt in deklica«) Franza Schuberta, dela, ki prav tako sodi v zlato dobo komorne glasbe, je poslušalce vabila v atmosfero popolnega predajanja najvišjim idealom zvočnega razkošja, ki ga lahko nudi godalni kvartet. Violinista Miran Kolbl in Romeo Drucker, violist Aleksandar Milošev in violončelist Miloš Mlejnik se namreč v svoji intenzivni skupni igri ne omejuje na sobno jakost in glasbi pustijo zvenet v vsej svoji polni zvočnosti. Z občudujočo medsebojno komunikacijo glasbeniki ustvarjajo dražljiv glasbeni utrip, ki zaživi kot naravna spontanost, tista, ki vrže plamen občutenju posrečene privlačnosti glasbene umetnine. In to, brez dvoma, v svoji biti je Schubertov Kvartet v d-mo-lu, v katerem se Kvartet Tartini počuti domače in ga zato lahko poustvari z ekspresivnostjo, ob kateri zastaja dih. Glasbena pripoved se, kljub svoji introvertiranosti, še kako dotakne duše vsakega poslušalca, vanjo vnese skrivnostna razpoloženja, občutke strahu, tožeče vzdihe in bolečino ... a brez vsakršnega pridiha patetičnosti ali zlagane iskrenosti. Schubertova skladba, v kateri Godalni kvartet Tartini smelo stopnjuje notranjo razvnetost, tako postane poligon (in priložnost) za soočanje s svetostjo narave in njeno ubranostjo. Kot kontrast dramatični izpovedi velikega romantičnega mojstra, ki v akustični Pilono-vi galeriji zazveni kot bi nam jo »pripovedoval« manjši komorni orkester, se 'oglasi' znameniti »Ameriški« kvartet, skladba, v kateri slovansko dušo popolnoma očarajo eksotične melodije in neizpodbitni ritmični učinki indijanske glasbe in Dvorak v njej »spregovori« kot ekstrovertiran romantik, ki ga je prevzel svobodni duh velikega Za- hoda. Kvartet Tartini tudi to delo (napisano 68 let po nastanku Schubertovega Kvarteta v d-molu) poustvari uglajeno, visoko profesionalno, umetniško zrelo in doživeto, a vendar z rahlo distan-co do glasbene umetnine, ki vendar ostaja v senci globoke izpovedi Schubertove skladbe. Izrazito ameriško delo s svojimi ritmičnimi in melodičnimi značilnostmi severnoameriškega kontinenta namreč poje navzven in lahko tako poslušalcu kot izvajalcu ponudi le trenutkasto zadovoljstvo in ugodje, Schubertova glasba pa ostaja ... in zveni tudi še potem, ko izzveni zadnji takt skladbe. Seveda le, če jo izvajajo glasbeniki, ki to glasbeno delo oplemenitijo s svojim interpreta-tivnim nabojem, s prožnostjo, z muzikaličnimi darovi in s tehnično brezhibno igro - in Miran Kolbl, Romeo Drucker, Aleksandar Milošev in Miloš Mlejnik zagotovo sodijo med te izbrane glasbene umetnike. Pa tudi med tiste, ki jim zelo skromen obisk koncerta ali ploskanje med posameznimi stavki skladbe ne vzbudita nikakršnih občutkov nelagodja in manjše sproščenosti, zaradi katerih bi lahko bila njihova skupna igra manj vrhunska, manj odlična, manj intenzivna ... Tatjana Gregorič 1 4 Sreda, 8. aprila 2009 O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Včeraj zjutraj nesreča pri delu v tovarni Safog Delavca padla z gradbenega odra Egipčan M.H.Z. lažje poškodovan, C.V. iz kraja Caorle utrpel pretres možganov - Sindikat UILM sklical stavko Tovarna v Stražcah, kjer je prišlo do nesreče bumbaca Gradbeni oder se je udrl, delavca pa sta zgrmela naravnost na tla. V tovarni Safog v ulici Brigata Casale v Gorici je včeraj zjutraj prišlo do nesreče pri delu, v kateri sta se telesno poškodovala dva delavca. Gre za uslužbenca podjetja, ki mu je vodstvo obrata v Stražcah poverilo vzdrževalna dela. Ponesrečila sta se 32-letni egipčanski državljan M.H.Z., ki je lažje poškodovan, in 42-letni italijanski državljan C.V., ki je utrpel pretres možganov. Po prvih vesteh naj bi moški ne bil v smrtni nevarnosti. Nesreča se je na območju obrata, kjer obdelujejo jeklo, zgodila okrog 9. ure. »Delavca sta se povzpela na približno štiri metre visok gradbeni oder, le-ta pa se je udrl,« so povedali na goriški kvesturi, ki je poslala patruljo na kraj nesreče. Po drugih vesteh je za dogodek kriva deska iz eternita, ki ni zdržala teže delavcev. Ponesrečencema je prvo pomoč v kratkem nudilo osebje goriške službe 118, ki pa je zaradi hujših poškodb, ki jih je utrpel italijanski državljan, zahtevalo prihod rešilnega helikopterja. 42-letnika so odpeljali v bolnišnico na Katina-ro, 32-letnega Egipčana pa so sprejeli na zdravljenje v goriški bolnišnici. Vzroke nesreče preučujejo tehniki oddelka delovne medicine iz Tržiča, ki bo tudi preverilo, ali je prišlo do spoštovanja norm za varnost pri delu. Predstavniki sindikata UILM na podjetju Safog so vsekakor že sklicali triurno stavko, vprašali pa bodo tudi za srečanje z vodstvom obrata. »Čeprav gre tokrat za delavca, ki sta zaposlena pri drugem podjetju, je pomembno razčistiti, kaj se je pripetilo,« je povedal pokrajinski tajnik sindikata Uilm Claudio Cinti. (Ale) TRŽIČ - Resolucija Za pristanišče naj skrbi dežela Tržiški občinski svet je izglasoval resolucijo, na podlagi katere svetniki podpirajo prevzem upravljanja pristanišča Portorosega s strani dežele, vendar hkrati opozarjajo, da nikakor nočejo biti podrejeni Trstu. Resolucijo je predlagal občinski svetnik stranke Forza Italia Giorgio Pacor, vendar so jo med zasedanjem spremenili, tako da so jo podprli svetniki levosredinske večine, medtem ko je desnosredinska opozicija v glavnem volila proti. Ministrski svet je 9. februarja poveril deželi upravljanje javne lasti pristanišč iz Tržiča in iz kraja Porto Nogaro, zato pa je Pacor zahteval, da deželna vlada upravljanje tržiškega pristanišča prepusti občini. Župan Pizzolitto se s predlogom ni strinjal; po njegovem mnenju dežela mora najprej prevzeti pristanišče in s potrebnimi zakoni omogočiti njegov razvoj, šele zatem pa naj vzpostavi sodelovanje s krajevnimi upravami. Med razpravo so razni svetniki poudarili, da tržiško pristanišče mora ostati avtonomno in ne sme nikakor pod okrilje tržaške luke. Po mnenju svetnikov se namreč tržiško pristanišče lahko razvija samo, če ostane avtonomno, drugače pa naj bi mu bilo usojeno životarje-nje. Proti »podrejenosti« tržiškega pristanišča Trstu sta se med drugim izrekla občinska svetnika Demokratske stranke Omar Greco in Barbara Zilli. TRŽIČ - V občinskem svetu Svetniških skupin ne bodo združili Stranke se združujejo in spreminjajo imena, vendar bodo v občinskem svetu v Tržiču še vsaj do prihodnjih volitev prisotne svetniške skupine Levih demokratov, Marjetice, Forza Italia in Nacionalnega zavezništva. Občinski pravilnik namreč onemogoča, da bi svetniška skupina spremenila svoje ime, zato pa mora ohraniti naziv, s katerim so se njeni občinski svetniki predstavili na volitvah. Na zadnjem občinskem svetu je iz vrst desno-sredinske opozicije sicer prišel predlog o spremembi pravilnika, vendar ga je med glasovanjem podprlo le 6 svetnikov, medtem ko jih je 21 volilo proti. »V pokrajinskem svetu smo izglasovali podoben sklep; pokrajinski svetniki morajo sporočiti predsedniku pokrajinskega sveta, če prestopijo iz ene svetniške skupine v drugo; v primeru, da svetnik hoče predstavljati novo stranko, mora predsedniku predstaviti izjavo pokrajinskega tajnika nove stranke,« je pojasnil občinski svetnik Forza Italia Giorgio Pacor; med razpravo so razni svetniki poudarili, da je občinski pravilnik dober, zato pa naj ga ne bi bilo treba spreminjati. Njihovo mnenje je prevladalo tudi med glasovanjem, tako da bodo svetniške skupine ohranile svoje ime do prihodnjih volitev, čeprav strank, ki jih predstavljajo, v bistvu ni več. GORICA Maročan spet za zapahi Avgusta lani je pretepel ženo Osem mesecev, potem ko je pretepel ženo, se je 35-letni maroški državljan M.T. vrnil v goriški zapor; kasacijsko sodišče je namreč sprejelo zahtevo namestnice javnega tožilca Annunziate Puglia, ki je svojčas vložila ugovor zoper izpustitve moškega na prostost. Kara-binjerji so tako Maročana pred nekaj dnevi spet aretirali in ga pospremili v goriško kaznilnico. Odvetnik maroškega državljana Flavio Samar je že napovedal, da bo zahteval ponovno izpustitev 35-letnika na prostost, ker se je nasilni dogodek zgodil pred več meseci, sploh pa ni nevarnosti, da bi moški spet zakrivil isto kaznivo dejanje. 35-letni moški tako v zaporu čaka na začetek sodnega postopka, med katerim mu bodo sodili zaradi nasilnega ravnanja z ženo, od katere se moški ravnokar ločuje. V teku je namreč postopek za razporoko. Do nasilnega prepira med moškim in žensko je prišlo avgusta lani v njunem stanovanju v Stražicah. Maročan je zatem pospremil ženo v Moš k njenim staršem; zgledalo je, da so se strasti pomirile, v resnici je ženska s stanovanja staršev klicala na pomoč karabi-njerje, ki so prišli na kraj in moškega aretirali. GORICA - Nadškof De Antoni predstavil solidarnostni projekt S skladom in posojili pomoč odpuščenim delavcem Goriška nadškofija pripravlja solidarnostni projekt, v okviru katerega bodo ustanovili sklad za pomoč odpuščenim delavcem. »Podoben projekt pravkar poteka v Padovi, goriška nadškofija pa bo prva v deželi, ki se bo lotila tovrstne pobude,« je včeraj povedal odgovorni za stike z javnostjo goriške nadškofije Mauro Ungaro, ki je projekt predstavil skupaj z nadškofom Dinom De Antonijem. »S skladom bomo pomagali delavcem, ki so izgubili delo in hkrati ne koristijo nikakršnih socialnih blažilcev,« je povedal nadškof De Antoni in pojasnil, da bo sklad upravljal Karitas v sodelovanju z župnijami. Zaradi tega bo nadškof pisal vsem župnijskim skupnostim, molitvenim krožkom, verskim združenjem in sploh vernikom ter jih pozval, da naj prispevajo k uresničitvi sklada. Nadškofija bo namreč skladu namenila petdeset tisoč evrov, medtem ko računajo, da bodo s prispevki skupno zbrali okrog 300.000 evrov. S tem zneskom predvidevajo, da bodo uspeli nuditi pomoč približno 150 družinam, ki so v stiski zaradi negativnih učinkov gospodarske krize. Ungaro je razložil, da bodo denar iz Nadškof De Antoni in odgovorni za stike z javnostjo nadškofije Ungaro bumbaca sklada posojali brez obresti; prejemniki denarja se bodo obvezali, da ga bodo vrnili, v kolikor bodo v roku treh let dobili novo zaposlitev. »S posojili ne bomo pomagali zgolj odpuščenim delavcem, temveč tudi malim podjetnikom in obrtnikom, ki jim gospodarska kriza ogroža dolgoletno družinsko dejavnost,« je pojasnil Ungaro. Prispevke za uresničitev sklada bodo zbirali tudi med velikonočnimi prazniki, sploh pa bodo posojila začeli deliti konec maja. Da bi potrdil svojo pozornost do delavcev, bo danes ob 8.15 nadškof De Antoni daroval mašo v tržiški ladjedelnici Fincan-tieri, ki je sploh največji industrijski obrat v goriški pokrajini. Ob priliki bližajoči se velikonočnih praznikov je ob zaključku včerajšnje predstavitve solidarnostnega projekta nadškof De Antoni izrazil trijezično voščilo v italijanščini, furlanščini in slovenščini vsem prebivalcem goriške pokrajine. (dr) GORICA - Jutri Večer v • posvečajo Dorici Makuc Dorica Makuc vip Zveza slovenskih kulturnih društev in Kinoatelje bosta jutri ob 20. uri v Kinemaxu na goriškem Travniku priredila večer, posvečen Dorici Makuc in njenem ustvarjalnem delu, ki je svojo vidno sled pustilo na novinarskem, raziskovalnem in dokumentacijskem področju. Makučeva se je namreč že zelo mlada zapisala poklicu publicistke in je svojo ljubezen do raziskovalnega in dokumentacijskega dela dolga desetletja izkazovala v časopisnih stolpcih, na radijskih valovih, predvsem pa pri filmskih dokumentarcih. Goriška rojakinja je namreč bila dolga leta zaposlena pri ljubljanski televiziji, kjer je bila scenaristka in režiserka v oddelku za dokumentarne programe. Njeni dokumentarni filmi in reportaže (v 26 letih prisotnosti na TV Ljubljana je bila Dorica Makuc avtorica ali soav-torica kakih 40 filmskih del), so se dotaknili zelo različnih tematik. Prikazovali so življenje v takratni Jugoslaviji, lotevali pa so se tudi žgočih socialnih vprašanj, ki so neredko izpostavila prezrte ljudi pretresljivih usod. Znani so bili tudi njeni dokumentarci, ki so gledalcu v Sloveniji in v Jugoslaviji nasploh prikazali Slovence v zamejstvu in v zdom-stvu. Zelo dobro sprejeti so bili tudi njeni filmski zapisi na tematiko NOB. Vsi ti dokumentarci, ki jih je predvajala ljubljanska televizija, zahtevajo veliko truda, zagnanosti, domiselnosti, predvsem pa znanja. Kot Makučeva sama rada pove, je bila za vsak film potrebna najprej obsežna študijska priprava, nato brskanje po arhivih, na koncu pa še izdelava scenarija. Vsak tak projekt je na koncu odvisen tudi od denarja, ki ga je stalno primanjkovalo, tako da so morali snemati zelo hitro. Veliko je ekipa tudi potovala, pa čeprav brez pravega udobja, se še spominja Dorica Makuc. Po upokojitvi je avtorica izdala tudi štiri knjige, ki so tesno povezane z usodami primorskega človeka. Leta 1990 je izšla knjiga In gnojili boste nemško zemljo, leta 1993 Aleksandrinke, leta 2000 Sardinci in leta 2005 Primorska dekleta v Nemčijo gredo. Zadnji dve knjigi sta bili tudi prevedeni v italijanščino. Za jutrišnje srečanje z Dorico Makuc sta prireditelja ZSKD in Ki-noatelje izbrala štiri njene filme. Kot smo pred dnevi že napovedali, bosta na večeru v Kinemaxu najprej na ogled filma Goriška fronta 1943 (posnet leta 1983) in Soška fronta (1988). Predvajanje se bo nadaljevalo s prikazom filma iz leta 1975 Žerjavi letijo na jug, ki pripoveduje o usodah Aleksandrink, leta 1990 pa je luč sveta zagledal še njen zadnji film Maša za Lojzeta Bratuža. Filmi bodo na ogled v izvirnem jeziku z italijanskimi podnapisi. (vip) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 8. aprila 2009 15 gorica - Občina ponuja občanom zbiralnike za vlažne odpadke Kompostiranje za znižanje stroškov in varovanje okolja Zaenkrat so nabavili petnajst komposterjev, po potrebi pa bodo kupili še dodatne Pogreb Carmineja Vitaleja MIP: Miroslav Benedejčič stečajni upravitelj Okrožno sodišče v Novi Gorici je včeraj izdalo sklep o začetku stečajnega postopka nad družbo Mip. Za stečajnega upravitelja je bil določen Miroslav Benedejčič. Stečaj družbe je nadzorni svet Mipa na predlog uprave družbe v odstopu potrdil 30. Občina Gorica ponuja občanom možnost, da prihranijo na računu za odpadke in pripomorejo k varovanju okolja. Uprava se je namreč zavzela za nakup petnajstih novih zabojnikov za kompostiranje, ki jih namerava odstopiti goriškim družinam v brezplačno uporabo. »Zakaj se je občina po več letih odločila, da ponovno nakupi in ponudi občanom komposterje? Cilj je preprost: znižati želimo količino proizvedenih odpadkov, kar pomeni znižanje stroškov in tudi manjše onesnaževanje okolja,« je povedal goriški odbornik Francesco Del Sordi. Po njegovih podatkih je v Gorici 17.976 gospodinjstev in drugih uporabnikov službe za odvažanje odpadkov. Vsak občan, je povedal Del Sordi, letno proizvede okrog 68 kilogramov vlažnih odpadkov. Lani pa so v celi občini Gorica zbrali 2.445.688 kilogramov organskih odpadkov. »Na območju naše občine pa imamo tudi 1.551 uporabnikov družbe Iris, ki so se odrekli odvažanju organskih odpadkov. Ostanke hrane, rastlin, itd. mečejo v zabojnike za kompostiranje oz. v luknje, ki so jih izkopali na svojih vrtovih. To jim omogoča, da prihranijo na računu,« je podčrtal odbornik za okolje in nadaljeval: »Da bi k temu spodbudili še druge občane, smo nakupili petnajst zabojnikov za kompostiranje, ki jih bodo družine lahko brezplačno uporabljale. Kupili smo deset manjših s kapaciteto 310 litrov in pet večjih s kapaciteto 660 litrov. Zaenkrat smo v pobudo vložili tisoč evrov, po potrebi pa bomo kupili večje število zabojnikov. Najprej želimo preveriti, kolikšen je interes občanov.« Prošnje za izposojo večjih in manjših komposterjev, ki jih bodo dodelili glede na število družinskih članov, lahko občani vložijo pri uradu za okolje na goriškem županstvu. Obrazec je na voljo tudi na spletni strani goriške občine www.comune.gorizia.it. Del Sordi je ne nazadnje opozoril, da bo občina z družbo za javne storitve Iris letos začela tudi s kontrolami po domovih. »Preverjali bomo, ali občani, ki koristijo popust na računu, resnično uporabljajo vlažne odpadke za kompostiranje,« je zaključil odbornik. (Ale) nova gorica Koncert v spomin Breganta V torek, 14. aprila, ob 20.15 bo v veliki dvorani novogoriškega Kulturnega doma koncert ob 10. obletnici smrti Huberta Berganta. Velikemu organistu in nekdanjemu profesorju novogoriške gimnazije se bodo poklonili nekdanji in zdajšnji dijaki novogoriške gimnazije z gosti. Z bogatim programom bosta nastopili organistki Minka Markič in Renata Bauer, pianisti Uršula Belingar, Natalija Šaver in Ivan Skrt, Slovenski klavirski trio, ki ga sestavljajo pianist Miha Štokelj, violinistka Maja Fleischamn in violončelistka Sanja Repše ter baritoni-sta Andraž Gartner in Robert Vrčon. Program bo povezovala Nina Trebovc, ki bo predstavila tudi življenje in delo Huberta Berganta, rojenega leta 1934 v Kamniku. Leta 1959 je na Akademiji za glasbo v Ljubljani končal študij klavirja, leto kasneje pa je diplomiral še iz orgel. Podiplomski študij iz orgel je zaključil na Dunaju, na ljubljanski filozofski fakulteti pa je diplomiral tudi iz umetnostne zgodovine. Bergant je bil ravnatelj no-vogoriške glasbene šole, od leta 1972 pa je poučeval na ljubljanski akademiji za glasbo. Bil je vodilni slovenski pedagog in virtuoz na orglah. Leta 1977 je prejel nagrado Prešernovega sklada, umrl je 19. januarja 1999 v Šempetru pri Gorici. Brezplačne vstopnice za koncert je mogoče rezervirati na blagajni novogori-škega Kulturnega doma. (nn) Odbornik Del Sordi in funkcionarka urada za okolje z novima komposterjema bumbaca gorica - Danes predstavitev evropskega projekta RELIA Mreža laboratorijev za potresno inženirstvo Ob uničujočem potresu, ki je prizadel Abruce, bo danes ob 10. uri v dvorani Della Torre Fundacije Goriške hranilnice v Gorici predstavitev projekta evropskega teritorialnega sodelovanja Slovenija - Italija: mreža laboratorijev za potresno inženirstvo - RELIA. Sodelovali bodo župan Ettore Romoli, deželna odbornica za univerzo Alessia Rosolen, predsednika fakultet za arhitekturo in in-ženirstvo Univeze v Trstu Borruso in Camus, direktor magistrskega študijskega programa potresnega inženirstva Claudio Amadio, profesorja tržaške univerze Faganel in Gattesco in vodja odseka za potresno inženirstvo na Zavodu za gradbeništvo v Ljubljani in svetovno priznani strokovnjak Miha Tomaževič. Partnerji projekta so oddelek za civilno in okoljsko inženirstvo in oddelek za arhitektonsko in urbano načrtovanje Univerze v Trstu, Zavod za gradbeništvo iz Ljubljane, VIRS Primorske iz Nove Gorice, družba SDAG iz Gorice, Združenje industrijcev pokrajine Gorica in RRA Severne Primorske iz Nove Gorice. Glavni cilj projekta je vzpostaviti mrežo strokovnjakov in laboratorijev, začenši z magistrskim študijem potresnega inženirstva v Gorici, ki bi s svojo dejavnostjo postavili pomembne znanstvene temelje za določanje potrebnih preventivnih potresnih ukrepov. Projekt predvideva izgradnjo novega laboratorija potresnega inženirstva s sedežem v Gorici, ki bi postal referenčna točka za industrijske, proizvodne in raziskovalne dejavnosti Italije, izboljšanje kapacitet ljubljanskega laboratorija na Zavodu za gradbeništvo in posodobitev laboratorija za civilno in okoljsko inženirstvo Univerze v Trstu. Predvideva tudi določitev ustreznih tehnik za ugotavljanje realnega vedenja zgradb in infrastruktur, značilnih za ta prostor, ter dopolnitev inovativnih tehnik potresnih ukrepov na industrijskih stavbah in infrastrukturi. Goriški občinski odbor je sprejel sklep, ki predvideva, da bo javna uprava nase prevzela stroške za pogreb Carmineja Vitaleja. Prostovoljec goriške civilne zaščite, ki se je v soboto med vzdrževalnimi deli ponesrečil in umrl, bi 12. aprila dopolnil 56 let. Moški je umrl na sedežu civilne zaščite v štandreški industrijski coni: hodil je po strehi, pod njegovo težo pa se je kritina udrla. Padel je z višine sedmih metrov in bil pri priči mrtev. Goriško javno tožilstvo je sprožilo preiskavo proti neznancem za nenamerni umor prostovoljca, na truplu katerega je javna tožilka Annunziata Puglia odredila obdukcijo. Zaradi tega datum pogreba ni še določen, možno pa je, da bo do obreda prišlo po velikonočnih praznikih. Štiri glasbenice v koncertu Danes ob 18. uri bo nagradni koncert v občinskem gledališču v Tržiču, namenjen zmagovalcem tekmovanja Certamen Musicum, ki je v Štaran-canu potekal ob koncu marca. Udeležilo se ga je osem gojencev iz Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, in sicer Alexandra Tofful, Matej Hlede, Martina Furlan, Nada Tavčar, Martina Martellani, Frances-ca Fantini, Clelia Furlan in Claudia Zamparutti. Na svečanosti bodo zaigrale kitaristka Martina Martellani, pianistka Alexandra Tofful in duo harf Clelia Furlan in Claudia Zamparutti, ki so se uvrstile na 1. mesto. Čezmejna Dugova razstava V galeriji Kulturnega doma v Gorici bodo v četrtek, 23. aprila, ob 18. uri odprli čezmejno razstavo goriškega slikarja Franca Duga. Čezmejna razstava bo istočasno na ogled tudi v galeriji galeriji ARTES v Novi Gorici. Dugo se je rodil leta 1941 v Grgarju, živi pa v Gorici. Umetnika bo ob tej priložnosti predstavil goriški likovni kritik Joško Vetrih. Razstava bo na ogled do 31. maja. romjan - Učenci drugih razredov slovenske osnovne šole Odkrivali Novo Gorico Obiskali so Bevkovo knjižnico in gledališko gimnazijo, kjer so jih dijaki sprejeli z gledališko predstavo Otroci, ki obiskujejo drugi razred slovenske osnovne šole v Romjanu, so včeraj odkrivali Novo Gorico. Učenci obeh para-lelk so se v jutranjih urah vkrcali na šolski avtobus, ki jih je pripeljal do Škabrijelove ulice v Gorici, od tod pa so se peš odpravili čez bivši mejni prehod. Sprehodili so se po Erjavčevi ulici in nato prišli do Bevkove knjižnice, kjer jim je prijazna knjižničarka opisala tudi postopek za včlanitev in izposojo knjig. Otroci so bili še posebno navdušeni nad pravljično oz. mladinsko sobo, kjer so jih očarale pisana oprema in ogromno število slikanic. Po ogledu knjižnice je skupina iz Romjana krenila proti sedežu novogoriške gimnazije. Tu jih je sprejela profesorica Natalija Arčon, dijaki prvega razreda gledališke gimnazije pa so jim predstavili zanimivo igrico Pri babici in dedku, ki jo je zrežiral Marjan Štrancar. Pri uprizarjanju so se posluževali tudi lutk, ki so si jih otroci pred odhodom ogledali. Romjanski šolarji med obiskom Bevkove knjižnice bumbaca 16 Sreda, 8. aprila 2009 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Drzna nočna tatvina v nakupovalnem središču Bankomat iz Qlandije odpeljali v smeri Italije Z vrvjo so bankomat privezali na vozilo in ga potegnili z ležišča V ponedeljek le nekaj minut čez polnoč, so neznani storilci vlomili v nakupovalni center Qlandia v Novi Gorici. Z osebnim avtomobilom so zapeljali v zaprta steklena vrata enega od dveh vhodov v stavbo, namenjenih kupcem, in jih razbili. Iz medprostora med notranjo avlo in zunanjim parkiriščem so s pomočjo orodja premaknili bankomat družbe Hypo Alpe Adria, ga z vrvjo privezali na avtomobil in potegnili iz ležišča ter ga naložili v vozilo. Po dosedanjih ugotovitvah novogo-riških policistov so se vlomilci odpeljali proti Italiji, zato so o dogodku takoj obvestili italijanske varnostne organe, obveščena pa sta bila tudi dežurni preiskovalni sodnik in dežurna okrožna državna tožilka. Kot je včeraj povedal Dean Bož-nik, predstavnik za stike z javnostjo na novogoriški policijski upravi, je v predrzni akciji neznancev nastala večja premoženjska škoda, podrobnosti pa zaradi interesa preiskave v zvezi s tem kaznivim dejanjem, ki še vedno intenzivno poteka, ni želel razkriti. Na vprašanje, kako je mogoče udreti v nakupovalni center in iz njega odtujiti 400 kilogramov težak bankomat, ne da bi ustrezne varnostne naprave oziroma varnostne službe to zaznale, nam tudi v družbi Hypo Alpe Adria, ki upravlja z novogoriško Qlandijo, včeraj niso želeli odgovoriti, češ, da so za odgovore pristojni policisti. Nataša Crnkovič, ki v omenjeni družbi skrbi za odnose z javnostmi, je pojasnila, da bodo ukradeni bankomat v najkrajšem možnem času nadomestili z novim. Tudi o tem, koliko denarja so vlomilci odnesli s seboj, ni želela govoriti, pojasnila pa je, da je bil denar zavarovan, tako kot vsa tehnična oprema. Na kraju kaznivega de- Počeno steklo na vratih nakupovalnega središča foto n.n. janja so bile včeraj na tleh še dobro vidne sledi, ki jih je za seboj puščal 400-kilogramski bankomat, ko so ga vlekli z ležišča. Glede na to, da se število vlomov in podobnih kaznivih dejanj v zadnjem času povečuje, kar je verjetno posledica gospodarske krize in vse večje stiske ljudi, pa tudi sicer, bi vhodna vrata v tako velik nakupovalni center kot je Qlandia, najbrž morala biti zaščitena še s čim močnejšim kot le tankimi steklenimi vrati. »O tem zaenkrat še razmišljamo, če pa se bomo odločili za dodatno zavarovanje, bomo na enak način zavarovali vse svoje bankomate po Sloveniji,« je še pojasnila Crnkovi-ceva. (nn) gorica - Danes Delovne skupine treh uprav o projektu Adria-A V okviru dejavnosti delovne skupine za področje skupnih razvojnih politik, turizma in kmetijstva treh uprav občin Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba bo danes potekal usklajevalni sestanek o strateškem projektu Adria-A, za katerega so že predstavili predlog projektne ideje za program čezmejnega sodelovanja Slo-venija-Italija. Člani delovne skupine in strokovni delavci treh uprav so med svojim delom namreč zaznali potrebo po poglobitvah, s pomočjo katerih bi vse informacije in znanja o omenjenem projektu integrirali, optimizirali in si jih med seboj v celoti izmenjali, obenem pa bi tudi ocenili potrebe posameznih partnerjev v tem kontekstu. »Na ta način želimo povečati učinkovitost skupnih prizadevanj za večjo osveščenost pristojnih oblasti ter zagotoviti uspeh pobude že na samem začetku in tudi ob upoštevanju naslednjega srečanja medvladne konference, ki bo sredi aprila,« je povedal goriški odbornik Guido Pettarin, ki koordinira delovno skupino. Srečanja, ki bo potekalo na sedežu družbe SDAG v Gorici, se bodo udeležili tudi predstavniki ustanove CEI (Srednjeevropska pobuda). vrh - Društvo Danica ob dnevu žena Ženske slavile Praznik popestril nastop pevke Tatjane Mihevc nova gorica - Ob svetovnem dnevu zdravja Pohod po Gorici Mesto so obiskali pohodniki iz raznih društev s področja socialnega in zdravstvenega varstva Pohodniki ob nekdanjem mejnem prehodu v Škabrijelovi ulici foto n.n. Nevladne organizacije s področja socialnega in zdravstvenega varstva so v okviru včerajšnjega svetovnega dneva zdravja na Bevkovem trgu v Novi Gorici od 10. do 14. ure predstavljale svoje delovanje. Na stojnicah novogoriške enote Ozara Slovenije, društva gluhih in naglušnih Severne Primorske, medobčinskega društva delovnih invalidov, Šenta, novogoriškega varstveno delovnega centra in VDC Želva so bili poleg predstavitvenih brošur na prodaj tudi izdelki članov omenjenih organizacij, ki so nastali v kreativnih delavnicah oziroma v okviru organiziranih prostočasnih aktivnosti. Pod geslom »Naredimo skupaj nekaj dobrega za zdravje!« je bil dopoldne organiziran tudi pohod v Gorico, ki se ga je udeležilo trideset po-hodnikov iz omenjenih društev. Z Bevkovega trga so se po Erjavčevi ulici sprehodili do meje. V Gorici so si ogledali palačo At-tems, nekaj cerkev in hišo, v kateri je svoja prva letala ustvarjal Edvard Rusjan, potem pa so se povzpeli na Kostanjevico in kratek pohod zaključili na Bevkovem trgu. (nn) Ženski praznik na Vrhu bumbaca Mednarodni dan žena so proslavili tudi na Vrhu, kjer je domače športno-kulturno društvo Danica priredilo večerjo in družabnost. V društvenem večnamenskem središču se je v soboto, 21. marca, zbralo okrog trideset žensk tako z Vrha kot iz sosednjih vasi. Veseli družbi je zapela slovenska pevka Tatjana Mihelj, tako da dobre volje ni nikakor manjkalo. Za popestritev in razvedrilo so društvene odbornice poskrbele še za tombolo; srečna zmagovalka je prejela v dar kraški pršut. Doberdobski upokojenci obiskali Castelfranco Veneto Upokojenci iz doberdobske občine so se na pobudo krajevne sekcije sindikata SPI-CGIL na dan žena odpravili v Ca-stelfranco Veneto. V dopoldanskih urah so obiskali srednjeveško mestece Asolo in beneško vilo Emo, zatem pa je bil na sporedu ogled Castelfranca Veneta. Izletniki so se mudili v stolnici, kjer so občudovali Giorgionejeve poslikave, zatem pa sta sledila kosilo in družabnost. Za veselo vzdušje je poskrbel harmonikar Vilko, ki je s svojo glasbo in še predvsem s slovenskimi narodnozabavnimi vižami zabaval tako doberdobske upokojence kot tudi druge goste restavracije. / NOVA GORICA - Seminar aikido tehnik Učili so se samoobrambe s krožnimi gibi in vzvodi Prikaz uporabe lesenega meča V organizaciji Društva za borilne veščine aikido Nova Gorica, ki deluje od leta 2007, je minuli konec tedna, od petka do nedelje, v novi športni dvorani na Rejčevi ulici potekal že drugi mednarodni Aikido seminar. Udeležilo se ga je več kot petdeset odraslih iz Italije, Avstrije, Francije in Slovenije, 67-letni mojster te borilne veščine, Rene Van-Droogenbroek iz francoskega Le Havra, ki je seminar vodil, pa je posebej delal tudi s skupino otrok. aikido je defenzivna borilna veščina in predstavlja obliko samoobrambe. Tehnike aikida so razvite z namenom kontrole napadalca s preusmeritvijo njegove energije, namesto blokiranja le-te, kar pomeni, da se je mogoče z znanjem na višji stopnji obraniti, ne da bi resneje poškodovali napadalca, tehnike pa so primerne tudi za obrambo pred več napadalci. Pri pravilni izvedbi aikido tehnik ni pomembna uporaba fizične moči. Umetnost je v občutku, kje nasprotnik ne nudi odpora. Odločilna sta telesna izurjenost ter sposobnost izrabe energije in moči nasprotnika. Poleg uporabe krožnega gibanja in vzvodov, s katerimi se nasprotnika spravi iz ravnotežja, kar predstavlja bistvo aikida, se tisti, ki ga prakticirajo, učijo tudi rokovanja z lesenim mečem, palico in lesenim nožem, saj ta borilna veščina izhaja iz mečevanja. Aikido je primeren za vse, ne glede na starost, spol in fizično moč. Po tradiciji je netekmovalen, vadba pa poteka samostojno, v parih in v skupini. Novogoriško društvo za borilne veščine aikido, ki ga vodi Vladimir Zelenjak, [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. ~M Gledališče FESTIVAL KOMIČNEGA GLEDALIŠČA KOMIGO 2009: v ponedeljek, 21. aprila, ob 20.30 politična satira Kdo vam je pa to delu?, igra Boris Kobal. »UN CASTELLO DI... MUSICAL & RI-SATE«: v soboto, 18. aprila, ob 20.45 bo foto n.n. se je leta 2008 vključilo v italijansko ai-kido zvezo Shumeikai. V njem trenutno trenira 36 odraslih in trideset otrok. Člani prihajajo s celotnega območja nekdanje skupne novogoriške občine, nekateri pa tudi iz zamejstva oziroma Italije. Treningi potekajo trikrat tedensko v športni dvorani na Rejčevi ulici, z vadbo pa je mogoče pričeti v kateremkoli obdobju leta, saj so treningi odprti za vse, ne glede na predznanje. Še posebej koristna je vadba za otroke, saj se učijo, kako konflikte reševati na pozitiven način. Učijo se samoobrambe in discipline, še pomembneje pa je, da s tem gradijo svojo samozavest in samospoštovanje na poti odkrivanja samega sebe. Ustrezna starost za vpis otrok je od petega leta dalje. (nn) Leto brez Nadje Si bela planika na poti v goro, si zvezda vodnica, ki sveti v temo, si sapica rahla, ki nežno šušlja, si pesem vesela, ki vre iz srca. Tvoj duh neukrotljivi zdaj žarek je sonca: svobodno osvaja vsemirje brez konca. Oči tvoje svetle so čisto nebo, nasmeh tvoj iskreni pozabljen ne bo! Kjerkoli si že, ne zabi na nas, na Triglav, Vipavo in rojstno ti vas. Življenje si svoje z našimi stkala, zato boš za vedno med nami ostala! Pupe v Kulturnem domu v Gorici nastopila gledališka skupina Teatro la bugia iz kraja Fano s predstavo »L'anatra all'arancia; informacije in predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na kor-zu Italia 51/A v Gorici (tel. 0481-30212). GLEDALIŠČE VERDI V GORICI obvešča, da za odpadlo predstavo »The Si-ster« bodo tisti, ki so predčasno kupili vstopnice, prejeli povračilo do 18. aprila pri blagajni gledališča od ponedeljka do sobote med 17. in 19. uro (tel. 0481-33090). Predstavo bo nadomestil jazz in gospel koncert vokalne skupine Take 6, ki bo v torek, 12. maja, ob 20.45. Gledališko predstavo »Giacomo Casanova« z Enzom Iacchettijem, na programu 16. aprila, pa bodo zaradi bolezni igralca nadomestili z nastopom Ga-spareja in Zuzzurra v gledališki predstavi »Scherzi« Antona Cechovega v torek, 7. aprila, ob 20.45. MARCO TRAVAGLIO se bo s svojim spektaklom »Promemoria - 15 anni d'Italia ai confini della realta« predstavil v tržiškem občinskem gledališču v petek, 17. aprila, in ne v soboto, 18. aprila, kot je bilo pred časom napove- ORIŠKI PROSTO dano. Predprodaja vstopnic je v teku pri blagajni tržiškega gledališča, v knjigarni Antonini v Gorici in na spletni strani www.greenticket.it. OBČINSKO GLEDALIŠČE V GRADIŠČU obvešča, da bosta za otvoritvena večera na razpolago vabila, ki jih bodo razdeljevali v dvorani Bergamas v Gradišču med 10. in 12. uro; od srede, 15. aprila, za otvoritveno prireditev, ki bo 21. aprila ter od srede, 22. aprila, za tisto, ki bo na vrsti 28. aprila. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo v sredo, 15. aprila, ob 20.45 gledališka predstava »Bello di papa«, napisal in igra Vincenzo Salemme; informacije in predprodaja pri blagajni občinskega gledališča od torka do sobote med 17. in 19. uro, tel. 0481-790470) in v knjigarni Antonini v Gorici. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.40 -20.15 - 21.45 »Mostri contro alieni«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Io & Marley«. Dvorana 3: 17.40 »I mostri oggi«; 19.50 - 22.10 »Gran Torino«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.40 -20.15 - 21.45 »Mostri contro alieni«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Io & Marley«. Dvorana 3: 17.30 »Ponyo sulla scoglie-ra«; 20.00 - 22.10 »Gran Torino«. Dvorana 4: 18.00 - 19.50 - 22.10 »Ballare per un sogno«. Dvorana 5: 17.20 »Push«; 20.00 »I mo-stri oggi«. fl Razstave DALMATINOVA BIBLIJA IZ LETA 1584, ki jo je dal na razpolago Roman Ger-golet bo do polovice aprila na ogled v podružnici Zadružne banke Doberdob in Sovodnje na korzu Verdi 55 v Gorici; po urniku banke. V BENEŠKI PALAČI v ul. S. Ambrogio 12 v Tržiču je na ogled razstava z naslovom »A fior di pelle«; do 3. maja. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli 12 v Gorici je na ogled razstava modelar-stva Giovannija Huale z naslovom »Architettura e arte navale dal XVII al XVIII secolo«; do 10. aprila. V GALERIJI ANTICHE MURA v ul. Fra-telli Rosselli v Tržiču je na ogled razstava »Dalla soda alla plastica - Mon-falcone 1911-2008« še danes, 8. aprila, med 10.30 in 12.30 ter med 16.30 in 18.30. V GALERIJI ARS na Travniku v Gorici je na ogled fotografski projekt Trgi -prostor in čas; do 20. aprila po urniku odprtja Katoliške knjigarne. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA je na ogled razstava slikarja Franka Zerjala; do 15. aprila od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 18. uro in v večernih urah med prireditvami. V GALERIJI LA BOTTEGA v ul. Nizza 4 v Gorici je na ogled razstava Renza Co-dognotta; do 29. aprila od torka do sobote med 10.30 in 12. uro ter med 16.30 in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12. uro. V GALERIJI TIR v centru Mostovna v Solkanu bo do 3. maja na ogled razstava akademika in tipografa Lucija-na Bratuša in udeležencev delavnice Tipo Brda (Samo Ačko, Ziga Artnak, Robi Doljak, Domen Fras, Wolfgang Gosch - Wo, Barbara Hiti, Ciril Hor-jak, Tomato Košir, Lukatarina, Katarina Mrvar, Tomaž Pilih, Gašper Pre-može, Alenka Pustotnik, Andraž Sed-mak, Vasja Semolič, Matjaž Tomažič in Luka Umek). V OBČINSKI GALERIJI SODOBNE UMETNOSTI v Tržiču sta na ogled razstavi »Im03 - L'Immagine Sottile 03« in »It's not right« Paola Gonzata; do 13. aprila od srede do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro (tel. 0481494360, galleria@comune.monfalco-ne.go.it). V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI je na ogled razstava Slovenija v barvah, ilustracije Marija Preglja; do 10. aprila od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, ob sobotah in praznikih zaprto. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava o likovnih odmevih prijateljstva med Zoranom Mušičem in Venom Pilonom; na ogled bo celo Mu-šičevo leto. R ~M Koncerti GLEDALIŠČE VERDI V GORICI: v torek, 12. maja, ob 20.45 koncert skupine Take 6; informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/A (tel. 0481-33090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. KULTURNO DRUŠTVO SABOTIN prireja v soboto, 18. aprila, ob 20.30 v štma-vrski cerkvi slovesen koncert ob 50. obletnici moškega pevskega zbora Štmaver z naslovom S pesmijo skozi cerkveno leto. Nastopila bosta MPZ Štmaver in OPZ Štmaver. SNOVANJA v priredbi SCGV Emil Ko-mel in Arsateliera iz Gorice: 21. aprila ob 20.30 bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici nastopil Obalni komorni orkester iz Kopra, s katerim bo igral tudi oboist šole Komel Matija Fa-ganel. S Izleti DRUŠTVO OLJKARJEV BRDA prireja celodnevni izlet v kraj Caneva pri Por-denonu v petek, 17. aprila, na ogled nasada oljk, torkle, nasada smokev, vinogradov in kozje farme v kraju Tabine ob Tilmentu; sledil bo obisk kraja Pinzano. Dodatne informacije in obvezne prijave na tel. 0481-390688 (Saverij Rožič). DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v okviru državnega kongresa krvodajalcev od 13. do 17. maja avtobusni izlet v Rim s sprevodom v nedeljo, 17. maja, do trga Sv. Petra in z mašo s papežem; informacije in vpisovanje na sedežu krvodajalcev v Gabrjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 3403423087 (Paolo) ali 329-4006925 (Vin-cenza). SPDG prireja na velikonočni ponedeljek, 13. aprila, izlet in tradicionalni piknik na odprtem v zahodnih Brdih. Zbirališče bo na parkirnem prostoru pred zadružno kletjo na Dobrovem ob 10. uri. Ob slabem vremenu izlet in piknik odpadeta. SPDG prireja v nedeljo, 26. aprila, avtobusni izlet na Gorenjsko z ogledom ar-boretuma v Volčjem potoku in cvetočih tulipanov ter muzeja v Škofji Loki in znamenitosti tega mesteca. Izlet je primeren tudi za starejše člane društva; kosilo iz nahrbtnika. Prijave in informacije na sedežu društva v KB centru v Gorici ob četrtkih med 19. in 20. uro. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA vabijo udeležence izleta na jezero Maggiore od 4. do 6. junija, da poravnajo akontacijo do 12. aprila; informacije na tel. 3804203829 (Miloš). H Čestitke Včeraj se je Sabrini in Robiju Moro rodil prvorojenček KEVIN. Srečnima staršema ter veseli noni Ivi in nonotu Lucianu iz Dola iskreno čestita Kulturni dom v Gorici, malemu Kevinu pa obilo sreče in zdravja. I!3 Obvestila GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: ul. Kugy v četrtek, 9. aprila, med 10. in 11. uro. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja degustacijo olivnega olja in domače kapljice pri Alešu Komjancu na Jazbinah v sredo, 22. aprila, ob 16. uri. Obvezne prijave sprejemata Ivo T. (tel. 0481-882024) in Save-rij R. (tel. 0481-390688). Prevoz z lastnim sredstvom. Zbirni kraj bo pri telovadnici v Podgori. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA IN SLOVENSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL vabita na pogovor o knjigi »Vrhovi v megli« avtorja Bojana Pavletiča v torek, 14. aprila, ob 18. uri, v Tumoni sobi KB centra v Gorici. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Verdijevem korzu v Gorici je odprta od ponedeljka do petka med 9. in 19. uro. KULTURNO DRUŠTVO BRIŠKI GRIČ iz Števerjana vabi vse otroke vrtcev in osnovnih šol na barvanje pirhov, ki bo potekalo v četrtek, 9. aprila, od 15. ure dalje na sedežu društva na Bukovju. Sodelovali bodo člani društva, Katja Fer-folja bo otrokom prikazala razne načine barvanja pirhov. Otroci naj s seboj prinesejo šest kuhanih jajc, za barve in čopiče poskrbijo pri društvu. Na kon- Sreda, 8. aprila 2009 GLASBENA MATICA V GORICI vabi na prireditev GLASBENI MATICI OB STOLETNICI, ki jo oblikujejo učenci goriškega sedeža DANES, 8. aprila ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. cu srečanja bo za otroke majhno presenečenje. MLADINSKI ODSEK KD SABOTIN iz Štmavra organizira v petek, 10. aprila, križev pot po vasi. Obredi se bodo pričeli ob 20. uri. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE je odprta ob ponedeljkih in sredah od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure, ob petkih od 10. do 12. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo v sredo, 8. aprila, odprta od 14. do 16. ure. OBČNI ZBOR SPDG bo v sredo, 22. aprila, ob 19.30 v prvem sklicu v mali dvorani Kulturnega doma v ulici Brass v Gorici. POHOD »POŽIVIMO MESTI - VIVICIT-TA' 2009« bo sočasno potekal v 60 evropskih in svetovnih mestih v nedeljo, 19. aprila, ob 10.30 s startom in ciljem na trgu pred železniško postajo v Novi Gorici. Tekmovalna proga skozi obe mesti bo dolga 12 km, netekmovalna proga (6 ali 12 km) bo potekala od Nove Gorice skozi Panovec do Gorice in spet v Novo Gorico; informacije pri ZSŠDI (tel. 0481-33029). SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA bo letos organizirala jurjevanje z obljubami v nedeljo, 19. aprila, na Vrhu. Zbiranje bo ob 8.30. Zjutraj bodo igre namenjene vsem skavtom, bivšim skavtom, staršem in prijateljem. Ob 12. uri bo maša z obredom obljub. Zaključek bo predvidoma ob 16. uri. Ob slabem vremenu bo maša v cerkvi v Pevmi. Zbiranje bo v tem primeru ob 11. uri. SPOMINSKA VEČERJA jehovih prič bo v četrtek, 9. aprila, ob 19.15 v Kralje-stveni dvorani v ulici Padlih borcev, 2 v Šempetru pri Gorici. Ob 20.15 bo isti večer ponovljen za italijansko skupino. 0 Prireditve GORIŠKI MUZEJ vabi na ogled dokumentarnega filmskega gradiva Ženske v občini Šempeter - Vrtojba v okrepčevalnici Zdenka v Šempetru od ponedeljka do petka med 14. in 21. uro do 10. aprila. Filmsko gradivo je iz arhiva RTV Slovenije in Goriškega muzeja. KINOATELJE IN ZSKD prirejata v četrtek, 9. aprila, ob 20. uri v Hiši filma na Travniku v Gorici večer posvečen Do-rici Makuc in njenim dokumentarnim filmom. Predvajali bodo filme Soška fronta, Žerjavi letijo na jug, Goriška fronta 1943 in Maša za Lojzeta Bratu-ža. V KNJIGARNI UBIK na korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v torek, 21. aprila, ob 18. uri Giovanna Simonetti predstavila svojo knjigo »La prima not-te di nozze«. V OBČINSKEM CENTRU v ul. IV Novembre v Zdravščini bo v sredo, 8. aprila, ob 19. uri predavanje na temo prehrane in telesne aktivnosti otrok in starejših oseb. Govorila bosta zdravnik Carlo Nagliati in Laura Tamanini. Mali oglasi PET DVOMESEČNIH PSIČKOV išče dobre prijatelje in topel dom; tel. 3471243400. PRODAM harmoniko Scandali, 96 basov, cena 600 evrov; informacije na tel. 0481884178. in Osmice KOVAČEVI izza cerkve v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. V DOBERDOBU pri Cirili imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. 1 8 Sreda, 8. aprila 2009 DNEVNE NOVICE / obisk - Ob koncu enotedenske evropske turneje Obama se je v Turčiji srečal z verskimi voditelji in študenti Na poti domov je ameriški predsednik nenapovedano obiskal Irak CARIGRAD - Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj zaključil obisk v Turčiji, katerega namen je bil na novo vzpostaviti odnose tako s Turčijo kot tudi širše z islamskim svetom, potem ko so se ti v času njegovega predhodnika Geor-gea Busha občutno poslabšali. Obama se je včeraj v Carigradu srečal z verskimi voditelji in nagovoril turške študente. Obama je včerajšnji dan začel s srečanjem z verskimi voditelji, natančneje z armenskim patriarhom za celotno Turčijo Aramom Stesjanom, glavnim carigraj-skim rabinom Isakom Halevo, glavnim carigrajskim muftijem Mustafo Cagrici-jem in sirskim pravoslavnim nadškofom Jusufom Cetinom, nato pa je sledil še zaseben pogovor s carigrajskim ekumen-skim patriarhom, duhovnim voditelj kakih 300 milijonov pravoslavcev, Bartolo-mejem I. V spremstvu turškega premiera Recepa Tayyipa Erdogana si je ameriški predsednik nato ogledal dve največji znamenitosti mesta ob Bosporski ožini, ki ločuje evropsko in azijsko celino: bizantinski arhitekturni čudež, nekdanjo baziliko, kasnejšo mošejo, danes pa muzej Hagio Sofijo ter bližnjo Modro mošejo ali mošejo sultana Ahmeta, znano po ogromni kupoli, minaretih in na tisoče ročno barvanih modrih ploščicah. Obisk je Obama zaključil s srečanjem s turškimi študenti, na katerem je med drugim ponovil, da so ZDA kljub svojim napakam in pomanjkljivostim pripravljene na novo poglavje v odnosih z muslimani in ostalim svetom. "Osebno sem zavezan novemu poglavju v ameriškem angažmaju ... Ne moremo si privoščiti, da bi govorili eden mimo drugega in se osredotočali le na razlike ali dovolili, da nas obkrožajo zidovi nezaupanja," je dejal in študente pozval: "Svet bo takšen, kot ga boste ustvarili sami ... Lahko se odločite graditi nove mostove namesto novih zidov." Ameriški predsednik je medtem že odpotoval iz Turčije ter tako zaključil evropsko turnejo, v okviru katere se je pred tem udeležil vrha skupine G20 v Londonu, vrhunskega zasedanja ob 60-letnici Nata ter vrha EU-ZDA v Pragi. Obamov svetovalec David Axelrod je turnejo označil za "zelo uspešno in zelo produktivno". "Mislim, da smo na srečanjih dosegli otipljiv napredek," je dodal in pojasnil, da je bil na srečanju G20 oblikovan globalni okvir za nadaljnje reševanje krize, na vrhu Nata so ZDA dobile podporo za novo strategijo v Afganistanu, medtem ko je bil obisk v Turčiji začetek iz- boljševanja odnosov s ključno zaveznico. Turški komentatorji medtem že hvalijo Obamovo ponedeljkovo srečanje s turškim predsednikom Abdullahom Gulom in njegov nagovor v turškem parlamentu. Časniki pozdravljajo njegov nov pristop k odnosom s Turčijo in muslimanskim svetom ter še posebej njegovo odločitev, da se izogne konkretnim ocenam glede vprašanja turškega genocida nad Armenci, njegovo podporo članstvu Turčije v Evropski uniji ter njegovo odločno izjavo, da ZDA nikoli niso bile in ne bodo v vojni z islamom. Glede Armenije je Obama po srečanju z Gulom sicer dejal, da se njegovo stališče - že lani je na svoji spletni strani jasno zapisal, da je genocid nad Armenci dokumentirano dejstvo - glede tega ni spremenilo, a se hkrati zavzel za krepitev dialoga in normalizacijo odnosov med Turčijo in Armenijo in dejal, da tega ne bi želel kakorkoli ogroziti. Obama se je sicer v ponedeljek zvečer tudi nenapovedano sestal s turškim in armenskim zunanjim ministrom, Alijem Babacanom in Eduardom Nalbandianom, kar turški časniki ocenjujejo kot jasno podporo ZDA procesu normalizacije. Z vodjo armenske in turške diplomacije se je Obama sestal na sprejemu za udeležence foruma Zavezništva civilizacij v Carigradu. Je pa turška policija že v petek zaradi suma, da je načrtoval atentat na Oba-mo, pridržala nekega turškega državljana. Kasneje se je sicer izkazalo, da ta ne predstavlja nobene grožnje ameriškemu predsedniku, in so ga izpustili. Kot je povedal neimenovani vir iz turške policije, so moškega aretirali po tem, ko so prejeli anonimno elektronsko sporočilo iz ZDA, v katerem je bil celo naveden cari-grajski naslov osumljenca. Kot je zatrdil, je šlo le za potegavščino. Na poti domov pa je Obama včeraj nenapovedano pristal v Bagdadu. To je prvi obisk Obame v Iraku, odkar je januarja prevzel predsedniški položaj. Šef Bele hiše se bo srečal z vrhovnim poveljnikom ameriških sil v Iraku in s tamkaj nameščenimi ameriškimi vojaki. (STA) Obama v modri mošeji ansa oecd - Potem ko je vrh G20 napovedal sankcije Na črnem seznamu davčnih oaz ni več nobene države PARIZ - Generalni sekretar Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Angel Gurria (na sliki, ANSA) je včeraj sporočil, da na črnem seznamu davčnih oaz ni več nobene države. OECD je namreč z njega odstranila Kostariko, Malezijo, Filipine in Urugvaj, saj so se te v polnosti zavezale k izmenjavi davčnih podatkov. OECD je minuli četrtek objavila črni seznam davčnih oaz oz. davčnih juris-dikcij, ki niso sprejele nobene zaveze glede spoštovanja mednarodnega standarda o izmenjavi davčnih informacij. Po dogovoru v okviru vrha skupine 20 industrijsko najbolj razvitih in hitro rastočih držav (G20) v Londonu je OECD takrat na posodobljeno črno listo nesodelujočih davčnih jurisdikcij uvrstila Kostariko, Malezijo, Filipine in Urugvaj. Te države se po takratnih navedbah OECD niso zavezale k mednarodno dogovorjenemu davčnemu standardu. Voditelji G20 so se namreč dogovorili, da bodo nesodelujoče davčne oaze v prihodnje deležne strogih sankcij, pri tem pa bodo na znanje vzeli seznam OECD Omenjene štiri države so sedaj na t.i. sivem seznamu. Gre za po novem 42 davčnih jurisdikcij, ki so se zavezale k mednarodno dogovorjenemu davčnemu standardu, a zaenkrat še niso v večjem merilu uvedle ustreznih ukrepov. Ta seznam je razdeljen na t.i. davčne oaze in na druge finančne centre, na njem pa so na primer še Avstrija, Belgija, Brunej, Čile, Liechtenstein, Luksemburg, Monako, Singapur, Švica, Bahami idr. OECD je objavil še tretji, "beli" seznam, na katerem je 40 davčnih jurisdik-cij, ki so v veliki meri uvedle mednarodno dogovorjen davčni standard. Med nji- mi so Velika Britanija, Italija, Japonska, Kitajska, Francija, Nemčija, Rusija in ZDA. Slovenije ni najti na nobenem od seznamov. "Gre za pomemben napredek," je včerajšnjo odločitev komentiral Gurria in pri tem napovedal, da bo OECD državam na sivem seznamu pomagala pri izpolnjevanju njihovih zavez. Glede sankcij, ki so jih omenjali voditelji G20, pa je prvi mož elitne organizacije 30 razvitih držav povedal, da bi uporabo kazenskih ukrepov doživel kot neuspeh. Poudaril je, da o sankcijah ne razmišljajo, saj so se razmere spremenile v smer večje pripravljenosti na sodelovanje. Glede uvrstitve na sivi seznam so se sicer prejšnji teden pritoževale Belgija, Švica in Luksemburg. Najbolj glasen je bil luksemburški premier Jean-Claude Juncker. "Mislim, da je obravnava, ki so jo deležne nekatere države, nekoliko nerazumljiva," je takrat dejal in izrazil kritiko do načina, na katerega je bil sestavljen seznam. (STA) ZN junija prirejajo vrh o gospodarski krizi NEW YORK - Generalna skupščina ZN je včeraj soglasno potrdila zamisel o sklicu vrha o svetovni gospodarski in finančni krizi, ki bo potekal v New Yor-ku od 1. do 3. junija.Predsednik Generalne skupščine Miguel d'Escoto Brockmann je dejal, da je sedaj prava priložnost, kakor tudi odgovornost, da se najdejo rešitve, ki upoštevajo interese vseh držav, tako bogatih kot revnih ter velikih in majhnih. Glavna tema konference bo razprava o učinkih svetovne gospodarske in finančne krize na revne države, prav tako pa bodo govorili o reformah in utrjevanju svetovne finančne in gospodarske infrastrukture. Zamisel o vrhu je bila sprejeta decembra lani na vrhu ZN o financiranju za razvoj v katarski Dohi. New York bo sicer septembra ob začetku zasedanja nove Generalne skupščine ZN gostil tudi vrh voditeljev največjih gospodarstev iz skupine G20. (STA) Nekdanji predsednik Peruja Fujimori obsojen LIMA - Sodišče v Limi je nekdanjega perujskega predsednika Alberta Fuji-morija včeraj spoznalo za krivega kršenja človekovih pravic med vladanjem v začetku 90. let minulega stoletja in mu dosodilo 25 let zapora. V najtemnejših dneh na koncu uspešnega boja proti levičarskim gverilskim gibanjem je namreč Fujimori nudil politično kritje vojaškemu vodu smrti. Sojenje, ki se je začelo decembra 2007, je bilo najdaljše in najdražje v zgodovini države in prvo sojenje zaradi kršenja človekovih pravic proti kakemu izvoljenemu predsedniku latinskoa-meriške države v njegovi domovini. Kršitve, katerih je bil obtožen danes 70-letni Fujimori, so povezane z dvema dejanjema voda smrti, imenovanega La Colina. Zapatero v luči krize preoblikoval vlado MADRID - Španski premier Jose Luis Zapatero je včeraj naznanil več sprememb v vladi, s katerimi želi doseči bolj učinkovit odziv vlade na gospodarsko krizo. Med drugim je na čelo ministrstva za gospodarstvo imenoval dosedanjo ministrico za javno upravo Ele-no Salgrado, ki bo na tem mestu nasledila Pedra Solbesa. Nekdanji evropski komisar Solbes se je soočal s kritikami zaradi prepočasnega odziva na krizo, pa tudi zaradi rekordne stopnje brezposelnosti znotraj Evropske unije. Na čelu ministrstva ga bo nasledila 59-letna Salgadova, ki je poleg ministrstva za javno upravo že vodila tudi ministrstvo za zdravje. Poleg tega je bila imenovana za drugo podpredsednico vlade. italija - Zunanji minister ga je predstavil v nedeljo na vrhu ZDA-EU v Pragi Frattini ima načrt za spodbudo Balkanu na poti v EU in Nato BRUSELJ - Italijanski zunanji minister Franco Frattini (na sliki, ANSA) je v nedeljo na vrhu EU in ZDA predstavil načrt v osmih točkah v spodbudo državam Zahodnega Balkana na poti v EU in Nato. V tretji točki Frat-tini poziva, naj bo pristopni proces Hrvaške za članstvo v EU končan do konca leta 2010, izhaja iz sporočila za javnost na spletni strani italijanskega ministrstva. Vodja italijanske diplomacije je načrt predstavil v nedeljo na vrhu EU in ZDA v Pragi, potem ko je že konec marca na neformalnem zasedanju zunanjih ministrov na Češkem kolege pozval k "vidnim in konkretnim" znakom spodbude državam na Zahodnem Balkanu -Srbiji, Kosovu, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Hrvaški, Makedoniji in Albaniji, piše na spletni strani ministrstva. Prva točka se nanaša na odpravo vizumov. Frattini izraža pričakovanje, da bo poročilo Evropske komisije o pripravljenosti držav na ta korak nared konec maja ter da bi se odpravljanje vizumov lahko začelo enkrat med koncem tega leta in začetkom naslednjega leta, pri čemer naj bi imeli prednost Srbija in Makedonija. V drugi točki minister poziva Evropsko komisijo, naj do konca maja pripravi tehnično poročilo o vključevanju Črne gore v EU, nato pa še enako poročilo za Srbijo in Albanijo. V tretji točki, kot omenjeno, Fratti-ni poziva h končanju pristopnega procesa Hrvaške do konca leta 2010. Hrvaški premier Ivo Sanader je sicer včeraj v Bruslju vnovič poudaril, da je Hrvaška pripravljena končati tehnična pogajanja do konca leta in nato vse formalne postopke za vstop v letu 2010. Četrta točka se nanaša na krepitev vloge predstavnika EU v Bosni in Hercegovini Valentina Inzka, ki je to vlogo nedavno prevzel od Miroslava Lajčaka. Frattini v peti točki poziva k uveljavitvi sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju, ki ga je EU aprila lani med slovenskim predsedovanjem sklenila s Srbijo. V zameno za ta korak naj bi Srbija popolnoma sodelovala z Med- narodnim sodiščem za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Uveljavitev sporazuma je doslej onemogočala Nizozemska, ki zahteva boljše sodelovanje Beograda s Haagom pri iskanju preostalih haaških obtožencev, predvsem nekdanjega vojaškega vodje bosanskih Srbov Ratka Mladica. V šesti točki italijanski minister poziva k hitri rešitvi spora med Skopjem in Atenami zaradi imena Makedonije. "Grčija blokira Skopje na poti v EU in Nato, češ da ime Makedonija pripada njeni regiji in zgodovinsko-kulturni dediščini," piše v sporočilu za javnost, objavljenem na spletni strani italijanskega zunanjega ministrstva. V sedmi točki Frattini poudarja pomen gospodarske podpore mladi državi Kosovo in ob napovedi Španije, da bo umaknila svoje enote do tega poletja, izpostavlja, da morajo vojaška in civilna prisotnost mednarodne skupnosti na Kosovu temeljiti na načelu "skupaj v misijo, skupaj iz misije". Zadnje, a ne najmanj pomembno - v osmi točki Italija poziva k pripravi vrha EU in Balkana, ki naj bi bil razširjen tudi na ZDA, do sredine leta 2010. (STA) moldavija - Sporne volitve Glasovnice bodo ponovno prešteli KIŠINJOV - Moldavska vlada in opozicija sta po protestih, ki so izbruhnili po nedeljski volilni zmagi komunistov, dosegli dogovor o ponovnem štetju glasovnic, so sporočili z volilne komisije. V moldavski prestolnici Kišinjov je namreč včeraj več tisoč ljudi protestiralo proti zmagi komunistov. Pri tem je bilo ranjenih okoli 60 ljudi, ena ženska je umrla. Ponovno štetje glasovnic bodo izvedli ročno, trajalo pa bo največ deset dni, so po poročanju ruske tiskovne agencije RIA Novosti sporočili z moldavske volilne komisije. Kot je protestnikom v moldavski prestolnici povedal vodja opozicijskih liberalnih demokratov Vlad Filat, so dogovor o tem dosegli z moldavskim predsednikom Vla-dimirjem Voroninom. V Moldaviji so bile v nedeljo parlamentarne volitve, na katerih so slavili komunisti, ki so v tej nekdanji sovjetski republiki na oblasti od leta 2001. S tem so si zagotovili absolutno večino v parlamentu, čeprav opozicija trdi, da so izidi ponarejeni. Opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) in Sveta Evrope so sicer volitve z določenimi pridržki ocenili kot pravične in svobodne. Vodja misije Ovseja v Moldaviji Philip Remier je danes obsodil izbruh nasilja in pozval politične strani, naj storijo vse, da pomirijo razmere. "Nasilje ni skladno z demokratičnimi vrednotami," je dejal Remier. (STA) w Sreda, 8. aprila 2009 1 Q Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - V polfinalu Lige prvakov včeraj brez zmagovalca Porto na Old Traffordu namučil »rdeče vrage« Manchester U. deloval nebogljeno - Arsenal v Villarealu izenačil v drugem polčasu VILLAREAL, MACHESTER - Po prvih četrtfinalnih tekmah nogometne lige prvakov je še vse odprto. Tako dvoboj Manchester Uniteda in Porta kot Villarreala in Arsenala se je končal z neodločenim izidom: prvi z 2:2, drugi pa z 1:1, kar napoveduje zelo zanimiva povratna obračuna. Eden najresnejših favoritov za končno zmago in branilec naslova, Manchester United, je na svojem Old Traffordu uvodoma deloval zelo nebogljeno. Obramba, v kateri ni bilo poškodovanega Ria Ferdinanda (sicer pa je manjkal tudi Dimitar Berbatov), je s svojo neodločnostjo razigranim Portugalcem puščala veliko prostora za strele. Predvsem Lisandro Lopez in Cristian Rodriguez sta bila zelo nevarna, slednji pa je že v 4. minuti poskrbel za hladen tuš, saj je z lepim strelom z roba kazenskega prostora Porto povedel v zasluženo vodstvo. Angleži, ki kot da niso imeli pravih rešitev, so izenačili nekoliko srečno. Ponavadi eden boljših branilcev Porta Bruno Alves je namreč napravil v 15. minuti veliko napako, saj je podal proti svojemu vratarju, za njegovim hrbtom pa je čakal vedno oprezni Wayne Rooney. Ta je brez milosti kaznoval nepremišljeno potezo Portugalca. Rdeči vragi so veliko bolj suvereno začeli drugi polčas. Portugalce, ki so bili zelo nevarni v protinapadih, so stisnili na njihovo polovico, a nevarnejšega strela jim vseeno ni uspelo sprožiti. Alex Ferguson je zato hitro na pomoč poklical izkušenega Ryana Giggsa (kasneje tudi Carlosa Teve-za), Rooney in Nemanja Vidic pa sta takoj zatem ogrela dlani vratarja Porta. Terenska pobuda Manchestra se je nadaljevala, toda nevarnejše strele so po protinapadih sprožali Portugalci, med drugim tudi - spet - Lisandro Lopez, ki je v 69. minuti namučil Edwina van der Sarja. V 86. minuti pa je Manchester le povedel. Rezervist Gary Neville izvedel out, žoga je prišla do Rooney-ja, ki jo je s peto podaljšal do drugega rezervista Teveza, Argentinec pa je svoji ekipi priboril minimalno prednost. Ta je splahnela že nekaj trenutkov pozneje, ko je za Porto iz bližine izenačil Mariano in svoji ekipi priigral več kot dobro izhodišče pred povratno tekmo. Villarreal je na domačem terenu londonske topničarje pričakal bistveno drugače kot Manchester Porto. Že v 10. minuti so namreč Španci, ki so bili večino pol- Wayne Rooney je za Manchester United izenačil po grobi napaki obrambe Porta ansa časa boljši in konkretnejši tekmec, zasluženo povedli. Španski reprezentant Marcos Senna se je odločil za strel z 20 metrov in zadel levi zgornji kot vrat Manuela Al-munie. Arsenalov vratar je moral že v 28. minuti z igrišča, zamenjal ga je Lukasz Fabianski. To pa ni bila zadnja Arsenalova menjava v prvem polčasu, saj je v 43. minuti zelenico El Madrigala zapustil tudi William Gallas, namesto njega pa je vskočil Johan Djourou. Drugi polčas se je začel v povsem drugačni luči. Arsenal je zaigral podjetne-je in v 66. minuti se mu je to z eno lepših akcij v dosedanjem delu tekmovanja tudi obrestovalo. Cesc Fabregas je poslal dolgo podajo na rob kazenskega prostora Villarreala, Emmanuel Adebayor je žogo tam sprejel s prsmi in potem s »škarjicami« premagal še vratarja Diega Lopeza. Tudi v nadaljevanju polčasa so bili nevarnejši Lon-dončani, a dvoboj se je povsem zasluženo končal brez zmagovalca. Danes ob 20.45 Barcelona - Bayern in Liverpool -Chelsea objekti - Predstavili načrt Plečnikov stadion naj bi začeli obnavljati prihodnje leto Večnadstropna stavba s hotelom, kliniko, trgovinami in garažo LJUBLJANA - Prenova Plečnikovega bežigrajskega stadiona v Ljubljani je okvirno vredna 200 milijonov evrov, začela pa naj bi se v začetku prihodnjega leta.Partnerji prenove so zasebni investitor Joc Pečečnik, sicer lastnik in predsednik nogometnega kluba Interblock, Olimpijski komite Slovenije (OKS) in Mestna občina Ljubljana. Izbran je bil tudi načrt, ki so ga skupaj z drugimi načrti, udeleženimi na mednarodnem natečaju, predstavili včeraj v galeriji Kresija v Ljubljani. Zmagal je projekt nemškega arhitekturnega biroja GMP iz Berlina, ki naj bi najbolj zvesto ohranjal obliko stadiona, ka- kršnega je arhitekt Jože Plečnik zasnoval po prvi svetovni vojni. Zmagovalna rešitev predvideva, da bodo obelisk, obzidje in glorieta ostali kot kulturna dediščina, tudi geometrijsko pa bo stadion za 12.000 gledalcev ohranil obliko podkve. Tribune bodo nadkrite z VIP ložami in delno prosojno streho, ki je nad glorieto prekinjena. Novi objekti, in sicer večnadstropna stavba s hotelom, športno kliniko in trgovinami na levi ter niz stolpičev za poslovne prostore in bivanje na desni strani, bodo fizično in programsko ločeni od obstoječih. Pod stadionom bo garaža za 2300 avtomobilov. APrimorski ~ dnevnik doping Slovenski atleti zavrnili vpletenost LJUBLJANA - Slovenski atleti Jolanda Čeplak, Boštjan Buč in Helena Javornik so zanikali vpletenost v afero 34-letnega avstrijskega športnega managerja Stefa-na Matschinerja, ki ga je prejšnji teden priprla avstrijska policija zaradi domnevne vpletenosti v do-pinško trgovino in o kateri je včeraj pisal ljubljanski Dnevnik. SMRTNA KOSA - V njegovi domači hiši so našli truplo avstralskega kolesarja Jobieja Dajke, svetovnega prvaka leta 2003 v disciplini kierin v kolesarstvu na stezi. Dajka, ki je bil leta 2002 tudi ekipni prvak v sprintu na igrah Commonwealtha, je bil star šele 27 let. Podrobnosti Dajkove smrti še niso znane, imel pa je težave z dopingom, zdravjem in obnašanjem. VIERI V ZDA - Christian Vieri, ki je pred dnevi zaradi kritik navijačev predčasno zapustil Atalanto, se je v želji po nadaljevanju kariere podal čez Atlantik. Petin-tridesetletni napadalec je namreč odšel na preizkušnjo k Los Angeles Galaxyju, sicer matičnem klubu angleškega zvezdnika Davida Beckhama. Prav Beckhama, ki je trenutno na posodi pri Milanu, je Vieri vprašal za pomoč pri navezovanju stikov s kalifornijskim moštvom. ODPUST - Vodstvo belgijske nogometne zveze je zaradi slabih rezultatov v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo leta 2010 odpustilo selektorja članske reprezentance Reneja Vandereyckna. Belgija je v prvih šestih tekmah doživela tri poraze in praktično že izgubila možnosti za preboj na SP 2010. BASKIJA - Ruski kolesar Jurij Trofimov je zmagovalec druge etape dirke po Baskiji, skupno vodstvo pa je zadržal zmagovalec ponedeljkove etape Španec Luis Leon Sanchez Gil. ŠTUDENTI - Univerza North Carolina je zmagovalka letošnjega ameriškega študentskega košarkarskega prvenstva (NCAA), Košarkarji iz Severne Karoline so v finalu z 89:72 (55:34) v Detroi-tu premagali univerzo Michigan State in si tako priigrali še peti naslov v zgodovini univerze. tenis - Poraz v Šibeniku Paola Cigui še ni v pravi formi Gajevka Paola Cigui je v prvem krogu mednarodnega ITF turnirja z nagradnim skladom 10.000 dolarjev v Šibeniku izgubila in torej že zaključila nastope v posamični konkurenci. Proti peti nosilki turnirja Palmi Krialy je izgubila 6:3 in 6:2. Madžarka zaseda trenutno 408. mesto na svetovni lestvici WTA. »Kljub porazu sem igrala solidno, ampak vseeno vedno zmanjka nekaj, da bi šla dlje. Vsekakor nisem še v pravi formi,« je ocenila nastop Paola Cigui, ki je trenutno na482. mestu WTA, a letos ni še osvojila nobenega dvoboja na mednarodni ravni. Danes bo na turnirju nastopila še Slovenka Tina Obrez, ki letos nastopa pri Gaji v ženski B-ligi. Številka 664 na svetovni ja-kostni lestvici se bo v prvem krogu pomerila s kvalifikantko Ele-no Bogdan iz Romunije (št. 849, letnik 1992). KLEPAČEVA NAPREJ - Slovenska teniška igralka Andreja Klepač je bila uspešna v prvem krogu turnirja WTA v Marbelli z nagradnim skladom pol milijona dolarjev. Klepačeva je po treh nizih s 5:7, 6:2 in 6:2 po slabih dveh urah igre izločila 68. igralko sveta, Francozinjo Severine Bremond.V drugem krogu se bo slovenska igralka pomerila s sedmo nosilko, Romunko Sorano Cirsteo. odbojka - Danes Priložnost za Maniajev Montichiari Po ponedeljkovi zmagi Pia-cenze s 3:1 (27:25, 25:19, 19:25, 25:19) proti Perugii je bil v končnici odbojkarske A1-lige sklenjen drugi krog četrtfinalnih tekem, že jutri pa bi bili lahko znani vsi pol-finalisti, saj Piacenza, Macerata, Trento in Montichiari vodijo z 2:0. Zelo je doslej presenetil prav Montichiari slovenskega libera Lorisa Maniaja, ki bo svojo tretjo, morda že odločilno tekmo proti Cuneu odigral že drevi v gosteh,s pričet-kom ob 20.30 (TV Sky sport 2). Če se bo moštvo iz Piemonta vnovič pustilo presenetiti na domačih tleh, se bodo Mania' in tovariši uvrstili v polfinale, v katerem pa bi jih po vsej verjetnosti čakal dvoboj z evropskimi prvakom Trentom. Spored tretji tekme četrtfina-la končnice in stanje, danes: Cuneo - Montichiari (0:2), jutri Perugia -Piacenza (2:0), Macerata - Treviso (2:0), Trento - Vibo Valentia 2:0. atletika - V tržaški pokrajini Od aprila do septembra šest tekaških preizkušenj Ze drugo leto zapored bo stekel zanimiv projekt »Sport&Beauty Run Challenge«, ki združuje šest tekaških preizkušenj v tržaški pokrajini. Gre obenem za čezmejno prireditev, saj bo zadnja od šestih preizkušenj potekala od Kopra do Milj s tradicionalnim polmaratonom Evroma-rathon. Prva od šestih tekem bo že v nedeljo, 19. aprila. Na vrsti bo tek Vivicitta, 12 kilometrska preizkušnja po mestnih cestah, ki bo istočasno stekla v 34 italijanskih mestih in 25 mestih po svetu. Sledila bo Muja Longa (tekmovalni 8,7 km in netekmovalni 6 km tek) v okolici Milj, ki bo v soboto, 25. aprila. Tekaške tekme se bodo nadaljevale junija z dvema preizkušnjama. Prva bo 5. junija: Corri Trieste. Gre za tekmovanje na 5 kilometrski razdalji, ki ga prirejajo v centru mesta s ciljem na Velikem trgu. V nedeljo, 21. junija pa bo četrta tekma: Carsolina (nadomešča tek po dolini Glinšči-ce, ki ga letos ne bodo organizirali). Predzadnja tekma tekaškega projekta bo Stafetta de Muja, ki bo na vrsti v soboto, 1. avgusta. Vsaka ekipa šteje tri člane, vsak pa mora teči po 800 m dolgi trasi eno uro. Polmaraton od Kopra do Milj (EvroMarathon), ki se ga je lani udeležilo preko 500 tekačev, bo letos na vrsti 20. septembra. To bo zadnja tekma projekta Sport&Beauty Run Challenge. Organizatorji bodo ob zaključku pripravili tudi skupno lestvico vseh šestih preizkušenj. PLAVANJE DP: Rok Zaccaria 14. na 100 m delfin Slovenski plavalec Rok Zaccaria, ki tekmuje pri tržiškem klubu Rari Nantes Adria, je na državnem prvenstvu v kategoriji kadetov včeraj tekmoval v štafeti 4x100 m prosto in na 100 m delfin. S svojimi soplavalci je v štafeti zasedel 15. mesto: razdaljo so preplavali v 3.25,08, kar predstavlja novi deželni rekord kadetov. Na 100 m delfin je bil v konkurenci 29 plavalcev 14. s časom 55,10. »S svojim nastopom nisem povsem zadovoljen. Osebnega rekorda nisem izboljšal. Danes (včeraj op.a.) sem s trenerjem odločil, da bom poskusil preplavati prvih 50 m hitreje kot ponavadi. To mi je uspelo, nato pa mi zmanjkalo moči. Zadnjih 50 m sem zato plaval počasneje,« je pojasnil 19-le-tni Rok, ki bo danes tekmoval še na 50 m delfin in v štafeti 4x200 m prosto. 20 Sreda, 8. aprila 2009 ŠPORT / odbojka - Po Valovem izpadu iz deželne C-lige S. Corva: »Za prihodnost članske ekipe se ne bojim« Vse dokler ne bodo dozoreli najmlajši, bodo skušali vztrajati čim više Kdaj je Odbojkarski klub Val zadnjič igral v D-ligi, je vprašanje za »zgodovinarje«. Zagotovo ni vanjo pred letošnjo sezono nikoli izpadel. Za klub, ki je dvakrat napredoval v državno B1-ligo, v njej v sezoni 1997/1998 tudi uspešno igral, iz nje pa nikoli izpadel, temveč jo dvakrat prodal zaradi pomanjkanja zadostnih finančnih sredstev, se lahko zdi letošnja ponesrečena sezona v deželni C-ligi (iz nje je klub matematično izpadel preteklo soboto) prava bla-maža, a takšno oceno v Štandrežu odločno zavračajo. »Ne smete pozabiti, da smo mi že pred letošnjo sezono načrtovali, da bi igrali v D-ligi. Toda zamenjava lig je splavala po vodi, tako da smo bili prisiljeni igrati v C-ligi, sicer bi bili morali začeti delovanje iz najnižje lige,« je opozoril predsednik kluba Sandro Corva. Po njegovem mnenju so imeli tudi precej smole. »Če ne bi bilo nekaterih pomembnih poškodb, če ne bi bilo toliko odsotnosti na treningih in tudi tekmah zaradi delovnih obveznosti igralcev, bi lahko imeli na lestvici kako točko več in bi lahko bili, denimo, pred Riguttijem. Pravzaprav še vedno računamo, da bi ga lahko prehiteli. V zadnjih štirih krogih lahko dosežemo namreč še tri zmage, kar bi moralo zadostovati za osvojitev 12. mesta. Če bi nato med poletjem prišlo do repesa-že, bi rade volje še naprej igrali v C-li-gi,« je povedal Corva. Po njegovem mnenju je Valova prihodnost obetavna. »Polovico triletnega načrta, ki smo ga sestavili po reorganizaciji društva, smo že uresničili. Obnovili smo delovanje na mladinski ravni. V Štandrežu in Doberdobu lahko računamo na kakih 50 fantkov, ki se za sedaj, pod vodstvom Samuela Braj-nika in Leona Hrovata, ukvarjajo pretežno še z osnovno motoriko. Ze v prihodnji sezoni bomo najbrž nastopili v prvenstvu under 12, morda bomo sestavili tudi kakšno skupino starejših fantov. Rezultati bodo vidni čez pet, šest let,« je prepričan Corva. Na vprašanje, ali jim bo uspelo obdržati člansko ekipo vse dotlej, je Corva odgovoril pritrdilno. »Poleg tistih, ki že igrajo za nas, je okrog po deželi še veliko Valovih odbojkarjev. Med letnikoma 1984 in 1989 jih je kar precej. Po veliki noči se bom pogovoril z vsakim posebej, in jim predstavil naše poglede in načrte. Računam, da bomo do maja že sestavili ekipo za prihodnjo sezono. Računam tudi, da se bodo mnogi izmed njih vrnili k nam. Druge, tiste, ki nam bodo obrnili hrbet, pa bom uvrstil v svoj »črni« seznam,«, je malo za šalo malo zares poudaril Corva, pri tem pa dodal, da splošna ekonomska slika in posebej društvena, ne dovoljujeta, da bi igralce črpali iz drugih društev. »Zato menim, da je igrati za Val za vsakega našega igralca moralna obveza, ki se ji ne sme odreči,« je odločen Corva. (ak) Končnica 1. divizije: jutri dve tekmi V telovadnici Kulturnega doma bo jutri, s pričetkom ob 21.00, povratni derbi polfinala končnice 1. moške divizije med Našim praporjem in Olym-pio. Na prvi tekmi je Naš prapor zmagal s 3:1. V Sovodnjah pa bo Soča Lo-kanda Devetak, vedno jutri, toda ob 20.30, odigrala svojo prvo polfinalno tekmo proti moštvu Intrepida Mariano. Trener Robert Makuc je imel letos težko delo, saj so ekipo pestile poškodbe in slabo obiskani treningi kroma SK Brdina sklenil uspešno smučarsko sezono V nabito polni dvorani restavracije Križman v Repnu je AŠD-SK Brdina sklenil svojo letošnjo smučarsko sezono. Na zaključnem društvenem večeru je bila prisotna večina tečajnikov in staršev, smučarski učitelji, člani društva, gostov in predstavnikov sorodnih društev. Predsednik SK Brdina Rado Suber je ocenil letošnjo sezono kot nadvse uspešno, saj je društvo doseglo cilje, ki si jih je v začetku sezono zastavilo. Predsednik ZSŠDI-ja Kufersin je pohvalil Brdino za uspešno delovanje ter čestital društveni tekmovalki Katrin Don za dosežene rezultate v letošnji sezoni. Na večeru so podelili diplome in smučarske izkaznice vsem tečajnikom in tekmovalcem, ki so pod vodstvom trenerjev Lovrenca Gregorca in Dejana Kavsa lepo napredovali in dosegali tudi prav dobre rezultate. Uradni del večera je bil še posebno posvečen nagrajevanju društvene tekme, nagrajevanje pa se je končalo s podelitvijo pokalov absolutnim prvakom iz mladinske in članske kategorije. Med mladinci sta bila nagrajena Vanessa Strain in Erik Gregori, med člani pa Katrin Corbatto in Aljoša Gorjan. Več na spletni strani skbrdina.org košarka - Mednarodni turnir veteranov v organizaciji društva Saba Poletovci na 1. mestu Ljubitelji openskega društva premagali Sabo in Koper, izgubili pa proti tržaškemu Eurotransu - Igor Civardi najboljši igralec turnirja Poletovci so tudi letos nastopili na turnirju veteranov (under/over 40), ki ga organizira tržaško košarkarsko društvo Saba s predsednikom Attiliom Frizzatijem na čelu. Letos je bil v primerjavi z lanskim letom turnir bolj pester, saj so tako kot lani nastopale 4 ekipe (Saba, Polet, Eurotrans TS in Banka Koper), vendar so se pomerila vsaka z vsako. Tekmi prvega kroga sta bili v telovadnici na Greti, preostala srečanja pa nič manj kot v športni palači na Čarboli. Kljub uvodnemu porazu proti tržaški ekipi Eurotrans so pole-tovci na turnirju osvojili končno prvo mesto, saj so v naslednjih tekmah najprej premagali ekipo gostitelja Sabo, nato pa še koprsko Banka Koper. Končni vrstni red je krojila razlika v koših, saj so ekipe Poleta, Banke Koper in Euro-transa TS vse dosegle po dve zmagi, Frizzattijeva Saba pa je na vseh tekmah izgubila. Pokale je podeljeval predsednik tržaškega CONI-ja Stellio Borri. Za najboljšega igralca turnirja je bil imenovan Poletov igralec Igor Civardi. Poletovci so na turnirju nastopili v Jadranovem dresu Poletovo amatersko ekipo, ki je na turnirju nastopila v Jadranovem dresu, sestavlja skupina prijateljev različne starosti, ki izhajajo iz različnih koncev našega območja, druži pa jih predvsem ljubezen do košarke in dejstvo, da so vsi v preteklosti nastopali pri openskem Poletu, tako v mladinskih kot v članskih kategorijah. Ekipa redno vadi enkrat tedensko v dvorani šole Addobbati, v poletnih mesecih pa se igralci zbirajo na odprtem igrišču v Barkovljah. Polet - Eurotans TS 69:74 (14:19, 32:42, 42:62) David Bogatec 13, Igor Civardi 20, David Doles 4, Marko Korošic, Maksi Pertot 10, Erik Piccini 3, Marko Presl 6, Matjaž Suhadolc 4, Mitja Suhadolc 2, Aleš Turk, Crstiano Gob-bi 7; trener: Janez Berdon Saba - Polet 46:54 (9:12, 22:30, 33:35) Civardi 23, Presl 2, Pertot 1, Bajc 2, Piccini 1, Suhadolc Ma. 4, Škerlavaj 8, Ferluga, Suhadolc Mi. 7, Bogatec 2, Doles 4; trener: Berdon Polet - Banka Koper 70:46 (16:16, 38:22, 51:33) Civardi 16, Suhadolc Ma. 2, Presl 3, Gobbi 20, Bajc 4, Škerlavaj 10, Pic-cini 2, Suhadolc Mi. 8, Bogatec 5; trener: Berdon Končni vrstni red: 1. Polet, 2. Banka Koper, 3. Eurotrans TS, 4. Saba namizni tenis V ženski B-ligi realni dosežki za Kras A in B V nedeljo so Krasove namiznoteni-ške B-ligašice odigrale v Vidmu še zadnji krog svojega prvenstva. Prva Krasova ekipa (v postavi Irena Rustja, Jasmin Kralj in Giulia Buttazzoni) si je z dvema porazoma zagotovila končno 3. mesto na lestvici. Tudi Kras B, ki ga zastopata Tjaša Kralj, Tjaša Doliak in Elisa Rotella, je izgubila na obeh srečanjih; morala je namreč položiti orožje bodisi pred prvouvrščenim Rangersom iz Vidma kot tudi Azzurri iz Gorice. Tako se je Krasova postava uvrstila na 4. mesto skupaj s Traminom B. Zgoni-ški ekipi sta z rezultati v letošnjem prvenstvu zadovoljni, saj sta bili sicer prvi dve ekipi res močni. KLJUČNI DOGODKI: Prva Kra-sova postava je v povratni tekmi s Trevi-som zagrizeno stopila za zeleno mizo. Nasprotna ekipa ima v svoji sredi solidno in izkušeno igralko Karin Calliari, ki je tudi tokrat priborila ekipi dve točki v posameznih srečanjih. Rustjevi in Buttazzoni-jevi je uspelo premagati Samel I