PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim,' razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 104 (13.637)
Trst, nedelja, 6. maja 1990
Premišljena
izbira
za soodločanje v prihodnosti
Volilna kampanja je po treh živahnih tednih utihnila. Danes in jutri je poklicanih na volišča kar 46 milijonov volilcev, da se po vsej Italiji obnovijo občinski, pokrajinski in deželni sveti.
Tudi tokrat kampanja ni mogla mimo običajne italijanske barvitosti, mestoma zaostrenega prerekanja in napol izmišljenih spopadov, v katerih izgleda življenjsko važno tudi to, kar se že naslednji dan rado razblini kot milni mehurček. Ob volitvah smo pač za par tednov vsi v nekem posebnem psihološkem stanju, kjer ima vsako dogajanje svojevrsten prizvok in tolmačenje, Pa če je to upravičeno ali ne.
Mimo raznih volilnih sindromov ostaja dejstvo, da bodo jutrišnje volitve pomemben politični test, iz katerega bo mogoče jasneje razbrati odnose v italijanski politiki za Pfihodnje mesece, po drugi strani Pa bo njihov izid na novo opredelil Ppravni sistem, v katerem bodo Prav tako odločilna politična razmerja.
Volitve neposredno zadevajo mdi našo narodnostno skupnost. Ker gre za izvolitev slovenskih Predstavnikov v mnoge uprave vzdolž celotnega obmejnega pasu v nu Pokrajinah, je izredne važnos-k kako se bodo izrekli slovenski v°lilci. Najmanj gre za to, da se povsod kot doslej potrdi prisotnost izmoljenih Slovencev, ki opravljajo v lavnih upravah odgovorno in za ?ašo skupnost nenadomestljivo na-!°go. Seveda je od čim večje zavze-^sti slovenskih volilcev odvisno, se bo število naših izvoljenih “di okrepilo.
videmski pokrajini se naše topnosti neposredno tiče obnovijo Pokrajinskega sveta, v katerem Pan, Slovenci doslej dobro zasto-Uj*. Obnavlja se tudi velika veči-doh^činskih svetov od Kanalske tJoj.de do Rezije, Terske, Karnajske in Nediških dolin. Zlasti so s0 .preizkušnji nekatere uprave, ki obči*1 v zadnjih letih vodile enotne na	liste, katerih delo je tudi
ve Področju narodnostne rasti Slopom ev videmske pokrajine dalo se nK ^en doprinos. Na Goriškem obč^vljajo mestni občinski svet, slovo , syet v Krminu, sveti treh jon<.i,?sl{ih okoliških občin in ra-Saško* SVeti mesta Gorica. Na Tr-oko,-ePab zajemajo volitve štiri
|Ia?iiys?nL tem Je uaš dnevnik v za-včel" tednih obširno poročal in objftJ, ^ tržaški in goriški strani dila J/, osnovna volilna navo-POhoi lavna skrb nam Je bila čim Volu lneje seznaniti slovenskega različa-S Položajem, kandidati na teh o Ustah in potrebo, da se na meri 0niebnih volitvah v čim večji roth, dveljavijo interesi naše na-stne skupnosti.
0koiijt°d’ v narodnostno ogroženih Pravilo. P,a še bolJ' naJ velja isto r°m ^venski volilci naj z ozi-i° poriorT0!0 strankarsko orientaci-kjer je o? . slovenske kandidate in iasninj Ij0zn°. naj to storijo tudi z Jtališče Prt®ferenčnim glasom. To :a nekoga izpasti ;«o ij,px, «o gre za narodnos-
L^lino	Lkaterih ,s.e je
iasninj ®0zn°, naj to storijo tudi z stališče yteferenčnim glasom. To !°go, še ziaF«6, za nekoga izpasti ‘bo niei=,„ u ko gre za narodnos-jteviij<.nr. na okolja v katerih se je skobo r^merje že prevesilo v beba v k® skupnosti in kjer bo r^bhati .danosti znati vse bolj d>mev ‘?di. *a naklonjenost in t4 se nf, ni® rtalijanskih ljudi, zato j feSj °®PvaJo tvorno sožitje in in-da iT .skupnosti. Toda dejstvo h IJeniV Prisotnost Slovencev v iz-K°zhavn- telesih naš temeljni raz-rt°do Dr|! zaak in hkrati jamstvo, da balu javn h eVania na^e skupnosti v
vnih uprav uspešna.
.. —u nil°lltve 9remo torej z do-n Ijaviti	odgovornosti, kajti
i,°st	uprave in prisot-
d<‘e
^ 0 lastil ene m°žnosti soodloča-astnem razvoju.
Zaplet z glasovnicami v Špetru
Danes in jutri volilni test za vso Italijo
RIM — Danes in jutri (izjemo predstavlja Južna Tirolska - Tridentinsko, kjer volijo samo danes) bo 46.422.408 italijanskih državljanov volilo 15 novih deželnih, 87 pokrajinskih in 6.374 občinskih svetov po vsej Italiji. V 1.664 občinah bodo volitve potekale po proporcionalnem Sistemu, drugod pa po večinskem. Med volilci imajo večino ženske, ki jih je 24.112.488, prvič pa bo letos volilo 818.788 volilcev, med katerimi pa je moških, ki jih je 419.717, več.
Od več kot 46 milijonov jih bo nekaj manj kot 40 milijonov volilo nove deželne svete, za pokrajinske svete (ne voli se le v Aosti, Trentu, Bocnu, Pavii, Ravenni, Gorici, Trstu in Viterbu) pa ima volilno pravico dobrih 44 milijonov volilcev. Od 6.374 občinskih svetov bo v 1.664 občinah, kjer bodo volili po proporcionalnem sistemu, volilo skoraj 26 milijonov volilcev, medtem ko ima v ostalih 4.710 občinah z manj kot 5.000 prebivalci volilno pravico nekaj nad 7 milijonov volilcev.
Po predvidevanjih naj bi bili že danes znani prvi podatki o volilni udeležbi, medtem ko naj bi volilne rezultate dobili v dveh delih. Jutri zvečer naj bi bili znani začasni rezultati za deželne svete in nekatere občinske in pokrajinske svete, v torek pa naj bi bili znani vsi ostali podatki za pokrajinske, občinske in rajonske svete.
Pred volitavmi pa je bilo tudi nekaj spodrsljajev in v Špetru Slovenov so morali razveljaviti glasovnice za pokrajinske svet, ker je bilo na njih napačno izpisano ime enega od kandidatov.
Konferenca »dva plus štiri« Konec obdobja hladne vojne
Po prvi konferenci zunanjih ministrov obeh Nemčij in zmagovalk v 2, svetovni vojni so udeleženci poudarjali, da je bil storjen pomemben korak pri premagovanju posledic zadnje vojne in da bodo do jeseni premostili še zadnje ovire pri združevanju Nemčije	(Telefoto AP)
NA 2. STRANI
Epicenter sunka jakosti 7. stopnje po Mercallijevi lestvici je bil pri Potenzi
Močan potres je stresel južno Italijo Dve starejši osebi sta umrli od strahu
RIM — Včeraj zjutraj ob 9.21 sb seizmološke naprave zabeležile močan potres v južni Italiji z epicentrom pri Potenzi. Sunek je dosegel jakost 7. stopnje po Mercallijevi lestvici, kako se je tresla zemlja pa so zaznali tudi v Apuliji, Kalabriji, Kampaniji, Abrucih in Molizu, prav tako pa tudi na dalmatinski strani Jadranskega morja.
Včerajšnji potres so nekako najavili nekateri sunki manjše jakosti, v prebivalstvu prizadetih krajev pa je še živ spomin na strahovit potres, ki je 23. 'novembra 1980. leta povzročil toliko razdejanja v Irpiniji, zato so se ljudje zgrnili na ulice in nato skušali zbežati iz večjih središč.
Močan strah je terjal tudi do sedaj menda edini žrtvi potresa. V Potenzi je popustilo srce 68-letnemu Nicolu Strelicchiu, v bližnjem kraju Baronissi pa je srčna kap zadela leto starejšo Roso Giordano. Ranjenih je bilo menda dvajset oseb, med temi pa je tudi 32-letna Carmela Galotta. Dekle je kar v pižami steklo na ulico, tam pa se je nanjo zrušil zid bližnje stavbe. Kamen ji je prebil lobanjo, tako da so jo morali nemudoma prepeljati v Potenco, kjer so jo že v prvih popoldanskih urah operirali. Zdravniki so izrazili prepričanje, da bodo dekletu rešili življenje. Med ostalimi ranjenci so le osebe, ki so se lažje poškodovale pri begu.
Civilna zaščita je posegla v rekordnem času, na kraj potresa pa se je s helikopterjem pripeljal tudi minister Lattanzio, ki se je udeležil operativnega sestanka na prefekturi. Ekipe civilne zaščite so ugotovili, da je potres povzročil precej gmotne škode, ni pa prizadel vcestnega in železniškega omrežja. Že včeraj so tudi sporočili, da bodo upravne volitve potekale redno, saj niso oklicali izjemnega stanja.
Iz previdnosti pa so vsekakor izselili nekaj družin, ki so bivale v oškodovanih poslopjih. Tem je civilna zaščita dala na voljo 123 prikolic, prebivalstvu so tudi svetovali, naj se vrne domov, saj je tudi v večernih urah vladal na ulicah kaos.
Na slikah (telefoto AP): ura na zvoniku glavne cerkve v Vagliu se je včeraj ustavila ob 9.21 (slika zgoraj); ozka ulica, v kateri se je zid zrušil nad 32-letno Carmelo Galotta
Tudi v Trstu so zabeležili potresne sunke
NA 4. STRANI
ZADNJA VEST
Našli Carla Celadona
LOCRI — Patrulja posebne policijske enote za boj proti ugrabiteljem je včeraj zvečer v hribih nad Platijem našla Carla Celadona, ki je bil od 25. januarja 1988 v rokah neznanih ugrabiteljev. Kot so sporočili, Carlo Celadon ni bil zvezan, vendar pa je brez moči ležal na tleh. Odpeljali so ga na komisariat v Siderno, kjer ga je takoj pregledal zdravnik. Celadon je bil izredno slaboten, z dolgo brado in lasmi in se je komaj držal na nogah. Z osvoboditvijo Carla Celadona so že seznanili njegovega očeta, ki je znan industrijec.
Kot je znano, so Carla Celadona ugrabili 25. januarja 1988 v Arzigna-nu (Vicenza), kjer so štirje oboroženi in zamaskirani neznanci vdrli v vilo družine Celadon. Tam so najprej pobrali zlatnino in druge dragocene predmete, nato pa zvezali hišnika in njegovo ženo in izginili s Carlom neznanokam.
Zahod in Vzhod morata poiskati nove poti v utrjevanju evropske varnosti
»Dva plus štiri« uspešno prestala preizkušnjo Do jeseni bi lahko odpravili zadnja razhajanja
James Baker in Eduard Ševardnadze	(Telefoto AP)
BONN — Štiri dni pred 45. obletnico konca 2. svetovne vojne so včeraj v Bonnu sedli za skupno mizo premaganci in zmagovalci na prvi konferenci »dva plus štiri« o vprašanjih združevanja obeh Nemčij. Sodeč po izjavah udeležencev, zunanjih ministrov ZRN, NDR, Francije, Velike Britanije, Sovjetske zveze in ZDA je bila konferenca »koristna, konstruktivna in prijateljska«. Še več, za Ševardnadzeja je bil včerajšnji dan »zgodovinski«, ker pomeni konec »hladne vojne«. Šef britanske diplomacije Douglas Hurd pa je poudaril, da bo konferenca »dva plus štiri« potegnila črto pod zadnjo svetovno vojno.
Ob znanih stališčih Sovjetske zveze, ki ne pristaja, da bi združena Nemčija bila članica kakega vojaškopolitičnega bloka, v konkretnem primeru pakta NATO, kot to zahteva Zahod, je ta optimizem precej čuden. Botrujejo mu bržkone napovedane spremembe v samem atlantskem zavezništvu. Zahodnonemški zunanji minister Genscher je namreč poudaril, da je treba sporna varnostna vprašanja pri združevanju Nemčije reševati v okviru Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Ševardnadze pozdravlja torej spremembe, ki napovedujejo konec strogo vojaških blokov v Evropi, in upa, da bo »dva plus štiri« dosegla do jeseni kompromis o še spornih vprašanjih.
Resnici na ljubo je bila prva konferenca predvsem proceduralne in načelne narave. V konkretne probleme bodo ugriznili julija v Parizu, ko bodo razpravljali o vzhodnih nemških mejah. Včeraj so se domenili, da se bodo pariškega zasedanja udeležili tudi predstavniki Poljske. Varšava je namreč zahtevala svojo prisotnost, ko bodo razpravljali o meji na Odri in Nisi. V obeh Nemčijah se namreč prebujajo sile, ki že zahtevajo revizijo dosedanjih nemških vzhodnih meja. Da bi bila mera polna, se tudi zahodnonemški kancler Kohl ni še povsem jasno razjasnil o usodi meje na Odri in Nisi. Vse preveč je bilo dvoumja in protislovnih izjav, tako da bo pariško zaseda-- nje napravilo konec vsem ugibanjem.
Pred pariškim zasedanjem pa bo tudi vrh med Bushem in Gorbačovom, kjer bodo bržkone razpravljali tudi o nemškem vprašanju. Do jeseni, ko bo v Moskvi sklepna konferenca »dva plus štiri« bodo bržkone rešili vprašanje prisotnosti tujih čet na vzhodnonemškem ozemlju. Vsekakor pa je lahko vsakomur jasno, da je tudi nemška bodočnost odvisna od razorožitvenih procesov v Evropi in posredno od uspeha ali neuspeha Gorbačovove perestrojke.
Italijanska levica na shodu izrazila solidarnost Sofriju
MILAN — Na malem sedežu milanskega Kulturnega doma se je včeraj zbralo, pravzaprav nagnetlo, na stotine nekdanjih članov Lot-te continue ter bolj ali manj vidnih zastopnikov italijanske kulture. Zbrali so se, da bi izrazili svojo solidarnost obsojencem na procesu za umor komisarja Calabresija. V dvorani sta v prvih vrstah sedela tudi Adriano Sofri in Ovidio Bompressi, ki sta bila oba obsojena na 22 let zapora in to predvsem na podlagi pričevanja skesanca Marina. Oba sta se vzdržala slehernega sodelovanja pri razpravi. Včeraj je med drugim tudi zapadel rok za vlaganje prizivov, Sofri pa je v milanski dvorani potrdil, da priziva ni vložil in tako omogočil Rossani Rossandi, ki je med pobudniki komiteja za »prečiščevanje italijanskega sodstva«, da je
njegovo izbiro označila kot pristno politično gesto.
Na milanskem zasedanju so Sofriju, Bom-pressiju in Pietrostefaniju izrazili svojo skupno, čeprav drugače motivirano solidarnost Gi-uliano Ferrara, komunist Cesare Salvi, ki so ga izžvižgali, ko je dejal, da izraža svojo solidarnost tudi družini Calabresi, Massimo Cac-ciari in Marco Boato,'ki je dejal, da je javni tožilec Pomarici pravosodni »killer«.
V Rimu pa medtem razsaja polemika med Andreottijem in Martellijem. Adreotti je kritiziral Martellija, ker je izrazil svoje stališče v zvezi z razsodbo Calabresi, socialistični predstavnik pa je ministrskega predsednika spomnil na dejstvo, da je tudi sam večkrat kritiziral delo sodnikov. Današnja izdaja dnevnika II popolo pa bo poskrbela še za dodatek k polemiki.
loto Cotugno zmagal na Evropopevki
ZAGREB — Skupina Riva je pripeljala festival evropske popevke v Zagreb, Toto Cotugncf pa je zagotovil Rimu kandidaturo za organizacijo manifestacije v prihodnjem letu.
Sinoči v Zagrebu je italijanski Toto, ki ga je na odru spremljal slovenski ansambel Pepel in kri, premagal mednarodno konkurenco s svojo popevko Skupaj: 1992. Zagotovil si je 149 glasov, do drugega mesta pa sta se priborili ex-aeguo Francija in Irska. Pred tem je Italija zmagala na Evroviziji le enkrat in sicer 1964. leta, ko je Gigliola Cinguetti zapela Non ho Teta.
Zagrebška priredba Evropopev-ke 90 je na samem začetku neposrednega prenosa zabeležila neprijeten spodrsljaj, vendar so jugoslovanski organizatorji bistveno pripomogli k uspehu oddaje . s hudomušno animacijo Evro Cata, prebrisane muce, ki bi ji sicer rekli Maxi Cat, nastale izpod peresa Joška Marušiča.
_______ tržno obvestilo-----
KREM01/2
Po neki študiji NASA
Sonce:
najtrše obtožbe
Zagorelost je sovražnica kože
MILAN — V Združenih državah Amerike vsako leto registrirajo nove primere kožnega raka; izračunali so, da se bo kožni tumor razvil v teku življenja pri vsakem sedmem Američanu. Gre za podatke, ki kažejo na pravi alarmni položaj.
Študija, ki jo je izvedla ameriška agencija NASA, je pokazala na povezavo med povišanjem' števila obolenj za kožnim rakom in tanjšanjem filtra, ki ga ozračje postavlja sončnim žarkom. Do tega prihaja zaradi zračne onesnaženosti, posledica pa naj*.bi bila ta, da je zemlja bolj izpostavljena sončnim žarkom, ki so škodljivi za človekovo zdravje.
Zaščita pred sončnimi žarki je torej postala obveza za vse tiste osebe, ki se izpostavljajo soncu z namenom, da bi si pridobile lepo zagorelo polt.
Neka multinacionalna družba, ki proizvaja kozmetična sredstva za lekarne in je članica Skin Cahcer Foundation v New Yorku, najbolj prestižne ustanove za raziskovanje kožnega raka, je izdelala vrsto proizvodov za sončenje, ki vsebujejo tri sončne filtre. Le-ti so sposobni zagotoviti zaščito tudi pred najbolj nevarnimi žarki UV.
Ti novi preparati za sončenje so znamke Korff in jih je mogoče najti v italijanskih lekarnah. Na voljo so v dveh različicah; za otroke, ki so bolj izpostavljeni nevarnostim sončnega sevanja, in za odrasle.
Hrvati bodo šli danes in jutri
i* vv
ponovno na volišča
Po negativnih izkušnjah z rusko blokado Litve
Latvijci so se odločili za »postopno« neodvisnost
ZAGREB — Prebivalci Hrvatske bodo danes in jutri v drugem krogu prvih večstrankarskih volitev po vojni izbrali še preostale poslance v saboru (skupščini) in svetovalce v občinskih skupščinah. V prvem krogu je bilo popolnjenih 131 od 356 poslanskih mest v vseh treh zborih sabora.
Že danes bodo volilci izvolili 51 poslancev v družbeno politični zbor in 60 poslancev v zbor občin, medtem ko bodo 99 poslancev v zbor združenega dela izvolili jutri. Za teh 210 mest se poteguje 589 kandidatov, med katerimi jih je 90 neodvisnih, 158 jih pripada ZKH - Stranki demokratičnih sprememb, 143 Tudjmanovi Hrvatski demokratski skupnosti, 74 Koaliciji narodnega sporazuma, 34 Zvezi socialistov Hrvatske, 35 Hrvatski demokratski stranki, 6 Srbski demokratski stranki, 21 jih je na skupni listi ZKH - SDS in Zveze socialistov, 28 kandidatov pa pripada manjšim političnim strankam. Volilni mehanizem v drugem krogu je enostaven in izvoljen bo tisti kandidat, ki bo dobil več glasov. Na Hrvaškem že od petka opolnoči traja volilni molk, ki se bo zaključil jutri ob isti uri.
Kot je znano, je v prvem krogu nacionalistična Tudjma-nova HDZ dosegla prepričljivo zmago, ki naj bi jo v drugem krogu še utrdila. O premoči nacionalistov priča podatek, da so od 131 doslej izvoljenih poslancev kar 104 člani Hrvatske demokratske skupnosti. Ti so že v prvem krogu dobili več kot 50 odstotkov glasov.
Stranka demokratičnih sprememb (reformirana Zveza komunistov Hrvatske) bo danes in jutri sicer imela več kandidatov kot HDZ, vendar pa pri ZKH ne gojijo prevelikega upanja, da bi se približali opoziciji. »V drugem krogu,« je dejal eden od voditeljev ZKH Ivo Družič, »smb mi v opoziciji« Da bi spremenili potek volitev so sicer komunisti v zadnjih dneh volilne kampanje odločno napadli Tudjma-novo HDZ in jo obtožili nacionalizma in spodbujanja k mednacionalni mržnji, kar naj bi bil za HDZ edini način pridobivanja volilcev.
Latvijski predsednik Anatolij Gorbunov med navdušeno
množico	(Telefoto AP)
KRIS01/4
POROČNI SEZNAMI
Nudi

SIOL
vse
o malih

namk
(S
II
h
ERVRES
HUTSC
3, I
HEN

nc
R
EUTH
ter vel h

Kristali Sirca
TRST — Stara Istrska cesta 2 — Tel. 820762 (pri nog. stadionu)
MOSKVA — Predsinočnji sklep latvijskega vrhovnega sovjeta, ki je proglasil Latvijo »za neodvisno demokratično republiko«, bo povzročil no« glavobol predsedniku Gorbačovu kljub dodatku, da bo Latvija postala ravnopravni član skupnosti svobodnih držav sveta »po predhodnem obdobju«-
Parlament v Rigi se je torej odlocn za bolj previdno pot kot litovski, a vseeno za odločnejšo od tiste, ki jo je sprejela Estonija 30. marca, a jo je kljub temu predsednik Gorbačov najodločneje obsodil. Ob tem se samo po sebi zastavlja vprašanje, kakšen bo nadaljnji razvoj dogodkov. V Rigi poudarjajo, da so se odločili za »tretjo pot«, da ne bi ovirali procesa popuščanja napetosti v Evropi. Sedaj se popravljajo na pogajanja z Moskvo, hi naj bi državi poleg pravne zagotovila tudi formalno neodvisnost.
Za Moskvo je to nov udarec, ker so vsaj na papirju računali, da latvijsk1 nacionalisti ne bodo uspeli v parlamentu doseči dvotretjinske večine, a kaj ko so ruskogovoreči poslanci v svoji užaljenosti zapustili parlamem' ko se je začela razprava o neodvisnosti. Rezultat glasovanja je bil skrajuf jasen: 138 poslancev je podprlo neodvisnost, eden se je vzdržal, 57 zagovornikov sovjetskega unitarizma pa je 1 protesta zapustilo skupščino. Ponovn so staro pesem, da latvijski nacionah9 ti vnašajo razdor v večnacionalu skupnost, ki ji grozi sedaj medetničd
sovraštvo in nasilje. Podobno pes1
smo slišali tudi po 11. marcu,
ko i?
Litva proglasila svojo neodvisno5 Nasilju nismo bili priča kljub nap", rom unitaristov, ki so poskušali z tingaštvom razvneti strasti ruskih \ azijskih priseljencev. Litovci in Pljj padniki poljske manjšine so jih pu5,^. kričati in niso nasedli na provokacij
Na omikane reakcije nenavajena kva se je znašla v zagati, tako d® ^ morala seči po gospodarski blokadi j.
ne po preizkušenih metodah iz Tbi ja in Bakuja.	,^o>
Nedvomno Gorbačovu ni *a-j0b-sovjetsko carstvo se nahaja v P^vab' nem položaju kot turško pred ba* 0i skimi vojnami in prvo svetovno prav zato je Zahod zatrl svojo ^zpa-nost, ker se boji eksplozivnega r da SZ.
Konec avgusta odprtje velike dvorane kulturnega doma S. Kosovel v Sežani
SEŽANA — Ob letošnjem občinskem prazniku sežanske občine bodo konec avgusta odprli veliko dvorano novega kulturnega doma Srečka Kosovela v Sežani. Dejstvo, da sežanski občani potrebujejo in želijo kulturno ponudbo, priča tudi veliko število abonentov pri sežanski občinski Zvezi kulturnih organizacij, združeni kar v tri glasbene in gledališke abonmaje. Poklicni glasbeniki sežanske Glasbene šole, edine profesionalne glasbene institucije v občini, se ob tem čutijo odgovorne in poklicane, da posežejo v načrtovane aktivnosti v kulturnem domu. Razvoj glasbene aktivnosti v domu pomeni razširitev dosedanjih aktivnosti šole z oživitvijo oddelkov za pihala, trobila in tolkala oziroma oddelkov za godala in solopetje.
V	novem kulturnem domu naj bi občinstvo najprej prisluhnilo domačim izvajalcem, izmed katerih so skrbno pripravljeni koncertni nastopi gojencev mestne glasbene šole lahko startna zasnova vzgoji koncertne publike. Učiteljski zbor sežanske Glasbene šole je v zadnjih nekaj mesecih uspel pokazati, da je ob stimulativni motivaciji lahko kos zahtevnejšim in odgovornejšim nalogam pri oživljanju glasbenega življenja v mestu in v policentrih sežanske občine. Kot nam je ravnatelj glasbene šole Leander Pegan dejal, da se je glasbena šola Sežana prvič odkar deluje preko republiškega tekmovanja učencev in študentov glasbe uvrstila na zvezno tekmovanje z gojenci trobente v kategoriji do 13 let in pobrala Se eno 2. nagrado v kategoriji rog s svojo izredno gojenko - učenko iz Trebč onkraj meje.
V	mestu si tri osrednje glasbene prireditve utirajo pot in sicer: mladinski glasbeni recital ob dnevu žena, poletni koncert ob koncu šolskega leta in božično-novoletni koncert. V ustanavljanju je tudi mladinski trobilni ansambel na konjih poimenovan Lipiški lanfaristi, ki se pripravlja na skupen nastop z godbeniki iz Trebč ob slovesnosti evropskega prvenstva v dresurnem jahanju septembra 1991. leta v Lipici.
V	resoluciji, ki jo je delovna skupnost sežanske Glasbene šole sprejela v marcu, podpirajo tudi pobudo o ustanovitvi Društva prijateljev gasbe v Sežani. Društvo naj bi skrbelo za razširitev in poglobitev vplivnosti dejavnosti sole na celotno glasbeno dogajanje v mestu. Sočasno bo vzgajalo in pridobi-valo glasbeno občinstvo na prireditvah v kulturnem domu. To bo povzro-mlo razbremenitev sežanske Zveze kulturnih organizacij, ki se bo v večji meri zavzemala za širitev likovne, lite-
^rie dejavnosti in drugih zvrsti glas ejle umetnosti. Z adaptacijo desne lanske dvorane v koncertno dvorano t uveljavili koncertni abomna, ob j m pa poskrbeli za nabavo koncer-Jmga klavirja. Na nedavnem sestanku Wljateljev glasbe v Sežeani so predla-
gali, da bi se koncertna dvorana v kulturnem domu poimenovala po tržaškem oz. primorskem glasbeniku Vrabcu ali Vodopivcu. Društvo bi moralo imeti tudi vpliv pri razporejanju prostorov v kulturnem domu za dejavnost glasbene šole in garderob. Soodločali bi pri izbiri in imenovanju direktorja doma in ostalih vidnih strokovnih oseb, saj kulturni dom brez glasbenega življenja ne more živeti. Društvo bo tudi moralna podpora kolektivu učiteljev mestne Glasbene šole pri oživljanju dejavnosti in sodelovanju s sorodnimi skupinami iz zamejstva. Mladinski pihalni orkester v Sežani sicer nima tradicije, zato pa bodo skupno delali z zamejskimi godbenimi društvi. Petčlanski inicativni odbor, ki ga vodi Janez Čič (ostali člani pa so še Olga Sosič, Ester Žerjal, Lidija Pavlica in Leander Pegan), bo pripravil statut in konec aprila izpeljal ustanovni občni zbor Društva prijateljev glasbe. Tako naj bi v Sežani z ustanovitvijo društva popestrili glasbeno življenje in utrip mesta.
OLGA KNEZ-STOJKOVIČ
Mtji Volčiču nagrada Hemingway
LIGNANO — Mitja Volčič, Franco Venturini, Gian Franco Svidercoschi za novinarstvo ter Carlo Fruttero in Gian Franco Lucentini za pripovedništvo so dobitniki nagrade Ernest Hemingway - Lignano Sabbiadoro 1990. Peter Bartels in Hans-Hermann Tiedje pa sta prejela nagrado »Hemin-gway Europa«.
Pri izbiri nagrajencev za novinarstvo je komisija vzela predvsem v poštev velike spremembe na Vzhodu in kako so o njih poročali razni dopisniki. V tem kontekstu se torej nagrada ni mogla izmuzniti Mitji Volčiču, ki že vrsto let s televizijskih ekranov RAI oroča in komentira dogodke iz Mos-ve in tudi iz drugih držav vzhodne Evrope.
Posebne nagrade so prejeli še igralec Pippo Franco, arhitektka Aulenti, msgr. Andrea Spada in časnikar Sandro Meccoli.
V Ajdovščini proslavili 45-letnico ustanovitve prve slovenske vlade
AJDOVŠČINA — V Ajdovščini je bila včeraj dopoldne slovesnost ob 45-letnici ustanovitve prve slovenske vlade. Na slavnostni seji občinske skupščine, v stari in novi zasedbi, ki so se je udeležili tudi predstavniki Republiškega Izvršnega sveta ter Predsedstva republike ter predstavniki vseh političnih strank, je govoril član Predsedstva republike Slovenije Ciril Zlobec.
V nagovoru je največ pozornosti namenil sedanjemu trenutku globokih družbenih sprememb v smeri demokratizacije političnega in gospodarskega življenja v Sloveniji.
Končalo se je neko obdobje, ki so ga po svoje skušali predstavljati neki bogovi, polbogovi in heroji. Začenja se obdobje ljudstva.
Ko je govoril o zgodovinskih dogodkih pred petinštiridesetimi leti je Ciril Zlobec naglasil, da je bila ustanovitev prve slovenske vlade pomemben dogodek v zgodovini našega naroda. Pri ocenjevanju, pa čeprav kritičnem, pomena in vloge narodnoosvobodilnega gibanja ne bi smeli zagrešiti nove napake s poenostavljanjem, češ, da je bila narodnosovobodilna vojna predvsem revolucionarno gibanje.
Na slovesnosti je govoril tudi Predsednik občinske skupščine Občina Ajdovščina, Bojan Turk, ki je naglasil, da se je na Slovenskem po 45 letih pričela nova pomlad. Ustanovitev prve povojne slovenske vlade pa s tem zadobiva nov zgodovinski pomen, podoben tistemu, ki ga ima knežji prestol na Gosposvetskem polju.
Slovesnosti v Ajdovščini so se udeležili števili predstavniki najvišjih organov Republike Slovenije, dva še živeča člana prve slovenske vlade Vida Tomšič in Zoran Polič ter podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Živko Pregl.
Zabeležiti bi kazalo, da se je sicer tradicionalna, vsakoletna slovesnost odvijala letos nekoliko drugače. Predvsem so manjkale parole o delovnih zmagah in podobnih pridobitvah socrealističnega obdobja.
Gospodarski dopis iz Slovenije
KONVERTIBILNOST
Markovič ne skriva zadovoljstva zaradi vsega tistega, kar je dosegel v dobrem letu dni, kolikor časa vodi zvezno vlado. Kritiki mu sicer priznavajo, da je sprožil nekatere reformne procese, da je tudi (začasno) zaustavil hiperinflacijo, vendar je hkrati pahnil jugoslovansko gospodarstvo v globoko recesijo. Markovič odgovarja, da je bila recesija nujna zaradi protiinflacijskih ukrepov (tudi ekonomska teorija trdi, da se inflacije ne da zaustaviti, hkrati pa obdržati visoko gospodarsko rast). Ob tem pa napoveduje, da bi kmalu sledil nov industrijski zagon, spodbujen z reformnimi tokovi v gospodarstvu in s tujim denarjem. Reforma, trdi predsednik vlade, se je šele komaj začela, njeno prvo ogrodje pa je konvertibilnost dinarja. Prav s konvertibilnostjo je Markovič (celo neskromno) zadovoljen najbolj in na televiziji veselo oznanja, da jugoslovanske dinarje zdaj normalno zamenjujejo tudi v tujini.
Koliko časa bo dinar še konvertibilen, se posmehljivo sprašujejo Markovičevi kritiki. Očitno je, tako ti kritiki, da je zvezni predsednik vse podredil dinarski konvertibilnosti in da pri zagotavljanju menjalnega razmerja 7:1 (sedem dinarjev za eno zahodnonemško marko) ne gleda na stroške. Stroški pa so veliki in jih plačujejo razvitejše jugoslovanske ekonomije, torej zlasti tiste, ki so sposobne veliko izvažati. Ta strošek, trdijo kritiki, se že kaže kot "bankrot posameznih republiških gospodarstev". Zato bo treba Markoviču preprečiti, da še naprej vodi politiko konvertibilnega tečaja dinarja na tak način.
Markovič- se pred takimi kritiki ne skriva, ampak jih celo poziva na besedni dvoboj. Menda je bil prav zaradi tega že dvakrat v Ljubljani, kjer pa ni našel prav močnih sogovornikov, ki bi znali z argumenti ovreči njegovo gospodarsko politiko in nakazati ustreznejšo pot. "Dvoboji" so se dvakrat doslej sprevrgli v klavrno jamranje direktorjev, kako strašno neugoden je zdajšnji gospodarski trenutek in da so se izvozniki znašli v strahovitih težavah skoraj zgolj zaradi tečaja dinarja. Markovič jim vselej lakonično odgovarja: tečaj dinarja je povsem ustrezen in ga ne mislimo spremeniti; spremeniti moramo gospodarstvo, kajti takšno, kakršno je, ne more tekmovati na svetovnem trgu. Gospodarstvo pa lahko spreminja država, predvsem pa di-
rektorji podjetij, ne more pa ga spremeniti "popravljeni" tečaj dinarja.
Kaj bo torej obveljalo? Se bo konvertibilnost dinarja obdržala, ali pa bo treba tečaj spremeniti? Odgovorov je več vrst. Glavni pa je ta, da v zdajšnjem trenutku Markovič tečaja dinarja ne sme spreminjati, sicer se mu lahko njegov gospodarski načrt spremeni v prah. Za zdaj tudi še ni nobene neposredne nevarnosti, da bi Markovič moral spremeniti tečajno politiko. Konvertibilnost dinarja namreč počiva na deviznih rezervah, ki so se od uvedbe konvertibilnega dinarja do zdaj povečale za tri milijarde dolarjev (s petih milijard dolarjev na osem). Važno za bodočo gospodarsko politiko je, da rezerve obdrži v zadostnem obsegu (ob uvedbi konvertibilnega dinarja so nekateri analitiki trdili, da je znosna meja milijarda ali poldruga milijarda dolarjev). To pa pomeni, da mora poskrbeti za dovolj velik pritok deviz. Ali drugače rečeno: skrbeti mora za dovolj velik izvoz.
Izvoz je torej še naprej glavna gospodarska naloga. A kako ga povečevati, ko pa izvozniki trdijo, da je izvažanje pogubno? Kako ga torej povečevati ob takšnem tečaju dinarja, za katerega večina (a ne vsi!) izvoznikov prosi, da je precenjen?
Markoviču je uspelo nekaj, česar doslej drugim vladam pri nas ni. Dosegel je, da razmere na domačem trgu silijo v izvoz. Majhno domače povpraševanje, velika nelikvidnost in torej slabo plačevanje prodanega blaga, močna tuja konkurenca na domačem trgu, drugačne zahteve kupcev, stečaji in odločne zahteve zaposlenih po rednih izplačilih plač..., vse to sili podjetja, da iščejo zaslužek, kjer se ga le da dobiti. Iščejo za svoje blago, ker si le na ta način zagotovijo obstoj. Kupce morajo zato zdaj pospešeno iskati tudi v tujini. Vsaka sklenjena kupčija s tujcem je za marsikatero podjetje rešilna bilka, ker prinese delo in denar. Če pa hoče tujcu in sebi ustreči, mora iskati najboljše možnosti: mora zniževati proizvodne stroške.
Vlada pa ima ob vsem tem številne nove naloge. Izvoznikom mora pomagati. Ne samo z izvoznimi subvencijami, ki jih napoveduje kot izvozno pomoč, ampak predvsem s spodbujanjem reformnih procesov. Tu je država šele na začetku.
JOŽE PETROVČIČ
Občina Špeter: občinska lista računa na ponovno zmago
ske^^®. ~ ^ecl 0kč)nami iz videm- Manzanu in drugih krajih dežele. Leta družb. Podprla je tudi zadrugo Lipa in škodo občinske liste, v katero odbor- Bruna Dorbolo, predstavnica iste koe v^.Pokrajme, v katerih bodo na teh 1.981 sta bila v občini samo dva indus- manifestacije kulturnega značaja, ki niča trdno veruje, saj je veliko naredi- licije, ki pa se prepoznava v stališči
Med občinami iz videm-Pokrajine, v katerih bodo na teh je'J1.1,;v8h obnovili občinske skupščine do]- ? ŠPeter, glavni center Nadiških bi 111 in občina, kjer je slovenska pro-22 niatika stalno prisotna. V občini je D .Usnikov, v katerih po zadnjih . datkih prebiva 2.188 prebivalcev, da 9 V981 jih je bilo 2.040, kar pomeni, seijSe i® ,s politiko občinske uprave iz-iJ,!vanie (glavni razlog postopnega Umiranja te in drugih dolin v Beneš-
fa je Š )o ta
oveniji) zaustavilo. Zabeležiti
peter edina občina, kjer beležijo pozitiven trend.
p, a je do tega prišlo, pravi župan mino Marinig, je zaslugo treba naj-tnS Pripisati novim delovnim mes-sta ’ ki so jih ustvarili in pa politiki W??ovanjskih gradenj, ki jo je v teh obči Vociila enotna občinska lista, ki d0ci ho upravlja. Vsemu je treba tudi tli i,/1, 'ia 50 v zadnjih 10 letih v obči-Zajh^estirali, tako javne ustanove kot Vsghhrki, okrog 100 milijard lir. Pri v špet 111 ie uajbolj pozitivno, da so se ttiačL. k° občino ponovno vselili do-hU ki so leta živeli v Čedadu,
Manzanu in drugih krajih dežele. Leta 1.981 sta bila v občini samo dva industrijska obrata, v katerih je bilo zaposlenih 80 delavcev, medtem ko se je ta sektor sedaj močno razvil. Sedaj zaposluje 250 delavcev in letos naj bi se to število povečalo še za 80 enot.
Občina se je torej močno spremenila. Spremeniti bo morala svoje urbanistične instrumente. Povpraševanje po novih gradnjah je zelo veliko. Tudi življenjski pogoji so se v zadnjih letih znatno izboljšali, zaradi česar tudi tako povpraševanje. Glede na osebni dohodek je bila špetrska občina pred nekaj leti med zadnjimi v deželi (vseh je okrog 130), sedaj pa se je z nekaj manj kot 14 milijoni povprečnega letnega osebnega dohodka prebila na 59. mesto, in če se bo trend zadnjih let nadaljeval, ugotavlja župan Marinig, se bo v kratkem na tej lestvici povzpela še za 20-30 mest navzgor.
Občinska uprava je tudi v teku let vzpostavila odprt odnos do manjšine in problemov, ki jo tarejo. V Špetru je dvojezični šolski center. Občina je podpirala ustanavljanje mešanih
Sedež občinske uprave v Špetru
družb. Podprla je tudi zadrugo Lipa in manifestacije kulturnega značaja, ki so neposredno zadevale slovensko manjšino. Občinski svet je sprejel tudi več dokumentov in sklepov v korist manjšine, s katerimi je izrazil željo in zahtevo, da bi tudi tukajšnjim Slovencem priznali pravice, ki jim pritičejo. Župan Marinig ocenjuje Maccanicov osnutek kot bazo za diskusijo o tem vprašanju. Zakon je treba po njegovih besedah najprej odobriti in ga nato skušati izboljšati. Glavno pozornost je v njem treba posvetiti gospodarskim in kulturnim problemom teh krajev.
V občini so pod sedanjo upravo v glavnem rešili vse velike probleme, od popotresne obnove pa do socio-skrbstvenih služb. V novi mandatni dobi, če se bo občinska lista ponovno uveljavila, bo poskrbela za metaniza-cijo občine (z deli naj bi začeli prihodnje leto in jih dokončali v roku 3 let), spremenila bo urbanistični načrt, v še večji meri bo skrbela za vprašanja teritorija. V načrtu ima izgradnjo športne palače (stala naj bi 900 milijonov lir) in večnamenskega centra za Slovence v Špetru, za katerega je od deželne uprave že prejela pol milijarde lir prispevka.
Vprašanje pa je, ali bo tudi na teh volitvah ohranila občino v svojih rokah. Na zadnjih volitvah je prejela okrog 230 glasov več kot konkurenčna lista KD. Tokrat se KD predstavlja skupno s socialdemokrati, ki pa so zadnjič sodelovali v koaliciji občinske liste. Že to lahko oškoduje občinsko listo, kot pravi odbornica za kulturo Bruna Dorbolo, za kakih petdeset glasov. Drugi problem, ki bi po besedah Dorbolojeve lahko zelo negativno vplival na volilni rezultat občinske liste pa je, da socialisti niso ponovno kandidirali (na enotni občinski listi) sedanjega podžupana Claudia Adami-ja, znane osebnosti v tej občini, ki je že dolga leta z raznimi funkcijami v ospredju političnega življenja te občine. Njegova izključitev torej, vedno po besedah Dorbolojeve, bi lahko »premaknila« del glasov, seveda na
škodo občinske liste, v katero odbornica trdno veruje, saj je veliko naredila (v primerjavi s KD v preteklih letih) v korist celotne občine in tudi slovenske manjšine.
Sicer pa je tudi v sami občinski listi nekaj zaškripalo. Po županovih besedah je prišlo v njeni sredi, oziroma med strankami, Jri jo sestavljajo, do nekaterih trenj. Župan Marinig, socialist, ugotavlja, da so se v predvolilni fazi skušala ustvarjati nova zavezništva za upravljanje občine, predvsem med KD in KPI. To se ni zgodilo, vendar pa so že ti glasovi pustili za seboj določene sledove, kar bo lahko vplivalo na volilni rezultat. Trgovinski načrt je tudi eden od tistih elementov, ki so prispevali, da so se odnosi znotraj občinske liste skrhali. Prišlo je do trenj med samimi socialisti ter med njimi in ostalimi strankami koalicije. Ob vsem tem pa je tudi prisotna - in v zelo močni meri - slovenska problematika. Župan Marinig ugotavlja, da na občinsko upravo letijo številni očitki, češ da je preveč proslovenska, da pač sprejema preveč ukrepov v korist manjšine.
Bruna Dorbolo, predstavnica iste koalicije, ki pa se prepoznava v stališčih KPI, dodaja, da je občinski odbor predvsem do vprašanj, ki zadevajo slovensko manjšino, preveč »previden«, kar je po njenem mnenju prav absurdno glede na dejstvo, da se na primer na višjih ravneh, kot je na primer v videmskem pokrajinskem svetu, sprejemajo »naprednejša« stališča do tega vprašanja. Odbornica za kulturo tudi dodaja, da prebivalstvo podpira tako politiko odprtosti (kot so pokazali volilni rezultati na zadnjih dveh volitvah) do slovenske manjšine, zaradi česar bi moral občinski odbor pokazati večjo odločnost pri reševanju teh vprašanj.
Kljub vsemu temu pa so v krogih občinske liste optimisti. Tudi na današnjih volitvah računajao na zmago, saj se zavedajo (z njimi pa predvsem večina prebivalstva), da so v teh dveh mandatnih dobah dobro opravili svoje delo in da zato zaslužijo ponovno zaupanje prebivalstva. Že jutri bomo videli ali so njihovi računi točni.
ALEKSANDER SIRK
POLETJE N0N STOP NA MORJU
POSEBNI LETI OD JUNIJA DO OKTOBRA NA GRŠKE OTOKE, TURŠKO OBALO IN BALEARE.
ODHODI VSAK PONEDELJEK IN TOREK. Aranžmaji polet/bivanje
Eno ali več tedenski aranžmaji polet/bivanje
KRETA
RODOS
SANTORIN!
od 505.000 od 488.000 od 462.000
NO STOP VIAGGI
Turistična agencija
lir dalje	IBIZA
lir dalje	PALMA
lir dalje	TURČIJA
TRŽIČ
Ul. Matteotti 2 Tel. (0481)791096 Fax (0481)798029 Tlx 460202 nostop
od 440.000 lir dalje od 440.000 lir dalje od 470.000 lir dalje
VIDEM
Largo delle Grazie Tel. (0432) 502005 Fax (0432) 504684 ,
Potresne sunke zabeležili tudi pri Briščkih
Potres v južni Italiji odjeknil tudi pri nas
Tudi Tržaški eksperimentalni geofizikalni observatorij je zabeležil potres, ki je včeraj zjutraj prizadel južno Italijo. Kot obširno poročamo na prvih straneh, je bil epicenter potresa kakih 15 kilometrov daleč od Potenze, se pravi glavnega mesta dežele Bazilika-te, kjer je zahteval človeško življenje in več ranjenih ter povzročil tudi precej gmotne škode. Zanimivo pa je, da se podatki, ki so jih registrirali v Trstu, ne ujemajo povsem z onimi, ki so jih zabeležili drugod po Italiji.
Po podatkih, ki jih je posredoval Vsedržavni inštitut za geofiziko iz Rima, je do najmočnejšega potresnega sunka prišlo ob 9. uri in 21 minut in njegova jakost naj bi znašala 4,7 amplitude po Richterjevi lestvici. Potre-someri pri Briščkih pa so najmočnejši sunek zabeležili natanko ob 9. uri, 22 minut in 36 sekund, njegova jakost pa naj bi znašala 5,5 magnitude po Richterjevi lestvici. Če je časovna razlika razumljiva, ker je pri času registracije pač treba upoštevati razdaljo od epicentra, pa je vsaj na prvi pogled manj razumljiva razlika v jakostni stopnji.
»V resnici bi se niti temu ne smeli pretirano čuditi,« nam je pojasnil prof. Peter Suhadolc z Inštituta za geodezijo in geofiziko na Univerzi v Trstu. »Upoštevati je namreč treba, da je jakostno stopnjo mogoče določiti z različnimi postopki, poleg tega pa ne bi bilo nič nenevadnega, če bi v Rimu nekoliko podcenili jakost pojava, v Trstu pa ga nasprotno nekoliko precenili. Vedeti je namreč treba, da tako imenovano "resnično" ali vsaj "dokončno" jakost sunka določimo tako, da izračunamo srednjo vrednost na osnovi podatkov, ki so jih zabeležile različne potresomerne postaje po svetu.«
Če bi izračunali srednjo vrednost na osnovi rimskega in tržaškega podatka o najmočnejšem včerajšnem sunku, bi
dobili vrednost 5,1 Richerja. To je sorazmerno precejšnja jakostna stopnja, vendar še vedno znatno nižja od tistih, ki so značilne za resnično katastrofalne potrese. Spomnimo naj, da je najmočnejši sunek potresa, ki je prizadel Furlanijo 6. maja 1976, znašal okrog 6,5 Richterja.
Sicer pa obstaja za določanje posledic potresa na terenu posebna lestvica, in sicer Mercallijeva. Po podatkih, ki jih je posredoval že omenjeni Vsedržavni inštitut za geofiziko, naj bi se intenziteta učinkov najmočnejšega potresnega sunka na teritoriju sukala okrog 7. stopnje Mercallija. Za primerjavo naj povemo, da je potres maja 1976 v Furlaniji presegel 9. stopnjo.
»Mercallijevo lestvico moramo strogo ločevati od Richerjeve,« nam je pojasnil prof. Suhadolc. »Obstaja navada oziroma razvada, da ju preprosto vzporejamo in da celo pretvarjamo vrednosti ene v vrednosti druge. V resnici pa gre za povsem različni stvari. Richterjeva lestvica zadeva jakost, se pravi energijo potresnih sunkov, ki jo določimo s pomočjo potresomerov. Mercallijeva lestvica pa zadeva posledice potresnih sunkov na teritoriju, npr. na zgradbah in podobno, njeno stopnjo pa določimo z empirično raziskavo samega potresnega območja.«
Poleg omenjenega najmočnejšega sunka je Tržaški eksperimentalni geofizikalni observatorij včeraj zabeležil podobno kot druge potresomerne postaje še vrsto manjših, in sicer večinoma v dopoldanskih urah. Kakor hitro se je razširila vest o potresu v južni Italiji, so mnogi v naši deželi pomislili na potres, ki je pred 14 leti prizadel Furlanijo, številni pa so se tudi hoteli s telefonom povezati z južno Italijo, in to do takšne mere, da so bile zveze zlasti okrog poldne preobremenjene.
Na zaključnem večeru srečanja »Mali pevci«
Sinoči izbrali osemnajst najboljših malih pevcev
Drugo glasbeno srečanje »Mali pevci« v organizaciji mladinskih oddaj Radia Trst A, pri katerem je tokrat sodelovalo tudi Slovensko stalno gledališče, se je sinoči zaključilo. Organizatorji so bili s potekom prireditve zelo zadovoljni, saj so dosegli svoj namen, in sicer čim večjo udeležbo otrok in učencev slovenskih otroških vrtcev, osnovnih in nižjih srednjih šol od Milj, pa vse tja do Rezije. Zadovoljni pa so bili tudi starši, nonoti in none in številni prijatelji mladine, ki so pozorno sledili vsem štirim popoldanskim prireditvam. Potekale so v veliki dvorani Kulturnega doma v Trstu, na vsaki pa se je zvrstilo več kot 70 mladih pevcev, vsak s po dvema slovenskima pesmima, od katerih je bila ena obvezno ljudskega izvora.
Poleg pevcev, ki jih je učinkovito in profesionalno dognano spremljal pianist Aleksander Vodopivec, so na vseh prireditvah nastopili tudi številni gostje, medtem ko sta program z velikim občutkom povezovala Maja Lapornik in Livij Valenčič. Pa poglejmo, kdo so bili ti gostje, ki so pri občinstvu doživeli velik odziv: mlajša skupina Mladinskega pevskega zbora »Vesela pomlad« z Opčin, mlada čarodejka Nada Carli, ansambel Kraški trio, Daniele Ouaglia iz Rezije s citirami, folklorna skupina OŠ France Bevk z Opčin, ka-baretist Andro Merku, zabavna (in s svojim nastopom v sintoniji s prireditvijo) kabaretista Boris Kobal in Sergej Verč, pridne mlade članice skupine športno-ritmične gimnastike Bor, priljubljena pisateljica in pripovednica svojih zgodb Svetlana Makarovič, na včerajšnji zaključni prireditvi pa še mladi harmonikarji šole diatonične harmonike KD Fran Venturini od Domja, otroška skupina Shinkai karate kluba in ansambel Happy Day.
Na prireditvah je sodeloval še Sten s svojim papagajem, medtem ko je
Začetek priprav na konferenco o gospodarstvu
Po premoru, ki so ga terjale upravne volitve, se bo tržaški pokrajinski svet ponovno sestal v ponedeljek, 14. maja. Tako so sklenili na zadnji seji pokrajinskega odbora, ki pa je predvsem razpravljal o pripravah na konferenco o gospodarstvu. Posvet bi namreč morala pokrajinska uprava organizirati še v tem letu, ker gre za precej ambiciozen načrt pa predvidevajo, da bodo priprave trajale vsaj šest mesecev.
Na osnovi poročila odbornika Can-noneja se odbor nagiba k temu, da bi v prvi fazi priprav na konferenco koordinacijsko nalogo poverili skupini krajevnih strokovnjakov. Iz te skupine naj bi kasneje izšel znanstveni odbor, čigar naloga naj bi bila med drugim, da določi glavne teme in poročevalce. Vsebina poročil pa bi se morala v konkretnem nanašati na razvojne možnosti trgovskih in finančnih odnosov tržaške pokrajine s tujino.
Preučiti te možnosti je bil med drugim tudi osrednji cilj raziskave, ki jo je Pokrajina naročila družbi Polis. Rezultate raziskave bodo predstavili predvidoma junija in to bo pravzaprav tudi uvoden referat samega posveta.
Na zadnji seji pa je odbor razpravljal tudi o vrsti vprašanj, o katerih bodo v kratkem razpravljali tudi svetovalci. Med drugimi gre za integrirani projekt o delovanju velesejemske ustanove, za izpopolnitev sestave Kraško-obalne konzulte, v katero bodo vstopili tudi predstavniki milj-ske, goriške in nekaterih jugoslovanskih občin, in končno za ureditev pokrajinskih cest in šolskih poslopij.
Odločitev sindikalnih organizacij ACT
UMnitev avtobusnega prometa za ureditev Furlanske ceste
Po manifestacijah enotne koordinacije delavcev prevoznega podjetja ACT, ki so od srede do petka povzročile sicer manjše težave z avtobusnimi povezavami, so včeraj stopili na sindikalno bojno polje delavci tega podjetja, ki so vpisani v sindikate FILT-CGIL, FIT-CISL in UIL-trasporti. Zaradi slabo vzdrževanega cestišča na Furlanski cesti, ki že več let onemogoča normalno in varno vožnjo tako avtobusom kot zasebnim avtomobilom, so omenjeni sindikati namreč sklenili blokirati in dejansko ukiniti proge št. '42, 44, 45 in 46 na odseku med Ober-danovim trgom in Prosekom.
Naštete sindikalne organizacije so v sodelovanju s komisijama za urbanistiko in promet rajonskih svetov za Zahodni Kras in za Rojan, Greto in Bar-kovlje že večkrat prosili pristojne občinske in pokrajinske odbornike za sestanek o slabem stanju Furlanske ceste. Kljub čedalje večjim nevarnostim, katerim so izpostavljeni vsi, ki se tako ali drugače vozijo po tej cesti, pa pristojne oblasti še niso vzele v poštev prošnje sindikatov in niso niti pospešile postopka za vzdrževalna dela.
Zaradi brezbrižnosti pristojnih oblasti so torej sindikati sklenili blokirati avtobusni promet po tej cesti vse dokler ne bosta Občina in Pokrajina poskrbeli za ureditev cestišča. Omenjene avtobuse naj bi torej preusmerili z Oberdanovega trga na Opčine, od koder bodo nadaljevali pot po Krasu.
Delavci ACT se že vnaprej opravičujejo za težave, ki jih bo njihova sindikalna akcija povzročila uporabni-
kom javnih prevoznih sredstev. Zato pa vabijo vse zainteresirane občane, naj protestirajo na Občini na na Pokrajini (tudi preko rajonskih svetov) in naj se zavzamejo za ureditev tega toliko let nerešenega vprašanja.
V našo pokrajino lani priletelo več štorkelj
Porast števila rojstev ni bil lani značilen samo za tržaško občino, pač pa za vso pokrajino. Po podatkih tržaške Trgovinske zbornice so namreč lani v primerjavi z letom 1988 v pokrajini zabeležili 2-odstotni porast števila rojstev. Čeprav je naravni prirastek še vedno negativen, pa ti podatki pričajo o spreminjanju demografskega trenda.
Lani se je v tržaški pokrajini rodilo 1.638 otrok, tako da se je razmerje med številom novorojenih na številom prebivalstva s 6 na 1000 zvišalo na 6,2 na 1000. Lani je umrlo tudi manj oseb kot leta 1988, in sicer 3.948, kar predstavlja 5,2 odst. vse populacije. Globalni prirastek pa je še vedno negativen, saj se je število prebivalcev zaradi smrti in migracijskega gibanja zmanjšalo za 1.932 enot, kar pa je precej manj kot leta 1988, ko se je število prebivalcev zmanjšalo za 2.192 enot.
Ob koncu leta 1989 je v tržaški pokrajini prebivalo 265.840 oseb, v tržaški občini pa 235.014 oseb.
Zadruga Mangart postopno prihaja na »zeleno vejo«
Pred dnevi so se člani zadruge Mangart, ki je lastnica istoimenskega planinskega doma v Žabnicah v Kanalski dolini, zbrali na rednem občnem zboru v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Najprej je bilo na dnevnem redu predsedniško poročilo, ki ga je podal predsednik prof. Aldo Stefančič, po razpravi pa so bile volitve, na katerih so v celoti potrdili dosedanje vodstvo.
Predsednik Stefančič je obnovil dogodke, ki so omogočili, da so dom v Žabnicah maja lani po daljšem obdobju ponovno odprli, in sicer pod upravo družbe najemnice Sibar, ki sta jo ustanovila domačina Tonči Sivec in Rudi Bartalot. Z novo upravo je dom dobil tudi novo ureditev, saj ni več namenjen prvenstveno članom zadruge, ampak je odprt za vse in obsega bar, restavracijo in sobe. V ta namen je nova uprava tudi izvedla razna gradbena dela, zlasti notranja.
Če je planinski dom Mangart na tak način začel kolikor toliko uspešno obratovati, pa ostaja še vedno odprto vprašanje dokončne finančne sanacije zadruge. Toda kaže, da bo mogoče tudi to vprašanje ugodno rešiti v doglednem času. Sam predsednik Stefančič kot tudi člani, ki so sodelovali v razpravi, so podali več zanimivih predlogov o tem, kako bi bilo mogoče dobiti potreben zunanji finančni doprinos na način, da bi dom vendarle ostal v rokah zadruge.
Prav zaradi potrebe, da se začeto delo izpelje do konca, so člani zadruge Mangart sklenili, da v celoti potrdijo dosedanje vodstvo. V upravni odbor so bili izvoljeni Aldo Stefančič, Boris Siega, Igor Rogelja, Igor Brana, Žarko Vechiet, Riko Majevski in Ugo Margon, v nadzornem odboru pa bodo ostali Sonja Mašera, Rafko Dolhar in Miran Kuret.
bila realizacija prireditve, ki jo je tržaška radijska postaja posnela in jo bo svojemu mlademu občinstvu tudi posredovala, urednica mladinskih oddaj Dorica Žagar.
Šlo je za lepo, domiselno prireditev, na kateri so tokrat sodelovali otroci iz vrtcev, osnovnih šol in nižjih srednjih šol iz vse dežele. Izmed 280 prijavljenih je komisija, ki so jo sestavljali Ivan Florjane, Matjaž Šček in Franka Žgavec, izbrala 79 pevcev, ki so (z izjemo nekaterih, ki so v zadnjem trenutku zboleli) tudi nastopili. Komisija je izmed njih izbrala 18 najboljših, kar pa ne pomeni, da ostali niso bili vredni pohvale, kot so je bili vredni tudi vsi, ki so pevce pripravili za nastop.
V	prvi kategoriji najmlajših sta bili za slovesno finalno prireditev izbrani Vasja Križmančič iz otroškega vrtca v Bazovici in Marija Glavina iz otroškega vrtca v Dijaškem domu v Trstu. V tej kategoriji so se uvrstili še: Nika Vouk iz osnovne šole v Borštu, Stefa-nia Andrian iz os. šole iz Ronk, Petra Žagar iz os. šole v Bazovici in Daša Stanič iz os. šole v Barko vij ah.
V	drugi kategoriji (od 3. do 5. razreda osnovne šole) so se uvrstili: Ingrid Komjanc iz osnovne šole v Gorici, Alja Hrvatič iz os. šole v Skednju, Laura Sgubin z os. šole pri Sv. Jakobu, Mira Fabian iz os. šole na Opčinah, Andrea Hrovatin iz os. šole v Barkov-Ijah ter Dana Furlani in Irina Žagar iz osnovne šole v Bazovici.
V	tretji kategoriji so bili najboljši: Klementina Koren in David Bandelli, oba iz nižje srednje šole Trinko iz Gorice ter Raffaella Petronio in Deva Pincin, obe iz nižje srednje šole Ivan Cankar v Trstu. Mlado občinstvo je na koncu izbralo med pevci še najboljšo pevko in sicer učenko iz Boršta Niko Volk.
NEVA LUKEŠ
Nova naprava za neškodljivo anestezijo
Po sedemletnih raziskavah in eksperimentiranju so v Amsterdamu izdelali prvo napravo, ki omogoča izvajanje anestezijskih dejavnosti brez škodljivih posledic za zdravstveno osebje. Gre za posebno napravo z zaprtim računalniškim sistemom, s katerim je mogoče zajeti več kot 99 odstotkov strupenih in škodljivih plinov. Pri tem je posebno razveseljivo dejstvo, da bodo napravo namestili v prihodnjih mesecih v cvilni bolnišnici v Vidmu.
To vest je včeraj posredoval prof. Erdmann s Univerze v Roterdamu, ki se je v Trsatu udeležil četrtega mednarodnega izpopolnjevalnega tečaja, za katerega je dal pobudo tržaški Inštitut za anestezijo in reanimacijo. Po uvodu vodje inštituta prof. Mocavera, se je včerajšnji seminar osredotočil predvsem na dve temi: na varnost pri anesteziji in na hiperbarično terapijo.
Koncert tudi v Nabrežini
Letos že četrta revija pihalnih godb Primorske
Zveza slovenskih kulturnih društev in Združenje pihalnih orkestrov Primorske prirejata tudi letos Revijo pihalnih orkestrov Primorske. Revija bo letos četrtič in bo obsegala pet koncertov, na katerih bodo nastopile godbe na pihala z obeh strani meje.
Prvi koncert bo 12. maja v Tolminu, drugi v nedeljo, 13. maja, v telovadnici v Nabrežini, tretji 19. maja v Desklah, četrti 20. maja na Koprskem in peti 2. junija v Ilirski Bistrici.
V Nabrežini bo potekala revija pod pokroviteljstvom Občine De-vin-Nabrežina, nastopile pa bodo naslednje godbe: pihalni orkester Goriška Brda iz Dobrovega, orkester Corpo bandistico musicale Citta di Cividale, gost Vsedržavnega združenja godb v Italiji AN-BIMA, pihalni orkester ETA iz Cerknega in mladinski pihalni orkester KUD Karol Pahor iz Pirana. Koncert bo potekal tudi ob sodelovanju radijske postaje Trst A, pričel pa se bo ob 17. uri.
Godbena dejavnost je na Primorskem zelo priljubljena. Po številu ansamblov se seveda ne more meriti s pevskimi zbori, vendar je treba pripomniti, da je sestava godbe zahtevno dejanje, saj terja od vsakega posameznika precejšnjo glasbeno in tehnično izobrazbo. Istočasno je vzdrževanje godbe tudi finančno zahtevno, saj so instrumenti dragi, investirati pa je treba tudi v učenje mladih godbenikov brez katerih ni bodočnosti. Ni torej naključje, če imajo številne godbe tudi pravo glasbeno šolo s kvalificiranimi učitelji.
Srečanje godbenih skupin je torej nekakšna inačica revije Primorska poje, čeprav so razlike jasne in tudi precejšnje. Kot Primorska poje pa želi tudi revija godb združevati ljudi in glasbenike in nuditi vsem možnost, da se preizkusijo pred občinstvom in s tem preverijo svoje dosežke. Vsekakor bodo koncerti tudi ljudski prazniki in praznično bo tudi prihodnjo nedeljo v Nabrežini.

GLASBENA
MATICA
TRST
v sodelovanju z Associazione musicisti giuliani
Ciklus »MLADI MLADIM«
V Trstu v Gallusovi dvorani, ob 18. uri
V	torek, 8. maja
POKLON BACHU
V	sredo, 9. maja MOJSTRI ROMANTIKE
V	četrtek, 10. maja
POKLON CHOPINU
Vabljeni
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. Frančiška 20/11
vabi v torek, 8. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na torkov večer
SPOGLEDOVANJE S »POGLEDI«
Ob knjigi Alda Rupla se bodo poleg avtorja pogovarjali
Marko Kravos, Igor Škamperle in še kdo drug.
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
TRST
vabi v četrtek, 10. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano v Ul. sv. Frančiška 20 na predavanje
dipl. inž. biologinje MIRJANE LEGAC z Reke
PLANINARJENJE NA OTOKIH IN V MORSKIH GLOBINAH
Predavateljica bo prikazala vrsto zanimivih diapozitivov.
Vabljeni!
SLAVISTIČNO DRUŠTVO
priredi v četrtek, 10. t. m. - na Cankarjev rojstni dan - ob 20. uri v Mali dvorani Kulturnega doma v Trstu
literarni večer
MOJE DELO JE SLUTNJA ZARJE
Nastopili bodo: Ervin Fritz, Milan Jesih, Majda Kne, Miran Košuta, Lojze Krakar, Aleksi j Pregare, Jože Snoj in Marjan Tomšič
Avtorje bo predstavila prof. Marija Cenda.
Literarni večer sponsorizira
Tržaška kreditna banka D^IlvD
OBČINA TRST
UPRAVNA SLUŽBA ODDELKOV ZA PROSTORSKO UREDITEV IN GRADBENA DOVOLJENJA
Prot. št. S.A.I. (a)-82/146/290 PREDMET:
Podrobni načrt »Padriče« - odobritev. ŽUPAN
na podlagi:
-	16. člena zakona št. 1150 z dne 17. avgusta 1942;
-	4. člena deželnega zakona št. 29 z dne 13. maja 1988;
-	22. člena deželnega zakona št. 23 z dne 9. aprila 1968,
sporočam
da je bil z odlokom predsednika deželnega odbora št. 0636/Pres. -201/P.T. z dne 5. decembra 1989 odobren podrobni načrt »Padriče«, ki je bil sprejet s sklepom občinskega odbora št. 245 z dne 22. 4.1988.
Odlok bo skupno z načrti deponiran if1 na prost ogled občinstvu v občinskem tajništvu (soba št. 607 6. sektorja — Prostorska ureditev, VI. nadstropje občinske palače, Costanzijev prehod št. 2).
Kdorkoli je zainteresiran ima možnost da si ga v uradnih urah ogleda (ob delavnikih od 12. do 13. ure).
Trst, dne 28. marca 1990 GLAVNI TAJNIK dr. Giovanni Serraglio
ŽUPAN dr. Franco Richett*
SACA0'/S
UPRAVA:
Ul. Marconi 6 - Tel. 775483-4
nadomestni deli za
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov
Ul. sv. Frančiška?® TRST - Tel. 768667 - 77200
Danes in jutri volitve v okoliških občinah
Za vpliv Slovencev v občinskih upravah
Današnje volitve v štirih okoliških občinah naše pokrajine so zelo pomembne tako iz upravnega kot iz političnega vidika. V volilni kampanji smo bili s strani nekaterih strank priča pravemu »pohodu« na Kras in na širše tržaško zaledje, predvsem na na-brežinsko občino, ki jo mnogi pojmujejo v izključni funkciji mesta in njegovih oblastniških krogov. Mnoge stranke, ki so v tej volilni kampanji porabile velike vsote denarja za oglase in te-levizijse spote, se na okoliške občine spomnijo le ob volitvah, v glavnem pa sploh ne poznajo njihovih problemov in njihovih odprtih vprašanj. To jasno izhaja tudi iz volilne kampanje, ki so jo glasno vodila tukajšnja italijanska občila. Občinske uprave, v katerih smo imeli Slovenci pomembno vlogo, so pokazale veliko občutljivost in tudi sposobnost reševanja konkretnih vprašanj domačega prebivalstva. Prisotnost in še večji vpliv Slovencev v občinskih svetih bo zato jamstvo, da bodo nove uprave, kot doslej, res odgovarjale na potrebe občanov.
V devinsko-nabrežinski občini je bistvenega pomena, da bodo volilci osamili netilce narodne nestrpnosti in izvolili občinski svet, ki si bo prizadeval za enakopravnost in za dostojanstvo avtohtonega slovenskega prebivalstva. V tem oziru je pomembno, da bo izvoljenih čimveč slovenskih svetovalcev in da bo bodoči župan obvladal jezika obeh tam živečih komponent. V dolinski občini je pomembno, da volilci
izvolijo občinski svet, ki bo kazal zanimanje za upravna vprašanja domačega prebivalstva in se zavzemal za pravice Slovencev in za miroljubno sožitje. Zgoniško in repentabrsko občinsko upravo je vodila Napredna lista, sad sporazuma komunistov, socialistov in neodvisnih levičarjev, Slovenska skupnost pa je bila v opoziciji. Volilci naj s -svojim glasom prispevajo, da bosta zgoniški in repentabrski občinski svet, kot doslej, ostala slovenska.
Volišča bodo danes odprta od 7. do 22. ure, jutri pa do 14. ure, takoj zatem se bo začelo štetje glasov, ki se bo končalo v poznih popoldanskih urah. Prva skrb in dolžnost vsakega volilca je, da se udeleži volitev in da odda svoj glas, saj bo le tako prispeval k politični usmeritvi štirih okoliških uprav. Na volišča pridemo z volilnim potrdilom in z osebnim dokumentom. Kdor ni prejel volilnega potrdila na dom, si ga lahko danes in jutri priskrbi na županstvih v Nabrežini, Dolini, Zgoniku in v Repnu. Volilnih sedežev v vseh štirih občinah je skupno 29, volilnih upravičencev pa skoraj petnajst tisoč.
V Devinu-Nabrežini in v Dolini, kjer štejeta občinska sveta dvajset svetovalcev, so volitve po proporčnem sistemu. Vsak volilec lahko odda največ štiri preference kandidatom, najboljše z njihovimi številkami, tako kot izhajajo iz uradnih volilnih seznamov, razobešenih na posameznih voliščih. V zgoniški in repentabrski občini pa naj volilci prekrižajo samo simbol liste ali stranke.
Sinoči odprli tudi občinsko razstavo vin
V Dolini znova običaj Majence Podelili odličja prijateljstva
Ob prisotnosti številnih gostov, predstavnikov organov javne varnosti, političnih osebnosti, kulturnikov in gospodarstvenikov, so sinoči na dolinskem glavnem trgu uradno otvorili letošnjo razstavo vin. Dogodek se že tradicionalno uokvirja v stari dolinski običaj Majence, letos pa je občinska razstava domačih vin dosegla že svojo 34. izvedbo. Uvodoma je prisotne pozdravil župan Edvin Švab, ki se je še posebej zahvalil za prisotnost županom sosednjih in pobratenih občin. O občinski razstavi vin je nato spregovoril odbornik Boris Mihalič. Omenil je novosti, ki so jih organizatorji ob lanski izvedbi vnesli v to dolgoletno pobudo Občine Dolina. Lani so poleg običajnih, ustanovili še kategorijo vinskih vrst zaščitenega porekla: letos so bila tako v to višjo kakovostno kategorijo sprejeta tri vina. Ob lanski izvedbi vinske razstave so organizatorji uvedli tudi nov sistem ocenjevanja, tako da je bila tudi izbira za nagrajevanje bistveno različna. Ocenjevanje predstavljenih vinskih vzorcev se je z lanskim letom prilagodilo mednarodnim sistemom, seveda upoštevajoč značilnosti naših krajev, s tem, da je komisija enologov pri vsakem vinu upoštevala in ocenila več dejavnikov: videz, barvo, vonj in okus.
Največjo novost, ki jo obiskovalcem dolinske Majence ponuja letošnja 34. občinska razstava domačih vin, je vodena pokušnja razstavljenih vinskih vzorcev, ki jo Občina Dolina prireja v sodelovanju s Tržaško enogastronom-sko skupino. Vodena pokušnja vin bo še danes in jutri v prostorih Mladinskega krožka v Dolini.
Ob zaključku svojega nastopa je dolinski odbornik za kmetijstvo Boris Mihalič poudaril še enega izmed poglavitnih ciljev, ki si jih organizatorji iz leta v leto postavljajo ob uresničitvi majske razstave vin v Dolini. Gre za
namen, da bi uveljavili krajevno vinsko proizvodnjo in pripomogli k njeni kakovostni rasti. Bistveno je ob tem podčrtati podatek, da je strokovna komisija letošnja vina uvrstila v precej visoke kakovostne kategorije. Odbornik Mihalič je nato poudaril upanje, da bi vloženi trud in delo še v bodoče imela pozitivne učinke in da bi doseženi rezultati spodbudili k tej kmetijski dejavnosti tudi mlajše prebi valce te občine.. Posebej je pohvalil tiste vinogradnike, ki vztrajajo pri tej kmetijski panogi, prepričani v uspeh svoje ustvarjalnosti.
Sledilo je nagrajevanje. Tudi letos so na dolinski razstavi prisotni vinogradniki iz pobratenih občin in sicer sežanski s teranom, koprski pa z istrsko malvazijo. Vsega skupaj je 18 raz-stavljalcev, 17 je belih in 12 črnih vinskih vzorcev, štiri vina so uvrščena v kategorijo zaščitenega porekla. Za belo vino sta srebrno odličje prejela Edvino Comari iz Ricmanj in Oskar Slavec iz Doline, zlato odličje Mario Sancin iz Zabrežca in Karmela Zubin iz Križpota, veliko zlato odličje pa Zoran Parovel iz Mačkolj, Robi Ota iz Boljunca in Stevo Zahar iz Boršta. Za črna vina so srebrno odličje prejeli Al-fredo Brajnik od Domja, Federico Canziani iz Doline, Danilo Glavina iz Boršta, Robi Ota iz Boljunca, Ernesto Smotlak iz Mačkolj in Mario Žerjal iz Doline, zlato odličje pa Edvino Comari iz Ricmanj in Zoran Parovel iz Mačkolj.
V kategoriji vin z zaščitenim poreklom je najvišje priznanje, veliko zlato odličje za belo in črno vino, prejel Zoran Parovel. Med ostalima dvema vinogradnikoma v tej kategoriji je diplomo za sodelovanje prejel Danilo Glavina in zlato odličje Alfredo Brajnik. Posebej so nagradili še vina, ki so dosegla najvišje točkovanje na ljud-
Zelena luč za načrt o ljudskih gradnjah pri Sv. Jakobu
Načrt za ljudske gradnje na območ-ori ^onzanino je občinski odbor res dobril po nujnostnem postopku, in si-^er po 140. členu občinskega pravilni-To pomeni, da niti občinski svet j. Po imel dejanske možnosti razprav-'aht niem *n ?a preučiti ter da ga bo samo ratificiral - razen če seve-ne bo našel v njem netočnosti in r- zat° vložil priziv na pokrajinski i^orni odbor. Kot smo že zapisali, je set rajonski svet le dva dni časa, da v2g?.0 njem izrekel, tako da ni mogel tgjj 1 v poštev vseh posledic, ki jih bo četrt 9rac*nja imela za šentjakobsko ski ^ne Slede na to, da si šentjakob-st0 Prebivalci želijo prej zelenja in dev kot novih stanovanj).
(rt P°r°filo o nujnostni odobritvi na-le? , 'P° dvanajstih letih, ko je le-ta rai t T Predalih Občine) je poslal vče-SJim u°vni urad Občine, ki med dru-Rig. ebnavlja stališče samega župana. UV .e“l naj bi poudaril, da ta načrt tvei:a Varianto, ki »ne spreminja bis-Hje 0 starega načrta za ljudske grad-cii' 9 Predvideva nove oblike sana-čilf ln Srednje«. Po županovem poro-s0a daj bi v teh poslopjih uredili tudi Pešr n^T službe, parkirišča in cone za njn Načrt je po Richettijevem mne-lja Poniemben tudi zato, ker »obnav-stanneStn° strukturo z gradnjo novih tkivuVani v že obstoječem mestnem
pfg.d; ne da bi kvaril perifernih
Pelo ..................
»brj
ad,
r'e Prispevke za ljudske gradnje.
^obru’ NaČrt občinski odbor 4aPadel rok za vložitev prošenj za de-
v petek: prav včeraj je namreč
Ob ponovnih težavah s prostori
Jezuit Pintacuda in Orlando gosta študijskega krožka Ettore Miani
Krožek Ettore Miani bo v tem mesecu priredil javni srečanji, katerih gosta bosta jezuit Ennio Pintacuda in bivši palermski župan Leoluca Orlando. Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci poudaril njegov predsednik Lucio Vilevich, se srečanji uvrščata v načrt krožka, da bi poglobil tri teme: kulturo politike, odnos med državljani in inštitucijami ter vlogo informacije.
Pater Pintacuda je v italijanskem političnem življenju znan kot navdihova-lec neobičajnega občinskega odbora v Palermu, v katerem sta se združila levo krilo demokristjanov z županom Orlandom na čelu in KPI, veliko pozornosti pa je pritegnil tudi njegov pristop h kostituanti za novo levico, ki jo je predlagal tajnik KPI Occhetto. Srečanje s patrom Pintacudo bo v dvorani hotela Savoia v soboto, 12. maja, ob 17. uri.
Bivši palermski župan Leoluca Orlando pa bo prišel v Trst v ponedeljek, 21. maja. Priložnost bo izkoristil, da bo spregovoril o svoji knjigi Palermo, v kateri opisuje izkušnje v tako težko upravljivem mestu, kot je sicilsko glavno mesto. Izidi volitev in premiki, ki jih bodo narekovali, bodo prav gotovo ena izmed aktualnih tem, ki se jih bo Orlando lotil. Kraj srečanja še ni znan, čeprav je zadnja številka revije Nuova societci napoveduje, da bo v mali dvorani Verdija. Toda kot se krožku Miani rado dogaja - sicer ne po njegovi krivdi - je tudi tokrat prišlo do zapletov. Čeprav je uprava Verdija že oddala dvorano krožku Miani, je včeraj sklep preklicala, češ da je zanjo prosil tudi Krožek za kulturo in umetnost, ki ima z Verdijem posebno konvencijo in torej prednost. Na včerajšnji tiskovni konferenci je predsednik tudi povedal, da je za srečanje z Orlandom krožek vložil (na nasvet tajništva tržaškega župana) prošnjo za uporabo avle liceja Dante. Z razpoložljivostjo avle pa ni bilo nič, saj se je kljub ravnateljevemu privoljenju večina zavodskega sveta izrekla proti.
Dekle v smrtni nevarnosti
Na oddelku za oživljanje katinarske bolnišnice so včeraj popoldne sprejeli 19-letno Katjo Maglico, doma iz Ul. Monte Mangart 19 (Naselje Altura), ki je iz še nepojasnjenih okoliščinah padla iz stanovanja v tretjem nadstropju velikega stanovanjskega bloka. Nesrečno dekle je pri padcu zadobilo hudo poškodbe v glavo in v druge dele telesa. Preiskovalci ne izključujejo možnosti, da je šlo za poskus samomora, dežurni policist v bolnišnici pa te domneve ni potrdil. Zdravniki oddelka za oživljanje so si pridržali prognozo. Zdravstveno stanje 19-letne Katje je vsekakor zelo hudo.
V Trstu mednarodni posvet o pravicah in dolžnostih otrok
Prihodnji konec tedna bo v Trstu tridnevni mednarodni posvet o pravicah in dolžnostih mladoletnikov v potrošniški družbi. Posvet prireja Univerza Trst pod pokroviteljstvom kar šestih italijanskih ministrstev, Dežele Furlanije-Julijske krajine in tržaških krajevnih uprav.
Program je izredno razčlenjen, saj predvideva več kot štirideset poročil italijanskih in tujih strokovnjakov. V četrtek, 10. maja, bo dopoldanski del posveta namenjen splošnim problemom (na primer: svetovna skupnost pred vprašanjem otroštva, mednarodna pomoč otrokom iz nerazvitih držav, konvencija Organizacije združenih narodov o pravicah otrok ipd.), popoldne pa bo okrogla miza na temo »Otrok med znanostjo in pravom na pragu leta 2000«. V petek dopoldne se bodo predavatelji zaustavili predvsem pri vprašanju, kako uskladiti službe, potrošnjo in dobrine s potrebami otrok, medtem ko bo popoldne »pod drobnogledom« vloga oziroma vpliv sredstev javnega obveščanja in seveda reklame na otroka. Kot nadvse zanimivo se napoveduje tudi sobotno srečanje, ki bo posvečeno kulturi. Med različnimi aspekti poglavja o kulturi je na programu tudi vprašanje jezika oziroma jezikovne vzgoje.
Posvet bo v soboto opoldne zaključil poslanec Stefano Rodota, docent civilnega prava na Univerzi v Rimu. Vsa predavanja bodo potekala na novi univerzi (Trg Europa 1), in sicer v konferenčni dvorani fakultete za ekonomijo in trgovino.
Precej vznemirljiv obisk v Rižarni
čebel, ki so izgubile stik s svojo glavnino in so xa Preč?3 zažle v tržaško Rižarno, je včeraj okrog poldne-r^obitJ vznemiril obiskovalce in uslužbence tega muzeja, t^iern ^ne obiskovalke so se namreč začasno nastanile v r>icnenadstroPju stavbe' ki sicer navadno zaradi svoje Č pf,: P°lpretekle zgodovine zbuja strah ali odpor. Očit-1 Precej zajeten roj čebel, ki se je po mnenju čebe-jjg %^jIeProst° zgubil in ni več našel poti za ostalimi roji, a “e kn, 1 da ie kot začasno bivališče tudi zloglasna Rižar-. 2 n f Primerna.
6ia, 0vo izbiro pa niso bili zadovoljni uslužbenci mu-a° včeraj malo po poldnevu poklicali na pomoč k * gajjj a Pi odstranili nepovabljene gostje. Vendar pa so ti«	^red čebelami nemočni in so jih - tudi po nasve-
igPjref aeTa čebelarja - kar pustili v stavbi. Prevladalo je Pr PokJ1^6, ^a bo(io »izgubljene« čebele že danes ali $taSeljevaia e Pot za svojimi »kolegicami«, ki so se tudi Pr« k v v i- ^er 50 čebele »nastanjene« precej visoko v ti«,dstaviii- n' kakih 15 metrov, so gasilci zagotovili, da ne ttikNclrio Jh VGlike nevarnosti za ljudi. Kljub temu pa je rNo v« brenčanje in letanje čebel včeraj precej vzne-VSe Prisotne.
Proti ukinitvi občinske izpostave za Sv. Alojz in Rocol
Prebivalci Sv. Alojza in Rocola so zaskrbljeni zaradi morebitnega zaprtja občinske izpostave v Ul. dei Mille. Na problem opozarjajo v tiskovnem sporočilu krajevna sekcija KPI »S. Cerme-li«, društvo Pro Loco S. Luigi, sekciji ACLI in ARCI, nogometno združenje S. Luigi in sekcija sindikata CGIL.
Podpisniki opozarjajo predvsem na dejstvo, da živi na omenjenem območju približno 28.000 oseb, med katerimi je veliko ostarelih, ki jim pride še kako prav, da lahko dvignejo v bližini doma razne dokumente. Podpisniki nadalje pravijo, da bi morali težiti k decentralizaciji in ne h krčenju storitev. Nesmiselno bi torej bilo ukiniti izpostavo in prenesti urade v izpostavi v Ul. Foscolo ali pa Ul. Battisti.
O teh vprašanjih je bila včeraj v dvorani rajonskega sveta v Ul. dei Mille tudi javna skupščina.
Vsedržavni posvet o poskusih na živalih
V kongresni dvorani velesejemske ustanove bo 19. maja vsedržavni posvet na temo: »Eksperimentiranje z živalmi -problem znanosti in trpljenja«. Prireja ga Občina Trst v sodelovanju z deželno delegacijo Zveze proti vivisekciji LeAL. Na posvetu bodo sodniki, zdravniki, farmacisti, univerzitetni docenti in ljubitelji živali (naj omenimo le igralko Leo Massari in astronoma Margherito Hack) obravnavali številne aspekte odnosa med človekom in živalmi.
Srbski gostje pri županu
Župan Richetti je včeraj sprejel delegacijo srbske fok-lorne skupine in zbora Branko Radiševič, ki sta jo spremljala predstavnica srbske vlade Milena Milanovič in pop Ilija Ivič. V pozdravu je župan v prvi vrsti podčrtal kulturni pomen srečanja ter potrebo, ki izhaja iz globokih zgodovinskih korenin in aktualnih premikov, da se med Trstom in Srbijo ponovno vzpostavijo stiki, ki so jih fizična oddaljenost in zgodovinske spremembe nekoliko razrahljale.
skem ocenjevanju vin, ki je bilo v petek v občinskem gledališču v Boljun-cu. Najboljše belo vino je predstavil Robi Ota in najboljše črno Danilo Glavina. Tudi ljudska komisija je za najboljšega proizvajalca belega in črnega vina zaščitenega porekla določila Zorana Parovela.
Ob koncu je pred mikrofon spet stopil župan Švab, in sicer za podelitev odličja prijateljstva, enega izmed najprestižnejših priznanj Občine Dolina. Poleg Tržaškega okteta, ki mu bo priznanje podeljeno ob drugi priložnosti, je za dragoceno požrtvovalnost v prid sožitja in medsebojnih prijateljskih stikov prejel Odličje prijateljstva generalni direktor družbe za čezalpski naftovod SIOT Mauro Azzarita.
Po sinočnji uradni otvoritvi razstave vin je Dolina zaživela v vročičnih pripravah na dviganje Maja. Vaški običaj Majence se bo danes, še posebej praznično, predstavil očem obiskovalcev: po popoldanskem kulturnem sporedu, ko bosta nastopila Pihalni orkester Breg in Jazz skupina Dixieland, bodo na Gorico slavnostno prikorakali parterji in parterce. Mladi pari bodo nato pod Majem odprli večerni ples.
(dam)
Premiera na Proseku
Amaterski oder Jaka Štoka bo v soboto, 12. 5., uprizoril premiero Marin-čeve veseloigre »Poročil se bom s svojo ženo«. Režija Drago Gorup. Predstava bo ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Delo bodo ponovili dan kasneje.
t
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi
Sergio Milcovich
Datum in uro pogreba bomo sporočili naknadno.
Žalujoči: žena Jožica, hči Tatjana, sin Marko, brata Toni in Stanko, sestre Albina, Pierina in Pia ter ostalo sorodstvo.
Trebče, 6. maja 1990
(Pogrebno podjetje Ul. Zonta 3)
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše drage
Amalije Ličen
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
SVOJCI
Trst, 6. maja 1990
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi moje drage
Sonje Pregarc-Sancin
se iskreno zahvaljujem župniku, cerkvenim pevkam, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
Mož Oskar
Boljunec, 6. maja 1990
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Justa Šegine
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga pospremili na zadnji poti.
Posebna zahvala proseškemu patru, g. Mariu Gerdolu, nosilcem krste, FC Primorje, cerkvenemu pevskemu zboru, zboru Vasilij Mirk, darovalcem cvetja in vsem prijateljem.
SVOJCI
Trst, 6. maja 1990
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Štefanije Košute vd. Košuta
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
SVOJCI
Križ, 6. maja 1990
Pobratenje med šolo Venturini iz Boljunca in šolo Villani iz Firenc
Sproščenost in prijateljstvo
Svojevrstna dežela Inkov v sliki in besedi
Prizora s pobratenja šol Venturini in Villani: levo zborček boljunskib otrok, desno pa mali norentinski igralci	(Foto W. Škerk)
Lani so otroci osnovne šole G. Villani iz Firenc obiskali njihove vrstnike iz boljunske šole Fran Venturini. Uspeh obiska in prisrčno prijateljstvo, ki se je takrat skovalo med malčki, je pripeljalo vzgojitelje in starše do spoznanja, da bi bilo prav, če bi se šoli pobratili. Rečeno, storjeno. V sredo, 2. maja, so učenci 4. in 5. razreda šole Venturini z vlakom odpotovali v Firence, da bi se tam dokončno pobratili z »villanovci«. Pred tem so mladi šolarji odposlali svojim vrstnikom številna pisma. Na prvi dan izleta so si Boljunčani med drugim ogledali etruščanske izkopanine v bližini Firenc, prenočevali pa so v prijetno urejenem kampingu v Fiesolah.
»Uradna« slovesnost (pridevniku uradna bi morali dodati še kar nekaj navednic) je bila na šoli Villani v četrtek zjutraj. Vsi učitelji in gojenci šole Villani so sprejeli goste v prostorni veži šolske stavbe. Na vidno mesto pa so postavili tablo z napisom do-berdan. Že iz te dobrodušne prijaznosti se je dalo razbrati, kakšno je vzdušje sprejema. Florentinci so za to priložnost uprizorili igro »Sojenje volku«. Sporočilo igre je bilo poučno in neizpodbitno: volk ni hudobna žival. Hudoben je človek, ki temu bitju neizprosno uničuje naravno okolje. Mali igralci so se pri tem izkazali za prave glumaške talente. Bo-
ljunčani pa so s pomočjo diapozitivov svojim vrstnikom predstavili dolinsko občino in še posebej svojo vas, ljudske običaje, zgodovino in naravne znamenitosti Doline Glinščice. Šolski zbor pa je zapel nekaj pesmi, v spored so seveda uvrstili tudi Venturinijevo skladbo. Na vrsto so nato prišli uradni govori. Najprej je spregovorila ravnateljica Lučka Barej. Za njo pa še dolinski župan Edvin Švab, ki je znal s preprostimi in za otroke dojemljivimi stavki razložiti pomen tega pobratenja in važnost, ki jo v sodobnem svetu imata sloga med narodi in prijateljstvo med ljudmi. Švab je še poudaril, da bo dolinska uprava tudi v bodoče podpirala takšne pobude. Predsednica rajonskega sveta mestne četrti Gavinana, kjer stoji šola Villani, gospa Gianna Tucci, pa je srečanje ta-» kole komentirala: »Menim, da je za otroke zelo vzgojno in koristno, da se srečajo z otroki, ki prihajajo iz drugih krajev. Taka srečanja nudijo šolarčkom možnost, da si pridobijo nove življenjske izkušnje in znanje, predvsem pa jim nudijo možnost, da spoznajo drugačen svet in drugačen, čeprav podoben, način življenja. Otroci imajo tako priložnost za primerjavo med različnimi navadami, jeziki in kulturami. Primerjava pa je prva stopnja kateregakoli znanja, oziroma spoznanja.« Giuliana Danti, sicer uslužben-
ka Občine Firence, je na proslavi zastopala odbornico za šolstvo Catio Franci. »Zelo me je presenetilo,« nam je povela, »da so se otroci zelo hitro spoprijateljili. Šploh ni mogoče več ločiti, kdo izmed otrok je iz Trsta in kdo iz Firenc. To je dokaz, da znajo otroci zelo hitro premostiti razlike. Imajo neko spontanost, ko smo jo mi starejši, žal, izgubili.« Na slovesnosti je bila prisotna še namestnica florentinskega šolskega skrbnika dr. Gullotte gospa Cercena. Na koncu so si otroci izmenjali razna darila. Boljunčani so od svojih florentinskih vrstnikov dobili zelo redke primerke nekega kamna, ki se ga dobi samo v okolici Firenc, svojim prijateljem pa so darovali lesena srca, ki so jih okrasili s slovenskimi narodnimi motivi. Poleg tega so Boljunčani darovali šoli Villani tudi sliko, ki jo je nalašč za to priložnost pripravil domači umetnik Stano Žerjal.
Povejmo še, da so male Boljunčane na potovanju, poleg nekaterih staršev, spremljale učiteljice Vesna Zahar, Bonija Koren, Silvana Dobrilla, Majda Cor-batti, Giorgina Pisani, koordinatorka izleta Luisa Primossi in ravnateljeva namestnica Maria Vecchiet. Veselo potepanje po Toskani pa se je končalo včeraj, ko so se izletniki srečno vrnili domov.
VVALTER ŠKERK
»Peru, dežela nasprotij«, je bil naslov večeru, ki sta ga pred dnevi v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu pripravila Sklad Mitje Čuka in SPDT. Protagonist večera je bil Openc Zvonko Vidau, ki je v poldrugo uro trajajočem programu pokazal 400 diapozitivov iz Peruja. Južnoameriško državo je prepotoval v družbi z domačinom Liviom Pertotom.
Dobro zasedena dvorana je dokazovala veliko zanimanje za večer, ki je med drugim potekal s pomočjo povsem nove aparature z dvema projektorjema ter z dobro pripravljeno glasbeno in besedno spremljavo. Vse skupaj je dajalo vtis, kot bi šlo za filmske posnetke in ne diapozitive, ki so z velikim smislom avtorja za detajle prikazali sončne in senčne plati te. svojstvene in slikovite dežele. Zvonko in Livio sta Peru prepotovala po dolgem in počez, od glavnega mesta Lime do Hua-roza, Maču Piča, jezera Titikaka, pa do delčka Amaconije.
Diapozitive je napravil in uredil Zvonko Vidau sam, ki je poskrbel tudi za glasbo, ki jo je nato posnelo podjetje Eguipe z Opčin. Spremni tekst je pripravila Jelka Cvelbar, njen mož Peter pa ga je dobro in smiselno podal.
V imenu Sklada Mitje Čuka je spregovorila Miranda Vodopivec, ki se je zahvalila vsem, ki so pomagali pri pripravi večera, namenjenega zbiranju denarnih sredstev za dokončni odkup in funkcionalno adaptacijo prostorov, v katerih poteka dejavnost v korist naših mladih, predvsem prizadetih.
Poleg Sklada je bilo organizator večera tudi SPDT, v imenu katerega je udeležence pozdravila Marinka Per-tot, ki je poudarila pomen tega večera v sicer drugačnem okolju kot navadno, pa vendar ob tako lepi udeležbi ljudi, ki so podprli zamisel, da bi tudi na tak način pomagali človekoljubni ustanovi, kakršna je Sklad M. Čuka.
(ni)
V Zagrebu umrl openski rojak Ivan Ivašič
Iz Zagreba je prišla žalostna vest, da je 22. aprila v starosti 66 let zaradi srčne kapi umrl openski rojak Ivan Ivašič, upokojeni podpolkovnik JLA. Marsikateri Openc se ga bo gotovo še spominjal iz predvojnih pa tudi prvih povojnih časov, ko se je s svojo enoto prebil do rodnega kraja in pri Gropadi kot topniški oficir bojeval zadnje boje z Nemci za osvoboditev Trsta.
Pokojni Ivan Ivašič se je rodil na Opčinah 17. decembra 1924 kot zadnji od petih otrok. Njegov oče je prišel iz hrvaške Istre in tolkel »batudo« pri železnici, po materi pa so družini pravili »pri Teški«. Doma je vladala revščina. Ko mu je bilo 14 let, se je Ivan šel učit za kovača. Marca 1943 so karabinjerji njega in še več drugih mladeničev odpeljali najprej na svojo opensko postajo, naslednjega dne pa na Grad sv. Justa in nato v L Aguilo v posebni bataljon, s katerim je v kraju Celano ostal do julija 1943. Tam je bil z njim tudi Oskar Kjuder. Iz tega kraja so njegov delavski bataljon premestili v Kalabrijo, kjer so do septembra istega leta kopali protitankovske jarke proti zaveznikom.
Po kapitulaciji Italije se je Ivan za nekaj časa z drugimi vojaki pridružil neki kanadski vojaški bolnišnici, nato pa se je marca 1944 pridružil v Bariju slovenskim oz. jugoslovanskim partizanskim formacijam, ki jih je tam organiziral njegov openski rojak Riko Malalan. S svojo enoto je prišel na otok Vis, kjer je opravil prvi vojaški tečaj in nato v bojih prišel z 20. divizijo vse do Opčin. Po osvoboditvi Trsta je ostal na Opčinah in med drugim vodil tudi pevski zbor. Po odhodu jugoslovanske vojske iz Trsta je bil s svojo enoto nekaj časa pri Škocjanskih jamah. Takrat se je tudi odločil za vojaški poklic. S činom poročnika je odšel na vojaško akademijo v Sovjetsko zvezo, ob Informbiroju pa se je opredelil za Jugoslavijo, se vrnil in služboval v raznih krajih, med drugimi v Subotici, kjer je spoznal svojo bodočo ženo. Končno je bil s činom podpolkovnika dodeljen v Zagreb, kjer je do upokojitve poučeval na vojaški akademiji.
Dogajanja zadnjih let v Jugoslaviji so ga, človeka, primorskega Slovenca, ki je verjel v ideale narodnoosvobodilnega boja, močno prizadela. Dva meseca pred smrtjo je izstopil iz partije. V nedeljo, 22. aprila, je še opravil volilno dolžnost, ponoči pa ga je zadela kap. Pokopali so ga 26. aprila z vojaškimi častmi na zagrebškem Miro-goju. (-en)
Prizadevanje za vključevanje mladih članov
Konec aprila so se zbrali na rednem občnem zboru člani zadruge Kulturni dom Prosek-Kontovel, ki deluje od leta 1972. Tudi tokrat prisotnost članov ni bila najboljša, posebno občutena je bila odsotnost mladih. Poročilo upravnega odbora je podal predsednik zadruge Josip Čuk, ki je v začetku pozval prisotne na enominutni molk v počastitev spomina nedavno preminulih članov Ljuba Grilanca, Josipa Per-tota in Angela Škrka. Čuk je poudaril, da zaradi novih zakonov in predpisov so v teku poslovnega leta preuredili razsvetljavo na prireditvenem prostoru na odprtem. Obenem je bil postavljen tudi nov pokrit kiosk, pred sedežem Primorja pa plastična streha, tako da ima dom sedaj še en pokrit prostor. V programu je bila tudi graditev stranišč na prireditvenem prostoru, kot predpisuje zakon, zaradi birokratskih zapletov pa z delom še niso začeli. Za popravila in izboljšave je prispevala KGS, odborniki in člani pa so stroške omejili s prostovoljnim delom. Ob koncu se je predsednik zahvalil vsem, ki s prispevki pripomorejo k vzdrževanju doma, obenem pa je dodal, da si odbor prizadeva, da bi se domača društva, ustanove in vaščani in gostje vedno dobro počutili v domu in si želi plodnega sodelovanja z vsemi, da bi s tem dvignili športno, kulturno in gospodarsko raven Proseka in Kontovela.
Po blagajniškem poročilu Draga Miliča, je predsednik nadzornega odbora Josip Starc seznanil člane, da so nadzorniki ob pregledu listin in dokumentacije ugotovili, da je vse v najboljšem redu in zato pozval člane, da glasujejo za predloženi obračun, ki je bil odobren soglasno.
Volitev letos ni bilo. V razpravi pa so člani zaskrbljeno ugotavljali nesmiselno zadržanje občinske uprave, ki s svojim zavlačevanjem pri odobritvi predloženih načrtov (zunanja stranišča) ovira delovanje zadruge, zato upajo na takojšen in jasen odgovor. Obenem so razpravljali tudi o pomanjkanju mladine v zadrugi, saj končno dom je namenjen tudi njim. Poleg tega, da je iz občnega zbora izšla želja, da bi se v zadrugo vpisalo čimveč mladih, bi morali mladi tudi postopoma prevzeti vodilna mesta. Odbor se je zato zavzel, da v najkrajšem času skliče sestanek z vsemi vaškimi organizacijami, na katerem bi razpravljal o tem problemu v prepričanju, da na prihodnjem občnem zboru bo videti nekaj novih, mladih obrazov.
B. R.
CASSA ItUltALE ED AKTICIAMA OPICIMA • TltllSSTK
HRANILNICA IN POSOJILNICA OPČINE-TRST
BILANCA NA DAN 31. DECEMBRA 1989
PREMOŽENJSKO STANJE
AKTIVA
Blagajna.............................. 1.950.175.480
Vrednostni papirji................... 43.202.020.690
Operacije z bančnimi ustanovami 28.402.652.042
Operacije s strankami ............... 69.748.146.537
Razne postavke ....................... 7.051.790.954
Razni dolžniki........................ 7.279.596.625
Anticipativna aktiva ................. 1.362.489.597
Imobilizacije........................ 12.849.393.430
Aktivne izločitve........................ 93.049.741
Skupna aktiva .................. 171.939.315.096
Račun rizikov in obvez .	. ........... 3.131.279.813
Razvidnostni računi................. 294.983.609.358
Skupaj ......................... 470.054.204.267
PASIVA
Operacije z bankami .................... 103.305.535
Operacije s strankami ......... 140.518.121.541
Razne operacije ................. 2.574.386.874
Pasivni pripisi......................... 166.540.893
Razni upniki ......................... 2.836.915.385
Vezani skladi .......................  1.791.805.547
Razni skladi ......................... 2.483.884.579
Skladi knjigovodskih odpisov . . .	2.172.098.860
Pasivne izločitve ...................... 181.840.659
Čisti kapital........................ 16.787.548.754
Poslovni dobiček ..................... 2.322.866.469
Skupna pasiva.................. 171.939.315.096
Računi rizikov in obvez .............. 3.131.279.813
Razvidnostni računi ................ 294.983.609.358
Skupaj ........................ 470.054.204.267
RAČUN ZGUBE IN DOBIČKA
DOHODKI
Aktivne obresti .................... 11.525.185.501
Obresti pri bančnih ustanovah . .	1.876.293.223
Obresti in dividende................. 4.431.848.399
Dobiček pri vrednostnih papirjih	.	266.963.670
Dobiček pri menjalnici........... 39.964.301
Aktivne provizije................ 515.012.629
Dobiček pri prodaji nepremičnin	.	5.192.000
Dobiček pri zamenjavi opreme .	.	1.228.000
Razni dohodki.......................... 472.478.409
Uporaba skladov ..................... 1.126.639.236
Izredni dohodki........................ 182.165.883
Skupni dohodki.................. 20.442.971.251
STROŠKI
Pasivne obresti....................... 9.674.429.942
Pasivne obresti na bančne
tekoče račune.......................... 18.970.410
Stroški za osebje .................... 4.036.151.992
Davki in takse.......................... 163.895.302
Pasivne komisije ....................... 227.068.926
Splošni upravni stroški .............. 1.937.059.038
Izgube pri terjatvah ................... 910.894.821
Izredni stroški........................... 9.871.589
Knjigovodski odpisi .................... 544.764.731
Višanje skladov ........................ 596.998.031
Skupni stroški .................. 18.120.104.782
Poslovni dobiček ....................  2.322.866.469
Skupaj .......................... 20.442.971.251
Mqjenca990 ?.,ns
DANES	od 15. do 22. ure vodena pokušnja vin v dvorani Mladin-
skega krožka
ob 15.30 pričetek kulturnega sporeda: Pihalni orkester BREG iz Doline, jazz orkester DIXIELAND iz Kopra ob 19. uri prihod PARTERJEV in PARTERC, nato ples z ansamblom SLOVENIJA iz Dravograda
JUTRI	od 18.30 do 21.30 vodena pokušnja vin v dvorani Mladin-
skega krožka
od 20. ure dalje ples z ansamblom HAPPV DAV TOREK	ob 18. uri koncert Pihalnega orkestra BREG
ob 19. slovesno podiranje MAJA
GALERIJA TORKLA: razstava slikarjev amaterjev Iz Brega
OBČINA DOLINA prireja
XXXIV. RAZSTAVO DOMAČIH m
Z LJUDSKIM OCENJEVANJEM
gledališča
kino
VERDI
Simfonična sezona 1989/90
Danes, 6. t. m., ob 16. uri (red G) ponovitev Verdijeve opere LUISA MILLER. Režija Franco Giraldi, dirigent Piergior-gio Morandi, zbor bo vodila Ine Meis-ters. V glavnih vlogah nastopajo: A. Ba-naudi, Eleonora Jankovič, V. Bello, R. Frontah, G. Furlanetto in Carlo Striuli ter F. Guina in G. Botta.
Ponovitvi bodo še 8. in 10. maja.
Jutri, 7. t. m., ob 18. uri bo v Avditoriju v Gorici - Ul. Roma - srečanje s tržaško operno pevko Noro JANKOVIČ, ki ga prireja gledališče Verdi. Pevko bo predstavil Gianni Gori.
Pregled VIDEO FILMOV - V torek ob 17. uri bo v mali dvorani gledališča Verdi predvajanje videa R. Straussa ELEK-TRA. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča.
ROSSETTI
Danes, 6. t. m., ob 17. uri (red prost) bo gledališka skupina Glauca Maurija zadnjič ponovila Molierovo delo DON JUAN. Režija Glauco Mauri. V abonmaju odrezek št. 10 B. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V	soboto, 12. t. m., ob 20.30 bo skupina klasičnega baleta GOSI - STEFANES-CU predstavila balet v treh delih RADIČI. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V	ponedeljek, 14. t. m., ob 21. uri bo v gledališču Rossetti nastopil pevec AMEDEO MINGHI. Predprodaja vstopnic pri UTAT - Pasaža Protti, tel. (040) 48311.
Gledališče MIELA REINA Danes, 6. t. m., ob 20. in 22. uri bodo Predvajali film Nannija Morettija IO sONO UN AUTARCHICO.
Jutri, 7. t. m., ob 21. uri koncert pianista CORRADA GULINA. Izvajal bo s|(ladbe Vlada, Castiglionija, Gubna, Co-f®la, Donatorija in Rihma.
teatro grist ALLO -la contrada
Danes, 6. t. m., ob 16.30 ponovitev bela E. Scarpette MISERIA E NOBILTA, p ga predstavi gledališka skupina Alda Ciuffrčja - Diana Organizzazione spetta-[;Dii - iz Neaplja; režija Giovanni Lom-Dardo Radiče.
Jutri počitek.
C
koncerti
Nedeljski koncerti
Danes, 6. t. m., ob 11.30 se bo v cerkvi hiesa del Rosario v Tržiču zaključil lklus Nedeljskih koncertov, ki jih prire-la gledališče Verdi. Skupina Insieme Vo-ele v sodelovanju s čembalistom Alber-otn Macrijem bo izvajala Banchierijevo A PAZZIA SENILE.
C
razstave
1
^ TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je ‘9 ogled razstava Augusta PICCIONIJA.
j ^ galeriji Malcanton - Ul. Malcanton *,./A - je do 14. t. m. na ogled razstava sllkarke Claudie RAZA. r,V galeriji Torbandena je na ogled Zstava slikarja Piera MARUSSIGA.
Sv^ galeriji Bastione fiorito na Gradu tla i sta le do 12- maja odprta razstava z Ulovom FOTOGRAF KOT POKLIC, ki LPDreja SIAN-CNA in ECIPA v sodelo-j^Uju s Tržaško turistično ustanovo. Ur-k: od 10. do 13. ure ter od 17. do 20. ' °b praznikih pa od 10. do 13. ure.
galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -prtao JO. maja (po običajnem urniku) od-Lo^azstava slikarja Mariana FRACA-
<io\n^'adinskem domu v Boljuncu je
lipe pL m. odprta razstava o mlinih Dolet v/jbnščice, ki so jo pripravili Silves-Dika, Miran Bandi in župnik g. Wc Vončina v sodelovanju E. in A.
Črnik razstave: ob nedeljah in A Jkih od 10. do 13. ure in ..-od 16. do ob delavnikih - torek, četrtek in )y od 16. do 18. ure. Vstop prost.
j^sju^dežu letoviščarske ustanove v
i vtiitl b° še danes odprta razstava li-Cj.Oo Augusta MURERJA. Umik: od V 0 13.00 in od 16.00 do 20.00. °916(10^lnski galeriji (Trg Umta) je na ^ bo n^Zs*dva Demetrija CEJA. Razsta-y ^Prta do 13. maja.
V^rij, Rettori Tribbio - Piazza i(?v9 n- 130 do 18- L m- na ogled raz-‘"JO-i-V^upaola DE SANTUA. Umik: NzttiČ80 in 17.30-19.30, ob nedeljah in Ptto 'h 11.00-13.00. Ob ponedeljkih za-
ARISTON - 16.00, 22.15 I iavolosi Baker,
r. Steve Kloves, i. Michelle Pfeiffer, Jeff in Beau Bridges.
EKCELSIOR - 16.00, 22.15 Affari spor-chi, i. Richard Gere, □
EKCELSIOR AZZURRA - 16.00, 21.45 Racconto di primavera, r. Erik Roh-mer.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Panama Su-gar.
NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Giu le mani da mia figlia, i. Tony Danza.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Tempi migliori, kom., i. Kurt Russel, Robin William.
NAZIONALE IV - 17.30, 22.00 Enrico V., i. Kenneth Branagh.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Senti chi parla, i. John Travolta.
MIGNON - 16.00, 22.15 Blade Runner, i. Harrison Ford.
EDEN - 15.30, 22.00 Moana e Cicciolina stanche si, sazie mai, pom., □ □
CAPITOL - 16.00, 22.00 La guerra dei Roses, r. Danny De Vito, i. Kathleen Turner, Michael Douglas.
LUMIERE - 17.00, 22.00 Nato il 4 luglio, r. Oliver Stone, i. Tom Cruise.
ALCIONE - 18.00, 22.00 II mio piede si-nistro, r. Jim Sheridan, i. Daniel'D. Le-wis.
RADIO - 15.30, 21.30 Calde cugine nin-fomani, porn., □□. Jutri Coscie bol-lenti.
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
razne prireditve
Uredniški odbor revije Fontana vabi jutri, 7. maja, ob 18. uri v kava-bar gledališča v Kopru NA PREDSTAVITEV TRŽAŠKE ŠTEVILKE REVIJE FONTANA.
V Društvu slovenskih izobražencev
bodo jutri, 7. maja, predstavili zbornik VENETOV ANJE in za okroglo mizo odgovorili na vprašanje "Veneti, še naprej uganka?" urednik zbornika dr. Milko Matičetov, predstavik založbe dr. Mitja Guštin, docenta dr. Alenka Šivic - Dular in dr. Božidar Slapšak ter zgodovinar dr. Bogo Grafenauer. Srečanje v Peterlinovi dvorani bo ob 20.30.
Vaškemu odboru, sekciji VZPI-ANPI in vsem, ki so pomagali in sodelovali PRI POSTAVITVI MARMORNATE PLOŠČE V KRIŽU V POČASTITEV SPOMINA MOJEGA OČETA JOSIPA TENCEJA IN NJEGOVIH BRATOV,
se iskreno zahvaljujem
'hči Ljuba in sorodstvo
Danes, NEDELJA, 6..maja 1990
DOMINIK
Sonce vzide ob 5.46 in zatone ob 20.17 - Dolžina dneva 14.31 - Luna vzide ob
17.16	in zatone ob 3.57.
Jutri, PONEDELJEK, 7. maja 1990
GIZELA
PLIMOVANJE DANES: ob 1.53 najnižja -40 cm, ob 7.51 najvišja 20 cm, ob
13.17	najnižja -26 cm, ob 19.35 najvišja 49 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,4 stopinje, zračni tlak 1021,4 mb narašča, brezvetrje, vlaga 50-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15,3 stopinje.
priredi
v nedeljo, 13. t. m., ob 18. uri v Sportno-kultumem centru v Zgoniku
Humoristi vseh dežel združite se
Sodelujejo z novim repertoarjem:
Verč, Kobal, Karst Brothers in Witz Orchestra
VACHT CLUB (f^ fl fl fjAl JADRALNI KLUB li;?iLU U/
Organizira v poletnih mesecih 10 - dnevne
JADRALNE TEČAJE
Vpisovanja na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu ob sobotah od 16. do 19. ure, tel. 299858.
razna obvestila
Odbor za vzgojo in izobraževanje pri SKGZ in dijaška domova prirejajo LETOVANJE ZA OTROKE IN MLADINO na Rakitni od 2. do 16. 7. 1990 za otroke od 7. do 12. leta; v Kmetijski šoli Grm pri Novem mestu od 30. 6. do 14. 7. 1990 za mladostnike od 13. do 18. leta in v Poreču od 14. do 23. 7. 1990 za otroke in mladostnike od 8. do 15. leta. Informacije in vpisovanja na sedežih SKGZ v Trstu -Ul. sv. Frančiška 20/III, tel. 368094; v Gorici - Ul. Malta 2, tel. 531644, od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure, in v Dijaškem domu v Trstu - Ul. Ginnastica 72, tel. 573141, od ponedeljka do petka od 13. do IS. ure.
Včeraj sta stopila v zakonski stan
NATAŠA DANEU in
DARIO RACMAN
Sreče, zadovoljstva in razumevanja jima želijo
kolegi in predsedstvo SDGZ
Našemu sodelavcu Gigiju Škabarju in ženi Nastji se je pridružil mali
ROBERT
Iskreno jim čestita
kolektiv Indules Srl Adria
čestitke
Danes praznujeta 40 let skupnega življenja GIUDITTA in MILKO. Se na mnoga zdrava leta jima kličejo družini Gruden in Doljak, posebno pa Erik in Petra.
V Križu praznujeta danes 40 let skupnega življenja MILKO in GIUDITTA GRUDEN. Še na mnoga leta jima kličeta Dragica in Franko.
Jutri v Ljubljani naša DARJA rojstni dan slavi. Danes pa na Kontovelu ji družinica želi, da kar si dvajsetletnica zaželi, naj dobra zvezdica izpolni. Andrej, Martin, Marino in Neva pa ji vso srečo in zdravje želijo in v Ljubljano ne pustijo, ker med njimi si jo želijo.
Jutri praznuje LAURA PETTOROS-SO 18. rojstni dan. Mnogo zdravja in veselja ji voščijo mama, oče, nona Miranda in nona Kristina ter vsi sorodniki.
Jutri bo v Samatorci ugasnila 3. svečko naša mala PETRA GRUDEN. Vse najboljše, zdravja, veselja in sreče ha ta lepi dan ji želijo vsi, ki jo imajo radi.
Jutri slavi v Zabrežcu svoj 70. rojstni dan MARIO SANCIN. Še na mnoga leta mu želijo vnuki in ostali.
Danes slavi rojstni dan naša draga mama ANA. Še na mnoga leta ji kličejo mož Franjo ter otroci Sonja, Stojan in Marija z družinami.
Primorski dnevnik
Vsa razna obvestila in objave sprejemamo vsak dan samo od 8. do 13. ure po tel. 7796-611
izleti
Društvo slovenskih upokojencev obvešča, da bo odhod avtobusa za izlet v Logarsko dolino v sredo, 9. maja, ob 7. uri izpred Deželne palače na Trgu Ober-dan.
Sekcija VZPI-ANPI iz Boljunca prireja avtobusni izlet v Ljubljano 12. maja ob priliki 45. obletnice osvoboditve Ljubljane. Zainteresirane naprošamo, da se javijo v Partizanskem klubu v Boljuncu ali naj pokličejo na tel. št. 228378.
Zbor sv. Vincencija prireja 13. maja izlet v Ankaran in Hrastovlje. Odhod ob 8.30. .Kdor želi se nam pridružiti naj tel. na št. 753938 v večernih urah.
Slovenska dobrodelna društva organizirajo 23. maja izlet na Koroško za starejše občane. Vpisovanje in informacije dobite v Ul. Machiavelli 22, II. nadstr., tel. 69126, od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure. Rok za vpisovanje zapade 15. maja.
SPDT pripravlja 12. in 13. maja v organizaciji Mladinskega in Alpinističnega odseka dvodnevni pohod po Vertikali od Slivnega do Glinščice s taborjenjem Pod Golcem blizu Repna. Zbirališče izletnikov v soboto, 12. maja, ob 14. uri na železniški postaji v Trstu. Odhod vlaka ob 14.34. Cena izleta 6.000 lir, v kateri je vključen prevoz z vlakom in topli obed v taboru. Pojasnila dajeta Robert Devetak (tel. 55180) in Angel Kermec (tel. 44016).
Potovalni urad
AURORA
vabi na naslednja potovanja:
—	od 25. do 27. maja na PLITVIŠKA JEZERA (Ohcet pod slapom) cena 212.000 lir
—	od 27. maja do 1. junija
v MADRID in po ANDALUZIJI cena 865.000 lir —: od 11. do 18. junija potovanje po ŠPANIJI cena 900.000 lir
Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu AURORA, Ul. Milano 20, tel. 60261.
včeraj - danes
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Davide Antonino At-ria, Diana Drusovich, Simone Pernorio, Irina Mihelčič, Federica de Walderstein, Sarah Reschitz, Paolo Sommariva.
UMRLI SO: 86-letna Karmela Kovačič, 82-letna Romana Savi vd. Vecchiet, 90-letna Ines Maggia vd. Stocchi, 91-letni Giovanni Cumin, 63-letni Benito Mura-dori, 29-letni Gian Attilio Maffezzoni, 44-letni Guido Ličan, 88-letna Rosa Krivic, 77-letni Giuseppe Flego, 68-letni Mario Vivoda, 77-letni Bruno Fonda, 75-letni Francesco Garbin, 85-letni Aldo Mosetti, 87-letna Anna Nousach, 82-letni Giuseppe Balbi, 76-letni Bruno Gregori, 66-letni Luigi Vascotto, 82-letna Angela Merlich por. Podrecca.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 6. maja 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). Dnevna služba - od 13.00 do 16.00
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
OPČINE - Trg Monte Re (tel. 213718) -Odprta od 8.30 db 13.00. Od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. Od ponedeljka, 7., do sobote, 12. maja 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19,30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LOTERIJA
BARI	79	24	52	76	59
CAGLIARI	73	57	53	6	2
FIRENCE	84	4	9	2	53
GENOVA	31	44	33	27	39
MILAN	53	39	47	46	27
NEAPELJ	63	34	46	81	35
PALERMO	85	67	80	88	75
RIM	79	6	25	71	54
TURIN	28	47	21	50	59
BENETKE	6	72	22	85	17
ENALOTTO
222 X X 2	221	1X1
KVOTE:
12	50.860.000	lir
11	1.669.000	lir
10	155.000	lir
__________mali oglasi_______________
OSMICO v Medji vasi sredi vasi je odprl Paolo Ferfolja. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Renato Pieri v Samatorci št. 1. Tel. 229147.
OSMICO je v Slivnem odprl Frandoli. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Venceslav Legiša v Mavhinjah.	,
OSMICO je odprl Alojz Kante v Praprotu.
KOLO, primerno za 7/10-letnega fanta, v zelo dobrem stanju, prodam. Tel. 211324.
GOSTILNA NA KRASU išče natakarico/ja z večletno prakso za poletno sezono. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Natakarica".
KOKOŠpREJA Kraljič v Prebenegu št. 85 prodaja kokoši in suhi gnoj v vrečah po 25 kg. Tel. 231846.
KOZO, molzno prodam. Tel. 229347.
PRIKOLICO C šport, 4,35 m, v odličnem stanju prodam. Tel. 299276.
KUHARICO in natakarico zaposli gostilna na Krasu. Tel. 327120.
ODDAJAM v najem dvosobno stanovanje v Metajni na Pagu, blizu plaže. Tel. (003851) 429133 v večernih urah.
ŠTUDENTA/KO išče športno društvo iz devinsko-nabrežinske občine za honorirano izvrševanje tajniških opravil, šest ur tedensko. Tel. na št. 299858 ob sobotah od 16. do 17. ure.
KUPIM stanovanje v predmestju: tri sobe, kuhinja, kopalnica. Tel. 362120.
LEPO UREJENO parcelo v zgoniški občini, 1.850 kv. m, voda in električna napeljava, brez posrednikov prodam najboljšemu ponudniku. Tel. (040) 366633 ob delovnih urah, vprašati po gospodu Pertotu.
STROJNI MEHANIK iz Nove Gorice išče kakršnokoli delo v Gorici in okolici. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Strojni".
NUDIM lekcije iz knjigovodstva in trgo-vinstva. Tel. 224533.
ZADRUGA BIKE TEAM nudi na posodo ob sobotah in nedeljah kolesa mounta-in bike v Prečniku št. 1, pri restavraciji Sardoč.
PRODAM skupno z zidovi prvovrstno vpeljano tobakarno in prodajalno časopisov ter dovoljenje za prodajo raznega blaga. Zelo dobra pozicija. Trgovino lahko kupi vsakdo, brez posebnih pogojev, dober zaslužek. Tel. na št. 412031 - vprašati po Eriki.
PRODAM BMW 320 IS, letnik '87, meta-lizirane črne barve, 39.000 prevoženih km, ABS. Tel. (0481) 81113 od 8.30 do 12. ure.
PRODAM renault expres, letnik '87, rdeče barve, 65.000 prevoženih km. Tel. (0481) 81113 od 8.30 do 12. ure.
PRODAM čisto nov štedilnik 'termocu-cina TC 24", primeren za centralno ogrevanje. Tel. 299696.
PRODAM tovorno dvigalo (vericello). Tel. 327240.
PRODAM golf GTI 1800, bele barve, v odličnem stanju, vedno v garaži. Tel. 228565.
PRODAM gumijast čoln super alcione america s kompletno opremo in kolesi, motor mercury 25 HP, v odličnem stanju. Tel. od 12. do 13. ure na tel. št. 52974 ali od 20. do 23. ure na št. 201036.
DRAGULJARNA A. B. - Ul. Foschiatti 9 - TRST - tel. 774090 - nudi široko izbiro zlatih in srebrnih izdelkov po konkurenčnih cenah, ter daril za vse priložnosti. Velike kupčije v mali trgovini.
40-LETNIK z znanjem angleškega in italijanskega jezika išče zaposlitev. Mo-
' rebitne pismene ponudne pošljite na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Ko-respondent'.
IŠČEM v najem majhno nezazidljivo zemljišče, po možnosti z napeljano vodo. Tel. 365790 po 20. uri.
ZA EN MESEC poleti želim pomagati v frizerskem salonu. Končujem drugi letnik liceja. Klicati v večernih urah na tel. št. 214440 - Katja.
PRIVATNI PENZION MANCA v Radovljici, Gradnikova 2, tel. (003864) 75504, v neposredni bližini Bleda, nudi penzionske usluge, tenis igrišče, bazen, kolesa in namizni tenis. Izhodiščna točka za izlete v naravo, ribolov, jahanje in veliki golf.
SELENE - senzitivna in telepatična ve-deževalka iz kart, prerokuje z vaših dlani preteklost, sedanjost in prihodnost. Tel. (040) 578991.
AGENCIJA ZA POSREDOVANJE AVTOMOBILSKIH DOKUMENTOV
PERIC & C. s.r.l.
Ul. Nazionale 39 — OPČINE (Trst)
vam hitro in zaupno uredi vso dokumentacijo za avtomobile, motorje, čolne in prikolice:
prepise • registracije • revizije • duplikate prometnih in vozniških dovoljenj itd.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 772996
V petek v deželnem avditoriju v Gorici
Podelitev priznanj ob dnevu Evrope Konec tedna pa mladinsko srečanje
Prireditev so pripravili že dvajsetič
Praznik frtalje v Rupi je imel letos lep odziv
Evropska akademija Furlanije-Ju-lijske krajine je v petek priredila v deželnem avditoriju v Ul. Roma celodnevno manifestacijo v počastitev 37. dneva Evrope. Praznična srečanja so se odvijala sočasno v osemnajstih evropskih državah. V našem mestu je Evropska akademija v sodelovanju z goriško občinsko upravo in šolskim srbništvom priredila v dopoldanskih urah vo okroglo mizo na temo "Mladi in Evropa". Svoje misli so dijakom in učencem posredovali član Evropskega sveta poslanec Martino Sco-vacricchi, evroparlamentarec Giorgio Rossetti, deželni svetovalec Diego Carpenedo, predsednik Evropske akademije FJK Fabio Musi in univerzitetni raziskovalec Claudio Cres-sati. Še prej sta udeležence pozdravila predsednik Pokrajine Crisci in go-riški župan Scarano.
Popoldne so, prav tako v deželnem avditoriju, izročili nagrade in priznanja najzaslužnejšim učencem in dijakom, ki so se odzvali vabilu italijanskega ministrstva za šolstvo in sodelovali v literarnem in likovnem natečaju. Na krajši slovesnosti so spregovorili goriški šolski skrbnik Benedetto Colombo, njegov predhodnik, Santo Leotta, odbornik za kulturo goriške občinske uprave Ubaldo Agati in predsednik združenja AIC-
CRE Pierino Donada. Nato so nagradili najboljše šole in posameznike. V okviru dveh natečajev so učenci in dijaki poslali nad dvesto izdelkov. Posebno priznanje so prejeli Simone Santi in Francesca Centini (oba nižja srednja šola Locchi iz Gorice) ter Gi-anluca Facco (znanstveni licej Duca degli Abruzzi iz Gorice) - njihove izdelke bodo poslali na zaključno nagrajevanje v Rimu. Nagrade so prejele sledeče šole: (osnovne šole): osnovna šola iz kraja Mereto di Tomba ter osnovna šola iz Fossalona; (nižje srednje šole): Ascoli in Paletti iz Gorice, Randaccio in Giacich iz Tržiča, Corridoni iz Poljana, Alighieri iz Šta-rancana, Da Vinci iz Ronk, Perco iz kočnika, Del Torre iz Romansa, Ivan Trinko iz Gorice in Doberdoba (izdelke je poslalo trideset dijakov te šole) ter Locchi iz Gorice; (višje srednje šole): znanstveni licej Duca degli Abruzzi, Scuola d'Arte in Fermi iz Gorice, Einaudi iz Štarancana in znanstveni licej Buonarroti iz Tržiča. Posebno priznanje je prejel tudi TŠC Branko Brelih iz Nove Gorice, ki je letos prvič sodeloval na omenjeni prireditvi.
Popoldne so tudi odprli razstavo, kjer si je moč ogledati najboljše slikarske izdelke nagrajenih dijakov. Razstava bo odprta vsak dan od 10.30
do i2.30 in od 17.30 do 19.30, danes od 10.30 do 13.00 do vključno srede, 9. maja. Jutri je razstava zaprta.
Naj ob tej priložnosti še omenimo, da se bodo prireditve ob dnevu Evrope nadaljevale konec tedna s tridnevnim srečanjem dijakov iz našega mesta, Koroške, Madžarske, Bavarske, Jugoslavije in tudi iuz raznih krajev naše pokrajine. Prirejajo ga goriška pokrajinska in občinska uprava, šolsko skrbništvo, evropska akademija FJK in združenje AICCRE od četrtka, 10. t. m., do sobote, 12. t. m. Tridnevno srečanje učencev in dijakov šol članic Evropske skupnosti in območja skupnosti Alpe-Jadran se bo odvijalo v Verdijevi dvorani s pevskimi, glasbenimi in odrskimi nastopi.
Anagrafski urad od 10. do 12. ure
Županstvo obvešča, da bo anagrafski urad v torek, 8. t. m., odprt za občinstvo samo od 10. do 12. ure. Omejitev je potrebna zaradi nemotenega in hitrega poteka štetja glasovnic za obnovo občinskega in rajonskih svetov. V sredo bo anagrafski urad odprt za občinstvo po običajnem urniku.
Prireditelji tradicionalnega praznika frtalje v Rupi — pevski zbor Rupa-Peč so vsekakor zadovoljni s potekom tridnevnega praznika, ki se je zaključil v torek, 1. maja. Vreme je bilo ves čas naklonjeno in tako je bilo na prireditvenem prostoru, pod cerkvijo v Rupi, veliko obiskovalcev. V nedeljo, 29. aprila, je bilo v okviru prireditve tudi tekmovanje v pripravi domače frtalje. Pomerilo se je dvanajst tekmo-
valcev, najboljšo uvrstitev pa so dosegli domačini Jordan Ožbot s Peči in Metoda Tomšič in Edi Pavletič iz Rupe.
Ob prvem maju je na prireditvi v Rupi govoril dr. Andrej Bratuž.
Praznik frtalje v Rupi so letos pripravili že dvajsetič.
Na sliki (foto Klemše) vzdušje na prireditvenem prostoru v torek popoldne.
Polemika glede komercialnega centra na avtoportu
Trgovci proti Scaranu
Včeraj pojasnilo zaskrbljenega mestnega tajništva KD
Prav v zadnjih dneh volilne kampanje je med goriškimi trgovci izbruhnil protest glede načrta, da bi na območju avtoporta pri Štandrežu uresničili večje trgovsko središče oz. "komercialni megacenter", kot so ga označili. O načrtu je govor že nekaj časa, tako v okviru Združenja trgovcev kot tudi v politično-upravnih sredinah, čeprav doslej pristojni organi še ni uradno razpravljal o vprašanju. Toda perspektiva, da bi tik izven mesta odprli večje trgovsko središče, ki naj bi privabilo predvsem jugoslovanske kupce, je sprožila ostro reakcijo goriških trgovcev. Dve skupini, ena v severnem delu
INSTITUT »JOŽEF STEFAN« LJUBLJANA
Razpis za poletno računalniško šolo
Na institutu potekajo tečaji, ki jih vodijo strokovnjaki odseka za uporabno matematiko instituta "Jožef Stefan". Tečajev se poleg mladih iz Slovenije lahko udeležijo tudi mladi zamejski Slovenci iz Avstrije in Italije, stari od 10 do 17 let. Prijavite se lahlko v sledeče tečaje:
—	začetni računalniški krožek
—	tečaj računalniško podprtega učenja
—	seminar iz elektrike in magnetizma
—	seminar za seznanjanje z uporabo računalnika kot orodja v neračunalniških poklicih
—	seminar za seznanjanje s tržnim gospodarstvom.
Tečaji so enotedenski in bodo potekali od 9. do 13. julija t. L, v času od 8. do 14. ure. Nastanjeni bomo v bližini Instituta, v dijaškem domu.
Za udeležence iz Italije bo organizator Slovenski dijaški dom Simon Gregorčič v Gorici, Ul. Montesanto 84, tel. 533495, kjer dobite tudi vse potrebne informacije, vsak delavnik od 11. do 15. ure, razen ob sobotah.
Rok dokončnega vpisa poteče nepreklicno 25. maja 1.1.
mesta in druga na območju obeh kor-zov, sta nabrali kakih 300 podpisov in naslovili protestni pismi županu Scaranu in vodstvu Združenja trgovcev. Prvemu očitajo, da se zavzema za odr-tje centra, ki naj bi oškodoval trgovce, drugemu pa, da je do vprašanja zavzelo preveč medlo stališče.
Podpisniki ugovarjajo, da ni razlogov za odpiranje takih distribucijskih središč, da bi to oškodovalo goriške trgovce, da je odpiranje trgovskih središč izven mesta v nasprotju s politiko obnove in vsestranskega oživljanja zgodovinskih mestnih jeder.
Župan Scarano, ki je soudeležen pri vodenju Združenja trgovcev in ima prav med trgovci dosti volilcev, je na očitke odvrnil, da o zadevi na Občini sploh ni bilo govora, pač pa da so o stvari potekali razgovori znotraj Združenja trgovcev. Zamisel o megacentru naj bi ne bila v škodo goriških trgovcev, nasprotno, skušala naj bi preprečiti odprtje kakega drugega centra za veliko distribucijo v bližini Gorice, za kar se že zanimajo nekatere skupine.
Polemika zaskrblja tudi KD, tako da je občinski tajnik stranke Mattel včeraj pojasnil, da o stvari nista razpravljala ne občinski svet in niti odbor. KD je mnenja, da je treba vprašanje najprej razčistiti med trgovci.
Tajniško osebje in ravnateljstvo poklicnega zavoda za trgovino Ivan Cankar v Gorici izrekata prof. Marjanu Vončini in ženi Fobiji iskrene čestitke in toplo voščilo ob rojstvu sina Alberta.
KAVARNA SLAŠČIČARNA
3i?e/vmaio
Claudio Cozzutti - Elena Devetak
fiiil	C	i	JAI	1	OOP	RTC	1
iiiiii	iiii	s	3« U		RB .d		illiil
GORICA-Tel. 521522 Ul. Garzarolli 195
G. COZZUTO
SONČNE ZAVESE
RAZSTAVLJAMO NAJRAZLIČNEJŠE MODELE
Do 30. junija nudimo zavese iz TEMPOTEST tkanine po ceniku iz leta 1989.
BREZPLAČNA MONTAŽA ZAVES Zavarovalna polica RAS proti požaru, naravnim nesrečam itd.
GORICA - Ul. Morelli 19/b, 19/c, 23/b - Tel. (0481) 533432
V nedeljo na Škabrijelu nad Novo Gorico
Planinsko srečanje PD N. Gorica Junija zbor planincev na Vrhu
Novogoriški planinci pripravljajo v nedeljo, 13. maja, vsakoletno srečanje - družabnost s slovenskimi planinci iz zamejstva. Doslej so se večkrat srečali na Trstelju, nekajkrat na Koradi nad Goriškimi Brdi, letos pa so izbrali Škabrijel nad Novo Gorico, čudovit zaradi enkratnega razgleda, skoraj 650 metrov visoko hrib, znan tudi po krvavih bojih v prvi svetovni vojni.
Srečanje bo seveda združeno s pohodom na vrh, ob povratku pa se bodo udeleženci zbrali na družabnosti pri znani planinsko-turistični postojanki Kekec.
Poleg vesti o nedeljskem srečanju, kjer se bodo zbrali poleg Novogoričanov in članov nekaterih bližnjih planinskih društev, planinci iz Gorice, Trsta, Benečije in Celovca, bi radi opozorili na podobno manifestacijo, ki bo 10. junija na Vrhu v organizaciji SPD Gorica.
V tem kraju bo namreč 19. srečanje zamejskih planinskih društev. Organizatorji pričakujejo zlasti množično udeležbo planincev iz matične domovine.
EXPOMEGO danes zadnji dan
Za 20. mednarodnim goriškim blagovnim sejmom Expomego-Exponau-tica se bodo danes zaprla vrata. Tako na razstavišču v Ulici della Barca, kakor tudi na razstavnem prostoru ob kanalu Valentinis v Tržiču je danes namreč zadnji dan za obisk vsekakor zanimive prireditve. Že v prihodnjih
dneh — jutri in pojutrišnjem bo namreč pozornost pretežno usmerjena na rezultate upravnih volitev — bo priložnost za obračun, koliko je bila jubilejna manifestacija uspešna, tako po številu obiskovalcev, kakor po usmeritvi, kaj bi kazalo spremeniti ali dopolniti. Prvi in splošni vtis je, da so znali prireditelji tokrat ponuditi nekaj novega, zanimivega in da je treba v tej smeri nadaljevati. Že samo število razstavljalcev potrjuje, da se zanimanje za goriško sejemsko prireditev, usmerjeno v prostor Alpe-Jadran, stalno veča.
Program zadnjega dne 20. Expome-ga obsega nekaj športnih in rekreacijskih prireditev, med drugim tudi zaključek mednarodnega turnirja v biljardu "Schiavon".
Sejem Expomego na razstavišču v Ulici della Barca je danes odprt od 10. do 22.30, sejem Exponautica v Tržiču pa od 10. do 22. ure. Vstopnica za obisk ene ali druge prireditve daje tudi pravico do brezplačnega prevoza z avtobusom v Tržič, oziroma v Gorico.
Danes Pastirčkov dan v Katoliškem domu
Danes ob 16. uri bo na sporedu v Katoliškem domu v Drevoredu XX. septembra v Gorici tradicionalni, letos že enajsti, Pastirčkov dan. Na veselem srečanju malih in velikih Pastirčkovih prijateljev bodo nagradili najboljše prispevke. Na sporedu bodo igrice in nastopi otrok s Tržaškega in Goriškega.
Uradni začetek turistične sezone v Gradežu
Senca lanske klavrne sezone
V Gradežu se je v torek uradno pričela letošnja turistična sezona. Na praznični dan se je v turistični center zgrnilo okrog štirideset tisoč obiskovalcev. Mnogi so prišli samo na krajši izlet, precej pa je bilo takih, ki so se v kraju že pozanimali za možnosti poletnih počitnic.
PHILIPS NAGLUŠNOST
Novo dimenzija
Minioturne akustične proteze
Brezplačni preizkusi sluha in demonstracije vsak četrtek zjutraj od 9. do 12.30 v lekarni Provvidenri na Travniku 34 v Gorici INFORMACIJE: Tel. (0481) 46983
Turistična sezona v Gradežu se pričenja v senci precej neugodnih podatkov lanskega obračunajo številu gostov in številu nočitev. Število gostov je bilo za dobrih 11 odstotkov nižje kakor leto poprej, za dobrih 16 odstotkov se je skrčilo število nočitev.
Med glavnimi razlogi za beg gostov je bilo lani, kakor tudi že leto poprej, cvetenje morja. Kako se bo ta pojav odražal v letošnji sezoni?
Turistični delavci v Gradežu se trudijo, da bi mestecu vrnili nekdanje dobro ime, seveda kar se kakovosti morske vode tiče.
Po zagotovilih pristojnih zdravstvenih oblasti, je kakovost morske vode v gradeški laguni kakor tudi ob tržaški obali dobra. Problem zase je menda zaliv Panzano, o čemer smo sicer poročali že pred dnevi.
Dodatno jamstvo, ki naj bi prepričalo domače in tuje goste, je odločitev, da bodo kakovost morske vode, poleg Krajevne zdravstvene enote, redno nadzorovali tudi sodelavci graške univerze, je na torkovi slovesnosti ob začetku turistične sezone v Gradežu, povedal deželni odbornik Brancati.
Slovesnost je bila tudi priložnost za podrobnejšo obravnavo tudi drugih vprašanj, ki so tako ali drugačno povezana s turizmom v Gradežu.
| včeraj danes
Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 16. 4. do 28. 4. 1990.
UMRLI SO: 83-letna gospodinja Maria Lipicar vd. Bensa, 70-letni Vittorio Mic-helin, 78-letni upokojenec Leone Portel-li, 84-letna upokojenka Rosa Srednik vd. Lozar, 85-letna upokojenka Paolina Zoff vd. Sturm, 69-letni upokojenec Emilio Sussig.
OKLICI: inženir Gianni Citroni in profesorica Antonella Codispoti, uslužbenec Fulvio Marchesan in uslužbenka Maria Fogar, profesor Sergio Caverzan in uslužbenka Isabella Monetini, uslužbenec Corrado Basso in uslužbenka Patrizia Colella, uslužbenec Giovanni Ceravolo in knjigovodkinja Margherita Vadala, narednik policije Maurizio Micoli in uslužbenka Lorenza Lupieri, vojak Antonio Lavino in gospodinja Assunta Villoni, mizar Sergio De Marco in uslužbenka Laura Carelli, uslužbenec Mauro Ličen in uslužbenka Giuliana Gianesini.
POROČILI SO SE: psiholog Giuseppe Šansone in Gloria Manzini, prodajni inšpektor Daniele Tognazzolo in prodajalka Amina Lovisini, varilec Luciano Brai-dotti in bolničarka Viviana Granzotto, uslužbenec Giorgio Furlan in uslužbenka Anna Basso, karabinjer Roberto Mar-chi in delavka Elena Cociancig, uslužbenec Roberto Finco in uslužbenka Luisa Scarcelli, uslužbenec Marco Sfiligoi in uslužbenka Antonella Caprara, uslužbenec Alberto Pasguali in uslužbenka Cin-zia Marchiaro, električar Enzo Badin in uslužbenka Fabia Calvani.
MEŠANI ZBOR LOJZE BRATUŽ GORICA
KONCERT
umetnih in ljudskih pesmi dirigent STANKO JERICIJO
KATOLIŠKI DOM V GORICI sobota, 12. maja 1990, ob 21. uri
_______________kino_______________
Gorica
CORSO 16.00-22.00 »Lettere d'amore«.
VERDI 15.30-22.00 »Karate Kid III - L8 sfida finale«.
VITTORIA 16.00-22.00 »Piaceri eccitanti; corpi bollenti« . Prepovedan mladih1 pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 18.00-22.00 »Dimenticar6 Palermo«.
EXCELSIOR 16.00-22.00 »Lavaro«. I9ra A. Sordi.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 16.00 in 18.00 nad zakona«. Ob 20. uri »Devet in P° noči«.
SVOBODA - Šempeter 18.00 »Napad ^ bazo«. Ob 20. uri »Obtožena«.
DESKLE 17.00 »Jezus Kristus iz Nazar«1* - 2. del«. Ob 19.30 »Pomo lutka«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI 75
Bassi Rita — Dom Boscova ulica — tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ^
S. Antonio — Ul. Romana 147 40497.
__________pogrebi _________
Jutri ob 9.30 Maria Garbum iz SP^ ll-bolnišnice na glavno pokopališč®'. jjni-uri Giovanni Susmel iz splošne bo ce na glavno pokopališče.
J
Danes in jutri na upravnih volitvah v Gorici in drugih občinah
Glasujmo za slovenske kandidate
Volilna kampanja je mimo, napočil je čas odločitev. Skoraj 75 tisoč volil-cev in volilk je danes in jutri v dvajsetih občinah na Goriškem poklicanih na volišča, da obnovijo občinske svete in v Gorici tudi deset rajonskih svetov. Obnovili bomo tudi pet občinskih svetov na narodnostno mešanem področju: v Gorici, v Krminu in v treh pretežno slovenskih občinah Doberdob, Sovodnje in Števerjan. V Gorici je v volilne sezname vpisanih 33.841 upravičencev. Prevladujejo ženske, ki jih je skoraj 3 tisoč več kakor moških.
Včeraj popoldne so z umestitvijo volilnih komisij začeli z delom na voliščih. Letos bo pri tem nekaj novosti: °b predsedniku in tajniku bodo na vsakem volišču po štirje skrutinatorji, ki so jih izbrali z žrebom in ne kot v Prejšnjih letih iz seznamov aktivistov Posameznih strank. Nekoliko druga-fen bo tudi postopek za štetje glasov, saj je ministrstvo za notranje zadeve določilo strožje predpise, da bi preprečilo goljufije pri štetju glasov in preferenc. Zato pričakujejo, da bodo izidi volitev tokrat znani nekoliko kasneje kot v prejšnjih letih. V manjših obči-nah pričakujejo dokončne izide v poznih popoldanskih urah, v Gorici pa bo najbrž treba počakati do kasnejših večernih ur.
Volišča so danes odprta od 7. do 22. Ure, zamudniki pa bodo imeli možnost glasovati tudi jutri do 14. ure, ko se zaključi glasovanje in se bo začelo Preštevanje glasov. Za glasovanje je kot vedno potrebno volilno potrdilo in Veljaven osebni dokument. Kdor ni Prejel volilnega potrdila na dom, si ga Idhko danes ali jutri priskrbi v volil-hem uradu občine. Volilci, ki potrebu-lejo zdravniško potrdilo za glasovanje s Pomočjo spremljevalca, si ga lahko Priskrbijo v uradih KZE: v Gorici Ul. Mazzini 7 (danes med 9. in 13. ter 16. 'd 20. uro, jutri med 9. in 12. uro); v krminu, Drev. Ven. Giulia 74 (danes 0cl 9. do 13. ure, jutri od 8.30 do 12. Ure)i v Ronkah, Ul. Duca d'Aosta 6 (da-
nes od 9. do 13. ure, jutri od 9. do 12. ure).
Toliko o poteku volitev. Mimo navedenih tehničnih aspektov pa so pri volilni preizkušnji gotovo najpomembnejši vsebinski. Danes in jutri bomo namreč odločali, kakšna bo v prihodnjem petletju uprava mesta in krajev, v katerih živimo. Zaradi tega nam nikakor ne more biti vseeno, kakšen bo izid teh volitev, katere stranke bodo pridobile ali izgubile izvoljene predstavnike, kateri kandidati se bodo uveljavili. Še posebej je za našo narodnostno skupnost važno, da izvoli čim večje število slovenskih kandidatov in nasploh, da se uveljavijo sile, ki se zavzemajo za sožitje in uresničevanje pfavic slovenske narodnostne skupnosti. Tudi od števila izvoljenih slovenskih predstavnikov bo namreč odvisno, kako bodo v prihodnjem petletju občinske uprave reševale vprašanja sožitja, spoštovale in uveljavljale interese naše narodnostne skupnosti, kakšen bo njihov odnos do Slovencev: Zato je potrebno, da volilci v največji možni meri podprejo slovenske kandidate, omogočijo njihovo izvolitev in vsekakor uveljavitev na političnem prizorišču, saj je tudi od tega odvisna moč in politična teža naše narodnostne skupnosti.
V	treh slovenskih občinah bodo slovenski volilci lahko izbirali med listami Občinske enotnosti, ki jih sestavljajo kandidati iz vrst KPI, PSI in neodvisni. Vse tri naše občine so v zadnjih petih letih upravljale te liste, ki se zavzemajo za kontinuiteto upravljanja tudi v prihodnjem petletju. Na volitvah nastopa tudi Slovenska skupnost, ki je doslej bila v opoziciji in se seveda zavzema za pridobitev večine in prevzem uprave občin.
V	Krminu je novost teh volitev lista Združeni za Krmin (Uniti per Cor-mons), ki združuje komuniste, zelene, radikalce, neodvisne in druge. Med nosilci te liste je tudi Slovenka Gizela Reja Simčič (preferenčna št. 3). Na listi
KD kandidira predstavnik SSk Stanko Prinčič (št. 17).
Za izvolitev v goriški občinski svet (siva glasovnica) se potegujejo slovenski kandidati na raznih listah.
Na listi KPI je glavni slovenski kandidat Igor Komel (št. 21). Drugi Slovenci so Ivan Bratina (št. 8), Sandro Corva (št. 13), Umberto Hvalič (št. 20), Stanko Maligoj (št. 22), Renca Peles-son (št. 30) in Aldo Rupel (št. 35).
Na listi SSk so trije nosilci liste (po abecednem redu) Marjan Breščak (št. 1), Aleš Figelj (št. 2) in Bernard Špacapan (št. 3). Sledi na listi še 37 slovenskih kandidatov, ki so razvrščeni po abecednem vrstnem redu.
Na listi PSI ponovno kandidira dosedanji občinski svetovalec Marko Waltritsch (št. 38). Drugi Slovenci so Jože Gej (št. 11), Božo Gruntar (št. 22), Damjan Klanjšček (št. 24), Stano Paulin (št. 29) in Rudi Pavšič (št. 30).
Na listi Zelenih (smejoče sonce) kandidirata Bogdan Butkovič (št. 2) in Venceslav Černič (št. 5).
Izredne važnosti je, da slovenski volilci poleg opredelitve za stranko oddamo tudi preference slovenskim kandidatom in se pri tem poslužimo možnosti, da oddamo štiri preference. S tem bomo namreč prispevali k izvolitvi večjega števila Slovencev. Preferenco oddamo tako, da - potem ko smo prekrižali simbol izbrane stranke - napišemo na za to določen prostor zraven simbola zaporedno številko ali priimek ali oboje izbranega kandidata.
Isti princip velja v Gorici tudi za volitve v rajonske svete (glasovnica roza barve), kjer pa lahko vsak volilec odda le po eno ali dve preferenci: po dve v rajonih Mestno središče, Sveto-gorska četrt-Placuta in Podturn-Sv. Ana, po eno pa v vseh ostalih. Za rajonske svete so slovenski kandidati prisotni na listah KPI, PSI, SSk in Zelenih golobice. Tudi v tem primeru je poleg glasu za stranko zelo dragocena vsaka preferenca slovenskemu kandidatu, še zlasti ker navadno o izvolitvi odloča minimalna razlika v številu preferenc.
m	j
	1
	
	1
	
A	V
	/
	
	)
	
	
	1
Objavljamo glasovnice za goriški občinski svet in za občinske svete v Števerjanu, Sovod-njah in Doberdobu. V Gorici glasujemo tako, da prekrižamo znak izbrane stranke, v prostor zraven simbola pa vpišemo še številko in/ali priimek kandidatov, ki jim želimo oddati preferenco (lahko oddamo največ 4 preference). V treh slovenskih občinah je dovolj, da volilci prekrižajo simbol izbrane liste.
Volilne glasovnice za občino Števerjan
0 □	□ VL-.-'	□ 0
D 1 Humar Giovanni	G 1 Corsi Adriano	G .1. CosmaStefano
□ 2 Cibini Silvano ...	.G 2 Miklus Darko	G 2 Cafuen Pietro
ds. Juretic Liiigi	G 3 Vogrič Giovanni	G 3 Pauletich Gianni
.D 4 Klanjšček Ivan	- □ 5 Kristančič Marjan	O 4 Prinčič isidoro C 5 Falcicchia Gerardo	r
G 6 Koren Martino	G 6 Muzma Miroslao	
G 7 Koršič Rodollo	G 7 Pintar Alessio	v'''** j	
O 8. Miklus Giovanni	n ■	r I i	1	8 Humar Dominik	
i	;	9 Mizerit Riccafdo	G 9 Dorni Rinaldo	
G 10 Planinšcek Floriano	G 10 Hlede Alojz Ivan	
□ 11 Pittoli Silvano	G 11 Hladnik Sons	
O 12 StekarDamian	C 12 Lakovič Luigia in Terpin	
občino Sovodnje		
n -	G	□ 0
G 1 Černič Branislav	G 1 PrimoziC Vito	G 1 Mann Roberto
□ 2 Čemic Beniamino	G 2 Butkovič Ratfaele	:■ ■■ G 2 Clai Giovanni
G 3 Germe Marjano	G 3 CotiC Savina in Ožbot	G 3 Favari Maggiorana
G 4 Ccvdek Andrej	G 4 Devetak Darin	—G .4 .„Savioi F.uivia
Li 5 Devetak Renato	Q 5 Devetak Ladi	G 5 Spazzal Igor
i		 6 Fajt Andrea	i	i 6 Devetak Mariano	
Lj 7 Kovic Giovanni	. G 7 Florenin Manza	
	 8 Malic Adriana in Devetak	[ 2	8 Custnn Valentino	
G 9 Maraž Giuseppe	i	 9 Petejan Marco	
_ 10 Perkon Giuseppe	;	 10 Tomšič Giuseppe	
G 11 Tommasi Ratfaele	G 11 TomsiC Mariano	
_ 12 Zegal Barbara m Devetak	_ 12 Tomšič Mauro	
občino Doberdob		
#>n	# a	(D D
■ ■	• i Q 1 Gergolet Massirmliano	O 1 Lavrenčič Mario	G 1 Servadei Maurizio
G 2 Jarc Romano	G 2 Bonetta Boris	G 2 Clai Giovanni
G 3 Ouinzi Ernesto	G 3 Croselli Igor	Q 3 Pozzetto Nicolč
O 4 Peno Atessandro - • ••— ■ -	G 4 Černič Ca rto	□ 4 Zanolla Lioneila Marcella	 —
G 5 Visintin Emilio	G 5 Devetak Giovanni detto Ivo	
Q 6 Bagon Mano	□ 6 Ferletic Carto	
G 7 Bružzechesse Paolo	G 7 Gergolet Fabio	
G 8 Ferfogha Francesco	G 8 Gergolet Giovanni detto Janko	
G 9 Gergolet Mariacnstma in Giovannmi	1	! 9 Gergolet Guglielmo detto Viljem	
G 10 Marušič Loredana in Bressan	G 10 Gergolet Nordio	
Q 11 Peric Claudio	G 11 Juren Igor	
O 12 Vižintin Mano	G 12 LegiSa Dano	
Stranke so na volilnih shodih v petek zvečer še zadnjič pozvale volilce
Sklep ne preostre, vendar intenzivne volilne kampanje
letotnVČera5šnjim Predvolllnlm premirjem se je ^orisii3 volilna kampanja za upravne volitve na še v*-kem utišala. Stranke in kandidati so skušali četl ^dhjem-tenutku prepričati kakega neodlo-Main .v°lilvca z oglašanjem preko časopisov in tazriJfMh radijskih in televizijskih postaj ali pa z Qstgje ievanjem še zadnjih "podobic", ki so jim v,6 v zalogi po razdeljevanju v prejšnjih dneh. Pi°h lahko ugotovimo, da je bila letošnja ^koP®?ja za upravne volitve vsaj navzven neko-“ila ?lrnejša kot v preteklosti, predvsem pa je Upa^na' Nekoliko v ozadju je bila konku-/Msjv^ed raznimi strankami, prevladovala pa je j* °stra in neizprosna bitka za preference andjdati. Vsakdo si je na različne načine e hku,. Pridobiti naklonjenost volilcev tako v h °cio c tlcl s kandidati drugih strank kot tudi na ^andidatov na listi iste stranke. V poštnih v}?>tke M so se tako gnetli listi, prospekti in iV6hjer.;„sltribQli in programi list, obljubami, ži-asti iv1. 'n nasmejanimi obrazi kandidatov. v%if6sfanj je bilo tradicionalnih predvolivnih ci. 7,,a.l ^ot so volilni shodi in srečanja z iti 0'Hotji t0Vrstna srečanja na ulicah in trgih so L Pfetežn Predvsem nekatere stranke opozicije so Se ° v zadnjih dneh kampanje, medtem '-tinske stranke in njihovi kandidati
raje odločili za drugačne oblike kampanje in priredile kvečjemu predstavitve programov in razprave v raznih dvoranah.
V primerjavi z nekaterimi volilnimi kampanjami v prejšnjih letih je tokrat bilo dosti manj poskusov instrumentaliziranja vprašanja dvojezičnosti in nasploh igranja na nacionalistične strune. Razen misovcev se je malokdo drug spravil na to temo. Po drugi strani je imela odličen odziv okrogla miza o sožitju, ki jo je priredila SKGZ. Ti ugotovitvi sta spodbudni in nam vlivata upravičeno pričakovanje, da se bosta raven in kakovost sožitja v bodoče še izboljšali.
Največ odvisi seveda od volilcev, od izbir, ki jih bodo opravili danes in jutri tudi upoštevajoč programe in stališča posameznih strank glede sožitja in ovrednotenja prisotnosti, jezika in kulture slovenske narodnostne skupnosti na Goriškem in še posebej v mestu Gorica.
Ob zaključku volilne kampanje so stranke in kandidati na shodih še zadnjič pozvali volilce. KPI je zaključila svojo kampanjo s shodom pred ljudskim vrtom, kjer je. govoril tudi glavni slovenski kandidat za občinski svet Igor Komel, zaključil pa je senator Nereo Battello. Komel je govoril v slovenščini in italijanščini in dejal, da
je KPI stranka, ki nudi zanesljivo jamstvo za uveljavljanje naših narodnostnih pravic. Pozval je k podpori te stranke, ki je na svoje liste uvrstila številne slovenske kandidate. Komel je v svojem govoru tudi razčlenil eno od vodilnih misli svojega volilnega programa, tj. za skupno obnovo večnarodnostnega zgodovinskega duha Gorice na pragu izzivov novega tisočletja.
Slovenska skupnost je sklenila svojo volilno kampanjo na Goriškem s shodom pred spomenikom v Sovodnjah. Na zborovanju je govoril tudi eden od sooblikovalcev slovenske pomladi Janez Janša. Zahvalil se je za podporo in solidarnost, ki jo je prejel tudi iz zamejstva, ko je bil zaprt v času procesa proti četverici. Ugotovil je, da isti simbol - lipova vejica druži koalicijo Demosa in SSk ter želel tej stranki volilni uspeh. Za njim sta govorila še pokrajinski tajnik Mirko Špacapan, ki je pozval volilce naj podprejo SSk, Remo Devetak pa je spregovoril o specifičnih vprašanjih sovodenjske občine.
Pokrajinsko tajništvo PSI je ob zaključku volilne kampanje izdalo tiskovno sporočilo, v katerem pozitivno ocenjuje potek kampanje in stopnjo osveščenosti občanov. Pozitivno ocenjuje tudi delovanje socialistične stranke in njenih
kandidatov ter z optimizmom pričakuje izid volitev.
Zanimivo medstrankarsko zborovanje sta na trgu nasproti svetogorske železniške postaje uprizorila tudi kandidata na listi KPI Silvino Polet-to in Zelenih golobice Renato Fiorelli. Shod sta posvetila vprašanju odpiranja meja in to na pomenljivem kraju, ki je bil pred nekaj meseci prizorišče smešne provokacije neofašistov s takratnim vsedržavnim tajnikom Finijem na čelu. Po-letto in Fiorelli sta se zavzela za odpravo pregrad, za aktivno sožitje in obmejno sodelovanje ter proti militarizaciji mejnih pasov na eni in druiri strani.
Zeleni golobice so svojo volilno kampanjo v petek zvečer sklenili s shodom na Kornu. Spregovorila je tudi evropska poslanka Adelaide Ag-lietta, ki je pozitivno ocenila poskus, da bi z listo golobice združili razne komponente zelenega subjekta in pozvala k podpori tej listi. Med drugimi sta govorila tudi kandidat za občinski svet Renato Fiorelli, v slovenščini pa je spregovoril Marko Marinčič.
Zaključno srečanje z volilci sta v petek zvečer imeli tudi listi Občinske enotnosti v Sovodnjah in v Doberdobu. Volilna kampanja teh dveh list je bila zasnovana pretežno na pogovoru in srečanju z občani o najbolj aktualnih vprašanjih.
XX. MEDNARODNI VZORČNI SEJEM

JJ. SALON

so
GORICA - TRŽIČ
28. APRIL - 6. MAJ 1990
To kar vidite je avtomobil Volks. Lahko se spremeni v trgovino, v kamper, v hladilnik, v prekucnik, v tovornjak. Lahko postane vaš s tremi m milioni manj kot včeraj.
AUTO SACCHETTI
AVTOSALON: Korzo Italia 65 Tel. (0481) 45949
GORICA
Sedež: Lungo Isonzo Argentina 9/11 Tel. (0481) 533771, 530069 TRŽIČ - Avtosalon: Ul. A. Bolto 38/e Tel. (0481) 45949
m
Volks
Vsega zmožni
ZA SKUPEN RAZVOJ
Vnema in zavezetost v delu nam ne dovoljujeta, da bi razprševali energije in tratili
svoj dragoceni čas.
Zaradi tega smo v Ljudskih bankah Furlanije-Julijske krajine ustanovili posebno svetovalsko službo za vse tiste gospodarstvenike, ki, zaposleni s svojim delom, potrebujejo strokovni nasvet za
najkoristnejšo finančno izbiro.
Posebna služba Pobuda za gospodarski razvoj* nudi informacije, nasvete in najprimernejšo oporo za posebne potrebe gospodarstvenikov, ki želijo, da bi se njihovo podjetje sodobno razvijalo.
Zadostuje telefonski poziv in strokovnjaki Pobude za gospodarski razvoj* Vam bodo takoj na razpolago, tudi v Vašem podjetju, da vam obrazložijo najbolj primerne in koristne rešitve za Vaša
finančna vprašanja.
Pobuda za gospodarski razvoj* najbolje zavzetim v svojem delu
>1 Banca Agricola 1 Kmečka banka Gorica
* to je ekskluzivna in posebna služba Ljudskih bank Furlanije-Julijske krajine. ----------
Zadnji dm Expomga
Na goriškem sejmišču ob Soči si lahko še danes ogledamo 20., jubilejno izvedbo mednarodnega sejma Expomego. Letos je goriški vzorčni sejem popolnoma uspel. Prenovljeni Expomego in novi oddelek Exponautica sta privabila veliko ljudi iz cele dežele, Slovenije in drugih krajev. Številne tuje delegacije in krajevni podjetniki so s številom obiskovalcev in sklenjenimi gospodarskimi pogodbami zadovoljni, tako da lahko mirno rečemo, da je goriški sejem Expomego znova pridobil svoj prostor v sklopu sejmov dežel Alpe - Jadran.
Številne razstavne prostore na katerih preko dvesto podjetij iz Italije in tujine ponuja blago oz. storitve bomo lahko danes obiska-
li od 10. do 22.30. Razstavljeni predmeti se v glavnem osredotočajo na nekaj tem in sicer naopre-mo za gradnjo in ureditev hiš, turizem, opremo za pisarne in na tovorne prevoze. Poglavje zase predstavlja letos prisotnost Združenja industrijcev goriške pokrajine, ki s svojimi člani zajema celo prvo halo goriškega sejmišča.
Današnji program sejma Expo-mego predvideva še nekaj zanimivih prireditev. V hali D bo zaključek tekmovanja v bilijardu za trofejo Schiavon, ob 16. uri bo v konferenčni dvorani modni defile športne konfekcije, zvečer pa bomo v restavraciji sejmišča lahko poskusili specialitete korejske kuhinje.
PBPP01/1
Vas vabi na ogled novega plastičnega ohišja.
Prisotni na 20. ESPOMEGU v paviljonu D.
PBP: Ul. sv. Mihaela 318 Štandrež — Tel.: 21324
Z NAJMODERNEJŠO TEHNOLOGIJO IZ LAM ELI RAN EGA LESA IZREDNA OKNA HOBLES
^Arhitektura danes odkriva lesene konstrukcij© 0 bolje rečeno konstrukcije iz lameliranega lesa. T® konstrukcije so lahke, z možnostjo velikih svetlob!11 površin in izredno odporne proti vremenskim učinkom ter atmosferskim dejavnikon i.
In prav s pomočjo najsodobnejše tehnologije nastajajo okna iz lameliranega lesa ki jih Hobi©5, vodilno podjetje v tem sektorju, danes ponuja evropskem trgu z nepremičninami.
Hobles zagotavlja izredno kakovost tako pri veli^jjj. arhitektonskih konstrukcijah kot pri oknih na tvoj' n
© Izsušen m zapečaten D'0f$£ prostor med šipama ki sta i na elastične nosilce.
© Debelina okvirja iz lameliranega lesa zagotovila popolno nespreme-njenost oblike, okvir se pn lakiranju potopi; s tremi zaščitnimi plastmi je zagotovljena odpornost barve tudi v daljšem obdobju, bogata izbira
zagot
in toplotna izolacija.
(D Poseben žleb s
puščem. ki zagotavlja
in popoln odtok vode
© Dvojno odprtje: stransko in verti- © C kalno, zaklopni elementi so v celoti delar vgrajeni v okvir okenskega krila.
Okna m okenska vraM podlag, nač^ ali dimenzij'
»n»>-
Želim lehmino dokgmentaeiio o oknih Hobles
til hobles
33049 Špeter Slovenov (Videm) Italija - lndustnjska c Tel 0432/727286 - Telefax 0432/727321
OBIŠČITE NAS V PAVILJONU


Uspeh Exponautice
Pri prekopu Valentinis v Tržiču bomo danes lahko zadnjič obiskali sejem Exponautica, navtični oddelek goriškega mednarodnega vzorčnega sejma. Lepo vreme naj bi po ocenah prirediteljev privabilo na ogled jadrnic, gliserjev in mornarske opreme preko 5.000 ljudi.
Zančilnost spremnih dejavnosti tega sejma so letos bila tekmovanja, katerih se je vdeležilo kar lepo število jadralcev. Na regati plovil hobie - cat (to so lahki in hitri katamarani) so v raznih kategorijah zmagale posadke iz Seslja-na, Devina in z Munchna, regato za pokrajinske mladinske igre jadrnic Optimist pa je zmagal An-drea Verzegnassi. Danes zjutraj pa bomo lahko sledili še tekmovanju deželnega značaja olimpijskih kanujev.
Med raznimi razstavljalci sejma Exponautica je tudi Casino' iz Nove Gorice, ki je med drugim bil pokrovitelj tekmovanj hobie - catov. Direktorja igralnice, Davorina Lozeja, smo vprašali kako to, da so se tudi oni udeležili tega sejma. Odgovor je zelo preprost. V novogoriškem Casinoju so od samega začetka ubrali pot prisotnosti na množičnih manifestacijah, kar se usklajuje z njiho-
vim pojmovanjem igralnice. Casino' je nastal kot zabavni center za širšo publiko in temu namenu so tudi v teh petih letih obstoja sledili v delovanju in pri razvoju igralnice. Začetno majno dvorano so razvili v veliko, sodobno opremljeno igralnico s številnimi mizami ameriške rulete in desetinami avtomatov. Prav pred kratkim so otvorili tudi salon Luxor, v katerem so namestili dve mizi za che-min de fer, v teku leta pa naj bi to dvorano opremili tudi z drugimi hazardnimi igrami. Ponudbo so povečali tudi z odprtjem manjše igralnice v hotelu Donat v Rogaški Slatini, v bližnji bodočnosti pa bodo odprli še eno igralnico v drugem slovenskem letovičar-skem središču. V Novi Gorici pa bodo dejavnost razširili tudi na druge vrste zabave in turističnih dejavnosti, tako da bodo lahko gostom, ki v glavnem prihajajo iz krajev oddaljenih do sto kilometrov, nudili najbolj pestro uporabo prostega časa in živahno sprostitev.
Strani pripravil
ALEŠ WALTRITSCH
34170 GORICA — Ul. Contavalle 3 Tel. (0481) 33395
SONČNI KOLEKTORJI
6S®fehart. Italia
gorilniki RIELLO - LAMBORGHINI
RAZSTAVLJAMO NA 20. EXPOMEGU
Oglase zbral
in pripravil
Dubliest
oglasni oddelek Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6 - TRST telefon: (040) 7796688
NOVA GORICA
HOTELI IGRALNICA TURIZEM p.o.
CASINO’
NOVA GORICA
TRŽIČ — UL. VALENTINIS 18 — TEL. 410395
' V stilu
stare
mornarice
IBMM01/1
Computer houses.il
Osebni računalniki IBM POS blagajniški terminali IBM
Telefonske napeljave ITALTEL TELEMATICA PC AMSTRAD in OLIVETTI Pax in kopirni stroji SHARP
Pooblaščenec
Personal
Computer
TRŽIČ - U!. Roma 19 - Tel. (0481) 411295 Fax (0481) 798488
Devin-Nabrežina - Tel. (040) 208924

Valentino Bratina
draguljar
TRŽIČ
lJL IX. junij 74 - Tel. (0481) 790051
NOVA02/1
'W	'V
TRZIC
NOVAH & MIO ZASTOPSTVO
TRŽIČ - Ul. C. A. Colombo 13 Tel. (0481) 410765
•	mehanična delavnica — nadomestni deli — kleparstvo
•	jamčeni rabljeni avtomobili vseh znamk
Poverjena mehanična delavnica:
FOLLA AMERIGO - Ul. 1. maj - Pieris Tel. (0481)76175
Corsa Sivine
BOATO
TRŽIČ - L. Anconetta 1
7 OPEL-0-
GENERAL MOTORS-
ŠT. I NA SVETU
Komercialni urad tel. (0481) 411176, 534174 GORICA - Korzo Italia 73 - Tel. (0481) 534174
stran 12 □								PRIMORSKI DNEVNIK — nedelja, 6. maja 1990
								
		Siv i	■	iiiiii iiii ii lil	iiiiii iiii iiii iiiiiiiiiiiiiiii ii	nedeljski	tele.	Azijski in	radijski sporedi
[~(f RAI 1___________________
7.00	Nan.: II sogno dei Novak
8.00	Pravljična nanizanka: II ballo delle principesse
8.50	Risanka: Ape Maia
9.15	Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet (vodi Piero Angela)
10.00	Zelena linija
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Zelena linija (2. del)
13.00	Nedeljski tednik
13.30	Dnevnik
13.55	Igra: Toto-TV
14.00	Variete:	Domenica
in...(vodi Edwige Fenech)
14.20	Športne vesti
16.50	Športne vesti
17.50	Športne vesti	*
18.15	90. minuta
18.40	Domenica in... (zadnji del)
19.50	Vreme in dnevnik
20.40	Film: Running - II vincito-re (dram., Kan. 1979, r. Števen Hilliard Štern, i. Michael Douglas, Susan Anspach)
22.25	Športna nedelja
24.00	Nočni dnevnik
0.10 SP v sabljanju: floret -ženske (posnetek iz Coma)
RAI 2_______________
7.00	Otroški variete: Patatrac, vmes risanke
7.55	Aktualno: Mattina due
10.15	Varieteja: Spremenljivo jasno, 12.00 Ricomincio da Due (vodi Raffaella Carrž)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Šport in vreme
13.30	Rubrika: Nonsolonero
13.45	Variete: Ricomincio da Due (2. del)
15.15	Nadaljevanka: Ouando si ama
17.30	EP v ženski gimnastiki (prenos iz Aten)
18.00	Film: Siamo uomini o ca-porali? (kom., It. 1955, r. Camillo Mastrocingue, i. Toto, Paolo Stoppa)
19.45	Dnevnik
20.00	Šport: Domenica sprint
20.30	‘Nanizanka: Hunter - Al-legra
21.30	Aktualno: Pianeta proibi-to - armi e droga (vodi Oliviero Beha)
23.00	Dnevnik nocoj in vreme
23.20	Oddaja o židovski kulturi
23.50	Tednik o kulturi, znanosti
in prireditvah: L'aquilone
0.50 Glasbena oddaja: Sanre-mo Jazz '87 - Lingomania
^ RAI 3__________________
8.50	Recital: Montserrat Ca-balle (igra orkester The London Sinfonietta, dir. Gianluigi Gelmetti: Vivaldi, Gluck, Cherubini, Rossini, Donizzetti, Bellini, 1. del)
9.50	Tednik za mlade
11.30	Tenis: mednarodni ženski turnir - finale (iz Taranta)
14.00	Deželni dnevnik
14.10	Film: Fratello di un altro pianeta (fant., ZDA 1984, r. John Sayles, i. Joe Norton, Tom Wright)
16.00	EP v ženski gimnastiki (prenos iz Aten)
17.30	Daljna obzorja: Arizona -Saguaro, la sentinella del deserto
18.35	Športna oddaja: Domenica gol
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželni šport
20.00	Nogometne tekme B lige
20.30	Aktualno: Chi l'ha visto? (vodita Donatella Raffai in Luigi Di Majo)
23.20	Nočni dnevnik
23.50	Filmske novosti
24.00	Deželni nogomet
TV Ljubljana 1
8.30	Video strani
8.40	Otroška matineja: Živ žav,
9.40	nanizanki Poltrona express, 9.50 Noro, norej-še, norišnica
10.10	Nad.: Grehi (pon. 1. dela)
10.55	Nanizanka: A16 AI6
11.25	Glasbena oddaja: Kvartet bratov Smrtnik in Obirski ženski oktet
11.55	Kmetijska oddaja
12.55	Naša pesem '90
14.10	Nadaljevanka: Formula 1 (Saada-Geoffrion, i. Alain Prost, 4. del)
14.55	Kolo sreče
16.30	Dnevnik
16.45	Film: Visoka Sierra (krim., ZDA 1941, r. Raoul Walsh, i. Humphrey Bogart)
18.20	Glasba: Skupina Stop
18.50	Risanka
19.00	Mernik in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Balkan ekspres (G. Mihič, i. Bata Živojinovič, 7. del)
20.55	Zdravo
22.15	Dnevnik in vreme
22.35	Nanizanka: Skupaj na sledi
23.25	Video strani
HIP1) TV Koper
10.00	Juke box (pon.)
10.30	Rubrika: Calciomania
11.30	Motociklizem: VN Španije (prenos), vmes (12.25) rubrika Fish Eye (pon.),
13.45	hokej — prvenstvo NHL, (17.15) nogomet Brazilija-Bolgarija, v odmoru. TVD Novice
19.00	Juke Box
19.30	Odbojka WL: Brazilija-Ita-lija
22.00	TVD Novice
22.15	Speciale Čampo base
23.45	Motocik.: VN Španije
|	TV Ljubljana 2
10.00	Oddaje za JLA in film
13.00	Športno popoldne, vmes (16.00) EP v gimnastiki
19.00	Da ne bi bolelo
19.30	Dnevnik
20.00	Dokumentarci: Drobno gospodarstvo,. 20.30 Ptuj od leta '69, 20.45 Maraton nebeškega miru
21.20	Nogomet: Olimpija-Dina-mo
21.50	Športni pregled
22.35	Otvoritev Doma pisateljev
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Jutranji koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: Tiha deklica (Darka Čeh); 10.30 Country glasba; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika;
14.10	Radijska drama: Alamut (Vladimir Bartol; pon. 4. dela); 14.46 V studiu z vami: Sergej Verč; 17.00 Šport in glasba.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Dnevni koledar; 7.00 Kronika in vremenska napoved; 8.05 Pop rock za mlade; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela;
10.05	Nedeljska matineja; 10.30 Nedeljska reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan;
13.10	Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Zabavna glasbena igra; 18.30 Priljubljene operne melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva;
23.05	Literarni nokturno.
CANALE S_______________
8.30	Nabožna oddaja
9.15	Dok.: L arca di Noč
10.00	Rubrike: Block-Notes, II mondo del bebe, 10.15 Pre-vention, 10.30 II girasole,
11.00	Pollice verde, 11.3Q Piacere Italia, 12.00 Antep-rima
12.30	Variete: Rivediamoli
13.00	Superclassifica Show
14.00	Domenica al cinema
14.15	Film: Mimi metallurgico
ferito nellonore (kom., It. 1972, r. Lina VVertmuller, i. Giancarlo Giannini)
16.30	Nanizanka: A piedi nudi nel parco
17.00	Variete: Nonsolomoda
17.30	Nanizanka: Ovidio
18.00	Kviza: O.K. II prezzo e gi-usto, 19.45 La mota della fortuna
20.40	Film: Belli freschi (kom., It. 1987, r. Enrico Oldoini, i. Lino Banfi)
22.25	Variete: Aspettando i tele-gatti
23.10	Variete: Nonsolomoda
23.40	Italija sprašuje
0.40 Nanizanki: Lou Grant, 1.40 Bonanza
RETE 4__________________
8.00	Jutrišnji svet
8.30	Nanizanka: Ironside
9.30	Rubrika: Veliki golf
10.30	Aktualno: Money
11.00	Rubrika: Čara TV
11.45	Filmske novosti
11.50	Nanizanka: Missione im-possibile
12.45	Telecomandolibero
13.45	Nanizanki: Fox, 14.45 Sce-riffo a New York - II killer del Nuovo Messico
15.30	Variete: Oggi sposi
17.30	Variete: Gioca e pasta
18.00	Film: Inchiesta in prima pagina (dram., ZDA 1959, r. C. Odets, i. Rita Hayworth, Anthony Franciosa)
20.30	Film: Bernadette (biog., ZDA 1943, r. Henry King, i. Jennifer Jones, William Eythe, Vincent Priče)
23.30	Koncert: Myun Whun Chung dirigira Filharmonijo milanske Scale (J. M. Haydn - Trauer Sympho-nie v e-molu)
0.10 Film: I guastatori delle dighe (vojni, VB 1954, r. Michael Anderson, i. Richard Todd)
ITALIA 1_______________
7.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
10.30	Rubrika: Leonardo
11.00	Mednarodni nogomet
12.00	Rubrika: Viva il mondiale (pon.)
12.30	Ob nogometnem prvenstvu
13.00	Tednik: Grand Prix
14.15	Posebna oddaja o regati okrog sveta
14.45	Be Bop a Lula (pon.)
15.30	Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo - Luomo dei giovedi
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Motociklizem: VN Španije (iz Jereza de la Frontera)
19.00	Risanke: Teodoro e l'in-venzione, 19.30 Conte Dra-cula; 20.00 Siamo fatti cosi
20.30	Film: Scarface (dram., ZDA 1983, r. Brian De Palma, i. Al Pacino, Michelle Pfeif-fer, Robert Loggia)
23.45	Filmske novosti
23.50	Nanizanke: Star Trek -Miri, 0.50 Kronos - L’antica vendetta, 1.50 Ai confini della realta - Miele amaro
ODEON___________________
8.30	Nan.: Arthur re dei britan-ni, 9.30 Quattro in amore
13.00	Rubrika o zdravju
13.30	Branko in zvezde
14.00	Aktualno: USA Today
15.00	Obnova nad.: Mariana, Pa-siones, Senora
17.30	Nanizanka: Lottery
18.30	Hollywood movies
19.00	Filmske novosti
19.30	Dok.: Diario di soldati
20.00	Branko in zvezde
20.30	Film: Gli invincibili (pust., ZDA 1947, r. Cecil B. De Mille, i. Gary Cooper, Pau-lette Goddard)
23.30	Cena in časa Odeon 0.15 Italijanske reportaže
TMC____________________
10.30	Nanizanka: Tuono blu
11.30	Morski športi
12.00	Papežev blagoslov
12.20	Dokumentarec: Le mon-tagne della Luna
13.00	Film: Miliardario... ma bagnino (kom., ZDA 1967, r. Arthur H. Nadel, i. Elvis Presley)
14.50	SP v motokrosu: 500 ccm
17.00	Glasba: Erič Clapton
18.00	Odbojka: ital. prvenstvo -moški play off
20.30	Novinarska oddaja v sodelovanju s CBS
21.30	Film: Per il re e per la pat-ria (dram., VB 1964, r. J. Lo-sey, i. Dirk Bogarde)
23.15	Aktualno: Megawatt
23.30	Rubrika: Golf club
24.00	Film: Diritto di uccidere (dram., ZDA 1985, i. Michael Ontkean)
TELEPRIULI_____________
10.20	Nan.: L’albero delle mele
11.00	Zelena dežela
12.00	Nan.: La grande barriera
12.30	Italia a Cinguestelle
13.00	Rubrika z županom
14.30	Variete: Buinesere Friul
16.30	Musič box
18.00	Nan.:TeneteO'Hara
19.00	Dnevnik - šport
20.30	Film: Delitto sulla spiaggia (dram., ZDA 1955, i. Joan Crawford)
22.30	Nanizanka: Il brivido e 1’-avventura
23.00	Športne vesti in News
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
RADIO KOPER
(slovenski program)
14.30,	17.30 Poročila; 10.30, 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil;
12.00	Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 12.45 Zabavna nedeljska oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset; 18.00 Pesem desetletja; 18.30 Humoreska.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.30 Nedeljska oddaja; 8.00 Vseradio; 8.25 Pesem tedna; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje;
11.00	Dogodki in odmevi; 11.30 Najlepših 7; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke in glasba; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba, šport, rezultati in komentarji; 18.30 LP plošče; 19.40 Športni pregled.
RADIO OPČINE
10.30,	14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Oddaja odbornikov SKD Tabor in knjižnice Pinka Tomažiča; 15.00 Od nedelje do nedelje; 20.30 Glasba.
::

{ RAI 1__________________
7.00	Aktualno: Uno mattina (vodita Livia Azzariti in Puccio Corona)
9.40	Nad.: Santa Barbara
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Risanka: Albertone
11.00	Nad.: Chateuvallon
11.55	Vreme in kratke vesti
12.05	Ob nogomentnem prvenstvu: Un mondo nel pallo-ne - Argentina
13.30	Dnevnik
14.00	Varieteja: Gran premio -pausa caffe, 14.10 Occhio al biglietto
14.20	Mladinska oddaja: Big!
15.00	Risanke
15.20	Posebna oddaja TG 1: Popoldanski volilni izidi
19.40	Almanah in dnevnik
20.45	Film: L’ultimo cavaliere
elettrico (pust., ZDA 1986, r. James Fargo, i. Gil Ge-rard, Keye Luke, Ernie Reyes jr.)
22.00	Posebna oddaja TG 1: Večerni volilni izidi
0.15 Dnevnik in vreme
0.45 Filmske novosti
0.55 Rubrika: Mezzanotte e dintorni (vodi Gigi Mar-zullo)
RAI 2_______________
7.00	Otroški variete: Patatrac, vmes risanke
8.30	Nadaljevanka: Capitol
9.30	Božanska komedija
9.55	Knjižne novosti: Casablanca
10.00	Oddaja o protestantizmu
10.30	Varieteja: Aspettando mezzogiomo, 12.00 Mez-zogiorno č...
13.00	Dnevnik in Diogenes
13.30	Rubrika: Gospodarstvo
14.15	Nad.: Ouando si ama
15.00	Posebna oddaja TG 2: Volilni izidi - vmes zabavne točke z gosti, pevci, komiki, in drobci televizijskih oddaj (vodijo Luciano Ris-poli, Laura Lattauda in Patrizia Caselli)
19.45	Dnevnik
21.00	Nanizanka: LTspettore Derrick - Morte di un trombettista (i. Horst Tap-pert, Fritz Wapper)
22.00	Posebna oddaja TG 2: Volilni izidi
23.30	Variete: Ritira il premio...
24.00	Nočni dnevnik s pregledom volilnih izidov, vremensko napovedjo in horoskopom
[	^ RAI 3___________________
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Lo Zibaldone del lunedi, 13.00 Rotocal-co bambino (ured. A. Del Vecchio in S. Lai)
14.00	Deželne vesti
14.30	Posebna oddaja TG 3: Volilni izidi in športni dogodki, vmes Mednarodno žensko teniško prvenstvo Italije (prenos iz Rima), bezbol - posnetek tekme iz letošnjega prvenstva, atletika - mednarodno srečanje (prenos iz Porto-maggioreja), kolesarstvo -dirka po Trentinu
19.30	Deželne vesti (s pregledom deželnih volilnih izidov)
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barba-to
20.30	Aktualnosti: Dan na pre-turi (ured. Nini Pemo in Roberta Petrelluzzi)
22.25	Posebna oddaja TG 3: Pregled volilnih izidov
23.45	Deželne vesti (s pregledom deželnih volilnih izidov)
0.45 Nočni dnevnik
TV Ljubljana 1
8.55	Prenos iz skupščine SR
9.10	Mozaik. Spored za otroke in mlade: Baš Čelik, 9.40 Da ne bi bolelo - O kajenju, 10.10 Mladinski pevski festival Celje '89, 10.40 Utrip, 11.00 Zrcalo tedna,
11.15	Mernik
11.30	Video strani
15.35	Nanizanka: Skupaj na sledi (pon.)
16.30	Dnevnik
16.40	Poslovne informacije
16.45	Mozaik. Zdravo (ponovitev)
18.10	Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček -Letalo, 18.25 Aliče v deželi risb, 18.40 Otroci glasbe
19.00	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	TV drama: Človek, ki je vedel, kje je sever in kje je jug (E. Kiš - N. Džuhe-rič, r. Nedim Duherič, i. Danilo Lazovič)
22.10	Parlament je odprt
22.55	Dnevnik in vreme
23.15	Izobraževalna oddaja: Operne zgodbe - Tosca
0.10 Nanizanka: Skupaj na sledi (A. Christie, 9. del)
fP) TV Koper
13.45	Odbojka World League: Brazilija-Italija (pon.)
15.15	Veliki tenis (pon.)
16.45	Motociklizem: VN Špani-
je
18.15	Športna oddaja: 6. krog
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Aktualno: Volitve '90 v Sloveniji in Hrvatski
20.30	Golden Juke box
22.00	TVD Novice
22.15	Nočni boks
23.00	Košarka NBA
0.30 Nogomet - argentinsko prvenstvo
TV Ljubljana 2
16.30	Poskusni sporedi - Satelitski prenosi
19.00	Dokumentarec: Sedem stoletij kulture frančiškanov (2. del)
19.30	Dnevnik in Osmi dan
20.45	Dokumentarec: Po sledeh napredka
21.15	Oddaja o športu: Sedma steza
21.30	Koncert za Nelsona Mandelo (1. del)
CANALEg__________________
7.10	Nanizanke: La grande valjata, 8.00 Una famiglia americana, 9.00 Love Boat,
10.001	Jefferson
10.30	Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis,
12.40	II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori, 14.15 Gioco delle coppie
15.00	Aktualni oddaji: Agenzia matrimoniale, 15.30 Cerco e offro
16.00	Zdravniški pregled
16.30	CanaleSzavas
17.00	Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. Il prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e marito
20.25	Variete: Striscia la notizia
20.40	Film: Il commissario Lo Gatto (kom., It. 1986, r. Dino Risi, i. Lino Banfi, Maurizio Micheli)
22.30	Variete: Aspettando il Gran Premio Internaziona-le della TV
23.00	Variete: Maurizio Costan-zo Show
0.50 Variete: Striscia la notizia (pon.).
1.10	Nanizanka: Lou Grant
RETE 4
8.30	Nanizanka: Ironside - Un' indagine oltre la percezio-ne
9.20	Filmske novosti
9.25	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.25 Aspettando il domani, 10.55 Cosi gira il mondo
11.50	Nanizanka: Strega per amore - Agnese, Parma segreta
12.15	Otroška oddaja: Ciao Ciao . in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.35	Azucena, 15.05 La valle dei pini, 16.05 Falcon Crest, 17.05 Veronica, il volto delLamore, 17.35 General Hospital, 18.30 Feb-bre d'amore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Mai dire si -Filiali in tutto il mondo
20.30	Nadaljevanka: Topazio
22.30	Telecomandolibero
23.30	Film: Il circo degli orrori (krim., VB 1960, r. Sidney Hayers, i. Anthon Diffring, Erika Remberg)
1.20	Nanizanka: Adam 12
ITALIA t_______________
7.00	Otroška oddaja: Caffelatte in risanke
8.30	Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips,
13.30	Magnum P.I.
14.30	Variete: Smile
14.35	Glasbena oddaja: DeeJay Television
15.20	Italijanske smešnice
15.30	Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Arnold, 18.35 LTncredibile Hulk, 19.30 Genitori in blue jeans - Tu-uto in ordine (1. del)
20.00	Risanke: Alvin rock n'roll,
20.15	Zero in condotta
20.30	Film: Cruising (dram., ZDA 1980, r. William Friedkin, i. Al Pacino, Karen Allen)
22.15	Nanizanka: Vincere per vincere - Funjump
0.05 Rock opolnoči: David Bo-wie
1.15	Nanizanki: Star Trek, 2.15 Kronos
ODEON______________
12.30	Rubrika o estetiki
13.00	Otroški variete: Sugar
15.15	Nadaljevanke: Mariana, Colorina, Seniora
18.30	Nanizanka: Biancapeve a Beverly Hills
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke
20.00	Aktualno: USA Today
20.15	Branko in zvezde
20.30	Film: Due duri inseparabili (pust., ZDA, r. Gary Nel-son-Richard Lang)
22.30	Dok.: Diario di soldati
23.00	Film: La cittč maledetta (srh., 1987, r. Richard Go-vernor, i. Franc Luz)
TMC
8.30	Nanizanki: Il calabrone verde, 9.00 Provaci ancora Lenny, 9.30 Flamingo Road
10.30	Nad.: Gabriela
11.30	Rubrika: Ženska TV
13.00	Športne vesti
13.30	Dnevnik
14.00	Dok.: Natura amica
14.30	Nanizanka: Il giudice
15.00	Film: La ninna nanna di Broadway (glas., ZDA 1951, r. Doris Day)
16.45	Girogiromondo
17.45	Glasba: ClipClip
18.00	Rubrika: Ženska TV
18.45	Igra: Il Paroliere
19.00	Nan.: Autostop per il cielo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	TV film: L’aria che uccide
22.20	Ladies & Gentlemen .
23.00	Vesti in šport
24.00	TV film: Esplosione (dram., Kan. 1969)
TELEFRIUU_______________|
11.30	Nan.: L'albero delle mele,
12.00	La grande barriera
12.30	Potovanje po Italiji
13.00	Nan.: Love Story, 13.30 Te-nente OHara
15.30	Musič box
17.15	Nadaljevanki: Passioni,
18.00	Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Il brivido e 1-avventura
20.30	Nogomet: SP '82, Italija-Brazilija
22.30	Nan.: Coronet Blue
23.30	Nočne vesti in News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00, 23.00 Poročila; 7.20 Pravljica, nato Dobro jutro po naše; 8.10 Četrtkova srečanja (pon.); 8.40 Country-club; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Slovenska lahka glasba; 9.40 Simboli in še kaj; 9.50 Orkestri; 10.10 S koncertnega repertoarja;
11.30	Slovenski kantavtorji; 12.00 l4 mest, 14 sanj; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.25 Gospodarstvo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Srečanje z novo pesmico; 14.30 Glasba; 15.00 Manjšinski potopis: V Evropo in nazaj; 15.30 Jazz; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Spomini na Rainerja Mario Rilkeja; 17.27 Mladi val; 19.20 Glasba in izidi volitev.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Matineja; 11.05 12' brali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmet-nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki; 14.40 Merkurček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Lit. nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 P°' ročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan; 6.3° Jutranja kronika; 7.00 Kronika; 7.30 Pre' gled tiska; 13.00 Na valu Radia Kopef‘ 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna'
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasb po željah; 17.30 Primorski dnevnik in Ak' tualna tema; 18.00 Interna »52«; 18-3-’ Glasbene želje; 19.00 Radio LJ.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročil 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almana11'
6.30	Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfon1) zvezd; 7.35 Glasba; 8.00 V pričakovan) Mundiala; 8.10 Razglednica; 8.25 P65,6 j tedna; 8.35 Glasba v živo; 10.00 Preg1®. tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Druži 11.00 Knjige; 11.30 Italiana; 12.00 Gla^. po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14-40 e. sem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Čanja; 16.00 Kviz; 17.00 Srečanje z; 1 Bubbling; 18.00 Mixage; 18.40 Glasba telefon v živo; 19.00 Souvenir.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 ^poza vsakogar; 10.00 Dobro jutro; l2””0lI.); govor z odvetnikom in Ostali Trst Ya
20.30	Loža v operi; 22.00 Nočna g^5D '
Pesmi Miroslava Košute v novi pesniški zbirki »Odseljeni čas«
Človeku mora biti vrednota vsak najmanjši izraz življenja
Pri Cankarjevi založbi v Ljubljani je pred par dnevi izšla nova pesniška zbirka Miroslava Košute »Odseljeni čas«. Kriški pesnik po daljšem razdobju spet nagovarja svoje bralce in ljubitelje poezije z rojstvom novih pesmi, »sledov nečesa, kar osmišlja dan in spreminja mrzel red stvari in ljudi na tem svetu«, kot je zapisal Tone Pavček.
Svojo zadnjo pesniško zbirko je Miroslav Košuta naslovil Odseljeni čas. Kako se pravzaprav čas seli, oziroma kako lahko čas ujamemo vase ali v prostor, kaj je ta kategorija časa, v katerem živimo?
Pravzaprav odgovora na to vprašanje, ki ga nisem pričakoval, ne znam dati, glede na to, da si nisem na jasnem, kaj čas pravzaprav je. Čas pojmujem kot življenje. Odseljeni čas mi je nekako pojem za tisto razdobje, v katerem ni življenja.
Čas napolnjujemo z najrazličnejšim. Književniki napolnjujejo čas in sebe s knjigo, verzi, mislimi. Tako tudi vi in zanimalo bi me, kako gledate na ves ta vaš dolgi ustvarjalni lok v času in še, kako so ga opredeljevali drugi?
Drugi ga vsekakor niso opredeljevali tako, da bi bil s temi opredelitvami najbolj zadovoljen. Sicer pa nikoli ne razmišljam o tem, kar je za mano, temveč samo o tistem, kar se trenutno dogaja ali kar me še čaka. Predvsem torej ne o stvareh, ki so napisane, temveč o stvareh, ki se rojevajo v moji domišljiji z najbrž jalovim upanjem, da bom pač tisto najboljše šele napisal. Vendar je tudi res, da je razdobje od prve pesniške zbirke že precejšnje, in precejšnje je tudi razdobje od zadnje zbirke pesmi za odrasle, “Robidnice in maline« (izšle so leta 1983). Zaradi tega sem se moral pred m ob oddajanju rokopisa za »Odseljeni čas« zamisliti nad svojim delom. In Ugotovil sem predvsem, da sem začel Pesniti v času, ki sem ga takrat doživljal morda kot zapozneli intimist, in da se je v tistem in poznejšem obdobja v slovenski literaturi zgodilo zelo veliko pomembnih stvari. Takrat je namreč kmalu nastopila avantgarda, ki je pretresla naše povojno književno življenje. Sedaj pa se mi zdi, da se Poezija in z njo avtorji spet nahajamo nekje v okvirih, v katerih sem sam začel. Skratka, gre tudi za intimno zadovoljstvo, ko vidiš, da pravzaprav nisi pisal mimo vsega tega, kar se je dogajalo, če se nazadnje ti dve poti no nekem novem križišču spet srečujta. Jasno je, da se danes v slovenski Poeziji dogajajo zelo različne stvari ‘n literarna zgodovina bo imela na jem področju polne roke dela, če bo Ootela pošteno opredeliti posamezne Pojave. Na žalost nimamo več literarno kritike, ki bi sproti ocenjevala to nošo književno žetev.
^Osebno lahko rečem, da sem zadosten predvsem s tistim, kar mi je SPelo napisati v zadnjem času, tako ?Q področju mladinske ustvarjalnosti
kot
predvsem tistih verzov, ki govori-
>° 0 Trstu, o našem življenju, o Trstu 0( srednjeevropskem propadajočem ž.estu, o našem življenju v njem in o lvIjenju naše narodnostne skupnosti.
Literarni zgodovinarji in kritiki „!*vljo, da je iz našega prostora za-Prt1 v poezijo mediteranski veter. Cde« nosilcev tega mediteranskega
pridiha je prav gotovo Miroslav Košuta. Je to tudi tisti čar prvega razdelka v novi pesniški zbirki, saj se mi zdi, da so pesniška sporočila vezana prav na naš prostor in naše kraje? In čeprav je za tem prostorska realnost, se vendarle skriva v njej človekova intima, ki se kaže ob opisovanju tega prostora v neki melanholiji in ki pravi, da deluje ta zemljepis na pesnika odtujujoče, predvsem tržaški prostor, medtem ko nosi kriški v sebi neko veselje mladosti.
Strinjal bi se z literarnimi kritiki o tej mediteranskosti, o tem prispevku tržaških poetov slovenski literaturi, tudi glede na to, da v času, ko sem prišel sam v Ljubljano, je bilo tamkajšnje vzdušje precej drugačno. Takrat se ni točno vedelo, kaj je ta mediteranski pridih, medtem ko je bilo potem te mediteranske širine, svetlobe, vitalnosti toliko, da se nam zdi danes ta stvar bolj samoumevna.
Zdi pa se mi, da je tudi druga ugotovitev pravilna. Namreč o tem svetlem kriškem ambientu, v kar je seveda zaobjet Kras, pogled na morje z neke višine, ambicije odhoda v svet in bi rekel — ta široka primorska duša, ki se izraža tudi v moji kriški krvi na eni strani, na drugi pa je mesto Trst in situacija slovenskega človeka v njem in položaj kateregakoli Tržačana sploh. Jasno da je to obsenče-no z mrakom. Mislim, da to mesto nikomur ne nudi nikakršne perspektive. Sam pa sem na to mesto izredno navezan od svojega otroštva naprej in skozi osebna doživetja in z literarnim podoživljanjem Umberta Sabe in drugih sodobnih avtorjev. Skratka, pripomba o melanholičnosti se mi zdi upravičena, kot tudi misel o brezperspektivnosti, ki gotovo seva skozi moje verze. Pišem pač o Trstu, ker v njem živim, ker ga vsak dan podoživljam, in tudi zato, ker se imam za enakopravnega meščana in ker smatram, da Trst pripada enako slovenski kot italijanski literaturi, čeprav nam Italijani tega ne bodo hoteli priznati.
Središčni del »Odseljenega časa« tematizira bolečino. Ali ni morda res, da je bolečino, ki jo nosi človek v sebi, izjemno težko preliti v verze, izpovedati s peresom? Kot da smo ob
izražanju tega čustva nemočni? Da je zapisan le drobec, delček te bolečine?
Izpovedovanje čustev, kateregakoli čustva, je že samo po sebi problem. Posebno velik pa je problem izpovedovanja bolečine. Gre za to: v trenutku, ko pesnik piše, ne more biti privatnik, ampak mora skušati pisati o stvareh, ki v enaki meri lahko prizadenejo kateregakoli bralca. Pisanje je seveda na osnovi bolj ali manj tragičnih osebnih izkušenj, vendar maksimalno objektivizirano. V tem gre tudi iskati vzrok, zakaj toliko časa nisem objavljal poezije. Zdelo se mi je, da bi bilo zelo neprimerno objavljati pesmi, dokler ne dozori v meni objektiven odnos do mojega pisanja. Po drugi strani se tudi zgodi, da se s časom človek nekako najde, vidi, da v bolečini ni sam in da nemara vsi ljudje doživljajo veliko hudega. Potem se osebna bolečina skuša zliti v nekaj splošnejšega, tako da sem od številnih napisanih pesmi pred leti večino uničil, ker so bile strogo osebne izpovedi. Skušal sem ohraniti samo tiste, ki dejansko govorijo le kot poezija. Vsaj upam, da je tako. Minilo je tudi toliko časa in pravijo, da čas zdravi rane. Dejansko pa so rane, ki jih čas nikoli ne ozdravi, a vendar so stvari, ki smo jih dolžni samim sebi ali nekomu, ki nam je bil drag, ali tistim, ki trpijo enako kot mi in potem te stvari tudi zapišemo.
Zdi se mi, da je pesniška zbirka zgrajena smotrno, s točno opredeljenim hotenjem in vsebino, z logičnim lokom, na koncu katerega so štirivr-stične pesmi. V njih je pesniški izraz metaforično nekako bolj skop, a kljub temu ne izgublja osnovne topline in povednosti, ki je značilna za vaše verze. Ali drugače povedano: iz štirivrstičnic diha navezanost na to življenje, na sočloveka, kamen, naravo, brstenje rastlinja... Gre za novo odkrivanje sebe in okolja ?
Če bo kdo zapisal, da je zbirka dvodelna, bo očitek brez dvoma upravičen, čeprav sem se trudil zgraditi jo tako, da bi bilo to čim manj zaznavno. Bolj kot vsebinska pa je ta dvodelnost na nivoju forme. Te pesmi so nastajale v zadnjih dveh, treh letih in pomenijo tudi, formalno, vračanje k mojim
pesniškim začetkom, če hočete h Kosovelu' in k Murnu, ki sta moja najdražja slovenska pesnika, pa k Unga-rettiju in Ouasimodu. Še posebej Un-garetti je name v srednješolskih letih naredil izredno močan vtis, kar je najbrž vplivalo na odločitev za štirivr-stičnice. Jasno je, da te pesmi že po formi silijo v kar se da skop in koncentriran način izražanja, pri čemer je metaforika reducirana na minimum. V njih pa sem hotel govoriti predvsem o življenju in vrednosti tega življenja, ki ga moramo dojemati kot vrednoto v kakršnikoli njegovi obliki. Če se človek zamisli in če ima občutek splošnega minevanja časa, mu dejansko postane vrednota vsak najmanjši izraz življenja. Vrednote je treba seveda iskati predvsem v človeških odnosih, v lepem, v dobrem in zdi se mi, da tega lahko najdemo vsak dan veliko, če le nismo preveč ekskluzivni. Pristati moramo na to, da se zadovoljimo tudi s skromnimi izrazi prijateljstva, ljubezni, simpatije, da se sprijaznimo s tem, da vsakdo od nas ne more v tem življenju doseči visokih ciljev. Mislim, da je razlika v mojem delu med tem, kar sem nekoč počel in danes v tem, da sem nekoč upal, da bom lahko dosegel ne vem kaj, danes pa vem, da nisem dosegel skoraj ničesar. Ampak kljub vsemu je lahko tudi nekaj malega zelo veliko, če znaš najti v tem življenju svoje okvire. Ne bi rad, da zvenijo te moje besede kot fatalistična prepuščenost vsakodnevnemu življenju. V njih bi bilo treba videti del neke himne vsemu drobnemu in dragocenemu, kar nas obdaja, ker je življenje brez dvoma velika ali edina dragocenost, ki je človeku dana.
Razgovor zapisal MARIJ ČUK
Trije koncerti v okviru ciklusa »Mladi mladim«
Ciklus koncertov Mladi mladim, ki jih prireja Glasbena matica in ki se je spodbudno začel pred kratkim z gostovanjem simfoničnega orkestra ZGBI iz Ljubljane, se bo tokrat obrnil v tematski okvir solističnega in komornega poustvarjanja. Za realizacijo tega načrta se je naša osrednja glasbena ustanova obrnila na združenje Associazioni mušicah giuliani, ki je s tenkočutnostjo glavnih animatorjev Gullijeve in Nardija z navdušenjem pozdravila pobudo. Tako bodo v okviru ciklusa sodelovali mladi izvajalci, tečajniki Masters Coursa združenja samega, med katerimi je tudi pianistka Claudia Sedmach, sicer gojenka visoke šole GM v razredu prof. Rosande Kralj.
Trije večeri, ki bodo potekali v Gallusovi dvorani na šoli GM v Trstu 8., 9. in 10. maja ob 18. uri, so razdeljeni na tri tematske sklope oziroma poklone: prvi Bachu, drugi mojstrom romantike in tretji Chopinu.
Na prvem večeru z naslovom »Poklon J. S. Bachu« bomo poslušali Suito štev. 5 v c-molu za violončelo, Sonato štev. 1 v g-molu za violino solo ter znamenito Chaconne v Busonijevi klavirski predelavi. Gostje tega večera bodo videmski violinist Gian Bat-tista Ermacora, tržaški čelist Tulilo Zorzet in videmski pianist in skladatelj Valter Sivilotti.
Zanimiv koncert bo v torek, 8. maja, ob 18. uri v prostorih GM v Trstu.
Zadnjega aprila so na Gradu sv. Justa odprli zanimivo razstavo »Poklic fotograf«. Na razstavi sodeluje 39 fotografov (na sliki - foto Križmančič) iz vse dežele, ki dajejo na ogled svoje izdelke. Nekateri fotografi s svojimi stvarit-,	vami dopolnjujejo tudi strani deželnih časopisov
Jeana Paula Sartra se spominjam z dveh dalj-
je /..k' ,so ga odprli malo prej. V obeh primerih nijT“ sila razpoložen, tako da je bilo srečanje z Dr« ireS Prijetno- Vemo pa, da ni bil zmeraj pri-odr 611 na P090V0re; znal je biti kratek, pa tudi til zav' včasih pa je sogovornika preprosto pus-
11 na cedilu.
I-. Pogovora seveda nista pomenila novih odkri-J 0 njegovi osebnosti, bila pa sta dragocena “Pgatitev. Tudi ob teh dveh priložnostih se je poprej pokazalo, kako je to bil "neusahljiv" mož. gov°Vora PrePr0St° ni bilo mogoče usmeriti; nje-fg 1 odgovori in razmišljanja so hkrati zadevala .Zofij0' književnost, dramatiko ter številne iu jo6 asPekte "tako politike, kakor kulture", ki S Zmerai raci združeval.
izv; artre je bil resnično osebnost, ki je s svojo pfg^0 mislijo tam nekje od začetka 1950. leta SvetijDtle *e en0, Pa^ Pa ve^ generacij širom po Ha (p, Po drugi svetovni vojni je bil brez dvoma Povs lu novih filozofskih gibanj, ki so zaorala v tidVeeni nove smeri in si prizadevala dati tudi odgovore. Bil je Francoz, kot je sam pravil,
Fontana v Kopru
j. Tržaška številka revije Fontana bo do-Ur j .*’e eno ugledno predstavitev. Glavni iutn ik revije Danilo Japelj jo bo namreč Vit Prip°ročil koprskim bralcem. Predsta-v vv bo ob 18. uri v Kava baru gledališča tv^oprn- Prisotna bosta tudi avtorja izbora Vitv'■ ("enba in Boris Pangerc. S predsta-n*!0 Pa bo povezan tudi kratek literarni VPrlPP' Svojo udeležbo so potrdili Sergij borj ^arko Sosič in Zlatka Lokatos, ki sv,?koprskemu občinstvu prebrali nekaj Jm najnovejših literarnih stvaritev.
Deset let od Sartrove smrti
Potnik brez voznega listka
ker je bil v tej deželi rojen in mu ta dežela ni varčevala s temeljnim navdihom, vendar se je hkrati zavedal, da je razmišljal s svetovnega zornega kota.
Pritisnil je svoj pečat na povojno filozofijo, ki je iskala ne le nova izhodišča, marveč skušala oblikovati tudi nova življenjska videnja. Pri Sar-tru je bilo tako, kakor je poudarjal tudi na pogovorih v Rimu, da je vojna pomenila prelom, zato pa tudi perspektiva ni smela več vsebovati posebnih odtenkov starega. Novost naj bi hkrati bila sprostitev človekove misli in hotenj.
Kakor se je zdel z ene strani (seveda zunanje) zanemarjen in površen, tako je svojo življenjsko vlogo jemal zelo resno. Svoje intelektualno delo je tolmačil naravnost kot "misijo". Najbolj zanimiv, da ne rečemo dobesedno kričeč, pa je bil njegov odnos do komunizma. Na srečanjih v Rimu je bil govor zlasti o tem; jugoslovansko "novo pot" je sicer cenil kot "upor šablonam", vendar ji, v bistvu, ni priznaval dolgoročne velja-
Njegov stik s komunizmom hi bil gladek. Bil je, kakor je rad sam navajal tudi na pogovoru v Rimu — "anomalen marksist". Uradna francoska komunistična stranka ga je pogosto javno grajala in mu očitala, da "povzroča zmešnjavo". Predstavnik KP Francije Roger Garandy je leta 1954 o Sartru rekel, da je "lažen prerok", če njegove teorije pač imajo v sebi kaj preroškega. Bil pa je vseskozi v dobrih odnosih z italijanskimi komunisti, ki so ga spoštovali, svojo naklonjenost pa poudarjali kar javno. O italijanski partiji je Sartre trdil, da "je sicer ortodoksna, pa le bolj humana". Komunizem je v gjavnem razlagal kot "izhajajočega iz poštenih in objektivnih teoretičnih spoznanj", da pa žal človeka ne vrednoti dovolj.
Vemo, da je bil tudi član KP Francije, toda "nediscipliniran". Prijatelju Paulu Nizanu je leta 1939 izpovedal, da se je vključil med komuniste, ker je njihova stranka obetala določene rešitve za razliko od večine drugih, ki da so zanemarjale potrebe po prenovi. Komunisti so pač predstavljali nekako zatočišče. Z njihovimi voditelji pa se je sprl brž po vpisu. Zabrusil jim je, da ne dopuščajo, da bi človek "razmišljal in presojal". In bil je tako piker in zanimiv,' da so njegovi tovariši razlagali, "da je bolje biti z njim v sporu, kot pa na strani vodilnih ljudi".
Sartre je uvedel psihoanalizo in sociologijo kot kulturna instrumenta za preučevanje človekove biti. Prizadeval si je, kakor je zatrjeval tudi na srečanjih v Rimu, da bi s kulturo obogatili marksizem, ki da je kot spoznanje in mehanizem za prihodnost nesporen, je pa žal "gol". V njem domnevno ni kulturnega bogastva, kar lahko postane usodno. Vzporedno s tem pa je prav tako odklanjal misel (ki jo je podpiralo francosko komunistično vodstvo), da se eksistencializem staplja v marksizmu; to ni res, je samozavestno ugovarjal Sartre, saj sta to v bistvu dve smeri, ki iščeta svojo perspektivo na temelju različnih izkušenj.
Sartre je trdil, kakor vemo, da 'Texistence precede la essence", se pravi, da je življenje pred bistvom, toda v tem primeru je spet osrednji subjekt človek, oziroma njegov "eksistencializem", ki je hkrati "bivanje in bit". Vsak človek je svet zase. Sartre je grajal na primer togo stališče komunističnega vodstva, ki je trdilo, da je pač bil Flaubert buržuj, 'kakor vsi njegovi tedanji sopotniki".
Ko smo kramljali z njim v Rimu je rad ponavljal, "da skuša prodreti vedno globlje v pregibe
človekove duše", toda s tem, je pristavljal, da njenega bistva najbrže ne bo odkril nikoli. Herbert Marcuse je pravil, "da je Sartre vest človeštva". Med kramljanjem smo ga vprašali, ali ni njegov cilj (ali pa teorija) "humanizacija Marxa", čemur je odgovoril, da mu definicija še kar ustreza.
Imel pa je o Marxu v vsakem primeru vzvišeno mnenje. Priznaval je, da bodo njegove teorije zašle v krizo (kar je tedaj že bilo), ker jih bodo režimi popačili, usahnile pa da ne bodo; zato ne, je trdil, ker je marksizem mlad, ker dejansko še ni shodil, ker se še ni pričel razvijati, krize pa da bodo kar hude. V teh krizah, je poudarjal, se bo človek osvobajal, čedalje bolj zavestno oblikoval smisel o svobodi, to pa bo zanesljivo tudi prečistilo "grobost" nekaterih Marxovih pogledov in jim vcepilo kulturne prvine.
Sartre ni nikoli "rušil"; bil pa je predrzen raziskovalec. To njegovo nenehno iskanje najlepše ponazoruje knjiga "Les paroles", ki jo je napisal leta 1963 in za katero je leto pozneje prejel "Nobelovo nagrado"; nagrade pa, kakor vemo, ni sprejel, češ da bi lahko pomenila "zastoj" v njegovem delu. V tem delu je predstavljal človeka v življenju kot "potnika brez voznega listka".
Nenehna kulturna dejavnost naj bi po Sartru pripomogla, da bi imel "potnik brez voznega listka" čim manj težav, da ga le ne bi odkrili, da bi se lahko dokopal do nekaterih svojih želja. V knjigi "Bistvo in ničnost" razlaga nujo po tem, da se človek dobesedno "preda delu". Bil je, kakor je trdil Abbagnano, "proizvajalec kulture". Vloga intelektualca je nosilna v življenju. In v tej vlogi je bil Sartre neizprosen: pogumno je grajal vse, kar se mu je zdelo napak. Tudi se ni posebno trudil, da bi našel včasih opravičilo.
Skratka, ni rušil, bil je raziskovalec, toda v tej vlogi tudi neusmiljen. In v tem ni bilo protislovja. Eksistencializem je pač precej več kot eksistenca.
MIRO KOCJAN
V Trstu osrednja tekma italijanske nogometne B lige
Uvod košarkarske končnice Scavokniju
Odbojkarski play off
Danes Triestina - Torino
Triestina - Torino je osrednja tekma današnjega 34. kola nogometnega prvenstva italijanske B lige. Vodilnemu Torinu zadostuje le točka, da si štiri kola pred koncem matematično zagotovi prestop v A ligo. Po drugi strani pa tudi Triestina potrebuje še nekaj točk (izvedenci menijo dve do tri) za obstanek med drugoligaši. Zato je predvideti na stadionu Pino Grezar dopadljivo tekmo, ki bo gotovo zadovoljila tržaške nogometne sladokusce.
Triestina bo nastopila v popolni postavi. V ekipo se bosta vrnila diskvalificirana Polonia in Costantini, po poškodbi pa bo zaigral tudi vezni igralec Romano. Za Polonio bo ta tekma še posebnega pomena, saj ga je prav pred dvema dnevoma trener italijanske reprezentance izpod 21 let Cesare Maldini vpoklical v reprezentanco: 21-letni branilec Triestine bo gotovo skušal z dobro igro upravičiti trenerjevo izbiro.
Torino bo nastopil brez »tujcev« Miillerja in Škora, kljub temu pa ima tolikšen nogometni potencial, da je tudi brez njiju v današnji tekmi favorit.
DANAŠNJE KOLO: Avellino - Bar-letta, Cagliari - Pescara, Catanzaro -Brescia, Foggia - Reggina, Licata -Parma, Messina - Padova, Monza - Ancona, Piša - Cosenza, Reggiana -Como, Triestina - Torino.
LESTVICA: Torino 47 točk, Piša 46, Cagliari 42, Parma 38, Reggina in Pescara 37, Ancona 36, Reggiana 34, Foggia 33, Triestina 32, Avellino in Padova 31, Messina 30, Brescia, Monza, Cosenza in Barletta 29, Licata 27, Como 22, Catanzaro 21.
Danes v Ljubljani Olimpija - Dinamo
V 32. kolu jugoslovanske 1. zvezne nogometne lige bo danes Olimpija za Bežigradom gostila zagrebški Dinamo. V včerajšnji anticipirani tekmi je Rad po 11-metrovkah s 6:5 (0:0, 0:0) odpravil Spartak.
DANAŠNJE TEKME: Olimpija - Dinamo, Sarajevo - Sloboda, Budučnost -Vojvodina, Rijeka - Vardar, Borac -Željezničar, Radnički - Osijek, Partizan - Hajduk.
m
Uvod četrtin finala končnice državnega košarkarskega prvenstva med Messaggerom in Scavolinijem v Rimu so osvojili gosti iz Pesara in tako izsilili tretjo tekmo, ki bo na sporedu v torek na domačih tleh.
Scavolini je na tujem igral bolj zbrano kot v prvi tekmi in prišel do jasne zmage s 108:92 (47:40) kar mu je vrnilo samozavest v svojo moč in z njo konkretno možnost, da bo lahko igral tudi v polfinalu. Za uvrstitev v polfinale mora sedaj zmagati v tretji odločilni tekmi v Pesaru.
Američana Cook (22 točk) in Daye (26 točk) sta bila najbolj uspešna strelca za Scavolini, odlikoval pa se je tudi Magnifico z 20 pikami. Pri Messagge-ru se je razigral Premier, čigar izkupiček 37 točk pa je ostal precej osamljen. Pri domačinih sta namreč razočarala Američana Shaw in Ferry in prav v njunemu skromnemu doprinosu gre iskati vzroke za sinočnji poraz Mes-saggera.
Nasprotnik para Scavolini - Messag-gero bo izšel iz dvoboja Phonola -Knorr. Za sedaj »vodi« Phonola, ki si morda danes v Bologni ne obeta uspeha, nanj pa računa v tretji tekmi na domačih tleh.
Ostala para sta Vismara - Ipifim in Ranger - Viola.
Veliko je pričakovanje prav za slednjo tekmo, saj je Viola (7. po rednem prvenstvu), presenetljivo zmagala na tujem proti ekipi, ki je rutinske tekme zaključila na drugem mestu. Ob podvigu Ipifima bi utegnila biti Viola največje presečenje letošnje končnice, ki je sicer že zabeležila padec Philipsa.
V turnirju »play out« bodo danes odigrali naslednja srečanja: Garessio -Kleenex, Alno - Arimo in Neutroberts - Jollycolombani (za rumeno skupino) ter Glaxo - Benetton, Paini - Annabel-la in Teorema - Hitachi (za zeleno skupino).
Vsa današnja srečanja se bodo začela ob 18.30.
Arezzo - Cagliari	5:3
AREZZO — Prva tekma za namiznoteniški ekipni naslov se je zaključila z uspehom ekipe »Osservatore« iz Arezza, ki je s 5:3 premagala Cagliari.
Odločilna osebnost je bil pri Arezzu kitajski igralec Geng Zhen, dobro pa se je odrezal tudi Nannoni.
Povratno srečanje bodo odigrali prihodnjo soboto na Sardiniji.
Danes s pričetkom ob 15.30 bo v Parmi drugo finalno srečanje italijanskega moškega odbojkarskega prvenstva med Maxiconom in Philipsom iz Modene. V prvem srečanju v Modeni je zmagal Maxicono in pred domačimi gledalci so veliki favoriti za drugo zmago Zorzi in tovariši. Za osvojitev državnega naslova so potrebne tri zmage. Omeniti moramo, da bo televizija neposredno prenašala veliki obračun na 3. mreži od 16. ure naprej.
Tesni zmagi ZDA in Brazilije
PISCATAVVAV — V okviru priprav za nogometno SP so ZDA s precejšnjo težavo premagale več kot skromno Malto z 1:0. Gol je v 6. minuti dosegel VVinalda.
V prijateljski tekmi v Sao Paolu je Brazilija, prav tako tesno (2:1), premagala Bolgarijo.
V Firencah ne štedijo
FIRENCE — Prenovljeni nogometni stadion v Firencah je veljal 87,3 milijarde lir ali 30 odstotkov več kot je bilo predvideno.
V razredih do 125, 250 in 500 ccm
Motodklisliaia VN Španije
JEREZ — V tem španskem kraju bodo danes motociklistične dirke za svetovno prvenstvo. Včeraj so opravili še zadnje poskusne vožnje za določitev štartnih mest.
V	razredu do 250 ccm je najboljši čas dosegel Zahodni Nemec Helmuth Bradi na hodni. Krog je prevozil v 1'49"420 s povprečno hitrostjo 138,775 km na uro. Drugo štartno mesto je zavzel Italijan Luca Cadalora na yamahi (1'49"628), tretje pa Američan John Kocinski, prav tako na yamahi (1'49"664).
V	razredu do 500 ccm je bil najhitrejši Avstralec Michael Doohan na hondi s časom T47"801 in povprečno hitrostjo 140,747 km na uro. Sledili so mu Američan Wayne Rainey na yamahi (1'47"944), Avstralec Wayne Gardner na hondi (148 "152). Italijan Pier Francesco Chili (honda) je bil peti s časom r48"944.
V	razredu do 125 ccm je bil najhitrejši Španec Jorge Martinez na cobasu (čas r56"252).
Priprave na avtomobilsko VN S. Marina
IMOLA — Pilota Mclarna Senna in Berger sta zabeležila najboljša časa med včerajšnjimi pripravami na VN S. Marina avtomobilov formule 1 (dirka bo 13. maja). Senna je prevozil krog v 1"23 "805, njegov teamski tovariš Berger pa v T23 "851. S tem sta potolkla rekord, ki ga je dan prej postavil Francoz Jean Aleši na tyrrellu (1'24 "512).
Kolesarska dirka po Španiji
Giovannetti še vodi
OVIEDO — Kolumbijec Alberto Camargo je osvojil 12. etapo krožne kolesarske dirke po Španiji od San Isidra do Ovieda. 156 km dolgo gorsko etapo s petimi gorskimi nagradami je prekolesaril v 3.56T8". Drugouvrščenega rojaka Martina Farfana je prehitel za T25’". Najboljši Italijan je bil včeraj Franco Vona, ki se je uvrstil na 7. mesto z zaostankom 2"01".
Italijan Marco Giovannetti je ohranil prvo mesto na skupni lestvici. Sedaj ima 41 sekund prednosti prav pred včerajšnjim zmagovalcem Camargom. Včeraj je odstopilo več kolesarjev; med njimi je bil tudi Giuseppe Saronni.
Kolubmijcu Sierri dirka po Furlaniji
SAN DANIELE DEL FRIULI — Kolumbijec Leonardo Sierra je zmagal na 17. dirki po Furlaniji. V končnem naletu je prehitel ubežniškega tovariša Urša Zimmermana, medtem ko je tretje mesto osvojil Claudio Chiappucci z 42" zaostanka za zmagovalcem.
Dirke (214 km) od Humina do San Danieleja se je udeležilo 120 kolesarjev, le 55 pa jih je privozilo do cilja. Med tistimi, ki so odstopili, sta bila tudi favorita Argentin in Bugno. Sierra je sprožil odločilni napad 36 km pred ciljem. Glavnina je privozila na cilj s kar 16 minutami zaostanka.
Ato državnem italijanskem mladinskem prvenstvu v Vastu nastopile tudi kvasovke
Uspeh Borovih namiznoteniških igralk
Na nedavno končanem državnem italijanskem mladinskem namiznoteniškem prvenstvu v Vastu je Borova vrsta zabeležila izreden uspeh, saj se je vrnila domov kar s tremi bronastimi kolajnami, česar niso pričakovali niti največji optimisti. Še več: "plave" so imele možnost osvojiti celo še višji izkupiček v dvojicah, kjer jim je po vodstvu z 1:0 v prvi igri v drugem setu manjkalo le nekaj točk za zmago, ko so dopustile, da so jih nasprotnice ujele in prehitele, osvojile niz in nato še tretjega.
Pravico do nastopa na državnem prvenstvu si je zagotovilo kar sedem slovenskih predstavnikov, ki so z doseženimi rezultati dostojno zastopali barve obeh slovenskih društev in potrdili ka-. kovostno delo z mladimi v Krasu in Boru.
V kategoriji starejših pionirk je borov-kama Bersanovi in Possegovi pripadlo tretje mesto tudi v ekipnem delu tekmovanja, kjer pa jim je uvrstitev v finale
preprečila zmagovita ekipa iz srečanja dvojic Merinda Pagani iz Lombardije.
Med posameznicami je igrala izvrstno tudi Ana Bersan, ki je zabeležila nekaj nepričakovanih zmag in jo je ustavila na poti v sam vrh lestvice v polfinalu šele odlična lozzijeva iz Latine. Lara Possega je imela tu manj sreče in je morala odnehati že nekaj prej.
Več kot zadovoljiv uspeh je med mlajšimi pionirkami dosegla tudi Jadranka Cergol, saj se je uvrstila na 5. mesto, kar je njen nedvomno doslej najboljši dosežek.
Med štirimi kvalificiranimi krasovci je najboljši rezultat dosegla starejša pionirka Monika Radovič. V svoji kategoriji je osvojila peto do osmo mesto, kar predstavlja velik skok za igralko, ki je začela s treningi namiznega tenisa šele v sezoni 1987/88 in katere imena še ni na državnih lestvicah. V dvojicah z Baricevichem (Chiadino) sta se uvrstila med šestnajsterico najboljših naraščaj niških parov v Italiji. Svoj prvi nastop na državnem pr-
venstvu je dobro opravila tudi Katja Milič. Najmlajša udeleženka prvenstva se je pogumno postavila po robu prvakinji med mlajšimi pionirkami De Luganovi (1:2) in številka sedem lozzijevi. Njena uvrstitev med šestnajsterico je dober obet za prihodnost, saj bo Miličeva v tej kategoriji nastopala še štiri leta. Katja je bila dvakrat uspešna v dvojicah tako z Radovičevo kot s Prosperijem (Sakuro Gradež), kjer so zaključili tekmovanje dvojic v osmini finala. V finalni skupini je morala žal zaključiti svoje tekmovanje mladinka Biserka Simoneta. Nadaljno pot ji je zaprla Franchijeva, gojenka namiznoteniškega centra v Fiuggiju, ki si je omislila tudi novo vrsto gum, proti katerim se krasovka ni znašla. Vsekakor pa je Biserkina uvrstitev med 32 solidna, čeprav pod pričakovanji glede na lansko peto mesto. V Vastu je prišlo namreč nenadoma na dan nekaj igralk izurjenih v državnem centru, ki so povzročila nemalo težav tudi mladinkam z vrha lestvice. V konkurenci mladincev je barve Krasa zastopal Marjan Milič, (-boj-, J. J.)
Zaradi gusarske TV huda globa Španiji
ZURICH — UEFA je potrdila rekordno globo (1,3 milijarde lir) španski nogometni zvezi, ker je izven ustaljenih pogodb prodala nekatere prenose nogometnih tekem.
Fiorentina - Juventus v Montecarlu?
FIRENZE — Vodstvo Fiorentine je resno vzelo v poštev možnost, da bi povratno tekmo za pokal UEFA odigrali v Montecarlu. Navijači Fiorentine so na vsak način odkupili že 15 tisoč vstopnic.
V Miinchnu finale Muster - Novacek
MUNCHEN — Thomas Muster (Av.) in Karel Novaček (Češkoslovaška) sta se uvrstila v finale mednarodnega teniškega turnirja v Miinchnu. Avstrijski igralec (v polfinalu je 6:3, 6:1 izločil Petra Kordo) velja za jasnega favorita. Novaček je v polfinalu s 6:1, 2:6, 6:1 odpravil Šveda Svenssona.
Arantxa Sachez izločila Navratilovo
HAMBURG — Španska teniška igralka Arantxa San-chez je s 6:1, 6:7 in 6:2 v polfinalu teniškega turnirja izločila veteranko Martino Navratilovo. Srečanje je trajalo dve uri in pol. V finalu se bo Sanchezova srečala z zmagovalka polfinala Graf - Wiesner.
Prvenstvo mountain bike
Doljak na selekciji za SP
V kraju Francavilla al Mare pri Pescari je bila konec preteklega tedna dvodnevna selekcijska preizkušnja za uvrstitev na svetovno kolesarsko prvenstvo mountain bike, ki bo septembra v Kaliforniji. Sobotne 50 km dolge dirke in nedeljske 30 km dolge vožnje na kronometer se je udeležil tudi slovenski kolesar Ivo Doljak, ki je v prvi preizkušnji v starostni kategoriji nad 35 let v hudi konkurenci zasedel 6. mesto, v vožnji na kronometer pa je pristal na 10. mestu.
Doljak se je v aprilu najprej udeležil 6-urne dirke v Lignanu, kjer je v kategoriji veteranov med posamezniki osvojil prestižno zmago, v dvojicah pa je s Claudiom Capo-ralijem med 120 dvojicami zasedel 12. mesto.
Zatem je tekmoval v Cormonsu, kjer je zasedel drugo mesto, medtem ko je bil član lonjerske Adrie Srečo Komac tretji. Na tej dirki je med mladinci tekmoval tudi Doljakov sin Kristjan, ki je presenetljivo osvojil prvo mesto. Zanj je bila to prva zmaga v tej disciplini.
Ljubitelji mountain bike se bodo že danes spet pomerili na dirki, ki bo veljala za deželno prvenstvo. Dirka bo v Križu, proga pa bo dolga 24 km.
V moški odbojkarski C-2 ligi
Podvig borovcev v Sacikju
CIMA TRUCIOLARI - BOR CUNJA AVTOPREVOZ 0:3 (15:17, 9:15, 11:15)
BOR CUNJA AVTOPREVOZ: Giacca, Aiello, Starc, Meton, De Carli, Budin, Marega, Pernarčič, Stančič.
»Avtoprevoznikom« je tokrat uspel veliki met, saj so sredi Sacileja premagali vodilno Cima Truciolari. V prvem setu so že izgubljali z 11:14, ko je vstopil Starc in odločilno pripomogel k preobratu. Zmaga v prvem nizu je " plavim" vlila še dodatnega elana, tako da so onemogočili reakcijo domačinov. V zadnjem nizu so borovci nekoliko popustili, tako da so gostitelji povedli, a le do delnega izida 11:7. Tedaj je menjava z Metonom dodatno pripomogla, da so vsi nadaljevali še bolj samozavestno in nasprotnika dohiteli na enajstici. Tedaj se je začel monolog »avtoprevoznikov«, ki domačinom niso prepustili niti točke. Čeprav so tokrat vsi igrali zelo zagrizeno in strnjeno, je vredno posebej omeniti izreden nastop mladega Pernarčiča. (Igor)
VOLLEY BALL VIDEM - MEBLO IMSA	1:3 (13:15, 12:15, 15:8, 9:15)
MEBLO IMSA: Rajko in Diego Petejan, Aleš in Mitja Feri, Lavrenčič, Vogrič, Lutman, Superga, Buzzinelli.
Nadaljuje se zmagovita pot štandrežko-briških fantov, ki SO v povratnem delu prvenstva samo enkrat zapustili poraženi igrišče. Proti »večnemu« tekmecu, proti kateremu niso nikdar zmagali, so naši osvojili nov prestižen uspeh. Zmaga bi ne bila nikdar v dvomu, če bi ne naši v ključnih trenutkih tekme preveč grešili. Kot ponavadi so pri vodstvu 2:0 povsem popustili, a v odločilnem setu so se ponovno zbrali in nadigrali nasprotnika. Tudi tokrat je v napadu blestel Aleš Feri. (ZIP)
OLVMPIA - VOLLEV PORDENON	2:3 (15:10,15:11,5:15,9:15,14:16)
OLIMPIA GORICA: Sfiligoj, Marassi, Andrej, Simon in Janez Terpin, Bensa, Vogrič, Dornik in Černič
Gostitelji so pričeli izredno zagrizeno in so z dobrimi servisi in še boljšo igro v napadu povsem zasluženo izbojevali prva dva niza, ko so napravili izredno malo napak (samo 4). V nadaljevanju je nekoliko padla koncentracija in odlični Pordenon-čani so razliko v setih znižali. Verjetno je bil 4. niz najlepši, čeprav končni rezultat nekoliko vara.
Domačini so zaigrali odlično v obrambi in nekaj akcij je bilo nenavadno dolgih. Le škoda, da ni bil učinkovit protinapad. V tie breaku je spet imela pobudo 01ympia, ki je povedla kar z 8:2. Gostje pa so izenačili pri trinajstici in potem še pri 14:14, nakar so naši le izbojevali še potrebni točki. (P. Černič)
Ženska C-2 liga: spet trojna zmaga
JUNIORS CASARSA - SLOGA KOIMPEK	0:3 (5:15, 5:15, 10:15)
SLOGA KOIMPEX: Ciocchi, Fabrizzi, Grgič, Kosmina, Lupine, Marucelli, Milkovič, Mijot, Sosič, Škerk, Ukmar, Žbogar.
Tudi zadnjo letošnjo preizkušnjo na gostovanju je Sloga Koimpex povsem uspešno opravila. Juniors je bila še edina ekipa, ki bi (vsaj sodeč po njenem položaju na lestvici) lahko še povzročila našim kako težavo. Vendar ni bilo tako, saj je bila razlika med ekipama res ogromna. V različnih kombinacijah so pri Slogi Koimpex nastopil® vse igralke. Skratka, šlo je za slabo uro trajajočo formalnost pred zadnjo tekmo, ki bo tudi uradno sklenila letos res uspešno sezono Sloge Koimpex. (Inka)
PIE RIS - SOKOL INDULES	0:3 (2:15, 7:15, 0:15)
SOKOL INDULES: Pertot, Ušaj, Kralj, Škrk, T. in L. Masten, Vidah, Visintin. Brumat.
V Pierisu je Sokol Indules opravil le dober trening, kajti razlika med ekipama je bila prevelika. Trener De Walderstein je poskusil razne variante in tako poslal na igrišče vse razpoložljive igralke. Vse tri sete je Sokol Indules odigral v postavi 5:1, kat je neobičajno za letošnje prvenstvo, ko je ekipa vseskozi nastopala z dvema podajači-cema. Najbolj kritično je bilo v 2. setu, ko so domačinke zaradi napak nabrežinskin igralk povedle kar s 7:0. Ob tem se je razigrala Ušajeva, ki je bila iz servisa uspešna kar 13-krat zaporedoma in korenito spremenila potek seta. V zadnjem nizu so s« Nabrežinke dobesedno razigrale. (VIP)
AGOREST - TORRIANA GRADIŠČE	3:1 (15:7, 15:12, 11:15, 15:7>
AGOREST: Zavadlav, Vižintin, Roner, Peterin, Černič, Scozziero, Marassi, Brainij
Proti ekipi, ki se otepa pred izpadom, je goriška združena ekipa igrala zrelo in z v uvodnih trenutkih jasno pokazala, koliko si želi osvojiti derbi Goriške. Gostje > Gradišča so prekomerno občutile važnost srečanja in so v prvih 2 setih igrale zmed®j no, delno tudi po zaslugi naših deklet, ki so dobro servirale in predvsem z napa® preko centra z lahkoto nizale točke. V 3. setu so gostje nadaljevale bolj srčno > čeprav so naše skušale nadoknaditi zaostanek, jim to ni uspelo. Delni spodrsljaj pa J bil dobra šola za naslednji set, v katerem je Agorest nadigral nasprotnice. (R. I.)
Ženska D liga: naše praznih rok
BREG AGRAR - LAVORATORE FIERA	0:3 (7:15, 10:15, H-l5\
BREG AGRAR: Franka, Elena, Erika in Tatjana Žerjal, Canziani, Debenjak, Pet
tot, Slavec, Giorgi.
ici-
Tokrat dolge in
Brežanke so izgubile lepo priložnost, da bi zapustile predzadnje mesto na lestv^^
so sicer igrale precej dobro, čeprav niso osvojile niti seta. Akcije so bile z n zanimive, slavila pa je ekipa, ki je manj grešila. Domačinke so začel®
standardno postavo, trener je zatem izvedel številne menjave, a vse igralke s0^ izkazale z učinkovitostjo. Zaradi številnih napak v sprejemu se je Brežank 1° živčnost, kar se je poznalo v napadu. Žal je letos usoda Brega zapečatena. (Giorgi)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP - GAMMALEGNO 0:3 (10:15, 15:17, 8:^|
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Drasič, Čebulec, Conestabo, Štoka, Križ«1 Čič, Garbini, Janežič, Škrk, Jogan, Grilanc, Legiša, Regent.	.
Kontovel je nastopil brez dejanskega doprinosa Regentove, ki si je zjutraj P { ^ dovala koleno. Trener je moral zato v zadnjem trenutku spremeniti postavo. K s£) razvidno iz delnih izidov setov, sta si bili ekipi precej enakovredni. V drugem ®stjje naše vodile celo z 9:3, žal pa so tedaj zagrešile nekaj usodnih napak in set Pj"eP sič) nasprotnicam. Tako se je sicer dogajalo tudi v prvem in zadnjem delu igre. (J-
V torek start v Zagrebu, v soboto zaključek v Ljubljani
Kolesarska dirka Alpe-Adria tudi po F-JK
Z ekipno vožnjo na kronometer okrog Jaruna bo v torek v Zagrebu startala 24. izvedba mednarodne amaterske etapne kolesarske dirke Alpe-Adria, ki se bo po petih dneh vožnje po štirih deželah skupnosti A-A (Hr-vatska, Koroška, Furlanija-Julijska krajina, Slovenija) zaključila v soboto v Ljubljani. Lanskoletni zmagovalci, reprezentantje Sovjetske zveze,' se bodo tudi letos predstavili na startu kot eni največjih favoritov za osvojitev rumene majice, čeprav bodo morati računati na oster odpor jugoslovanskih tekmovalcev, kot tudi nekaterih drugih tujih ekip.
Poleg Alma Ate in Tbilisija, dveh ekip iz SZ, bi se na startu v Zagrebu Po doslej prejetih prijavah morale predstaviti še ekipe Jugoslavije, Roga, Krke, Save, Srbije, BiH, italijanskih Cividale Valnatisone, Miche in Bellot-ti, koroške in dunajske reprezentance tz Avstrije, Švice, Španije, Wurttem-berga iz ZRN, Nizozemske, Madžar-ske, Poljske, Češkoslovaške.
Etape so naslednje:
1.	etapa (torek, 8. 5.): kronometer v Zagrebu 6 km.
2.	etapa (torek, 8. 5.): Zagreb - Ptuj 140 km.
3.	etapa (sreda, 9. 5.): Ptuj - Borovlje 158 km.
- 4. etapa (četrtek, 10. 5.): Borovlje -Centa 141 km
5. etapa (petek, 11. 5.): Čenta - Gra-dež 144 km.
6. etapa (sobota, 12. 5.): Gradež -Ljubljana 165 km.
Proga bo verjetno letos manj naporna kot na prejšnjih izvedbah, vseeno pa tehnično dovolj izpopolnjena, tako da lahko vsak trenutek pride do presenečenj, predvsem zato, ker je za vse dni predviden precej oster tempo in je povprečje računano na 42 km na uro.
Medtem ko bo prvi dan proga precej valovita, se bodo morali tekmovalci za prihod v Borovlje spoprijeti s stalno se dvigajočo cesto proti Dravogradu in nato na avstrijski strani z vzponom na Abtei (18 km pred ciljem), ki je že dostikrat odločal o skupni uvrstitvi. Četrta etapa bo karavano preko mejnega prehoda pri Kokovem pripeljala na tla Furlanije-Julijske krajine, kjer se bodo kolesarji povzpeli na Nevejsko sedlo, nato pa bodo v strmem klancu vozili proti Karniji in stalno navzdol do Čente, kjer bo končni cilj v središču mesta (okrog 15. ure).
Po tej prvi etapi v režiji organizatorjev iz F-JK (Kolesarskega kluba Adria Rešim in Associazione Ciclistica Udinese, kot odgovornega za to etapo), bo drugi dan bivanja karavano Alpe-Adria po izredno zanimivi progi popeljal v Gradež. Takoj po Čedadu je predviden vzpon na Staro goro, kjer bo gorski cilj prve kategorije, nato pa vožnjo po Briških gričih, z vzpenjanjem od Plešivega do Števerjana, kjer
skozi središče Gorice z letečim ciljem pred goriško Pokrajino, ki je eden od treh sponzorjev te etape. Takoj nato se bodo vozači podali iz Sovodenj na Vrh, kjer. bo tretji gorski cilj, od tod pa jim bo preostalo še štirideset kilometrov položne ceste skozi Tržič do Gradeža, kjer bo o zmagovalcu etape odločal končni šprint na 400 metrov dolgi ciljni ravnini v centru mesta.
Zadnja etapa pa bo v soboto, potem ko bodo kolesarji in organizatorji zapustili Gradež, kjer bodo gostje tamkajšnje uprave in letoviščarske ustanove, in se podali proti končnemu cilju v Ljubljani. Proga bo tudi tokrat precej valovita, tekla bo po Kraški planoti in dirka bo zapustila italijansko ozemlje pri Fernetičih, bd koder bo šla najprej proti Vipavski dolini, se povzpela po 10 km dolgem klancu do Razdrtega in nato preko Postojne nadaljevala do zaključnega cilja v Ljubljani.
Za celotno organizacijo na italijanskem ozemlju skrbi na dirki Kolesarski klub Adria Rešim iz Lonjerja, ki je soudeležen tudi pri splošnih organizacijskih delih na celotni progi, tako pri vodstvu dirke kot pri tehnični pomoči na dirki sami.
O favoritih je sedaj precej težko govoriti, saj bo dokončna sestava posameznih ekip znana šele v ponedeljek zvečer na zbornem mestu v Zagrebu, kjer bo štab dirke v hotelu »I«. (R. Pečar)
Na košarkarskem prvenstvu Slovenije
Komaj so se košarkarji naraščajniš-ke selekcije ZSŠDI vrnili z velikega mednarodnega turnirja v Madridu, so že v teku priprave selekcije mladincev vseh naših košarkarskih društev, ki se bodo že naslednji teden, izven konkurence, udeležili prvenstva Slovenije.
Pod vodstvom trenerjev Bora Andreja Žagarja in Jadrana Valterja Vatovca skupina naših mladincev Bora, Jadrana, Sokola, Kontovela, Cicibone pridno trenira v pričakovanju tega zahtevnega prvenstva, na katerem nastopajo še ekipe Slovana iz Ljubljane, Triglava iz Kranja, Novolesa iz Novega mesta, Ilirije iz Ljubljane, Iskre iz Nove Gorice in Smelta Olimpije iz Ljubljane.
Cilj nastopa na tem turnirju je dokaj jasen: nuditi našim mladincem (letnikom 1971 in 1972) čimveč igralnih izkušenj, in to v zelo kakovostni konkurenci ter obenem tudi možnost, da se naši košarkarji spoznajo z vrstniki iz Slovenije in da z njimi navežejo prijateljske stike.
Prvi del prvenstva bo trajal do 20. junija, drugi del pa od 5. septembra do 3. oktobra letos.
Spored tekem 1. dela selekcije ZSSDI je naslednji:
9. 5.: ZSŠDI - Triglav (19.30 v Dolini); 16. 5.: Triglav - ZSŠDI (v Kranju); 23. 5.: ZSŠDI - Ilirija (19.30 v Dolini); 30. 5.: Nova Gorica - ZSŠDI (v Novi Gorici); 6. 6.: ZSŠDI - Novoles (19.30 v
Dolini), 13. 6.: Smelt Olimpija - ZSŠDI (v Ljubljani), 20. 6.: Slovan - ZSŠDI (v Ljubljani), (jan)
MINIBASKET
BOR INDULES - SCOGLIETTO 94:28
(44:9)
BOR INDULES: Jagodic 7 (1:8), Colja 12, Kovač 4, Jogan 14, Sancin 9 (3:5), Uršič 6 (0:4), Oberdan 20 (2:5), Požar 14 (0:1), Štokelj 4 (0:1), Buda 4.
PON: Jogan 25. min. PM: 6:24.
Borovci so brez težav in z visokim rezultatom ugnali minikošarkarje Scogliet-ta. Naloga plavih ni bila zelo zahtevna, kar je bilo jasno že po prvi četrtini, ko so naši vodili kar z 22:3. (U. A.)
1. MOŠKA DIVIZIJA
SOKOL - EDIL 90	100:72 (41:29)
SOKOL: Pavel Busan 10, Terčon 18, Pahor 8, David Busan 2, Velussi 10, Caharija 5, Pupis 11, Sedmak 10, Ušaj 18, Gruden 9.
Sokol si je s to prepričljivo zmago zaslužil nastop v play-pffu 1. divizije. Tržaška ekipa je bila v prvem delu prvenstva edina, ki je premagala Nab-režince, a ti so sedaj dokazali, da so nedvomno boljše moštvo. V prvem polčasu je bilo srečanje precej izenačeno, čeprav so ga domačini zaključili s precejšnjo prednostjo. V nadaljevanju, predvsem v prvih minutah drugega polčasa, so to prednost znatno povečali in gladko osvojili obe točki. (Niko)
Na telovadnem EP v Atenah
Kirchniaverjeva z novostjo

Roberta K!rchmayer
VeTr*aška telovadka Roberta Kirchma-ti/ ,mnogi se gotovo še spominjajo nje-1*9? nastopa ob priliki 120-letnice Soko-^ Je v teh dneh v Atenah, kjer je ta tw,ec tedna evropsko prvenstvo za posa-^nicB.
p^Nrta, ki je bila lani tudi italijanska v g. ^'hja, je z uspehom nastopila na SP
Ptaviii?81411’ lf0tale EP pa se je pri'
'tjala manj kot običajno, kar °ztnit so mi odstranili mandeljne, njn 1116 je prikrajšalo za dva meseca tre-Poln Potasi sem 'e pttšl3 do moči, s dnj,0 Paro pa treniram komaj mesec gpnam je povedala pred odhodom na
t piljenje znanih elementov in
v*011 k°
trei^J1 Za naPredovanje na lestvicah po-kornh- lednične novosti in originalne Sebrif!nacde' Si za EP pripravila kaj po-
^»Nova
šnje 'p^.ki je seveda tudi težja od prej-
bo moja vaja na dvovišinski
Pra ipraviK smo jo izključno v Trstu, v se občasno mudim na preglednih
C:
treningih telovadne zveze, kjer delo nadzoruje tudi sovjetski trener Klimenko.«
Bo torej bradlja tvoja udarna panoga?
»Vsekakor! To pa še ne pomeni, da bom tudi prodrla visoko. Važne bodo brezhibna izvedba in pa ocene sodniške komisije... Ko gre za višja mesta, krojijo vrstne rede tudi postavke, ki ne spadajo v zgolj tehnični resor. Gojim majhno upanje, da bi se ob optimalni izvedbi uvrstila v finale osmih najboljših na tem orodju.«
Pred kratkim si nastopila tudi na tekmovanju za svetovni pokal...
»Da, v Romuniji. Na gredi sem bila četrta z malenkostno razliko za tretjeuvr-ščeno, pri preskoku konja pa sem bila tretja. Menda je bilo to prvič, da je italijanska tekmovalka stopila na oder na velikem mednarodnem turnirju. Poleg domačink so nastopale tudi Kitajke^ ter telovadke iz Kanade, Francije, Španije,' Madžarske in druge.«
»Odločilen za tretje mesto je moj bogatejši repertoar. Po pravilniku je bilo treba opraviti dva različna skoka, večina tekmovalk pa je izvajala dvakrat istega in tako utrpela odvzem točk. Romunija je na tem tekmovanju res nastopila z mlajšo garnituro, ki pa se mi je zdela še boljša od proslavljenih zvezd.«
Letošnja sezona naj bi bila po evropskem prvenstvu bolj umirjena.
»Na sporedu je precej tekmovanj za svetovni pokal, ni pa še jasno, kakšen je ključ za uvrstitev na ta turnirje. Mene čaka ob povratku iz Aten državno prvenstvo, na katerem bom skušala ubraniti državni naslov, vsaj v skupni oceni.«
(B. Križman)
Ob zaključku redakcije smo prejeli vest, da se je Roberta Kirchmayer uvrstila na odlično 13. mesto v skupni razvrstitvi, ni pa dosegla nobenega finalnega nastopa. Nova evropska prvakinja je Boginskaja (SZ).
Tudi po 6. kolu zamejskega balinarskega prvenstva
Sokol še vedno pred Kraškim domom
Tudi 6. kolo zamejskega balinarskega prvenstva^ je minilo brez večjih presenečenj. Že jutri pa se bo morda razživelo, saj se bosta v Nabrežini pomerili prvi dve uvrščeni ekipi, še nepremagani Sokol ter Kraški dom, ki je po odličnem startu zašel v rahlo krizo. Prednost Nabrežincev pred najbližjimi zasledovalci pa je očitna, tako da bi tokrat le še izid 0:3 v korist Repencev postavil na glavo predvidevanja tistih, ki so že pred časom kot končne zmagovalce napovedali Miheliča, Staniso, Širco in tovariše. To pa bi predstavljalo svojevrsten podvig, katerega pa so Škerk in soigralci nedvomno sposobni. ' Vodeči Sokol še ni naletel na enakovrednega tekmeca. Tudi Mak je potegnil z njim krajši konec, predvsem v dvojicah in četverkah, poglavje zase pa je tokrat bil BOZ, v katerem sta oba predstavnika naletela na izredno črn dan, saj sta povprečna balinarja
bila uspešna komajda v vsakem tretjem poskusu (končni izkupiček je bil namreč 13:10). Krašovcem pa nikakor ne gre od rok. Vzrok za spodleteli nastop proti Danici lahko iščemo v pomanjkanju zbranosti tik pred končnim ciljem. Tako dvojica kot četverka sta že visoko vodili z 9:2 in ko je že vse kazalo, da bo šla Danica Unitecno iz Zgonika praznih rok, je s pomCčjo radodarnih krasovcev dosegla kar dve točki. Častno točko pa je za domačine dosegel Milko Emili v BOZ in dokazal, da spada med najboljše posameznike v letošnjem prvenstvu. Kraški dom pa je Zarji prepustil točko v četverkah.
IZIDI 6. kola: Kras - Danica 1:2 (20:11, 9:11, 9:11); Mak - Sokol 0:3 (10:13, 6:11, 2:11); Kraški dom - Zarja 2:1 (19:15, 11:10, 5:11); Gaja - Polet 2:1 (15:11, 11:8, 8:11); prosta je bila Nabrežina.
LESTVICA: Sokol 12, Kraški dom 10, Nabrežina 9, Zarja 8, Danica Unitecno, Gaja 6, Polet, Mak 5, Kras 4.
PRIHODNJE KOLO (jutri); 19.30 na Vrhu Danica - Nabrežina; 19.00 v Bazovici Zarja - Kras; 19.30 na Padričah Gaja - Mak; 19.00 v Nabrežini Sokol -Kraški dom; prost bo Polet. (Z. S.)
RADIO OPČINE
V današnji oddaji Od nedelje do nedelje na Radiu Opčine bodo neposredno prenašali nogometni tekmi Primorje -Ruda in Zarja - CGS. Na vrsti bo tudi pogovor z Jadranovim trenerjem Valterjem Vatovcem, z rolkarji ŠD Mladina in SD Grmada, z jadralko TPK Sirena Aria-no Bogateč. Jutri ob 18. uri pa bo na sporedu tedenski športni komentar.
obvestili
Pokrajinsko balinarsko prvenstvo C kategorije
Prodorna zmaga Nabrežincev
V prvem domačem nastopu pokrajinskega prvenstva C kategorije za pokal mesta Trst so balinarji Nabrežine presegli najbolj rožnata pričakovanja in pregazili miljski Borgolauro z okroglim 8:0. Vseh sedem igralcev, ki so stopili na igrišče, je prikazalo briljantno igro in slavje je bilo ob splošnem navdušenju povsem zasluženo. Trojka Ušaj, Mihelič in Čepar je imela najlažjo pot do gladke zmage z izidom 13:2. Nekoliko bolj izenačena je bila igra dvojic, a Cattonar in P. Negrini sta le strla odpor nasprotnikov. V posamičnih nastopih pa je bila premoč nabrežinskih predstavnikov očitna. S. Negrini je v obveznem bližanju in zbijanju slavil z 22:14, v tehničnem zbijanju pa je Simoneta zmagal s 27:20.
Na nedavnem pokrajinskem prvenstvu za posameznike C kategorije se je Nabrežini izmuznila kolajna. Sergio Negrini je v 4. kolu z 10:11 nesrečno klonil svetoivan-skemu balinarju Angelici, ki je pred tem v 3. kolu odpravil tudi Simoneto. (B. S.)
SPDT
pripravlja 12. in 13. maja v organizaciji Mladinskega in Alpinističnega odseka, dvodnevni pohod po Vertikali od Slivnega do Glinščice, s taborjenjem Pod Golcem blizu Repna. Zbirališče izletnikov bo v soboto, 12. maja, ob 14. uri na železniški postaji v Trstu. Odhod vlaka ob 14.34. Cena izleta 6.000 lir. V ceni sta vključena prevoz z vlakom in topli obed v taboru. Pojasnila dajeta Robert Devetak (tel. 55180) in Angel Kermec (tel. 44016). KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠD POLET
vabi sve košarkarje in njihove starše na akcijo »čiščenje dvorišča Prosvetnega doma na Opčinah«, ki bo danes, 6. t. m., od 8.30 dalje. Že s prihodnjim tednom se bo namreč začela redna košarkarska vadba za minibasket in naraščajnike na odprtem igrišču Prosvetnega doma.
domači šport - domači šport
DANES
nedelja, 6. maja 1990
9'30 v Trstu, stadion 1. maj: Bor -teln.T. 1100 v Dolini, občinska
ODBOJKA
1- ŽENSKA DIVIZIJA
v- JU
virtus
°Vadnica: Breg - CUS Trst.
l0 UNDER 16 MOŠKI
hen ' ® v Gorici, telovadnica Kultur-^Ohke 0tna:	Tcknoprogress - Acli
UNDER16 ŽENSKE Ifi nn^ezelni Hnale v Tržiču
^ti^j 0 AUSA Pav Cervignano - Bor Vw ^Pcrt, sledi Fincantieri Tržič -s p°ntanafredda.
UNDER 16 MOŠKI jg Deželni finale
Pa tuJ: ^S. Vitu pri Tilmentu: nasto-
KOŠARKA
10.3n X- MOŠKA DIVIZIJA
v tržaški športni palači, mala na: Plumbers - Sokol.
10,00 propaganda
) P 10 on	Valle: Libertas -
aha v Nabrežini: Sokol - Servo-
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
16.00 v Štražicah: Juventina Radenska - Percoto.
2.	AMATERSKA LIGA
16.00 na Proseku: Primorje - Ruda; 16.00 v Bazovici: Zarja - CGS; 16.00 v S. Marii: Santa Maria - Vesna.
NARAŠČAJNIKI
10.30 v Caprivi: Isontina - Juventi-
na; 10.30 v Trebčah: Triestina - Breg; 10.30 na Proseku: Primorje - Opicina.
NAJMLAJŠI
10.15 v Bazovici: Zarja - Campa-nelle.
ZAČETNIKI
11.45 v Bazovici: Zarja - Ponzia-na B.
ROKOMET
11.00 v Paeseju (Treviso): Paese -Kras Trimac.
S. r. /.
fllMkol]
tUrama Zlatama
LONGINES
Vetta ^ BREIL
L^COSTE
IMPORT - EXP0RT
DISTRIBUZIONE INTERNAZIONALE LEGNAMI ED AFFINI S. r. I.
MEDNARODNA DISTRIBUCIJA LESA IN LESNIH PROIZVODOV d. z o. z.
34132 TRST - Ul. Ghega 3
Tel. (040) 368940/368868/369028 - Tlx 460442 DILATS Fax (040) 362595
{Trst-Čampo S5.i$iacomo,3 tel.724218
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 4,- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780,-din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montefcchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
nedelja, 6. maja 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958
ČEDAD - Ul. Rlstori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja	ZTT
in tiska	Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
DP proti »uganki« 8% IRPEF
RIM — Zastopnik vsedržavnega tajništva DP Fabio Alberti je najavili da bo njegova stranka vložila priziv zaradi domnevne protiustavnosti postavke, ki odloča o namenu 8 tisočink IRPEF. Na novih obrazcih za davčno prijavo (740, 101 in 201) bo treba namreč izpolniti tudi tisti del, na katerem bomo lahko s samim podpisom sporočili državi, če želimo, da nameni 8 tisočink vsote, ki jo bo nabrala z IRPEF, državi ali Cerkvi. DP naglasa na dejstvo, da gre za prikrito zvijačo, saj bi lahko mnogi izpustili podpis in se tako avtomatično opredelili za Cerkev.
Cerkev je sicer že poskrbela za primerno informacijo, država pa sploh ne, trdi Alberti, ki pravi, da bi morali v čim krajšem času razrešiti to uganko.
Albertiju je že odgovoril škof Ni-cora, ki skrbi za vatikanske finance. Po njegovem mnenju, ne bo Cerkev prejela niti lire več od tistega, kar ji pritiče.
Mihaila Gorbačova čakajo kaj kmalu izredno težke preizkušnje
V Zakavkazju položaj ponovno eksploziven Moskvo pa bolj skrbijo pribaltski zapleti
MOSKVA — Mihail Sergejevič Gorbačov se ne ubada samo s sredo-bežnimi težnjami v pribaltskih republikah, nič boljši ni položaj drugje. Skoraj ni dneva, da ne bi tiskovne agencije poročale o kakem medetničnem zapletu, ki ga sovjetske oblasti kljub glasnosti skušajo prikrivati, ali vsaj zmanjševati pomen z navajanjem, da je spopadu botrovala »izgubljena nogometna tekma«, »objestnost najstnikov« in podobno.
Sodeč po skopih vesteh pa se položaj v Zakavkazju ni umiril, še več, vsak čas bi lahko butnil na dan z vso silovitostjo. Po vsem sodeč pa Moskvo to ne skrbi. Pogromi, umori in najrazličnejše oblike nasilja spadajo v za-kavkaška pravila igre, ki ne ogrožajo sovjetske ozemeljske celovitosti.
Kar se je v petek dogajalo v Erevanu, ko so oboroženi armenski nacionalisti obkolili poslopje armenskega centralnega komiteja, bi bilo v Vilniu-su, Tallinu ali Rigi nemogoče, ker bi sovjetska vojska posegla z vso silovitostjo. Vojska bi bila bržkone še zadovoljna, ker jim pribaltski narodi s svo-
jo omikano obliko boja za samostojnost do sedaj še niso dali povoda za »pravi poseg«. Ta je v Zakavkazju mogoč vsak trenutek. Kot nesporno dokazujejo dogodki v Bakuju in Fargan-ski kotlini bo Zahod brez večjih protestov pristal na »vzpostavitev reda«.
Težje bo v Moldaviji, ki deli isto usodo s pribaltskimi republikami, saj je bila tudi njena priključitev sad sporazuma Molotov-Ribbentrop. Danes bodo prvič po 2. svetovni vojni omogočili Moldavcem, da se sestanejo s svojimi sorodniki v Romuniji.
Poglavje zase pa je sam položaj v Ruski federaciji, kjer skrajnonaciona-listična ruska organizacija Pamjat napoveduje za danes pirotižidovske manifestacije. V prejšnjih tednih so že delili letake, s katerimi dolžijo Žide, da so krivi za smrt Jezusa Kristusa, carja Nikolaja II., da so bili pobudniki oktobrske revolucije in da sedaj podpirajo Mihaila Gorbačova, ker upajo, da bo »domovino prodal židovskemu kapitalizmu«.
S puškomitraljezi in drugim orožjem so armenski nacionalisti nehote dokazali, da ima Moskva dvojno merilo	(Telefoto AP)
Poletje nad Evropo
|
1

Neznanci pomazati grob zakoncev Brecht
VZHODNI BERLIN — Predsinočnjim so neznanci pomazali grob znanega nemškega dramaturga Bertolta Brechta in njegove žene, igralke in režiserke Helene VVeigel. Neznaci so prekrili grob z žaljivi napisi in grobimi protižidovskimi psovkami. Vzhodnonemška policija je odprla preiskavo.
V Vzhodnem Berlinu živi izredno majhna židovska skupnost, sam Brecht pa je moral v letih nacističnega terorja kot Žid zbežati najprej na Švedsko nato pa v ZDA, kjer mu je uspelo nekajkrat prelisičiti gestapovske morilce.
Olofa Palmeja so umorili ker je zavohal tajne ZDA
RIM — Italijanski tednik Epoca bo objavil intervju s švedskim novinarjem Ollom Alsenom, ki trdi, da so premiera Olofa Palmeja umorili, ker je najbrž zvedel nekaj ključnih informacij v zvezi z umazanimi posli, ki naj bi jih Reagan vodil z iranskimi oblastmi. Ko so umorili Palmeja, je švedski premier dejansko zastopal OZN na pogajanjih med Iranom in Irakom, Alsen pa oslanja svoje trditve-na pričevanje nekega bivšega Reaganovega sodelavca, ki trdi, da je Reagan obljubil Iranu orožje v zameno za »uslugo«. Iran naj bi namreč zadržal 52 ameriških talcev vse do trenutka, ko bi lahko to pomagalo Reaganu, ki je tako pregazil Carterja, pomagal pa naj bi mu tudi Licio Gelli.
Khashoggi brez zvočnih lisic
NEW YORK '— Savdskemu milijarderju Adnanu Khas-hoggiju je newyorška policija snela elektonske lisice. Podjetnik je izrazil svoje zadovoljstvo nad odločitvijo krajevnega sodnika, ki je menda odkril, da se Kashogi noče izmikati pravici.
Pri tem moramo upoštevati, da so Khashoggiju nadeli nevidne elektronske lisice, ki so oddajale posebne signale policijskim agentom, ki so skrbeli zanj. Kamorkoli se je podal milijarder tam so mu »sledili« policijski agenti. Sedaj se bo lahko mirno sprehajal po svoji velikanski vili in nihče ne bo obveščen o tem, če teka proti kopalnici, stika po hladilniku ali sladko spančka v postelji. Elektronske lisice oddajajo namreč zvočne signale in to je menda zelo motilo Khashoggija, ker ga je prebujalo med spanjem. Sedaj bo brez neljube zapestnice počakal na razsodbo newyorškega sodnika, ki mu sodi zaradi organizacije veledavčne utaje zakoncev Marcos.
Margaret Thatcher čaka hudo obdobje
LONDON — Dan po upravnih volitvah v Veliki Britaniji, kjer kljub napovedim ni prišlo do pravega triumfa laburistov in kjer je konservativna stranka Margaret Thatcherjeve izgubila »le« dvanajst odstotkov, je »navdušenje«, konservativcev nad nepričakovano »častnim« porazom že zamenjala treznost, v kateri pa je položaj za Thatcherjevo mnogo manj ugoden kot prej.
Če odmislimo podatek, da bi rezultate teh upravnih volitev spremenili v politične, kjer bi konservativcem v parlamentu ostalo le še 280 sedežev, medtem ko bi jih laburisti imeli 370, ostajajo za vlado »železne lady« še številni nerešeni gospodarski problemi, ki še bolj kot zloglasni davek »poli tax« pestijo Veliko Britanijo. Pri tem je treba tudi upoštevati, da se imajo Angleži, Škoti in drugi za izredne poznavalce gospodarstva in zato ni čudno, če se jim zaradi besede inflacija dobesedno naježi koža.
In prav naraščajoča inflacija je morda največji sovražnik Margaret Thatcherjeve. Marca je inflacijska stopnja dosegla 8,1 odstotka, vsi pa zdaj z zaskrbljenostjo pričakujejo podatke za april, ko naj bi ta »pošast« dosegla že enajst odstotkov, kar pa je že v bistvu dvakrat toliko kot v ostalih najbolj industrializiranih državah. Če k temu dodamo še najvišje obrestne mere, »poli tax«, višje davke od alkoholnih pijač in tobaka ter napovedane podražitve plina, vode in elektrike, potem je dokaj razumljivo, da bo inflacija še narasla. Svoj lonček so k temu primaknili tudi sindikati. Če je Thatcherjevi deloma le uspelo zajeziti naraščanje plač v javnem sektorju, pa velikanu Fordu ni mogla preprečiti, da poveča plače delavcem za 10,2 odstotka. Podobno povečanje zahtevajo tudi električarji in spirala med cenami in plačami, ki je negativno vplivala na gospodarski položaj Velike Britanije v »predthacherjanskem« obdobju, se ponovno strmo vzpenja kvišku.
Vendar pa inflacija ni edina, ki povzroča sive lase vladi Margaret Thatcherjeve. Industrijski stroški na enoto proizvoda so tako v zadnjih treh mesecih narasli za 6,8 odstotka, industrijska proizvodna) pa je februarja upadla za 0,7 odstotka. Ob vsem tem po ima Velika Britanija med sedmimi najbolj razvitimi državami največji primanjkljaj v plačilni bilanci.
Zato ni prav nič čudno, da mnogi že kar javno pozivajo Thatcherjevo k odstopu. Zadnji se je oglasil konservativni poslanec in nekdaj zagrizen zagovornik »železne lady« Barry Poter, ki je dejal, »da noben nogometaš ne more za državno reprezentanco neprekinjeno igrati enajst let. Za vse pride čas, ko je treba obesiti čevlje na klin in ta čas je zdaj prišel tudi zfl Margaret Thatcher.«-
V Kolumbiji se nadaljujejo krvava obračunavanja med policijo in narkosi
LONDON — Nad Evropo je še vedno območje visokega zračnega pritiska, oslabljene atlantske frontalne motnje se pomikajo ob severnem robu kontinenta, tako da je oblačno le na Škotskem, na skrajnem severu Skandinavskega polotoka, v Ukrajini in v južni Rusiji, kjer so bile tudi nevihte in plohe. V takih vremenskih razmerah povsod beležijo nadpovprečne temperature za ta čas, tako da imamo v bistvu pravo eksplozijo poletja po skoraj zimski pomladi.
Najbolj občuten je porast temperature v Sredozemlju, predvsem pa na Angleškem, kjer piha topel jugo, ki je v Londonu dvignil živosrebrni stolpec do 28 stopinj Celzija (na sliki AP). Meteorologi napovedujejo, da se bo tako vreme nadaljevalo še nekaj dni, le v notranjosti bodo možne kratkotrajne plohe.
BOGOTA — Krvava vojna med kolumbijskimi oblastmi in trgovci z mamili se nadaljuje: po petkovem atentatu v Galiju, kjer so narkosi skrili 100 kg razstreliva v avto, eksplozija pa je ubila pet nedolžnih občanov, med katerimi je bil tudi petletni otrok, ranila pa je kakih 30 ljudi, je kolumbijska policija nastavila past narkosom in jih pobila kar sedem. Med temi je tudi Marino Ospina Monto-ya, človek, ki je imel v rokah denar močne mafijske družine Gacha in Gaviria, Kaže, da je policija iz zasede streljala na skupino narkosov, ki baje niso bili oboroženi in so se zatekli v neko skladišče. Narkosi so se baje hoteli predati,
vendar so pripadniki policijskih sil nanje hladnokrvno streljali in jih pobili. V teku je sodna preiskava, da bi ugotovili, če se je policija res obnašala tako zverinsko.
Medtem so preiskovalci menda dokazali odgovornost sedanjega vojaškega vodje močnega medellinskega kartela Fidela Castana Gila pri umorih dveh kandidatov za predsedstvo države, Bernarda Jaramilla Ossa in Carlosa Pizarra Leon-Gomeza. Tako trdi kolumbijski dnevnik »Prenša«, ki dodaja, da je Gil, ki ga imenujejo »Rambo«, pripravil oba atentata že decembra na svoji farmi.
»e«*""5
§jp»NiflVARs.»>
ir	Ul. Maiollca 15/b
URARNA- ZLATARNA
Qtoeva% 2
Ul. Roma 11 - Trst - Tel. (040) 362483
Velika izbira
dragocenih darl1