PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 40 lir
Leto XIX. St. 275 (5650)
PRED ZAKLJUČKOM POGAJANJ MED STRANKAMI LEVEGA CENTRA
Danes zadnji skupni sestanek delegacij za dokončno odobritev vladnega programa?
Dopoldne se sestane vodstvo PSI, da bi proučilo razvoj pogajanj za sestavo nove vlade - Podkomisija za urbanistiko skuša najti rešitev nekaterih še vedno spornih vprašanj - Desničarski tisk in «VUnità» o spornih vprašanjih
TRST, sreda 20. novembra 1963
RIM, 19. — Danes sta bila dva sestanka tajnikov štirih strank, ki ss pogajajo o programu nove vlade levega centra; na obeh sestankih sta bila tudi Oava in Zaccagnini; dopoldanskemu sestanku je prisostvoval tudi prof. Petrilli, ki je sodeloval v podkomisiji za urbanistiko, ki ni dosegla popolnega sporazuma glede nekaterih vprašanj in je njihovo rešitev prepustila «politikom».
Na seji so proučili besedilo obeh dokumentov, ki zadevajo politična in gospodarska vprašanja. Seja je trajala od 12.15
strank. O tem je poročal tudi De Martino, medtem ko je Oiolitti poročal o splošnih gospodarskih vprašanjih, Lombardi o vprašanijh urbanistike, Cattani pa o vprašanjih kmetijstva. Med odmorom je Cattani izjavil novinarjem, da v vzdušju seje «ni pesimizma».
Seja se je končala ob 15.. Izvedelo se je, da so številni člani vodstva posegli v diskusijo. Valori, ki Je pristaš levice, je izjavil novinarjem: «Zahtevali smo mnoga pojasnila in manjšina je obrazložila svoje mnenje glede okvira, v katerem se odvijajo pogajanja med strankami, kakor tudi glede načina, kako naj delegacija ravna pri nadaljevanju pogajanj».
O seji vodstva PSI niso izdali nobenega sporočila. Pieraccini, ko so ga novinarji vprašali, kdaj se bo vodstvo PSI spet sestalo, je dejal, da tega še niso določili, vendar pa da bi se to utegnilo zgoditi že jutri. Pozno ponoči so sporočili, da se bo vodstvo PSI sestalo jutri zjutraj in proučilo razvoj pogajanj za sestavo nove vlade,
Neposredni udeleženci pri pogajanjih štirih strank so zelo skopi v svojih izjavah tisku, in zato je težko vedeti glede česa je soglasje popolno in katera vprašanja so sporna: kljub temu pa desničarski listi in «l’Unità» naštevajo podrobno ta sporna vprašanja, glasilo KPI pa celo zatrjuje, da je Nenni baje «kapituliral in pristal na najhujše točke dorotej-skega .kompromisa’ glede večstranske jedrske sile, .omejitve večine’ in — kar zadeva program — na odložitev najbolj kočljivih vprašanj na področju 'kmetijstva (Federconsotži, ustanove za razvoj. spulovinarstvo), na področju urbanistike (razlastitev in odškodnina) in na področju deželne ureditve». Milanski «Corriere d'informazioni» pa piše med drugim, da socialisti niso odobrili Morovega besedila glede večstranske jedrske sile’ in predlagajo, da bi to vprašanje odložili, ker glede tega vprašanja ni potrebna takojšnja odločitev; Nenni je baje pristal, z nekaterimi popravki, na Moro-vo besedilo o .omejitvi večine’; precejšnje nesoglasje obstaja glede gospodarskega dokumenta, predvsem kar zadeva Federcon-sorzi; strokovnjaki niso mogli doseči sporazuma o tem vprašanju, in o tem bodo odločili tajniki strank; kar zadeva področje ur-banistike, je še vedno odprto vprašanje pravice razlaščanja organov krajevnih uprav v okviru urbanističnega zakona. Končno se zdi, da se je povečala nepopustljivost KD kar zadeva politična zavez-ništva na ravni deželnih uprav, ki naj bi imela svoje opravičilo v dejstvu, da je deželna federacija FSI sklenila sporazum s KPI in z «Union valdotaine», in zavrnila nasvet vodstva PSI o sestavi deželne vlade levega centra.
BAGDAD, 19. — Bagdadski radio Je davi Javil, da je policijska ura podnevi ukinjena, in sicer od 9. do 16. ure. Toda civilisti ne smejo uporabljati vozil. Radio Je pozval člane rast. puščene narodne garde, naj do 15. ure danes izročijo orožje,
ki ga še imajo.
Po poročilih iz Teherana in iz Londona je prišlo danes do manj-
do 13.25. Prvi je zapustil sejo Saragat, ki je izjavil novinarjem: «Obravnavamo vprašanja urbanistike. Kot ste videli, je bil na seji tudi prof. Petrilli,
“i je član podkomisije za vprašanja urbanistike.» Reale se je zadržal v razgovoru z Gavo; ko je odhajal, pa je izjavil novinarjem, ki so želeli vedeti, ali so zaključili razpravo o urbanistiki, da ta razprava še ni kon. cana in da se bodo ponovno sestali popoldne. Na vprašanje, kdaj se bodo ponovno sestali, je Moro dejal, da ure še niso določili, ker še ni proučil nekaterih vprašanj v raznih dokumentih.
Ob 19. uri Je bila druga seja tajnikov štirih strank, katere sta se udeležila za četrt ure tudi socialdemokratski senator Lami Starnuti in poslanec Orlandi. Ob 20,15 je Moro zapustil dvorano, novinarjem pa je izjavil: «Izčrpali smo delo tajni-• nikov strank; sklicali bomo, menim za jutri, sestanek delegacij, da bi Proučili celoten dokument».
Na vprašanje: «Spričo dejstva, da sto končali svoje delo in so delegacije sklicane na sejo za jutri, mo. ramo to smatrati za pozitivno?», je Saragat dejal: «No comment». Tudi Reale ni hotel dati nobene izjave in jim je le dejal, naj se zadovoljijo s tem, kar Je dejal Moro.
Po sestanku s tajniki strank se je Moro zadržal v razgovoru z Gavo in Zaccagninijem. nato pa je sprejel Ferrari-Aggradija, Curtlja, prof.
Petrillija in senatorja Spagnollija.
Kmalu nato je prispel še namestnik tajnika KD Salizzoni. Teh razgovorov ' se je udeležil tudi odv.
Moriino.
Nenni Je izmenjal misli z De Martinom, Lombardi jem, Venturinijem, Mancinijem, Cattanijem in Ciolittijem. Saragat je izmenjal misli o pogajanjih s Tanassijem in Orlandijem, Reale pa z La Malfo.
Clan vodstva PSI Corona, ki je prisostvoval razgovoru Nennija z nekaterimi člani vodstva PSI, je odšel na sedež skupine demokristjan-skih poslancev, kjer ga je sprejel Moro.
Moro je imel še kratek razgovor s svojima sodelavcema Morlinom in Salyljem, nato pa je zapustil Montecitorio ob 21.30.
Ob 19. uri se Je ponovno sestala Podkomisija za urbanistiko; seja je trajala do 20.30. Pbdkomisija se bo Ponovno sestala jutri ob 11. V podkomisiji sodelujejo: Ferrari-Aggra-di, Curti m prof. Petrilli, predsednik IRI (zavod za industrijsko obnovo), za KD; Tanassi in Tremel-loni za PSDI; Giolitti in prof.
Giannotta za PSI; La Malfa in dr.
La Cava Reitano za PRI.
Danes dopoldne je bila seja vod-stva PSI, na kateri je Nenni poročal o poteku pogajanj, nato pa je odšel na sestanek tajnikov štirih
Kambodža dokončno odklonila nadaljnjo pomoč Washingtona
To je sklenila, ker IDA podpirajo kamboške upornike, ki delujejo v Južnem Vietnamu
PNOM PENH, 19. — Kamboški kongres, ki ga je sklical No-fodon Sihanuk na izredno zasedanje, je izglasoval konec ameriške pomoči Kambodži. Kongres je pooblastil vlado, da zahteva takojšnjo p/ekinitev vse ameriške pomoči od danes in odhod ameriških svetovalcev.
Kongresu je prisostvovalo več tisoč oseb. Sihanuk je izjavil,. da ZDA podpirajo skupino kamboških upornikov, ki delujejo v Južnem Vietnamu. Ta skupina ima na razpolago ameriško orožje in material. Njen namen je vojskovati se proti Vietkongu in pripraviti napad na Kambodžo. Sihanuk je predstavil ’ kongresu dva ujetnika, ki sta pripadala omenjeni skupini. Potrdila sta, kar je izjavil Sihanuk. Enega so takoj izpustili, drugi pa bo prišel pred vojaško sodišče. Na koncu je Sihanuk izjavil, da iz spoštovanja do ameriškega ljudstva ne bodo prekinjeni diplomatski odnosi med ZDA in Kambodžo.
Minister za informacije je danes Protestiral proti trditvam, ki prihajajo iz Sajgona češ da se v Kambodži bliža državni udar proti Sihanuku. «Ta psihološka pri Prava mednarodne javnosti, je dodal minister, potrjuje spletke imperialistov proti neodvisnost.
*n nevtralnosti Kambodže.»
Sihanuk je imenoval svojega 17-letnega sina Narapida za svojega naslednika kot voditelja kamboške večinske stranke «Sangkum», kateri Sihanuk predseduje, in to za primer svoje prezgodnje smrti. Sihanuk je že sedaj imenoval «odbor modrih», ki bo pomagal princu Narapidu.
Sihanukov sin študira na Ki-
Od leve proti desni: Reale, Zaccagnini, Gava, Moro, Nenni in Saragat na Montecitoriu
DELO ODBOROV SKUPŠČINE OZN
Poziv arabskim državam in Izraelu naj začnejo neposredna pogajanja
Sprejeta resolucija o brezatomskem področju v Latinski Ameriki
NEW YORK, 19. — Osemnajst držav Evrope, Afrike m Latinske Amerike je predložilo včeraj v posebnem političnem odboru OZN resolucijo, s katero pozivajo Izrael in arabske države, naj začnejo neposiedna pogajanja. Resolucijo so predložili med razpravo o arabskih beguncih iz Palestine.
V političnem odboru je kuDan-----------------—
ski predstavnik izjavil, da načrt
resolucije o določitvi neatomske-ga področja v Latinski Ameriki ni zadovoljiv, ker ne vključuje odprave ameriških vojaških oporišč, ki je edina atomsza državi na ameriškem kontinentu.
Ameriški predstavnik pa je dejal, da so kubanski pogoji nesprc. jemljivi. Zatem je izjavil, da bo glasoval proti resoluciji, ki jo je predložilo 13 afriških držav, in s katero se zahteva sklicanje konference za podpis sporazuma o prepovedi uporabljanja jedrskega orožja. Dejal je, da resolucija «poživlja iluzijo o jedrski razorožitvi», in je pripomnil: «Vsi u. krepi za prepoved uporabe atomskega orožja, ne da bi dolučali njegovo odpravo, služijo’ samo mo. rebitnim napadalcem, ki se tako ne bodo več bali povračilnih u-krepov’.»
Tudi Sovjetska zveza in držaje šovjejske skupine so sdbročile v političnem odboru, <ja ne bodo glasovale za resolucijo, ki določa ustanovitev brezatomskega področja v Latinski Ameriki, aer ZDA niso pokazale, da nameravajo spoštovati take obyeznosii,
Sovjetski delegat Fedorenko in delegati ostalih vzhodnoevropskih
............................„......n.................
Delegacija sirske vlade zopet v Damaska po celodnevnih razgovorih z Arelom
Skušali so najti način, da bi ohranili dobre odnose med obema državama - Sadi je odložil prihod ▼ Damask - V Bagdadu je zopet mirno
ših spopadov v Bagdadu in v drugih mestih Iraka. Iz Londona javljajo, da je bilo okoli 10. ure zjutraj v Bagdadu vse mirno. Letališče v Bagdadu je še vedno zaprto za promet, toda telefonska zveza z Damaskom je bila vzpostavljena.
Predsednik sirske vlade Amin Al Hafez in tajnik stranke Baas Michel Aflak, ki sta bila v Bagdadu, ko je vojska izvršila državni udar, sta imela skupno z drugimi člani delegacije danes več razgovorov s predsednikom Are-fom, da bi našli rešitev, ki naj omogoči ohranitev dobrih odnosov med ob?ma državama. Popol-dne so prenehali napadi sirskega radia proti Arefu. Baje je predsednik Aref pozval po radiu voditelje sirske vlade, naj prenehajo napade po radiu v pričakovanju izida sedanjih razgovorov. Amin Hafez je odpotoval popoldne s posebnim letalom v Dapiask.
Zvedelo se je, da so bivši podpredsednik iraške vlade Ali Sadi in ostali štirje voditelji stranke Baas, ki so z njim v Atenah, odložili svoj odhod v Damask, ki je bil določen za nocoj. Sadi je v
tajskem. Sihanuk je ižjavil, da njegov sin «spoštuje ljudstvo», in da je to najboljša mogoča izbira. Pripomnil je, da sta se Cuenlaj in njegova žena osebno zanimala tri leta za mladega princa in ga «pripravila na težke naloge, ki ga čakajo, ter ga naučila ljubiti in služiti svoji deželi in ljudstvu».
Promet na Reki: 4.928.000 ton
REKA, 19. — Reško pristanišče bo letos dosèglo rekordno leto. Že v prvih sedmih mesecih je Reka s prometom
4.928.000	ton presegla za 283 tisoč ton največji do sedaj doseženi letni promet. Poleg povečanja zunanjetrgovinske izmenjave Jugoslavije s prekomorskimi državami Je s tem uspehom povečanje tranzita z vzhodnimi državami, v glavnem Češkoslovaške, Madžarske in Avstrije, ki je v prvih desetih mesecih znašal
1.151.000	ton, kar pomeni, da je bil za skoro 700.000 ton večji kot v isti dobi lani. Letošnji promet reške luke je za skoro dva in polkrat večji od naivečjega predvojnega prometa.
Pred obnovitvijo
pogajanj
med ZDA in SZ
WASHINGTON, 19. — Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da bodo ZDA obnovile pogajanja s Sovjetsko zvezo za kulturno Izmenjavo, potem ko je bil izpuščen prof. Barghoom. Dodal je, da ni bilo še določeno, kdaj bodo ZDA predlagale nov datum za začetek pogajanj.
Prof. Barghoom je prišel danes popoldne v ameriški državni departma, da poroča o svoji aretaciji in zasliševanju v Sovjetski sveži.
PROF. BAHGHOORN
Atenah izjavil, da je Aref «izdajalec» in da ga bo «doletela usoda izdajalca«. Trdil je, da je stranka Baas «stranka ljudstva, ki se naslanja na ljudstvo».
Radio «Glas Arabcev», ki oddaja iz Kaira, je v svoji današnji oddaji napovedal bližnji padec režima stranke Baas v Siriji. Komentator je izjavil, da je Aflak mislil, da bo mogel vladati v Iraku, kakor vlada v Siriji, ter da je sedaj končan in ni mogoče, da bi se njegov režim vzdržal.
Libanonski list «Al Kifah», ki velja za glasnika stranke Baas v Libanonu, piše da je obsojanja vredno obnašanje civilne milice stranke Baas povzročilo reakcijo vojske. List dodaja, da j* vojska kuhala jezo že več mesecev zaradi izzivanj milice. Višek je bil 13. novembra, ko je oborožena milica stranke Baas zasedla vse strateške položaje v prestolnici zaradi spora med voditelji stranke. List piše, da je med vojsko in policijo na eni strani ter na-rodno gardg na drugi strani prišlo do «precej močnih» spopadov. Bivši polkovnik Vandavi se je polastil vojaškega letala in je izstre^ lil nekaj raket proti predsedniški palači in ministrstvu za obrambo ter jč uničil pet iraških vbjaških letal na tleh. Tedaj so še iraški častniki, pripadniki stranke Baas ali tudi ne, sporazumeli, da je potrebno nujno nastopiti.
, ✓
Konferenca FAO
RIM, 19. — Dvanajsto zasedanje konference FAO je nadaljevalo davi delo z govori raznih ministrov za kmetijstvo. Prvi je govoril ameriški minister za kmetijstvo Freeman, ki je poudaril nujnost razvoja kmetijske proizvodnje za splošen gospodarski napredek v razvijajočih se deželah. Poudaril je, da sta trgovina in gospodarska pomoč bistveni element politike pomoči in sodelovanja z omenjenimi državami in da je treba zadevo proučevati v širši perspektivi, da pomoč z živili prispeva h gospodarskemu napredku in hkrati ustvarja nova tržišča. Popoldpe so govorili še drugi ministri za kmetijstvo.
Ob zaključku jutranje seje so glasovali o sprejemu novi!) članov v FAO. Sprejeli so Nigerijo, Urundi, Malto, Trinidad in Tor bago, Ruando in Ugando kot polnopravne članice; Kenija in Zanzibar sta bila sprejeta kot pri-, družena člana. Voditelji delegacij teh osmih držav so se v kratkih govorih zahvalili in poudarili, da bodo njihove države spoštovale statut te organizacije. Z novimi sprejemi ima FAO 112 članov. Dd teh jih je 106 polnopravnih, šest pa pridruženih. Ko je bila FAO ustanovljena leta 1943, je štela 45 članov,
V okviru proslav, ki jih je organiziralo 12. zasedanje konference FAO, bo v petek 22. novembra proslava ob 22. obletnici konle-kjer so u-‘ za prehrano in kmetijstvo (FAO). Na sedežu FAO bo glavni ravnatelj odkril dve spominski plošči. Eno so podarile ZDA kot spomin na konferenco v Hot Springsu, drugo pa Kanada kot spomin na 18. obletnico konference v Quebecu, kjer so uradno sprejeli statut FAO. Konferenca je sklenila, da bodo skupno proslavili tudi 15. obletnico izjave o človeških pravicah.
Jutri bodo v tretji komisiji razpravljali o predlogu Gane, naj bi
renče v Hot Springsu, kje; stanovili organizacijo OZN
izključili vsakega člana FAO, ki bi kršil načela statuta organizacije.
Današnja debata je bila zelo živahna. Vsi afriški delegati in nekateri drugi so zapustili dvorano, ko ie predsednik dal besedo južnoafriškemu delegatu. Ta je dejal, da ne nasprotuje diskusiji o predlogu Gane.
Številne akcije osvobodilne vojske v Venezueli
CARACAS, 19. — Sest oseb v uniformi ^venezuelske mornarice je včeraj vdrlo v vojaški naborni urad v Caracasu, kjer so uničili arhive in popisali po zidovih znake narodnoosvobodilne vojske. Nato so se odpeljali z avtomobilom.
Druga skupina sedmih člahov narodnoosvobodilne vojske je včeraj napadla sedež radia blizu Caracasa. Uspelo jim je oddajati kratek poziv na akcijo proti režimu predsednika Betancourta.
V	nedeljo so pripadniki narodnoosvobodilne fronte razdeljevali po glavhih ulicah Caracasa letake, s katerimi so pozivali prebivalstva, naj ne gre na'volitve, ki /'bodo I. decembra. Prebivalstvo so pozivali, naj sodeluje v splošni stavki ter v oboroženi borbi proti vladi in predsedniku,. ù :
Tudi danes so oboroženi pripadniki narodnoosvobodilne vojske izvršili y Caracasu številne akcije, pri čemer je zgubil življenje en civilist, dva agenta pa sta bila ranjena. Danes je bila tudi splošna stavka.
V	zahodni Venezueli je skupina osmih pripadnikov narodnoosvobodilne vojske vdrla v prostore policijskega komisariata v Chaparu, Zažgali so pohištvo in popisali zidove s protivladnimi gesli
Februarja kongres FIOM-CGIl
RIM, 19. — Od 8- do 12. februarja 1964 bo v Riminiju 16. vsedržavni kongres FIOM-CGIL. V zvezi s tem kongresom so razdelili vsem krajevnim in tovarniškim organizacijam dokument, ki ga je soglasno odobril glavni odbor FIOM-CGIL.
Dokument naznačuje med drugim glavne naloge organizacijske politike in zahtev delavcev. Dokument vsebuje tudi perspektive za nadaljnje pobude sindikata v tovarnah, analizo gospodarskega položaja in delovnega trga v ko vinarski industriji, izboljšanje in obrambo življenjskih pogojev kovinarjev v industrijskih krajih ter določitev novih nalog sindikatov, da dosežejo novo pogodbeno oblast v tovarnah.
Dokument nakazuje tudi probleme, ki se tičejo perspektiv in funkcije sindikatov v sodobni družbi, in še posebej ; vlogo sindikatov v politiki programirane ga gospodarskega razvoja; načela in smotre sindikata ter obrambo njegove avtonomije; razvoj notranje demokracije sindikata in politiko enotnosti v državnem in mednarodnem merilu.
Da se omogoči čim širša debata na kongresu, je imel glavni odbor FIOM-CGIL za umestno, da
se v svojem dokumentu ne izreče za nobeno od različnih tez, ki so prišle do izraza v tej organizaciji.
Pokrajinsko tajništvo FILLEA-CGIL v Rimu je razglasilo za Jutri splošno štiriindvajseturno stavko gradbincev Rima in pokrajine, da protestirajo proti razsodbi rimskega sodišča v zvezi z incidenti na Trgu sv. Apostolov, ki šo se dogodili 9. oktobra.
Za jutri je napovedana tudi 24* urna stavka nameščencev pri avtobusnih podjetjih, cestnih železnicah in notranji plovbi včlanjenih v CGIL, CISL in UIL.
držav so s tem podprli kubansko zahtevo za odpravo ameriških vojaških oporišč v Latinski Ameriki, določitev brezatomskega področja tudi na področju Panamskega prekopa in na Portoriku. Fedorenko je izjavil, da Sovjetska zveza z naklonjenostjo sprejema načrt za brezatomsko področje v Latinski Amčriki, toda moral bi sloneti na jamstvih jedrskih držav, da bodo spoštovale statut brezatomskega področja. Dodal je, da ameriška vlada ni dala takih jamstev.
Resolucija je bila sprejeta z 89 glasovi in 14 vzdržanimi.
V Ženevi se je zbralo dvesto strokovnjakov iz 37 držav na pobudo svetovne organizacije za zdravstvo. Njihova naloga bo, pri-praviti praktična navodila za zaščito civilnega prebivalstva v primeru incidentov, ki bi povzročili širjenje žarčenja.
Strokovnjaki morajo določiti sredstva in metode, ki naj olajšajo zaščito prebivalstva pred raznovrstnim žafčenjem ter določiti temeljna načela glede ukrepov, ki so povezani z okuženjem živil kmetijskih pridelkov ter določiti nadzorstvene sisteme ter potrebno zdravstveno nadzorstvo za zaščito prebivalstva pred žarčenjem.
Socialni odbor skupščine razpravlja o sporazumu o civilnih in političnih pravicah. V konvencijo so vključili tudi člen, ki jamči «pravice otroka».
Glavni ravnarerj svetovne organizacije za zdravstvo je predložil skupščini poročilo o borbi proti malariji, ki omogoča, da se reši življenje dvem milijonom ljudi na leto, predvsem otrokom.
Novi parlament
/^1 v • • •
v Grčiji
ATENE, 19. — Danes so uradno javili sestavo novega grškega parlamenta. Stranka zveze centra, ki jo vodi predsednik vlade Papan-dreu, je dobila 138 poslancev od skupnih 300. Narodna radikalna zveza, ki jo vodi Karamanlls« je dobila 132 poslancev. EDA 28, progresivna stranka pa dva. Prva seja novega parlamenta bo 11. decembra.
Erhard obišče London in Rim
BONN, 19. — Predstavnik zahod-nonemške vlade Je sporočil, da bo kancler Erhard obiskal London 15.
Po Adis Abebi
ADIS ABEBA, 19. — Davi jo Javili, da bo arbitražna komisija, ki so jo ustanovili v zvezi / al-žirsko-maroškim sporom, imela
Slika kaže prizor s konference v Adis Abebi. Maroški zunanji minister Guedira (levo) se raz-
svoj prvi sestanek 2. decembra. I govarja s tunizijskim zunanjim Na sestanku bodo določili posto- ministrom Mongi Slimom po spo-pek za delo komisije.	| razumu o arbitražni komisiji.
Mučenje kaznjencev v španskih zaporih
Pismo skupine političnih kaznjencev skrivaj prispelo iz zapora v London, kjer bo v nedeljo na uradnem obisku španski minister Fraga
LONDON, 19. — List «Guardian» objavlja danes izvlečke iz pisma, v katerem je govora o mučenju skupine intelektualefev, ki so v španskih zaporih. List dodaja, da je izvleček povzet iz prepisa pisma, ki ga je 16 političnih kaznjencev poslalo iz zapora v Bur-gosu ministru za informacije in turizem Fragi Inbarnu Minister Fraga bo prišel v nedeljo v London na uraden obisk na vabilo Foreign Officea.
«Guardian» poroča, da je skupini kaznjencev uspelo poslati skrivaj iz zapora prepis pisma, ki ga je dobila organizacija «Poziv za amnestijo v Španiji» v Londonu. Original pisma so politični kaznjenci izročili ravnatelju zapora «z rezultatom, da so bili vsi obsojeni na 42 dni segregacije v sanreah oh krilhu in vodi».
Pismo omenja trinajst primerov fizičnega mučenja. Nekateri mu-
čeni so zaradi dolgega mučenja zblazneli. Slikar Agustin Ibarrola je leta 1962 po večdnevnem pretepanju in drugemu mučenju v zaporu v Bilbau za mnogo časa zgubil razum. Ibarrola je eden od podpisnikov omenjenega pisma. Prevajalec Jose Ruiz de Galar-reta in kipar Joaquin Fernandez Palazuelos, ki sta tudi podpisala pismo, izjavljata, da so ju dolgo časa hudo mučili. Žena Galarrete ki je tudi zaprta, je zblaznela! Pismo poroča tudi, da je kaznjenec Meliton Morena Alcoroche v ambulanti zapora v Burgosu ker je znorel in dobil delno paralizo zaradi mučenja.
V Madridu je Enrique Lerma Monroy letos zblaznel zaradi dolgega mučenja Skušal je napraviti samomor, s tem da 8e je po-rezal z drobci leč svojih naočnikov.
in 16. januarja na vabilo predsednika angleške vlade. Pozneje bo Erhard obiskal Italijo; datum obiska ni bil še določen.
V Londonu so sporočili, da se bo Erhard razgovarjal s predsednikom vlade in z zunanjim ministrom ter z drugimi ministri.
Kakor, že sporočeno, bo Erhard konec tedna obiskal Pariz, kjer se bo sestal z de Gaullom, 24. novembra pa bo odpotoval v Washington na razgovore s Kennedyjem in z drugimi ameriškimi voditelji.
Dvig turizma v vsej Sloveniji
BEOGRAD, 19. — V prvih letošnjih devetih mesecih je bilo v slovenskih turističnih krajih nad 515.000 gostov, med temi 217.CK.0 domačih in 298.000 tujih. V pri-merjavi z lanskim letom se je število domačih turistov povečalo za 10 odstotkov, tujih pa za *6 odst. Največje povečanje šte-vila inozemskih turistov (54 odst.) je bilo v alpskih krajih, zlast; na Bledu, ki je takoj za Portorožem, nato v Bohinju, Kranjski gori in na Pohorju. Se bolj značilno ja, da so turistični kraji Slovenije v prvih mesecih letos zaslužili tri in polkrat več deviz kot lani v celem letu in to nad 9.5 milijarde deviznih dinarjev.
LJUBLJANA, 19. — V Ljubija, ni so se začeli danes razgovori med delegacijama Jugoslavije in Avstrije o sklenitvi sporazuma za vzdrževanje obmejnih znakov m o nekaterih vprašanjih v zvezi s tem.
iiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiimiimiiiiiiiiiMiiiMiiii
Vse kaže, da se bo z današnjim dnem začela zaključna faza pogajanj za sestavo nove vlade levega centra, potem ko se je Moro sestal včeraj s tremi tajniki ostalih treh strank. Verjetno bo danes ie plenarni sestanek vseh štirih delegacij, na katerem bodo morda že povsem konkretno govorili tudi o sestavi nove vlade. V Rimu pa so za danes proglasili 24-umo stavko gradbincev Rima in pokrajine, s katero bodo protestirali proti razsodbi rimskega sodišča zaradi znanih incidentov, do katerih je prišlo 9. oktobra t. I. Prav tako bo danes 24-urna stavka nameščencev pri avtobusnih podjetjih, cestnih železnicah in notranji plovbi, ki so jo proglasili trije največji sindikati.
Povem ko je vojska z mar alom Arefom na čelu prevzela v Iraku vso oblast, poročajo, da vlada v deželi mir, da je bila ukinjena policijska ura, obenem pa se je Aref razgovarjal s sirskimi voditelji stranke Baas in so zaradi tega prenehali tudi medsebojni napadi po radiu obeh držav. Včeraj je kairski radio napovedal bližnji padec režima stranke Baas tudi v Siriji.
Političnemu odboru OZN je osemnajst držav Evrope. Afrike in Latinske Amerike predložilo resolucijo, s katero se pozivajo Izrael in arabske države, naj začnejo neposredna pogajanja za rešitev splošnih vprašanj, zlasti pa vprašanja arabskih beguncev iz Palestine. V istem političnem odboru je ameriški delegat napovedal, da bo glasoval proti resoluciji enajstih afriških držav za sklicanje konference za podpis sporazuma o prepovedi uporabe jedrskega o-rožja, češ da bi prepoved služila samo morebitnim napadalcem, ker se ne bi več bali povračilnih ukrepov. Sovjetska zveza in drža. ve sovjetske skupine pa so sporočile, da ne bodo glasovale za resolucijo za določitev brezatom-skega področja v Latinski Ameriki, ker ZDA niso pokazale, da nameravajo spoštovati take obveznosti. Isti delegati so podprli kubansko zahtevo za odpravo ameriških vojaških oporišč v Latinski Ameriki, zahtevali določitev brezatomskega področja tudi na ob-vnočju Panamskega prekopa in na Portoriku.
Na rimskem zasedanju FAO so sprejeli včeraj še devet držav članic, tako da šteje sedaj FAO 112 članov, od katerih je 106 polnopravnih, šest pa pridruženih; ob ustanovitvi FAO pred 20 leti je bilo samo 45 članic. Konferenca FAO Je ludi sklenila, da bodo skupno pripravili proslavo 15. obletnice izjave o človeških pravicah.
Važna vest je prispela tudi iz Kambodže, kjer je kongres, ki ga je .sklical princ Norodon Sihanuk, izglasoval konec ameriške pomoči Kambodži. Sihanuk je obtožil EDA, da podpirajo skupino kamboških upornikov, ki delujejo v Južnem Vietnamu, in povedal, da je imenoval svojega 17-letnega sina Narapida za svojega naslednika kot voditelja kamboške večinske stranke «Sangkum» za primer svoje prezgodnje smrti; dodal je, da sta se Cuenlaj in njegova žena «tri leta osebno zanimala za mladega princa», ki študira na Kitajskem bi ga «pripravila na težke naloge.»
Vreme včeraj: najvišja temperatura 14,5, najnižja 9,7, ob 19. url 12.9, zračni U»k 1020,5, vlage 81 odst., nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 15,2 stop.	Tržaški	dnevnik	Danes, SREDA, 20. novembra Srečko Sonce vzide ob 7.10 ln zatone ob 16.31. Dolžina dneva 9.21. Luna vzide ob 10.47 in zatone ob 19,38 Jutri, ČETRTEK, 21. novembra Marija
SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA
Poročilo o enoletnem delovanju oddelka za statistiko in delo
Po ostavki demokristjanskega svetovalca Passan-teja pride v občinski svet bivši odbornik Puppi
Protest PSI proti omejevanju svobode kulture
Tiskovni urad tržaške federaci-je PSI sporoča:
Tržaška federacija PSI je vzela na znanje nedopustni cenzurni poseg predsedstva upravnega sveta stalnega gledališča v zvezi z vsebino komedije «Gli ingannati», ki so jo pristojni ministrski organi redno odobrili. Spričo tega . obsoja PSI takšno ravnanje. Izločitev vsakega, tudi posrednega namiga, na verske argumente krni umetniško vrednost in funkcionalnost predstav, ki niso več v skladu z izvirnikom. Vse to pa tudi pome-ni nedopustno vmešavanje politične oblasti v vprašanja svobo-de kulture. Y socialističnih kro-
gih poudarjajo, da je ta epizoda toliko bolj resna, če upoštevamo, da je prišlo do nje pred začetkom pogajanj za uresničenje nove politike, za katero je pogoj tudi svoboda kulture in umetnosti v vseh njenih izrazih.
Openski tramvaj danes ne vozi
Openski tramvaj danes v sredo, 20. t. m., ne bo vozil zaradi vsedržavne stavke.
DANES SKUPŠČINA TRGOVINSKIH USLUŽBENCEV
Drevi ob 20. uri bo v prostorih Nove delavske zbornice CGIL skupščina včlanjenih trgovinskih uslužbencev, na kateri jim bodo poročali o zadnjih pogajanjih za sklenitev nove delovne pogodbe.
......................................nini min.........un................................................................................................................niiniiHiiiHiHiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiinuiiiiNÌ|paiiiiimiiiiiiiiit
DANES V PALAČI DIANA
Začetek pogajanj o programu občinske in pokrajinske uprave
Prvega sestanka se bodo udeležili tajniki štirih strank za izvajanje politike levega centra
Danes ob 17. uri se bodo v palači Diana pričela pogajanja o programu pokrajinske in občin, ske uprave v okviru nove večine in ustvarjanja levega centra tudi na našem področju. Najprej se bodo sestali štirje tajniki strank, nato pa bodo sestanku prisostvovali tudi člani štirih političnih tajništev in načelniki skupin štirih strank v tržaškem občinskem in pokrajinskem svetu.
Današnji sestanek ima pripravljalni značaj, da se dogovore za dnevni red razgovorov, ki bodo potekali na različnih ravneh in na katere bodo klicali pri reševanju raznih vprašanj tudi strokov, njake. Sestaviti morajo namreč organski politični program, ki bo obravnaval pereča tržaška socialna. gospodarska in politična vprašanja.
Sele na tej osnovi bo verjetno prišlo do preosnove sedanjega občinskega odbora in predvsem do predložitve tržaškega občinskega in pokrajinskega proračuna, ki bo imel na tak način trdno zagotov-ijeno večino z glasovi svetovalcev štirih strank: KD, PSDI, PSI in prvikrat tudi PSI.
Prvotni sporazum med tajniki štirih strank je pomenil samo pričetek razgovora, nekak uvod v levi center na našem področju, zaradi česar so sedaj potrebna pogajanja, na katerih bodo raz. pravljali o obsežnem sklopu vprašanj, glede katerih imajo štiri stranke, ki sodelujejo v novi večini, pogosto dokaj različna stališča. Pogajanja bodo zato prav gotovo dolgotrajna in naporna in ni mogoče že vnaprej z gotovostjo reči, da bodo tudi uspešna, pa čeprav vlada v krogih prizadetih strank utemeljen optimizem. Odločilni vpliv bo imel nedvomno tudi splošni italijanski razvoj, odnosno sestava nove vlade in njene programske osnove.
Skupščina delavcev gradbene stroke
Drevi ob 18. uri bo na sedežu Nove delavske zbornice CGIL v Ulici Pondares 8 skupščina gradbenih delavcev in pleskarjev, na kateri jim bo tajnik sindikata Crijcenti poročal o novi delovni pogodbi, ki so si jo priborili z vztrajnimi stavkami, saj niso de-lodajalci v začetku hoteli nič slišati o tem. da bi ugodili njihovim glavnim zahtevam, Kot smo že poročali, bo začela pogodba
veljati s prvim januarjem 1964. Seveda bodo morali ostati delavci vedno budni, da ne bodo delodajalci skušali le delno izvajati pogodbo.
Na sinočnji seji tržaškega občinskega odbora so sprejeli na znanje ostavko demokristjanskega svetovalca Passanteja, ki je bil pretekli teden potrjen za občinskega svetovalca namesto bivšega svetovalca ln odbornika za šolstvo prof. Prodija, ki je svoj čas podal ostavko, ker je bil premeščen s tržaške na stensko univerzo. Tudi svetovalec Passante utemeljuje svojo ostavko zaradi delovnih vzrokov, ki ga zaposlujejo izven Trsta. Zato bo mesto pravkar potrjenega svetovalca Passanteja zasedel demokristjan Puppi.
Puppi je bil do lanskih volitev občinski svetovalec in odbornik za ekonomat. Toda na lanskoletnih no-vembrskih volitvah ni dobil zadostnih glasov, da bi bil lahko ponovno izvoljen, čeprav je znano, da je bil že vnaprej eden od kandidatov, ki naj bi bili izvoljeni na demo-kristjanski listi. Po ostavki kar dveh demokristjanskih svetovalcev bo Puppi ponovno prešel v občinski svet. Pri tem je treba omeniti, da demokristjani še niso predlagali nobenega imena med svojimi svetovalci, ki naj bi zasedel odbomi-ško mesto za šolstvo. Zdi se, da bo morda novi svetovalec Puppi prišel ponovno v odbor. Skoraj gotovo pa je, da ne bo zasedel odbor-niškega mesta za šolstvo. Zato se pričakuje, da bodo v kratkem nastale v odboru nekatere spremembe, tako da bo šolski resor prevzel eden od sedanjih odbornikov.
Odborniki so na seji sklenili, da bo občinska uprava prispevala 32 milijonov lir za gradnjo mednarodnega centra za teoretsko fiziko v zameno zemljišča pri kontovelskem dacju, ki ga je občina nameravala dati na razpolago za gradnjo centra. Ker pa je pristojni odbor, ki se ukvarja z gradnjo centra za teoretsko fiziko, izbral drugo zemljišče nekje pri Miramaru, je predlog občinske uprave propadel. Zato bo občina prispevala svoj delež v denarju. <
Na včerajšnji seji Je odbornik za statistiko in delo dr Gasparo podal poročilo o enoletnem delovanju njegovega resora. Dr Gasparo je obširno poročal o delu statističnega oddelka občinske uprave v zvezi z ljudskim štetjem leta 1961. Navedel je vrsto podatkov, kaj vse je moral občinski statistični oddelek napraviti, da je zbral in sestavil skupaj vse podatke, ki so jih zbrali Ob ljudskemttàtakju. Nato je poročal, da se njefovresor ukvarja tudi s prošnjami za stanovanje, da sodeluje z osrednjim statističnim uracjpih v Rimu, kateremu pošilja vse potrebne podatke, ki, se nanašajo na tržaško občino. Te podatke objavlja tudi zadnja številka občinske revije, ki je pred kratkim izšla.
V zvezi z resorom za delo pa je odbornik sporočil, da so med letom, o katerem govori poročilo, u-stanovili v tržaški občini šest delovnih centrov. V teh centrih je izmenoma delalo od 70 do 80 mladih delavcev, ki niso mogli pravočasno dobiti službe,- Ti centri so se u-kvarjali predvsem z raznimi javnimi deli, kot ureditev nekaterih cest, pločnikov in podobno, ter z deli v Bosketu, kjer so med letom nasadili nova drevesa, očistili gozd itd.
Resor dr. Gaspara se ukvarja tudi z mestno toponomastiko. V zadnjem letu so namestili nove napisne table v 72 ulicah. Sedaj pa je v teku delo za namestitev napisnih tabel v ulicah v naselju S. Sergio.
Glede mestne toponomastike, in sicer glede imenovanja novih ali spremembe imen starih ulic, je bilo v občinskem svetu mnogo govora Slovenski občinski svetovalci že mnogo let zahtevajo, naj občinska uprava poskrbi, da bodo nekatere ulice in trge, če ne prav v mestnem središču, vsaj kjer živijo Slovenci, imenovali po zaslužnih slovenskih možeh. Do sedaj pa so vse te zahteve naletele na gluha ušesa. Občinska uprava je na pr. na Opčinah in v predmestjih imenovala mnogo ulic po raznih rastlinah, namesto da bi sprejela upravičene zahteve predstavnikov slovenskih volivcev.
..............................................................
Prispevek za Vaiont izročen
Rdečemu križu
Na* predstavnik je na RK izročil ček za 364.350 lir
Včeraj dopoldne je predstavnik uprave Primorskega dnevnika izročil na sedežu Italijanskega Rdečega križa na Trgu Sansovino ček za znesek 364.350 lir, ki jih je naš list nabral med svojimi naročniki, či-tatelji ln prijatelji kot pomoč za žrtve katastrofe v Valontu. Prispevek je sprejel tajnik RK dr. Lucio Loriani, ki se je predstaynlku našega lista toplo zahvalil za ta plemenit izraz človečanske solidarnosti, ki so jo preko našega lista Izrazili slovenski prebivalci na Tržaškem.
Stavka uslužbencev malih železnic
Danes je po vsej državi stavka uslužbencev malih železnic, ki so jo napovedale vse tri sindikalne organizacije. Zaradi stavke ne bo vozil avtobus v konvikt pri Banih. Včeraj so se tudi širili glasovi, da bodo stavkali tudi usluž-benci openskega tramvaja, ki spadajo v to stroko, toda vest ni bila potrjena. Ce bodo ti uslužbenci stavkali, ne bo vozil openski tramvaj.
GREGORČIČEVA DVORANA JE BILA TO POT PREMAJHNA
V izrednem številu so Tržačani hoteli pozdraviti pisatelja Bevka
Pisatelj je govoril o svojem pisateljskem delu ter pri tem izrazil tudi svoje mnenje o aktualnosti, kritiki, mladinskem slovstvu
Kako je pisatelj France Bevk pri naših ljudeh priljubljen, se je videlo včeraj zvečer v' Gregorčičevi dvorani, ki je bila kar premajhna za vse, ki so hoteli pisatelja postulati.
France Bevk je govoril o svoji pisateljski poti. Ta pot je bila obenem njegova življenjska pdt in ta je vodila skozi vsa velika dogajanja v času in prostoru, v katerem je pisatelj! živel in delal. Bevk ni bil tiste vrste pisatelj, ki bi stal iznen življenja in dogajanja svojega časa in ki bi mogoče s svojo pisateljsko funkcijo opravičeval izoliranost od svojega ijudstva. Nasprotno je sam pouda. ril, da je bil odločilnega pomena za njegovo književno dejavnost prav povratek med primorsko ljudstvo, To je bilo po prvi svetovni vojni, ki jo je zadnji del prebil kot vojak, potem pa je dve leti živel v Ljubljani in tam delal kot časnikar.
Ko se je vrnil na Primorsko, je Bevk opravljal razne službe, ki so bile vse v tesni zvezi s knji-
Po treh letih odkriti morilci deteta
Po treh letih, po tako dolgem Časovnem obdobju v katerem so prizadete osebe morda bile že go-tove, da je zadeva o krutem detomoru padla v pozabo, se je iz policijskih krogov zvedelo, da so agenti izsledili nečloveško mater.
| 6. avgusta I960 se je v Trebčah bUskpyito razširila vest da so nekatere ženske, ki so pobirale smeti na smetišču, našle truplo novorojenčka ženskega spola, ki je po mnenju sodnega zdravnika moralo biti tam od 4 do 5 dni. Trupelce je bilo zavito v črn šal, nato v celofan in končno v platno zelenkaste barve. Tedaj so funkcionarji s komisariata na Opčinah v sodelovanju z agenti letečega oddelka in znanstvene policije uvedli strogo preiskavo, da bi izsledili zločinca ali zločinko, ki se je iznebila trupelca že za porod zrelega otroka.
Črna kronika mora žal večkrat beležiti take primere, ki ostanejo potem brez rešitve.
To pot so agenti letečega oddelka na podlagi morda samo neprevidno izgovorjene besede kakšne osebe, ki je bila soudeležena pri zločinu, imeli možnost, da nadaljujejo preiskavo, ki so jo začeli pred tremi leti. Do sedaj se ve samo, da so zaslišali nekatere osebe o katerih pa policijske oblasti niso še hotele izdati imen. Zvedelo se je tudi, da se zločinci niso iznebili trupla s tem, da so ga prinesli na smetišče, kot so prvotno domnevali preiskovalni organi, temveč s tem, da so ga vrgli v posodo za smeti, tako da so ga na smetišče pripeljali s tovornikom nič hudega sluteči u-službenci javne čistoče.
Pričakuje se, da bodo agenti letečega oddelka že danes zaključi. H preiskavo in predali sodišču osebe, ki so zakrivile tako hud zločin detomora.
PHISPEVAJTE ZA OIJASKO MATICO I
VČERAJ NA TRŽAŠKI UNIVERZI
Zasedanje o socialni medicini posvečeno priletnim ljudem
Prva tri poročila o oskrbi starčkov in o tbc v starih letih - Danes se bo zasedanje nadaljevalo
V veliki dvorani tržaške univerze se je pričelo prvo zasedanje socialne medicine, ki ga prireja pomožna ustanova za socialno pomoč. Predsednik pokrajine dr. De. lise je odprl zasedanje in orisal delovanje te ustanove tudi na posebnem torišču pomoči priletnim ljudem, katerim je zasedanje pravzaprav posvečeno. Ravnatelj zdravilišča tbc INPS na Trsteniku je poudaril tehnično plat delovanja ustanove in namen tega zasedanja.
Včeraj sp bila na dneynem redu tri poročila. Zdravstveni funkcionar Paviani je orisal nego starčkov v raznih ustanovah, prof. Zucconi je govoril o zdravstveni oskrbi starčkov v bolnišnicah, rav-natelj pokrajinskega protituberku-loznega konzorcija Secchi pa o jetiki priletnih ljudi. Udeležence zasedanja sta pozdravila tudi rektor tržaške univerze Origone in pokrajinski zdravnik Scerrino. Zasedanje se bo nadaljevalo danes popoldne.
Aretiran mladenič
ki je trčil v Kultererjev aeto
Po nalogu, ki ga je izdalo državno pravdništvo, so včeraj a-genti cestne policije aretirali 23-
letnega Sergia Remorja iz Ulice Campanelle 120, ki je v noči med 25. in 26. septembrom t.l. nk tr-biški cesti p/i Padričah povzročil
strašno prometno nesrečo, pri ka-
*—*	------*— —*------- ‘z-
—
morja so prepeljali v koronejske zapore.
Z avtom v žensko na prehodu za pešce
Sredi prometne Ulice Carducci je včeraj zjutraj 57-)etna delavka Anna Kovacich od S.M.M. Spodnje 1320 postala žrtev prometne nesreče, ko je na prehodu za pešce hotela prečkati ulico pri Por-tičih. Tedaj je privozil z avtom v preizkušnji «G» 2625 37-letrii mehanik Mario Dudine iz Križa št. 478, ki je bil namenjen proti Trgu Goldoni. Dudine je prepozno opazil žensko in čeprav je pritisnil na zavore je trčil vanjo. Po trčenju je Dudine pobral pone-srečenko in jo prepeljal v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 40 dneh zaradi zloma leve rame ter ran na levem sencu.
ievnostjo. Tako je najprej postal Urednik družinskega mesečnika «Mladika», ki je izhajal v Gorici. Začelo pa se je tudi njegovo plod. no pisateljsko delovanje. Objavljati je pričel Bevk že v študentovskih letih, vendar ima za pravi zgčetelt svojega literarnega ustvarjanja l, 1914, ko je bil že učitelj, priobčeval je precej pesmi in šele po vojni jih je opustil in se ves predal pripovedništvu.
V času, ko je bilo treba na Primorskem skrbeti za knjigo, je bilo ogromno dela tako s pisanjem kot z urejevanjem, Poleg Bevka so bili tukaj še samo Ferdo Klein-mayr, Damir Feigel in Andrej Budal. Treba pa je bilo še prevajati in skrbeti tudi za strokovne knjige, saj naročnikom ni bilo mogoče nuditi samo leposlovja, Bevk pravi, da je treba v pomanjkanju izvirnih, del iskati — čeprav ne popolnoma — razlage za njegovo plodovitost in naglico. Vendar pa tudi sam pravi, da je naglica nekoliko tudi v njegovi naravi. Kljub vsej naglici pa je tudi njega preganjal čas. Pisatelj se zaveda, da pri tolikšni naglici ni moglo biti vedno vse najboljše. Ko sedaj pri-pravlja izbrane spise za natis, skuša to popraviti. Tu je pisatelj podal izjavo, ki odgovarja tistim, ki jim ni prav, da kak pisatelj pozneje svoja dela izpreminja. Po mnenju Bevka samega ima pisatelj, dokler je živ, pravico svoja dela popraviti, če se mu zdi; literarnim zgodovinarjem pa sta na razpolago obe varianti.
France Bevk se pridružuje tistim, ki menijo, da je najmočnejši, ko opisuje kmečko življenje svojih gora. Vendar je pisatelj segal tildi po drugih snoveh in z opisom dela trpljenja zamejskih Slovencev je nastalo njegovo naj-boUjše delo «Kaplan Martin Čedermac». Sicer pa je Bevk mnenja, da je še kaka njegova stvar na isti umetniški višini.
Zpnimivo je bilo nadalje pisateljevo razglabljanje o aktualnosti dela, ki ga je povzel s stavkom, da je vsaka dobra knjiga, ki jo napiše sodobnik, obenem sodobna. Pogoj je torej umetnost. Nadalje je zanimiv pisateljev od-nof do dela za mladino. «Jaz nič manj ,ne cenim svojih ,Pastircev’, kot to ali ono povest ali roman,» je dejal Bevk in v tem je pravzaprav pojasnilo za njegov obsežni opus mladinskega slovstva in obenem za priljubljenost njegovih del pri mladih in najmlajših. Glede kritike pa je pisatelj rekel, da je • nvjzanesljivejša kritika saniokritikg»,,Ko pa postane pisatelj zre! in dela po svojih najboljših močeh, se tudi tuje sodbe ne boji,
Na koncu je pisatelj dejal, da mu sedaj pisanje —f peresa namreč še ni odložil — ne gre več tako izpod rok kot včasih. Mladostnega zaleta ne nadomesti znanj e in izkušnje. To je pač davek, ki ga je treba plačati starosti, je zaključil svoja izvajanja pisatelj. Vendar mi nočemo prav verje-
iiiiiiiiilmiiiiiiiiiiiiiiiiiliHiiiiiiiliniiiiiiiiiiiiiMiiiiiuiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiilliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMliiliiiiiiiiiiMiiiiiiiiininiiiiniMiiitiMMiiiiii
ti v njegovo starost; so pač prišla leta, toda naš France Bevk je še vedno živahen, sedaj tu sedaj tam. Poleg pisanja še vedno najde čas, da pohiti med mlade in starejše od enega konca Slovenije do drugega, včasih se pa odloči tudi na daljšo pot v kako drugo državo (ne samo k nam). Želimo, da bi bil tako čil in živahen dal iz svojih rok še marsikak rokopis. Obenem mu zagotavljamo, da bomo zelo veseli, ko ga bomo lahko zopet pozdravili v naši sredi.
Nazionale 13.30, 17.30, 21,30 «Lawrence d’Arabia». Technicolor. Alee Guinness. Anthony Qulnn, Jose Fer-rer Film sedmih Oskarjev.
Arcobaleno 16.00 «Le motorizzate», Walter Chiari, Sandra Mondami, Totò. Prepovedano mladini.
Excelsior 16.00 «Il disprezzo». Brigitte Bardot. Prepovedano mladini.
Fenice 15.30 «I 3 della Croce del sud» Technicolor. John Wayne.
Grattacielo 16,00 «Irma la dolce». Technicolor. Shlrley Mac Laine, Jack Lemmon. Prepovedano mladini.
Supercinema 14.30 «Mondo matto al neon». Technicolor. Prepovedano mladini.
Alabarda 15.00 «Il gigante». Technicolor. Elizabeth Taylor, Rock Hudson, James Dean. Zadnji dan.
Filodrammatico 16.30 «Una ragazza nuda». Kristanlco. Prepovedano mladini.
Aurora 15.00 18.00 21.30 «L’ammuM-namento del Bouty».
Cristallo 16.00 18.00 20.00 22.00 «Il colpo grosso al casinò».
Capitol 16.00 «Per soldi 0 per amore». Kirk Douglas.
Garibaldi 16.30 «II dubbio». Gary Cooper, Debbye Reynolds.
Massimo 16.30 «I piaceri nel mondo». Technicolor. Prepovedano mladini.
Impero 16.30 «I due monelli».
Moderno 16.30, 21.00 «Via col vento» Clark Gable, Olivia De Havviland, Lesile Howard.
Astorla 16.30 «Odissea nuda». Technicolor. Prepovedano mladini.
Astra 16.30 «FBI agente implacabile».
Vittorio Veneto 16.30 «La ragazza che sapeva troppo». Valentina Cortese, Letlcia Romann.
Abbazia 16.00 «Lo smemorato di Collegno». Totò, Nino Taranto.
Marconi 16.00 «La febbre dell’oro». Charlie Chaplin.
Ideale 16.00 «Marte dio della guerra». Technicolor.
Skedenj 16.00 «11 rifugio del dannati». Jan ette Sc'btt.
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Eno leto manj bo sedel bivši Izraelski policist
Gre za 27-letnega Mladena Brichto, katerega je prvostopno sodišče obsodilo zaradi ropa na 4 leta zapora
TUDI BUJNA FANTAZIJA SPRAVI ČLOVEKA V ZAPOR
Izmislil si je roparski napad v resnici pa ga je nabnnkal sosed
Policija je že v enem dnevu odkrila, da so bile Baldasove navedbe ob sprejemu v bolnišnico izmišljene ter ga je prijavila sodišču tudi pod obtožbo tatvine v škodo soseda
Roparski napad dveh malopridnežev, katerega žrtev naj bi postal prav pred uradi kvesture 52-letni Bruno Baldas s Trga Dono-ta 3, je bila ]e izmišljotina sa-mega Baldasa, da bi prikril svoje grehe. Predvčerajšnjim okrog 14. ure je Baldas zaprosil za zdravniško pomoč v bolnišnici, kjer so ga sprejeli na drugi kirurški oddelek s prognozo okrevanja v 3C dneh zaradi zloma levih reber, verjetnega zloma nosne kosti ter ran po obrazu, prsih in rokah Baldas je povedal, da se je v nedeljo zvečer okrog 23.30 vračal domov po stopnišču iz Ul. Teatro Romano v Ul. Donota. Sredi stopnišča sta se mu približala dva mladeniča ter ga začela pretepati.
Ko sta ga zbila na tla sta mu po: brala 4000 lir in nato zbežala proti Sv. Justu. O zadevi so bili seve-da obveščeni leteči oddelek poli-cije in karabinjerji s postaje v Ul S. Giorgio, ki so tudi zadevo prevzeli. Ker pa se je roparski napad zgodil pred kvesturo, so karabinjerji predali akte tudi le-tečemu oddelku policije, s kate-rim so sodelovali pri preiskavi.
Toda včeraj je prišlo do nepri-
^voOVnrpnčarkovPaltada	tale I daš hotel še piti, je naprosil Ka-
kratkem času prišla resnica na dan Policisti so namreč zvede.* da so nekatere osebe videle Baldasa v nedeljo okrog 22. ure. ko se je vračal domov pijan v družbi 52-letnega prijatelja Giovanni-ja Kastrina. ki stanuje v isti hiši kot Baldas. Ta okoliščina se je agentom zdela sumljiva. Kako je mogel potemtakem Baldas postati žrtev napada eno uro in pol kasneje, ko se je vrnil domov? Poiskali so Kastrina ter ga povabili na kvesturo, kjer se je po dolgem zaslišanju izpovedal.
Baldas je v nedeljo proti ve-Čeru opozoril Kastrina, da je nje-gova 48-letna prijateljica Maria Žerjal, s katero sta živela skupaj, v gostilni «Al Brindisino» v Ul. del Ponte, kjer pijančuje v veseli družbi. Kastrin je šel v omenjeni lokal, da bi Mario spravil domov, toda ker je bila družba res vesela, se je tudi sam zadržal. Nekaj jasa potem je v gostilno prišel tudi Baldas ter se jima pridružil, toda ne za dolgo. Kastrin je vzel 9 seboj steklenico vina, odšel iz lokala ter pustil tam Zerjalovo, takoj za njim je šel tudi Baldas Tako sta skupaj prišla domov in ker je Bal-
strina, naj ga povabi. V stanovanju je Kastrin položil na mizo steklenico zraven desettisočaka, ki ga je tam pustil Zerjalovi za tedenske nakupe, nato je odnesel iz stanovanja smeti, se vrnil in se še enkrat oddaljil ter šel po vodo. Ko pa se je drugič vrnil, desettisočaka ni bilo več na mizi.
Kastrin je najprej opozoril Bal dasa, naj mu vrne ukradeni denar, Baldas pa ni hotel o tem nič slišati in se je izgovarjal, da denarja ni ukradel. Beseda je dala besedo in med obema je nastal tepež. Kastrin je Baldasa premlatil, toda denarja ni dobil nazaj Ves okrvavljen je šel Baldas v svojo sobo, toda zaradi bolečin ni mogel zaspati in predvčerajšnjim se je odločil prositi za zdravniško pomoč v bolnišnici, kjer je povedal izmišljeno zgodbo o napadu ter celo pristavil, da sta napadalca bila verjetno begunca, ker sta spregovorila hrvaški.
Baldasa so agenti prijavili sodnim oblastem zaradi tatvine, simuliranja roparskega napada ter povzročitve telesnih poškodb, Kastrin, ki se je med tepežem tudi ranil po obrazu in vratu, pa se bo moral zagovarjati, da je povzročil telesne poškodbe.
Včeraj se je pred prizivnim porotnim sodiščem (predsednik Palermo, tožilec Mayer, zapisnikar Vascon, obramba Tiberini) končala razprava proti 27-letnemu izraelskemu državljanu Mladenu Brichti, ki je bil obtožen, da je v decembru 1961. leta napadel tržaškega zlatarja Natala Lupinija ter ga oropal za nekaj čez 350.000 lir. Brichto so porotniki prvostopnega porotnega sodišča že spoznali v začetku letošnjega leta za krivega ter ga obsodili na 4 leta zapora ter na 140.000 lir globe. Včeraj so prizivni sodniki potrdili v bistvu prejšnjo razsodbo. Obtožencu so priznali le pravico do pomilostitve enega leta zaporne kazni ter so mu zato znižali celotno kazen na 3 leta zapora.
Razprava pred prizivnim porotnim sodiščem se je začela že pred desetimi dnevi. Tedaj je zagovornik odv. Tiberini odločno zahteval naj porotniki spoznajo njegovega varovanca za nedolžnega ter naj ga oprostijo vsake obtožbe. Ce bi pa ne hoteli sprejeti takega sklepa, naj bi Brichto vsaj oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Tedaj se razprava ni zaključila, ker je generalni prokurator zahteval, da izreče nekaj pripomb na zagovornikov govor. Ker je bilo že pozno, so razpravo odložili na včerajšnji dan. Na začetku včerajšnjega zasedanja pa se je generalni prokurator odpovedal svoji zahtevi, kar je spravilo ob-toženčevega zagovornika v nejevoljo, Odv. Tiberini je namreč zahteval, da mora generalni prokurator govoriti zato, dà nudi nje. mu možnost, da spet spregovori v korist svojega varovanca. «E-najst dni je minilo od prejšnje razprave — je dejal odv, Tiberini — in marsikaj so porotniki že pozabili. Potrebno pa je, da jim razne okoliščine prikličem v spomin, ker bodo samo na tak način lahko pravilno presojali.» Porotniki so to zahtevo sprejeli.
O Brichtovem primeru smo svoj čas že obširno poročali. Gre za mladeniča, ki se je pred nekaj leti izselil iz Zagreba ter je odšel v Izrael (je namreč Žid po rodu). Nekaj časa je delal v nekem «kibucu», nato pa je stopil v vrste izraelske obmejne policije, kjer se je baje izkazal kot hraber borec. Nekega dne pa je zaprosil za trimesečni dopust ter odšel na Dunaj, kjer je podal ostavko na svoje službeno mesto v izraelski policiji. Začel se je udejstvovati v boksu, toda po nesreči si je zlo-
mil roko. Nato je živel še nekaj časa v Parizu, kjer se je začel vaditi v prosti rokoborbi (Brich-ta je med drugim tudi mojster v japonski rokoborbi «judo»),
V Trst je prišel konec 1961. leta, ker je želel oditi na obisk k sorodnikom v Zagreb, toda jugoslovanske oblasti mu niso izdale vizuma. Prav v našem mestu, in sicer v hotelu «Imperò» je juriši o do dogodka, ki je mUdeničh pripeljal za zapahe pod obtožbo ropa. Policijske oblasti so trdile, da je Brichta odvzel s silo zlatarju Lupiniju nekaj čez 350.000 lir ter ga telesno poškodoval.
* * *
Pred istimi sodniki je prišlo do ponovne razprave tudi proti 21-letnemu Neviu Rosaiu, ki je bil obtožen, da je lani v družbi dveh prijateljev napadel neko prostitutko, ' jo telesno poškodoval ter ji odvzel torbico s 3.000 lirami. V februarju letos je porotno sodišče spoznalo Rosaia za krivega ter ga obsodilo pogojno na 10 mesecev in 20 dni zapora ter na 65.000 lir globe. Prekršek telesnih poškodb pa je zbrisalo zaradi amnestije. Proti tej razsodbi se je pritožil samo Nevio Rosai. Mladenič je namreč trdil, da ni nameraval oropati ženske. Udaril jo je sicer s pestjo, ker ga je bila ona prej udarila z dežnikom, toda z roparskjm dejanjem, ki ga je zagrešil njegov prijatelj, ni imel nobenega opravka. Prizivni porotniki so včeraj deloma upoštevali njegov zagovor ter so ga oprostili obtožbe ropa zaradi pomanjkanja dokazov.
Dogodek, ki je pripeljal Rosaia pred porotnike, se je odigral v oktobru lani. Trije mladeniči so popivali vse popoldne in ves večer v Miljah. Eden izmed njih se je poslavljal od samskega stanu ter so bili zato vsi zelo razigrani. Pozno zvečer so se vrnili v Trst. Kot je običaj pri določenih slojih, so odšli z avtom v staro mesto, kjer so naleteli na Trgu Barba-can na neko prostitutko. Rosai je izstopil iz avta ter se približal ženski. Mladenič je pozneje trdil, da je to storil, ker jo je hotel povabiti na sestanek. Zenska pa je to vedno zanikala. Nenadoma je udarila mladeniča z dežnikom po glavi, on pa ji je vrnil udarec s pestjo. Trenutek pozneje je izstopil iz avta še en mladenič, ki je ženski iztrgal torbico iz rok. Nato so se vsi trije odpeljali z veliko naglico.
Mati m hči z avtom v zid
Mati in hči sta postali včeraj popoldne žrtvi Jiude prometne nesreči, ki se je dogodila med o-bema predoroma na obalni cesti pred vhodom v miramarski park. PrijlUžOo ob 16. uri je 25-lčtna u-radžiča Liliana Macaiuso iz Ul. Giustinelli 13 vozila svoj avto Fiat 500 TS 39569 v smeri proti Trstu. Z njo se je vozila tudi njena 51-letna mati Concetta Capociello por. Macaiuso. Ko je Macalusova privozila skozi prvi predor, je zaradi velike hitrosti izgubila nadzorstvo nad avtomobilom, zavozila na desno in silovito trčila v vogal drugega predora. Uslužben ci miramarskega parka so obema ženskama priskočili na pomoč in poklicali rešilni avto RK, s ka-teriiln so ju prepeljali v bolnišnico.'Liliario Macalusovo šo nujno sprejeli na stomatološkem oddelku s pridržano prognozo zaradi zloma čeljusti, verjetnega zloma lične kosti, globoke rane na ustnicah in udarcev po nogah. Njeno mater so pridržali na ortopedskem oddelku zaradi zloma levega zapestja, ran na spodnji dlesni, levem kolenu in nogi. Zdraviti se bo morala 20 dni, če ne bodo nastopile komplikacije.
Prehitevanje povzročilo padec motociklista
Na ortopedski oddelek glavne bolnišnice so včeraj sprejeli 63-lptnega trgovca Branislava Jošta it Ul. Negrelli 20 zaradi verjetnega izvina levjega gležnja ter ran na levi strani prsi in levem komolcu. Jošt, ki bo ozdravel v 30 dneh, je prišel sam v bolnišnico. Povedal je, da se je malo prej peljal po Ul. S. Giacomo in monte proti Sv. Jakobu, ko ga je nenadoma prehitel avto Fiat 500 TS 53143, ki ga je vozil neki Igino Cociancich. Takoj potem, ko ga je prehitel, je Cociancich obrnil na desno v Ul. Vergerio in pri tem je z desnim delom avta dregnil motor in povzročil Joštov padec.
Razna obvestila
Tržaški filatelistični klub «L. Košir», vas vabi na svoje redne sestan ke, ki so vsako prvo ln tretjo nede ljo v mesecu.
*♦♦♦♦♦♦♦♦♦oocoooooooeeeeeeeeee
Slovensko gledališče v Trstu
V	ponedeljek, 25. novembra ob 20.30 premiera,
v torek, 26. novembra ob 20.30 $ repriza	<>
V	AVDITORIJU V TRSTU 2
Girolamo Gigli
DON PILONOVA SESTRICA
Igra v petih dejanjih Prevod: LELJA REHARJEVA Scena: SVETA JOVANOVIČ Kostumi: ALENKA BARTLOVA Glasba: UBALD VRABEC Režija: ADRIJAN RUSTJA
Slovenska prosvetna zveza sporoča ljubiteljem pestrih folklornih sporedov, da bo 30. novembra in 1. decembra t. 1. gostovala v Miljah, Križu in Trstu «Tamburica» iz Zagreba.
Prosvetno društvo «IVAN CANKAR»
Vljudno vabi, da se udeležite začetka letošnje društvene sezone, ki se bo začela s
« CHAPLINOVIM VEČEROM»
ki bo obenem otvoril ciklus «Društvenih petkov» v okviru katerih bodo vsak petek v naših prostorih prireditve.
Filmski večer bo v petek 22. t. m. ob 20.30 uri.
Vljudno vabljeni I
Stare In manj stare bajte priredijo danes, 20. novembra ob 20.30 v prostorih Prosvetnega društva v Barkovljah, Ul. Cerreto 12
BRUCOVANJE
Vabljene najstarejše, stare, manj stare bajte, bajte in bruci. 1
Gledališča
TEATRO NUOVO
Danes ob 20.30 v Avditoriju predstava komedije «Prevarani» za red F. Režija Fulvio Tolusso. Cene: parter sektor A 1200 lir, parter sektor B 700 lir, balkon 300 lir.
Rezervacija In prodaja vstopnic v Galerij! Prottl (tel. 36-372).
June na ùjtéùt
m
Igrajo:
predvaja danes 20. t. m. z začetkom ob 18. url film:
Il MOSTRO del PIANETA PERDUTO
(Pošast z zgubljenega planeta)
RICHARD DENNING
LORI NELSON
ADEKE JERGENS
KINO PROSEK-KONTOVEL1
predvaja danes 20. t. m. ob 19.30 Cinemascope barvni film Warner Bros:
LA VALLE DELL’EDEN
po romanu Johna Stelnbecka
KINO «R0SANDRA» B0LJUNEC
predvaja danes 20. t. m. ob 19. uri Cinemascope barvni film:
UOMINI E LUPI
Igrajo: SIVANA,MANGANO, YVES MONTAND in PEDRO AR-MENDARIZ
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 19. novembra 1963 se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 12 oseb.
UMRL! SO: 83-letna Francesca Susa por. Samarin, 67-letna Giuseppina Meu-la por. Mlcheluzzi, 60-let-ni Luciano Gaio, 68-letnj Pietro Mi-niussi, 54-letna Teodora Scocchi por. Levec, 81-letna Maria Pobega por. Bralni, 73-letnl Giovanni Godina, 32-letna Marta Loreta di Palma, 85-letna Teodora Giannopulo vd. Milos-sovich, 77-1 etni Andrea Mengotti, 74-letni Antonio Fabrio, 49-letnl Bruno Vidmar.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Pioemia, Ul. Oriani 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Serravano, Trg Cavana 1; G. Papo, Ul. Felluga 46.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo v Skednju vabi na II. filmski večer tekoče sezone, ki bo v petek, 22. novembra 1963, ob 20.15 v društvenih prostorih, Ul. Servola 124/1,- Clan Aljoša Žerjal bo prikazoval novo serijo kratkome-tražnih filmov. Na splošno željo bomo ponovno pokazali tudi iilm o našem izletu v Rakov Škocjan in Predjamski grad.
Vabljeni vsi.
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina pok. Ivana Pertota darujeta Pina In Ivo DoleS 2.000 lir za Dijaško Matico.
V	počastitev spomina Mare Žnideršič daruje Justina Bizjak 1.000 lir za Dijaško Matico.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so kakor koli počastili spomin In spremili na zadnji poti našega nepozabnega
VIKTORJA ŠKOFA
Se posebna zahvala č. gosp. župniku, domačim pevcem ter darovalcem vencev in cvetja.
2aljoča soproga GIZELA in ostalo sorodstvo
Vižovlje, 20. nov. 1963.
MEDSEBOJNA ODVISNOST ZNANOSTI IN POLITIKE
NUJNOST SODELOVANJA GLEDE VESOLJA
Sovjetsko vesoljsko letalo, ki ga po volji upravlja kozmonavt ■ Njegova negativna plat: uporabiti ga je moč tudi v vojaške namene • Potreba po čimprejšnjem sporazumu glede splošne razorožitve
rih bi z vesoljsko ladjo ne mogli na Mesečevi površini sku* paj pristati ameriški in sovjetski kozmonavti. V resnici pa doslej še ni prišlo do konkretnih razgovorov o tem, na kakšen način in v kakšnih okvirih naj bi do takšnega sodelovanja prišlo. Toda čeprav je njegova uresničitev prav zaradi tudi vojaških a-spektov vesoljskega raziskovanja — dokaj zapletena zadeva, je pa po drugi strani takšno sodelovanje ne le mogoče, marveč, posebno glede na izredno ugodne politične posledice, tudi neobhod-no potrebno. In naposled bi takšno ameriško-sovjetsko sodelovanje pri raziskovanju vesolja — če upoš.tevamo. da gre pri tem za nenavadno visoke izdatke — obema partnerjema tudi omogočilo dokajšnje prihranke sredstev, ki se lahko nato koristno uporabila za reševanje nekaterih nujnih zemeljskih vprašanj.
R. B.
Še enkrat o mariborskih četverčkih
OBNAŠANJE, KI PRAV GOTOVO NE VODI K ZBLIŽEVANJU
Dokler ni prišla «konica kopja» je bil v Gelnhausnu mir
Razbite šipe, «izposojena» kolesa in podobno so le malenkosti - Policija zatisne eno oko, pa tudi. obe - Ko pa pride do hujšega, je ljudem preveč
Hamburški list «Spiegel» je pred kratkim objavil članek o neprijetnih dogod kih v malem zahodnonemškem mestu Gelnhausnu, kjer se ameriški vojaki 3. oklepne divizije obnašajo dokaj «nekorektno». Članek povzemamo v nekoliko skrajšani obliki in tudi brez pripomb in komentarjev, saj smo ameriško vojsko tudi sami pobliže spoznali, kot smo pobliže spoznali tudi kako drugo soldatesko, katere del nekdanjih vodilnih kadrov je na čelu sedanje zahodnonemške vojske, pa čeprav je slednja sedaj spremenila ime iz Wehrmacht v Bvndeswehr.
V SZ so storili nov kvaliteten korak kar zadeva načrtno osvajanje vesoljskega prostora ter izpopolnitev raketne tehnike. Sovjetski znanstveniki in inženirji so, izpolnjujoč korak za korakom svoj načrt, rešili enega najpomembnejših problemov ter izgradili vrsto vesoljskih letal,, ki je z njimi moč osebno upravljati.
Prvo letalo te vrste — «Polet I» — je v začetku tega meseca s tem, da je po volji spreminjalo svojo prvotno pot, prehajajoč iz ene krožne poti v drugo, z uspehom dokazalo svoje, lastnosti. Na ta način je v izgradnji vesoljskih ladij — sputnikov, ki jih je v teku samega ..poleta, bodisi po volji kozmonavta ali na ukaz z Zemlje, svobodno mo£ upravljati, bil storjen nov važen korak naprej.
S tem sta bili doseženi dve izredno važni možnosti: prvič je kozmonavtu omogočeno, da se s katere si bodi krožne poti spusti in pristane na najbolj ugodnem mestu, ki si ga je bil izbral; drugič pa je na ta način omogočeno srečanje vesoljskih ladij, ki se pomikajo po različnih, krožnih poteh. To praktično uresničuje možnost srečanja medplanetarnih raket s človeško posadko na krožni poti, kakor tudi odpošiljanje takšnih raket proti Luni ali drugim planetom, izkrcanje kozmonavtov na teh planetih in njihov povratek na Zemljo.
Skratka, z izgraditvijo vesoljskih letal, ki jih upravlja človek sam, je v bistvu bil ustvarjen nujen pogoj za bodoče Človekove polete na druga nebesna telesa.
Glede na omenjene lastnosti teh vesoljskih laaij, pa po drugi strani ni moč v principu prezreti tudi njihovega pomena v Vojaškem pogledu. Ce namreč u-poštevamo, da se lahko takale vesoljska ladja uporabi tudi v vojaške namene, postane v tem primeru povsem očitno, da imajo te ladje, uporabljene za takšne namene, neko posebno prednost.
Zaradi tega se s tem vprašanjem zelo mnogo ukvarjajo v ZDA. Q-čitno pa je,, da se tudi v SZ zelo skrbno proučujejo možnosti izkoriščanja vesoljskega prostranstva in vesoljskih letal ža vojaške namene. Sovjetski maršal So-kolovski je v svoji «Vojaški strategiji», zapisal, da bi bilo «zelo napačno dovoliti imperializmu kakršno si bodi, prednost na tem področju».
Prav na področju izpopolnjevanja najsodobnejšega raketnega orožja — torej sredstev, ki so tesno povezana, z raziskovanjem vesolja — je v zadnjem času v Sovjetski zvezi bil dosežen nóv kvalitetni napredek, in to z izgraditvijo brezpilotnih prestreznih raket dolgega dometa. Te rakete so v stanju, kot je bilo uradno sporočeno, zadeti vsako sodobno sredstvo za r.apad iz zraka ali vesolja. Borbena sposobnost prestreznih raket je bila z uspehom dokazana na nedavnih manevrih, javnosti pa so to orožje prvič pokazali na vojaški paradi, ki je bila na Rdečem trgu 7. novembra. Pojav tega protiraketnega o-rožja, s pomočjo katerega je moč sovražne rakete in ostale vesoljske vojaške naprave onesposobiti, oziroma uničiti še preden se S svojo jedrsko vsebino zrušijo na cilj, ima ne samo vojnostrate-ski, marveč tudi politični pomen.
Ce pa pri takem na omenjena dva dosežka gledamo skozi prizmo stvarne politične analize, lahko rečemo, da neizpodbitno še enkrat dokazujeta nesmiselnost nadaljnje tekme v oboroževanju, kakor tudi potrebo sprejetja novih ukrepov za sporazumevanje O razorožitvi. Napredek, ki je bil doslej dosežen na področju izgradnje vesoljskih aparatov, spreminja na primer v zelo aktualno vprašanje tudi prepoved o izstreljevanju jedrskega orožja na krožno pot okrog Zemlje. Okrog lega se je preteklo jesen v New Yorku tudi vrtel razgovor med tninistri zunanjih zadev SZ, ZDA in Velike Britanije, pri čemer je s tem v zvezi bilo celo doseženo načelna sogiasje. Združeni narodi so v tem smislu sprejeli u-strftzno resolucijo. Konkretni razgovori o sklenitvi sporazuma o tem vprašanju med tremi nuj-večjimi silami, pa se navzlic temu doslej še niso ponovno načeli.
Po mnenju nekaterih je še ved-ho razlog za to v velikem nezaupanju, ki obstaja med tremi velikimi silami, vtem ko je pravi razlog, po mnenju drugih, v nepripravljenosti Washingtona, da bi trenutno sklenil konkretne a-ranžmaje na tem področju.
Določen ohrabrujoč znak glede nekega splošnega sodelovanja med SZ in ZDA na področju raziskovanje vesolja predstavlja a-meriška pobuda za skupno izstrelitev 'človeka na Luno. Na sovjetski strani je ta pobuda naletela na razumevanje in predlog sam v SZ zdaj podrobno proučujejo. V Moskvi namreč smatrajo, da ne obstajajo nobeni načelni razlogi, zaradi kate-............................................................iiiiiimmiiiiiiiiiii.................
harne okoliščine v pogledu čustvenih zadev.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne izgbuljajte dragocenega časa
. « 4	: .«UinifAiA ii t n 1 n n r \ ». i
Mariborske četverčke, Ankica, Irena, Danijela in Branka, ki so se 3. avgusta letos rodile zakoncema Atei, šek iz Maribora, so se že krepko razvile, tako da so malone dosegle ali že presegle 4 kg vsaka. Ves čas doslej so bile v oskrbi mariborske bolnišnice, pod posebno oskrbo dr. Stefana Varge in dr. Miloša Pore-karja. Sedaj pa so četverčlce že «godne» za normalno življenje in bodo zato morale zapustiti bolnišnico. Nevšečno pa je to, da stanovanje, ki ga za četverčke In njih mlade starše gradi podjetje «Boris Kidrič», še ni dokončano. Nadaljnja neprijetnost pa je, da bo mladi oče moral kmalu k vojakom in bo mlada
mamica sama s tolikšnim drobižem
Na vrtu bolnišnice v Gelnhausnu je ležala hudo ranjeni ženska. Poročilo zdravnika, ki j^ opravil prvi pregled, je vsebovalo drhstične podrobnosti. Zločinca, dva ameriška’ vojaka, je 37-letna posiljena ženska mati dveh otrok, mogla le delno opisati. Ta napad pa je bil le višek kriminalnega vala, ki že dolgo moti prebivalstvo mesta Gelnhausen. Čeprav ameriška vojska živi tu že 18 let v bivših vojašnicah Wehrmachta, se prebivalci do pred nedavnim niso nad njo pritoževali. Ameriški vojaki in zahodnonemški meščani so se pač drug drugemu izogibali. In tako je bil «v deželi mir», Le člani poveljstva in mestna gospoda so se srečavali na raznih medsebojnih «obiskih iz kurtuazije», čemur se službeno pravi «zahodnonemško — ameri-
ško zbliževanje».
Mestna uprava in ameriško poveljstvo sta dopuščali vojaške lokale, v katerih, so vojaki — sortirani po barvi polti — mogli nemoteno razgrajati. Ničesar niso ukrenili niti proti prostitutkam, ki so na dan izplačevanja plač prihajale v bare tega malega mesta, ki šteje komaj 8000 prebivalcev.
Načelniku mestne policije, ki šteje komaj 9 oseb, naredniku Knaueru se je to «dopuščanje» zdelo zelp praktično. «Tako se laže vrši kontrola», je trdil. «Drugače bi vojaki prav gotovo hodili v privatne hiše».
Prebivalci Gelnhausna so mirno prenašali tudi «naklonjenost», ki jo je 4000 ameriških vojakov kazalo do njihovih koles. V večini primerov so si jih le «izposojali», da bi se pravočasno
HJH|	i' --
Prosvetno društvo «Barkovlje» je v soboto 16. t. m. zvečer priredilo v svojih društvenih prostorih «Verdijev večer», na katerem je ob 150-letnici rojstva velikega italijanskega mojstra govoril dr. Gojmir Demšar, ki je svoje predavanje dopolnil še z izvajanjem posameznih odlomkov iz nekaterih Verdijevih oper. Čeprav, žal, občinstva ni bilo veliko, je bil večer zelo lep, ker je bil na zelo visoki višini in zares škoda je, da se ga ni udeležilo več Barkovljanov
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Preden sprejmete neko odločitev, skušajte izkoristiti izkušnje, pridobljene na že storjenih napakah. Prijeten sestanek s prijatelji.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Dan ho naporen, toda poslovno uspešen. Pazite, da se v .svoji častihlepnosti ne zaletite in s tem ogrozite neko Prijateljstvo.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Za rešitev neke težje naloge, si skujte pridobiti kako solidnejšo podporo. Rešili boste nekaj manjših družinskih vprašanj.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Nekdo vam bo uspešno pomagal pri izvajanju vašega načrta. Posvetite nekaj časa vzgoji svojih otrok.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne opustite tega, kur ste že začeli, po-
dvojite svoje napore za dosego u- žini.
INC l/.^uuijilju; uiosuuciicga vaocz,
vaši interesi zahtevajo stalno pripravljenost. Mirno vzdušje v dru-
speha. Obvladujte svoje strasti.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vprašajte za nasvet koga, ki je bolj podkovan v pravnih zadevah od vas. Sklenili boste nova prijateljstva.
TEHTNICA (od 23.9. do 21.10.) Pripravite svoje načrte vestno in v pravem času. Danes imate vse možnosti, da z ljubljeno osebo razčistite neko zadevo.
ŠKORPIJON (od 22.10. do 21.11.) Dokajšnje težkoče za vse, ki se ukvarjajo s skupinskim delom. Vi-
KOZORQG (od 21.12. do 20.1.) Ugoden trenutek za' solidno uveljavitev. Spreminjajoče se razpoloženje in negotovost v odnosih z ljubljeno osebo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Administrativne težkoče zavirajo vaš delovnih polet. Ogibajte se prevelikih izdatkov.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Solidna prijateljstva vam bodo omogočila izvedbo nekaj zelo drznih načrtov. Z lahkoto doseženi uspehi naj vas ne izpolne s pretirano samozavestjo.
vrnili v vojašnico, «Izposojena» kolesa so lastniki po navadi zjutraj našli pred vhodom v vojašnico.
Ta miroljubna slika se je spremenila šele letos poleti, ko so v mesto prišli oddelki III. ameriške oklopne divizije «Spear-head», kar pomeni — konica kopja. Od tedaj so prebivalci Gelnhausna začeli doživljati stvari, ki niso bile vedno v skladu s paragrafi kazenskega zakonika.
Ameriški vojaki so začeli rušiti plotove, zrušili so neki kiosk, razbijali so okna, napadali in ugrabljali ljudi, zrušili so neko bencinsko črpalko, uporabljali parkirane avtomobile za vaje v skakanju, prirejali prave ulične borbe in pretepe.
Prebivalstvo Gelnhausna ni imelo ničesar proti temu, da se ameriški gosti med seboj potolčejo, toda jezilo jih je, da so pri tem največ škode trpela njihova okna. Razburila sta jih dva vojaka, ki sta se sredi belega dne v parku «zabavala» z dvema, dekletoma.
V istem času so prebivalci Gelnhausna izgubili tudi vero v ameriško pravičnost. Dvakrat so doživeli, da je straža vojakom, ki so jih civilisti odkrili kar na delu in jih «spremljali» vse do vrat vojašnice, pbmagala, da so se čimprej umaknili na ekstrgteritorialno področje, kamor kompetenca nemških oblasti ne seže.
Končno sta župan dr. Kl°z ter poveljnik mestne policije narednik Knauer izgubila potrpljenje. Ko je mestni stražnik Brauden-bach skušal zapisati osebne podatke. nekega ameriškega vojaka, ki ga je zalotil pri kraji varnostne svetilke na nekem gradbišču, mu je ameriški vojak zlomil prst. Dr. Kloz in na-čelnik mestne policije Knauer sta sestavila seznam 21 kaznivih dejanj, ki so jih med 8. avgustom in 25. septembrom, torej v dobrem poldrugem mesecu, Izvršili ameriški vojaki ter zahte-vala pomoč od poveljnika ameriške posadke polkovnika Jamesa Terryja. Polkovnik je obljubil, da se bodo njegovi vojaki — poboljšali.
Od tedaj so se vojaki divizije «Spearhead» sicer izogibali Gelnhausna, zato pa so terorizirali okoliška naselja. Na državni cesti štev. 40 so iz tovornjakov spuščali umetno meglo in povzročali verižne avtomobilske incidente, seveda verižna trčenja nemških avtomobilov. Neki vojak pa je vdrl v sobo nekega zakonskega para.
Prijaviti takšne primere, kot se je kmalu opazilo, pa ni imelo niti smisla. Neki mladi poštni uradnik, ki so ga ameriški vojaki premlatili, je v vojašnici prepoznal svoje napadalce, toda kmalu zatem so ga vojaki tako premlatili, da so ga morali odnesti v bolnišnico.
Dejstvo, da krivci niso končali v vojaškem zaporu, pač pa v vojašnici, je preganjanemu prebivalstvu bilo tolmačeno z nekakšnim «programom rehabilitacij«», ki eto ga je uvedla ameriška divizija. Ta program predvideva, da se vojaki, ki so izvr-
šili manjša kazniva dejanja, «prevzgajajo» v vojašnici. Toda rezultat tega je bil ta, da je III. divizija mogla javiti celo 50 odst. manj vojakov v vojašniškem zaporu kot jih imajo druge podobne vojaške enote. Rezultat pa je bil tudi ta, da je bil komandir čete McClue, ki je pijan za volanom umoril dva človeka —! kaznovan le z «opozorilom» ter z globo 400 dolarjev.
Ko pa je bila 21. oktobra napadena in posiljena že omenjena 37-letna mati, se je list «Geln-haueser Tagblatt» vprašal; «Vedno nam pravijo, da nas Američani varujejo pred Rusi. Toda kdo nas bo branil pred Američani?»
Polkovnik Terry se je sicer opravičil, toda meščanov to ni pomirilo. Mestni predstavniki so protestirali proti «tako hudim incidentom», pokrajinski poslanec Conrad se je osebno pritožil pri glavnem poveljstvu ZDA v Heidelbergu, mestni župan dr. Kloz pa je odpovedal svojo prisotnost na koncertu zbora 7. ameriške armade.
Razburjenje prebivalstva se Je pomirilo šele tedaj, ko je pet prebivalcev Gelnhausna izkoristilo priložnost in uporabilo «sistem osebnega maščevanja». Nekega ameriškega vojaka so loviii skozi mestne ulice in ko so ga ujeli, so ga s preklami premlatili. Zaradi številnih pritožb se je polk. Terry nekoliko prestrašil in izjavil, da bo obhodnice vojaške policije podvojil, ter da bo omejil dovoljenja vojakom, da smejo v mesto. Toda ograja vojašnice je tako stara, da za izhod ne služijo le glavna vrata. Nekaj časa so v Galnhausnu imeli mir. Polkovnik Terry in njegovi vojaki so odšli na vojaške vaje.

(Nadaljevanje in konec)
Poleg drugih «rokodelstev» je Mark Twain opravljal tudi poklic časopisnega urednika. V tej dobi je napisal ogromno smešnega. In rad je zinil tudi kako pikro na račun svojih sotrudni-kop; naravnost okruten pa je bil, ko je imel opravka z boječimi literarnimi začetniki. Nekoč mu mlad pesnik prinese šop svojih najnovejših pesnitev, ki so bile, kar je pri začetnikih skoraj vselej, vse zanič. Mark Twain jih bere in grbanči čelo, potem se zvedavo ozre v avtorja: «Ali ste te pesmi že kakemu drugemu uredniku pokazali?» vpraša zaskrbljeno. «Ne, še nobenemu ne, gospod. Vi ste prvi, ki jih berete.» «Hm!» pravi Twain zamišljeno. «Ce je to res, kdo vam je potemtakem izbil spredaj tista dva zoba?»
Spet se je dogodilo, da je dobil od neznanca dolgo pesnitev, ki je imela naslov: «Zakaj smo danes še živi?» Bila je seveda zanič in zato jc Mark Twain pesniku odgovoril: «Samo zato ste danes še živi, ker ste mi svojo pesnitev poslali po pošti;»
Mark Twain je rad potoval po deželi ter predaval v vsakem večjem kraju, na katerega je naletel. Njegove govore, polne burk in smeha, so ljudje trumoma hodili poslušat in so rade volje plačevali vstopnino. Nikoli se ni zgodilo, da bi ga izžvižgali. Niti misliti ni bilo, da bi ga kje dejansko sramotili ali celo obmetavali z gnilim sadjem. On pa, dosleden burkež, ko pride v neko manjše mestece, ki je štelo le dvoje pródajàlnic živil, se v obeh oglasi ter pokupi vso njuno zalogo jttjchn gnilih paradižnikov. V obeh trgovinah resno pojasni, da bo imel zvečer v mestni dvorani velik govor ter da se mu zdi pametno, če vse take napadalne artikle pravočasno umakne iz dosege svojih poslušalcev. Glas o tej njegovi «previdnosti» se je po mestu razširil kakor požar in posledica tèga je bila do zadnjega kotička natrpana dvorana.
Ko je Mark Twain postal slaven ali vsaj splošno znan, je vsak dan dobival od bralcev in občudovalcev kupe pisem. Dobil je celo nekaj fotografij s pojasnilom: «Oglejte si mojo sliko in priznajte, da sva si tako podobna, kot bi bila dvojčka.» Takim je Twain odgovoril: «Res, ko gledam Vašo poslano nit fotografijo, se na moč čudim najini podobnosti. Na Vaši sliki sem sam sebi veliko bolj podoben kot sem pa v resnici. Tako natančna je ta podoba, da se gledam vanjo, ko se brijem in ne potrebujem nobenega ogledala več!»
Ob priložnostni družbi v oštariji je Mark Twain poslušal nekega širokoustneža, ki je pripovedoval o raznih čudovitih dogodivščinah iz svojega življenja. Bilo je jasno, da se možakar laže, kakor star mojster. Ko je le-ta, menda da si nabere nove sape, za trenutek utihnil, se vtakne v pogovor Mark Twain.
«Dovolite, prijatelj,» je rekel, «da povem še jaz nekaj zanimivega. Mnogo burnega in čudovitega ste v svojem življenju izkusili, I vendar vas jaz v nečem le premagam. Rešil sem nekoč osemdesetletnega starčka strašne smrti v ognju in to takrat, ko so tisočeri gledalci menili, da ga
niti nebeški čudež ne more več rešiti. Dogodilo se je o mestecu onstran sosednje gore. V notranjosti velike hiše sredi naselja je izbruhnil požar. Vsa družina v hiši se je pravočasno rešila, le stari dedek Miklavž, ki je vp ra« tedaj nekaj brskal po podstrešju, se ni več utegnil. ' Kajti ko se je zavedel strašne nevarnosti, je bilo za pobeg že prepozno. Vse . stopnišče hiše je bilo kakor bobneča peč. Samo ena pot mu je bila še možna — lestev, ki je vodila na streho. Splezal je na streho, toda kako naj se zdaj reši od tam! Niti gasilci zliti «si « okolici niso premogli lestve, ki bi streho dosegla. Kaj zdaj storiti? Gledajoče ženske so tulile od groze, možje pa so bili v svoji onemoglosti kakor pobesneli. Iz strehe se je na mnogih krajih že kadilo in videti je bilo, da se bo čez malo časa udrla in potegnila starčka s seboj v goreči plavž spodaj. Takrat se je v meni rodila srečna misel. «Dolgo ,vrv!» sem zatulil. «Poiščite in prinesite najdaljšo vrv, ki jo morete dobiti!» V petih minutah je bila vrv najdena in prinesena. In potem smo z velikim trudom in z mnogimi neuspelimi poskusi le vrgli konec te vrvi dedku na strehi ter mu z burnim kričanjem dopovedali, naj si ta konec trdno priveže okoli pasu. Z drhtečimi rokami je mo-žiček to storil in nam naznanil, da je pripravljen. In takrat smo mi spodaj — bilo nas je kakih dvajset v skupini — z združenimi močmi in z enotnim po-tegljajem potegnili starčka s strehe na tla! Eno samo minuto pozneje se je streha sredi zubljev udrla. Solznih oči se nam je dedek Miklavž zahvalil in je rekel, da nas ne bo nikoli pozabil.»
Viharen krohot je to Ttvaino-• »o navidezno ganljivo zgodbi co spremljal ves tisti večer. Poprej tako imenitni širokoustnež je po tistem izginil iz družbe kakor kafra.
V življenjepisu Marka Twaina je mnogo podobnih anekdot. Morda se bo nekega dne našel med nami priden človek, ki ga bo prevedel v naš jezik. Z zanimanjem ga bomo brali vsi, ki nam je vedro čtivo všeč.
FRANCE MAGAJNA
Ameriški
rasisti ne mirujejo
Policija v Misisipiju je predvčerajšnjim aretirala pet protestantskih pastorjev-čmcev ter pet črncev laikov, ker so hoteli vstopiti v štiri metodistične cerkve, ki so «rezervirane izključno za belce». Pet duhovnikov in pet vernikov je hotelo v nedeljo k službi božji, kajti prihajali so iz severnih držav ZDA in so bili torej v Jackosonu, v državi Misisipi, tujci.
Deset oseb so po aretaciji odpeljali v zapor in jih obtožili, da so protizakonito stopili v cerkev ter motili službo božjo.
V Tuscalosi v državi Alabama pa je prišlo v nedeljo do dveh atentatov, ki sta se zgodila drug za drugim. Najprej je pred trgovino nekega črnca eksplodiral peklenski stroj, ki je razbil izložbeno okno trgovine, pa tudi stekla na oknih sosednih hiš. Do drugega atentata pa je prišlo kar na alabamskem vseučilišču, kjer je peklenski stroj napravil veliko luknjo na dvorišču univerze. Na srečo žrtev ni bilo.
nF
g Y//////M
p/msafa

Radio Trst A
7.0^:	Koledar; 7.30:	Jutranja
glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Folklora; 12.15: Zgodovinske zanimivosti; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30:	Izbrali
smo za vas; 17.00; «Musiči del Friuli»; 17.20:	Pesem in ples;
18.00; Znanstveni leksikon; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30:	Dragotin Cvetko:
«Jacobus Gallus»; 19.00:	Zbor
S.A.I.C.I. iz Torviscose; 19.15; Higiena in zdravje; 19.30: Domači in tuji motivi; 20.00: Šport; 20.30: Stare melodije v sodobni izvedbi; 21.00: Simfonični koncert; V odmoru Knjižne novosti; nato Melodije v polmraku.
Trst
12.00:	Plošče; 12.25:	Tretja
stran; 13.15: Orkester p. v. Alberta Casamassime; 13.50:	An-
sambel Carla Pacchiorija; 14.10: Nekaj ritma z Giannijem Safre-dom.
Koper
6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 9.00: Prenos RL; 12.00: Opoldanski cocktail; 12.50: Turistične beležke; 13.00: Operna glasba; 13.40: Plošče; 14.00: Melodije in ritmi; 14.30: Za oddih in razvedrilo: 15.30: Operne arije; 16.15: Pevci; 16.30:	Otroški kotiček;
17.00: Stare pesmi; 17.40: Rovinjske ljudske popevke; 18.00: Prenos RL; 19.00: Orkester Homer; 19.30: Prenos RL; 22.15: Orkester Dutch Band; 22.40:	Klavirske
skladbe; 23.00: Prenos RL.
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih; 3,20: Naš jutranji pozdrav; 8.30: Glasbeni sejem; 9.15:	Pesmi;
10.00: Operna antologija; 10.30: Radijska šola; 11.00: Sprehod sko-
SREDA, 20. NOVEMBRA 1963
zi čas; 11.15; Koncert; 14.00: Ital. popevke; 14.55: Nogometna tekma Turčija-Italija; 15.45: Glasba in turizem; 16.00: Program za najmlajše; 16.30: Simfonična glasba; 17.25: Operna glasba; 18.25: Eduardo De Filippo; 18.40: Neapeljska antologija; 19.10: Kmetijska oddaja: 20.25: Lahka glasba; 21.05: Radijska drama: «Zvezde»; 22.10: Violinist Milstein in pianist Kliln	v
II. program
7.35:	Jutranja glasba; 8.35:
Kvartet Cetra; 9.00: Ital. penta-giam; 9.15: Ritem in fantazija; 10.35: Nove ital. pesmi; 11.00: Vesela glasba; 14.05: Pevci; 14.45: Plošče; 15.00: Ital. pesmi in plesi; 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00: Rapsodija: 16.50: Ital. panorama; 17.35; Mala enciklopedija; 17.45; Pisan program; 18.35: Enotni razred; 19.50: Simfonična glasba; 20.35: Filmske novosti; 21.45; Glasba v večeru; 22.00: Jazz.
III. program
18,30:	Gospodarska rubrika;
18.40: 20o let od rojstva Jeana Paula; 19.00: Na programu Padovano in Gabrieli; 19.15: Severnoameriška kultura; 19.30: Vsako-večerni koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Na programu Gretry in Cherubini; 21.30: Mendelssohn-Bartholdy; 22.15: Italijanski Jug in evropska kultura; 22.45: Glasba danes.
Slovenija
5.00: Dobro jutro; 6.20: Tečaj makedonskega jezika; 8.05: Jutranji divertimento: 8.55: Pisan svet pravljic in zgodb; 9.25: Glasba ob delu; 10.15: Narodne pesmi iz Češke in Slovaške; 10.45: Človek in zdravje; 10.55: Glasbena medigra; 11.00: Pozor, nimaš
prednosti; 12.05: Zabavna glasba 12.15: Radijska kmečka univerza 12.25: Trio • Dorka Skoberneta 12.40: Lepe melodije; 13.30: Sklac be domačih skladateljev: 14.01 Radijska šola; 14.35: Znano i priljubljeno 15.15: Zabavna gla: ba; 15.40: Komorni zbor RT' Ljubljana: 16.00: Vsak dan z vas; 17.05: Chopin — skladate) 17.35: Iz fonoteke radia Kope: 18.00: Aktualnosti doma in v svi tu; 18.10; Srbske in hrvatske pa tizanske pesmi; 18.25: Violini: Milstein; 18.45:	Ljudski paril
ment; 19.05: Glasbene razgledn ce; 20.00: Skladatelj Matija Brai ničar; 20.35: Mascagni: Cavalli ria rusticana; 22.10: Izbrali sm za vas; 23.05: Literarni nokturni 23.15: Plesna glasha.
Ital. televizija
Od 8.3u do 13.U5: Sola; 16.41 Nova siednja šola; 17.30; Pri gram za najmlajše; 18.30: Niko m prepozno; 19.00:	Dnevhil
19.15: TV razprave; 20.15: Spor 20.30: Dnevnik; 21.05: Sebastian Lopez: «Si riapre»; 22.00: Medni rodno tekmovanje v plesu; 22.4( Tony Dallara; 22.55: Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05: Dnevnik; 21.15: F. Schi ler: Vallenstein; 22.15: Jazz v Ei ropi; 22.50: Sport.
Jug. televizija
17.30: Ruščina na TV; 18.00: Pi ročila; 18.05:	«Vlisk — rde,
blisk» — slikanica; 18.20: Pioni ski TV studio — reportaža o r botu iz Hudinje pri Celju; 19.0 TV obzornik; 19.15: Dokumenta ni film; 19.30: Ekspedicija — p topisna reportaža; 20.00:	T
dnevnik: 20.30: Propagandna o daja; 20.45: «Na kraju samerr — zabavno glasbena oddaj 21.45: Zgodba o dr. Kildareju serijski film; 22.35; Poročila.
GLEDALIŠČE «VERDI»
AIDA
(Po reprizi)
«Aida» je opera, ki lesk tn blesk, bogastvo scen in kostumov ter množico nastopajočih laže prenaša kot pa pogreša: pravzaprav jih sploh ne more pogrešati. In tako uprava gledališča «Verdi» ni štedila s sredstvi, da je nastala zares veličastna predstava. Seveda postanejo spričo množičnosti za izvedbo težji prav tisti deli predstave, kjer pride na oder množica. Režiser gotovo nima na razpolago neomejenega števila vaj in delo s Statisti ni tako lahko. Vendar se je na premieri okornost v premikanju komaj še poznala in je pri reprizi ,lahko se reče, izginila. Sicer je še dobro, da je pri tem delu vloga množic na odru zelo statična. Naloga režiserja Fiocinata je bila torej bolj privaditi prihajanja in odhajanja, torej korakanja, ne pa pravega igranja. Pevce pa je pustil, da igrajo, kot so se vloge po
UMBERTO BORSO
GLORIA LANE
LICINIO MONTEFUSCO
svoje naučili. Po vsem tem torej ne moremo govoriti kaj posebnega o režiji, razen o dokaj domiselni razvrstitvi raznih skupin.
Vsekakor šibka točka našega o-pernega gledališča pa je balet. Ce bi se še lahko zadovoljili s plesi v drugi sliki prvega dejanja, pa se nam je zdel kar nesprejemljiv ples v drugi sliki drugega dejanja: koreografsko in izvajalsko siromašen nas je spominjal na ka. baret nižje stopnje.
Lepa je bila scena po osnutkih, ki sta jih napravila Enzo Dehò in Carlo Piccmato. Ob vsej svoji voluminozni veličastnosti je bila ta scena vendar dovolj racionalna, tako da se je lahko spreminjala z malenkostnimi premaknitvami istih elementov (n. pr. o-gromnih stebrov z lepimi ornamenti in slikami božanstev).
Po večletnem presledku, odkar je bila pri nas zadnjič na sporedu «Aida», smo se srečali s povsem novo garnituro izvajalcev z dvema Američankama na čelu. Aldo je pela znana temnopolta pevka Gloria Davy, Iti je dala osebnosti črnske sužnje na dvoru faraonov mogoče nekoliko drugačen značaj, kakor smo ga vajeni. Skoraj pohlevna, trepetajoča za svojo ljubezen, se je znala uveljaviti tudi v dramatičnih trenutkih. Tudt njen glas je nekoliko svojsko pobarvan, kar velja predvsem za višine, a vendarle lep. Prav prijeten pa je v nižjih legah. Sicer pa je njeno petje zelo kultuvirano in interpretacija vloge lepo izdelana. Amneris je bila Gloria Lane, ki smo jo v Trstu pred leti spoznali kot Carmen. Lahko rečemo, da se je pevsko še izpopolnila m podala dostojno kreacijo faraonove hčere.
Umberto Borsò se je dobro uveljavil kot Badarne: ter uspešno dokazal, da je pevec za to vlogo. Predvsem mu ne manjka glasovnega materiala, čeprav bi včasih tudi nekoliko več mehkobe ne škodilo. Licinio Montefusco je bil kar odličen Amonasro, na mestu pa tudi Ferruccio Mazzoli kot Ramfis, Vito Susca kot kralj in še Raimondo Botteghelli kot sgl.
Zbor, ki ima v tej operi velik delež (in nastopa dostikrat ločeno ter za odrom) je poleg svojih sposobnosti dokazal, da ima v Giorgia Krschnerju tudi odlične-ga vodjo. Dirigiral je Airturo Basile,
JUTRI V GORICI OBČINSKA SEJA
Priprave na municipalizacijo mestnega avtobusnega prometa
PSDI zahteva takojšnje izplačilo odškodnine internirancem v Nemčiji, KPI pa dostojno proslavo 20-letnice osvobodilnega boja
Jutri ob 21. uri se bo v Gorici sestal občinski svet. Na dnevnem redu tega zasedanja je 34 točk, ki bodo zahtevale prisotnost svetovalcev na večjem številu sej, preden jih bodo izčrpali.
Najprej bodo odobrili več sklepov občinskega odbora, med katerimi naj omenimo imenovanj* * občinskega zastopnika v razsodišču, ki bo odpravljalo spore, nastale med občinsko upravo in družbo ATA, kadar se bodo pojavila različna tolmačenja o izvajanju sporazuma med obema strankama. Potrditi morajo tudi izplačilo predujma na odpravnino, ki jo bodo izplačali upokojenemu inž. Visintinu, bivšemu načelniku občinskega tehničnega urada. Odpravnina bo znašala 139.000 lir mesečno. Odborniki so nadalje imenovali strokovnjaka, ki naj sestavi poročilo o tehničnem, finančnem in upravnem delovanju mest. nega avtobusa, da bi imelo županstvo čimboljši pregled nad to dejavnostjo, če bi jo municipali-zirali. Nalogo so zaupali inž. Pri-mu Sommavillu, ravnatelju mestnega prometnega podjetja v Padovi. Strokovnjak bo moral poročilo izročiti občini najkasneje v šestih mesecih. Prof. Fantuzzi, ki vodi ortopedsko telovadbo za šolske otroke, bo prejel od občinske uprave za svoje delo v tem letu lOO.OOo lir.
Na dnevnem redu je tudi razprava o dveh resolucijah, ki so ju vložili socialdemokratski in komunistični svetovalci. Fantini (P SDI) predlaga sprejem resolucije, naj se čimprej izplača odškodnina osebam, ki so bile internirane v nemških koncentracijskih taboriščih. Svetovalec poudarja, da je poteklo 18 mesecev, odkar sta vladi Italije in Zahodne Nemčije podpisali sporazum o izplačilu odškodnine, zato naj odgovorni vladni organi ukrenejo vse potrebno, da bodo oškodovanci čimprej prejeli izplačilo zneskov, ki jim pripadajo.
Svetovalci KPI pa predlagajo sprejem resolucije, naj se po vzgledu ostalih mest v državi tudi proslavi 20-letnica osvobodilne borbe
s primernimi svečanostmi.
Danes slavi svoj 89. rojstni dan Anton Stekar iz Stever. ja na. Slavljencu, ki pri vseh svojih letih še vedno požrtvovalno skrbi za napredek posestva, kateremu je posvetil vse svoje življenje, čestitajo vsi vaščani. Čestitkam se pri-druiuje tudi naie uredništvo.
je predloge za gospodarski dvig Gorice.
Ta skupina zahteva ustanovitev občinske potrošne ustanove za prodajo blaga proste cone; otvoritev mlečne centrale z občinsko ali zadružno upravo; občina naj nakupi primerna zemljišča za industrijske in stanovanjske potrebe; dvigne naj se davka prosta osnova za draglnj-ski davek in končno naj se normalizira uprava trgovinske zbornice.
V drugem obdobju pa naj bi prišli na vrsto naslednji ukrepi: Spremeni naj se zakon, ki urejuje poslovanje proste cone; ustanovi naj se javni konzorcij za upravo gori. ške Industrijske cone; munlcipali-zirati je treba mestni avtobus ter omogočiti periodične sestanke občinske uprave z družinskimi poglavarji. Skupina navaja tudi nekatere predloge za reorganizacijo stranke. Njen program je predložil in obrazložil dr. Colotti ter poudaril njegovo razliko z onim, ki ga je predložila strankina desnica in ki je zelo pomanjkljiv.
ARHITEKT PICCINATO V GORICI
Izdelava regulacijskega načrta prešla v zaključno lazo
Glavne teme razgovorov z občinskimi zastopniki: avtomobilska cesta proti Ljubljani, industrijska cona in ljudska stanovanjska četrt
& S Š •


«Vrata proti vzhodu», tako je arhitekt Piccinato imenoval Gorico, ko je pred dnevi proučeval z našimi zastopniki vprašanje načrtovanja in izgradnje avtomobilske ceste iz Gorice proti Ljubljani. Ugledni strokovnjak ni razpravljal s predstavniki občinske uprave o kraju, kjer naj bi avtomobilska cesta prečkala državno mejo. Kakor vse kaže, obstajajo ravno o tej zadevi nasprotujoča si stališča. Po nekaterih podatkih, ki jih imamo na razpolago, naj bi se na jugoslovanski strani o-grevali za traso ceste, ki bi bila speljana nekje po levem bregu Vipave, medtem ko so se na naši strani opredelili za lokacijo na nasprotnem bregu. Vsekakor je to vprašanje popolnoma odprto in bo rešeno sporazumno z jugoslovanskimi strokovnjaki, s katerimi se bodo sestali naši zastopniki.
Industrijsko področje naj bi se razprostiralo vzdolž Tržaške ceste, obstajajo pa zelo jasna stališča, ki so prišla do izraza na raznih sestankih in pa v člankih strokovnjakov (na primer inž.
iiHiiiiiiiinmMiiuimiiiiiiiiiiMiMiiiimiiiitHiniMiniiiiiMiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiumiiiiiiiimiMiiiin
NA TRGU REPUBLIKE
Lambretist povozil žensko v Tržiču
Zdravstveno stanje 71-letne ženice se je včeraj poslabšalo
V ponedeljek zvečer nekaj pred 20. uro je motoskuterist povozil žensko v Tržiču, ki je v zelo resni nevarnosti za življenje. Nesreča se je zgodila na Trgu republike. Lambretist 18-Jetni Paolo Scarpa iz Tržiča, Ul. C. Co-sulich 19, se je s trga peljal v stransko ulico, kjer je stolnica. Vtem je stopila na cesto s pločnika na desni strani voznika 71-letna Antonia Rovi« iz Tržiča, Ul. Roma 50. Zaradi močnega trčenja je ženska padla na asfalt in se udarila v glavo, pretresla si je možgane in ranila na zatilmku. Z nekim- zasebnim avtomobilom so jo nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so jo pridržali na zdravljenju za deset dni. Včeraj pa se je njeno zdravstveno stanje poslabšalo. Zapisnik o nesreči je sestavila prometna policija.
Levica v KD za ekonomski razvoj Gorice
Skupina «Rinnovamento democratico» Je na zborovanju mestne sekcije KD v Gorici kritično nastopila proti ekonomski desnici in proti komunizmu ter nakazala svo-
Mačka zadušila 3-mesečnega dojenčka
Kaj nenavadna strašna nesreča se je predvčerajšnjim zgodila v vasi Artegna v videmski pokrajini. Domača mačka, ki se je vle-gla na obraz tri mesece staremu otroku, mu ni dovolila dihati in je zaradi tega otrok umrl zaradi zadušitve.
Mati je nekaj pred poldnem nasitila otroka z mlekom. Položila ga je v zibelko in odšla v trgovino. Ko se je vrnila, otrok ni jokal in mati ga je pustila spati. Okoli 13. ure je prišla v sobo pogledat, kaj je s otročičkom. S
DANES, 20. novembra ob 20.30 bo v prostorih kluba «Simon Gregorčič» na Verdijevem korzu 13, poleg prosvetne dvorane,
VHT p““u FRANCE BEVK
Moja pisateljska pot
Vabimo gorlške Slovence k udeležbi.
strahom je opazila mačko, ki je ležala na otrokovem obrazu. Vzela je malčka v naročje, ki pa je bil že mrtev. Poklicala je zdravnika, ugotovil pa je smrt zaradi zadušitve.
Tragično nesrečo je mogoče pojasniti samo na en način. Mačka, ki je zavohala, da otrok diši po mleku, je prišla k njemu v zibelko in se mu vlegla na obraz. Ni izključeno, da se je vlegla na otrokovo obličje tudi zaradi tega, ker je tam našla toploto.
Spet bodo stavkali šoferji podjetja ATA
Sindikalni organizaciji CISL in CG1L sporočata, da so se sestali delavci podjetja ATA ter proučili »pismo prefekta sindikalnim organizacijam o sporu v tem podjetju. Delavci se zahvaljujejo prefektu za poskus posredovanja, vendar ne morejo sprejeti predlogov podjetja, ker so vezani na rešitev spora ATA z javno ustanovo. Zaradi tega so sklenili nadaljevati gibanje. Obenem potrjujejo veljavnost vseh zahtev, ki so jih svoj čas sporočili podjetju, in pooblaščajo sindikalne organizacije, da določijo datum in način prihodnjih stavk.
Dve nezgodi na delu
Včeraj okrog 13. ure se Je ponesrečil na delu v tovarni Iglea v Gorici 49-letni Ermanno Adami doma iz Gorice. V civilni bolnišnici so mu ugotovili rano na palcu leve roke in zlom v prvem členku ter so ga pridržali za deset dni na zdravljenju. .
Ob 14.15 pa Je prišel po prvo pomoč v bolnišnico 17-letni Rafin iz Tržiča, Ul. Redentore 6, ki se Je ponesrečil na delu pri podjetju Romani iz Tržiča, katero ima delovišče tudi v Gorici. Fant se Je zbodel z nekim ostrim predmetom na desni nogi. V goriški bolnišnici so mu nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v štirih dneh.
Caccese), za izgradnjo industrijske cone na področju med Standre-žem in Sovodnjami. Po prvih stikih med goriško in sovodenjsko občinsko upravo je zastopnik so-vodenjske občine zahteval jamstva, da se industrijska cona ne zgradi na tem področju, ker bi zelo spremenila etnično sestavo kraja. Po nekaterih predlogih bi bilo za ta namen najprimernejše področje na desnem bregu Soče v smeri proti Mocchetti.
Arhitekt Piccinato bo v bližnji prihodnosti večkrat prišel v Gorico, da se z občinskimi zastopniki pogovori o podrobnostih Regulacijskega načrta, ki bi čimbolj ustrezal našim potrebam. Izbrati morajo namreč še področje, kjer bo ljudska stanovanjska četrt.
Praznik drevja jutri na Goriškem
Jutri, 21, novembra bomo tudi v naši pokrajini slavili dan drevja. Učenci osnovnih šol bodo posadili 6200 drevesc, ki jih je šolskim ustanovam dobavilo nadzor-ništvo za gozdarstvo. Samo v Gorici bodo pošadili 12Ò0 drevesc. Osrednja slovesnost, bo ob 10.30 v Ul. Cordaioli na desnem bregu Soče ob prisotnosti zastopnikov šolstva in oblasti. Priložnostne manifestacije ob dnevu drevja bodo tudi v krajih, kjer so slovenske šole.
V Sovodnjah je umrl Filip Marušič
Danes ob 15. uri bodo na sovo-denjskem pokopališču pokopali 63-letnega Filipa Marušiča (po domače Lipe), ki je včeraj umrl doma po dolgotrajni zavratni bolezni. Zapustil je ženo Marijo in pet odraslih otrok.
Pokojnik je bil zaveden Slovenec ter se je na terenu aktivno udejstvoval v narodnoosvobodilnem gibanju. Ves čas je bil zvest naročnik in čitatelj našega lista. Prijatelji in znanci kakor tudi vsi vaščani izrekajo vsem prizadetim svojcem iskreno sožalje, kateremu se pridružuje tudi naše uredništvo.
da je padel s precejšnje višine in pri tem dobil poškodbe, katerim je čez tri dni podlegel.
Obtoženec se je moral torej zagovarjati zaradi nenamernega u-mora in ker ni upošteval varnostnih ukrepov na delu. Pred sodiščem je izjavil, da je priporočil delavcema previdnost ni pa sam nadziral dela. Sodišče ga je obsodilo na 6 mesecev zapora, ki so amnestirani.
Državni tožilec De Franco, pred. sednik sodišča dr. Storto, zapisnikar Daidone.
Delodajalec obsojen zaradi smrtne nezgode
Včeraj se je moral zagovarjati pred goriškim okrožnim sodiščem 66-letni Bruno Battaglini iz Tržiča, Korzo Verdi 3, ki ima steklarsko podjetje v Tržiču.
Battaglini je pred časom poslal dva svoja delavca, 22-letnega Sergia Rigonata in Sergia Perso, oba iz Tržiča, da bi vložila nekaj šip na poslopju podjetja Ilerma v Tržiču. Pri tem delu pa se je pod Rigonatom udrla etermtna streha.
Včeraj nas Je za vedno zapustil naš nepozabni
Filip Marušič
v starosti 63 let
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 20. t. m., ob 15. uri lz hiše žalosti na pokopališče v Sovodnjah.
Žalujoči: žena, otroci, snahe, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo
Sovodnje . Skrije, 20. nov. 1963.
»V5M&	. J


MhhmmI

Velika trojica se je razbila: to je najvažnejše dejstvo četrtega kola na j višjega košarkarskega prvenstva. Dvoboj med Ignisom in Knorrom, «clou» srečanje tega dneva, se je zaključil s prepričljivo zmago prve ekipe, ki je pred svojimi navijači odpravila Alesinijeve varovance s precejšnjim naskokom. Tako se je razblinilo lažno mnenje, da je Ignis v letošnji sezoni šibkej-------------
Poslovalnica INAM tudi v Krminu
Pokrajinsko vodstvo bolniške blagajne (INAM) v Gorici, z namenom, da bi olajšalo stike z zavarovanci s krmlnskega področja, namerava organizirati v Krminu posebno poslovalnico, kjer bodo prizadeti lahko dobili potrjene svoje dokumente o vpisu in vse potrebne informacije.
Poseben uradnik bo v ta namen na razpolago članom vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 17.30 do 18.30 v prostorih bivše srednje šole na Trgu Municipio.
Poplava pri Praprotnem
Med tem ko voda v Soči polagoma upada in se njeno stanje normalizira, pa so imeli pri Praprot nem še ta teden poplavo, ker je Idrijca prestopila bregove in popla. vila okrog 32 hektarov polja okrog vasi. Skoda znaša več desetih milijonov in prebivalstvo pričakuje, da jim bodo pristojni organi čimprej priskočili na pomoč.
Izgubljeno - najdeno
Na sedežu mestne policije v Gorici hranijo naslednje najdene pred. mete:
1 moped, eno žensko in štiri moška kolesa, dragoceno moško zapestnico, dva para otroških nogavic, žensko majico, etui z naočniki, moško zapestno uro, razne predmete, ki so jih našit' na ttibljevih av-tobusih. par ženskih čevljev.
Kdor lahko dokaže, da je lastnik katerega navedenih predmetov, ga lahko prevzame na uradu mestne policije v Gorici, Ul. Mazzini med uradnimi urami.
VERDI. 17.00: «Tempesta su Washington», S. Tone in H. Fonda. Ameriški črnobeli film. Zadnja predstava ob 22. uri.
CORSO. 17.00: «Il mito di un’epoca — MARYLIN». Klnemaskope v barvah. Odlomki zadnjih najboljših filmov igralke. Komentar i-gralca R. Hudsona.
VITTORIA. 17.00: «Gli italiani e le vacanze» (Commento storico di Achille Campanile). Kinemaskop-ski barvni film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
CENTRALE. 17.00: «La mano rossa», Eleonora Rossi Drago in Paul Christian. Italijansko - nemški črnobeli film Zadnja predstava ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je od prta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo 57, tel. 28-79.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 14,4 stopinje ob 11. uri, najnižjo 4,2 stopinje v ponedeljek zvečer ob 22.30. Povprečne dnevne vlage je bilo 87 odstotkov.
KOŠARKARSKO PRVENSTVO MOŠKE I. LIGE
..	T*--	-v	'**•	‘Vim	\
Samo Ignis in Simmenthal vztrajata na vrhu lestvice
Goričani s celotnim izkupičkom iz Padove
ši kot v zadnjih letih. Ignis Je v tej važni tekmi spet pokazal navdu. šujočo igro, kakršno je zmogel samo v svojih najboljših dnen. Gatti, Gavagnin, Cescutti, Bufallni in Maggetti so se kretali po igrišču kot sinhronizirani deli preciznega stroja in sleherna njihova akcija se je zaključila s točnim metom, ki je stalno večal razliko med tekmujočima moštvoma.
Le ob zaključku tekme se je stroj nekako zataknil in šele takrat je bolonjska petorka lahko o-živela, začela mleti svojo igro, pronicati preko vareške obrambe in tako zmanjšati razliko v končnem
izidu. Knorr je še enkrat pokazal, da ni zrel za tekme na najvišji ravni. Vselej, ko ima pred seboj enakovrednega nasprotnika, se ekipa zmede in njen učinek pade pod običajni standard. Prav zaradi tega se Je v preteklih sezonah moralo moštvo odpovedati marsikateremu uspehu Doslej so menili, da je tega kriva obrambna igra, ki jo je zahteval bivši trener Kuckarsky, vendar je nedeljski nastop pokazal, da so razlogi globlje vkoreninjeni v celotni koncepciji igre. Novi trener bo moral tako veliko delati pre. den bo demoraliziranim igralcem spet vrnil zaupanje v njihovo moč.
«Clou» tekma dneva nam je za-
......MMIMMMMMHHHH..........MIHIMMHIHHHMHMMHIMIMHWnllI
MEDNARODNI NOGOMET
Obširno poročilo
o tekmi
Santos - Milan
MILAN, 19. — Člani vodstva nogometnega kluba Milan Spadacini, Radice, Grassi in Paravicini, ki so spremljali enajstorico v Rio de Ja. neiro, kjer je odigrala tekmi za medcelinski pokal s Santosom, so o dogodkih na igriščih sestavili obširno poročilo, ki so ga poslali predsedniku FIGC Pasquale ju in predsedniku nacionalne lige Perlasci.
MILAN, 19. — Tajništvo Interja ju odločno zanikalo vesti iz brazilskih krogov, da se milanski klub pogaja za najem južnoameriških napadalcev V Braziliji se govori, da gre za srednjega napadalca Ivairja. Z zanikanjem vesti Je vodstvo Interja pripomnilo, da sta Sua-rez in Jair (skupno s Szymania-kom) neobhodno potrebna za način igre moštva in da bodo vse tri potrdili tudi za naslednjo sezono. S tem je bilo povedano vse, ker bi se moral Inter, v primeru nakupa novega tujega napadalca, odkrižati enega tujca.
Iz krogov Interja so tudi zanikali vesti o prijateljski tekmi s Santosom v Milanu, medtem ko so potrdili srečanje z Boca Juniors, ki bo 14. ali 15. decembra v San Siru.
* • •
BUENOS AIRES, 19. — Prvoligaška argentinska enajstorica «River Piate» bo v ponedeljek odpotovala v Milan, od koder bo nadaljevala pot do Turina. Tu bodo Argentinci odigrali prijateljsko tekmo z Ju-ventusom. Cisti dobiček bo šel v korist žrtev katastrofe Vajonta.
BOKS
SANTA MONICA, 19 - Mehiški boksar Jesus Pimentai, ki Je na prvem mestu svetovne lestvice bantam kategorije, Je sinoči zabeležil svojo petindvajseto zmago s k. o. Tokrat je silovite pesti okusil njegov rojak Jose Valdez, ki je obležal do končnega štetja na tleh po 1'13” četrte runde.
Po matenu so javili, da bO Pimentai nastopil 16. decembra letos v Los Angelesu proti evropskemu prvaku bantam kategorije Spancu
Mimounu Ben Aliju.
• • •
TOKIO, 19. — Mlad Japonski študent je danes umrl za posledicami k o. Mltsunori Kubota, to )e ime nesrečnega študenta, ki )e v nedeljo nastopil v dvoboju med univerzi tetnlmi študenti. Njegov tekmec ga Je odpravil s k. o. in se po silovitem udarcu ni več osvestil.
SZ BOH
ATLETIKA
V nedeljo, 24. t. m. bo ob 10. uri na stadionu «Prvi maj» sestanek atletskega odseka.
Po sestanku bo krajši film o atletiki. Vabljeni mladinci, ki bi radi pristopili k atletskemu odseku in vsi člani.
• • •
ODBOJKARSKI ODSEK
Četrtkov trening v odbojki za začetnike zaradi zasedene dvorane odpade. Mlade ljubitelje te panoge opozarjamo, da bo najavljeni trening v ponedeljek 25. t. m. ob 19. uri na stadionu «Prvi maj».
* • «
Danes odpade trening druge ženske ekipe. Telovadbe za mladinke jutri zaradi zasedene dvorane ne bo.
vzela precej prostora in Je deloma zasenčila uspeh gorlške Ginnastlce na tujem igrišču. Soški Igralci so namreč šli po točke na utrjeno pa-dovsko igrišče. Zmago so želi šele v zadnjih 'sekundah, vendar so si pot do podviga pripravljali že dolgo prej, ko so se mirno zaprli v obrambo in prepustili Vescovu in Nanutu vlogo neizprosnih realizatorjev. Petrarca Je tako že četrtič klonila in se trenutno nahaja v zelo slabih vodah. Glavno presenečenje tega kola predstavlja zmaga DDM lz La Spezie nad močno ekipo Algor iz Vareseja. Nestijevl i-gralci so se napotili v ligursko mesto po «plen»; Vsaj tako so mislili-Na igrišču pa je tekma zaokrenlla na obraten tir. Domači igralci so se podili za vsako žogo in ko so Jo imeli v posesti, so z njo dokaj razmišljeno postopali. Ko so se o-svobodill bojazni pred slavnimi nasprotniki, so onemogočili režijo vareškega kapetana Nestija in od takrat so prevzeli pobudo, nadoknadili pasivno razliko ter prešli v prednost, ki Jim Je končno prinesla zaželen uspeh.
Simmenthal lovi stotice. Lahko bi prav s temi besedami pričeli naš današnji komentar. Milanska ekipa učinkuje kot škotska prha: enkrat mukoma iztrga zmago svojim nasprotnikom, drugič pa jih zasuje pod točo košev in se pri tem ne ozira, kdo je slučajni nesrečnik. To pot je prekosila storico, čeprav je igrala proti petorkl iz Bielle, ki spada med najboljše ekipe prvenstva.
Rimski ljubitelji košarke so se zbrali v velikem številu ob priliki domačega derbyja, v katerem je e-kipa Lazla potrdila svojo premoč v teh medmestnih srečanjih. Ne vemo, kje tičijo razlogi, vendar Lazio je skoraj vedno odpravil drugo rimsko ekipo. Tudi takrat, ko je bila lp-ta ob samem vrhu lestvice, Lazio pa se je držal zadnjih mest.
Trikrat zaporedoma Je Livorno doslel klonil svojim nasprotnikom. Vselej je zaigral zelo lepo in učinkovito, a bodisi zaradi smole, bodisi ker se je moral pomeriti s pretendenti za naslov, se mu Je zmaga vedno izmuznila iz rok. Končno pa Je vendar srečal ekipo, ki čeprav domuje v zgornjem delu lestvice, ne spada v skupino velikanov prvenstva. Toskanski Igralci so tako končno le zaigrali z enakovrednim partnerjem in so nudili svojim navijačem prvo zadoščenje.
IZIDI:
Ignis - Knorr	84:74
Simmenthal - Biella	108:71
Lazio Stella Azzurra	79:62
Goriziana ■ Petrarca	60:59
Livorno - Fonte Levissima 88:78 DDM La Spezia - Algor Varese 64:54 Fides . Partenope	74:62
I. P.
UMI II lllllllillllll IH IMI lllltlllll llllll 11118111111 lllll I Mitili IIUI tllflflIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllHIIHll
KVALIFIKACIJSKA TEKMA OLIMPIJSKEGA TURNIRJA
Danes v Ankari Turčija-Italija
Mana 1964. leta povratni dvoboj
ANKARA, 19. — Jutri v Ankari bo prva etapa italijanske nogometne olimpijske reprezentance proti cilju v Tokiu. Prva ovira bo Turčija, ki bo nato marca prihodnjega leta vrnila obisk. Tekma, ne glede na važnost, bo težja kot je bilo pričakovati. Predvsem, ker so turški
Igralci borbeno razpoloženi in se bodo skušali oddolžiti za poraz, ki so jim ga Italijani zadali na Sre-dozemsklh igrah. Italijani bodo tokrat zaigrali z zasilno postavo, ki ni bila sestavljena po načrtih tehničnega komisarja Fabbrija To predvsem, ker sta morala Meroni in Guardoni, ki spadata med redka prava krila, zaradi poškodb ostati doma.
Tudi višinska razlika, mraz ln veter bosta lahko prekrižala račune
Italijanom. Gostovanje na tujem, nepopolna postava ln neugodno vreme bo lahko škodljivo vplivalo na moralo in telesno sposobnost plavih, ki so vrhu tega še mladi ln večina brez mednarodnih izkušenj.
Fabbri ni hote) niti po današnjem treningu Javiti postave, ki pa bi morala biti kakor sledi: Zolf, Pe-senti, Nodari (Olivieri), Rosato, Magnaghi, Cera, Sacco (De Bernardi), Giannini (Tamborini), Traspedini, Ferrarlo in De Sisti.
Agatha Christie : Q	jjj
ZAMORČKOV
39. ŠLO JE
mi
Lombard Je rekel:
«Malo 6e moramo potrpeti. Vreme se bo zjasnilo. Potem lahko nekaj ukrenemo — signaliziramo — prižgemo kres — napravimo splav —»
Armstror se je hripavo zasmejal in dejal’/
«Potrpeti? Prav nič ne moremo več čakati. Vsi bomo mrtvi....»	•
Gospod sodnik Wargrave Je rekel s svojim tankim, jasnim glasom, ki je sedaj Izražal neisprosno odločnost;
«Ne, ne bo tako, če bomo previdni. Vsi moramo biti zelo previdni!»
Opoldne so v redu pokosili — vendar so to opravili brez vsakih formalnosti. Vsi so Sli v kuhinjo. V shrambi so naSli veliko zalogo konzerv. Odprli so eno konzervo s Šunko in dve konzervi kompota. Jedli so stoje okrog kuhinjske mize. Potem so se skupaj vrnili v salon — kjer so sedeli — sedeli in opazovali drug drugega.
V njihovih možganih so se sedaj porajale čudne, bolestne
miSl«Gotovo je Armstrong... Prav takrat me Je postrani pogledal niegove oči so blazne... popolnoma blazne... Mogoče sploh ni zdravnik.. Seveda, tako Je!... To Je norec, ki je zbežal iz norišnice... in ae izdaja za zdravnika... Da, res je... Ali naj jim
to povem?... Ali naj 2»kričim?... Ne, to bi bilo še slabše... Sicer pa izgleda včasih prav normalen... Koliko je ura?... Sele četrt na Stiri Je!... Moj Bog, saj bom Se ob pamet... Da, Armstrong je... Prav sedaj me opazuje...»
«Ne bodo me, ne! Bom že pazil nase... Saj sem bil že večkrat v nevarnem položaju... Kam vraga Je izginil revolver?... Kdo ga Je odnesel?... Kdo ga ima sedaj?... Nihče ga nima — to vemo. Saj smo se dali vsi preiskati... Nihče ga ne more imeti pri sebi... Toda nekdo ve, kje je skrit...»
«2e izgubljajo razsodnost..! Vsi bodo ponoreli... Od strahu pred smrtjo... vsi se bojimo smrti... Tudi jaz se bojim smrti... Da, toda zaradi tega bo smrt vseeno prJSla«.. ‘Mrtvaški voz je pred vrati, gospod!’ Kje sem že to Citai? Dekle... Opazoval bom to dekle. Da, opazoval bom dekle...»
«Dvajset minut do Štirih... samo dvajset do štirih... mogoče se je ura ustavila... Ne razumem... res ne razumem... Kaj takega se ne more zgoditi., in vendar se dogaja... Zakaj se ne prebudimo? Sodni dan — ne, ne to! če bi človek mogel misliti... O moja glava — nekaj se dogaja v moji glavi — razpočila se mi bo... Kaj takega se ne more zgoditi... Koliko je ura? O Bog, šele tri četrt na štiri.»
«Ne smem izgubiti glave... Ne smem izgubiti glave... Vse Je popolnoma Jasno — vse gre po določenem načrtu. Toda nihče ne sme ničesar zasumiti! Mogoče se le posreči. Mora se posrečiti! Kdo? To Je zdaj vprašanje! — Kdo? Mislim — da, mislim, da bo — tale!»
Ko je ura odbila pet, so se vsi zganili.
Vera Je rekla:
«Ali želi kdo čaja?»
Nekaj trenutkov so vsi molčali, potem se je oglasil Blore.
«Jaz bi rad skodelico čaja.»
Vera je vstala ln rekla:
«V kuhinjo grem kuhat čaj.»
Gospod sodnik Wargrave je rekel prijazno;
«Draga moja gospodična, mislim, da bomo raje vsi šli z vami in gledali, kako ga boste kuhali.»
Vera ga Je nekaj časa gledala, potem se Je histerično zasmejala.
Rekla je:
«Seveda: Kar izvolite!»
Vseh pet ljudi je šlo v kuhinjo. Vera in Blore sta pila čaj, ostali trije pa whisky s sodo.
Sodnik je mrmral s prisiljenim nasmehom:
«Zelo, zelo moramo paziti!»
Vrnili so se v salon čeprav je bilo poletje, Je bilo v sobi mračno Lombard Je hotel prižgati luč, a ta ni zasvetila. Rekel je:
«Seveda, danes ni nihče pognal motorja, ker ni več Ro-gersa.»
Nato je pristavil z negotovim glasom;
«Lahko bi šil ven in pognali motor!»
Gospod sodnik Wargrave Je rekel:
«V shrambi sem videl več zavojev sveč in bo bolje, če te prižgemo.»
Lombard Je šel ven, ostali štirje so pa obsedeli in opazovali drug drugega.
Vrnil se je z zavojem sveč in nekaj podstavki. Prižgali so pet sveč in jih razmestili po sobi.
Bilo je tri četrt na šest.
Ob šestih dvajset se Je zdelo Veri neznosno, da bi še dalje kar tako sedela Rada bi šla v svojo sobo ln si zmočila bolečo glavo m sence z mrzlo vodo. ,
Vstala Je ln stopila proti vratom Tedaj se Je nečesa spomnila, Sla Je nazaj in vzela svečo lz zavoja Prižgala Jo je, pustila, da je kapnilo nekaj voska na podstavek, ln postavila
nanj svečo trdno pokonci. Potem Je šla iz sobe, zaprla za seboj vrata ln pustila notri štiri može Sla je po stopnicah v prvo nadstropje in nato po hodniku do svoje sobe.
Ko je odprla vrata, je obstala kakor vkopana.
Nosnice so ji vzdrhtele.
Morje... Duh po morju pri Tredennicku.
Da, tako Je! Prav gotovo se ne moti Res je, da na otoku vedno nekoliko diši po morju, toda ta vonj je vendarle nekoliko drugačen. Tako je dišalo po morju tistega dne na plaži — ko Je bila oseka in so bile skale pokrite z morsko travo, ki se Je sušila na soncu.
«Ali lahko plavam ven na otok, gospodična Claythorne?»
«Zakaj ne smem plavati ven na otok?»
O ta odvratni, cmeravi razvajenec! če ne bi bilo njega, bi bil Hugo bogat... in bi se lahko poročil z deklico, ki Jo ljubi...
Hugo...
Seveda — seveda — Hugo je tu poleg nje... Ne, v sobi je in čaka nanjo...
Stopila je za korak naprej Skozi odprto okno je udaril
prepih in ugasil svečo...
V temi Jo je naenkrat postalo strah...
«Bodi vendar pametna!» si je prigovarjala «Saj je vse v redu. Vsi štirje so spodaj. Nikogar ni v sobi. To Je vse le plod moje domišljije...»
Toda ta vonj — vonj po plaži v Tredennicku... ta ne obstaja samo v domišljiji. Ta vonj je resničen!
In nekdo Je v sobi... Slišala Je šum — gotovo Je nekaj slišala...
In potem, ko Je stala in poslušala — se Je dotaknila njenega vratu mrzla, vlažna roka — vlažna roka, ki Je dišala po morju...
<Nadaljevanje sledi J
UREDNISIVO:	TRSI - UL MONTE. x:HI 6 II TELEFON «34W8
letna 180U lir, polletna 1500 lir
»4«:t« - Poemi predal 559 - PMIIKU7.NI4A UOHILA: Ulica 3 Pellico Ul. Tel 331K - UPRAVA:	TR31 - UL SV FRANČIŠKA St 20 - Tel St 37 338	- NAROČNINA: mesečna -151
Vnaprej: četrt-
..	„„„„„	celoletna 64(8' lir - SFRJ » tednu 20 dni mesečno 420 din - Nedeitska posamezne 41) dii, lem. 1920 din. polletno MO din, Četrtletno 4H0 din - oStni tako« račun Založništvo tržMkege rialu. Trsi 11 5374 - Za SFRJ: ADII, DZS, Ljubljana,
...........« J {	aio» teko« račun pri Narodni banki » LJublJaiu 600 14-603-86 - OGLASI: Lene or. as« v Za vsak mm'» Sirim enega stolpca: trgovski 180, finanCno-u pravni 250, osmrtnice ISO lir - Mali oglasi 40 Ur beseda. - Vsi oglasi se naročajo prt upravi. -
Stritarjeva ulica 3 L teier si	Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tlaka Založništvo tržaškega riška. Trat