PRIMORSKI dnevnik I *aSel Izhajati v Trstu Dr&lh?]?ai 1945' nie9°v nS™?nik partizanski PIVNIK pa 26. novem-naH IP43 V vasi 2akriž na er^n'm. razmnožen sLClkl0Stil- 0d 5- d° 17. Ska. mbra 1944 se je ti-v tiskarni «Doberdob» ovcu pri Gorenji Trebu-18. septembra tiskaj0’,™14 1943j; VnicL *s|ovemja» pod Vojskim pri Idriji, do 8. J 945 pa v osvoboje-®ni Trstu, kjer je izšla za-Jnja številka. Bil je edini "SKani partizanski DNEV-v zasužnjeni Evropi. ZTs&pr n Cena 600 l!r - Leto XLI. št. 85 (12.117) Trst, sreda, 24. aprila 198 0-~ —i O i> X? •- O O C 7-~t o n m r~ » rn x z: ki 25- c. a o tj > "0 r- ■; _..j rn i~ i> o 3? n z; -o i—! il_ 0'' £_ i—i i : i h K J> 2 I> O ~n i> Draginja se nikakor ne umirja Inflacija na 8,6 od sto Nove štiri točke doklade RIM — Gibanje cen v tekočem Aprilu kaže, da draginje doslej ni WIo mogoče obrzdati do takšne JttPre, ki bi dovolila obdržanje le-tosnje celoletne inflacijske stopnje na ravni 7 odstotkov. Strokovnjaki nayajajo, da bi bilo mogoče doseči c^j, ki si ga je zadala vlada, sa-mo, ko bi v prihodnjih mesecih ce-ne naraščale največ za 0,1 do 0,2 odstotka. Nasprotno pa so se ta JPesec cene blaga in storitev v Mi-Joou, Turinu, Bologni, Genovi in Trstu, ki so jih izvedenci vzeli kot •Perilo za preveritev poprečnega Porasta življenjskih stroškov v državi, zvišale za 0,7 odstotka. V Milanu so cene poskočile za od sto nasproti marcu in za od sto v primerjavi z lanskim aprilom, v Turinu za 0,7 oziroma 0,3 od sto, v Bologni za 0,9 oz. 9 °d sto, v Genovi za 0,6 oz. 8,9 od sto in v Trstu za 0,8 oz. 8,6 od sto. Povečanju draginje je botrovala v Prvi vrsti rast cen sadja in zelenjave, rib, plinskega olja in kero-sina, avtomobilov in bencina. Na osnovi gornjih številk so statistiki izračunali, da se bo 1. maja draginjska doklada za uslužbenec v industrijskih, trgovskih in storitvenih panogah dvignila za nadaljnje 4 točke, to z drugimi be- sedami pomeni, da bodo plače u-radnikov in delavcev za 27.200 lir višje (brez odtegljajev). Le osebje industrijskih podjetij, ki so se pokorila ukazu Confindustrie, da ne smejo plačati nakopičenih decimalk, bo od 1. maja deležno manjšega poviška, sicer 20.400 lir. Draginjska doklada se bo vzpela na 4 točke ne glede na morebitno razliko med pokazateljem Istat o gibanju življenjskih stroškov in u-streznim sindikalnim kazalnikov (v marcu je slednji npr. znašal plus 1,1 od sto, Istat pa plus 0,7 od sto). Če bo sindikalni ob koncu aprila kazal plus 1 od sto, bo draginjska doklada skočila za 3 točke, ki pa , jim gre prišteti 87 stotink, dozorelih med trimesečjema november 1984 - januar 1985 in februar - april letos, pa še že nakopičenih 89 stotink, s čimer dobimo 4 točke in 76 stotink na račun predvidenega skoka doklade v začetku avgusta. Če pa bo sindikalni pokazatelj dosegel plus 1,25 od sto (kar je malo verjetno), dobimo prav tako 4 točke, tokrat brez ostankov v decimalkah. Še,, besedo o dolarju: včeraj je njegova vrednost narasla spet na 1941,50 lire proti 1907,87 v ponedeljek. Prvi dan obiska predsednika Honeckerja v Podpisali nov gospoda sporazum med NDR in Italijo Danes bo vzhodnonemškega predsednika sprejel papež RIM — Predsednik državnega sveta in generalni tajnik Enotne socialistične partije Nemške demokratične republike Erich Honecker je prispel včeraj zjutraj v Rim, kjer ga je na letališču dočakal predsednik italijanske vlade Bettino Craxi, ki ga je tudi povabil v Italijo ob priložnosti svojega obiska v Vzhodnem Berlinu. Honeckerja spremljajo poleg zunanjega ministra Oskarja Fischerja tudi nekateri gospodarski izvedenci, kar potrjuje vesti, da bo govor predvsem o dvostranskih trgovinskih odnosih med Italijo in NDR. Vzhodnonemški predsednik je po prihodu v Rim položil venec k spomeniku neznanega vojaka, nakar je odšel na Kvirinal, kjer ga je sprejel predsednik republike Pertini, s katerim se je zadržal na kosilu. Uradni pogovori med Honeckerjem in predsednikom vlade Craxijem so se začeli pozno popoldne, istočasno pa so bili pogovori med italijanskim zunanjim ministrom Andreottijem in ministrom za zunanjo trgovino Caprio na eni strani ter šefom vzhodnonemške diplo- macije Fischerjem na drugi. Sledilo je plenarno zasedanje obeh delegacij, ob koncu katerega so podpisali nov sporazum o gospodarskem, industrijskem in tehničnem sodelovanju med o-bema državama. Honeckerja bo danes zjutraj sprejel na Kapitolu tudi rimski župan Ve-tere, ob 10.30 pa je predvideno zasebno srečanje med vzhodnonemškim predsednikom in papežem Janezom Pavlom H. Čeprav bo pogovor neformalen, je le dokaj pomemben, saj je prvič, da se vzhodnonemški predsednik sestane s poglavarjem rimske katoliške cerkve. Uradni del pogovorov se bo zaključil z današnjim srečanjem med Honeckerjem in Craxijem, v prvih popoldanskih urah pa se bo vzhodnonemški voditelj sestal s tajnikom KPI Natto in s predstavniki združenja Italija - NDR. Vzhodnonemški tisk je posvetil dokajšnjo pozornost prvemu potovanju svojega predsednika v državo članico EGS in NATO. časopisi so povzeli pisanje italijanskih dnevnikov, še zlasti naslov »Repubblice«, ki podčrtuje Honeckerjevo izjavo, da bodo berlinski zid odstranili kakor hitro se bodo nehale grožnje z Zahoda. Na sliki (Telefoto AP): Pertini in Honecker med svojim včerajšnjim sestankom. Na včerajšnjem plenumu CK sovjetske partije Gorbačov zahteva korenite posege v sovjetsko gospodarsko politiko . MOSKVA — Sovjetsko gospodarstvo potrebuje »revo-‘Ucioname spremembe« tako v »reorganizaciji vodenja jySnske politike« kot tudi v »reviziji investicijske poli-!?ke«, obenem pa je treba »drastično izboljšati slog dela«, “ysede novega generalnega sekretarja sovjetske partije Mihaila Gorbačova na včerajšnjem plenumu CK KP SZ zfovomo dokazujejo, da je napočil čas sprememb. Z •Rimi pa je Gorbačov obenem začrtal tudi glavne smer-•••ce prihodnjega kongresa partije, ki bo po včerajšnjem sMepu 25. februarja 1986. 1 „Proti vsem pričakovanjem se je torej Gorbačov od-yyil za bolj korenite posege, da bo »sovjetski človek °b«util izboljšanje že v bližnji bodočnosti«. K temu so §a bržkone prisilili neuspehi v sovjetskem gospodarstvu, N ne dovoljujejo odlašanj. Povsem razumljivo bo vsa-*a inovacija le s težavo prodrla zaradi odpora »stare garde«, ki se že boji za svoje interese. Prav včeraj pa Na Deželi razprava o zdravstvenem načrtu NA 3. STRANI je Gorbačov pomladil vrste v politbiroju s tremi novimi člani, ki so kot vodja KGB Čebrikov, odgovorni za partijsko organizacijo Ligačov in tehnokrat Rižkov, njegovi pristaši. Gorbačov ni torej včeraj skril svojih namenov postopne decentralizacije sovjetskega gospodarstva z večjo vlogo, a obenem tudi odgovornostjo podjetij. Porušil je mit ekstenzivnega gospodarstva, ko je poudaril, da se je treba boriti predvsem za kvaliteto in ne več za kvantiteto. Povsem tehnokratsko se je zavzel za »izboljšanje organizacije in discipline dela« proti »zapravljanju in izgubam«, a to ne s »praznimi gesli« temveč s trdim delom vsega partijskega članstva. Kaj to pomeni za bodočnost Sovjetske zveze, bo postajalo jasno že v predkongresnih razpravah, že sedaj pa je gotovo, da hoče Gorbačov zadovoljiti najširše množice, saj z zahtevo po boljši distribuciji in založenosti trgovin načenja enega najhujših problemov sovjetske blaginje. Glede zunanje politike se je Gorbačov zavzel za mirno sožitje, ki pa je mogoče samo, če bo imperializem opustil svoje poskuse, da z orožjem reši zgodovinsko tekmo med obema družbenima sistemoma. Ameriške voditelje je obtožil, da so sprožili oboroževalno tekmo in da sabotirajo razorožitvene poskuse. Poudaril je vlogo varšavskega sporazuma, ki bo obstajal vse do razpustitve pakta NATO. Razstava srbske umetnosti odprta na Gradu sv. Justa V sugestivnih podzemnih prostorih Gradu sv. Justa so sinoči, ob navzočnosti velikega števila občinstva, odprli razstavo srbske umetnosti iz 19. stoletja, ki jo je SR Srbija priredila v sodelovanju s Tržaško avtonomno turistično in letoviščarsko ustanovo in deželo F-JK. Na otvoritvi so bili navzoči podpredsednik vlade SR Srbije Bulatovič (na sliki), deželni odbornik za kulturo Barnaba, vladni komisar De Felice, podpredsednik deželnega sveta Tonel, predstavniki generalnega konzulata SFRJ v Trstu, srbske pravoslavne skupnosti ter številni predstavniki slovenskega in italijanskega kulturnega življenja Ugibanja o vladnih ukrepih za preprečitev referenduma RIM — Mimo skrajne zadržanosti ,e je v sindikalnih krogih izvddelo, ^a se v vladnem loncu kuhajo nekate-,e zamisli, kako se izogniti referentu o draginjski dokladi, ki bi mo-^ od blizu slediti majskim uprav-•m volitvam. Možnoti, o katerih je govor, sta baje dve: enoten zakonski krep (osnutek, ki bi ga po potrebi ahko pretvorili v dekret) s posegi za ZaPoslovanje, davčnimi razbremenit-ami in preureditvijo draginjske do-te, (s šestmesečnim obračunava-aJetn jn odpravo učinkov rasti dolala in količnikov IVA), ah pa več l°cenih ukrepov o istih predmetih. Ta-ji0 naj bi dosegli preklic referendu-/ja in začetek pogajanj za reformo Plač. j S tem v zvezi je včeraj spregovoril jta na seji vodstva CGH. in naglasu, da čas mineva, ne da bi vlada sto- rila odločnejših korakov v to smer, stališča vodilnih političnih sil, naj bi k takim ukrepom pristopili šele po u-pravnih volitvah pa je ostro kritiziral, češ da bo tedaj prepozno, ker bo do 9. junija premalo časa. Generalni tajnik CGIL je sicer ocenil predlog ministra za delo De Michelisa kot dobro osnovo za pogajanja, poudaril pa je, da je davčna razbremenitev delovnih prejemkov pogoj za splošno reformo plač. Na seji vodstva so tudi dokončno odločili, da bo kongres CGIL od 6. do 10. decembra, hkrati pa so imenovali dva nova zvezna tajnika, in sicer komunista Fausta Bertinotti-ja in socialista Alfonsa Torsella, ki zamenjata Garavanija (ki je postal generalni tajnik kovinarjev) in Vem zellija, ki je od januarja postal podpredsednik Državnega sveta za gospodarstvo in delo. Danes v Rižarni proslava 40-letnice osvoboditve TRST — Drevi ob 18. uri ' bo v tržaški Rižarni osrednja manifestacija 40-letnice osvoboditve izpod nacifašističnega jarma, ki jo prireja enotni pokrajinski odbor za obrambo vrednot odporniškega gibanja. Govorila bosta predsednik tega odbora, ki je librati tudi predsednik pokrajinske uprave Giovanni Marchio ter Srečko Colja. Proslave in prireditve pripravljajo tudi vse o-koliške občine, od miljske do devinsko-nabrežinske. Na to obletnico se pripravljajo tudi po skoraj vseh naših vaseh. V Nabrežini bo osrednja proslava jutri zjutraj na glavnem vaškem trgu, medtem ko so v dolinski občini te prireditve že v polnem teku. Večji del prireditev bo na sporedu po 1. maju. V nedeljo, 5. maja, bo enotna proslava na stadionu 1. maj v Trstu, sredi meseca pa bo osrednja mestna manifestacija, na kateri bo govorila posl. Tina Anseimi. Pobudo za to prireditev je dal pokrajinski antifašistični odbor. NA 4. STRANI Drevi odločitev v evropskih pokalih Kdo v nogometni finale? Drevi bodo odigrali povratna polfinalna srečanja v evropskih nogometnih pokalih. V najbolj prestižnem pokalu prvakov bo Juventus proti Bordeauxu branil prednost treh golov iz prve tekme v Turinu. Naskok je tak, da se Juventusovi igralci že pripravljajo na veliki finale (po vsej verjetnosti z Liverpoolom), ki bo v Bruslju 29. maja. V pokalu pokalnih prvakov ni ne italijanskih ne jugoslovanskih ekip, v pokalu UEFA pa bo Inter v Madridu branil prednost dveh golov proti Real Madridu. V Sarajevu se bo skušal Željezničar oddolžiti madžarski ekipi Videotona za pekoč poraz (3:1) iz prve tekme ter se uvrstiti v veliki finale. NA 10. STRANI JUGOSLOVANSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO Giboni tudi državni naslov NA 10. STRANI Slabša izmenjava med Italijo in SFRJ BEOGRAD — Pregled rezultatov blagovne menjave Jugoslavije in Italije kaže, da je v prvih treh mesecih promet upadel. Izvoz v Italijo je bil za 10 milijonov dolarjev manjši in je znašal 182 milijonov, uvoz pa se je povečal za pet milijonov ter dosegel znesek 200 milijonov dolarjev. Ko so včeraj člani sekcije za Italijo pri Gospodarski zbornici Jugoslavije razmišljali, kje so razlogi za takšne rezultate, so našteli naslednje: manjši, nereden uvoz surovin ob koncu lanskega leta, nejasnosti v predpisih v zvezi z maloobmejnim prometom ter klasični razlog — pomanjkljiva kakovost in izbira jugoslovanskih izdelkov. Omenili so tudi vse večje težave, ki jih predstavljajo pritiski italijanske konkurence. Ta zahteva »samoomejitve« ravno za najuspešnejše blago, povečalo pa se je tudi število groženj s protidumpinškimi ukrepi, (dd) Spričo neonacistične ofenzive ob jubilejnem letu osvoboditve Avstrijski notranji minister napoveduje strožje kazni za netilce sovraštva v družbi DUNAJ — »Nemški možje, nemške ženske, nemška mladina, pripadniki ’Ostmarka’.« štirideseta obletnica zloma nemškega Reicha in zmage nad fašizmom je očitno ponovni povod, da so začele desničarske in neonacistične organizacije znotraj in izven avstrijskih meja ojačano širiti svojo propagando o tako imenovani »laži o Ausch-witzu«, po kateri krematoriji in koncentracijska taborišča v Hitlerjevem režimu sploh niso obsta-jali. Že nekaj časa neonacistični aktivisti razdeljujejo letake med šolarje po končanem pouku ali pa jih predrzno pošiljajo na vodstva srednjin sol in gimnazij. Nad tem nacističnim preporodom prav v jubilejnem letu (40. obletnica osvobodi-tvo in ustanovitve druge republike in 30. obletnica državne pogodbe) se ne razburjajo le vzgojitelji, starši in pedagogi, temveč tudi vsa avstrijska demokratična javnost. »Kapitulacija« (namreč III. Reicha), »Schand-vertrag« (namesto »Staatsvertrag«, namreč »sramotna pogodba« namesto »državna pogodba«), je le dvoje izmed naslovov v tovrstnih informacijah, ki prihajajo bodisi na straneh vorarlberške-ga časopisa »Sieg«, bodisi tistega, ki ga izdaja gibanje, uperjeno , zoper tuje delavce v Avstriji »Halt« ali pa celo iz vrst že dolgo poznane organizacije NSDAP - AO (NSDAP - Aufbauorganiza-tion) iz Lincolna v zvezni ameriški državi Nebraski. Avstrijski notranji minister Karl Blecha je na tiskovni konferenci, ki jo je bil sklical, napovedal oster boj neonacistični propagandi, namreč kazensko obravnavanje vsakogar, ki jo bo razširjal. Blecha: »Krog tistih, ki se ukvarjajo z izdajo takšnih publikacij, ni omembe vreden. Gre za kakšnih 200 ljudi, vendar je treba računati, da stoji za njimi vsaj 140.000 simpatizerjev.« Čeprav so v zadnjih dveh letih z različnimi ukrepi neonacistične agitatorje v Avstriji precej zatrli (razpustili so štiri društva in prepovedali deset prireditev, 170 ljudi prijavili tožilcu, večkrat zapored zaplenili časopis »Sieg« in obsodili njegovega izdajatelja Walterja Ochsenbergerja), pa so — tako notranji minister: »Veljavni pravni predpisi nezadovoljivi in jih je potrebno spremeniti.« Blecha bo vladi in parlamentu predlagal spre-mcril podpredsednik srbske vlade Vu-^oje Bulatovič, ki je med drugim o-'Panil dobro sodelovanje tako na gospodarskem, turističnem, vzgojnem, sPortnem, pa ' tudi kulturnem podaju med deželo F-JK in SR Srbijo, ki se bo, je poudaril, s prikazom te razstave o naši umetnosti iz 19. sto- letja prav gotovo še poglobilo in o-krepilo. že leta 1982 je obiskala deželo F-JK, je dejal Bulatovič, delegacija kulturnih predstavnikov naše republike in ta izmenjava obiskov se je nato nadaljevala, kar je nedvomno pripomoglo, da so se naši medsebojni stiki okrepili in to na vseh področjih. Potem ko se je zahvalil deželni u-pravi in tržaški turistični ustanovi za gostoljubnost, je Bulatovič izrazil upanje in željo, da se bo lahko tudi dežela F-JK v najkrajšem času predstavila v Beogradu z razstavo svojih umetnikov. O razstavi sami je nato spregovorila in jo tudi obrazložila dr. Bojana Radojkovič, ravnateljica Muzeja uporabne umetnosti iz Beograda, ki je dejala, da predstavljajo razstavljeni predmeti le delček bpgate umetniške ustvarjalnosti Srbije v času, ko je prihajalo tu do velikih sprememb, ki so vplivale tudi na nastanek neodvisne srbske države. Daljši zgodovinski prikaz Srbije ter povezave njenih predstavnikov z Mazzinijem, je podal še prof. Nikša Stip-čević, član Akademije znanosti in u-metnosti SR Srbije, sledil je nato ogled resnično lepe in bogate razstave v sugestivnih podzemnih prostorih gradu, kjer so slike, oblačila, številni srebrni predmeti, nakit, orožje in knjige, pokazali, ob pravilni razsvetljavi, ves svoj sijaj in krasoto. Ogledu razstave je sledil nato v prostorih restavracije »La bottega del vino« koktajl. Statistična služba tržaške občine je na osnovi začasnih podatkov objavila pokazatelje cen osnovnih življenjskih dobrin za tekoči mesec april. Podatki se nanašajo na življenjske stroške delavskih in uradniških družin v tržaški občini, osnova pokazateljev U00) pa je leto 1980. Od takrat so se indeksi cen za prehrano dvignili na 180,4, za obleko na 181,9, za energijo na 216,4, za stanovanje na 237,1 in za razne stroške na 198, medtem ko se je splošni indeks povzpel na 193,2. Od leta 1980 so torej najbolj poskočili stroški za stanovanje in za energijo, ki so se več kot podvojili, najmanjši porast, čeprav seveda še vedru» zelo občuten, pa so zabeležili stroški za prehrano. \ letošnjem aprilu pa so z ozirom na prejšnji mesec najbolj poskočile cene oblačil (+1,5), čemur prav gotovo botruje potreba po spomladanski obnovi garderobe. Na drugem mestu je dvig stroškov za stanovanje ( + 1,1), najmanj pa so porasli stroški za energijo (+0,6), saj smo počasi prenehali ogrevati prostore. Če primerjamo aprilske podatke za Trst s tistimi za Bologno, Milan, Turin in Genovo u-gotovimo, da Trst pri porastu posameznih indeksov ni sicer nikjer na prvem mestu, medtem ko je v seštevku, se pravi v splošnem indeksu z 0,8 na drugem mestu, takoj za Milanom, ki ima indeks skupnega porasta 0,9. Mnogo ugodnejši pa so podatki o letnem gibanju splošnega indeksa, iz katerih vidimo, da je Trst zabeležil najmanjšo rast življenjskih stroškov, z indeksom 8,6, medtem ko so ostala mesta porazdeljena takole: Genova 8,9, Bologna 9, Turin 9,3 in Milan 10,2. Senatorji KPI vložili resolucijo o arzenalu Sv. Marka Komunistični senatorji Gerbec, Battello, Bisso, Lotti in Margheri so te dni v rimskem senatu vložili resolucijo o nadaljnjem slabšanju razmer v tržaški ladjedelnici Sv. Marka, ki jih tudi naročila za sodelovanje pri izgradnji velike ladje-platforme Mi-coperi ne bodo bistveno izboljšala. Omenjeni senatorji zato zahtevajo od vlade, naj ponovno potrdi že predvidene usmeritve, po katerih je tržaška ladjedelnica namenjena posebnim ladijskim konstrukcijam, naj poskrbi za nujna delovna naročila in naj končno izdela pričakovani načrt gospodarske oživitve za vso tržaško pokrajino. • Notranje ministrstvo je razpisalo 800 študijskih štipendij za sinove občinskih in pokrajinskih tajnikov in 100 štipendij za sirote občinskih in pokrajinskih tajnikov. Prošnje je treba poslati na prefekturo do 10. maja za dijake višjih srednjih šol in do 10. avgusta za univerzitetne študente. Srbska delegacija pri predstavnikih oblasti Delegacija srbske republiške vlade, ki se mudi v Trstu ob priložnosti odprtja razstave o srbski umetnosti, je imela včeraj vrsto sestankov s predstavniki oblasti. Delegacija, ki jo vodi podpredsednik vlade Bulatovič, se je v jutranjih urah sestala z županom Richettijem, z vladnim komisarjem, s predsednikom deželne skupščine Manzonom ter s predsednikom dežele Biasuttijem. Jugoslovanske goste je spremljal generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič. Danes se bodo Bulatovič in sodelavci sestali z delegacijo SKGZ, jutri pa bodo obiskali Gorico in si ogledali tamkajšnji Kulturni dom. »Kultura« črnih mazačev Ofenziva, ki jo proti Slovencem in ?akonu za globalno zaščito stopnjuje-^?..v teh dneh reakcionarne in faši-stične sile, je dala novega zaleta tu-črnim mazačem. Svojo »kulturno« so pokazali preteklo noč z ža-napisi na plošči didaktičnega ravnateljstva za Sv. Jakob v Ulici rausin, kjer so tudi slovenski vrtec, «ven invimi osnovna šola »J. Ribičič« in nižja srednja šola »L Cankar«. Skatološki podpis (skatologija — veda, ki proučuje iztrebke) sam na sebi označuje njegovega avtorja ali avtorje in nas zato ne buri preveč. Toda klavrno je dejstvo, da se morajo slovenski otroci, ki obiskujejo šole pri Sv. Jakobu, že mladih nog soočati z mržnjo Zaradi pomanjkanja dokazov Sodišče oprostilo domnevna mazača spomenika Tržaško sodišče (predsednik Cola rieti, j.avni tožilec Grohman) je včeraj oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov 22-letnega Stefana Dal ami ja in Massima De Luco, ki sta bila obtožena, da sta 18 aprila 1982 s črnim spra-yem pomazala spomenik padlim partizanom na Proseku. Po treh letih je torej le prišel pred sodnike dogodek, o katerem so na Proseku veliko razpravljali in ki je pravzaprav le vrh ledene gore, saj kolikor pomnimo, niso Cj gani javnega reda še nikoli odkrili avtorjev številnih mazaških akcij in skrunitev naših spomenikov. Sicer so v tej častni izjemi, ki se je res končala z oprostitvijo, vendar zaradi pomanjkanja dokazov, kar pomeni, da sodišče ni verjelo v popolno nedolžnost obtožencev, imeli pomembno vlogo proseški mladinci, ki so včeraj sledili obravnavi in žal odšli s sodi šča precej razočarani. Naj na kratko obnovimo dogodek izpred treh let. Bilo je že pozno zvečer, ko je neki proseški mladinec zapeljal z vespo do spomenika, da bi preveril, če je vse v redu. Bili so takrat časi zaostrene napetosti, ko so tržaški ne-ofašisti zasedali šole iz protesta proti »bilingvizmu« in stopnjevali nacionalno mržnjo v pričakovanju obiska fašističnega kolovodje Almiranteja v Trstu. Mladinec je na svoje veliko presenečenje opazil svež napis, ki je vzklikal »kameradom«, in še v i-stem trenutku sta se dva mladeniča pognala izza spomenika proti bližnjemu gozdu. Pohitel je proti trgu, kjer je bila zbrana druga mladina in medtem ko je nekdo obvestil karabinjerje, so drugi zabeležili evidenčno številko mini - morija svetle barve, ki je bil parkiran v bližini spomenika in ki je kmalu zatem odpeljal. Čez čas, ko so k spomeniku prišli karabinjerji, sta se Delami in De Luca vrnila peš, potem ko sta avtomobil pustila pri Kon-toveiu. V mini minorju, last Stefana Delami ja, so karabinjerji našli nato dva svežnja letakov neofašistične mladinske organizacije Fronte della gioventù in ypč tiskovin s protislovensko vsebino. Za namestnika javnega tožilca Groh-mana so te okoliščine dovolj zgovorne in je zato zahteval od sodišča, naj obtoženca prizna za kriva in naj ju obsodi na mesec dni zaporne kazni in 150 tisoč lir globe. Njun, branilec, odv. Morgera, je zadevo zasukal popolnoma drugače. Trdil je, da sta obtoženca bila na Krasu, potem ko sta pospremila v Gropado in Trebče (pozneje je Trebče zamnpjal za Prosek) dekleti, s katerima sAa bila na neki zabavi. 19-letna Paola Marzi iz Gropa-de je včeraj to verzijo potrdila in dodala, da sta bila v avtomobilu še dva druga, neznana mladeniča, ki sta ravnotako bila na zabavi. Obtoženca sta nato izjavila, da sta fanta spoznala na zabavi in da sta izstopila iz avtomobila pri proseškem spomeniku, kjer je Delani ustavil vozilo, da bi preveril, kaj je narobe z njim. Krivdo za mazaško akcijo je branilec zvrnil na fantomatskà neznanca, o katerih včeraj nihče ni vedel, kdo sta bila, od kod sta se pobrala in kam sta šla. O letakih je Delami dejal, in je to potrdil tudi njegov bivši sošolec, da so jih delili pred šolo pripadniki Fronte della gioventù, s katerimi pa naj ne bi imel nobenih stikov. Med pričami sta se zvrstila tudi pro-seška mladinca, ki sta uvodni potek dogodkov potrdila, v obtožencih pa nista mogla spoznati mazačev, ker ju pač nihče od njiju ni videl v obraz in so zaradi teme bili obrisi nejasni. Fiat 500 zbil žensko V Miramarskem drevoredu v bližini hišne številke 205 je včeraj zjutraj fiat 500 zbil 74-letno Mario Glassa iz Ul. Moreri 7/2, medtem ko je prečkala cesto. Ženska si je zlomila desno ključnico, v katinarski bolnišnici so ji nudili le prvo pomoč in jo nato odslovili s prognozo okrevanja v 40 dneh. Obtožen je namernega umora v obremenilnih okoliščinah Pred porotnimi sodniki mladenič ki je zabodel svojega prijatelja Gospod predsednik, zagotavljam )J,aih, da je šlo za strašno nesrečo.« tako je 21-letni mehanik Antonello pony« Španu s hlipajočim glasom za-pleval včeraj predsedniku porotnega °dišča Brenciju, pred katerim, se je ačela sodna obravnava, v kateri je ?Panu obtožen namernega umora 30-etnega Francesca Cafagne. Tragičen «ogodek se je pripetil 8. decembra Ppù dvema letoma v garsonjeri v . • Valdirivo, kjer je Cafagna spre-AJal svoje »prijatelje«. Tcmy Španu je bil tisti čas vojak P se je zaradi tvorbe na hrbtu zdra-Jp v vojaški bolnišnici, iz katere pa kljub prepovedi redno odhajal, da 1 se srečeval z zaročenko, zvečer p s Cafagno. Z njim je že dalj časa plezal posebno prijateljstvo, tako da .‘p je pokojni izročil ključe garsonje-P in mu tudi kupil avtomobil. Kot je Panu poudaril včeraj, se nikoli ni zavedal, da bi Cafagnevo naklonje-narekovalo posebno nagnjenje, pie nekaj tedni pred tragedijo je psumil, za kaj gre in je prijateljstvo ['atei prekiniti. Pri tem pa je nale-na trden Cafagnev odpor: pri japi ga je začel zasledovati, zahteval ie intimnejše odnose, mu grozil z no-j fn in ščuval preti njemu druge pri-Jatelje. Osmega decembra je dokon- čno hotel prekiniti odnos: stanovskemu kolegu je sunil zaklepni nož in se v družbi dveh prijateljev, ki sta se tudi zdravila v vojaški bolnišnici, odpravil v Ul. Valdirivo. Prijatelja sta ostala v avtomobilu, Federico Musco, ki je na tem procesu obtožen, o-sebne pomoči, ker je Spanuju pomagal pri prikrivanju umora, mu je celo priporočil, naj pusti nož v avtu, toda Španu mu ni prisluhnil. 21-letni mehanik se ne spominja, kako se je odigrala tragedija. Edini spomini, ki jih je včeraj obnovil pred sodniki, so kot razpršeni delci, ki jih nikakor ni mogoče zložiti v celoto. Cafagna naj bi skočil proti njemu in ga udaril s pestjo, sam pa je nato iz reakcije potegnil nož iz žepa in napadalca odrinil, tako da sta oba padla na posteljo. Španu se je še zavedal, da je pri tem njegov nož predrl Cafagnjev prsni koš, potem pa nič več. O drugih devetih vbodih in o rjuhi, s katero je pokril obraz žrtve, se ne spomni. Federico Musco, je potrdil da je Španu vzel nož, ne da bi obvestil lastnika in da ga je nato odvrgel v smetnjak. Svojo začetno redkobesednost, ki je dejansko spravila preiskovalce v drugo smer, je Musco utemeljil, češ da je bil zmeden in da ni ve- dal, kaj se je pravzaprav zgodilo v garsonjeri. Za njim se je zvrstilo o-krog trideset prič: Spanujev oče je izjavil, da je bil njegov sin vedno krhkih živcev, policijski izvedenci in funkcionarji pa so obnovili dinamiko umora in razne preiskovalne faze. Pred porotniki so spregovorili tudi številni znanci pokojnika in obtoženca. Zatrdili so, da so vsi vedeli za odnos med njima, čeprav sama nista tega nikoli formalno potrdila. Telefonisti kasarne v Ul. Rossetti so potrdili, da je Cafagna večkrat iskal Spanuja, bivši Cafagnjev prijatelj pa je po; vedal, da mu je pokojni naročil, naj pretepe trmastega Spanuja. Proces se bo nadaljeval v petek, ko bodo prebrali poročila psihiatričnih izvedencev in zaslišali še eno pričo, ki je dobro poznala pokojnika. Njegova mati, ki je napovedala, da se bo predstavila kot oškodovana stranka, je odstopila od svojega namena. • V Budimpešti se nadaljuje obisk tržaške tehnično-operativne gospodarske delegacije, ki jo vodi predsednik Trgovinske zbornice Tombesi. V vrsti srečanj z madžarskimi gospodarskimi zastopniki so osrednjo pozornost posvetili prometnim povezavam V Barkovljah z avtomobilom v drog električne napeljave Cesta, ki pelje od Barkovelj proti Miramaru, je bila v noči med ponedeljkom in torkom prizorišče hude prometne nesreče. Malo pred polnočjo je po cesti privozil alfa romeo, v katerem se je peljal 26-letni Domenico Rossi iz Ul. Muratti 1. D še nepojasnjenih razlogov je avtomobil kar naenkrat zaneslo s ceste v drog električne razsvetljave. Trčenje je bilo silovito. Rossi se je v nesreči hudo potolkel po glavi in dobil še druge udarce po udih in po trupu. Hudo ranjenega so ga z rešilcem prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so ga s pridržano prognozo sprejeli na nevrokirurškem oddelku. Prispevki podjetjem ki zaposlijo vajenca Majhna in srednja industrijska ah obrtna proizvodna podjetja tržaške pokrajine, ki nameravajo zaposliti vajenca s pomočjo delovnih štipendij, ki jih podeljuje Trgovinska zbornica za podpiranje vajeniškega staleža, morajo posebne prošnje dostaviti zbornici do sobote, 11. maja letos. Trgovinska zbornica bo pri podelitvi štipendij dala prednost prošnjam za zaposlitev vajencev v naslednjih strokah: avtokleparstvu, kovaštvu in ključavničarstvu, mizarstvu, termohidrav-liki in elektrikarstvu, obdelavi mar- morja, avtomobilski in ladijski mehaniki, na področju dela z novimi napravami in tehnologijami v gradbeništvu, v urarstvu, usnjarstvu sobp-slikarstvu in tapetništvu, avtoeloktri-karstvu, tiskarstvu in v foto-grafiki. Delovne štipendije predstavljajo mesečne prispevke (300 tisoč lir v prvem letu, 250 tisoč v drugem in 200 tisoč za tretje leto vajeniške dobe), namenjene znižanju stroškov o-sebja za majhna in srednja podjetja, ki zaposlijo vajenca po 1. aprilu 1985. Obrazci za prošnjo so na voljo na sedežu Trgovinske zbornice, tretje nadstropje, soba št. 314, telefon 60-445, interna 262. Obveščamo, da bo pogreb naše drage Marije Čuk vd. Štoka danes, 24. t.m., ob 11.45 na Proseku. SVOJCI Ravnatelj, učno in neučno osebje srednje šole F. Levstik s Proseka izražajo iskreno sožalje g. Albini Versi ob izgubi drage mame. Z občnega zbora Slovenskega zdravniškega društva Prvi zamejski zdravniški dnevi bodo 18. in 19. maja v Zabnicah Slovensko zdravniško društvo v Trstu je imelo pretekli petek v Prosvetnem domu na Opčinah svoj redni občni zbor. Udeležila sta se ga kot gosta tudi dr. Ivan Cibic, ki je zastopal Zdravniško združenje Slovenije in dr. Marko Kolenc, kot predstavnik istega združenja za obalno-kraško področje. Glavno poročilo na občnem zboru je imel predsednik dr. Rafko Dolhar, ki je najprej podal pregled o opravljenem delu v pretekli delovni dobi. Člani društva so imeli, je povedal, redne mesečne sestanke, prav tako je društvo organiziralo tudi predavanja s predavatelji iz matične domovine, pa tudi z domačimi strokovnjaki. Sedaj namerava društvo organizirati prve zamejske zdravniške dneve. Datum je že določen — odvijali se bodo 18. in 19. maja v Domu Mangart v Žabnicah v Kanalski dolini. »Izbrali smo Dom Mangart, ker je prav, da ga naši ljudje bolje spoznajo in da postane v bodoče privlačna točka za razne izlete, pa tudi letovanja. Odločili smo se za Kanalsko dolino tudi zaradi tega, da približamo tako pomembno manifestacijo ' slovenskemu prebivalstvu tega področja. Razen tega menimo, da bodo prav Žabnice idealen kraj za takšno srečanje slovenskih zdravnikov, ki bodo lahko spregovorili o problemih s svojega delovnega področja, kot tudi o problemih, ki povezujejo slovenske zdravnike, farmacevte in živinozdravnike z zdravstveno stvarnostjo v deželi, v kateri živimo in delamo.« »Društvo,« nam je dr. Dolhar še po- 4 MARIJA in JORDAN praznujeta srebrno poroko. Vso srečo jima voščijo Betty, Andrej in vse sorodstvo. vedal, »namerava prirediti tudi obisk in ogled Kliničnega centra v Ljubljani, v jeseni pa še obisk zdravilišča Rogaška Slatina.« Na občnem zboru so izvolili novi odbor, ki šteje 13 članov, za predsednika pa so ponovno potrdili dr. Rafka Dolharja. Zbor Tartini iz Pirana gost škedenjskega društva KD Ivan Grbec iz Skednja je v soboto, 20. aprila pričelo s proslavljanjem 40. obletnice osvoboditve. Društvo je imelo tokrat v gosteh mešani pevski zbor italijanske etnične skupnosti »G. Tartini« iz Pirana. Zbor, ki šteje okrog 30 članov, je pod vodstvom dirigenta Silvia Stancicha predstavil deset pesmi, meri katerimi so bile tudi slovenske in hrvaške. Med koncertom je mentorica zbora Cesarino Smrekar prebrala nekaj pesmi domačih diletantskih pesnikov. Zbor je v svoj program vključil tudi arijo »Va pensiero« iz Verdijeve opere »Nabucco«. Večer je zelo lepo uspel, vendar so bili organizatorji precej razočarani nad maloštevilnim obiskom. Stvar je izredno zaskrbljujoča, kajti sprašujemo se, kam nas bo vse to privedlo. Zavedati bi se morali, da je prosvetno delo neke vrste poslanstvo; da organizacija takih in podobnih večerov zahteva kar precejšen trud in žalostno je, da ljudje ne poplačajo dela kulturnih delavcev niti s tem, da bi se podobnih prireditev udeležili. Zborovska revija v Ricmanjih Zveza cerkvenih pevskih zborov je priredila v nedeljo popoldne v ricmanjski cerkvi zborovsko revijo, ki je bila posvečena 1100-letnici sv. Metoda. Spored revije je obsegel cerkvene pesmi. Na sliki nastop mešanega cerkvenega pevskega zbora iz Rojana Nova trgovina pri Domju Pred dnevi so pri Domju (štev. 132) odprli novo, lepo urejeno trgovino z električnimi pripomočki. Veliko domačinov ter prijateljev in znancev se je zbralo okrog lastnika Valterja Gaburra in njegove žene Tiziane (na sliki) ter jima čestitalo ter zaželelo veliko poslovnega uspeha NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA Ciklus predavanj 1985 TRST 1945 Gianpaolo Valdevit: TRŽAŠKO VPRAŠANJE IN ZAČETEK HLADNE VOJNE (1945—1947) Danes, 24. t. m., ob 18. uri Trgovinska zbornica Trst - Ul. S. Nicolò 5 razna obvestilu Krožek za družbene in politične vede P. Tomažič v Trstu vabi v petek, 26. t. m., ob 20.30 v prostore sgkcije KPI E. Berlinguer na nabrežinskem trgu na SREČANJE S TOVARIŠI PRI TRIBÙ-. NI, ČASOPISU ZA KRITIKO ZNANOSTI IN KNJIŽNICI ZA REVOLUCIONARNO TEORIJO (KRT). Razgovor z uredniki bosta vodila tovariša Leo Šešerko in Walter škerk. Kriška sekcija VZPI-ANPI prireja v sodelovanju z vaškimi organizacijami jutri, 25. aprila, ob 11. uri v Domu A. Sirka v Križu množični sestanek vaščanov. Pogovorili se bomo o programu 40-letnice osvoboditve. menjalnica 23. 4. 1985 Ameriški dolar .... . . 1.920,— Kanadski dolar .... . . 1.410,— ŠvicarsKi frank .... . . 769,— Danska krona . . 174,— Norveška krona .... . . 217,— Švedska krona . . 215,— Holandski florint .... . . 560,— Francoski frank .... . . 205,- Belgijski frank .... . . .29,— Funt šterling . . 2.440,— Irski šterling . . 1.980,— Nemška marka .... Avstrijski šiling .... Portugalski eskudo . . . . . 10.-. Japonski jen . 7,- Španska pezeta .... . 10,- Avstralski dolar .... . 1.150,- Grška drahma . 14,- Debeli dinar . 6.50 Drobni dinar 6.50 lan BANCA D! CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - UUPA F. FIL2MG - (S? 61-«4