»•N«t^i|na	» gutoflt
Leto XI., št« 299
Ljubljana, nedelja 28. decembra I930
Cena 2 Din
Lpravotitvo. Ljubljana tU)« H jeva ulica i - leietoo it 3122 3123. 3124 M25 3126 tnaera -n >ddctek Ljubljana Selca* burgovt 0I - Tel J492 m 2492 Podružnica Manbor. Aleksaodrova cesta 9t 13 - leietoo it 2455 Podružnica Celje. Kocenova ulica
it 2 - Teleton it 190 Račun Dr pošt ček tavodih: liana it 11*42 Praha 7« lSit	«» IM >41
Ljub« čisto
		
		
■B	f .	
Naročnina	mesečni/ 25— Din.
ta inozemstvo 40.— Din
Uredništvo. Ljubljana. K.oatl|ev» ulica 3 lelefo.
it 3122 3123 3124 3125 id 312ft Maribor Aleksandrova cesta 13 le«
leton št 2440 (ponoči 2582) Celie Kocenova jI 3 Teleton it 190
Rokopisi * oe vračaio — Oglasi po fantu
Venizelosov poset
v Beogradu
Grški ministrski predsednik Venizelos prispe na svojem potovanju po Evropi danes v Beograd, kjer bo stopil v stike z vodilnimi državniki
Atene, 27. decembra, p. (irski ministrski predsednik Venizelos je danes odpotoval na svoje že prej najavljeno potovanje v evropske prestolnice ter bo najprvo posetil Beograd, kamor prispe jutri popoldne ob 17.30. V Beogradu bo ostal le par ur ter bo izkoristil to priliko, da se sestane z ministrsKim predsednikom generalom Zivkovičem, z zunanjim ministrom dr. Marinkovi-čem in z drugimi vodilnimi činitelji ter bo, kakor se pričakuje, sprejet tudi v avdijenci pri jugoslovenskem kralju. Iz Beograda bo že istega dne zvečer ob 20JO nadaljeval svoje potovanje v Varšavo, kjer ostane dva dni. Iz Varšave bo odpotoval na Dunaj, od tam pa v Rim.
Današnji atenski listi komentirajo to potovanje ministrskega predsednika te» poudarjajo, da nima nikakega posebne nega političnega pomena, marveč slu ži splošni zunanji politiki Grčije, ki stre mi za čim večjo poglobitvijo gospodarskih odnošajev z vsemi evropskimi zlasti pa še z vsemi sosednimi državami.
Atene, 27. decembra. AA. Predsednik vlade Venizelos je odpotoval ob 1335 s simplonskim ekspresom v Beograd, kjer se pomudi dve to tri ure. Od tam bo nadaljeval pot na Dunaj in v Varšavo. vrne pa se čez Rim v Atene. Venizelos potuje z gospo, spremlja pa ga direktor političnega oddelka ministrstva zunanjih zadev Melas in tajnik Lambros.
Preden Je odpotoval, je priredil gospod Venizelos intimno kosilo na čast maršalu Franchetu d' Esperayu. Na po-
stajo so ga spremili mnogi ugledni člani atenske družbe, med niimi tudi jugoslovenski poslanik g. Vučkovič, poljski odpravnik poslov in italijanski poslanik. V Venizelosovem spremstvu potuje tudi več grških novinarjev.
Beograd, 27. decembra, p. Nocoj je odpotoval iz Beograda v Niš šef kabineta ministrstva zunanjih poslov Božidar Kovačevič, ki bo v Nišu pozdravil oredsedmku grške vlade Vetmeiosa ter mu dal na razpolago salonski voz naše vlade.
Pariz, 27. decembra. AA. Havas poroča iz Aten: Uradno se demantirajo vesti, da bi se Grčija udeležila neke dunajske konference za revizijo mirov-Th ><>erodb
Atene. 27 dec č Tukajšnja »Hestija« po« roča da ni resnična zjava turškega poslani« <a v Berlinu da je grško«turška zveza na» jerjena zoper Malo antanto Pr, taki politi« ki ne bi predsednik vlade Venizelos nikdar sodeloval.
Atene, 27 dec. č. Predsednik grške vlade ie opustil namero da bi na svojem potovanju posetil tudi Prago Dne 3. januarja bo obiskal g Venizelos Dunaj, 7 januarja pa Rim Opozicijski I sti napadajo to po« tovanie predsednika vlade, poudarjajoč, da vlada v državi tako huda gospodarska kri« za, da ni primerno če hodi predsednik vla» de sedaj na sprehode. Vladni listi pa tr» dijo, da položaj zopet ni tako strašen, da b zbog tega moral ostaiati predsednik vla« de doma. Če bi se ravnal no mišljenju ono« zicijskih listov, bi Venizelos za doloo dobo sploh ne mogel zapustiti Grčije Obratno pišejo vladni listi, je treba šteti v pr zna« nje starcu Venizelosovih let. ki odhaja tudi v zimskem času na potovanja, kadar ga zo» ve dolžnost
Značilna kritika madžarske politike
Bivši min. predsednik Stephan Friedricii o Bethlenovih gospodarskih in zunanjenoli ličnih neuspehih ter o potrebi gospodarske fronte Madžarske, Avstriie in Nemčije
Dunaj, 27. decembra d. Bivši madžarski ministrski predsednik in član budimpeštan-skega parlamenta Stephan Friednch ie objavil v »Neues Wiener Tagblattu« članek, v katerem se bavi o gospodarskem in zunanje- političnem položaju Madžarske. Med drugim pravi, da je nastalo po posetu madžarskega ministrskega predsednika groia Bethlena v Berlmu vsekakor zboljšanje v odnošajih med Madžarsko in Nemčijo z upanjem, da se bo izpopolnita z ožjim gospodarskim sodelovanjem Madžarske n Avstrije. S stališča madžarskega narodnega gospodarstva bi bilo seveda mnogo važnejše, če bi se dosegel predvsem z neposrednimi sosedi sporazum ter ustvarila podlaga za harmonično sodelovanje ž njimi. Madžarska sicer ni kriva, če ni imelo to stremljenje vedno uspeha in najzgovornejši dokaz za to so dogodki, ki so se odigral, pred dnevi v Pragi na trgovsko-poKtičnem polju. Ce onemogočajo nasledstvene države sodelovanje, mora Madžarska pač sprejeti vsako roko. ki ji nudi pomoč.
Kar se tiče madžarske zunanje pofiitffce, poudarja Stephan Friedrich, da so se v zadnjih letih prepogosto poudarjali zuna-nje-politični uspehi Trobili so v fanfare, kadarkoli je odpotoval ministrski predsednik v inozemstvo. London, Pariz. Rim in Ankaro. V spominu Je še radostno razpoloženje pred tremi leti. ko so b:la obiavljena službena poročila o madžarsko-ltaHiansklh dogovorih o Reki, njeni svobodni lukl in stičnih olajšavah. Po7ne'e se o tem ni čula nobena beseda več. Reka je enostavno zginila z dnevnega reda. Tudi pred letom- ko ie s težavo došlo do pogodbe v Haagu, e Bnand zagotavljal Madžarski največjo naklonjenost vendar pa še danes ni bil kot nujno proglašeni dogovor ratificiran od francoskega parlamenta. Tudi o Avstrija je bilo pogosto rečeno, da ie pripravljena za najširše gospodarsko-pofltično sodelovanje z Madžarsko. Vršila so se razna oficiiielna m oficšjozna pogajanja madžarskih m avstrijskih agrarcev, mnogo lepih govorov je bilo izrečenih, v katerih so poudarjali, kako sta obe državi navezani druga na drugo, toda bistveni stvarni uspehi so izostali m njihovih obrisov tudi v bodočnosti ni mogoče videti.
Kakor se govori, je Madžarska z vsemi državami v najboljših odnošajih. Glede na zadnji poset grofa Bethlena v Berlinu m glede na bližnj poset na Dunaju, s katerim bodo baje končana njegova zunanjepolitična potovanja, nastopa končno vendarle skraim čas, da se izpremeni lepe besede v lepa dejanja Ne smemo se pustit' varati od lepih sprejemov ki so samo takrat pome-nbni. če imajo za posledico razvoj gosp -darsko-polifcičnih razmer Na take uspehe pa bomo bržkone morali še čakati do spomladi. Upajmo, da se bodo trgovinska pogajanja med Madžarsko in Nemčijo
uspešno končala in da bodo tudi vodila do gosipodarskega sodelovanja ? Avstrijo Kar se tiče izvoza živine, upa Madžarska, da se bo ta izvoz, ki ,t sedaj večinoma usmerjen, v Italijo- zopet usmeril preti Berlinu In če bomo obojestransko sodelovali z Avstrijo na kmetijskem in industrijskem podju. bomo lahko našla prilika za pridobitev starega solidacijo podvzeli prve korake naprej.
Na zunaj gledamo z največjimi upanji, znotraj pa nas vsekakor teže težke skrbi Ako meni grof Bethlen. da smo bili v zadnjih desetih letih tako zaposleni z notranjimi skrbmi, da nismo našli časa za obnovitev starih prijateljstev, potem bi se vendar lahko našla prilika zap ndobitev starega kmetijskega izvoznega ozemlja in starih postoiank na zapadu Spoiazum med Budimpešto. Dunajem in Berlinom na gospo-darsko-političnem polju ni samo zunanjepolitično vprašanje, temveč je postal tud! že problem notranje politike, ker nam more samo gospodarska reonnmzacija prinesti pomoč in zboljšanje Zato pričakuje Madžarska ? nestrpnostjo uspešnega za-klijučka trgovinskih pogajanj z Nemčijo Izpopolnitev gospodarske fronte Budimpešta Dunaj-Berlin je najlepša želja, ki jo more imeti politik.
Stee? o svnii nalogi
Pariz, 21 dec. d. Ministrski predsednik Steeg je izjavil v svojem govoru po radiu med drugim:
»Edina želja, ki sem jo imel pri osnova« nju svoie vlade, je obstajala v tem da bi omogočil dobo omiPenja pol't;čnih napeto« sti ter pomirienja Svojo nalogo pomirie« nja sem prevzel v znamenin rermMikanske misli, ki je vzvišena nad formulami m ki veže nerazHružno med seboi vse pristaše francoske demokriciie. pravičnost in soci« alni napredek so bili in bodo cilji vlade.«
Oustricova afera
Pariz, 27. dec. d. V konfrontaciji bivšega rimskega poslanika Besnarda, bivšega dr« žavnega podtajnika v finančnem m'nistr» stvu Vidala in Raoula Pereta je včeraj Iz« iavil Vida! pred preiskovalno komisijo v zadevi Oustricove afere, da je v svojem razgovoru z Raoulom Peretom navedel po« sebne politične argumente za osnovanje Snia Viscose. Bilo mu je predvsem na tem da pospešuje Dovs«*m neodvsno od svojih osebnih interesov ono francosko*italijansko zbližev^lno politiko, ki jo je vršil tudi po« slanik Besnard. Nato je izjavil Besnard. da je zadevo presojal v enakem smislu kakor Vidal Videl je v tem po;it'čno in ne dinlo« matsko vprašanje, ker ni italijanska vlada pri njem oodvzela nobenih korakov Pre« iskovfllna kom;=iia Je vzela nnd-^ie na zna. nie nismo v katerem <morof<» Briand. da ie bilo nred nodmsom dovoljen'« za osno, vinie Sni« Vi«cose 7"P->nie nv»>!«trstvo več krat nozvano no telefonu od fin«inčnef»o nrnlstrstva nai nosneši 'zd^io ugodne sod« be o osnovanju Snia Viscose.
FINANČNI BOJKOT ITALIJE ?
Senzacionalne informacije vodilnega ameriškega lista — Zakaj fašistična vlada ne more dobiti nikjer posojila
Newyork, 27. decembra. M. Največji ameriški hst »Newyork Times« se bavi v svojem gospodarskem delu z gospodarsko in finančno krizo Italije in objavlja pod naslovjm »Nemožnost italijanskega posojila« daljši članek. Pisec, ki uživa v ameriških finančnih krogih velik ugled, naglasa, da je že itak težavni gospodarski položa) Italije še bolj poslabšal Mussolinl sam s svojimi grozilnimi govori, ki so vzbudili veliko nevoljo ne samo v protifašističnih krogih, marveč tudi v resnih gospodarskih krogih po vsem svetu. Italiia je posledice tega neodgovornega početja svojega diktatorja čutila že na svoj' koži, zlasti ko si Je bivši finančni -nini«ter Volpi zaman prizadeval dobiti v Ameriki posojilo za svojo državo.«
»Res je,« piše list dalje, »da Volpi ni bil oiicielm zastopnik rimske vlade, prav tako pa je tudi res. da se je pri finančnih krogih Amerike predstavljal za pooblaščenca, ki ima nalogo, pripraviti teren za najetje velikega posojila za (talijo Nikaka talnost namreč n), da Italija nujno potrebuje denarja. To je znano vsej Evropi in enako tudi
Amertki. Toda tako dolgo, dokler bo vodila Italija politiko, ki ni samo nepo-mirljiva, marveč naravnost agresivna, tako dolgo Italija ne more računati na to, da bi imela uspeh pri najetju kakega posojila. O Franciji je znano, da ima dandanes največ zlata in da je frank danes najbolje fundirana valuta, a prav tako je tudi razumljivo, da Francija pod sedanjimi razmerami noče in ne more dati Italiji niti enega franka posojila, ker se dobro zaveda da bi šel vsak frank le za nadaljnje oboroževanje proti Franciji. Druge evropske države v sedanjem trenutku niso v stanju da bi daiale posojila, a Amerika, ki edina prihaia še v po*tev. omv tako ni voli-na nodo!rati teženj, ki streme za ru-šitvlio miru.«
članek, ki je vzbudil v javnosti veliko pozornost, zaključuje z naslednjimi značilnimi besedami: »Ameriški finančni krogi sedal popolnoma soglašajo s svojimi evropskimi kolesrl. ki so že dal' časa mnenJa, da ie treba nanovedati Italifl finančni bo*kot. To sredstvo se fe že ponovno izkazalo za naJbol:še, ako Je bilo treba iztreznitl nepomirljive
elemente. Izkusiti ga bo morala na lastni koži tudi Italija, dokler bo nadaljevala dosedanjo politiko.«
Zader, 27. decembra. M. Tukajšnje faSi-stično glasilo objavlja obširen propagandni članek za vpis srednješolskih in visokošolskih dijakov v posebni bataljon fašistične milice, ki bo nosil naslov »Sinji Jadran«. Ta bataljon se organizira na inicijativo italijanskih vojnih dobrovoljcev in ima, kakor navaja list »nalogo, biti stalno na razpolago italijanski ideji in stalno vzdrževati sveti plamen italijanstva in ljubezni do bratov v Dalmaciji, ki drhte pričakujejo trenutka, da se za vedno združijo z domovino Italijo.«
List naposled poziva vse ostale italijanske liste, naj razvijejo kar najbolj živahno propagando za to akcijo
Pariz. 27. decembra. M. »Chicago Tribune« razpravlja o oboroževanju na morju in navaja med drugim, da skuša Italija strogo slediti francoskemu gradbenemu načrtu. Francoski gradbeni načrt predvideva za prihodnje leto novih vojnih edinic v skupni to-naži 44.000 ton, in sicer eno križarko s 10 tisoč tonami, nadalje 6 torpednih rušileev, 12 podmornic in en minonosec. Italijanski gradbeni program obsega eno križarko s 10.000 tonami, dve s 5000 tonami, 4 torped-dne rušilce in 22 podmornic v skupni tonaži 43.000 ton.
Gladovna stavka jugoslovenskih konfmirancev
Ker z zmanjšano hranarino konfiniranci na italijanskih
Zagreb, 27. decembra, o. »Novosti« poročajo: Po avtentičnih informacijah z italijanskih internacijsluh otokov v Tirenskem morju postaja življenje kon-finirancev, zlast« onih iz Julijske Krajine, naravnost neznosno. Nesrečni kaz-nenci so se v svoji obrambi zatekli k najskrajnejšim in obupnim sredstvom. Kakor znano je italijanska vlada znižala konlinirancem dnevnice na 5 lir, s čimer se seveda ne morejo preživljati. Zaradi tega znižanja hranarine je nastalo na internacijskem otoku Ponzi, ki je oddaljen s parnikom sedem ur od Napulja. veliko nezadovoljstvo. Štirje konfiniranci iz Julijske Krajine, odvetniški koncipient dr. Josip Dekle va iz Trsta, absolvirani dijak Roman Pahor, učitelj Jakšetič in uradnik Vižintin so poslali zaradi tega policijskim obla-stvom na otoku spomenico, v kateri se pritožujejo zaradi znižanja dnevnic ter zahtevajo prejšnje dnevnice po 10 lir. s katerimi so itak komaj mogli živeti. Policijske oblasti so na to spomenico odgovorile na ta način, da so jih pustile prepeljati v Napulj, kjer so jih po-
ne morejo živeti, so začeli otokih z gladovno stavko
stavili zaradi upora pred sodišče, ki je vsakega obsodilo na *ri mesece zapora.
Na vest o tej obsodbi so se lotili ostali slovenski konfiniranci na Ponzi drugega sredstva Odklonili so sprejem dnevnic po 5 lir ter pričeli gladovno stavko. Stavka traja že pet dni preko vseh božičnih praznikov Konfiniranci so odločeni, da raje umro od gladu. Kakor da bi popustili. Policijske oblasti jih skušajo z grožnjami prisiliti k sprejemanju hrane, vendar pa niso imele doslej uspeha.
Razen na Ponzi so naši sorojaki kon-finirani še na kazenskem otoku Gento Tone, ki se nahaja orav tako pri Na-pulju in na Liparskih otokih ob sicilski obali, dočim imata samo dva Slovenca Drivileg. da lahko živita v Potenzi v lužni Italiji Konfiniranih je skupno 55 Slovencev in Hrvatov iz Julijske Kra-iine. Konfiniranci nimain ni+i pravice, da bi se svobodno sprehajali po otoku, temveč se smejo gibati svobodno samo v prostoru enega kvadratnega kilometra in to od osmih zjutraj do osmih zvečer.
Bethlen o sodelovanju agrarnih držav
S splošno uvedbo preferenčnega carinskega sistema nI mogoče računati Skupna akcija za agrarne kredite
Budimpešta, 27. decembra, d. Ministrski predsednik grof Bethlen Je podal v listu »As Est« Izjavo o sodelovanju vzhodnoev
ropskih agranih držav, v kateri pravi med
drugim;
Prvi korak za to sodelovanje pomeni konferenca v Bukarešti, kateri so sledile konference v Varšavi In ponovno v Bukarešti Pri tem ni šlo za ustvaritev agrarne ga bloka, temveč samo za sodelovanje vzhodno evropskih agrarnih Izvoznlških 1r-žav. Dve najvažnejši programatlčnl točk! tega sodelovanja sta enotno vnovčeoje proizvodov ter p referenčni sistem Proti pre-ferenfinemu sistemu, s katerim se bo meseca januarja bavlla v Ženevi tudi mednarodna gospodarska konferenca, so bili Izrečeni od vseh držav pomisleki, tako. da je komaj mogoče računati z njegovo splošno uvedbo Nasprotno pa se more sodelovanje agrarnih držav, ki imajo v resnici skupne
Interese, uresničiti ln do tega sodelovanja je ▼ gotovem oziru tudi že prišlo, ker se je v Varšavi siklenila glede na agrane kredite skupna akoija. ki bo dovedla do odgovarjajočega uspeha, kakor se upa.
Berlin. 27 decembra, s. »Journče Indu-strielle« poroča o pogajanjih, ki se vodijo sedaj med Nemčijo. Jugoslavijo. Rumunijo tn Madžarsko o ustanovitvi carinske unije. Nemčija je ostalim štirim državam ponudila posebne olajšave za uvoz njihovih kmetij skih proizvodov, ako bi kot kompenzacijo za to priznale nemškim industrijskim izdelkom prvenstvo. V informiranih nemških krogih izjavljajo, da je ta vest vsekakor pretirana. Vprašanje dovolitve medsebojnih blagovnih kontingentov so v zadnjih mesecih načele južnovzhodne evropske države V Nemčiji je bil v mnogih krogih sprejet ta načrt s simpatijo, v obliki carinske unije jm se tozadevna prizadevanja ne bi mogla izvesti.
Zaieski o nemških pritožbah
Zakaj se Nemci razburjajo nad poljskim nasiljem? — Vzrok je prirodni proces degermanizacije v Šleziji
Pariz, 27. decembra d. V razgovoru s to o manjšinah, spomniti pa se je treba na so t rud niko m »Matana« je izjavil poljski zu- to, da manjšine že v lastnem interesu ne nanji minister Zaieski na vprašanje, v ka- morejo služiti kot politično sredstvo, teri meri občuti Poljska vpliv nemškega nacionalizma, ki trenutno teži evropsko politiko, da upa v prihodnje zasedanje sveta Društva narodov kot varnostni ventil. Nemčija bo pač skušala v Ženevi dokazati, da se je nad nemško manjšino na Poljskem vršilo nasilje in da ni mogla vršiti v popolni svobodi svoje votelne pravice, toda kot protidokaz more navesti Poljska, da je volilo 90 odst prebivalstva, kar predstavlja udeležbo, ki je običajno pri teroriziranen prebivalstvu ni mogoče doseči. Razburje nost rn jezo gotovih nemškli l—«(«« nr«r suje zunanji minister Zaieski dejstvo, da se je v prejšnjih nen-Ških n ikr^iinah prič povsem n>rmalen proces degermanizacije proti kateremu je vsaka borba brezuspeš-
na. Nemčija otvarja v Ženevi zopet detoa- ' jasnjeni.
Osnovanje tretje stranke v USA
Newyork, 27. dec. d. Prizadevanje goto« vih političnih krogov, da bi se osnovala v Zedinjenih državah nova stranka, se je pri« družila sedaj tudi Liga za neodvisno poli« tično delavnost Vodja te lige, profesor fi« lozofije na univerzi Columbia John Dewey. :e objavil pismo, naslovljeno na senator« ;a Morrisa v Nebraski, v katerem ga pozi« a, naj prekine svoje zveze z republikansko 'ranko ter sodeluje pri osnovanju »tretie "Tanke«. Morris ie pristaš opozicije v -re» ublikansk' stranki in proti niemu ie bitni zadnjih voI:tvah nrireiena nron-oflnr!-« katere finančni viri še niso popolnoma po=
Zahvala ministrskega predsednika
Beograd, 27. dec. AA. Povodom poviša« nja v čin armijskega generala je predsed* nik ministrskega sveta in minister notra« njih zadev general Peter Živkovič prejel mnogoštevilne čestitke iz vse države in ino» zemstva. Ker mu ni mogoče zahvaliti s« za vsako posebej, se general Peter 2ivko» vič tem potom zahvaljuje vsem onim, ki so mu čestitali.
Pogreb Oskarja Nedbala
Zagreb, 27. dec. n. Danes ob 16. je bil pokopan na Mirogoju dirigent in glasbenik Oskar Nedbal. Ze od včeraj je bil njegov oder v mrtvašnici na Mirogoju naravnost obsut z venci in cvetjem. Današnjega po» greba se je udeležil tudi minister FrangeS, nadalje upravnik Narodnega gledališča v Zagrebu, direktor zagrebške opere, vsi operni dirigenti, člani opere, orkestra. dra» me, glasbene akademije. Filharmonije, pev« sk'h društev itd. Ko so položili pokojniko« vo truplo v grob. je zapel operni zbor »CuJ nas gospodine«. Od pokojnika se je pošlo« vil z ganljivim govorom direktor opere Ba» ranovič, nadalje v imenu češkoslovaškega konzulata dr. Vladko Brtnik delegat Pil* harmonije, delegat Češke Besede in delegat saveza jugoslovenskih glasbenikov. Gleda« liška fanfara je odigrala češkoslovaško dr» žavno h mno, s čimer so bile pogrebne sve« čanosti zaključene.
Kriza v rudarski industriji
Beograd, 27. dec. č. Domala v vseh rudni« kih kovin razen onih v Trepči in Boru so v č ali manj reducirali delo in ga ponekod celo popolnoma ustavili. Nasprotno pa se je produkcija premoga v poslednjem času v državi povečala, tako da vsi premogovni« ki izkoriščajo skoro vso svojo kapaciteto. Vzrok temu je mraz, ki je nastopil po vsej državi.
Madžarski glas za zbližanje z Jugoslavijo
Budimpešta, 27. dec. č. »Magyar Hirlap« objavlja članek bivšega finančnega ministra Tibora Kalaya, ki se zavzema za gospodar« sko sodelovanje Jugoslav je in Madžarske in zahteva tesnejše gospodarske odnošaje ned obem' državama. Pisec nravi,, da je vse pripravljeno za ustanovitev jugoslovensko« madžarske gospodarske zbornice, ki je nuj« na potreba in bi bila nepopravljiva škoda, če bi se iz političnih ozirov prepreč Ia usta« novitev te važne korporacije.
Pogreb Vintile Bratiana
Bukarešta. 27- decembra. AA. Truplo pokojnega V:ntile Bratiana so prepeljali danes iz Mibaestija v Florico. drugo posestvo Bratianovib, kjer je bil danes svečan pogreb. Na vseh postajah, kjer je vozil vlak krsto z ostanki pokojnega Bratiana. se je služil svečan opelo za pokoj njegove duše. V sami Florici ie služil ob 11 dopoldne svečano opelo za pokojnikovo dušo patrijarh rumunske pravoslavne cerkve in bivši član resrentskeea sveta Miron Christea. Iz Bukarešte so tudi vozili posebni vlaki s pogreb-niki.
Bukarešta. 27. decembra. AA. Vdova po-kojnega Vintile Bratiana se je pismeno zahvalila vladi, ker je odredila, da se posreb pokoinega Bratiana vrši na državne stroške.
Bukarešta. 27 decembra. AA. Krali Karal ie poslal vdovi pokojnega Vintila Bratiana to-le brzojavko:
»Globoko presunjen nad nenadno smrtjo Vašega soproga, ki je bil vse žlvlienje vzor moči in delavnosti. Vas prosim, da izvolite spreieti izraze moie?a iskrenega sožalja.«
Vdovi so izrekli svoie sožalje tudi vsi o=tfili člani krab>vske rodbine
Major Fr»n<v» odpotoval v Antwerpen
r nndon, 27 decembra 1 Španski leta-Roman Franco je no poroMln iz an-?'eSUega vira včerai odpotoval iz Lizbone e parnikom v Antwerpen.
MJutro" v novem letu
Leto gre b kraju in po stari navadi se javlja »Jutro« svojim prijateljem »v lasmi zadevi.« Naš list je letos, skromno proslavil svojo desetletnico. Mogli smo ugotoviti, da je razvoj »Jutra« naravnost edinstven v zgodovini slovenskega novmstva tn mesto vsake samohvale smo opozorili le na trajno rastoče število naših naročnikov in odjemalcev. naiboliši dokaz priznanja za naše delo. Danes je skoraj nI slovenske hiše, ki bi se zanimala za javna vprašanja, a bi bila brez »Jutra«, in o božičnih praznikih smo z našo naklado prekoračili za slovenske razmere ogromno številko 40.000- Pri tem pa krog naših naročnikov stalno narašča: »Jutro« se je tako prilagodilo potrebam našega človeka. da mu je postala nepogrešljiva vsakdanja hrana. Tudi letos je bilo poskusov. da se »Jutro«« vsaj deloma izrine s svojega dominantnega položaja Končali so se enako žalostno za povzročitelje. kakor vsi prejšnji Povzroči so le. da so se »Jutru« pridružili novi pnlatelil in da ie oolitika našega lista ki ie od nekdai brez strahu in brez fraze zastonal ideln konstruktivnega jueosfovenstva. pridobila novega priznanja in odobravanja.
Pred vedno nove naloge nas postav-lia ogromni razvoj našega lista, ki je s svojim obširnim inseratnim delom že davno tudi važen gospodarski posrednik, neobhoden našemu trgovcu, obrtniku, industrijalcu, kmetu in nameščencu. a nič mani širokemu krogu naših malih ljudi. Tudi v novem letu bomo vztrajno nadaljevali delo na čim boljši organizacijii in čim večji spopol-nitvi našega lista.
»Jutro« je dosedaj izhajalo šestkrat na teden. O nedeljskih dogodkih je v glavnem poroča! »Ponedeljek«, ki smo ga izdajali kot poseben list. Tekom zadnjih let se je večina »Jutrovih« naročnikov naročila tudi na »Ponedeljek«. Ravno iz njihovih vrst pa nam že dalj časa prihajajo želje in predlogi, naj bi se našla kombinacija, ki bi na prvi strani bolje odgovarjala kontinuiteti po-ročevanja. na drugi strani pa bila za same naročnike pripravneiša. Uvideva-joč upravičenost teh pobud in v želji, do »Jutro« čim boli izpopolnimo, smo se odločili, da od Novega leta naprej izdaiamo »Jutro« tudi v ponedeHkih. Ponedeljkovo »Jutro« bo prilagodeno značaiu lista, ki ima dati pregled nedeljskih dogodkov, na drugi strani pa bo. izhaiajoč v večiem obsegu nego dose^aivi »PotiedtjlSek«. moglo posvetiti svoio oažnio 5rx;ciia'nim zadevam in problemom ter bo v tem oziru važno dopolnilo nedeljske številke našega li?*a.
Izdajanje velikega lista, ki se mora staviti m tiskati v nedelio. je združeno s po«»bno ve!;kirm stroški. Zato nam na žalost ne bo mogoče dajati našim naro."n-'Vorn za dosedanjo »Jutrovo« na^Fivno 5p oonedelikovo »Jutro«. Obdržati moramo za oonedelikovo »Jutro« posebno naročnino in sicer isto. ki je bila doslej v veliavi za »Ponedeljek«, t. j. 4 Din. z donašaniem na dom pa 5. (j-r^rfpv na mpsec.
Kdor pa bo hote! »Jutro« brez ponedeljkovega izdanja, ga bo dobival po dosedanji ceni 25 Din.
Ponedeljkovo »Jutro« bo imelo svoj posebni roman. Romanu in lepi povesti bo »Jutro« v novem letu sploh posvečalo še več pozornosti. Objavljalo bo ob nedeljah in praznikih tudi stalen nedeljski roman, s katerim smo že na božič Dričeli.
Posebne važnosti je izgraditev »Jutra« po vsebini in obsegu. Uvedli bomo celo vrsto novih rubrik, ki bodo pod vodstvom priznanih strokovnjakov posvečale sistematično pažnjo važnim po-
javom našega gospodarskega, socljal-nega in kulturnega življenja.
Pred vsem hočemo posvetiti še večjo paž-nio in skrb sistematičnemu pregledu po sodobnem svetu, b tem bomo razbremenili tudi revijo »Našo dobo«, o katere preuredbi poročamo na dru-
SeZelo eseUpogreša v naši javnosti tudi stalen pregled tehničnih napredkov. Ki
obvladujejo svet. Pod vodstvom odličnega strokovnjaka bo »Jutro« tudi na tem polju svojim čitateljem nudilo kopico veiezanimivh in poducmh mtorma-
C1Med širokimi krogi kmečkega ljudstva je »Jutro« vedno bolj priljubljeno. V bodoče bo posvečalo še večjo pozornost občim kmečkim gospodarskim vprašanjem ter nudilo vasi pogled v širni svet kmečke produkcije m kmetijskega gospodarstva. Ravno tako bomo v novem letu posvečali sistematično pažmo ženskim vprašaniem. ne toliko s stališča feminističnih načel in Pokre-tov kolikor z vidika naših slovenskih žen in deklet, dobrih gospodinj m požrtvovalnih delavk na vseh poljih napredka.	„ , , ,
Naše »Mlado Jutro« šteje na deset-tisoče navdušenih mladih prijateljev sn priiateljic. ki željno pričakujejo vsako nedeljo novega lepega štiva. nove zabave. a tudi novega pouka. »Jutrov-čkom« pripravljamo v novem letu posebno veselje. Prilogo »Mlado Jutro« bomo znatno razširili in preuredili, tako da bodo starši in otroci imeli nad njo svoje dopadenje.
Seveda bo »Jutro« tudi v novem letu posebno pozornost obračalo svojemu priznano izvrstnemu romanu ln feljtonu, izgradilo bo svoje ze obstoječe rubrike in priloge ter bo z vso vnemo spopolnjevalo svojo informativno službo, ki posveča enako paznjo domačim dogodkom, kakor zadevam širokega sveta.
»Jutrov« program ostane nespremenjen. Vse za Jugoslavijo, vse za državno in narodno edinstvo — to je od po-četka osnova »Jutrove« eksistence, bo-cijalno in gospodarsko za interese malega človeka, kulturno za napredek celokupnega našega naroda, a še posebno za duhovni podvig Slovencev, to so smernice, ki jim »Jutro« nikdar ne postane nezvesto.
Naši naročniki bodo tudi v novem leti uživali dragoceno zavarovanje za primer smrtne nezgode. Letošnja zavarovalne police ostanejo v veljavi tudi za leto 1931. novi naročniki pa dobijo polico takoj, ko plačajo prvo naročnino. Kakor znano, je vsak naš naročnik zavarovan za slučaj smrtne nezgode za 10.000 Din. Doslej je bilo svojcem naših naročnikom izplačanih 210.000 di-narjev.
V novem letu bo »Jutro« priredilo za svoie prijatelje tudi več velezanimivih potovanj, ki jih bomo organizirali pod posebno ugodnimi .pogoji. Najvažnejša teh potovanj bodo posvečena obisku velike svetovne kolonijalne razstave v Parizu. V programu imamo tudi veliko potovanje, ki naj našim prijateljem omogoči spoznati najlepše kraje in pokrajine Jugoslavije. O vsem tem bomo svoječasno objavili podroben prospekt.
Ohraniti list na njegovi dosedanji višini. ga med našim ljudstvom še boli utrditi, očuvati mu glas najboljšega prijatelja slovenske hiše — to bo tudi v novem letu naMšji cilj, za katerim bo »Jutro« stremelo.
Vse svoje prijatelje pa prosimo, da nam v stari zvestobi in v stalnem sodelovanju stojijo ob strani tudi v bodoče. Zavedamo se in hvaležno priznavamo. da prekrasni napredek »Jutra« ni samo naša zasluga, temveč v enaki meri tudi zasluga armade naših zvestih prijateljev.	»JUTRO«
Na plan k skupnemu plod ovitemu delu!
Poziv bivšega radicevskega poslanca hrvatskim kmetom Obsodba rovarenja bivših voditeljev
Zagreb, 27. dec. AA. Jutrišnji »Seljački gias« prinaša izjavo bivšega narodnega po-sianca HSS kmeta Stepana Valjavca, v kateri obsoja brezplodno m nespametno borbo bivšega vodstva HSS. V svoji izjavi pravi:
Kot bivši narodni zastopnik bivše HSS za kctar Krapina (Hrvatsko Zagorje) sem po zgodovinskem manifestu Nj. Vel. kralja dne 6. januarja 1929 spremljal razvoj naše nove notranje ureditve in priše! dc sklepa, da je edina rešilna pot bila tista, ki nam jo je pokazal Nj. Vel kralj Zlasti akt dne 3. oktobra 1929 s katerim je bilo naši državi dano ustrezajoče ime Jugoslavija, je mora! vsakdo izmed na$ pozdraviti, ker je naša država dobila ono ime, za katero so se stoletja m stoletja borili naši hrvatski velikani — ime. ki je bito ideal našega pokojnega učitelja Stjepana Radiča.
Modro in državniško dek> vlade generala Petra Zivkoviča. ki se posebno briga m skrbi, da pomaga vasi in kmetu, mora priznati in odobravati vsakdo, kdor zares čuti za svoje kmetsko ljudstvo in ki mu želi napredka m blagostanja.
Dalje smo prišli do spoznanja, da je emigrantsko delovanje nekih članov bivšega vodstva HSS ki so se združili z znanimi nepriiateli' kmetskega naroda, s takozvani-mi Prankovci. škodljivo in pogubonosno. In sicer v prvi vrsti za nas kmete, že zato. ker ie naša dr/nva konsolidirana in ie zato treba da ravno mi kmetje pomagamo pri onem resnem delu v vasi, občini, okraju m drugod.
Vsa otia zavajanja bivšega vodstva HSS niso stremela po ničemer drugem kakor po tem, da nas hrvatske kmete poženejo v neko blazno in neplodno borbo, ne da bi niti sami vedeli, čemu. Spoznali smo, da ni vse tisto, kar so nam obetali, nič drugega kakor samo navadno slepilo in da to ni nikakršno pozitivno delo za deželo in za kmeta. Pristopamo k novemu kmetskemu pokretu. Ki ga danes vodi v imenu nas kmetov Karlo Kovačevič. in obljubljamo, da bomo pri tem novem in plodovitem kmetskem delu sodelovali iskreno, kolikor bomo mogli, prav tako pa vabimo k sodelovanju tudi vse svoje bivše tovariše-zastopnike bivše HSS. kakor tndi vse tiste, ki so v mojem kraju delovali skupno z menoj in ki so ostali in ostanejo dosledni in zvesti pravemu slovanskemu in kmetskemu nauku pokojnega Stjepana Radiča.
Živel Nj. Vel. kralj! Živel predsednik vlade general Peter Živkovič! Živela velifka Jugoslavija!
Protivladna zarota na Kubi
Havana, 27. decembra gr. Policija je odkrila obširno zaroto proti vladi predsednika Mahada. BivSi kubanski notranji minister polkovnik Hesia in več vodilnih članov narodne demokratske stranke je bilo aretiranih. «3ivši kubanski državni predsednik Menokal je pobegnil. Kakor je razvidno iz zaplenjenih dokumentov, so revoliconarjl nameravali na božični večer napasti državno letnišnico ter Izpustiti na svobodo vse politične jetnike, nakar bi izbruhnil upor tudi v drugih mestih Kube.
Masarykova čestitka dr. Kramaru
Praga. 21 dec. h. O priliki 70. rojstnega dne je dr Karel Kramar prejel včeraj od predsednika republike Masaryka naslednje pismo:
»Ob priliki jutrišnjega dne se spominjam starib časov najinega uspešnega sodelova« nja v 80. in 90 letih Bil je težak čas v življenju našeta naroda Spominjam se tu« di prihoda najresnejšega časa v življenje našega naroda, ko sva bila oba poklicana na zelo odgovorna mesta. Večkrat sva se v zelo važnih vprašanjih razšla, vendar sem si pr zadeval, da nisem identificiral političnega življenja z osebo Želim Vam popolno in trajno zdravje ter Vas prosim, da izročite doma moie pozdrave. — Lany, dne 26 decembra 1930. — T. G Masarvk.«
Gled na dolfoletno napetost med obe« ma največjima državnikoma češkoslovaške« ga naroda, ki co jo p3 mnogokrat razne osebe in okoliščine še povečale je ta če« stitka oredsedn ka Masarvka posebne važ« Dr Kram ' je preiel čestitke tudi od predsednika agrarne stranke, bivšega
■'"istrskega -»redsednika Sveble
Pravi vz™k Nedbalove smrti
Praga, 27. decembra h. K tragični smrti češkega komponista Oskarja Nedbaia doznava vaš poročevalec od dobro informirane strani 6e naslednje: Nedbal je bil težko bolan, a vzrok njegovi smrti je gotovo njegove obupno finančno stanje. Nedbal je v lastni režiji vodil slovaško narodno gledališče v Bratislavi, ki pa je bilo popolnoma pasivno in v desolatnem finančnem položaju. Nedbal je bil zaradi tega že dalj časa kakor iz uma. To so opazili vsi njegovi prijatelji. Pred svojim odhodom v Zagreb se je Nedbal pogajal v Pragi z vlado, da bi se uredil finančni položaj bratislavskega gledališča. Neki uradnik mu je dal vedeti, da je izhod iz težkega položaja mogoč samo s sodno poravnavo, ker bi sicer moralo priti do kon-kurza. Ta izjava je Nedbaia zelo potrla ter je dobil živčni napad. Bal se je kazenskega postopanja proti sebi. Iz tega so razumljive njegove pripombe v Zagrebu, ko je videl v gledališču stražnike. Mislil je, da ga prihajajo aretirati. Zaupnik našega poročevalci veli, da je bilo zdravstveno stanje Nedbaia že pred meseci tako težko, da bi ga bila v kratkem gotovo dohitela smrt, ako se sam ne bi bil odločil do usodepolnega koraka v Zagrebu.
Poslabšanje bolezni maršala Joffra
Pariz, 27 dec g Zdravstveno stanje že dalje časa bolnega maršala Joffrea se ie včeraj nenadoma poslabšalo Maršalu so že pred meseci ohromele noge. Preteki; teden so ga prepeljali v pariško kliniko, kjer so mu morali amputirati eno nogo. Po začas« nem zboljšanju se je njegovo stanje zelo resno poslabšalo in zdravniki pričakujejo njegovo smrt	.
Pariz, 27 dec. s. Danes opoldne je bila razširjena vest, da umira maršal Joffre. Po« poldne je bilo izdano poročilo o njegovem zdravstvenem stanju, ki so ga podpisan štirje zdravniki in ki pravi, da je njegovo stanje zelo nevarno. 'Joffre je star 72 let. Vzrok za nenadno poslabšanje je vnetje ar« terij v nogah, ki so ga hoteli odpraviti z ooeracijo. Po operaciji se je bolnikovo sta« nje sicer zboljšalo. vendar pa obstoji velika nevarnost za življenje.
Zboljšanje Poincarejevega zdravja
Pariz, 27. decembra AA. Po zadnjih vesteh ee je stanje bivšega ministrskega predsednika Poincareja zelo izboljšalo.
Mironescova pot v Pariz
Bukarešta. 27. decembra, g. Ministrski predsednik Mironeseu bo v nedeljo odpotoval v Pariz, kjer bo pričel pogajanja i a najetje inozemskega posojila. Iz Pariza odpotuje Mironeseu na francosko rivijero, kjer bo ostal nekaj dni. Tam bo imel važne razgovore z bivšim ministrskim predsednikom Maniom ta z rumunskim poslanikom v Londonu Titulescom. Na povratku bo Mironeseu skupno s Titulescom posetil Ženevo. Ali se bo udeležil otvoritve zasedanja gospodarskega komiteja Društva narodov, še ni znano.
Nov nanad Kurdov
Stambul, 27. decembra, g. Od turško-per-zij-ske meje javljajo, da pripravljajo Kurdi nov napad proti Turčiji. Turška vlada je že ukrenila vse potrebno, da prepreči ta napad na turško ozemlje. Perzijska vlada je bila naprošena, naj tudi s svoje strani ukrene potrebno, da se prepreči prekoračenje meje po kurdskih plemenih.
Obsodba bolgarskih komunistov
Sofija, 27. decembra, g. Danes je bila objavljena razsodba v procesu proti omladln-ski komunistični organizaciji. Dva obtoženca sta bila obsojena vsak na 15, dva na 10, trije na sedem, eden na dve in ena deklica na eno leto prisilnega dela Poleg tega so bile Izrečene denarne kazne v višini od 20 tisoč do 250.000 levov.
Nova vstaia v Indiji
Rangoon, 27. dec. AA. Okoli tisoč revo« lucijoparjev se je zbralo v četo, ki ropa po vaseh. Četa je dobro oborožena. V borbi z rednimi četami je padlo okoli 150 vstašev. 50 pa jih je bilo ujetih.
Rangoon, 27. dec g. Upor domačinov v okraju Tharawaddy zavzema vedno večji obseg. Domačini so napadli več skupin an« gleških policistov ter jih ubili. Pn zadnjih bojih je bilo deset policistov ubitih, večje število pa je ranienih Na strani upornikov je b lo 150 mrtvih in zelo mnogo ranjenih. Domačini so napadli in sežgali več krajev, ki so ostali mirni. Na ozemlje upora je bil odposlan oddelek angleškega vojaštva.
Zatvoritev japonske banke v Vla^ostokn
Pariz, 27 dec. A A. Moskovska agencija •Tas« poroča: Finančna uprava za Daljni vzhod v Vladivostoku ie na podlagi poro« čila komisarijata za finance zaprla tamkaj« 4njo iaponsko banko, ker se ie banka ba« vila z deviznimi operacijami, ne meneč »e za sovjetske zakone in prodajala červonce ne glede na uradni tečaj.
Nova šola v Dvorski vasi
Ban dr. Marušič med narodom - Pomembna otvoritvena svečanost
Velike Lašče, 27. decembra.
Tam, kjer si podajajo roko Dolenjci in Notranjci, ▼ krajih. kjeT je Bog šel čez nje
z milostnim blagoslovom in je na široko odprl pot krasotam, so slavili danes velik praznik. Med hribčki in dolinicami vodi pot od Velikih Lašč skozi slikovita nase« Ija do večje gorske vasi. To je Dvorska vas. ki je bila danes slavnostno okrašena in najsvečaneje razpoložena. Z vseh hiš, ki jih je nad 50. so plapolale državne tro« bojmice, sredi vasi pa je kipel proti jas« nemu nebu ponosen mlaj, menda najvišji, kar jih je bilo kdaj postavljenih v naši ba« novini. Praznično oblečeno ljudstvo se je zbiralo na vasi, od blizu in daleč so v dručah prihajali gostje k slavnostni otvo* ritvi novega šolskega poslopja, dograjene« ga po dolgih naporih in hudih bojih s po« močjo velike požrtvovalnosti domačinov in z blagohotno naklonjenostjo države.
Lepa stavba, ki ie bila v surovem sta, nju dovršena že 1926. je bila danes popol. noma dogotovljena in ie čakala le še bla= goslova in svečane otvoritve. Pred 10. uro so izvršili kolavdacijo Sg. inšpektorja pri tehniškem oddelku banske uprave inž. Mencinger in inž Petrov ter sreski šolski nadzornik g Bordar Betriana. Poslopje so našli v popolnem redu. V novi šolski stavbi, ki stoji t:k ob cesti, je v prifbčju lepa zračna telovadnica m začasno stano* vanje upravitelja, v prvem nadstropju pa so na obeh straneh prostorne veže razredi ter v ozadju pisarna. Precej prostora je tu« di v podstrešju, kjer bodo s časom ureje« na lepa stanovania za učitel jstvo
Slovesnost se je pričela točno ob 10. s svečano mašo. S svojo navzočnostjo so si« jaj slavja povečali gg ban dr Drago Maru« šič, pomočnik bana dr Pirkmajer, minister n. r. Ivan Pucelj, sresk- načelnik Albert Platzer iz Kočevja, sreski šolsk' nadzor« nik Božidar Betriani. predsednik krainega šolskega sveta Štefan Kožar z odborniki Janežem Rotarjem. Janežem Zakra'škom, Ivanom Maroltom in Jernejem Dednekar« iem, projektant tehnik Jože Pavčič. gradi« telja Ivančič in Krainer ter mnogi župani in občinski svetovalci od Sv. Gregorja. Velikih Lašč. Sodražice teT ostale prelepe okolice. V cerkvi je domači župnik, du. hovni in banski svetnik g Jakob Ramovž v lepi pridigi naglašal pomen nove šole za narod m~šo pa je opravil kaplan go« spod Fran Nahtigal.
Po maši so se uredili vsi vaščani z od« ličnimi gosti na čelu, nadalie gasilci v kroju pod vodstvom načelnika g. Ivana Debeljaka ter šolska mladina (79) z za« stavo v povorko, ki je krenila med pri« trkavanjem zvonov proti novi šoli. Bla« goslovitev je izvršil g Ramovž ob asisten« oi gg kaplana Nahtigala in kateheta Josi« pa žužka. Nato je nagovoril vse prisotne g. nadzornik Betriani. nag'ašujoč, da ie današnji dan praznik miru in sprave med vaščani. vse v duhu kraljevega manifesta. Izražujoč šolskemu odboru naiiskreneiše čestitke in poziva joč učitel istvo k ljubez« ni do mladine ie govornik zaključil z vzkli« kom kral.u Aleksandru, kar je vzdramilo viharno odobravimie.
V novi šoli ie bilo nato gostom servi« rano okusno kosilo, ki so ga prinravila domača dekleta pod vodstvom učiteljice gdč. Angele šlibarjeve. Pri kosilu je prvi
povzel besedo šolski vodla g. Fran Peček: pozdravil je gospoda bana in ostale pred, stavnike drž oblasti ter vse drage goste in se je v zanosnih besedah spomnil kralja Aleksandra Uedmitelja, predsedn:ka vlade generala Petra Živkoviča in ministra pro« svete Bože Maksimoviča. Vsem tem so na* vzoči gromko vzklikali in odposlane so bi« le udanostne brzojavke.
Drugi se je oalasii k besedi oredsednik krajevnega šolskega odbora g Štefan Ko« žar. ki ie deial. da takega Šentjanževega dne vaščani Dvorske vasi še niso prazno« vali Izrazil je tonlo željo, da bi bila no« va šola otrokom to. kar so si oni, ki so jo zidali, od srca želeli Besede, ki so se globoko doimile vseh navzočih, je nadalje spregovoril minister n r in član VZS e. Ivan Pucelj, izvajajoč: »Mal/> gorska vasi« ca nas ie vse sprejela brez hinavščine n zahrbtnih misli, z iskreno dušo. Dvorska vas je ena naistarejših naselbin v teb kri« jih in je vedno vzgajala krepke, močne ljudi, trde grče Polno je bilo originalov v tej vasi Ko sem še sam bil otrok, so stari snovali in premišlievali. kako bi do« stavili novo šolo Spomin iam se svoje ma« tere. ki ie bila doma v Dvorski vasi in ni imela blagodati šo^ke naobrazbe Kai še vse lepšega bi znale povedati naše stare mamice, če bi se izobraževal ni:hov duh v šolah! Snoznal sem v živ!i«*niu da je zlo« čin nad narodov, orooati človekovo dušo izobrazbe zato sem rad storil veliko ko« rakov, da se ie dosegla denarna pomoč za novo šo'o tudi od strani države. Današnji dan ie tako lep. kakor da 3a z nami jiraz« nuje narava sama. Nai nun vsem ostane v svetlem sr»orr>'nu' Pozablieno naj bo so« vraštvo in medsfboini boji. kajti nVadma, up naroda, bo hvaležna vsem tistim mo« žem. ki so delali za stvar — hvaležna bo Da tudr država, za katero moramo znati doorinašati žrtve!«
Iskreno pozdravljen od vseh je bil na« govor g bana dr Maruš''ca. ki ie stonil to pot prvič oficiielno med narod Zahvalil se je za pozdrave in ooudaril. da se je prav rad odzval povabi'u. to na zato. ker se zaveda, da boi za šolo v Dvorski vasi Domen ia nekaj več kakor navaden dogo« dek Borba za novo šolo v Dvorski vasi je bila tako rekoč borba med materijo in duhom S pomočnikom g. dr Pirkmajerjsm sta oba zasledovala težnie vaščanov. da postaviio svoi prosvetni hram. G ban ie zakliučil: »Vaši otroci, ki bodo posečali to šolo. se bodo imeli radi med seboj in na teh otrokih se zgledujte. V tem zna« me<niu se zahval iti iem vsem. ki so delali za takšno novo šolo. kakršne bodo nripra« vile naš narod za boljšo bodočnost.«
Govor g bana ie bil spreiet z globokim umevaniem in viharnim priznan'em. Pri kosilu ie bilo spregovor'enih nato še več navdušenih zdravic Sled;la ie pnietna za« bava. kaiti rojaki Dvorske vasi so se za« vedali. da tako nraznvieio samo enkrat A novemu šo'skemu hramu, ki častno doool« njuie lepo vrsto IetoS otvorienih nov;h SoNkih poslopij v Dravski banovini in ga bodo odslei obiskovati m'adi robovi Dvorske vasi. Male Slivnice in Podkra.ia. je pač samo želeti, da bi zani vedno veHa« lo geslo, ki se je danes svetilo na s'avo« loku: »Mladini — bodočnosti naroda!«
Posledice potresa v Argentini
Potres je povzročil v zemlji razpoke, v katerih so izginile cele hiše in tudi mnogi ljudje - 50 smrtnih žrtev, 200 ranjencev - Prekinjene
prometne zveze
povzročil potres v severnozapadni argentinski državi Salti, je ogromna. Med mnogimi naselbinami ie popolnoma uničeno tudi mesto La Poma. Kolikor so doslej ugotovili, je zahtevala katastrofa 50 smrtnih žrtev in
Cafayate. 27. decembra, d. Pri potresu v argentinskih Andih 24 t. m. je bilo mesto La Poma popolnoma porušeno. Veliko število ljudi je bilo ubitih. Oblasti v Salti, glavnem mestu pokrajine istega imena, so odposlale pomožne ekspedicije. Pri potresu so nastale tako široke razpoke v zemlji, da so oonekod izginile v njih cele hiše.
Salta. 27 decembra, d. Bedo prebivalstva, prizadetega v potresnem ozemlju, je povečalo še šest nadaljnjih potresnih sunkov, kakor tudi silno deževje Pomožno moštvo je dospelo v porušeni gorski krai La Pomo po 24 urah pohoda. Ljudi, ki so preživeli katastrofo. so našli popolnoma oslabljene m do kože premočene na razvalinah domov Zaradi potresa sta nastali dve veliki razpoki, iz katerih vre vroča voda. Mnogo ljudi ie popadalo v te razpoke in jih niso mogli reši tu
London, 27. decembra, d. Škoda, ki jo je
okrog 20 ranjencev Zemlja je na neštetih krajih razpokala in so prekinjene telefonske, brzojavne in tudi železniške zveze.
Newyork. 27. decembra, g. Iz Argentine prihajajo vesti, iz katerih je razvidno, da je bil zadnji potres posledica izbruha ognjenika. Središče potresa je bilo mesto La Poma. ki je deloma uničena Iz razvalin so doslej potegnili približno 100 mrtvih, vendar se zdi. da bo število mrtvih in ranjenih znašalo več stotin Skupno so občutili deset potresnih sunkov, ki jim je danes sledilo šest novih sunkov. Dežuje še vedno. Potres je povzročil v zemlji razpokline, iz katerih prihaja vroča voda.
Prvi dvorni bal po 30 letih v Sofiji
Sofija, 27 decembra p. V prvi polovici januar^ se bo vršil v Sofiji PoSOleib prvi dvorni bal. Priprave so v polnem teku Poleg članov vlade in diplomatskega abora ie povabljenih nad 170 najuglednejših bolgarskih rodbin.
Maršal Franchet d' Esperey v Atenah
Beograd, 27. decembra p. Kakor javljajo iz Aten, prispe nocoj tjakaj bivši vrhovni poveljnik vzhodnih čet na solunski fronti maršal Franchet d' Esperey. Francoski poslanik v Atenah mu bo priredil svečan banket.
Potres na Reki
Reka, 27. decembra p. Danes dopoldne je bilo tukaj zabeleženih več precej močnih potresnih sunkov. Potres so čutili zlasti v viSje ležečih stanovanjih, vendar pa nt bilo ne materialne škode, ne človeških žrtev.
Izvoz voska
Beograd. 27. decembra AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine obvešča obrtniške organizacije, da se nekatere velike zunanje tvrdke zanimajo za večje količine voska. Interesenti, ki bi želeli stopiti v ztfezo s temi tvrdkami, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine.
Nezgoda angleškega princa
London; 27. decembra AA. Princ Jurij, sin angleškega kralja, je na lovu padel s konja. Pri padcu ae je potolkel na rami.
Vlak razbil avtomobil
Vftleneija, 27. dec. A A. Blizu mesta je zadel ekspre«ni vlak v avto. Dva potnika bta bila ubita, dva pa ranjena.
Omiljenje prohibicije v USA
Newyork, 27. decembra g. Govorice o ukinitvi prohibicije v Zedinjenih državah se vedno bolj zgošCujejo. Od dobro poučene strani sporočajo, da je prohibicij-ski odbor, ki ga je imenoval predsednik Hoover, priporočil v svojem poročilu prodajo piva v državah, ki niso izdale posebnih zakonov za izvedbo prohibicije. Potrditev te vesti se doslej še ni mogla dobiti. ker zboruje ta odbor tajno ter odklanja vsako infoimacijo o vsebini poročila, ki bo najbrž predloženo kongresu šele 5. januarja. To priporočilo zasleduje cilj, da bi se vprašanje prodaje piva v po-edinih državah prepustilo v odločitev tem državam. Prodaja "vina in žganja bo kakor doslej prepovedana.
Samomor v topilni peči
Dortmund, 27. decembra s. V tvornict Dortmund Union d. d. je na Božič neki delavec izvršil strašen samomor. Po končanem delu je odšel v praznični obleki v delavnico ter skočil v peč za taljenje železa. Posoda je bila polna raztopljenega železa. Od njegovega trupla niso našli niti najmanjšega ostanka.
Vremenska nanoved
Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno, zmerno bladno. ntslnlno vreme. — Situacija včerajšnjega dne: Baro-meterski maksimum, ki ležal prolekle dni v oslabljeni obliki nad centralno Rvropo. je prekril vzhodni del kontinenta ter odstopil mesto sistemu baroniPterskih depresij. Pritisk je narasel za 1 do 4 mm. t«*mj»«»r3liir» na so se dvignile za 1 do 0 stopinj, zlnoti » Liki. Morje je bilo mirno in ponekod valovito.
Dunajska vremenska napoved za nedelj®;
Večinoma jasno in milo vreme.
Maši kraji in ljudje
Inž. Ignacij Majdel
•loriti ruski učenjak, profesor na rudar* skem oddelku ljubljanske univerze in o®no» ▼atelj njegovega laboratorija, — umrl dne
j
23. decembra popoldne ob 16. tn legel na Štefanovo k večnemu počitku pri Sv. Kr.žu. Časten mu spomini
Slovo od zaslužnega vzgojitelja
Pilštanj, 26. decembra.
Preteklo je 34 let, odkar je prišel k aam mlad in idealni učitelj g. Miloš Gr» movšek Bil je med prvimi orači naše pro« svetne ledine Poln mladostne energije se ni plašil nobenih žrtev za prosvetno in kul« turno misijo med narodom Za svoje delo je bil dobro podkovan, podpirala ga je nje« gova vsestranska inteligenca, kremenit zna« čaj in nesebična ljubezen do kmečkega ljudstva. Več generacij je v šoli vzgojil in vsi njegovi bivš; učenci ga imajo v najlep« Sem spominu Velike vrednosti pa je tudi to, kar je storil izven šole Hranilnica na Pilštanju, danes najmočnejša v okraju ki deluje že nad 22 let v blagor kmečkega ljudstva, je sad njegovega dela. bil je njen načelnik od ustanovitve Mnogo zaslug si je zadobil tudi v sadjarstvu, kateremu se je v nekdanji dobi polagalo temeljni ka« men. Takrat je dobil vsak član kmetijske podružnice po pet dreves letno brezplačno in to je finansiral okrajni zastop po za« slugi našega vrlega šolnika g- Grmovška. Kot odbornik občine in krajevnega zasto« pa je imel mnogo pril k zagovarjati ljud« ske interese ter se je vsake take prilike tudi vzorno tn uspešno poslužil. K vzgoji vinogradništva, ki je bilo baš v onih letih
v	katastrofi zaradi trtne uši potrebno te« melj te in vsestranske preosnove. je pri« pomogel s svojim lastnim vzgledom, kajti vzgojil in uredil si je vinograd, ki spada med vzornike, izredno veliko, mnogo se je bavil tudi s čebelorejo Skratka bil je pra«
vi	učitelj n prosvetitelj naroda v vseh njegovih težnjah
Kmalu po prevratu je bil kot dobro krm« lificiran šolnik imenovan za sreskega Jo!« skeg nadzornika slovenjgrajskega okraja, kjer službuje še danes Zaradi teh novih službenih razmer se je moral izseliti od nas, hraniln ca mu je priredila poslovilni večer, kateremu so Prisostvovali vsi člani občinskega odbora, učiteljski zbor, člani sadjarske podružnice in gasilskega društva in še mnogi drugi, ki so se poslovil od nje« ga težkega srca. mu izražali zahvalo za vsa njegova plemenita dela ter mu želeli za bodoče vse najbol jše, katerim čestitkam se pridružujemo tudi mi.
Ob grobu starega narodniaka
Zagorje, o božiču
T soboto dopoldne Je nenadoma preminul 81-letni hišni posestnik in rudniški upokojenec g. Ivan Taufer. Pri TPD je delal kot strugar dobrih 40 let in je bil pred kakimi 20 leti upokojen. Ves čas svojega napornega dela je bil vnet v našem narodnem gibanju, kar v tedanji dobi nem-čurstva ni bilo tako lahko in je bilo zvezano tudi z mnogimi nevarnostmi. Bil je tudi soustanovitelj sokolskega društva. Narodno zavedno in požrtvovalno je vzgojil tudi svoje sinove. Ko je bil upokojen, je s svojim sinom Ivanom prevzel Maurove apnenice tn ko mu je sin Ivan umrl, ubogi starec nI mogel več voditi težkega dela in Je zapadel v pomanjkanje. Ker je znašala njegova pokojnina le nekaj dinarjev, je prišel v žalostni seznam onih, ki so potrebni javne pomoči.
Revni in za narodno življenje našega kraja tako zaslužni starec je tudi v soboto ■prejel od županstva milostno božičnico ln se je potem zglasil mimogrede pri svojem prijatelju, upokojenemu rudniškemu uradniku Hauptmanu, da bi se malo ugrel. Tu pa se je nenadoma zgrudil na tla in kmalu izdihnil. Njegovega pogreba se je udeležilo veliko število občinstva, da mu izkaže spoštovanje in zadnjo čast, ki jo je po svojem značaju in delovanju v polni meri zaslužil
In vendar - pohorska vzpenjača
Morda vendar zmaguje vztrajnost in nehvaležni idealizem, ker, ako ne varajo vsi znaki, bo prišlo do pohorske vzpenjače. Drugo leto se bomo morda že vozili iz Pe-ker do Sv. Bo-lienka na Poh. (1037 m). Pogajanja z iznozem. stavbnimi tvrdkamt, ki Imajo že skoraj 50 letno skušnjo v gradbi vzpeniač, so že tako daleč uspela, da bo prihodnjemu občnemu zboru predložena ponudba najnižjega ponudnika.
Financiielno vprašanje bo tudi povoflno urejeno ker bo stavDna tvrdka kreditirala do 40% gradbenih stroškov še šest mesecev po končani zgraditvi in nred«i' železnic e v obrat. Tedaj bo zadrugi lahko dobiti na takšno plodonosno podjetje posojilo, ki ga potem porabi ca kritje dolga pri grad-
boni tvrdki. To bi bflo le tedaj potrebno, če bi se med gradnjo ne zbral potrebni denar t subskripcijo.
Po novem projekta bo Ha železnica aa
tračnicah in ne na jekleni vrvi, kakor ie bilo prvotno mišljeno. Ta projekt Je cenejši in se krijejo gradbeni stroški s predvidenim proračunom 3,500.000 Din. Prevozna kapaciteta je 4- do 6krat večja nego pri žičnem sistemu. V eni smeri se bo prevažalo na uro ca. 232 oseb, torej 464 oseb v obe smeri. Izven tega bosta še dva voza za prevoz materijala, tako da bo železnica lahko prevažala gradbeni materijal, živež, in dr. gor, les hi drva pa doli, kar bo velikega pomena pri bodočih pohorskih naselbinah. Pri današnjih zgradbah na Pohorju tvorijo prevozni stroški največjo postavko proračuna, kar bo s pohorsko vzpeniačo odpadlo oz. bodo stroški znatno manjši.
Glede rentabilnosti pohorske vzpenjate pridemo do zaključka. Ce vzamemo, da je obiskalo 1. 1929. Pohorje ca. 33.000 ljudi, lahko računamo, da se bo 40.000 ljudi posluževalo pohorske vzpenjače. 2e z ozir-om na to, da je v samem Mariboru najmanj 15.000 ljudi, ki iz raznih razlogov še nikoli niso bili na Pohorju in ki bi radi uživali pohorski zrak, bi se poset Pohorja še povečal. Ce bi bila vožnja na Pohorje in nazaj samo 20 Din za osebo, je to že dohodek 800.000 Din. Tovorni promet bo vrgel najmanj 250.000 Din, prei več ko manj Skupen dohodek bi bil 1,050.000 Din. Odštejmo od tega stroške za obratovanje, vodstvo, davek, reklamo, zavarovanje, obresti itd. 600.000 Din ostane za amortizacije vloženega kapitala !0% t, t. 350.000 Din in še 100.000 Din za rezervni fond.
Ta kalkulacija velja za podjetje samo. Kje pa je še neviina rentabiliteta? To pomeni zaslužek, ki ga bo dalo podjetje onim, ki živijo od tujca. Pa ne samo to! Restavracije, sanatoriji, penzije, weeckend kolonija itd. morejo življenjske in druge potrebščine nekje nakupiti. Da pride zato samo najbližje mesto Maribor v poštev. je jasno. Tujec bo ne samo pustil svoj denar v Mariboru, temveč tudi indirektno, ker se bo ves njegov, na Pohorju zapravljen denar stekal večinoma zopet v Maribor in se bo s tem splošno gospodarstvo oživilo.
Nobenega dvoma ne more torej biti, da bo pohorska vzpenjača imela velikansko privlačno moč, kajti, če prihajajo ljudje zaradi zvočnega f;'ma i? ^norfnip t* :»r<!ict Prekmurja :n deloma Koroškega v Maribor, bo ta atrakcija privabila še več ljudi. Denar ki ga bodo pustil; tujci in posetniki vzpenjače v MaritKiru, zaslužek, ki bo izvira' :z tega. to bo glavna odločilna toda nevidna rentabilnost
Odhod konzula dr. Novačana v Brailo
Včeraj se je poslovil od Celja m se od« peljal na svoje novo mesto v Braili v Ru« munijo naš novi konzul g. di Anton No« vačan. Želimo odličnemu slovenskemu pi» satelju v novi službi mnogo uspehov!
Stoti nastop g. Moser ja na Šentjakobskem odru
Sentjakobčani uživajo v LJubljani in drugod po naših krajih dober glas, zato sem se z zanimanjem odzval njihovemu vabilu, da posetim kot zastopnik našega uredništva jubilejno predstavo enega najboljših članov njihove igralske družine, g. Mo-serja, preteklo nedeljo. Na sporedu je bila v Karusovi režiji Fodorjeva tridejanska komedija »Revna kakor cerkvena miš«. Lahko deto, ki se ne more ponašati z bog-ve kakšno izvirnostjo, toda zabeljeno z dobrimi dovtipL precej živo in igralsko hvaležno. To zadnje me je tudi najbolj zanimalo in reči moram, da nisem bil razočaran. Sentjakobčani imajo v svojem ansamblu prave upoštevanja vredne moči, tako med moškimi (Košak — baron pl. Ulrlch, škerlj — njegov sin, Lavrič — grof Tal-heim, Moser — Schllnzl itd.), kakor med ženskami (gdč. Baranova — Susie, gdč. Pirčeva — 011y). Morda bi to ln ono strožjega merila ne vzdržalo, toda sposobnost ln dobro voljo jim bo moral priznati vsakdo. Sicer pa gredo nedostatki, kolikor jih je, v prvi vrsti na račun skrajno nepri-pravnega prostora, v katerem družina nastopa, ln pa nad vse revne in primitivne opreme. In tu je kakšna beseda predvsem potrebna. Ansambl, kakršen je šentjakobski, je razveseljiva postavka v našem kulturnem življenju, dobri vzgled, ki ga daje s svojo marljivostjo drugim , diletantskim skupinam na deželi, prav vidno gledališko vzgojno delo, ki ga vrši med ljudstvom (treba je samo pet minut posvetiti obrazom gledalcev med predstavo, da se prepričaš o tem): vse to bi zaslužilo večjo pažnjo in pomoč s strani odločilnih faktorjev Prav za prav se čudim, da takšno delo, ki obsega že celo desetletje. Se nI dobilo najbolj osnovnih zunanjih pogojev za večji razmah. Ali bo ta beseda kaj zalegla?
Razume se, da Je bil g. Moser ta večer deležen 8e posebnih izrazov simpatije a
strani občinstva ln svojih kolegov. Po prisrčnem nagovoru mu je predsednik odseka g. Pogorelec Izročil v društveni trak povezan šopek rož in je prejel še druga darila ob silnem ploskanju navzoče publike.
K. K.
Krasno darilo rešiteljici )) Jutrovih« ugank
Današnji svet se krčevito brani starosti in postaranja ter se, da bi si ohranil mla« dost in čilost, zateka predvsem k gibanju v prosti naravi in pa k dobri telesni negi. Do tega vira mladosti In čilosti so prišli ljudje po mnogih poizkusih in tehtnih pre-udarkih. Če se govori o telesni negi, ki krepi mladost in varuje pred staranjem, potem se na prvem mestu omenjajo izdel« ki svetovno znane tvrdke Georg Schicht.
Tvrdka Georg Schicht, jugoslovensko d d. v Osijeku je obvestila našo upravo, da želi prispevati k zanimivi »Jutrovi« zago« netki z glavnm darilom za damo, ki bo iz« žrebana izmed rešiteljic. Tvrdka je poklo« nila v to svrho luksuzno kaseto Elide. ki vsebuje vse to, kar spada med glavne in najboljše predmete damske toaletne m:ze.
V	kaseti so zbrani najboljši izdelki svetov« no znane kozmet čne tvrdke, kakor par ko« sov najboljšega mila, dve steklenici Elida« kreme (Goldcrem), (Creme de Scatier). ve* lika doza luksuznega pudra, steklenica par= fuma Ideal in steklenica Eau de Cologne kon cen ter.
Ta kratka označba vsebine že sama po« ve da daje tvrdka najboljše od najboljše* ga. Saj ie danes dovolj znano, da se dam« ski svet z največjim zaupanjem oklepa Elide, da pričakuje od kosmet čnih sred« stev pod tem imenom vso dražest mladosti, kakor tudi najbolj učinkovita sredstva pro« ti vsem vremenskim in drugim vplivom, ki kvarijo kožo in našo zunanjost sploh. Ge« sla »Lepšaj se z Elido«, »Mladost od Elide« itd. imajo sugestivno moč, vendar pa so se uveljavila zaradi tega, ker so tem izdelkom toliki hvaležni za svojo svežo in mikavno zunanjost
»Domovino« v Prekmurje!
Poziv čitateljem »Jutra«.
Dolnja Lendava, decembra. Danes je še vedno v ospredju vprašanje, kako prepojiti Prekmurje čimprej s pravo jugosl. državno miselnostjo. Baš zadnje čase se povsod pri nas o tem mnogo raz-govarja in čujejo se očitki, da se v narodnih krogih le mnogo govori, a manj dela. Ali so taki očitki umestni ali ne, o tem se nam vidi razprava nepotrebna, želeli bi le pri tej priliki pokazati na važno točko, ki zavzema odlično mesto pri nacionalnem delu.
Ni dvoma, da smo sicer mnogo napredovali, vendar pa je še mnogo ledu, ki ga je treba raztopiti. Kar je že storjenega, je delo časopisja, in kar naj se še stori v tem pogledu, je naloga časopisja, časopis pre-obrazuje dušo človeka, časopis je tajna velesila nad človeško miselnostjo.
Dolžnost vsakega narodnega in prosvetnega delavca v Prekmurju bi bila, da širi med ljudstvom dobro časopisje. Izbira nam ne dela skrbi, kajti izbrali bomo tiste ljudske novine, ki so na stališču narodnega in državnega edinstva že od nekdaj in ki so danes prvi poborniki za jugoslovensko miselnost, sokolsko idejo ln tudi napredno prosveto.
V tem praven deluje po našem podeželja naš splošno priljubljeni ljudski tednik »Domovina«, ki si tudi v Prekmurju osvaja tla. Vsekakor pa je »Domovina« po nekaterih krajih Prekmurja še premalo poznana. So vasi, ki je ne poznajo, a drugod je že zelo razširjena.
Tukaj naj primejo za delo naši narodni tn prosvetni delavci; povsod ln pri vsaki priliki naj opozarjajo svoje prijatelje kmete in obrtnike na ta izvrsten in cenen ljudski tednik ir vplivajo, da si ga naroče. To bo vsekakor veliko narodno in prosvetno delo, ki pa se bo tudi bogato obrestovalo. Le priznajmo si, da v tem oziru morda res nismo storili mnogo ali pa celo ničesar Morda smo v resnici le več govorili, kako naj bi bilo to in ono, kakor pa pokazali dejanj.
Te odkrite besede govore le v prid ljudski izobrazbi, v prid Jugoslovenski ideji, v prid narodni akciji v Prekmurju, v prid nas samih. Kdor tega ne uvidi, ne razume časa. Kdor tu ne zastavi svojih sil, ni pravi narodnoprosvetni delavec. Na delo torej za »Domovino«, da novi duh čimprej izpodrine staro miselnost Delo bo sedaj toliko lažje, ker ima »Domovina« že mnogo prijateljev po Prekmurju.
Beograd v številkah
Beograd, v decembru. Lanskega leta, meseca aprila, je beograjska mestna občina izvedla štetje svojega prebivalstva. Trajalo je precej dolgo, preden so bili urejeni vsi statistični podatki, ki so se zbrali tedaj — štetje se je vršilo 15. aprila — in iz teh podatkov naj posnamem nekoliko številk, ki kažejo, kako je beograjsko prebivalstvo sestavljeno po raznih poklicih in zanimanjih.
Javni upravi služi 7359 državnih uradnikov in nameščencev, med njimi 2006 žensk. Poleg teh je v državni službi še 758 delavcev in 334 delavk. V samoupravni službi je 892 uradnikov in 171 uradnic, 534 delavcev in 63 delavk, 448 dninarjev in 48 dni-narie. Orožništvo. policija in finančna kontrola štejejo 798 uradnikov in nameščencev, a med njimi samo 8 žensk, 446 dninarjev in 89 dninarie.
V	državni pravosodni službi je 295 uradnikov, med njimi 26 žensk in 66 dninarjev. Samostojnih odvetnikov 351, med njimi 3 ženske, in 256 odvetniških uradnikov in nameščencev.
Učiteljstvo javnih Sol iteje 584 moških tn 483 ženskih, na zasebnih šolah pa 48 moških in 132 ženskih; samostojnih 25, med njimi 12 žensk. Samostojnih književnikov m umetnikov je 135, med njimi 28 žensk; uradnikov pa 82.
Zdravnikov v javni službi je 406, zasebnih pa 402, skupaj 808, med njimi 247 žensk. Babic je 112, živinozdravnikov 42, bolniških strežnikov in maserjev 336, med njimi 315 žensk.
V	vojski ta mornarici Je 3493 uradnikov
in nameščencev ter 11.129 delavcev.
Pripadnikov raznih svobodnih poklicev je bilo 1171, med njimi 211 žensk, uradnikov 54L Zasebnih uradnikov brez navedbe etro-
Osvobodite se revmatičnih bolečin
Uporabite takoj SLOAN-ov LINIMENT, ako Celite, da se izognete bolečinam mišičevja in sklepov. Zadostuje, da malo nar mažete. Prodre takoj v kožo, hladi pri vnetju, odpravi kožne srbečico, otrpnenje ln bolečine.
Tisoči so na ta način lzlečill svojo revmatično bolezen.
Uporabljajte SLO AN proti revmatlzmn, tshljaso, bolečinam v križu, boleznim v hrbtu, bolečinam Izvin jen ja, ln kontuzije in proti vsem vrstam bolezni mišičevja.
Dobiva te v vseh LEKARNAH in DROGERIJAH
SLOAN-ov LINIMENT^
ODPRAVI BOLEČINE
ke 1543 moških in 746 žensk.
V	cerkveni službi je bilo 162 uradnikov, večinoma duhovnikov, in 20 uradnic..
Rentnikov in upokojencev je bilo 7862, med njimi 4158 žensk.
V	vseh denarnih zavodih je bilo nams-ščenih 1859 uradnikov (410) žensk, 105 delavcev in 197 dninarjev.
V	trgovini je največ samostojnih trgovcev z živili in pijačo. 1177, z mešanim blagom 634. tekstilnim blagom m konfekcijo 400, z galanterijskim blagom 287, komisijo-narjev in agentov 263. poljedelskimi proizvodi 256, železnino 182. iesom 146, knjigami in pisalnimi potrebščinami 120, tobakarnar-jev 77, steklarjev 66, drogeristov 67, juve-lirjev 29, trgovcev z živino 57. Tu niso vštete trgovke, ki trgujejo z živili 184, z mešanim blagom 47 tobakom 43, poljskimi proizvodi 25, galanterijo in konfekcijo 11, dro-geristke 2 itd. V vsej trgovini je nameščenih 1207 (177) nameščencev. 4030 delavcev (300 žensk), dninarjev in hlapcev 305 vajencev 900.
Med samostojnimi obrtniki je največ gostilničarjev in kavarnarjev (»kafana« po beograjsko!) 1110, stavbenikov in podjetnikov 532, krojačev 514, čevljarjev 485, pekov in slaščičarjev 443, brivcev 311, ključavničarjev 29o, mesarjev in klobasarjev 290. mizarjev 260. električarjev in mehani-čarjev 193. kleparjev 173, zidarjev 171, kovačev 124. izdelovalcev halve in bože 110, slikarjev 180. hotelirjev 90, fotografov S5, tiskarjev 57, steklorezcev 80 lekarnarjev 46, izdelovalcev sira in masla 49, krznarjev 46. opančarjev 44, kamnosekov 41, kotlar-jev 36. zlatarjev 5, kolarjev 41, urarjev 61, lončarjev 13. sodarjev 20, sedlarjev 57, li-karjev (»peglez«) 19. knjigovezov 36. klobučarjev 42 itd. V obrtih je zaposlenih več tisoč delavcev in vajencev in nekaj sto nameščencev.
Samostojnih industrijcev je bilo: rudarstvo 22, livarne 19, kamnolomi in apno 14, opeka 51, strugarstvo 20, j>ohištvo 72, usnje 16, volna 9, lan 1. bombaž 40, preproge 12, vrvi 18, perilo 5. mlinarstvo 17, bonboni m čokolada 18. sušenje sadja 3. špirit in alkohol 29, pivo in slad 6, milo in sveče 23 itd. Tudi tu je zaposlenih več tisoč uradnikov, nameščencev, delavcev in dninarjev •>beh spolov.
Do vseh po-lrobnosti seveda ne gre navajati vsega, ker bi bilo preobširno, toda iz navedenega se vidi jasno, da je Beograd kljub temu, da je prestolnica dvanajstmilr-jonske države, vendarle v prvi vrsti trgovsko - obrtno - industrijsko mesto, a šele za tem uradniško, ker uradništvo v primeri z drugimi poklici skoraj izginja po svojem številu.	------
Preiskovalni sodnik
Maribor, 27. dec.
Marsikdo vidi v preiskovalnem sodniku in državnem pravdniku samo rnkvizitorja, ki ima edini namen, obdolženca čim preje zavozlati v mrežo strogih paragrafov. Letošnjo pomlad pa sem doživel baš v navzočnosti preiskovalnega sodnika v mariborskem avtobusu tako ganljivo srečanje ljubkega otroka s sodnikom, da Je pokazalo preiskovalnega sodnika v čisto drugačni luči in je vredno, da to zgodbico objavim prav za božične dneve.
V	preiskovalnih zaporih mariborskega okrožnega sodišča so se nahajali letošnjo pomlad števillni železnižarji zaradi suma težkega političnega hudodelstva. Ker so osumljenci krivdo tajili, je trajala preiskava več mesecev. Rodbine osumljencev so živele v bedi, ker so železničarjem takoj po aretaciji ustavili plače. Vsako soboto pa so prihajale žene z otroci v jetnišnico, kjer so smele ob navzočnosti preiskovalnega sodnika govoriti z možmi ter jim prinašati cigarete, edino uteho.
Nekega deževnega dne se je peRala sodna komisija v avtobusu iz mesta v okoliške Studence, da izvrši v zadevi teh železničarjev neko preiskavo v delavnici dr-
žavnih železnic, kjer so bili poprej zaposleni. Pri državnem mostu smo nekaj minut stali, ko so vstopali Studenčanu Ker je deževalo, je biJa pri vhodu avtobusa prava gneča. Nenadoma pa se je iz gruče žensk, ki so se gnetle ob vhodu, izmotalo majhno, rdečelično, menda štiriletno dekletce in, kakor bi trenil, je preko mojega sedeža smuknilo k preiskovalnemu sodniku v naročje. Drobne, okrogle ročice so se ovile sodniku okrog vratu. Vršanje io prerivanje v polnem avtobusu je za hip zastalo. Vsi smo gledali idilo, ki je gotovo ne bom nikdar pozabil: divne, nežne angelske oči revno, a snažno oblečene deklice so poigravale v srečnem smehljaju, ročice deteta so se stegovale proti glavi preiskovalnega sodnika (ki je zelo visok gospod), njegove roke pa so s pravo očetovsko nežnostjo božale otroško glavico. Dvoje m dvoje oči, težko bi rekek. v katerih je bilo več miline
Avtobus Je že drdral preko Drave, ko sem šele opazil, da stoji ob strani s solzami v očeh stara mati in kliče dete k sebi ter je kara, da se to ne spodobi, češ, »kaj bodo rekli gospod sodnik!« Dekletce pa ni hotelo proč, še zmenilo se ni za oštevanje stare mame, ampak se je še krčeviteje oklepajo visokega sodnika, ki jo je ujčkal v naročju.
Ko smo zavfli proti Studencem in Je ležala pod nami divna panorama Maribora ob Dravi, m! je sodnik povedal, da je deklica hčerka enega izmed zaprtih železničarjev, pa sta se sprijateljila, ko je ob sobotah hodila z mamo v zapore obiskovat očeta
Zato sem hotel nasloviti to resnično zgodbo takode:
Sodnik s srcem.
Da boste pomislili v teh božičnih dneh fa vedeli še drugi: Tudi sodnik, ki mora delati in ravnati življenje po strogih, suhih paragrafih, ima lahko pri tem zlato srce...
Dr. Avg. Relsman.
Pri ljudeh s nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne >Franz Josefove« grenčice. če ga popijete vsak dan zjutraj na tešge, lagodno, milo iztrebljanje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje »Frani Josefova« voda tudi pri težkih oblikah srčne hibe sigurno in brez vsake neprilike. Dobi se v vseh lekarnah, drogerija in špecer. trgovinah.
Črnomeljsko pismo
Na kraljev rojstni dan je Črnomelj zopet pokazal svojo vdanost do kraljevske hiše. Mesto je bilp v zastavah, na predvečer ba-kljada z godbo kakor na praznik uedinjenja. Osnovna šola je praznik po maši proslavila z deklamacijami, petjem in nagovoru
Cesta proti kolodvoru je bila pred kratkim dobro nasuta z gramozom, ki se je pa zopet spremenil v hudo blato. Res je, da ta cesta dosti tipi, ker redno vsak dan voz za vozom prevaža premog iz premogokopa; prevaža se pa tudi mnogo lesa. ker sta poleg dveh vodnih žag še dve žagi noč m dan v obratu in se prevaža les na kolodvor, vendar bi bilo umestno, da bi se enkrat poskusilo z drugim boljšim gramozom, kakršnega je v neposredni bližini dovolj.
Mesto se razvija; pri raznih podjetjih Je zaposlenih nad 200 delavcev Dobro je. da imamo zdravo pitno vodo, elektriko in dovolj stanovanj, kar ima v Beli Krajini edino le Črnomelj. Tudi uradi so vsi dobro spravljeni in življenje ni predrago.
Cene vstopnicam v Sokolski kino so znižane, da bodo imeli tudi revnejši sloji priliko posečati predstave. Silvestrov večer se bo vršil v Sokclskem domu s pestrim, izbranim programom.
8000 poslušalcev je doslej očaral s svojim božanskim glasom
šRichard %auber
v krasni Leharjevi filmski opereti
ZEMLJA S O LNC A
Hitite in pridite tudi Se Vi!
Danes ob j., 5.» 7* in 9. tiri?
Poleg tega najnovejši Paramountov _..Zvočni tednik"._
■■MaHRHHaiHMHHHBHnai
Predprodaja vstopnic od 9. ure dalje
ELITNI KINO MATICA Telef. 2124
Novoletno „JUTRO" -
desetič revija slovenske trgovine* obrti bi Industrije, zastopnica vseh panog našega narodnega gospodarstva la vseh krajev naše ožje domovine —
bo Izšlo v četrtek zjutraj.
Ta številka bo Izmenjala na tradicijonalen način tisočere čestitke, ki jih bo m zanimanjem čitalo
pol milijona občinstva, producentov, trgovcev in konzumentov.
Cas je zlato! Naš pridobitnih se drži tega gesla, in ker hoče svojo trgovsko vljudnost izkazati brez zamude časa, pošilja čestitke svojim odjemalcem in prijateljem potom »Jutra«, največjega dnevnika v Dravski banovini.
Podružnice »Jutra« v Mariboru, Celju, Novem mestu, Trbovljah in na Jesenicah sprejemajo novoletna voščila samo še do torka opoldne. Pridobitni krogi, ki še niso naročili voščil ali oglasov za novoletno številko direktno, ali ki jih ne mislijo naročiti pri naših podružnicah, naj jih naročijo pismenim potom pri oglasnem oddelku »Jutra« v Ljubljani.
Cenjene ljubljanske inserente prosimo, naj naročijo svoje oglase takoj, najkasneje pa do torka zvečer.
Oglasni oddelek „Jutra".
Zopet smrtna nesreča v trboveljskem
rudniku
Rudar Anton Cerjak, oče S otrok }e našel smrt pod plazom gramoza, njegovega tovariša pa so poškodovanega odkopali z velikim trudom
Trbovlje, 27. decembra.
Delavsko družino rudarja Cerjaka je za« dela tik pred prazniki težka nesreča, ki ji je ugrabila skrbnega očeta in hranitelja. V torek zvečer so bili zaposleni v rovu vzhodnega okrožja na V. etaži pod Vola benkom na odkopu št. 218 trije delavci: Mlakar I, Cerjak Anton in Susovnik Ivan. Delali so na »cimpranju, to je pri podpi« ran ju rova z lesenimi tramovi. Okrog 18. nase je nenadoma prelomil prečni tram in na delavce se je usul gramoz. Mlakar je že pravočasno odskočil, Cerjaka in Pu« sovnika pa je gramoz podsul. Cerjaka je poleg tega pritisnil še stojni tram, kar je najbrže povzročilo takoj smrt. Revež je umrl na notranji izkrvavitvi. Mlakar, ki je tako srečno ušel smrti, je poklical na pomoč delavstvo, ki je pričelo takoj z reševalnimi delt, ki so trajala nad 3 ure. Mrtvega Cerjaka so dobili hitro izpod gramoza, ker j« bil zasut komaj pol metra visoko. Veiko dalje pa so trajala reševal«
na dela pri Pusovniku, ker ga j« gramoz vedno nanovo zasipal. On je ostal živ, re« Silo pa ga je samo naključje, da je imel pred ustmi kramp, ki je zabranil, da bi ga zasulo čez usta. V tem primeru bi se bil gotovo zadušil. V smrtnem strahu je čakal nad 3 ure, dokler se delavcem ni posrečilo, da so ga odkopali. Ostal je pri življenju, vendar pa je bil tudi on precej poškodovan. Najhujši je bil strah, ki ga je prebil.
Na božični dan Je bil pogreb nesrečne žrtve. Na zadnji poti so ga spremili števil« ni tovari§i=rudarji z zastavo in godbo. Pokojni Cerjak je bil rojen 20. 1. 1892 v občini Pleterje. Zapušča ženo in 5 nepre. skrbljenih otrok. Bil ie dober delavec m pri predstojnikih, kakor tovariših splošno priljubljen. Naj počiva v miru!
Splošno mnenje je, da je večini nesreč krivo akordno delo. pri katerm streme de« !avci za čim večjim zaslužkom, pri tem pa pozabljajo na lastno varnost.
Roparski umor 7G letne starke
Strašen umor zaradi 150 Din. — Morilec je pobegnil
Gor. Radgona, 27. decembra.
V osamljeni hišici v Lokavcih pri Nego« ▼i, oddaljeni od najbližjega soseda An to« na Ratnika kakih 5 minut, je preživljala ■voja stara leta 70 letna vdova in preuž;t« karica Neža Kaučič, mati negovskega žu« pana Franca Kaučiča. K najbližjemu sosedu Ratniku m tudi k drugim je zahajala starka vsak dan v vas. Ker je v torek dalje časa ni bilo na spregled, so sosedje takoj slu« tili in sklepali, da se je moralo starki kaj prinet:ti. Sosed Ratnik je šel prvi na njeno domovanje, da se o stvari prepriča. Vrata predsobe so bila odprta in ni bilo nikakih znakov o vlomu. Ko je odprl vrata sobe, pa sc mu je nudil strašen prizor; na mizici je gorela petrolejka brez cilindra, na tleh pa je ležala v mlaki krvi na pol oblečena in bosa starka z obrazom proti tlom. Ves pre« ilašen je poklical Ratnik drugega soseda 'etka, s katerim sta se nato skupno podala na kraj nesreče.
i1
Starka je imela na glavi zavezano ruto, ki je bila vsa okrvavljena in preluknjana, po glavi in vratu je imela kakih 14 ubodlja« jev in udarcev, levo uho globoko prerezano ter pod istim na vratu strašno zevajočo vel ko rano, ki je bila smrtonosna. Vse te rane so bile prizadejane s topim in ostrim orodjem, najbrže 2 malo sekirico. Domneva se, da se je na starkinem domu oglasil zgo» daj zjutraj en sam morilec, ki je starko po« klical. Ta mu je seveda nič hudega sluteč odprla napol oblečena. Ko je nenavaden obiskovalec prebrskal vse, da bi prišel do denarja in ker istega ni naiel več kakor ka« kih 150 Din, je starki vzel še zadnje dneve njenega življenja, da bi nato lahko nemote« no izvršil natančnejšo preiskavo ter nato neznano kam pobegnil.
O groznem roparskem umoru ie bila ob« veščena orožniška postaja pri Sv. Jurju ob Sčavnici ter okrajno sodišče v Gornji Rad« goni, ki vrši preiskavo.
Lepa akcija krških Kolasic
Krško, 27. dec.
Že deset let sem prirejajo sestre krškega Koda, ki se pod predsedništvom požrtvovalne ge. Anice Rendla tako lepo razvija, vsakoletno božičnico. Tega dne je obdarovana najbednejša In naipridnejša deca s prav koristnimi darovi in prispevki, ki jih požrtvovalne Kolašice nabero pri dobrih ljudeh.
Tudi letos so vrle KodaSice v sdkolski dvorani priredile 21. t m. lepo božičnico in so nagromadile vsakovrstnih darov za irriada sreeca. Blaga za obleke, perila, čevljev, nogavic, peciva — skratka: vsega ie bilo dovolj za bedne malčke. Božičnico sta otvorila učenec Engelsberger m učenka M. Rajarieva z lepima deklamatiiama. Za njima je nastopi1] pevski zbor učenk meščanske šole. ki so pod vodstvom g. ravnatelja Vutkoviča odlično zapele par prijetnih pesmic. Prijetno so malčki iznenaditi z igrico »Božične sanje nedolžnega otroka« nakar je sledilo c«bdarovanje dece.
Pooblaščeni smo, da imenom Ko3a izrečemo najtoplejšo zahvalo vsem meščanom, trgovskim dobrotnikom iz Krškega in Vidma in vssm onim, ki so kakorkoli pripomogli k tako lepi obdaritvi. V pobudo pa naj pripomnimo še to, da vsa javnost s priznanjem tn pohvalo spremlja vsakoletna človekoljubna dela vrliih krških Kolašic in zato nikdar ne bomo prezrli prilJke in ne žtedili s pohvalo, ki jo sestre za požrtvovalno delo zaslužno.
Skrivnostni nanadalec
Krško, ti. decerrtbra
V	torek zvečer se je v Krškem dogodi dogodek, ki je upravičeno razburil prebivalstvo.
V	hiši St. 27 stanuje SivSja ga. Antonija
Gotobova. pri kateri je kot pomočnica usluž-bena nad vse pridna in priljubljena 21-let-na Antonija Krnceva te ZavratCa pri Studencu v krškem srezu Kakor vedno, tako }e tudi v torek pomagala pri hišnih opravkih in se slučajno mudila z obrezovanjem zimskih rož, da bi jih postavila v vazo. Da se z nožem, ki nikakor ni hotel rezati, ne bi mučila, se je namenila korenine odsekali s sekiro. Vzela le rože »n petrolejko
in se okrog 21. podala na dvorišče k tnaH.
Toda tu je doživela nepričakovan napad. Komaj je stopila na dvorišče, ie v svitu luči opazila sključeno moško postavo pod stopnicami, ki vodijo v podstrešje, in je pod njimi nameščena skladovnica drv. Presenečena se je v strahu umaknila nekaj korakov nazaj im vprašala kdo da je. Ker nI dobila odgovora, se ie znova umaknila, a premalo. Tisti hi.p se je namreč postava, ki je skrivata obraz v steno na mah vzravnala in sledil je nagli kretnji strel tz samokresa, ki je nesrečno pomočnico zadel v trebuh. S smrtno nevarno rano se je odpravila še na orožniško postajo, napadalec pa je zbežal preko vrta.
Nesrečnico so takoj prepefSafi v krfko bolnico, kjer je bila operirana m se Je pri tem ugotovilo, da iima na dveh mestih prestreljeno debelo črevo, na dveh mestih pa ranjeno. Krogla Je vstopila v višini popka s skrajno levg strani v trebušno votlino tn obtičala tik hrbtenice, ne da bi ranila živce važnih organov. Zaenkrat je stanje ra-njenke povoljno rn je upati, da bo pri vestni m skrbni negi gg. zdravnikov ostala pri življenju, ako ne nastopijo komplikacije.
V	zvezi s tem so razširjene razne govorice. Od strani varnostnih oblasti je uvedena stroga preiskava ln je upati, da bo storilec kmalu v rokah pravice.
ČloveMmbio A»lo kamniških Kolasic
Kamnik, o božiču.
V	nedeljo, ki jo Se danes imenujemo brez vsakega pravega vzroka »zlato«, je po« zvalo Kolo jugoslovenskih sester v Cital« nico v bralno sobo občinske reveže in ubo* go mladino, da jih obdaruje za božič. §e pred napovedano uro so se zbirali reveži okrog Čitalnice, kjer so gospa dr. Karbo« va kot predsednica fn odbornice ga dr. Tranmuževa, ga. Kobalo. ga. Pregljeva, gdč. Rur>n'Vova pripravil darila.
Ko »o bili revež? zbrani, jim je gosoa predsednica v kratkih besedah povedala, da so sestre Kola storile vse. kar se je da« lo, ter zbrala darove v blagu in denarni, ki jih naj uporabi vsak. kakor najboliše ve hi zna. Nalnrei je bil* r»bd*rov*na mla« dina, potem pa so se vrstili odrastli reve«
IL V akupueoi Ja oUtrortno 20 ofiflk in I
70starcev. Vrednost daril pa snaS« 5000
Din.
AgHne članice Kola pod vodstvom rroje
požrtvovalne predsednice zaslužijo prizna« nje javnosti, ki pa bi se morala še bolj spominjati ob svojih praznikih na reveže.
Rdeči križ trboveljskim občanom
Trbovlje, 26. decembra.
V	sedanjem težkem času, ko se povsod naglaša smotreno delovanje v prosvetnem, gospodarskem in zdravstvenem pogledu, je tudi potreba, da se lajša beda med prebi« valstvom zlasti med mladino in pomaga vsaj on m. katerih življenski obstoj je ogro« žen in ki potrebujejo nujno pomoči. V to svrho je Rdeči križ dne 18 t. m. osnoval posebni ožji odbor socialno čutečih in po« žrtvovalnih trboveljskih gospa, ki je pre« vzel težko nalogo priskočiti v zimskem ča» su bedni deci na pomoč.
V	ta ožji odbor je vstopila delavna go« »pa inž. Hamerla, soproga rud. inšpektorja kot predsedn:ca. gospa Sitterjeva, soproga podžupana kot namestnica, gospa Zavrlo« va, soproga ravnatelia meščanske šole kot tajnica in gospa Radejeva, soproga trgov« ca kot blagajničarka.
Odbor se je takoj lotil svoje naloge in sklenil prehraniti v zimskem času 65 šolar« jev dnevno z mlekom in kruhom. Ker pre« hranjuje Pomladek Rdečega križa že okrog 100 otrok trboveljske šole, bo ta odbor vodil prebrano na vodenski šoli Da bo mo« gel ta odbor to zvišeno nalogo uspešno in izdatno 'zvršiti, bo tudi primoran potrkati na dobra srca premožnejših družin, katere se naprošajo, naj imajo napram obiskoval« kam radodarno roko.
Dolžnost vsakega člana človekoljubne organizacije Rdečega križa pa je, da naloge društva razširja in razvija in to z \ so po« žrtvovalnostio, da prodre ideja human!tar« nosti in solidarnosti človeške družbe konč* no v vse sloje našega naroda.
Pripomnimo, da je v lajšanje bede prire« dil na prošnjo Rdečega križa Osrednji za« vod za ženski domači obrt v Ljubljani 13. t m. v meščanski šoli lepo predavanje go« sooda Račiča in veliko razstavo Po no« vem letu se vrši za mladenke in Žene brez« nlačen tečaj o ženski domači obrti, ki bo trajal 2 — 3 mesece in bo absolventke us^os bil, da si v prostem času z ročnim delom -^boljšajo svoje gmotno stanje. Vpi« sovanje vrši trboveljska občina do 31. de« cenr.bra.
Slovenci v Kragujevcn
Kragujevac, 25. decembra
Ko ste med tem v domovini že opravili božične praznike ter ste se poveselili v krogu svojcev in svojih društev, želimo in prosimo, da bi se spomnili tudi nas rojakov, ki živimo daleč od svojih rojstnih krajev ter pridno delujemo v krogu onih običajev, ki so lastne slovenskemu delu našega naroda.
NaSe kulturno društvo »Triglav« deluje že tri leta z velikim uspehom v prosvetno korist članov ter prireja razna predavanja, družabne in umetniške večere in ima tudi svoj oder. Zavedajoč se, da je di-letantski oder prepotreben vodnik tej izobrazbi, kulturi in pošteni zabavi, je društvo tvegalo vse, da se ta oder čim bolj izpopolni in dvigne. Vse igre, ki jih je društvo vprizorilo, so imele uspeh in sploh je društvo storilo vse, kar je moglo. In vendar pri vsej požrtvovalnosti je toliko pomanjkovanje. Kje so dramska dela, kje garderoba in vse, kar spada k njej? Oder »Triglava« ima toliko nujnih neodložljivih potreb, da bo moral ostati zagrnjen. Obračamo se na vso slovensko javnost in društva, ki razumejo naš položaj, ter prosimo za pomoč. Prosimo, da bi nam za naše igre odstopila nekaj garderobe in pa vse drugo, kar spada k delavnosti takih odrov in je odrom v domovini lahko pogrešati. Prosimo vas, da bi vse, kar nam lahko odstopite, deponirali v upravi »Jutra«.
T. M.
Kino ljubljanski Dvor
Telefon 2780.
Vsa Ljubljana govori
z navdušenjem o našem filmu!
v najnovejšem svojem zvočnem velefilmu
potpd
Predstave danes ob S., pol 5., 6., pol 8. ln 9. urit
Predprodaja vstopnic od 10. ure dalje
Novi letnik „Naše ifobe"
22. številka revije »Naša doba«, ki
bi imela iziti dne 27. t. m., bo zaradi praznikov in tehničnih ovir izšla okrog Novega leta. S to številko, ki ji bo priloženo kazalo za dosedanjih 22 številk, bo zaključen prvi letnik te re« vije.
Kako potrebna je bila »Naša doba«, o tem se lahko preverimo, če prelista« mo prvi letnik. Dolga vrsta vprašanj, ki jih dnevniki ne morejo obravna« vati ali se jih dotikajo le mimogrede, je tu obdelana s svobodnega in kritič« nega stališča. Problemi, ki so se pri nas doslej obravnavali samo enostran« sko, so stopili po zaslugi »Naše dobe« v novo, sodobnejšo luč. Okoli te re« viie se je zbralo že leDO število naših publicistov in nie članki niso bili opa« ženi samo v domačem, slovenskem revialnem tisku, marveč so odmevali pn vsej Jugoslaviji. Uredništvo je n-^lo zvesto programu, ki si ga je bilo zastavilo v prvi številki: dajati iavnini vprašanjem podobo, kakor se kaže svobodnemu duhu z raznih vidi« kov Zato »Naša doba«* nima obeležja doktrinarske ozkosrčnosti.
Žal da materialni uspeh »Naše do« be« ni v pravilnem razmerju z moral« nim. Slovensko napredno izobražen« sivo se še ne zaveda v zadostni meri dolžnosti, ki iih ima do revije, katera stoji na braniku n ies>ovih kulturnih in nacionalnih idei. Bil bi težak udarec duhu, ki je ustanovil to revijo in na« logam, ki jih ima še vršiti v interesu našega javnega življenja, če bi morali zaradi materialnih razlogov prekiniti započeto delo in preložiti v nedogled* nost nadaljevanje napredne publici« stične revije, ki bi io moralna potreba našega javnega živlieuia prej ali slej zopet poklicala v življenje.
Čeprav je konsorcij »Jutra« položil za »Našo dobo« že težke žrtve, se je odločil, da jih bo nosil še dalje, trdno upajoč, da se bo revija, o katere mo« ralni potrebi nihče v naših vrstah ne
Novice iz hrastniske kotline
Hrastnik, 27. decembra.
Vse božične prireditve so dobro uspele. Na božičnici Svobode I. v dvorani konzum« nega društva je bilo obdarovan.h mnogo rudarskih otrok, posebno prisrčna pa je bila božičnica gasilcev v Narodnem domu. Vprizorjena je bila igra, ki jo je za to pri« liko spisal dolski kaplan g. Vrbanjšek. igro ie naštudirala učiteljica gospa Candrova. Ker živimo v žalostnih časih splošne go* spodarske krize, so izostale v Narodnem domu prej običajne veselice in zabave, kaj« ti vodstvo doma se zaveda resnega položa« ja ter opušča vse to, kar bi obiskovalcem napravilo večje stroške. Ker je kino danes najcenejša zabava, se bo na Silvestrov ve« čer predvajal ob 8. Ufa«film »Lepotica na rivijeri«, potem pa bodo obiskovalci po« slušali radio. Okrog rad o»aparata se bodo ta večer zbrali tudi gasilci pri svojem po« veljniku g. Dolinšku pod Skalo. Gasilci steklarne pa bodo silvestrovali v Hot« bauerjevi gost Ini. Kino Narodni dom bo ponovil svoj program na novega leta dan ob 15. in 20.	.
Komandir orožniške postaje g. Urleb je že prevzel ključe nove orožniške kasarne, prej Kobaletove hiše od lastnice TPD. V preurejeno orožniško postajo, ki obsega 6 sob, kuhinjo, shrambo in pralnico. Be vseli orožništvo po Novem letu. Na obsežnem vrtu ob hiši se urejuje sedaj drvarnica.
Dr. Henrik Steska:
Novi upravni postopek
na prvi stopnji
i.
Novi zakon o občem upravnem postopku se, kakor tem že omenil, ne nanaša na upravno kazensko postopanje in na upora« bo neposredne upravne prrnude brez pred« hodne odločbe. Istotako se ne tiče izdajanja abstraktnih pravnih predpisov, kakršni »o uredbe, pravilniki in službena navodila, ki jih izdado upravna oblastva, ter se tudi ni« ma uporabljati takrat, ko gre za svobodno neavtoritativno upravljanje, ali za izpolni« tev lastnih obveznosti nosilcev javne upra« ve (države, banovine in občin) in najsi so te obveznosti tudi javnopravne prirode.
Upravni postopek v ožjem pomenu je to« rej usmerjen na konkretno odločanje, pri č mer je odločbo izreči na osnovi ugotov« tjenih konkretnih dejanskih okolnosti in s podvajanjem teh činjenic pod abstraktno pravno normo. Pri upravnem postopku na prvi stopnji je razlikovati med uvajanjem postopka, ugotovitvijo stanja stvari (ugoto* v:tvenim postopkom) in upravno odločbo.
Pristoino upravno oblastvo uvede posto> pek vobče po službeni dolžnosti. To tako* zvano oficialno načelo je povsem ob sebi umetno, sa' ie vse upravno pravo name« nieno ali izključno ali v dokaj izdatni meri neposredno javnim interesom. Zbog tega ozira na občo blaginjo načeloma torej ni treba i^rečnec»a stranknega predloga. Vča« si seveda je že po značaju stvari potrebno ali po pravnih predpisih o poedinih uprav« nih stvareh dolženo, da stranka sama » prošnjo ali s prijavo predlaga uvedbo po^ stopka (n. pr. glede dovolitev, koncesij itd.>
Ugotovitveni postopek ima namen ugo« tavljati stanje stvari, ki je odločilno za upo» rabo abstraktne pravne norme in za izdajo odločbe. Radi smotra javne uprave ie tudi ugotovitev stanja stvari, t. J. ugotovitev vseh pravno odločilnih č'njenic oficlozno Velja torej tako zvano inkviziciisko nače> lo, po katerem oblastva z vsem' razpolož« nimi sredstvi uradoma ugotove stan le *tv«r ri. Nsv»!ic temu pa ie seveda vsak. kdor pred oblastvom kaj trdi. da bl izno«1ov«l odločbo v gotovi smeri aH kdor nr*yiIno«t od unravnega obl»«tva Se dognanih č'nienlc izpodbija. htd! dolžan to »vojo trditev po možnosti dokazati.
Kot dopustna doV«ri1« za ugotovitev s*« nja stvari Je uporabljati vm primerna do* k a ril a ln le *tvart. ki so r>M«stvu vobf? ne. nI treba dokazovati. Tek in obseg i "»o. tovltv^nenn rKKtomVo odr<*'<i imravno stvo. Za dokazila služijo zlasti javne m pri«
dvomi, vendar le tudi gmotno zakore« nirila. »Naša doba« bo izhajala v letu 1931. enkrat mesečno in sicer vsakega 15. v mes cu. Naročnina ostane neiz* premenjena.
Da se bo revija lažje osredotočila na najvažnejše probleme javnega živ« ljenja, bomo i vedli delitev dela: »Aa* ša doba« bo v novem letniku vsebin* sko bolj strnjena in bo prinašala pred* vsem ideološke članke in razprave, ki bodo v neposredni ali posredni zvezi z našim slovenskim in splošno jugo* slovenskim življenjem. Članki, ki so nujno aktualni in ne bi mogli čakati na objavo v »Naši dobi«, polemično in politično gradivo, pregledi tujega revi« alnega tiska in drugi slični sestavki bodo odslej izhajali v »Jutru«.
Tako bo »Naši dobi« mogoče, da se bo lahko še intenzivneje nego do* slej posvečala važnih i vprašanjem na* šega kulturnega, političnega, socialne* Pf in gospodarskega življenja, vpraša* n;em, katerih nomen in praktično daljnosežnost vsi čutimo in ki zaslu« ž;jo, da jih obravnavamo z vso res« nostjo in poglobitvijo. Za ta ožii in vendar še važnejši program je »Naši dobi« zagotovljeno sotrudništvo naših najboljših strokovnjakov in publi' cistov.
Trdno pričakujemo, da bodo ostali »Naši dobi« zvesti vsi njeni dosedanji plačujoči naročniki. Če bi se vsak iz* med njih potrudil in pridobil nekoliko novih naročnikov, bi se reviji v hipu odprle nove, širše možnosti. Prosimo tedaj vse svoje prijatelje, da se v teh dneh zavzamejo za »Našo dobo« in da vidijo v tem delu važno uslugo na« Ši obči stvari.
»Naša doba« stane četrtletno 30 Din, celoletno 120 Din. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5.
KONSORCIJ »JUTRA* UREDNIŠTVO »NAŠE DOBE*
vatne listine, zaslišba prič, pritegnitev izve« dencev (veščakov) in ogled. Važno je, da se že po kazenskem zakoniku lažne izpovedbe pred upravnimi oblastvi kaznujejo z zapo« rom. Priče se vobče ne zaprisežejo, izvzem« ši slučaje, da poed:ni zakoniti predpis to iz« rečno določa. Določbe o dokazih vsebujejo podrobne predpise o dokazni moči listin, dalje o tem, kako se pozvane priče zaslišu« jejo, kdo se ne sme zasliševati in kdo sme odreči pričanje in izvedensko mnenje, po« tem o dolžnosti lastnika ali posestnika stva« ri, prostora ali zemljišča, da dopusti ogled in o povračilu škode, ki se mu je z ogle« dom prizadela. Dasi zakon tega izrecno ne omenja, je vendar jasno, da služijo za do« kaz tudi lastna opazovanja pristojnih javnih organov pri nj'hovem poslovanju, dalje tv-di priznanja in izjave udeleženih strank samih. Upravno oblastvo ocenja vobče po svobod« nem prenričanju ali so pravno odločilne činjenice dokazane ali ne. Velja torej nače* lo svobodne ocene dokazil.
Kadar si dve ali več strank nasprotujejo s svojimi zahtevki v upravnem postopku, « mora oblastvo prizadevati, da se stranke po možnosti poravnajo. Poravnava ne sme oškodovati javnih in zaščitenih privatnih interesov. Ako je zbog dosežene poravnavo izdaja odločbe odveč, se o tej poravnavi sestavi poseben zap snik, overovljeni prepia pa dostavi strankam.
Da se stanje stvari kolikor moč res« nično ugotovi in pa obenem pravice in pravni interesi strank zaščitijo, je •trankam dati priliko, da pravočasno zvedo o rezultatu izvedenih dokazov in da »e o tem izjavijo. S tem načelom zaznavanja (zaslišanja strank) je deloma nadomeščeno načelo koncentracije ustne razprave. Upravno oblastvo si mora nam« reč prizadevati, da je postopek čim pri« mernejši, hitrejši, pr prostejši in cenejši. Zbo« tega se vrši ustna razprava, h kateri so pozvane vse stranke, priče in izvedenci in pri kateri se izvaja morda tudi ogled, le tedaj, ako je to potrebno. Zakon natančno določa, kako *e treba k razpravi osebno po« zvati znane stranke in vrhu tega še javno razglasi., razpravo. Neopravičen izostanek str°nk ali ooustitev opazk (pomislekov ali ugovorov) najkasneje med razpravo je smatrati, da pristaja dotični udeleženec na poslovanje, ki je predmet razprave. O raz« pravi, ki se vrši po izvestnem redu, je se« staviti razoravni zapisnik. Ker ni vedno treba, da bi imeli ustno razpravo ali da bi pri ustni razpravi bil neposredno osredoto« čen ves doka-ni postopek, zavoljo tega se smejo izvajati dokazi tudi po drugih uprav« nih oblastvih ali pa po poedin h izvedencih izven ustne raznrave). S tem je seveda tudi r°~-lo neposrednosti v dokaznem posten, ku deloma opuščeno. Radi zavarovanja do« kazov zbog preteče izgube ali otežkočenja uporabe dokazil, je po potrebi v vsakem stanju postopka, ali celo pred začetkom postopka dopustno, da se izvede ogled ali odda izvedensko mnenje ali zaslišuje pr če. Kadar je stanje stvari že na osnovi činjenic, ki so oblastvu znane, ali na osnovi stranki* nega predloga in njenih donesenih doka« zov dovolj ugotovljeno in ni treba še po« sebe zasliševati pr zadetih strank radi zaščite njih pravic ali Dravnih interesov, ta« krat sme odnasti vsak ločen ugotovitveni postopek ter upravno oblastvo kar na tej osnovi odloča. Včasi sicer stanje stvari še ni dovolj ugotovljeno, vendar radi javnih interesov ni moči še odlašati z ukrepom, a taka odločba ima le pogojno veljavo, ket sme stranka v izvestnem roku zahtevati uvedbo ugotovitvenega postopka.
OSVEŽITE SE S KOPEHJO.
ki ste Ji dodali eno od naravnih milovonli-vib soli za kopanje: ISI.A EAH DE OO-LOGNE kopalno sol. ISLA CFTVPRE ko-palno sol. ISLA KONIFEREN kopalno soL Izredno duhte ln osvežujejo, izvanr^dno ugodno uMnkujeJo na kožo in na sploftnl počutek. Dobivajo se v lekarnah, drogeri-iah tn parfumerijah. Za Jugoslavijo: PA-RACEt.STTS. k. d.. Zagreb 8.
i i »
Novo slovensko pevsko društvo v Nemčiji
Bloveoaka kolonija ▼ Hambonm Neo-mGhlu t Porenju Je Številno zelo močna in Svrato organizirana pod vodstvom popularnega in vneto delujočega predsednika g. Antona Snajdena. Nov dokaz njene delavnosti je ustanovitev pevskega zbora »Triglav«. Ustanovna slavnost se je vršila 14. L m, popoldne v Buschhausenu pri Neu-tnOhlu ob Številni nazvočnosti rojakov in delegatov lz Porenja in Westfalije. Novo pevsko društvo je nastopilo prvič in želo Ca vsa izvajanja burno odobravanje. Prav Bnačllno in razveseljivo je, da so k nove-pevakema društvu pristopili mnogi
0 slovenjebistrisldh lovcih
• I • v v«l
m loviscm
Slov. Bistrica, 27. dec.
Ltmtvo Je prastaro, staro kaikor človeški Hod, das bi — sodeč po današnjem videzu — tega o tovstvn v Slov. Bistrici ne mo-gd vsakdo trditi. Pa bilo kakorkoli, dejstvo, da se le v letu 1928. osnovalo pri nas Lovsko društvo, je razveselilo marsOtogar, najbolj pa menda našo ubogo divjad, ki si |e od takrat vsaj nekoliko oddahnila. Lovišča imamo In smo jih vedno imeli, divja-fine pa Je bilo v njih vedno manj ta postala bi bita povsem prazna, da ni prevzelo obširnega pasu od Crešnjevske ravnice ob Slavni železniški progi, pa vse do Robca pri Sv. Arehu na Pohorskem grebenu v najem naše društvo, ki si Je s strogimi pravO! začrtalo smotreno nego opirstošenih revirjev. Uspeh ni izostal ta Se po dveh letih so naše ravnice, trate in gozdovi nanovo oživeli tako da Je bilo letošnjo iesen mogoče prirediti v 10 loviščih že 16 skupnih lovov na zajce ta roparlce. Perjad in srnjad se tudi v tem leto ni streljate, čeravno se Je povsod! že dobro razplodifa. O teh k*v1h, oziroma brakadah bi naštel nekoliko »okroglih«, ne morda »latinskih«, temveč do pike resničnih.
Naša pisana tovsfca dražba Je večinoma ©d sile dobrodušna ta na običajnih brakadah se polovica Izmed njih le poredkoma ki s težkim srcem odloči za »dobro namer-|eni» strel. Med divjačino terej nikakor niso zasovražen! — nasprotno! Uživajo zasluženo zaupanje ne le med srnami in jerebicami, ki so doslel še pod strogo zaščito, temveč tudi pri zajcih. Brakade torej d-kakoT niso krvoločne ta opasn«, zato pa tembolj zadnji pogon, ki se n&d-ar ne vrši v gozthi ali celo na njivi, temveč po stari navadi r V/aRando^ krčrrrf Vsalkdo pripoveduje takrat svode dogodka}e pač tako, da dobfjo glavo ta rep, če tuda morda repa ni vidd ta glave ne zadeL
Določen je bil dvadnevnl skupni lov »a Pohorju bfizn Sv. Areha. Treba Je bilo prenočiti v prijazni Korenovl krčmi pri Sv. Martino. Dobrosrčni tovariš, ki je vodil sprednjo stražo, je hotel celi zaostali družbi pripraviti tudi večerjo, primerno časn tn okoliščinami. Za vsako ceno nai bi prišel na mizo zajec, pravi divji pohorsfci zajec, ki ga je hotel sam ustreliti, odreti, speči ta servirati v okusni omaki V ta namen je dotični tovariš - lovec. a4i bofie rečeno srečo krvec zbnrt pri vseh boljših slrvenje-bfstriških gospodinjah obilico kuharskih receptov ta nasvetov, takozvano »paco« za sajca pa Je strokovnjašfco rvarS! ta zabelil le kar dotna ta jo v velikem loncu varno oprtal na Junaška pleča. Vse Je bilo torel ▼ najlepšem redu. manjkaj Je samo še zaj-Cek. Tega Je biJo treba spotoma dobiti. Toda sreča je muhasta ta zajci menda še bofl. Zavohal so najbrž dišečo »-paco« v nahrtniku skrbnega lovca in zaslutili požrešni namen zdene tovaršrje. Nobenega nd bilo pod cev, paca pa Je ostala v šmar-tinski krčmi neizrabljena.
Naslednjega dne se Je družba pomaknila Visoko pod Pohorski greben, koder se Je <r skrbnem varstvu že dokaj lepo zap!o-dta srnjad. Vsakdo Je obstal na oetkazanih ttečinah m prisluškoval več ali mani pazljivo v smer pogona. Med brezskrbnimi strelci je bi tudi naš r&ič. Utaboril se Je
mladeniči, ki ao rojeni v Nemčiji pa Cele gojiti slovensko pesem v svojem materinem Jezfku. Na sliki sedi ▼ sredini predsednik Snajden, ob njegovi desni Je častni član Ludvik Hardt, dalje podpredsednik Fran Laznik lz Laškega ln tajnik Leopold Dolar lz Zagorja, na predsednikovi levi pa pevovodja Karel Sišler lz Banata, blagajnik Ivan šalobir lz Teharja, prisednik Ignacij Urankar iz Zagorja in preglednik Ivan Bizjak od Sv. Duha nad Krškim. Novemu pevskemu društvu želimo mnogo, mnogo lepih uspehov.
v temni zasek! na lovskem stoTCku ta očividno zapadel v ribarske meditacije tako, da Je na pogon docda pozabil. Za nenadni šum ta trušč se ni zmenil, temveč vztrajno ždd med nizkim jelševjem ta zrl predse. Mahoma pa pridrvi naravnost proti njetnn družinica treh sni, ki druga za drugo planejo naravnost v presenečenega lovca. Puška mu je odletela v grmovje, sam pa se je v vsej svoji dolžini prekotalfl vznak. Zadnjo živadico je baje za kazen tudi »zia-sal« in ji izpulil pest dlake, ki jo še danes hrani v spomin na svoj prvi lovski pohod k Sv. Arehu.
Takih m sHčnfc dosodtvščln bi lahko naštel še več, samo da vse niso tako resnične. Pretiravati pa tudi med lovci ne kaže ta nikdo naj ne natveza medveda- če niti merjasca ni srečal. Zato se Bistričani držimo zlate sredine: obilo smeha, seveda brez greha in nekaj resnice — vsaj do polovice.
Novoletna številka Dustrovane tedenske revij*
ŽIVLJENJE IN SVET
vsebuje naslednje zanimivosti*
Podaljšanje življenja Jugoslovensko - romunska
stava v Pragi (s slikami) Kontrolor Kalister (Iv Podržaj) Katera riba je pristna? (slika) Pomlajevanje evropskih mest (s slikami)
Izdelovanje porcelana (s slikami)
Novo leto na Japonskem (slika) Zdravnik, ki je opisal svojo smrt
Slike iz življenja ln sreta
Kdor išče najde (V Sila) Tolstoj o sebi (s sliko) Konfucij bo zmagal (s sliko) Človek, ki meri starost semlje
(slika)
Mušica jim je pomagala do blagostanja (slika) Spomini zadnjih Rimljanov t
Podonavju (s sliko) Zanimivosti iz kirurgije Praktičen iznm za telefonske
naročnike (slika) Anekdote
Greta Garbo kot senzacija (s
sliko) Ako še ne vei Tedenski jedilni Hst Karikature Humor v slikah Uganke in zank« Moderno dekle
»Življenje in svet« izhaja tedensko
in stane polletno (zaključena knjiga z nad 800 strani in z nekaj sto slikami) 40 Din, četrtletno 20 Din, mesečno 8 Din. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva alica 5 in v vseh podružnicah »Jutra« Posamezne številke samo 2 Din po vseh trafikah.
Slovenci v žandarmerijski šoG v Banji Loki
Ob grobn vrlega moža
Lesce, 27 decembra.
Na božični praznik smo položili k več« nemu počitku občinskega slugo Jakoba So« klica. Mož je končal na tragičen način: omračil se mu je um in zastrupil se je. Ta tragična smrt je še povečala našo bolest nad izgubo vrlega moža. Pokojnik je bil nekdaj izvošček, potem več let selski pis« monoša, nazadnje pa občinski sluga Bil je dobričina, da mu je težko najti primere. Svojo službo je vršil zelo vestno in je bil do skrajnosti uslužen vsem občanom. Vsa« kemu je rad ustregel in vsako poverjeno nalogo najbolje izvedel. Kadar je hodil na« okrog z nabiralno polo tako n. pr ob raz« nih elementarnih nesrečah ali ob raznih občekoristnih nabavah, je nabral po vsej občini več prispevkov, kakor se je »ploh pričakovalo. Tako je bilo tudi. ko smo zbi« rali denar za novi veliki zvon Ta zvon je prvič zapel pred sedmimi leti na božič hi baš sedaj ob obletnid je zvonil dobremu možu r slovo.
Pogreba se Je odeležila velika množica občanov, igrala je godba in na grobu je naš pevski zbor zapel žalostinke. Cerkvene obrede je opravil gospod župnik, stroške bo pa nosila občina v priznanje pokojniko« vih zaslug.
Primorske novice
Premeščeni so učitelji m učiteljice: Jo« sip šuligoj iz Grahovega, Andrejana Fil« li iz Lanišč, Rafael Pertot iz Lokvi, Ana Ažman iz Postojne, Miroslava Šček, vsi v Kalabrijo, Franja Živec iz Dutovelj v Li« gurijo, Marija Fakin«Frigat iz Povirja in Gizela Katanec iz Podkraja v Benečijo, Anton Gregoretič iz Škocjana na Sicilijo, Marija Rozman iz Šmihela v Abruce, Jos;p Trošt iz Košane in Bogomir P.utar iz Ra« čic v Sardenjo, Albina Jurca«Lovrenčič iz Postojne v Marke, Marija Muskovič iz Po« reča v Puglie.
Pri Sv. Jakobu v Trstu zgradijo ▼ letošnji zimi vojašnico za orožnike ki bo stala tri milijone lir, meseca januarja 1931 se prično dela za zgradbo velikega liktorske« ga štadijona na že določenem prostoru.
Šolski skrbnik Mond no je poročal mini« strstvu za narodno vzgojo o naraščajočem vznemirjenju med učitelji in zlasti med učiteljicami v Julijski Krajini. Minister Giuliano je nato takoj objavil gostobe« sedno pohvalo italijanskega učiteljstva ob vzhodni meji in v nasprotju z Mondino« vi m izvestjem označil učiteljstvo za po« gumno in vztrajno v svoji visoki mis jL Posebej izreka priznanje učitelju Petru Repetti in učiteljici Magdaleni Silecchia ▼ Gabrijah pod Štanjelom in učiteljicama Margeriti Nicolini in Kleliji Cosmini ▼ Bovcu, ki so se ob znanih dogodkih po» sebno dobro držali. Mondino bo najbrž v kratkem premeščen.
»Pagine Agrcole« razširjajo sedaj med kmetovalce v goriški pokrajini Slovenski kmet ne razume italijanščine, katera je tu* ja celo furlanskemu kmetu. Te »Pagino« naj bi menda nekako nadomestile ustavlje« ni »Novi list«, ki je imel dve obsežni rub* riki za kmetijstvo in razlaganje zakonov.
Po dogodku pri Murovcih na Kanalskem •o našli preiskovalni organi ▼ bližini mno* go vojnega mater jala in fašistične no vino so pisale o oboroženih zarotah. Povsodi, koder je divjala vojna, je še danes obilo vojnega materijala, ker se še doslej ni iz« vršilo nikako pravo očiščenje bivših bojišč. Marsikateri kmet je vsled tega že trpel po krivem. Zato pa naj se z razorožitvijo odredi tudi temeljito izčiščenje bivših boj« nih tal pa bo odpadlo marsikako sumni« čenje.
V Trs to Je preminul gosp. Hefctor Prfltch
(Polič), eden izmed mnogih primorskih bro« dolastnikov jugoslovanske krvi, ki so s 6vo« jo nadarjenostjo povzdignili tržaško plovbo do svetovnega slovesa. Pokojnik se je po vojni požrtvovalno trudil z »Libero Triesti« no«, ki je pa pod novimi razmerami kmalu prešla v druge roke.
Prvi ministrski predsednik združene It a. lije Alfredo L a/marmor a je hotel pridružiti domovini le Benečijo in Trentin, Primorja s Trstom pa ne. Poudarjal je: »Ako bi slu, čajno Trst pripadel Italiji, bi bila ta posest za našo kraljevino polna težav in najtež, jih nevarnosti«. V decembru 1864 je izročil poslanec Molinari itlaijanskemu parlamen« tu protest Tržačanov, ki so izajvili, da ni> kakor in nikdar ne žele, da bi bili združeni z Italijo. Trst se je podvrgel leta 1382 Av« striji prostovoljno, ker se je bal zavojeva« nja s strani Benetk, ki so bile star njegov sovražnik Prvič so napadli Benečani Trst leta 1202. Vrstili so se večji in manjši na« padi in leta 1381 so oblegali Benečani Trst enajst mesecev in pustiii za seboj strašno opustošenje. Pa tudi pod avstrijsko oblastjo še dolgo ni bil Trst vaTen pred Benetkami, ki so izjavljale, da hočejo one gospodovati v gornjejadranskem pomorskem gibanju. Ko se je Avstrija utrdila, je Trst mogočno narastel, pod Italijo pa se je takoj ponižal pred Benetkami, ki sedaj vodijo gornjejad« ranski pomorski promet.
Znano je, da v Julijsko Kraflno ne smejo nobene jugoslovenske novine. Marsikdo je bil že občutno kaznovan, ker so dobili pri njenm novine z onstran gramice. Za razšir« janje jugoslovenskih nov in so določene so« daj posebno ostre kazni in pulski prefekt je razglasil, da bo kaznovan z je>čo 15 let vsak, pri katerem bi se dobil kak jugoslo« venski list s članki o razmerah t Istri.
Položaj kmetijskega gospodarstva ▼ Jo« Rjski Krajini je skrajno neugoden. Kakor pri vsakem podjetju, tako je tudi pri kme« tijskem gospodarstvu vprašanje razpolož. IJhrega kapitala temdjno in najvažnejSe. Prišlo pa je že tako daleč, da danes še celo večje kmetije ne morejo več izkazovati do« bičflca. Kmet se boji dolga m posojil z viso. fcimi obrestmi. Kdor začne djanes z dolgom. Je ▼ kratkem izgubljen. Neoporečno je dej« stvo, da je primorska zemlja skopa in za* more prerediti le delovno družino, dolga na sebi pa ne trpi. Vojna je pustila za seboj izredne razmere, iz katerih bi se pridni naž kmet dobro izkopal, ako bi ne ostajale le prazne besede z visokih mest že nešteto« krat tako slovesno izrečene zagotovitve po« moči kmetijstvu ob meji...
Publicist Angelo Vhrante Je razpravljal tik pred vojno o jadranskem vpražanju m italijanskem trredlentizimi. Prišel je do za« ključka, da njogovi rojaki tostr m Adrije in Soče prav za prav nimajo ničesar iskati, kajti pravih Italijanov na tej strani ni in kar se prišteva k Italijanom, to je le pro« izvod nasilnega poitalijančevanja in vse to« zadevne aspiradje vročekrvnežev hranijo v sebi kali usodepolnih zapletljajev. Glede tržaških Italijanov pravi Vivante: »Zlasti ▼ Trstu so Italijani ▼ zdo skromnem raz« morju potomci rčmljanstva in tudi samo narodnega izseljevanja. Slovend niso prifili
JVeguj iudi
Jvoje lepe ^obe
Se le včeraj na primorska tla in Je njihovo
narodno gibanje zgodovinski dogodek.« Ka« ko je šibko tržaško italijanstvo, podpnčuje najbolje a ©dlan je poitabjančevanje priimkov, ki ga ni ae konca ne kraja.
Aflan-bey in sodobni šport
Kakor je razvidno iz članka K. B. borka, ki Je bil objavljen r nedeljski številki »Jutra«, Je moj »zagovor« športa izzval v či-tatdjih »Jutra« baš one učinke, ki sem jih s svojo grotesko hotd doseči Pokazal je na eni strani vso plitkost duhovnega obraza pretežne večine sodobnega mladega sveta, na drugi strani pa je izzval opravičeno ogorčenje nad takim, vsakršno duhovnost prezirajočim gledanjem pri vseh onih, ki Jim svet duha ni deveta briga na zemlji.
Ni potrebno, da bi danes Se naprej razpredaj interesantni motiv o pravi vsebini sodobnega športa ter o njegovih krivih apostolih ne v resni in niti v satirični obliki, ker je problem sam od sebe jasen, ko na dlan. Treba je, da vendar že enkrat pridemo iz večnega zakotnega tarnanja in pasivnega gledanja ter da zajezimo spartno povodenj in jo speljemo v strugo pametnega, kompromisnega dela za nego telesa in, kar je glavno, tudi duše. Formula »zdravo tdo nam da tudi zdravo dušo« je v rokah neodgovornih ljudi ki povečini obvladajo današnji športni svet, vprav nemaren sofi-zem. Rad bi namreč bral že enkrat statistično podano vse ono duhovno delo naših športnih kltibov, ki Je bilo posvečeno mimo tefesa izobraževanju duha naših sport-
GasSno društvo ▼
oikovl iz športnih rubrik o&šega dnevnega
časopisja m nič raz v urno. Koliko p reoav*ai iz premnogih področij ustvarjalnega dela človeškega pa so, recimo t letu, priredila naša športna udruženja za svoje akuvno članstvo? (Jolo negovanje mesa ne ustvarja še človeka, kamodi še občana in državljana! Tu je potrebna energična revizija celotnega dela, ki naj bo v korist mladema rodu samemu in po nJem tudi duhovnosti našega ljudstva.
Naj mi bo dovoljeno, da lz krivega navdušenja in upravičenega ogorčenja cenjenih čitateljev »Jutra« izkujem (tvegam, da me slovenska srboritost križa zastran tega!) nekoliko kapitala za misel, ki jo nosim že dolgo v sebi. In ta misd je:
Ce je naša država z ustanovitvijo SKJ vzela izključno v svoje roke telesno vzgo-go jugoslovenskega državljana, bo najbrž, vsaj tako sodim, tudi njena sveta dolžnost, da izloči vzporedno iz javnega življenja vse one težnje rekorderske dejavnosti telesa, ki ovirajo harmoničen razvoj našega človeka. Mislim, da bi bila baš naloga S. K. J-, vzeti v roke zadevo jugoslovenskega športnega gibanja ta dati našemu sportn oni pečat duhovne zrelosti, ki je za ljudsko duševno in tdesno zdravje potrebna. Zakon o SKJ naj se v toliko izpremeni. da po. stane jugoslovenski šport v vseh svojih panogah izključno monopol SKJ. S tako ureditvijo bosta i telo in duša jugoslovenskega državljana prišla ▼ edino prave roke. To pa zastran odgovornosti, ki spremlja vsakršno javno delo, pred človekom, državo in človeško družbo. Allan-Be*.
Sori pri MedvodaK
J3epsi zobje
je nedavno praznovalo 2Setnico svojega vzornega in uspešnega delovanja v korist kraja in okolice. Sedanji poveljnik društva je g. Viktor Koral t, načelnik pa g. Jakob
da bodo prlstojafl Tvojim rudečim ustnicam in nežnima licama. Upotre-bljavaj dnevno edino
Sargov
Manufaktura
itifiH. Aleksandrova cesta 8.
VI sigurno hočete,
da si sa avoj denar kupite blago najboljSe kvalitet« ca zmerno ceno.
Na obroke
In te zgornje prednosti imate pri nas. Zahtevajte potnika!
Domače vesti
*	Spomenik kralja Petru v" Cakovca. V
dvorani mestne posvetovalnice v Cakovcu se jc te dni vršila konfcrenca najuglednejših tamkajšnjih meščanov in zastopnikov oblastev v zadevi pojavitve spomenika blagopokojnemu kralju Petru Osvoboditelju. Izvoljen je bil odbor, ki bo vodil akcijo za soomenik.
♦	Vojaške vestL Na predlog ministra vojske m mornarice le Ni Ve,, kralj podoisal ukaz o imenovanju, razvršče-nju m upo*o-jenju oficirjev. V našo vojsko so sprejeti tudi nekateri bivši oficirji avstro-ogrs«e vojske, med drugimi s činom rezervnih pehotnih poročnikov A!">ert Cok m Dragan Schvvarz. s činom rezervnih pehotnih podporočnikov Robert Erigelman dr. Drag.tfin Župnek in Anton Bernard, s činom rezervnega veterinarskega poročnika pa dr. Ot-mar Novak. Prideljeni so na službovanje: pehotni poročnik Pavel Slade komandi celjskega vojaškega okrožja, pehotni poročnik Jos»p Roje komandi Ijubljarskega vojaškega okrožia, artiljerijski podporočnik Martin Prelog kot vodnik 2. pijonirskemu polku. artiljerijski podporočnik Ivan Ožbilt operativnemu oddelku glavnega generalnega štaba, inženjerski kapetan Dragotin Ga-berščfk pa kot komandant 1. bataljonu 2. pijorarskega petka. V aktivnega poročnika je povišan podporočnik Leopold Vodeb, v voj. činovnika 1-H'I. pa Silvij Brenčič.
*	Izpremembe v železniški službi. Upokojeni so: zvaničniki 1-1: Alojzij Kutž.č, vlakovodja, Manbor gl. ko.; zvaničniki H-l: Oton Tremi, sprevodnik, Manbor gl. kol.; Ignacij Palič, premikahri nadziratelj-Čakovec; El-2: Mihael Cvilak, sprevodnik, Maribor gi. k. — Premeščeni so: uradnik IX].I; Rudolf Ogrinc, kurilniška ekspozitura, Murska Sobota, za strojnega nadzira-telja v kurilnico v Maribor; zvaničnika H-l: Mihael Cvajnar, Medvode, za krtt-nika v Maribor kor. kol.: Ivan Jerina. B> hinjska Bela, za kretnika v Medvode; dnevničar Nikolaj MfkHč. Trebnje, v Liub-Ijano gl. kol. — Sprejet je kot dnevničir Feodor Miklič v kurilnico Ljubljana L gl. kol _ Postavljen je za uradnika IF1-4 Ri-hard Murior, prometni uradnik. Gornja Radgona.
» Imenovani« v srednješolski službi. Na
H. realni gimnaziji v Ljubljani je Imenovana dr. Marina Perparieva za supleutko v 19.
♦	Ostavka na državno službo. Asistent
tehnične fakultete ljubljanske univerze dr. Miroslav Andolšek je podali ostavko na državno službo.
•	Promocija. Na tmfrvera v Innsbrucku Je promovira! 20. t m. za doktorja vsega zdravilstva g. Janko Lovšin tz Ribnice.
•	»Službeni Ust baaaKe uprave Dravske banovine« objavlja v 45. številki: pravilnik o nabavi ln razpečavanju domaČih in tujih zdravil biološkega tzvora v domaČih Javnih zavodih; navodila za izvrševanje pravilnika o prometu ln kontroli narkotičnih drog ln strupov; navodila za Izvajanje asanacijskih del ter dopolnitev uredbe o organizaciji ministrstva za promet ln prometne službe.
♦	Zaradi proslave stoletnice rojstva Frana Levstika se je 21. t. m. vršil v Velikih Laščah sestanek, na katerem se )e konstituiral naslednji odbor: predsednik Pucekj Anton, fstud. iur., podpredsednik Dodšina Ivan, bogoslovec, tajnik I. Sega Matija, cand. iur. tajnik II. Hočevar Josip, uradnik, blagajnik I. Ramovš Jakob, duhovni svetnik, župnik, banski svetovalec, blagajnik n. Hočevar France, posestnik in gostilničar, od-borinki: Hočevar Ivan, župan. Ž.tko Matija, upravitelj osnovne šole. Kopnvec Ivan, načeknik gasilskega društva. Hanžič Ivan, starosta Sokola. Nahtigal France, predsednik prosvetnega društva. Jelene Ivan, taj-niik Hranrln.ee in posojilnice, Brejc Anton, organist. Primožič Antcm, trgovec ta po-
Danes nov spored!
Premiera!	Smeh!
ŠAMIKA
na olimpijadi
Salolgra, pri kateri se vsakdo nasmeje 3d vsega srca! Velekomično od prvega prizora ko konca!
Predstave ob S., pol 6„ pol 8. In 9.
KINO IDEAL
Vremensko poročflo
Meteorološkega Mvoda v I.MihHarH
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja 2 stanje barometra, 3. temperaturo, 4 relativno vlago v %, 5- smer m brzino vetra, 6. oblačnost 1—10,
7.	vrsta padavin 8 padavine v mm
27. decembra 1930 Ljubljana 7, 759.1, 0.5. 9.5, ENE 3, 10, — —; Maribor: tri depeše; Mosta* 7, 759.7, 5.
93, mirno. 6.--: Zagreb 7, 759.0, 1, 92.
mirno, 10, del, 2.0; Beograd 7, 759.0. 2.
93. ESE 2. 10, dež. 0.2.--; Sarajevo 7.
760.6. 2, 94. ESE 2, 10.--; Skoplje 7,
762.8 5, 95. mirno. 10,--; Kumbor 7.
758.2. 13. 85, mimo, 6, dež. 20.0: Split 7, 759.0, 12, 85 ESE 4 8, dež, 1.0, Rab 7, 757.5, 7, 84, S 6, 10 dež, 14.0; Via 7, 757.7,
8,	93. S 8. 10, dež 10
Solnce vzhaja ob 7.38, zab-lja ob 16.26, Iona vzhaja ob 11.59 zahaja ob 0.57.
Najvišja temperatura v Liubliani 3.9, najnižja — 1.6, v Mostarju 0.0, Zagrebu 0.0, Beogradu —4, Sarajevu —2, Skoplju 2.
sestnik, Debel j ak Alojzij, posestnik, Tomšič Janez, posestnik, Ivane Matija, pos. s«, Polzelnik Ivan, proiesor.
*	Uspeh Banovca v AmerlkL Ravnate!] g. Matej Hubad je prejel od g. Svetozarja Bamovca naslednje obvestilo o nastopu v Chicagu: »Cenjeni gospod ravnatelj! Sporočam Vam, da sem v Chicagu pri gostovanju v »Hoftmanovih« zelo lepo uspel. Rezultat uspešnega gostovanja je bil ta, da me je povabil chikaški sitnforačni orkester tia sodelovanje pri koncertu 15. februarja in me angažiral kol prvega solista. Vse točke bom izvajal s spremfje-vanjem 80 mož broječega orkestra v Quivic-operL«
•	Lupis-Vukič v Buenos Airesu. S pa<^-nfcom »Beivedere« je nedavno prispel v Buenos Alres g. Luprs-Vukič, ki se le dalje časa mudil v domovini, kjer Je imel v Zagrebu tn Beogradu uspela predavanja. V Buenos Airesu bo g. Vukič nadaljeval «vojo knjigo o Jugoslovenih v Južni Ameriki ln bo. kaker pravijo, ustanovil no* Jugoslo-venski list
♦	Tečaj za šolske zdravnike. Pri centralnem higijenskem zavodu v Beogradu se 15. januarja otvon trimesečnd tečaj za šolske zdravnite. Zdravnfci, ki se žel« udeležiti tega tečaja, naj to prijavijo do 5. januarja prihodnjega leta.
♦	Mesto banovlnf-kega cestarja oddaja banska uprava Dravske banovine, tn stccr za progo na banovin ski cesti Dravmgrad-
Slovenjgradec-Velenje-Šoštanl-l.etuš-Sv. Ps-
ter v Savinjski dolini od km 59 do km 63. ProsSlci ne smejo biti mlaiši od 23 let in ne starejši od 30 let. Prošnje je vložiti najkasneje do 15. januarja na banski upravi v
Ljubljani.
•	Našim mladim ugankarjem. V besedilu mladmske uganke »Začaran grad« v božični številki je mala napaka, in sicer se mora med drugimi iskati srna hi ne jelen.
•	Velika jugoslovenska manifestacija v Buenos - Airesu. Po Inicijativi urednika »Slovenskega tednika«, glasila slovenskih rojakov v Argentini, se je nedavno v Buenos Airesu vršil velik sestanek tamkajšnjih rojakov. Veliko dvorano Principe Jor-ge Je napolnilo približno 1200 naših ljudL Na prireditev so prišli tudi naš poslanik dr. Milorad Stražnicky v spremstvu tajnika legacije, znani rodoljub Mihanovič in češkoslovaški poslanik dr. Macbaty, ki so do konca prisostvovali akademiji in niso mogli prehvaliU preciznosti v tzvajanju vseh točk programa Zelo pohvalno ao se Izražali o prireditvi tudi argentinski gosti, ki so izjavili, da bi nobena druga kolektivnost ne mogla svojega delavstva predstaviti na tako lep način. Višek prireditve Je bil govor urednika Ceboklija, ki Je v španskem Jeziku pozdravil argentinske goste in Jim povedal, kdo smo Slovenci ln kaj je namen naših organizacij ln »Slovenskega tednika«. Na koncu govora Je povabil navzoče, naj ž njim zakličejo: Živela Argentina, živela Jugoslavija! Po govoru Je nastopil dramski odsek SPD s Kristanovo šalolgro »Kdo je znorel«, potem pa je strumno prikorakala na oder sokolska vrsta pod vodstvom načelnika Petra Capudra, ki Je za svoja Izvajanja žela zasluženo priznanje. Ko so Sokoli končno pred odstopom zapeli lepo našo pesem. Je nastalo v dvorani navdušenje, ki ga ni mogoče opisati m ki bo vsem udeležencem ostalo v neizbrisnem spominu.
♦	Novi grobovi V Rožni doftni je preminila v visoki starosti 79 let ga. Marijana Tbalerjeva, mati bivše priljubljene ljubljanske operne pevke gdč. Rezike Tha-lerjeve. Pokojnico bodo pokopali danes ob pol 16. na viškem pokopališču, — V Ljubljani je umrl g. Jurij Brozovič, uradnik OUZD v p. Pogreb pokojnika bo danes ob pod 15. rz mrtvašnice splošne bolnice. — Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Srednješolski dom v Beograda. Prihodnjo porrtlad prično v Beogradu Z gradbo Srednješolskega doma, ustanove Nj. VeL kralja Aleksandra. V domu bo prostora za 50() srednješolskih dijakov. Poslopje bo tri nadstropno. V pritličju bodo urejene dvorane za gimnastiko, kopefl m velik zimski bazen za plavanje. Stroški za to gradbo so preračunani na okroglo 10 milijonov dinarjev.
*	Bano vinska taksa na sečnje. Društvo gozdnih posestnikov, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 12, zbira gradivo za spomenico, kS Jo namerava predložiti pristojnim čhifteliem glede banovinske davščine na sečnje. Zato poziva gozdne posestnike hi lesne trgovce, da mu sporoče, ali ln kakšne Izkušnje imajo s to takso.
•	Naši v Ameriki. Za direktorja derre-landske podružnice Standard Tniat banke Je bil nedavno imenovan rojak Ivan PucelJ, artn znane elevelandske družine Prana Puc-Ija, krt Je pred mnogimi leti imel gostilno v žužemberkn. — V Johnstownu ae Je pri delu nevarno ponesrečil rojak James Jančar. Zaipoelen Je blil v netol tovarni Jekla. Težka ploAča Jekla m« Je Bdroblla otoe nogi, W mu jih bodo morali natjbrže odreaa/bl. Ponesrečenec Je bffl marljiv dedairec, delaven budi na društvenem poljn ln med rojaki! splošno priljubljen. — Rojak Jote Erjavec U Whlte Vallejr Je Ul 18 let po nedolžnem cap nt. češ, da Je uMl leta 1911. svojega k> rojaka Petke. Vedno Je trdU. d« Je nedolžen, a šele *edad ae Je Izkazala ntfe-gova nedolžnost. — V Clervelandn J« mnrt -po dolgotrajni bolezni J o«)-p čaampa. star 49 let, po rodu la Sodražlce. V Amentld Je bival 29 let tai zhijmiSČ* leno In petero otrok. Istotam Je prtuii/lnlla Franč.lAka Je-reletova r<n)ena Levčeva, po rodti 1« Ihana pni Df«ni4alBh — V Bvelet.hu Je nmrl v tamkališnJI nni.^mlnilc.l Jožef l,a/p. ki Je Ml velflk »iromaik. Pr«*l let/l Je ozebel talko, da so mu morali odrezati obe nosi. To sa Je tako potrto, da se miu Je omračLl um. Doma
Pri nakupu aparate
fprataitc u nu«*i v drogariiah
KAKO
LjUBLjAftA - MAKI BO h svetovne znamke stalno na Ealogl: Zeis,: Ikon,
MHlak ZrfUiLcvaJle uaS
VotgUauder
ceni ki -v
Je bil tx Komende pri Kamm4kn_ — V Co-inegrejru pa Je p rem tod 1 maut «lov en skd du-huvnife Alojaid KattfJigar. Doma Je bU U Dolandc na Dolenjskem.
•	Trobentlce ob božiču. Is Ormoža nam je po&lal d4Jak PUi)p Izl&ker dupek troben-tiic, kd Jih Je našel tik pred prazmikl v ane-ffu.
*	Redni občni zbor Društva ieleznlškili upokojencev za Dravsko banovino v Ljubljani bo v torek 6. Januarja ob 2. popoldne v salonu restavracije r»ri »Levu«, Oos:i i svetska cesta 16- Ljubljana. Dostop bodo Imeli le člani proti tzkazilu članske knjižice.
*	Zavod za zdravljenje raka t radijem
v Beogradu. V teku minuHh dveh let odkar premoremo I gram radija, ki ga le naša država kupila od CeškoslovaŠA-, so se v Beogradu proučevati različni načrti za sistematično rat&i o aktivno zdravtj -;nje laka. Slednjič je radiolog dr. Drae^mb Jovano-vič osnoval institut za radij, kier <e bodo vršila znanstvena raziskovanja hi potrebne tehnične priprave za radio-akttvno zdravljenje raka. Institut urejajo v pos;b-nih prostorih rentvienojoškega oJdeHca be^ grajske splošne državne bolnice m bo pomladi že lahko sprejemal bolnike. Zadostovalo bo 20 do 30 postelj, ker bo treba bolnikom ostati v postelji le dva do tri dni.
♦	Vladimir Brezovnik, Učbenik za sa-marjanske tečaje. Rdeči križ kraljevine Jugoslavije v Beogradu Je pravkar izdal v srbohrvaščini (cirilica, latinicaj tn slovenščini »Učbenik za samarjanske tečaje«, ki ga je spisal naš ugledni rojak, beograjski zdravnik tn operater g. dr. Vladimir Brezovnik. Učbenik je spisan poljudno, pregledno In .jasno ter opremljen s številnimi slikami. Razen kratkega uvoda o Rdečem križu ter o anatomiji in fiziologiji človeškega telesa vsebuje navodila za prvo pomoč v sili od akutnih zastrupljeni do raznih vrst zloma; skratka vse, o čemer naj bi bil poučen n« samo obiskovalec sama-rijanskega tečaja, marveč sploh vsak človek. Vsakomur se lahko zgodi, da prevzame vlogo dobrega popotnika iz Samarije in priskoči bližnjemu na pomoč. V tem oziru bo knjiga dobro rabila In je le želeti, da pride v rdke čim številnejšim Hudem. Slovenska izdaja dr. Brezovnikovega »Učbenika« Je jezikovno dobra, ilustracije k teksta pa so prav prikladne. Predsednik Rdečega križa za Jugoshivfjo g. dr. Merko T. Leka je spisal knjiji predgovor. Toplo priporočamo!
♦	Madžarski sPkarJl v JntoslavlJL V paviljonu »Cvijete Zuzortčeve« v Beogradu bo 7. januarja otvorjena razstava de* najuglednejših madžarskih sodobnih slikarjev in kiparjev. Pri razstavi bo sodelovalo 35 umetnikov. Ista rtcuptna madžarskih umetnikov bo pozneje U priredila razstav« v Pragi tn Sofiji.
Osebe, ki duševno intenzivno delajo«
morajo z dobro hrano tn počitkom nadomestiti potrošek svojih slL Skodelica okusne koncentrirane naravne kre pline hran«
OVOMMTJBDE
vnese v teio v majhnem obsegu vse hranilne elemente, ki ao potrebni, da ae vzpostavi ravnotežje telesnih moči.
Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in boljših špecerijskih trgovinah: Velika škatlica 56 Din srednja škatlica 32 Din, mala škatlica 16 Din.
Vsakovrstno manufaktnrno blago
t veliki Izberi In po tsredso nizkih cenaa prodaj«	b3
Tefcstllbazar. Krekor tr«
rmiiiiiiililllllllllll »rm
KUVERTE
v«eli rrrt
najugodneje
KUVERTA«
L1UBL1ANA
Kflfjovska r ? Vol3rsUi poLi
O lrnmnnnnnnm^^
*	železnlSldm upokojencem In vdovam t
rdečimi legitimacijami v vednost PrejeT smo: Gori imenovani naj nemudoma oddajo svode legitimacij« vsak pri svojem najbližjem g. postajenačelniku v svrho prolonga-cije za lelo 1931., v Ljubljani stanujoči pa tam kakor vsako leto. Vsak naj vzame s seboj poKojninski odlok. Kar se pa tiče tičiuih legitimacij, pridejo tc pozneje na vrsto, kar se bo pravočasno razglasilo.
*	Dr. M. Rus: Varujmo zdravje! Knjižnica Podmladka Rdečega križa v Ljubljani, V. zvezek, Ljubljana, 19:30. Strani 38, ceiu za nečlane 2.50 Din. — Tako se imenuje knjižica, ki jo je izdal in založil oblastni odbor Podmladka R. K. v Ljubljani in ki nakratko razpravlja o tem. kaj otroku ko risti in kaj mu škoduje, kaj moramo o raznih prilikah ukreniti za njegovo zdravje m — včasih je to še važnejše — kaj moramo opustiti. — Zdravoslovna pravila, navedena tukaj posebno za šolarje in šolarice, veljajo seveda tudi za vse druge učence in vajence, gojence in gojenke večinoma pa tudi za odrasle ljudi. Oblastni odbor P R. K. v Ljub Ijani je izdal opis v svoji priročni, cenena in prikupljivi knjižici. Delce bi res zaslužilo, da pride v prav vsako slovensko hišo. Dobite ga v vsaki knjigarni, dočim P. R R sam posameznih izvodov ne razpošilja. Ob tej priliki opozarjamo, da ima oblastni odbor P. R. K. v Ljubljani v svoji zalogi Se veliko število treh prejšnjih nreskot in sicer: I. zvezek: Dr. M. Rus, Prva ponio*. cena za nečlane 3 Din; II. zvezek: Dr. St. Bevk, Zdravilne rastline, cena ra nečlane 6 Din; III. zvezek: Dr J. Pire, Naše idra»-je, cena za nečlane 3.50 Din. Dobiti jih fe takisto v vseh knjigarnah.
•	Ciril Metodova družba prosi podružnice, da še ta mesec nakažejo svoje prihranke za tekoče leto.
♦	»Lepodržne vaje za mladino In žene« le naslov knjige Ljudmile Slibarjeve; izšla je pravkar v založbi BeHo-modre knjižnice. Bistveni del telesne vzgoje so tkzv. lepodržne vaje. Potrebne so mladini, da lepo razvije svoj mladi telesni organizem in ga obvaruje pred enostranskimi vplivi šole, potrebne so zilasti telesno slabim, da si okrepe telo tn izboljšalo nastajajoče telesne napake. Gojiti pa jih mora tudd odrasla žena, da se zavaruje pred kvarnimi posledicami. ki jih prinaša enostransko delo poklica fn da si ohrani telo sveže in gibčno tudi v kasnejših letih. Številni so problemi, ki jih obravnava ta knj ga» ko odgovarja na vprašanje, kako doseči lepo držo telesa in obvarovati telo prosto telesnih hib, ki se le prepogosto pojavljajo. Na vprašanje, kako si popravimo nepravilno držo telesa, odgovarja zadnje poglavje I. splošnega dela razprave. Temu sledi 11. praktični de! knjige ki navaja vediko število lepodržnih vaj, s katerimi naj se okrepi celotni organizem kakor tudi posamezni njegovi deli. Ta del je Ilustriran s celo vrsto lepih slik, ki nazorno pojasnjujejo posamezne vaje Knjiga Je pisana poljudno in je namenjena mladini in inteligentni ženi vobče. Knjige se dobe v vseh knjigarnah m v pisarni Atene, Dunajska cesta 1. a-Pl. v Ljtibriani.
•	Zadnji dvojni zvezek letošnjih »Zborov« izide te dni. Vsebina glasbenega dela: U M. Škerjanc >Iskre« (ženski zbor s sopransklm solom); V. Mirk »Mornarska« (moški zbor); E. Adamič »Beneška« (so-lospev za tenor s klavirjem). Vsebina književnega dela poleg drugega: Janez Zavr-šan, 40 let pevec; J. Skalar: Spomini na Janeza ZavrSana. Sliki Janeza Završana ln kvarteta Glasbene Matice. S tem zaključujejo >Zbori« svoj Sesti letnik. Naročnina za leto 1931 ostane ista, kakor je bila letos (50 Din). Naročniki naj ta-kaj obnove naročnino. Podpirajte »Zbore« s čim številnejšimi naročili!
•	Izvršil »amomor, ker se mu nI posro-člla sprava z ženo. V poslopju livarne železa v Osijeku se le obesil delavec Karlo Aleksius. Policija le dognala, da je Alek-sius šel v smrt, ker se mu ni posrečilo doseči spravo z ženo, ki živi ločeno od njetga.
♦	Izsuševanje Popovega polja. Tehnični oddelek banske uprave Zetske banovine je te dni dovršil velik načrt za izsušenje Popovega polja. Proračun znaša okroglo sto milijonov Din. Država je obljubila svojo pomoč, a tudi banovina bo storila svoje, da se načrt čimprej izvrši. Na u način se bo pridobil velik kompleks rodovitne zemlje, poljedelcem pa se bo dala možnost, da ostanejo na svoji grudi in obdelujejo zemljo, ki je sedaj ob času žetve vedno pod vodo.
♦	Nova električna centrala v Zenici Ministrstvo za šume in rudnike je sklenilo, da prične prihodnji mesec z zgradbo novega poslopja za električno centralo državnega rudnika v Zenici V to svrho je odobren kredit v znesku 6,272.897 Din.
•	Obsodba žene, ki je zažgala tri hiše. V Bitolju je nedavno -»dela na zatožna klopi žena peka Zofija Tasičeva. Ko je nekega dne zakurila v pekarni, ie pozneje žerjavioo stresla pred domačo hišo. Ker je pihal močan veter, je odnesel veter iskre na sosedno slamnato streho, ki je bila takoj v plamenu. Požar se je naglo razširil in so kmalu do tal pogorele tri hiše. Porotno sodišče le Zofijo obsodilo na denarno kazen 600 Din ter na povračilo škode v znesku 170.000 Din. Kasacijsko sodišče i« sodbo potrdila
•	Krvava selska drama se je te dni odigrala v selu Boboti. Seljaški sin Cedomir Ojogjevlč je že dalj časa živel v prepiru s svojo rodbino, ker se je proti volji staršev oženil In se preselil "v hišo svojega tasta. Ker se je bal, da ga bo oče razdedinil, je kot dedščino zahteval več tisoč, katerih mu pa oče ni hotel dati. Cedomir se le zaradi tega hotel maščevati nad vso svojo rodbino. Najel le nekoliko pajdašev tn i njimi ponoči vdrl v očetovo hiSo. Očeta nI bilo doma. Nepridiprav le zvezal mater In svakinjo ter Jn nensmdjeno pretepal Ko le njegov brat prihitel Iz sosedne hiše. ga le Cedomir na mestu ustrelH. Vlomilci so no-tem vso hišo preiskali In odnesli 44.000 Din. Nečloveški sin ln njegovi roparski tovariši so aretirani In izročeni sodišču.
♦	Ubefnl kaznenec znpei za raoahom. h kaznihice v Lenoelavi le hi' nedavno pobegnil fvan M»»<H'č in k«» Holmec zakrivi več razbojniStev. Za Mcglfičem je bila
Tudi na lepotne konkurence se razume naš dr. Dobrojcd. Ves svet se lovi za svo-/iuii »ALioac, pn tem pa pozablja da tvoj« življens-ko vprašanje. Važno vprašanje v današnjem življenju Je prebrana. Zato dr. Dubrujed vedno in povsod priporoča preizkušene in priznano najboljše testenine »PEKATETE« in zagotavlja vsakogar, da bi ne bilo niti ene »Miss«, ako bi ne uživale redno testenine »PEKATETE«. Jajčne testenine »PEKATETE« so redilna, okusna in cenena prehrana in se bodo v kratkem tudi one povspcie do svetovnega rekorda v razširjenju. In ta čas ni daleč.
Izdana tiralica, k! ni ostala brez ospeha Orožniki so Megliča zalotili v Zagrebu v trenutku, ko je nameravaj izvršiti žepno tatvino.
*	Zobni kamen, sovražnik zobovja. Poleg zobne gnilobe je zobni kamen, sesedafr apnenih soli iz sline, največji sovražnik zobovja. Tvorba zobnega kamna, zlasti tik ote mesu, stalno draži zobno meso Hi to draženje se še poveča po ostankih jedil, ki gnij^ jo v vdrtinah po zobnem kanmu in vmesnih prostorih. Neprijeten duh iz ust le vnetje zobnega mesa sta posledica tegai Vnetje povzroča zopet odmikanje zobnega mesa in novi zobni kamen zavzema vedno večji obseg. Zaradi tega se začno zooje majati m končno izpadejo. Tvorba zobnega kamna le mdrvituelno različna, a v prvi vrsti odvisna od redne m smiselne nege zobovja in ust. Najboljše sredstvo za čiščenje Je po predpisu profesorja dr. Unne sestav« Ijena zobna pasta Pebeco.
*	Trgovske knjige, pisarniške ln tehnične potrebščine priporoča M. TI C AR, Ljublla-na. Šelenburgova ulica L Sv. Petra c. 26.
ITO — zobna nasta najboljša!
•	Obleke In klobuke kemično člstl. barva, pllslra In lika tovarna Jos. Reich.
♦	»Kako postanem dober godec«. To brezplačno knjižico pošfje Meine! & Hc-rold v Mariboru št 101 vsakem« prijavijo frlrfsbe, bodisi začetniku ali r/vežibfinivni Zahtevajte knjižico takoj z otoičalno dopisnico!
♦	Podeželskim odrom priporočamo Ilustrirano brošuro Navlnška »Lep* maska« Navodila za šm in kanje.
a
Iz Ljubljane
n— Maudrov dudaškl trlo v Ljubljani.
Prvič bo nastopil na javnem koncertu v Ljubljani češki dudaški trio ki je znan po vsej Evropi pod imenom Maudrov dudaški trio. V Izredno hiteresantni oblfkl oam bo ta trio podal razne češkoslovaške Ni jugoslovenske pesmi za en glas s spremfje-vanjem violine in dude. Koncert bo v nedeljo 4. januarja v velfki dvorani Kazine. Vstopnice bodo v predprodaii v Matični
knjigami.
i
o— Pevski zbor slovenskega uffheljstva
Je z dosedanjimi nastopi dmkazaJ visoko umetniško stopnjo ui le brez dvorna eden najboljših zborov naše krahevme. Zato opo zarjaino na njegov koncert. Ir bo pod vodstvom dirigenta Srečka Kumarja v ponedeljek 5. januarja ob 2U. v veliki dvorani hotela Uniona. Na sporedu bodo vokalni, narodni in umetni zbon jugoslovenskih avtorjev in pa so<pranski solonastop s sprem-Ijevanjem klavirja konservatonstke gdč. Amte Mezetove. Predprodaja vstopmc bo v Matični knjigarni.
u— Veliko simfonično delo za soflV zbor rn veliki orkester »Faustovo pogubljenje« ponovi pevski zbor Glasbene Matic« v nedeljo U. januarja ob 15. v veliki dvorani Uniona Na izvedbo impozantnega Berlio-zovega dela opozarjamo predvsem naše podeželsko občinstvo, kateremn ugodne železniške zveze omocočajo p<»set tako znamenitega koncerta. Podrobnosti slede Naročila za vstopnice sprejema pisarna Glasbene Matice. Gosposka ufica 8-1.
o— Iz gledališča. Drevi uprizori dnma prviič znamenito franco-skn k-^medUJo z Le varjeni v naslovni vlogi. Mercadet ie tip
Na večer 2 AKTLN-DRA2EJS, drugo jutro — normalno milo Iztrebljenje.
Dobivajo se v vseh lekarnah. Vsebina Škatlice za 8 Din zadostu je za 4—6 ki-at
Zelo primerno BOŽIČNO In NOVOLETNO darilce
)» kTMM alnamlJMU	aujlii
rj»r» kahrojak« s»ruhor». jedilne »rudje * »eliti tlberl, Mročkr gmrnitnrrr [Kmudir itd. l*Mn agdi »•jaffodnrj* •Trdki ■ telmnHH 1713®
STANKO FLORJANCIC
LJUBLJA-NA	Sv. Petra cesta SS
Vedno sveže
praženo kavo
dobite v trgovini MIlan Sessler v Ljutomeru. Kava se spraži pred Vašimi očmi v 15 minutah.
Kvaliteta brezkonknrenčna. 17467
3. januarja
prične žrebanje
▼ L razreda državne razredne loterije.
Bodite do t)a vsi v posesti srečke! Brez srečke ni blagostanja, ni sreče!
Srečke dobite v vseh podružnicah »Jutra« in v
ZADRUŽNI HRANILNICI r. z. t o. z., LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 19.
nekakšne« borzflanskega Hamleta. Pri uprizoritvi se predstavi občinstvu kot režiser stalili gost našega gledališča dr. Branko Gavella, bivši direktor drame hi režiser zagrebškega gledališča, gledatfšča * Beogradu tn poslednjo sezono glavni režiser gledališč za severovzhodne dele naše kraljevine. Dr. Gavella je na glasu kot eden največjih naših strokovnjakov. Delo je in-scsniraJ naš scenograf Uljaniščev. Poleg Levarja nastopflo Medvedova in Vida Ju-vanova in skoro ves naš dramski moški ansambel Izven abonmaja Vstopnice v običajnih cenah v predprodajl. »Serija A-000001«, komedija ruskega pisatelja Artekse-ja Tolstega «e ponovi v drami v ponedeljek za red A. — Danes porvoldne se ho pela po znižanih cenah »La Mascotte«. zvečer ob 20 pa Puccrnijeva »Tosca« s Ttoier-ryjevo v naslovni partif	Mar-
čec. Primoži& Janko. Snnončič. Mencm. Perico in drugi. Dirigent Neffat Po znižanih cenah
n_ Baletni večer v gledališču. Na predvečer praznika Treh kraljev 5. januarja bo gostovala v ljubljanski operi naša znamenita soloplesalka ga. Solovjeva- bivša pri-mabalerina beograjskega Narodnega gledališča. Znana plesalka je absolvirala turnejo v Ameriki, kjer je žela velike uspehe Občinstvo že danes opozarjamo na ta umetniški večer.
o— Lutkovno gledališče Ljubljanskega Sokola ponovi v nedeljo 28. t m. v Narodnem domo (vhod z Bleiweisove ceste) rtb 4. popoldne dr. Fausta fantastično igro v petih dejanjih s predigro.
Za Vašo pisarno samo DR. CERNETOV POSLOVNI KOLEDAR 1931. obenem Posl. Adresar Jugoslavije Din 30.— v knjigarnah 17090
a— JnbfleJ 47 letnega Izvrševanja babl-fkega poklica In 70 letn'co je slavila nedavno na Viču dipl. babica gospa Marija Severjeva Viška občma ie poklonila slav-tjenki izredno darila 1000 Din. Društvo diplomiranih babic pa H le izročilo diplomo v priznanje njenih zaslug fn vestnega dela. Viška županstvo je trfcrenifo vse, da le proslava potekla na taiko lep način da so bili do srca ganjeni vsi udeleženci. ŽeliTto, da bi bile take počastitve deležne tudi mnoe^ zaslir/ne babice V detHHn m<l
30 ali celo 40 let po dmgih občinah. Odbor Društva diplomiranih babic Dravske banovine se iskreno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli do lepe proslave.
o— Božičniea, ki jo je priredilo druStvo Skrb za mladino v LJubljani 26. t m. v Sokolskem domu na Taboru, Je lepo uspela. Obdarovanih Je bilo skoro sto otrok s toplo obleko in čevlji. Kratek program božičnlce je bil zelo ljubek in pester. Posebna zahvala gre bratom in sestram, ki bo pripomogli k uspehu. Društvo čaka še ogromno dela. ker si je nadelo nalogo, kupiti ali zidati dom za zdravljenje bolehne siromašne dece. za katero ne morejo skrbeti starši. Odbor prosi prijatelje društva, da mu priskočijo na pomoč, saj bodo s svojim delom ali prispevki pomagali le najbedneišim
n— Društvo učlteipc bo imelo občni zbor v torek 30. L m. ob pol 10. na šentjakobski loli.
n— Razstava kanarčkov Je podaljšana do drevi, na kar opozarjamo vse ljubitelje fgolečih krilatcev. b— Klub ljubiteljev športnih psov v
Ljubljani priredi v januarju v evidenčne svrhe brezplačno smotro vseh na tukajšnjih razstavah še neocenjenih čistokrvnih športnih psov. Lastniki naj pošljejo klubu po dopisnici prijave z opisom psa: pasma, starost, aH ima rodovmk. Dan in kraj smotre bo objavljen pozneje.
n— Žrebanje efektne loterije Kola Jugoslovenskih sester se je preložilo zaradi nepričakovanih ovir do meseca aprila 1931.
■— Zahvala krajevnega odbora Rde« čega križa v LJubljani. Podpisanemu odboru je prijetna dolžnost, da izreče javno zahvalo vsem činiteljem. ki so s svojo rado-damostjo in požrtvovalnostjo pripomogii, da smo mogli na letošnji božičnici dne 23. t m. obdariti TI ubožnih otrok z vseh ljubljanskih osnovnih šol s prikladnimi Ja-rili ter jim tako pripraviti veselo počutje za božične praznike, fekrena naša zahvala gre p. n. trgovskim tvrdkam. ki so v blagi namen naklonile darila v blagu, odnosno dovolile znaten popust pri nakupu. To *»o tvrdke: Ciuha & Jesih. Fabiatti & Jurjovec, Henrik Franzel, Hedžet & Koritnik, J. Schumi nasl., J. Korenčan. A. Krisper. J. C. Mayer. Oblačilnica za Slovenijo. J. Olup, K. Poflak. M Sedej - Strnad. A. & S. Ska-berne. Feliks Urbane, A. Zeschko. Franc Ks. Souvan hi drugI, iti ne žele biti imenovani, ter založništva »Jutra«, Narodne založbe in tiskovne zadruge, ki so podarile lepe zbirke mladinskih knjig. Nič manj hvaležni smo občini ljubljanski ter p. n. poklicnim in prostovoljnim gasilcem, ki «o s požrtvovalnim delom in fjubeznjivo poni«-^ i o omogočili lepo opremo dvorane in božičnega drevesca. Prav tako toplo zahvalo vsem damam in gospodom, ki so blage volje prevzeli delo nabiranja m razdeljevanja daril. Posebno zahvalo smo pa družni gdčni Albini Svetkovi. voditeljici ljubkega dekliškega pevskega nastopa. Za-
hvaljujemo se sploh vsem In vsakomur, ki je z besedo, nasvetom, darilom ali delom pripomogel k uspehu naše božičnice. V imenu obdarjene mladine in njih starcev vsem najiskrenejša zahvala! — Ljubljanski krajevni odbor RK.
u— S čelom Je udaril ob tračnico hlapec Ivan Jernič, uslužben nekje na Vodovodni cesti. Včeraj okrog pol 1 zjutraj se je s svojo družbo vračal proti domu in je v rokah nesel nekega otročička Pri prelazu na Kavškovi cesti se je izpodtaknil in padel Po dolgem tako nesrečno, da mu je nad desnim očesom zazevala precejšnja krvaveča rana. Obležal je v omedlevic» njegovi spremljevalci pa so urno poskrbeli, da je reševalna postaja prepeljala ponesrečenca z avtom v bolnica Otroku se pri padcu ni zgodilo nič zlega.
n— Obupala Je 25 letna Angelica. hči upokojenega železničarja iz barake na Ga-Ijevici 20o Na Štefanovo okrog 20 so jo našli v poslopju vojaškega strelišča na Dolenjski cest. hropečo v nezavesti Izpila je biila osmtnko fižola Z reševalnim avtom so obupanko jadrno prepeljali v bolnico. «cjer so ji izprali želodec in je Angelica zdaj ie izven nevarnosti.
n_ Nočni napad. Kleparski mojster Fr. Sitar iz Stožic 50. je na Štefanovo zvečer sedel s štirimi prijatelji]' v neki gostiln- za Bežigradom Ko je nastopila policijska ura. so se mirno odpravili domov proti Jezici. Na Vodovodni cesti pri prelazu pa jih je napadla večja skupina mladih ljudi Sitarja je nekdo na lepem udaril po glavi s topim predmetom in mu prizadel občutno rano. Ko je Sitar uvidel. da je napad krvavo resen in da so napadalci njegovega tovariša Ignacija Hvastio potolkli na tla. se ie uma'k nrl m pohitel na bližnjo stražnico, kjer je prijavi! napad, nato Pa se odpravil v bolnico Pri policijskem ogledu na kraju spopada je bilo še dobro videti sledove ljute borbe. Uvedeno je strogo poizvedovanje
u— Silvestrov večer zveze slovenskih vojakov Ljubljana — Moste bo v gostilni g. Rozmana (pri Jerneju) na Sv. Petra cesti. Vstopnina 5 Din. Vsi člani in prijatelji vljudno vabljeni.
o— Ceskoslovenskž obec v Ljubljani popada silvestrovskv večer v Narodnim do-me v mistnosti loutkovčho divadla. Ku hoj-nč učasti zve odbor
u— Klub Primork prosi za siromašne pri« morske rudarje v Srb'ji. vse one, ki imaio moško, tudi strgano ob'eko, da blagovolijo javiti g. Maši Gromovi. Dolenjska cesta 14. ki pošlje po nje Eventuelne denarne pri« spevke sprejema ga. dr Guštinova, Blei» weisova c 22
u— »Sočln« Silvestrov večer bo v v«oh prostorih Kazine. Vabimo Sočane, prijatelje in sploh vse. ki žele prebiti nekaj lepih uric v veseli družbi. Spored zanimiv. Vstopnina samo 10 Din.
u— 10. Jubilejni Tatjanbi večer Zveze ruskJh akademikov v Ljubliani Tradicionalna animirana prireditev bo v soboto '0. januarja v vseh prostorih Kazine s koncertom in plesom. Naj vsi prijatelji Rusov ;n ruske umetnosti posetrjo to prireditev
u— Na Silvestrovo zabavo v hotelu Bel-levue vabi pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Pester spored, lepe pesmi, zabavne točke, kup leti in ples.
a— Silvestrov večer SK Ilirije bo v vseh
prostorih restavracije hotela »Slona«. IgriJ bo Merkurjev orkester, priznana najboljša godba. Že lanska novn'etnn zabava F"rrip je bila na višku in zato obeta tudi letošnje silvestrovanje prav prijeten užitek. Ples ;n pester program.
a— Silvestrov večer Ljubljanskega Sokola v Narodnem domn na« bo ob akordih godbe 40. pešpolka Triglavskega In s pestrim izvajanjem bogatega sporeda zazibal v poslednje ure poslavljajočega se leta. Priča rad nam bo vsa neslutena pričakovanja bodočih dni s komično čarovnijo, mar-
SILVESTROVO SOKOLA L 17860 NA TAROKU
Zelo bogat spored, v vseh dvoranah godba, po polnoči PLES. — Vstopnina 10 Din.
Silvestrov večer Ljubljanskega Sokola
NARODNI DOM.
Bogat tn zabaven spored. — Po polnoči PLES.
Silvestrovanje
S. K. Ilirije
■e bo vršilo
T vseh restavracijskih prostorih hotela »Slon«
Bogat program. — Merkurjev Jan-band.
PLES DO JUTRA. 17869
VELIK PLES Jadranske Straže
v slovanskih narodnih nošah dne 24. januarja 1931 v unionski dvorani v Ljubljani.	17820
mornattni kipi, plesom Satane in žab. Princ Lezaddrami-Siimani nas bo povedel v daijtrjo Indijo v spremstvu šestih devojk, ki
bodo v slovo zaplesale bajni ples. V enode-janski burki »Kukavica« bomo občudovali čudovito izigravanje neštetih zadreg av-stro-ogrskega nadporočnika v sočasni prisotnosti ljubice za kratek čas in romantične zaročenke ter se bomo diviii originalnosti m komiki Švejkovi. Vajam naraščajni-kov na gredii in simultanim vajam članov na treh krogih bo sledila alegorija in z njo novo leto 1931.
u— Na Silvestrovem večera Sokola I. na Taboru nastopi med drugim celokupni baletni zbor iz opere, dalje priljubljeni slovenski Al Jolson g. Premelč. oktet pevcev »Ljubljanskega Zvona« a ruski Sokoli v Ljubljani bodo cto spremljevanju balalaik predvajali orieina!n< "krajinski ples »napak«. Senzacija večera bo gostovanie »lavnega španskega krotite!i& g. Aluchesa. iti bo z njemu lastno hladnokrvnostjo predvajal nekaj točk z najhujšimi ljubljanskimi zverinami. Za varnost občinstva bo pr-f kinoma preskrbljeno! Reproducirana glt-bi po vseh dvoranah. Spored bo oddajal Radio Ljubljana.
a— Program glasbe. Kavarna »Zvezda«
je predložfla svojim gostem za letošnji božič prav ličen katalog najraznevrstnejših domačih in tujih glasbenih del. Opremljen je katalog z originalnimi slikami akademskega slikaria M:he M*,ieša !n nekaterimi najmarkantnejšrml slikami s stalne razstave Narodne g^erije. Vse priznanie založniku g. Gvidon-j Zupanu za to propagandno zamisel.
u— Dotlčna znana gospa, ki Je vpraš,i!a pri zlatirju Vilharju za vrednost neke zapestnice naj to proti nagradi odda v vitli Petan, Majstrova ulica sicer bodo posledice.
u— Darujte Podpornemu društva slenlh v Ljubliani. Pod trančo 2, zlasti ob božiču In novem letu!
Iz Maribora
a— Popis davčnih obvezancev Za samski davek. Mestno načelstvo mariborsko poziva glede na novi zakon o davku za ne-oženjene vse hišne posestniike. oziroma upravitelje hiš na ozemlju mestne občine mariborske, da na podlagi posebnih popisnih pol. ki jih bodo prejeli, točno popišejo z imeni vse osebe v svojih hišah, njih poklic. stan in rojstno leto po stanju od 1. januarja 1931. Popisne pole vsebujejo tudi navodila glede izpolnitve. Izpolniti jih je treba v teku treh dni po prejemu in jih tako pripravljene izročiti določenemu občinskemu organu, ki bo prišel ponje.
a— Iz gledališča. Danes ob 15. bodo uprizorili kot otroško predstavo Raederje-vo čarobno pravljico »Aladrn« s petjem, plesom tn godbo. Kuponi. Ob 20. bo prva re-priza novo zrežirane Leharjeve operete »Grof Luksemburški«. — Slavna španska plesna družba »Escudero« se je ponudila upravi gledališča v Mariboru za enkratno gostovanje. Ce bodo pogajanja privedla do ugodnega zaključka. Se bo velezaaimivo gostovanje vršilo že te dnu
(•Url ZMi
o
čokolada za odpiranje
a>— 1741. Ni to kaka zgodovinska letnica, marveč zaporedna številka koncerta, ki ga 7 januarja priredi slavni zbor don-skih kozakov pod vodstvom Sergeja Jaro-va. Svoj 1500. koncert je imel zbor dne 8. XI. 1929 v Berlinu, število 1700 Je dosegel na svoji pravkar završeni turneji v Ameriki v mestu Indianopolis. Preko 6 milijonov ljudi Je prisostvovalo njihovemu petju; pač rekord, ki ga doslej ni niti približno dosegel še noben zbor. Vstopnice od ponedeljka dalje v predprodajah.
a— Sokolsko društvo prt Sv. Antona v Slov. goricah je priredilo minulo nedeljo 21. t m. božičnico za sokolsko in šolsko deco. Deca je priredila lepo otroško igrico »Sirota Marica« z živo sliko »Ncoesa«. Otroci so igrah tako lepo» da so navzočim staršem stopile solze v ^či Pred igro 'e Imel br. starosta Joško T u š a k kratek nagovor v katerem je ""'eni! da bo prihodnje leto Jezušček obdaroval samo tisto deco, ki bo vpisana in pridno telovadba pri Sokolu. Po igri so bili vsi otroci obdarovani z darili, ki jih je dal radodarnih rok starosta. Sokolsko društvo in obdarovana mladina on izrekata prisrčno zahvalo.
a— Sokolsko društvo na Tezna se bo
ustanovilo na ustanovnem zboru 4. Januarja leta 1931. ob 2. popoldne v osnovni šoli. Vabljena je zlasti šoli odrasla mladina obeh spolov, naj se udeleži občnega zbora rn vpiše v Sokola.
a— Silen vtis je napravil športno kultur« ni film »Sin belih planin« pri dosedanjih predstavah na vse posetnike Grajskega ki« na. Zgodilo se je, kar še doslej pri nobe« nem filmu, da so ljudje ob koncu predsta« ve navdušeno ploskali kakor v gledal šču. Najboljši dokaz, da je film res prvovrsten in da greši vsakdo, ki zamudi redko priliko, da si film ogleda »Sn belih planin« bo predvajan še danes, jutri in v torek.
a— ZavrnJ-ane pritožbe proti mestni davščini na nezazidane parcele. Banska uprava je te dni zavrnila prvi ded pritožb posestnikov proti predpisu davka na nezazidane parcele. Stranke, katerih pritožbe so bile zavrnjene, bodo morale davek takoj plačati
a— Bo Žičnica v kaznilnici. Tudi letos Je bila v moški kaznilnici na sveti večer pre-srčna božičniea za bolne in hirajoče kaz-nence, največje reveže na svetu, zapuščene od vsega sveta. Vršila se je v kaznilni-ški bolnici ob sodelovanju pevskega in godbenega zbor t kaznencev. Božičnico so omogočili s svojimi darovi dobrotniki iz mariborsKih pridobitnih slojev. Udeležil se je je tudi starešina državnega tožilstva g. dr. Ivan Jančič z gospo.
a— Avto v Izložbenem oknu. Na Štefanovo okrog 23. je od državnega moeta čez Kralja Petra trg proti karvarnJ »Orient« pridrvel osebni avto. Prod kavarno Je naenkrat okrenil proti hiM g. Hohajeca tat M
Radifska oddajna postaja LJUBLJANA
RADIO kot si ga želite
namreč VISOK ▼ kvaliteti in NIZEK v ceni.
Nate reklamna prodaja, ki traja od 10. novembra do SO. decembra 1930. obsega sledeče radijske sprejemne naprave:
400 300' 200
100
tektorsklh aparatov, kompletnih z vsemi potrebščinami, Id ao za poslušanje potrebne, za naplačilo Din 80 ter petkratno mesečno plačilo po Din 45.
elektronskih aparatov, kompletnih s elektronko, baterijami, antenskim materijalom ter eno slušalko, za naplačilo Din 100 ter osemkratno plačilo po Din 75.
elektronskih aparatov »Relnartz«, kompletnih z elektronkami akumulatorjem 18 ah, anodno baterijo 90 Volt. finim zvočnikom ter antenskim matertjalom za naplačilo Din 240 ter desetkratno mesečno plačilo po Din 180.
elektronskih aparatov »Reinartz« z visokofrekvenčno elektronko s zamreženo anodo ter akumulatorjem 36 ah. anodno baterijo 12G Volt. tzbornim angleškim zvočnikom Amplion AC 27 ter antenskim materijalom na naplačilo Din 380 ter dvanajstkratno mesečno plačilo po Din 280
Poaložite ae ngodne prilike ter si naročite takoj Vaš aparati
RADIO LJUBLJANA
LJUBLJANA. Miklošičeva 5. MARIBOR. Aleksandrova 4

zalet®! v Izložbeno akno Prahove pletarne. Polomil pa je samo zunanjo varovalno ograjo. Silni tresk je privabil takoj velike gruče pasantov in tudi službujočega stražnika. vendar je vozač tako hitro spet Izginil, da niso mogli ugotoviti niti njegove številke, šele naknadne poizvedbe so bile v tem pogledu uspešne.
a— Prva smučarska nesreča na Pohorju. Na Štefanovo okrog 18. je bila reš lna po« staja telefonsko avizirana iz Radvanja. da se je pod Sv Bolfenkom pripetila smučar« ska nezgoda. Moštvo je takoj z avtom od« brzelo v Radvanje in odtam z nosilnicami peš proti Sv Bolfenku, kjer so našli na obronku južno od cerkvice 271etnega zaseb« nega uradnika Mohorja Vabiča iz Čopove ulice z zlomljeno desno nogo pod kolenom Z znatno težavo so ga spravili v dolino in od tam okrog 20. z reševalnim avtom v bolnico.
TRENCHOATI
površniki, nubertusplašči, usnjeni Jopiči, kože, pliši snežni čevlji, snežni škornji, galoše. Kakor tudi .azno manufakturno blago na obroke. CBNIE, Maribor, Koroška cestu 9.	17044
a— Aretiran! razgraiači In pretepači V
Vogrmovi gostilni na Aleksandrovi cesti sta se na Štefanovo zvečer prepiraia lastnik točilnice Fr Vrečko m železničar Miha Ulč-nik. V drugi sobi sta slavila Štefana kmečka sina Rudolf Škerbinec in Štefan Homan iz Vukovskega doda Škerbinek je bil radoveden, kdo se v sosedni sobi prepira in 'e pokukal skozi vrata. V tem pa ga je udaril Vrečko z nekim trdim predmetom po glavi in ga ranil. Ko se je za tovariša zastavil Koman, ga je udaril Ulčnik s steklenico po glavi. Vrečko pa je odpri še nož in tekel za fantoma v kuhinjo, od tam pa nazaj v gostilniško sobo Ko je prišel stražnik, ;e Ulčnik junaško pobegnil, Vrečko pa Je bil aretiran. Oba razgrajača sta gostilničarju tudi pobila za kakih 500 Din steklenic in drugega Vrečko ie tudi še v zaporih razgrajal m pobil šipo. Oba ranjenca so na reševalni postaji obvezali. — V gostilni pri •Zlatem konju« je 34 letni delavec Ivan Zorčič brez pravega povoda udaril nekega Purgerja najprej z browningom po giairi m mu prizadel 6 cm dolgo rano na čela. nato pa je še ustrelil in ima Purgaj na vrhu glave 16 cm dolgo prasko. Nato jo ie Zorčič skozi vežo popihal v Vetrinjsko ulico, odvrgel browning in stekel proti Tat-tenbachovi ulici, kjer so ga ujeli. Zorčič taji, da bi bil streljal, vendar je dejanski stan po pričah ugotovljen Tudi so našli pri njem v žepu še enake naboje, kakor so bfli v browningu, ki ga je odvrgel. Vsi omenjeni nasilneži bodo oddani sodišču.
a— Kinematografi: Grajski kmo: Do vštetega torka 30. t m. »Sin belih planin«. V sredo 31. decembra se začne »Kralj jazza«. — Kino Union: Od danes 28. t m. dalje veliki 100 odst. nemšlks zvočni in rovoreči fflm »Kralj vagabundov«, film v naravnih barvah. po znameniti istoimenski operi. — Kino Apolo: danes 28. t m. dvojni spored »Ken Mavnard« ta »Pa4 & Pa<tachon« a— Pevski zbor »Drave« priredi Silvestrov večer s plesom, petjem itd. v dvorani gostilne ligo (prej Gačnik), Studenci.
Iz Cella
a— Po dolgoletnem težavnem dela aa
skrajno sovražnih tleh otvori Sokolsko društvo v Št. Petru v Savinjski dolini na Silvestrovo ob 20. svoj novi oder v gostoljubni restavraciji br Privošnika v Dobrteči vasi. Oder je zelo lepo feddan ter je žalskemu mojstru VipotniCcu vsekako v čast. Poleg govora br. staroste bo na sporedu prireditve lepa enodejanka, komični nastopi tn alegorične slike. Med odmori In po predstavi bo sviraJ celjski jazz. Vabimo sokodsKe
brate iz celjske župe, da podpro s svojim obiskom šenupeterske pionirje sokoJskega kulturnega dela.
e— Na Ljudskem vseučilišču v Celju je gledališča g. Šest, ki je v Celju izza njegovih sijajno uspelih lanskih predavanj zelo dobro došel predavatelj, o razvoju gle-te dni predavali višji režiser ljubljanskega dališča in bistvu gledališke umetnosti. Zanimivo je očrtal nastanek tn slavne dnd teatra pn starih Grkih in Rimljanih, prvotno komedijo mi tragedijo ter razvoj teatra v dobi krščmstva preko pasijenskih iger in pavlihovstva do današnjih dni. Navajal te, kako je višina teatra vselej odgovarjala stopnji človeške kulture, katere potreba in izraz je bila vselej. Pokazal je, kaj vse zahteva gledališče od igralca-umetnika, in je njegiovo umetnost primerjal z drugimi panogami umetnosti. Navzoče občinstvo je predavatelja nagradilo za zanimiva izvajanja z živahnim ploskanjem.
e— Svojcem za novo leto kupite takoj srečke državne razredne loterije, ki jdh dobite v celjski podružnici »Jutra«, žrebanje L razreda novega 21. kola bo že r soboto 3. januarja
e— Tlakovanje celjskih aRe. Celjska mestna občina razpisuje pismeno licitacijo za prevzem zemskih del in za priprave pla-numa, polaganje robnikov in napravo drobnega granitnega tlaka z zalitima stiki v Kapucinski ulici, Razlagovi ulic! in na Slomškovem trgu. Licitacija bo v soboto 31. januarja ob 11. dopoldne pri mestnem načelstvu v Celju.
e— Električna hič v Lisca h. Pred dnevi so končali napeljavo elektrike v Lisce. V sredo 24. t m. je v hišah prvikrat zažarda električna luč, kar so pozdravili prebivalci z velikim veseljem.
e— Lovska knjižnica v hotehi »Htfber-tus« bo odiprta odslej vsako sredo od 1& do 19.
e— Smrtna kosa. V celjski bolnici Je umrl na božič g. Franc Mihelak, mestni stražnik v pokoju, v starosti 67 let na Štefanovo pa je umrla v Medlogu 77 letna Katarina Končeva, vdova po rudarju. Blag jima spomin!
e— Krajevni odbor Udruženja vojnih
invalidov bo imel v torek 6. januarja ob 9. dopoldne v mali dvorani Narodnega doma svoj 11. redni občni zbor in vabi svoje člane, da se ga udeležijo potaoštevflno.
e— Nesrečen padec. 4 letni delavčev sin Franc Gmajner je pade; med igra<njem na dvorišču pri otroškem vrtcu v Gaberju tako nesrečno, da je dobil občutne poškodbe na čelu. Otroka so oddali v bolnico.
e— Podoficirskl ples. Pod^ficirji celjske gamizije bodo priredili v seboto 3. januarja z začetkom ob 20.30 v vseh gornjih prostorih Narodnega doma svoj vsakotetni ples. Priprave so v polnem teku. Svrrala bo vojaška godba iz Maribora.
e— Prostovoljno gasilno društvo v Qa» berjn pri Celju priredi v soboto 3. januarja v prostorih in dvorani SokoJskega doma v Gaberju veliko gasilsko božičnico. Igral bo jazzband. Za stare fn mlade najboljše razvedrilo. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo m popravilo gasilskega orodja, se odbor vljudno priporoča za obisk.
e— Mestni kino bo predvajal danes rb 15.. 17., 19., in 21. in v ponedeljek 29. t. m. ob 20.30 »zredno lepi kolorirani zvočni film »Hajduška pesem«, izdelan po Leharjevi opereti »Ciganska ljubezen«. Pel bo svetovno znani pevec Lawrence Tfobett e— Sokolska plesna vaja bo drevi ob 20.
Z Vrhnike
vb— Pri "osti Vrhnika se je nedavno uk nila vsa selska dostava. Kraj Stara Vrh« nika, ki je spadal doslej v II. selski dostav« ni okraj, pa se je vključil v IL krajevni (ožji) dostavni okoliš, koder se dostavlja pošta vsak dan razen ob nedeljah.
	PERJE
r— »> V"- fS^^^	kokošje, purje. gosje, naravno in 8 strojem čiščeno. dobavlja v vsaki množini E. Vajda, čakovec Telefon številka 59. 4, 3. 60.
8U% davka prosto, 8% dolarsko posojilo SHS franko Ljubljana po bančni poslovalnici dr. Thausing & Schlesinger, Wien I, Tegetthoff-strasse 4. Prospekti gratis.
(Telefon B 25—3—88, B 23—S—92)

Z Bleda
bi— Sokolska telovadba. Po novem let« «ačnejo vsi oddelki Sokola t telovadnici novega Sokolskega doma zopet z redno
telovadbo.	_ _ ,. .,.„
bi— Ribenski most čez Savo Bohinjko
je v tako slabem s-tanju, da je zelo nevar. no voziti čez njega. Ako Sava le malo na, raste, je most v nevarnosti, da ga voda podere. Most, katerega je voda ze neste. tokrat odnesla, bi bilo treba popraviti m na obeh straneh napraviti ograjo, da se preprečijo nesreče.
bi— Smitna kosa. 24. t a je umrla na Bohinjski Beli gostilničarka m trgovka go. gpa Katarina Olifčičeva. Pokojoici blag spomin, preostalim naše sožalje!
bi- Rarobešanje dostojnih lastav. Bled ]e bil okrašen na oba državna praznika z mnogimi državnimi zastavami, za kar vsa čast Blejcem. Vendar pa smo zapazili med njimi tudi nekaj raztrganih, izpranih m obledelih zasiav. ki Bledu ne delajo posebne časti.
Z Jeseni«
Božični prazniki so minili prav mo*
no ton o spričo pomanjkanja denarja, g<£ stilne so bile skoro prazne Rekorden obisk pa i« hnsl kino »Radio«, ki je odigral du. rajski film »Valček ljubezni«. V splošnem se opaža, da mladina za gostilne nii več toliko dovzetna kakor prejšnja leta. Mladi evet pohiti na zimske praznike in nedelje navadno s smučmi in sankami na raman ^ planine, odkoder se žareči h lic m dobre Toiie vrača v večernih urah domov.
s— Neljubi incidenti. Zelo veliko jeze m
pritožb potujočega občinstva povzroča to^ da potniki, ki se vozijo z vlaki ob 18J09 proti Kranjski gori, ob 18. 0 mo« B.edu m nekoliko kasneje proti Bledu, ne smejo vstopiti v svoje vozove prej, kakor tik pred odhodom in dokler ni rešena carin; ska revizija monakovskega brzovlaka. Naj, več zabavljanja, jeze in prepira s finančni* mi organi pa je bilo predzadnji četrtek zve* čer ko se je zaradi zamude monakovsKe* oa brzovlaka zakasnila carinska revizija m potniki, ki se jih je nabralo na podzem* nem hodniku ogromno število, niso smeli vstopiti v svoje vozove niti takrat, ko bi imeli njih vlaki po voznem redu ze odpe* Ijati v svoje smeri. Na službujočega lin. organa so padale tako ostre besede, da je moral v svoio obrambo iskati orozniske asistence. Taki incidenti, ki se vršijo na mednarodni progi, ki jih opazujejo potniki iz raznih držav, nam gotovo niso v čast. Zato vprašamo, ali bi se to ne mog.o ure, diti tako, da bi potniki lokalnih vlakov nemoteno ia pravočasno lahko vstopali v svoje vozove, kar bi ne povzročalo zamud in bi odpadli vsi Incidenti.
s— Silvestrov večer s šaljivimi pmon, kupleti, pevskimi točkami, polnočnimi go, vori, t godbo m plesom v vseh prostorih Sokolskega doma priredi Sokol. Vstopnina za gospode minimalna. Dame proete. Vab, lj«"! _ _ «.«
Iz Trzica
6— Občina Križe je storila vse potrebno za zajetje dveh močnih studencev, tako
imenovane Snakovščice in studenca na Po« ljani ki bosta v doglednem času napajala z zdravo pitno vodo vse vasi križke obci» ne. Studenca ležita na pobočju Knske go» re ia Lo vodovod izpeljan tako. da se pri šoli v Krizah razcepi in bo šel prvi odcep v .asi Seben je in Žiganja vas drugi pa dalje v Babjo vas, Retnje in Breg. Moc studencev je proračunana na 18 sekudnih litrov in bo vodovod za bodočo generacijo absolutno zadosten. Načrte je napravila banska uprava, ki bo pr spevala primeren znesek k napravi vodovoda, po sedanjih znakih bodo vodovodne jarke izkopali ob« čani v lastni režiji, cevi pa upajo dobiti po nai ižji ceni od Higienskega zavoda v Ljubljani. Vsi stroški vodovoda so prora« čunani na 1,200.000 Din. Z napravo vodo, voda bo izpolnjena dolgoletna želja Kriza, nov, ki so bili za zdravo pitno vodo vedno v veliki zadregi. Vsa stavbna zemljišča v okolici Križev pa bodo po svoji ceni trmo, go pri dob la im se bo zidanje prav močno razvilo. Podjetnemu občinskemu odboru, ki se ni strašil truda, moramo na uspehu le iskreno čestitati.
Iz Kamnika
ka— Božično vrvenje v našem mestu Je bilo precej živahno. Poinočnice so bile dobro obiskane. Na Sveti dan je zjutraj igral med mašo v frančiškanski cerkvi kamniški salonski orkester. Športnikov je bilo v planinah mnogo, smuka je bila dobra. Drsalci so imeli vse dni dober led in je bil na drsališču pravi živžav.
ka— »Peterčkove poslednje sanje« nam Je na Štefanovo zaigrala »Čitalnica«. Pe-terček je bila to pot mala Nadica Hajko-va. Igrala je res izvrstno. DrugI so bili v precejšnji meri kos svojim vlogam. Mladina je bila vzhičena in zadovoljna. Odraslim je tako ugajalo, da je hvala na mestu.
Iz Višssfe gore
vg— Snega, ln sicer prav ugodnega za smuko, je dovolj po naših hribih. Zaradi tega nas tudi mnogoštevilno obiskujejo smučarji in drugi zimski Izletniki.
vg— Na Silvestrov večer vprizori naš Sokol igro »Bratranec«, po vrhu pa še polnočno Alegorijo. To bo obenem tudi poslovilna predstava vnete in zaslužne Igralke Tince škufarjeve, ki odpotuje po novem letu službeno / Avstrijo.
vg— Do pretepa po starem običaju ali pa zaradi ljubosumnosti je prišlo tudi na Štefanovo v neki gostilni ln je tekmec udaril tekmeca s Štefanom tako močno po glavi, da je zadnji obležal ves krvav na tleh. Posredovati so morali orožniki in bodo imeli udeleženci prepira in pretepa opravke pri sodniji. Gostilničarji pa še nosijo neprijetne posledice tega dogodka, ker so morali vsi zapreti svoje lokale že ob 10. zvečer.
Iz Kočevja
kč— Namestitev. Po dolgem času sta dobili gdč. Danica Jesihova in Ilica Trampu-
ževa službeno mesto kot učiteljici. Prva bo službovala v Trebelnem, druga v Sv. Marjeti pri Rimskih Toplicah.
Iz Trbovelj
t— Kino Sokol. Danes ob 4., 6. ta 8. Stu-
dentovski zvočni film »Flirt« z Ramonom Novaro. Poleg šaloigra »Flip-žabe«.
Iz Rimskih Toplic
rt— Ukraden je bil poststnfku na Jese-novi ravni pri Rimskih toplicah g. Zeliču približno 12 m dolg, 12 cm širok in 8 nun debel jermen z žage. G. Zelič je zadevo prijavil orožnikom, ki vodijo preiskavo, vendar tatu še niso izsledili. Kdor bi vedel kaj poročati o ukradenem jermenu, prejme nagrado 500 Din. G. Zelič je oškodovan za 5000 Din.
Iz Žalca
ža— Sokolsko društvo žsalee priredi tvoj
običajni Silvestrov večer v dvorani br. Ro-bleka s prav pestrim sporedom. Začetek ob 20. Vabljeni!
Iz Braslovč
br— Božičnica iolske mladine se je yr» šila v nedeljo popoldne na prav lep načra. Društvena dvorana je bila nabito polna. Božičnico je otvoril šolski pevski zbor. ki je zapel troglasno par primernih pesmi Sledilo je prednašanje lepih bož čnih de, klamacij, nakar je zopet stopil v akcijo šolski pevski zbor. Najmlajši šolarčki so vprizorili malo enodejanko »V miru m lju, bežni«. Počasnih korakov se je približal na oder striček Božiček, ki ga je spremljala množica pritlikovčkov. Po lepem nagovoru se je obrnil proti darilom in pričel z raz« deljevanjem. Vsi so prišli na svoj račun, vendar pa se je Božiček z najlepšimi darili usmilil najrevnejših učencev. Po razdelitvi je stopila pred Božička učenka VI. razre, da in se mu zahvalila v imenu zbrane Sol« ske mladine. Topla hvala vsem darovalcem in učiteljstvu.
br— Prekinjena brzojavna zveza Na no« tiao pod tem naslovom nam pišejo, da stranke niso mogle nositi brzojavk na Pol, zelo, kjer je bila proga prav tako pretrgana. Brzojavke je bilo mogoče tako v Braslov« čah kakor na Polzeli odpravljati le s pošto, kar se je tudi dogajalo.
Z Vranskega
▼r— Podmladek naše šole je za božič presenetil v nedeljo odrasle z božično pri« reditvijo, še bolj pa razveselil revno šolsko deco z bož.čnico. Prireditev z zelo primer« nim Ln posrečeno izbranim programom Je lepo uspela. Se in še bi gledali ljubke pri« zore, ki so jih pričarali pred nas naši malč« ki. Kakor zelo so ugajali igrica in drugi nastopi, tako nas je zadivilo dovršeno izva« janje petja VL razreda. Želimo še večkrat kaj videti in slišati. Cisti dobiček se je porabil za božičnioo, katero so priredili pod« mladkarji revnim součencem naslednji dan. S požrtvovalnostjo so nabrali" precej darov, tako da je bilo razdeljenih okrog 15 parov čevljev, 15 oblek. 14 volnenih jopičev, mno« go nogavic, srajc in raznih šolskih potreb« ščin. Najprisrčnejša hvala vsem. ki so pri« pomogli do obdarovanja.
Iz Šoštanja
8t— Silvestrov večer v Sokolskem domu obeta biti letos zelo pester in zabaven. Dramski odsek Sokola pripravlja znano spevoigro v treh dejanjih »Kovačev študent«. Naši najboljši pevci nas bodo zaba« vali in nam olajševali slovo od starega le« ta z raznimi kupleti in solospevi. Kdor je pr jateli dibre zabave in zdravega smena. naj pride!
Iz Slovenjgradca
sg— Lepo uspela božičnica v Slovenj>
gradcu. Osnovna šola je s sodelovanjem Zaščite dece in Kola jugoslovenskih sester v torek, 23. t m. popoldne priredila v IV. razredu krasno uspelo božičnico revni šol« ski deci, katero so med drugimi posetili tudi predstavn ki sreskega načelstva. okraj« nega sodišča, županstva in krajnega šolske« ga odbora. Lepo prireditev je otvoril šolski upravitelj Leopold Kopač s kratkim nago« vorom in se obenem zahvalil obema dru« štvoma. s katerih pomočjo je bilo letos obdarovanih 150 ubogih otrok z obuvnlotn, razno obleko in perilom v vrednosti 15 t-« soč Dm. Med razdeljevanjem daril so se vrstile pevske točke in deklamacije šolske mladine Stoterna hvala vsem dobrotnikom predvsem pa tovarnarju usnja g Francu Potočniku, ki daruje vsako leto za božič« nico revne šolske dece večjo množino usnja.
sg— Uprava Javne bolnice v SlovenJ-
gradeu se zahvaljuje najiskreje vsem plemenitim darovalcem, ki so s svojimi prispevki omogočili prireditev tako lepe bo-žičnice v tukajšnji bolnicL
sg— Dramski odsek Sokola uprizori 25. januarja veseloigro »Svetnik«.
sg_ Silvestrov večer priredi tudi letos v vseh prostorih Sokolskega doma tukajšnji Sokod. Za obilno zabavo bo preskrbljeno.
Iz itotefle
cij— Gospodarski prosvetni tečaj Je ▼
dešfel šoli priredila Zveza kuKjurnih društev v nedeljo 21. t m. in Je trajal od 9. do 14. šolska »oba je bila nabito polna, udeležilo se je tečaja okrog 100 ljudi obojega spola, bi so bili pnteotol vee čas. Predavali! so: g. Robefc o splošni! in strokovni daobrazto! kot temelju gospodarskega napredka kmečkega in v»eh dragih stanov, g. Klemenoič o sadjerefli kot glarraem pogoju večjega blagostanja našega kmeta, g. imž. &tlftar o umetoih groojiliih. Predvajal se Je tudi gospodarski! filma »Kmetijsko potovanje po Jugoslaviji!«. Predvajala ga je gdč. Vivodova od Zdravstvenega doma i i Maribora želimo, da bd se take pmlredltve vrSd-le še večkrat. G. Spindlerj-u, k! je tečaj vodil, pa se za njegovo požrtvovalnost najlepše zahvaljujemo, kakor tudi tsem gg. predavateljem.
Pletene veslie
puloverje za dame, gospode In deco priporoča	386
I. Urbančič, Miklošičeva 20
Iz PolJSan
po— Božičnica, ki jo je priredilo gasilno društvo za svoje izvršujoče člane, je do« bro uspela. Ko so bili gasilci postreženi z dobro večerjo, so slovesno prižgali božič, no drevce, ki ga je priredil trgovec i-n član g. Sima. Za otvoritvenim govorom gx* si'.ca g. Gajiška so bili vsi gasilci obdaro, vani z ovoji kave (daroval g. Sima) in z graviranimi kozarci (daroval g. Baumann). To je bila v 43. letu obstoja društva prva božičnica in je treba odbor, ki ima smisel tudi za dobrodielne prireditve, res pohva, liti. Na zadnji večer letos pa priredi dru, štvo pri hotelirju g. Baumannu običajno Silvestro-wo. Pridite!
po— Namesto venca na krsto blagopo«
kojnega g. Josipa Wtrtha »ta darovala po
50 Din tukajšnjemu Sokolu gg. Krašovic in Sima.
po— Smrt najstarejše Poljčanke. Umrla
je te dni menda najstarejša Poljčanka, 96» letna prevžitkarlca Ana Zagorišenca. Vze. la jo je starost. Naj počiva v miru!
Iz Ptuja
J— Društvo jugoslovenskih akademikov v Ptuju priredi 3. januarja v vseh prostorih Društvenega doma pod pokroviteljstvom ge dr. Senčarjeve akademski ples, katerega čisti dobiček je namenjen v podporo revnim akademikom. Pri plesu bo igral jonny-jazz iz Ljubljane. Začetek ob 20.30. Vstopnina za osebo 20 Din (pri čemer je že vštet plesni red) za tričlanske družine 30 Din. Vstop samo proti vabilu. Reklamacije sprejema društveni tajnik tov. Za j šek.
Iz Gornje Radgone
gr— Premeščenje. Od oddelka finančne
kontrole v Gornji Radgoni je bil preme« ščen nazaj k oddelku finančne kontrole v Maribor pred nedavnim časom od timkaj premeščeni podpreglednik g. Leskovar Ivan. Na njegovo mesto je ddeljen k tu« kajšnjemu oddelku finančne kontrole pod, preglednik g. Bucik Hinko iz Cankove.
Karijera tenorista Banovca v Ameriki
Druga koncertna turneja — Gost češke opere - Koncert na čfkaškl univerzi - Nastop v Civic oper! - Nova slovensko-ameriška umetnica
(Izvirno poročilo lz Amerike).
Dopisi
Odlični Jugoslovenski tenorist Svetozar Banovec, ki se mudi že šestnajst mesecev v Združenih državah Ameriških, si je v kratkem času svojega umetniškega udej-stvovanja pridobil v tujini vsesplošno priznanje in popularnost. Ni prodrl samo med Jugosiovene, nego tudi med Cehe in Američane.
Kakor znano, se Je končata njegova prva
desetmesečna turneja z 41 absolviranimi koncerti s popolno in nedeljeno zmago njegove pevske umetnosti Ameriško-sloven-ski, hrvaški, srbski in češki časniki so si bili edini v teni, da je Banovec dosedanji najuspešnejši predstavnik resne pevske umetnosti. Noben naših slovenskih odnosno jugoslovenskih rojakov nas ni tako uspešno in častno zastopal pred širšo ameriško javnostjo in kritiko kakor Banovec. O tem pričajo številna priznanja slovanskih in angleških listov. Kajti Banovec ni samo pevec marveč tudi umetnik! Pred njim so se mudili pri nas nekateri bolj ali manj uspešni pevci in pevke, vendar niso mogli prodreti v širšo ameriško javnost in kritiko. Morda bi edino operna in koncertna pevka Pavla Lovšetova dosegla uspeh pred merodajno širšo ameriško Javnostjo, a se je zaradi kratkega bivanja v USA razen dveh koncertov omejila na koncerte lokalnega značaja, večinoma med slovenskimi naseljenci.
Se nam Je ▼ Evem spominu, ko le nas
Jugosiovene danes že sloviti pevec Banovec tako uspešno in. častno predstavil ameriški kritiki in javnosti 18. maja v veliki koncertni dvorani »Orchestra Hali« v Chi-cagu — v štirimilijonskem glasbenem centru. Ne samo glavni čikaški ameriški dnevniki, nego tudi razne ameriške glasbene revije so v celih stolpcih priznavale našemu pevcu odlične sposobnosti.
Po tem velikem uspehu so ga razni me-nežerji kar obsipavali s ponudbami, Češka Opera ga je takoj angažirala za trikratno gostovanje v naslovni partiji opere »Hoff-manovih pripovedk« za 30. november, 7. in 14. december. V Chicagu — nazvan draga Praga — živi okrog 400.000 Cehov, ki imajo vse leto stalne dramske in Operne predstave. Te predstave uživajo ugled tudi pri ameriški javnosti in kritiki, ker so vedno dane strogo umetniško. Operni orkester obstoji večinoma iz prvih moči »Chicago Symphony Orchestra«, ki je priznan kot najbolji simfonični orkester v Ameriki, kot solisti pa so angažirani že preizkušeni umetniki. Operno gledališče ima prostora za 2000 sedežev in je torej resen glasbeni zavod. O uspehu gostovanja bomo še pisali.
Komaj štirinajst dni po čikaškem koncertu je imel Banovec 3. junija že drugi koncert v Calumetu Mich v velikem auditoriju »Opera House« z 1200 sedeži; topot inter-nacijonalni koncert Calumetski angleški listi so ob priliki prvega decembrskega koncerta poročali, da je gladko porazil pevca rimske Opere Baggiorija. O drugem koncertu v juniju pa so oduševljeno poročali, da je pevec porazil — samega sebe! V razprodanem opernem gledališču je^ Odlični naš pevec izvajal program v nemščini, angleščini, italijanščini ter seveda v jugoslovanskih jezikih z dovršenim predavanjem. Tudi ta veliki mtemacijonalni koncert ni bi! nič manjšega pomena nego čikaški.
Zatem se je podal pevec najprej v domovino Indijancev, v severo-zapadno Ameriko kjer je zaključil koncem junija s štirimi koncerti svojo plodonosno desetmesečno koncertno turnejo. Skupno Je absolviral 43 samostojnih koncertov. V začetku julija je odpotoval na oddih v Cleveland k jezeru Erie, kjer je bil gost naše ameriško-slo-venske inteligence.
Svojo drugo koncertno turnejo Je otvoril s krasnim poslovilnim koncertom v Clevelandu, ker je nameraval odpotovati o božiču v domovino. Čeprav je imel v samem Clevelandu že sedem koncertov in tri Ra-dio-koncerte, Je vendar moral na večkratno željo prirediti še dva koncerta: 2L sept v Slov. Nar. domu na St Clair Ave in v predmestju Nelburg.
Zlasti poslovilni koncert Je bila prvovrstna atrakcija in posebnost. Ob tej priliki je umetnik izvajal v prvem delu izključno le skladbe ameriško-slovenskega pesnika ln odličnega pianista prof. Ivana Zormana. V drugem delu pa je podal PI. in II!. delanje iz Masenettove opere »Manon« v maskah ln kostumih, kar je dalo prireditvi velik umetniški značaj.
Jako uspešna asistentka v opernih prlzo rih mu je bila ameriško-slovenska pevka in pianistinja Jeanette Perdanova, hčerka uglednega narodnjaka, trgovca in aotaria v
Clevelandu, g. Rudolfa Perdana. Letos spomladi ie z odličnim uspehom absolvirala na visoki glasbeni akademiji »Ba!dwin Walla-ce University« v Berea Ohio kot pianistinja glasbene študije z vsemi pripadajočimi predmeti, solopetje pa je študirala pet let pri bivši primadoni Metropolitan Opere, Madame Rachelle Le Prevost Na akademiji je poslušala tudi predmet o absolutnem posluhu ter je prva ameriška Slovenka s temi študijami. Poleg simpatičnega melodramatičnega soprana, sposobnega tudi za koloraturo, Je inteligentna In nadarjena ter obvlada poleg slovenščine angleščino, francoščino, italijanščino ter nemščino. Kakor čujemo se poda spomladi v Evropo — v domovino, kjer se bo posvetila operni kart-jeri. — Koncert je spremljal z umetniškim razumevanjem prof. Ivan Zorman.
Po teh dveh koncertih Je imel Banovec 15. in 16. novembra dva uspela koncerta za hrvaško publiko v Mc. Rocks Pa in v Steelton Pa. Odtod je odpotoval v Chicago na gostovanje, kjer prinašajo češki listi cele kolone s pevčevo sliko. Brez dvoma mu bo tudi to njegovo potovanje utrdilo veliki sloves!
Na povabilo jugoslovenskega konzulata v
Chicagu je nastopil na veliki proslavi našega uedinjenja 30. novembra v velikem Ashland Auditoriju, ki ima prostora za 5000 sedežev. Nato nastopi 5. decembra na koncertu največje ameriške Universe ▼ univer-sitetnem auditoriju, ki slovi kot eden nal-večjih tovrstnih zavodov v Ameriki z 10 tisoč akademiki — Chicagu.
Za Januar pa je prejel odlični pevec povabilo od ameriškega »Chicago People Symphony Orchestra« za sodelovanje na velikem orkestralnem koncertu v čikaški Civic Operi. Chicago ima dva izvrstna simfonična orkestra: »Chicago Symphony Orchestra«, ki slovi kot najboljši ameriški simfonični orkester in pa »iPeople Symho-ny Orchestra«, ki ne zaostala za njim in ima 96 članov orkestra. Omenjeni orkester namerava prirediti koncert z izključno slovanskimi orkestralnimi kompozicijami, Banovec pa bo izvajal uekatere umetne pesmi !n arije slovanskih oper s spremljevanjcm celotnega orkestra v originalnih slovanskih jezikih. Ali bodo na sporedu tudi jugoslovenske orkestralne kompozicije?
Brez vsakega dvoma so njegovi nastopi in bodoče udejstvovanje in že same ponudbe najeklatantnejši dokaz, da si Je naš mladi umetnik v kaj kratkem času pridobil s svojimi odličnimi sposobnostmi neizpodbitno priznanje tujine ter si ustvaril naglo in lepo karijero. On spada med sedanje najodiičnejše jugoslovenske umetnike ter je v čast in ponos na5i mladi jugoslovenski državi.
Kot omenjeno, Je namerava! pevec odpotovati v domovino ob koncu decembra, a zaradi nastopov in ponudb je moral svoj odhod za nekaj časa odložiti.
Repertoar!!
LJUBLJANSKA DRAMA
Začetek ob 20. Nedelja, 28.: Mercadet. Premijera. Izven. Ponedeljek, 29.: Serija A-000001. A. Torek, 30.: Zaprto.
Sreda, 31. ob 21.: Gospa ministrica. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Nedelja, 28.: ob 15. La Mascotte. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ob 20. Tosca. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 29.: Zaprto. Torek, 30: Hasanaginiea. G. Sreda, 31. ob 16.: Grofica Marica. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
MARIBORSKO GLEDALIŠČU Začetek ob 20. Nedelja, 28.: Ob 15. Aladin. OtroSka predstava. Kuponu — Ob 20. Grol Luksein-burški. Ponedeljek, 29.: Zaprto.
Spominjajte se slepih!
ST. VID - STIČNA. Sokol priredi Silvo« etrov večer v prostorih br. Krašovca v št Vidu pri postaji. Vabijo se bratje, sestre
in prijatelji, da se udeleže tega večera in s prostovoljnimi prispevki pomagajo novo ustanovljenemu društvu do nabave telovadnega orodja. — Drugo nedeljo, 4. j Januarja, bo občni zbor v sokol, telovadnici Gasilnega doma v št Vidu. Udeležba strogo obvezna za vse člane. — Člani in članice Sokola se pozivajo, da poravnajo članarino za to in prihodnje leto vsaj do 10. januarja, sicer bo društvo primorano brisati vse člane, ki ne plačujejo redne članarine. članarina za člane in članice znaša odslej 5 Din mesečno za telovadce 2 Din mesečno.
KAPELA. Ob priliki smrti obče spošto« vanega in ugledn&ga gostilničarja g. Ru« dolfa Horvatha pri Kapeli je uprava tukaj« šnjega banskega nasada poklonila namesto venca na krsto pokojnega 100 Dm za uboge šolarie naše šole. Upravniku g. Jošku Gla« serju najtoplejša hvalal
SEMIČ. Kakor čujemo, ae snuje akcija, da bi se preneslo sresko na?e'stvo iz Črnomlja v Metliko. Ne nasprotujemo, vendar pa se nam zM neverjetno ln neizvedljivo, kajti Črnomelj je na teritoriju, k! ustreza veam občin aan toMrars Kuipe, a med temi Je par občdn, ki že dane« Imajo nad 23 kilometrov do Črnomlja. Ce pa bi se glavarstvo preneslo v Metliko, bi imele stranke že po 35 km do sreza Seveda to ni stvar po«amccnSikov, pač pa bodo aJtciJo pokreniLi faktorji, ki se za to zanimajo. Vsekakor pa bi Metlika s načelstvom mnogo pridobila io se začela lepo razvijatL Sokol Semič priredi Silvestrov večer pri br. Bukovču. Na sporedu so telovadne sknipio«, deklamacije, komični prliori, polnočna alegorija. Vabljeni reil
B0&0 etr&ka
naziva te naše stoletje. Negujte svoje otroke s najboljšim Izumom tega stoletja, s lahkim milom za deco PABACELSUS: To milo čuva in neguje kožo in zdravje v&Aega miljenčka. Zahtevajte ga izrecno ▼ lekarnah, drogerijah in pa rf umeri jati.
Grczovitosti kitajske državljanske vojne
Dva italijanska misijonarja Brugnett! tn Marchesir.i iz milanskega misijonskega oddelka sta po dvomesečnem vjetništvu pri kitajskih razbojnikih prišla na svobodo in pripovedujejo svoje grozne doživljaje, ki presegajo vsako mejo človeške domišljije. Z obema misijonarjema vred je razbojniška tolpa zajela kakih 1800 Kitajcev, od katerih so po dveh mesecih ostali živi le oni, ki so vstopili v vrste razbojnikov. Roparfl so vsak dan obili povprečno po 30 ljudi in so pri tem silno štedili streljivo. Zakopali so ljudi kar žive. Žrtve so si morale izkopati jamo, nakar so jim zvezali roke 2 njihovimi lastnimi pasovi, preostali ujetniki pa so jih morali zakopati in poteptati grobove. Cesto pa jo ubijali svoje t rtv« tudi na ta način, da so jim položili glavo na kamen, nanjo pa vrgli ogromno skalo, ki je nesrečniku v hipu zdrobila glavo. Pater Brugnetti pripoveduje, da sprva nI mislil, da bo preživel take prizore, sčasoma pa Je popolnoma otopel ln je bil skoro blizu blaznosti. Razbojniki so bili sklenili, da se pridružijo kitajski narodni vojski, zato se obeb misijonarjev niso upali niti mučiti niti umoriti. S svojimi rojaki pa so postopali skrajno kruto. Na pohodu so oropali vsak dan po nekoliko kitajskih vasi. Starce in deco so kratkomalo pobili, odrasle pa so vzeli s seboj. Nekatere moške so vzeli v svoj oddelek, za druge pa so zahtevali odkupnino. Ako odkupnine nI bilo do določenega roka, so nesrečnike pobili. Po dveh mesecih Je prišla tolpa v glavni stan razbojnikov v Paofong. Tu so vstopih v vrste redne vojske in izpustili oba misijonarja. V vojski so bili nekoliko dni, nakar so se spet odcepili od nje in odšli po svojem razbojniškem poslu.
od Din 35.— dalje. Posteljne odeje te puha, volne in bombaža. Kemične čiščenje perja Din 15.— za kg. — Fein, Zagreb, Zrinjsld trg 17.	302
KI.AVIHJf
za Božič najlepše darilo!
Kupujte na obroke od 400 Din prve svetovne fabrikate: BSnendortai^ St»!nway, Forster. Holzl. Stlngl original,
ki so nesporno najboljši (lahka precizna mehanika). Prodaja jih Izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matico?
AliFONZ BRRZNTK, Mestni trg S. Najcenejša izposojevalnica.
poln« grudi!
__	pum aJco poCtn. di

bo obUka	grudi
polna ln trdna tedaj m poslutlte takoj pretzku-lenega cr^dstva oro£e-sorja dr RettUa
.BALZAM de POMPEJA*
ttUtm pndplaano masaa« •
cekaj dal tn videt* ixatt* take nuja« «• bo razvila oblika »astb «rudl te te kom 14 dni Učinek m zanesljivo poka it te tekom A dni Masaža e »Bala&moc de Pompeja« le eno najboljših sredstev n ikrepltev In utrditev IBnrpanega miti Sevja pm Tlacnil žena to deklet ar tmaji valiti temu oelzamu aa »vola lepa li polna praa Dopisi hvaležnega priznanj* to prosto na vpogled Cena 60 Din mof aejša d osa 110 dinarjev (sa celo medl> posebej) Diskretna poMltatev po pošt' po OrdinaeUskeni laboratorija Havrelka praga 89 - N11 sir fferfetechova aL 10-J H.	prrd tt 11. fSK
fllum
£ffier$e
kupi za praznike prt
Zfllfit^o ■ veletrgovina žganja
Ljubljana - SiSka. telef. 2818
i
Grozovitosti ognjeniškega izbruha na Javi
Ognjeniško delovanje na Javi
BUk& "»m prikazuje vas na otoku Javi v bližini ognjenika Merapi, Cigar Izbruh Ja doslej zahteval več ko 700 smrntih žrtev.
ProSt teden Je nizozemska brzojavna ageuiura sporočila svetu vest o nenadnem izbruhu ognjenika Merapija. Ker je na otoku samem 45 delujočih ognaenrikov je bilo siprva splošno razširjeno mnenje, da gre za kak izbruh, za kako pojačeno delovanje ene izmed mnogih ognjenih gora, kakor je na otoku običajno. Takoj naslednje vesti pa so prinesle žalostne podrobnosti o strahovitem uničevanju, ki ga povzroča goreča lava. ognjeni pesek in kamenje, bruhajoče iz žrela ognjenika Merapija. Ste-vHo človeških žrtev je znašalo po prvih poročilih 300 duš. kasnejša so že vedela povedati o 700 žrtvah, pristavljajoč, da število še ni dokončno zaključeno, ker zavoljo težavnega in mestoma skoro nemogočega pristopa v ogroženo ozemlje ni mogoče ugotoviti natančnega Števila ponesrečencev.
Ognjenik Merapi je eden izmed omenjenih 45 delujočih vulkanov, ki se vrste vzdolž vsega otoka od vzhoda proti zahodu ter dosegajo višino preko 3000 metrov. Merapi je zadnja leta kazal vse znake oživljenega podzemskega delovanja ter se je vlada trudila, da bi prebivalcem predočila pretečo nevarnost ter jih nagovorila, naj se preselijo v varnejše kraje. Napor vlade pa je ostal popolnoma brezuspešen, ker so se prebivalci branili oditi z ogroženih tal. češ da jim je smrt zapisana v knjngi usode, ki ji ne bi ubežali, čeprav bi se odselili na konec sveta. Domačini so namreč muslimani in trdno verujejo v kismet.
Tako jih je doletela elementarna katastrofa, kakršne že dolgo časa ne pomnijo. Po doseženih ugotovitvah je ognjena lava zalila osem vasi in pomorila vse njih prebivalstvo. Rešilno moštvo, ki ga je vlada takoj poslala v ogroženo ozemlje, je mestoma prodrlo do nekaterih vasi ter bilo priča strahovitih prizorov uničenja in opustošenja. V nekaterih vaseh se ni mogel oteti nihče m od vsega prebivalstva so ostali samo kupi ožganih in opaljenih trupel. Nič manj grozen ni pogled na one žrtve, ki jih je goreča reka samo obkolila m ki so si v obupu same končale življenje. V neki koči je vojaštvo naletelo na sedem otrok, ki jih je lastna mati, videč, da nd rešitve, ubila, nato pa se še sama obesila.
Ognjeni veletok je dosegel daljavo 12 kilometrov ter je širok 200. debel pa mestoma po 25 metrov. V večji oddaljenosti od ognjenika so reševalci našli množico nesrečnikov, ki so si pri besu
na gorečem pesku m kamenju opalih noge in roke ter se v groznih bolečinah valjali po zemlji. Vlada je poslala na ia-oe mesta tudi več letal, da opazujejo, do kod se je lava razširila in v katerih krajih je še možna uspešna pomoč. Kljub nedavnemu fatalizmu pa prebivalstvo vpričo grozot beži v trumah na vse strani ter je ponekod panika zavzela tak obseg, da je mnogo ljudi zblaznelo.
•
Otok Java je eden izmed najbogatejših delov ogromnega nizozemskega ko-lonijalnega ozemlja. Dasi je najmanjši med Velikimi Sundskimi otoki, je vendar najbolj obljuden in ima po štetju iz 1. 1926. več ko 36 milijonov prebivalcev, med katerima je okoli 180.000 belcev, 50.0000 Kitajcev in 50.000 Arabcev. Otok meri 132.000 štirijaških kilometrov in je izredno bogat glede raznih kolon ijalmih pridelkov. Domačini so malajskega plemena ter pripadajo muslimanski veri, ki se je razširila iz Arabije po malajskih otokih že v 14. stoletju. Ognjenik Merapi leži v verigi vulkanov bolj na vzhodnem delu otoka, vendar ne daleč od sredine.
KLOBUKI
ar lahki kot pero, mehki kot iz svile, skrajno trpežni, ceni in elegantni *>obe se v vseh velikostih in barvah
IPICCADH.LV ■PICCAD1LLV ■P1CCAD1LL\|
Rešitev križaljke „Ribi"
Nn/pično:
1. Usa. 2. Janez Trdina. 3. Ru (rutenij), 4. m, 6. Litva, 8. Kir, 9 Ir (iridtj) 11. et, 12. Po. 14. Kromeriž, 15 Om 17 Eva, 18. Ramona, 19. Gvidon, 20. oaza, 21 iravadi. 23. ai. 24. rž, 25. Zulu. 27 Kmitic, 30. ata. man, 32 Lna. 33. ro. 35. oda, 36 lakota, 39. kobranka. 41 Sotla. 42. il. 43 hrt, 46. If
51.	Cu, 52. Bled. 53 ti, 55 la. 56 Br (brom). 57. uk, 58. Sora, 59 Pag. 61. ko.
Vodoravno: 3. ris, 5. Al, 7 Punat. 8. ki. 10. Nii, 11 Epir, 13. et, 14. Kotor. 16. zver, 19 Grm 20. Otava. 21 Ivo. 22 parizar. 26 smo. 27 Krim, 28. li, 29 uzda, 31 Madeira 34. lai* ton. 36 Livorno. 37 Nada. 38. Catania. 39. Kama, 40. K i. D. 41 so 43. Hocim, 44. Ob. 45 Nil, 47 rt. 48 Trn. 49 ta. 50 la,
52.	Ban tu. 54. ki 55. Lena, 56. burad, 59 park, 60. Oka. 62. Rog.
Vulkan Merapi zopet deluje
NajsflneJSl ognjenik na otoku Javi bruha te dni goreče mase iz sebe. Lava Je uničila nekoliko naselbin in zahtevala mnogo človeških žrtev.
Magija, čarovništvo
in pogodbe s hudičem
še vedno »črna magijau — Izrodki bolnih duš
(Od našega posebnega dopisnika.)
Pariz, v decembru.
Caranje, čarovništvo in črna magija so obstajali v srednjem veku, kakor splošno domnevamo, in jih danes ni več. Prosvetljenost in napredek — tako vsaj mislimo — sta izgnala iz naše srede za vedno pogodbe s hudičem, zono povzročajoče zgodbe o volkodlakih in črno umetnost.
In vendar je dejstvo, da te mračne umetnije še vedno izvršujejo. Človeško praznoverje poganja še vedno najčud-nejše cvetke. Kdor le od daleč dvomi o tistih nenavadnih dogodkih, ki karak-terizirajo pustolovščine kakršnega dr. Fausta, naj vrže en sam pogled v knjižnico čarovnij, ki je prešla sedaj v last nekega ameriškega milijonarja. Tam bo našel pogodbe s hudičem iz starih in novih časov, obrazce za zarotltve in recepte za ljubezenske opoje. Knjižnica obsega nekoliko stotin zvezkov. Posamezna dela obravnavajo primere iz sedanjosti kakor iz prejšnjih stoletij.
V starih francoskih dokumentih je neštevilno primerov za pogodbe s hu-cfrčem. Podpisale so seveda s krvjo. Zelo karakterističen znak je »slaba vera«, ki jo očituje »čarovnik«. Naslanjal se je na postavko, da ie satan predvsem lažnivec in da mu torej ni treba očitkov vesti, kadar goljufa zvitorepce in prekanjence.
Najbolj bistveno je t teh pogodbah to, da zapisuje čarovnik ali zarotitelj svojo dušo satanu za posvetne dobrine, za posvetno moč ali izpolnitev kakršnekoli druge želje. Vedno pa vpleta avtor pogodbe med ostale točke kakšno lo-kavost, da ukane zlobca za svojo dušo.
Čarovništvo ln črna magija živita, kakor smo rekli, še danes v najširšem obsegu na Francoskem. Ne mine teden, da bi kakšno sodišče ne obravnavalo takšnih primerov. Običajno je kakšna stara ženica začarala mleko svoje sosede, da je postalo kislo, s svojim »hudim pogledom« je uročila živino ali pa priklicala nesrečo nad vso družino.
Fontainebleauška šuma je najbolj znano shajališče častilcev satana v francoski deželi. Tam se pričnejo mlst»čnl obredi, čim bije ara na zvonika bližnje vasi polnoč.
Čeprav uganjajo podobne vražje zadeve v najrazličnejših krajih Francoske, vendar se razne »ceremomje« le nebistveno ločijo med seboj. Običajno potegnejo ris, v katerem se zberejo tisti, ki kličejo hudiča. Klečijo in delajo ka-balistična znamenja, prižigajo kadilo v posebnih posodah in vodja rotrteljev, ki se je postavil pred oltar, na katerem gorijo sveče, kliče hude duhove. Celo v Parizu je dobro znano, da se dogajajo ti po nočni zbori, a samo posvečene! imajo dostop do njih. Policija je vedno na straži, da bi pri teh ceremonijah ne doprinašali človeških žrtev.
Znan francoski jurist, g. Garcon, ki so mu med drugim poverili iztrebitev te srednjeveške praznovernosti, piše: »Svoje čltatelje lahko zagotovim, da se vršijo takšna pogajanja s hudičem v resnici. Pred nekoliko meseci sem zvedel, da namerava neki možakar skleniti slično pogodbo v Fontainebleauški šumi. Vzel sem neko pričo s sabo in sem se podal na določeno mesto. Po starodavni šegi si je izbral rotitelj neko križišče in temno, brezzvezdno noč. Moj prijatelj in jaz sva se skrila v grmovje. Rotilec hudiča je dospel okrog polnoči. Začrtal je magični krog in stopil v njegovo sredino. Za sabo je narisal v zemljo monogram sv. Trojice, tako da ga hudič ni mogel presenetiti. Pred sabo je prižgal dve sveči in Kadilnico.
Potem je odprl neko knjigo ln je začel slaviti hudičevo oblast in prositi bogastva. Najprvo se mi je videl ves prizor skrajno smešen. Zavel je veter 'n uplhnil sveči, ki ju je skušal rotilec neutrudno prižgati. Končno, ko se mu to ni posrečilo, se je mož dvignil z vlažnih tal in stegnil roko s pogodbo, ki jo je bil podpisal z lastno krvjo.
Ves tresoč se od razburjenosti je za-khnjal hudiča, naj mu pomore, naj mu da zlata ta zemeljskih dobrin, pri čemer je svečano prisegal, da mu bo ujel za vsak kup zlata, ki mu ga bi zlodej pričaral pred noge, po eno človeško dušo.
Vprašal sem se, kaj neki meni možak, ko prisega »hudiču«, da mu bo lovil človeške duše. Ko sem ta kraj osta-vil, je bil videti mož v stanju popolne zblaznelosti.
Nekatere teh forma! ta zarofttev so prehajale stoletja od ust do ust, od po-kolenja do pokolenja, ne da bi se jim vsebina bistveno spremenila. Smoter takšnega klicanja »vladarja teme« ie skoraj vedno ta, da bi imel kakšen sovražnik škodo in nesrečo. Eno najče-ščih pripomočkov za uničevanje sovražnikov so majhni voščeni liki. Ti liki predstavljajo osebe, ki bi naj bile uročene. Po mnogih skrivnostnih znamenjih in zakletvah začne rotilec zba-dati z iglami najbolj ranljiva mesta lika, ki predstavlja sovražnika. To ima, kakor meni. slabe posledice za tega sovražnika. Po splošni veri pa postanejo zaklinjevalci sami često žrtev svojih nakan, kajti če čarovnija ne učinkuje na žrtev, se obrne proti osebi, ki jo je počela.
Poznam nekega denarnega mogotca.
ki uživa siplošen ugled tn k! je vodil svoje podjetje od uspeha do uspeha. Pripovedoval mi je zaupno, da se mora za svoje imetje zahvaliti pogodbi s hudičem. Da mi to dokaže, mi je pokazal pogodbo kakor tudi celo vrsto dokumentov, ki so bili napisani s človeško krvjo.
Poznam dalje drugega moža, ki je prebil dolge mesece z mešanjem in se-
grevanjem neverjetnih snovi ▼ kopalni kadL Z alkimijo m čarovnijo skuša oživiti truplo neke ženske, ki jo je ljubil. Morda bo kdo rekel, da je to popolna blaznost, a ta mož, ki se bavi s takšnimi stvarmi, je v svojem družabnem življenju in v vsakdanjem občevanju z ljudmi popolnoma normalen.
Volkodlak spada med najobičajnejše pojave v krogu rotiteljev. Seveda je plod domišljije, pol človeka pol volka. Mnoge čarovnice trdijo, da se lahko spremene v volkodlake.«
Tako francoski jurist. Iz vsega tega je razvidno, da so celo v najbolj pro-svetljenih deželah še danes ljudje, ki spadajo prav za. prav v najtemnejši srednji vek.
Pohorska Sallftll
Ako jo hočeš pregledati pregledno, od ene same točke, ne straši se visokega, železnega stolpa in njegovih polževo zvitih in strmih stopnic, ki te vrh Ciglenic (1146 m) skoro sredi poti med vzhodno-pohorskim sv. Bolfenkom in med Mariborsko kočo hitro dvignejo tako visoko, da tvoj pogled brž neovirano švigne čez košate, snežne krošnje tudi najvišjih smrek, jelk in bukev. Z vrha tega znamenitega, tudi nekoliko vrtoglavim izletnikom brez nevarnosti dostopnega mariborskega razglednika boš gledal in občudoval iz primerne razdalje njo, zimo okoli »Ruške«, njeno zunanjo podobo, rast in stasltost, blesk in sijaj njenega pomladansko-svežega in cvetočega zunanjega lica, čul in občutil pa boš tudi vsaj rahlo tople utripe njenega srca, zaslutil življenje, duh in vonj njene duše.
Kakor iz dragocenega mramorja Izklesana, ne mrtva, temveč vsa živa, zdrava in lepa, stoji pred tabo, da se je ne moreš nagledati, četudi te pestro-pisani zimski svet, sredi katerega se ona dviga kot njegova kraijica, odvrača od nje in te vabi, da občuduješ tudi njega. Pa če tudi se z dopadenjem oziraš na edinstveni bakreni relief vinorodnih Haloz in Slovenskih goric, četudi z zadovoljstvom gledaš na naš
metežu ne bodo zgrešili smeri in poti, pa naj so na poti k pokori in v posvečeni hram sv. Areha, ali pa namenjeni samo v toph kotiček zakurjene peči v »Ruški«. V njeni zimi je življenja in veselja tem več, čim več je snega in čim hujši je mraz. Drvarieva sekira poje padajočim gorskim velikanom brezsrčno, hladno, zimsko pesem; «žlajfe«, domače sani, z velikanskimi bruni in hlodi drče bliskovito po strjenem snegu nizdol v Ruše, Dravsko dolino skozi celi ted^n; ko pride nedelja, pridejo smučarji in še številnejši sankači, kajti takšnega sankališča, kakor je ono od »Ruške« po severnem pohorskem pobočju v Ruše, cela Slovenija ne zmore, niti Karavanke z Ljubeljem, niti Triglavsko kraljestvo z Gorjušami in s Koprivnikom. Čez »Trate« skozi »Str-miooc z razgledom na Gradec in Maribor, preko »Ovčje ravne» na »Apnico« mimo »Gladovnega studenca«, mimo »Mihovih korit« na »Candra« ta »Re-poluska« gre tako hitro, da triurno pot prevoziš v dvajsetih minutah do!i do Ruš.
Ko bo lepo zasnovani sen onih, kf so leta 1906. zgradili *Ruško«, da je sedaj kras in ponos pohorske zime, ko bo projekt Rušanov z graditvijo ceste iz Ruš do »Ruške« uresničen, tedaj bo
Maribor, ki se v žarkih večernega solnca kakor svetla zvezda v slovenski boli sveti na vse strani, vendar se ti vedno zopet povrne tvoj pogle< njej, k pohorski zimi, ki daleč proti zapadu iz skoro neskončnih šum, sneženega morja in sneženih žametov dostojanstveno in vendar dekliško-lahkotno gleda v širni pohorski svet Tam za Reškim (1156 m) in Perkovim (1232 m) vrhom, pa pred Žigartovim (1345 m), kjer se nad staro Glažuto Pohorje, njegov glavni hrbet in greben, niža do prostrane, s snežnimi fantastičnimi jarki, prepadi in labirinti preprežene pla-nje, Sedovec zvane, in se potem na prisojni strani zasneženi temnozeleni in svetlobeli gozdni kompleksi pričenjajo zopet dvigati, obrnjeni proti Velikemu vrhu. proti cerkvi sv. Treh kraljev in cerkvici sv Urše, stoji v snegu in ledu vsa ožarjena in razgreta od zimskega solnca cerkev sv. Areha in »Ruška«. Čim delj se oziraš na to krasno zimsko sliko, na cerkev v samoti zasneženih velikanskih gozdov na 1249 m visokem gorskem hrbtu, tem bolj uvidevaš. kako zdrava, kako naravna je domišljija našega domačega pohorskega ljudstva. Na poti k spoko-renju blodi sv. Areh, kralj in cesar Henrik, v hudi zimi sam, brez tovariša in brez brašnja, v strašnih zimskih burjah in še silnejših snežnih vrtincih po zledenelih brezmejnih pohorskih gozdovih. Bliža se temna noč — volkovi, gladni in premraženi, tulijo v bližini in si iščejo plena. Tedaj zaobljubi mogočni vladar, ako bo srečno prestal to noč, da pozida na tem mestu cerkev: to je cerkev sv. Areha v zimi oko. li »Ruške«. Več stoletij pozneje je storil enako pohorski kmet Visočnik; samo da pri svojih skromnih sredstvih ni postavil zidane cerkve, ampak samo granitni v kip Matere božje z Jezuščkom v naročju; pristno pohorsko madono, ki sedaj s pajčolanom iz snežink in ledenih okraskov ovita, sameva v smrekovem gaju blizu pod razglednikom.
Sedaj zima okoli »Ruške«, poh. zima, m več zapuščena, prazna in samotna. Medvedje, risi in volkovi so sicer izginili, da se jih izgladovanih in izstradanih, tudi v najhujši zimi ni treba bati. A izletniki in smučarji, naj prihajajo v družbah ali posamič, tudi v najtemnejših nočeh in v najsilnejšem snežnem
na tisoče ta tisoče več srečnih ljudi moglo uživati vse lepote ta krasote, blagodati, veselje in radosti zime okofl »Ruške«.
Dr. F. Miši o.
Krlžalfka „Obraz"
Pomen besed Vodoravno: 1. mesto v juž. Arabiji; S, kratica; 7. japonski general v rusko-japonski vojni; 8. kratica, 9. padavina; 10. zlato (frc.); 11. števnik; 13. moško krstno ime; 16. vrsta kisika; 17. kratica; 18. nemški zaimek; 20. kratica; 21. nemški zaimek; 22. kemijski znak za prvino; 23. ozir. za^ imek; 24. glas; 26. glej 10; 27. sužnja v haremu; 32. narodni ples; 34. sanje; 35. pozitivna elektroda; 37. predlog; 38. veja (srbhrv.); 39. ploskovna mera; 40. kazalni zaimek; 42. svetopisemska oseba; 44. rimska cesarica; 45. nemški glasbenik.
Navpično: 1. svetovni nazor o človeka; 2. ime filmske igralke; 3. eg; 4. redna turška vojska; 6. južnoameriška prestolnica; 12. srbohrv. vprašalni zaimek; 14. rusko mesto Donu; 15. zločin; 16. mesto ob Črnem morju; 17. reka (špan.); 25. del obraza; 28. frc. predlog; 29. nebeški duh; 30. žensko krstno ime; 31. švicarska reka; 32. jerkve-na pesem; 33. predlog; 36. kemični znak za prvino; 40. glej 36; 41. sibirska reka; 43, glagolska oblika.
Pristopal« k Vodnikovi družbi!
ŠAH
Urefuje dr. Milan Vidmar
Na Dunaju m« je dohitela novica, ki je presenetil« ves šahovski »vet: Aljehin je v simultanki T Zagrebu izgubil 7 partij, 8 jih je ostak) neodločenih m le 20 zmag je zabeležil. To je poraz, brez vsakega
dvoma poraz.
Ko je pred leti t Ljublj«« dr. Lasker
od 38 partij izgub« itiri, 8 pa remiziial,
)e bilo jasno, da so se ljubljanski šahisti »borno postavili Lasker je rabil celih 8 lir. No, Aljehin je v Zagrebu porabil 9 'n
pol url	. ,
Saj ni dvoma, da je Zagreb močna Sa«
hovska trdnjava. Zmaga zagrebškega mo« fitva je častna, je razveeeljiva. Zunanji svet bo moral upoštevati tudi naš šah. Toda za katastrofo svetovnega prvaka mora tičati še kaj posebnega. Aljehin prav gotovo m
bil v pravi formi.
Bojim se, da si je svetovni prvak nako« pa! preveč naporov. Prehitro »i slede si. multanke, premalo odmora ima Aljehin po bitkah in vožnjah. Neprijetno bi bilo, če bi omagal Turneja po Jugoslaviji je že dosedaj tako zelo koristila našemu šahu, da moramo želeti lepega zaključka.
Ruski šahovski komponist S. Kaminer je priobčil izTedno zanimivo študijo, ki jo da* nes prinašam Zdi se mi, da je ideja štu* dije zelo nenavadna Naši šahisti bodo zo* pet enkrat z začudenjem opazili, da so končnice važna, zelo važna stvar.
t g h
bed
8
7 6 5 4 3 2 1


m1


1*1
-Mm
» P
a m w
Beli: khl, Lgo, Sa4, db, f3 (.5 figur) Črni: Kb7, Lcl. Lc8. c7 (4 figure) Beli je na potezi tn dobi. Končnice lahkih figur so izredno težke. Dva črna lovca proti belemu lovcu m be. lemu skakaču morata normalno remiziran, čeprav ima beli premoč kmeta. Ta premoč je deloma kompenzirana z izredno močjo dveh lovcev.
Jasno je, da bo beli zmagal le, če se mu posreči ujeti črnega lovca Toda kako? Lovec njegov more napasti le enega so* vražnega lovca. Ta pa ga bo ograža! -jam, ie bo napade®. Samo skakač lahko neovi« rano napada
Izredna lepota Študije le« v resnici v tem, da skakač srečno lahko zajame črne* ga lovca. Rafinirani manevri, ki vodijo do »anage, so zelo poučni m interesantni.
Beli mora izrabiti ugodno svojo pozicijo takoj. Ce počaka, mu bo ušla pomoč kmeta TL3. d6, ki je očividno izgubljen. Prva po*eza torej ni težka:
1. Sa4— c5+ ------
BeK grozi dobiti igro z 2. d6—d7. Jasno je. da si črni na ta preprost način ne sme pustiti odvzeti lovca na c8. Odgovoril je torej:
1.__________Kb7—c6
Kaj sedaj? Skakač je napaden, kmet na d6 seveda tudi. Skakača beli žrtvovati ne mo. ce. Kam naj ga potegne?
Ali ni 2. Sc5—d3 zelo močna poteza? lovec na cl je napaden. Na b2 se umakniti ne more. Na a3 pa tudi ne. Beli bi takoj Igral 2. Se5—d3, Lcl—a3 3. Sd3— e5+! KcXdfi 4. Sc5—c4-f in dobil lovca na a3.
Tudi polji d2 in e3 lovcu nista odprti. Manever Sd3—e5+— c44~ je vedno zopet mogoč. Na f4. lovec itak ne more. Polji g5 in h6 pa stojita pod ognjem manevra Sd3—e.5+ — f7+.
Vse to je zelo lepo konstruirano. Da ska. kač povsod zajame nesrečnega lovca, je brez dvoma presenetljivo. Pa vendar to še »si vse. Črni ima še skrito obrambo, ki jc prezreti ne sinemo. Poglejmo!
2.	Sc5—d3?	Lcl—g5!
3.	Sd3 — e5+	Kc6Xdfi
4.	Sc5 — f7+	Kdk3 —e6!
5.	Sf7 X g5	Kc6 — f6! Komaj je beli srečno pospravil črnega
lovca, že je konec njegove sreče. Črni kralj Je napadel hkrati obe beli figuri. Ena bo
pacBa; parttja Je pot«
Jasno je, da ni mogoče preprečit! proti« napada črnega kralja. Edina možnost leži torej v spretni rešitvi obeh figur na g5 in g6. Ta rešitev pa je očividno možna le, če ena izmed napadenih belih figur uide z napadom na ostalega črnega lovca Da more biti ta naloga poverjena le belemu skakaču, je takoj jasno.
Toda v poziciji, ki je nastala po peti po. tezi črnega, napad skakača na črnega lovca ni mogoč. Tudi indirekten ne. Skakač bi moral v dveh potezah doseči polje e7, kjer bi hkrati ogrožal črnega kralja na g6 in črnega lovca na c8. Nemogoče pa je ska« kaču od g5 na e7 priti v dveh potezah.
Torej smo igrali napačno. Kje pa tiči pogreška? če bi črni lovec stal na d7 bi šlo. Skakač bi ga dosegel indirektno s polj f8 in e5. Na obeh poljih bi dal šah kralju in lovcu. Oba polja sta tudi v dveh pote. zah skakaču, ki stoji na g5 dosegljiva
Kako pa naj zvabimo črnega lovca na d7? Prav lahko. V začetni poziciji imamo vendiar kmeta na d6, ki lahko gre naprej in lovca prisili, da ga vzame.
Saj je res, da kmeta d6 nismo popolno, ma izkoristili. Toda napačno bi bilo, za« četi igro s 1. d6—d7. Črni bi mirno vzel
in po 1.---Lc8Xd7 2. Sa4—c5+ kralja
umaknil na c8. Vseh spletk belega bi bilo takoj konec. Kmet d6 mora očividno na. stopiti še le v drugi potezi.
Pravilna rešitev študije bo torej tekla tako»le:
1.	Sa4—c5+!	Kb7—c6
2.	d6—d7!l	---
Črni nima časa, da bi vzel nevarnega ska« kača. Na d8 grozi nova bela dama Odgo« variti mora:
2.______Lc8Xd7
Sedaj pa pride ze znani manever belega skakača:
3.	Sc5—d3!	Lcl—g51 Videli smo že, da samo ta poteza lovca omogoča protinapad črnega kralja
4.	Sd3 — e5+	---
Dejstvo, da skakač na e5 ogroža lovca na d7 omogoča vse manevre, ker primora čr« nega kralja vedno, umakniti se na d6.
4.______Kc6 —d6
5.	Se5—f7+	Kd6—e6
6.	Sf7Xg5	Ke6—f6 Kam pa sedaj? Na e5 preko f7. ali na f8 preko h7? Na 7 Sg5 — f7 bi črni takoj od*
govoril 7)---Ld7 — e8! in slave be«
lega bi bilo konec Pravilno je samo:
7.	Ss5 — h7-H	Kf6 X g6
Ce črni lovca ne vzame, sledi seveda 8. Lg6 — c2 in beli obdrži figuro.
8.	Sh7 - f8+	Kg6 - f6
9.	Sf8 X d7 +	---
in beli dobi Kmet f3 odloči.
Krasna študija!
Radio
Izvleček 1z programov
Nedelja, 28. decembra LJUBLJANA 8: Kmetijska ura. — 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.20: Gospodarsko živlejnje v Evropi. — 10.45: šah. — 11: Koncert radio-orkestra. — 12: Napoved časa in poročila. — 15: Kmečka žena. — 15.30: Plošče. _ 16: Humoristično čtivo. — 16.30: Koncert lahke glasbe. — 17: Ljudska igra. — 20: Koncert pevskega kvarteta Glasbene Matice. — G. Premelč poje šlagerje. — 21: Koncert radio-orkestra. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Jazz-band.
BEOGRAD 9: Prenos iz Saborne cerkve.
—	11: Plošče. — 12.30: Koncert radio-orkestra. — 17.30: Narodne na harmoniko. — 18: Kitare. — 20: Dramski večer. — 20.45: Operni dueti. — 21.45: Poročila. — 22.05: Koncert komorne glasbe. — ZAGREB 11.30: Dopoldanski koncert. — 17: Koncert godalnega kvarteta. — 20.30: Operetni večer. — PRAGA 16: Koncert iz Moravske Ostrave.
—	18: Pevski koncert. — 19: Koncert vojaške godbe. — 20: Prenos zborovskega koncerta. — 22.20: Lahka glasba. — BRNO 16: Koncert iz Moravske Ostrave. — 18.15: Arije in pesmi. — 20: Prenos zborovskega koncerta iz Prage. — 22.20: Koncert iz Moravske Ostrave. — VARŠAVA 17.40: Koncert godbe na pihala. — 20.30: Koncert orkestra in solistov. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 10.30: Koncert na orgle. — 11: Koncert opernega orkestra. — 13.05: Sonate za čelo.
—	15.05: Lahka godba orkestra. — 17.30: Koncert komorne glasbe. — 19.40: Francoski glasbeni mojstri. — 20.30: »Zimska legenda«. — 21.30: Koncert lahke glasbe. — BERLIN 20: Prenos orkestralnega koncerta iz filharmonije. — Koncert lahke glasbe.
—	LANGENBERG 18.50: Klavirski koncert.
—	20: Orkestralen koncert. — Nočni kon
cert tn ples. — MtJHLACKER 1«: Koncert božične glasbe. — 18.45: Koncert na citre
in kitare. — 19.30: Prenos cerkvenega koncerta. — 20.30: Večer avtomobilistov. — 22.20: Sluhoigra. — 23.20: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 12: Koncert opernega orkestra. — 16: Koncert godalnega kvarteta. — 17.10: Ciganska godba. — 18.45: Orkestralen koncert. — 21: Koncertni večer. — Lahka glasba. — RIM: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Offenbachova opereta »Lepa Helena«.
Ponedeljek, 29. decembra
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Italijanščina. — 19: Poljščina. — 19.30: Zdravstvena ura. — 20: Jože Kregar: Sokolska okrožja. — 20.30: Pevski solistični večer ge. Thierry-Kavčnikove. — 21.30: Plošče. — 22: Napoved časa in poročila. —
BEOGRAD 11.45: Plošče. — 12.30: Koncert radio-orkestra. — 17.30: Koncert tria.
—	18: Popoldanski koncert. — 20: Narodne pesmi. — 20.30: Violinski koncert. — 21.40: Poročila. — 22: Koncert radio-septeta. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Prenos zvočnega filma. — 20.30: Koncert komorne glasbe. — 22: Lahka glasba. — PRAGA 16.30: Prenos koncerta iz Bratislave. — 19.30: Kabaretni program iz Brna. — 21: Koncert na čelo. — 21.30: Pevski koncert. — 22.20: Jazz-band. — BRNO 16.30: Koncert iz Bratislave. — 19.40: Kabaretni program. — 21: Orkestralen koncert. — 21.40: Mešan program. — 22.20: Jazz-band. — VARŠAVA 17.45: Popoldanski koncert. — 20.30: Mešan glasbeni program. — 23: Godba za ples.
_ DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. —
15.20: Koncert orkestra. — 17: Glasbeni program za deco. — 19.35: Plošče. — 20.30: Koncert dunajskega simf. orkestra. — 22.30: Lahka godba orkestra. — BERLIN 19: Koncert lahke glasbe. — 21.10: Književni večer. — Godba za ples. — LANGENBERG 17.15: Večerni koncert. — 19.45: Koncert solistov. — Godba za ples. — MtJHLACKER 16: Popoldanski koncert. — 17: Godba za ples. — 19.30: Koncert frankfurtskega orkestralnega društva. — 21.15: Plošče. — 22.30: Plesna godba iz Berlina. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.30: Orkestralen koncert. — 19.45: Koncert orkestra in pevskega zbora. — Ciganska godba. — RIM 17.30: Prenos koncerta iz glasbene akademije. — 20.40: Simfoničen koncert in dramski večer.
Torek, 30. decembra
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Solnce v luči znanosti. — 19: Poklicna posvetovalnica. — 19.30: Nemščina. — 20: Prenos z Dunaja: Verdijeva opera »Aida«. — 22.30: Napoved časa in poročila
—	Plošče.
BEOGRAD 11.25: Plošče. — 12.45: Koncert radio-orkestra. — 16: Jazz-band. — 17.30: Plošče. — 20: Koncert radio-orkestra.
—	20.30: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22.30: Poročila. — 22.50: Koncert orkestra balalajk. — PRAGA 16.30: Prenos koncerta iz Bratislave. — 19.40: Operetne arije.
—	20: Pojoča žaga s spremijevanjem klavirja in čela. — 20.30: Prenos operetne glasbe iz Bratislave. — 21.30: Angleška klavirska glasba. — 22.20: Koncert lahke godbe.
_ BRNO 16.30: Prenos koncerta iz Brati-
alave. — 20.30: Koncert operetne glasbe. — 21.30: Koncert kvinteta na pihala. — 22.20: Lahka glasba iz Moravske Ostrave. — VARŠAVA 17.45: Simfoničen koncert fil-harmoničnega orkestra. — 19.50: Offenbachova opereta »Orfej v podzemlju«. — Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.20: Koncert orkestra. — 19: Prenos iz drž. opere: »Aida«. — 22.10: Lahka godba orkestra. — BERLIN 18.30: Koncert lahke glasbe. — 20.10: Zabaven glasbeni program. — 21.15: Koncert berlin. simf. orkestra. — LANGENBERG 17.15: Večerni koncert. — 19.45: Koncert orkestra in solistov. — 21.10: Vesela spevoigra. — MtJHLACKER 16: Popoldanski koncert. — 20.10: Orkestralen koncert. — 21: Spominski koncert Mendelssohnove glasbe. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.30: Prenos cerkv. koncerta. — 20.40: Koncert opernega orkestra: Poljska glasba
—	Ciganska godba. — RIM 17: Koncert . operne glasbe. —
(La vetrre de pendu) in vsak veter »ja tihe
spremlja tisoče utripajočih src, — resničen
dokaz talenta Ite Rine, s katerim nas primora do sočustvovanja — to ubogo prevarano bitje« (tako Yvonne Droux ln Renč Girard v Cinemonde 13. X. t. 1.). In dalje »V tem filmu potrjuje Ita Rina upe, ki smo jih stavili v »Erotikonu« vanjo. Ne interpretira nego ustvarja... Ena izmed najboljših med velikimi umetniki.«
2e poldrug mesec je minil, odkar polni ta »najboljša produkcija sezone« (Ren6 Girard) dvorano Capucines in odkar je bila Ita Rina osebno v dvorani, kjer so jo po izpovedih največjih filmskih revij videli vsi najodličnejši kritiki, so njihove laskave kritike privabile vedno nove gledalce. »Bila je predmet spontanih ovacij«, piše Paul Gra-net v »Eve«, »kakršnih je vredna tako ženska dražest njene osebe in njenega talenta. Nekaka Rčjane, Duše ali Sara Bernhardt platna, izražajoča tako najsilnejše kot najfinejše občutke, za kar ju usposabljajo; gib-kost njenega telesa, živost njenega obraza, zgovornost njenih globokih ln nežnih oči, očarajočih in razočaranih, zrcalo duše, v kateri odsevajo barve neba ... »Kar je pri tem najvažnejše, je to, da so se kritiki spričo vtisa njene pojave prepričali, da ni umetno, po svojih režiserjih ustvarjena »filmska zvezda«, temveč rojena, samonikla umetnica. Poznejše kritike že govore o njeni močni osebnosti, ki da je »znala v filmu, strašne in usodne krutosti, podati z njej lastno magijo baš nasprotno, — vtis globokega usmiljenja«.
Ob koncu moramo z neprikritim zadoščenjem omeniti, da je veliko zanimanje in občudovanje, ki ga vzbuja naša rojakinja v Franciji, nemalo pripomoglo, da se z dneva v dan dviga ugled filmske produkcije naših bratov Čehov, kljub temu, da osebne kritike o Iti Rini, govoreč o njenih uspehih po vsej Evropi, govore o Iti Rini, »jugoslovenski filmski veličini« (Tom Hasson v »Pour Yous«).	Dore Ogrizek.
Ma
Pa Bu je bil kinematografski igralec. Njegova lepa postava, prirojena odličnost njegovega nastopa m lepo lice s klasičnimi črtami so ga bili mahoma' napravili za neobhodno potrebnega ljubimca. A nekega dne. ko je igral vlogo v pustolovskem filmu, si je Pa zlomil nogo. Nesreča ie bila kar groteskna. Napaka mu je ostala in ga ovirala, da ni mogel več nastopati na platnu.
Moral se je torej vživeti v vlogo upokojenca, mladega upokojenca, ki nikakor ne more pozabiti, kako je btio poprej ko je bil še aktiven. Zato je Pa Bu marlj?~o posečal atelje za snema-nie tudi potem, ko ga je bila pokvara na nogi že izločila iz vrste 'jubljencev občinstva. Tako se je zgodilo, da so se njegovi obiski v ateljeju končali z imenovanjem za računskega uradnika v pisarni filmske družbe. In v tem uradu je srečal Ma, žensko, ki je najprej stati rala in postala kasneje njegova žena. Pod njegovim vodstvom je hitro napredovala Ni trajalo dolgo, pa ie postala znana in slavna igralka velikih ▼log. Ma se je zavedala, komu je dolž-nica za svoj razvoj in svoje uspehe. Ljubila ie Pa s tako nenavadno in globoko ljubeznijo, da so bili ljudje vedno
ganjeni, kadar so jo videli tako polno hvaležnosti do učitelja — in invalida.
Ma je bila zvesta, tako zvesta, da so se ji ljudje začeli rogati. Zbijali so tudi šale na ta račun — vendar samo za njenim hrbtom Kadar je stala pred njimi, so kazali nasproti njej nenavadno spoštovanje.
Ali Pa Bu je neznosno trpel, ko je moral gledati, kako njegova žena umira od ljubezni v objemu tujega umetnika. Na belem platnu so se razvijali tako pretresljivi ljubavni prizori, da je občinstvo od nestrpnosti cepetalo z nogami. Pa Bu je gledal te filme m srce se mu je trgalo ob mish, da so se vse te strasti porodile med štirimi stenami njunega stanovanja. Zdelo se mu je, da se ponavljajo na platnu poljubi, ki sta jih Ma in Pa izmenjala v prvih dneh svoje ljubezni. Bih so poljubi, ki jih je pila mesečina na terasi ob šepetanju skrivnostnih valov...
Zgolj filmi t ljubavno vsebino so vznemirjali nekdanjega igralca in moža velike Ma. Druge snovi so ga puščale filadnega. In Ma je bila res junakinja neobičajnega kova: kadar je igrala v pustolovskih filmih, je tako prezirala smrt, da so se ljudje čudili njeni hrabrosti in pogumu. Jahala je neukrotljive konje, se vozila z avtomobili, ki so
Kino
Novi uspehi Ite Rine (Ida Kra vanja) v Parizu
Pariš, v decembru 1930.
Na velikem bulvarju med Opero ln cerkvijo Madeleine se nahaja Thčatre des Capucines. Pred leti se je gledališče izbrane pariške publike in diskretni rendez-vous marsikatere evropske kronane giave, moralo ukloniti, kot marsikateri drugi Tatijin hram, inflaciji bežnih odsevov projektorjev na belem platnu. Tu živi in umira vsak večer »Tonička«
dirjastili z brzino 100 km na uro, skakala z visokih pečin v morje ter se igrala z mladimi panterji in tigri tako, da je gledalce obhajala zona.
Na koncu je prišlo tako daleč, da Je postal Pa silno ponosen na Ma. In kako neki ne bi bil ponosen! Saj mu je Ma pomenila uresničenje vseh tistih sanj, ki fih sam ni mogel uresničiti. Nu. nekoliko blišča, ki je s'jal v Maini glo-riji, je vsekako padalo tudi nanj, zakaj ljudje so vedeli, kaj pomeni on njej in so ga kljub temu, da je po ulicah šepal kakor kakšna pokveka, cenih po zaslugi. Če je sKšal kje za seboj besede: »To je Main mož,« ga je vselej navdalo toplo čuvstvo. »Aha.« si je mislil, »tedaj vendar vedo, kaj sem ji!«
Primerilo se je pa, da je Ma pri snemanju nekega pustolovskega filma, ravno, ko je jahala divjega konja, izgubila stremen ta treščila na zemljo. Obležala je mrtva v mlaki krvi.
»Zdaj bom spet ničla,« si je rekel, ko je izvedel, kaj se je zgodilo. Film pa so vendar predvajali — bil je celo še bolj učinkovit, ko se je končal s tako strašnim prizorom. Ljudje so kar tulih v kinematografu. Pa je sedel med predvajanjem filma v najbolj oddaljenem in temnem kotičku dvorane in je napeto spremljal sleherni gib svoje pokojne
Zakaj bi rad igral Napoleona
Dvoje osebnosti bi rad ie predstavljal v
svojem življenju v enem svojih bodočih filmov: Napoleona in Kristusa. Tik pred do-gotovitvijo filma »Cirkus« so javili svetovni listi, da imam namen, poosebiti Napoleona v svoiem prihodnjem filmu. Res je, imel sem ta namen, toda do izvršitve še ni prišlo.
Morda bo koga zanimalo, zakaj mi baS
Napoleonova uloga tako ugaja Rad bi — in to moram poudariti — igral Napoleona na tak način, da bi ovrgel pri večini ljudi vkoreninjeno napačno in krivo naziranje o velikem geniju. Pri tem pa bi podal Napoleonovo figuro iz čisto nove strani. Jaz ga ne bi igral in prikazal kot mogočnega generala, temveč kot molčečega telesno slabotnega, skoro bolehavega človeka, ki stalno skrbi zgolj za dobrobit svojih najožjih sorodnikov. Ljudem je namreč prav malo zua-no, da se je Napoleon predvsem brigal za svojo družino in prav posebno skrbel za svojo mater Laetitio Ramolino. Z nekim posebnim humorjem bi hotel prikazati ves njegov trud za svoje brate, ki jih je hotel dobro poročiti, skrb za svoje sestre m ostalo sorodstvo, kateremu je hotel nuditi brezskrbno življenje. Poleg vsega tega ]e skrbel za vse bitke in vojne, v katerih Je moral in hotel zmagati. Koliko dramatičnih efektov bi se dalo dobiti iz vseh ten prizorov! Naravno bi se moral čuvati iz Napoleona napraviti kako burleskno figuro, toda v naravni in veseli obliki bi poskusil prikazati vse one neštevilne zasebne težave, s katerimi se je moral boriti v svojem družinskem in zasebnem življenju.
V Napoleonovem življenju je epizoda, k! ine za moj film prav posebno zanima in to je njegov konec z Jožefino. To epizodo vidim prav jasno pred očmi. Napoleon pokliče k sebi Jožefino. ženo, ki ga je spravila prav za prav do vse njegove velike slave in moči ter jo prosi, naj se mu odpove in naj mu da prostost. Pozneje vidim Jožefino v oni zadnji noči razstanka ▼ palači. Ure, minute, sekunde potekajo in ona se ne more ločiti od njega, ki ji je bil tako drag m ljub. Potem pride trenutek slovesa. Vidim jo, kako vstopi v kočijo, kako se odpelje. Kasneje bi moral slediti prizor, ▼ katerem izve Jožefina potom groma topov za rojstvo Napoleonovega otroka. Z nestrpno radovednostjo šteje število strelov, da bi iz njih ugotovila, ali se je rodil princ ali princesa. Zgodovina Napoleonovega zasebnega življenja bi po mojem mnenju ljudi bolj zanimala kot zgodovina Napoleona kot cesarja in vojskovodje. Moj namen pa je oboje, tako zasebno življenje kakor tudi njegovo javno spojiti v harmonično celoto. Njegov po-vratek iz Elbe, zbiranje armade, njegov pohod proti Parizu, navdušenje starih veteranov ob pogledu na njih 3 slavo ovenčane zastave, gromovite ovacije, vse to so momenti, ki me za film izredno mikajo. Predstavljal bi n. pr. starega slepega veterana brez ene noge in roke, bitečega proti Parizu z navdušenim vzklikom »Cesar se vrača! Napoleon koraka proti Parizu! Ustavite ga! Umorite ga, preden bo tekla nova kn.<
žene. Z njo je živel tudi on, da, tudi on.
Kmalu pa so jeli njem filmi izginjati z repertoarja. Našli so bili nove zvezdnice, ki so nadomestile Ma in si pridobile tudi simpatije množic, ki so jo prej oboževale Občinstvo, ta nenasitna masa, je zahtevala neprestano obnavljanje snovi Menjavala se je samo moda.
In nekega večera je moral Pa doživeti žalosten dogodek, da so gledalci izžvižgali Ma samo zato, ker je bila oblečena po stari modi.
Pa se je umaknil, kakor hitro Je mogel. Zdrevil je po ulicah m prišel v temno in mrko predmestje, kjer so se hiše vse bolj in bolj redčile.
Ko je tako taval v večerni temi, je iznenada zashšal glas vabilca:
»Gospodje in dame noter, le noter... Predvaja se film »Božično cvetje« s s!ovečo igralko Ma v naslovni vlogi..«
Pa Bu toliko da ni padel v nezavest. Život mu je ledenel. čelo pa mu je objel ognjen obroč. AH mu je prihajalo slabo? Ne. Slišal je samo pretrgano vabljenje uniformiranega človeka, pred očmi se mu je meglila slika na lepaku. Tam je bila naslikana Ma. oblečena v beraške cunje — v njeni bližini pa se je šopirila elegantna dama, ki je imela na sebi obleko iz dobe Louisa XIV.
Spomnil se je filma, ki je bil napravljen že pred osmimi leti.
Nadaljna slika bi prikazala korakajoče armado, mali Korzičan na čelu nje, godba igra marzeljezo in starega veterana, ki gleda ves ta prizor ob poti, obide ta trenutek isti čar navdušenosti kot veo ostalo množico. Ganjen do solz se uvrsti med korakajoče vojake, med prepevanjem marzeljeze meče svoje pokrivalo v zrak poln navdušenja! Ves prevzet navdušenja koraka z ostalimi proti Parizu.
Cele knjige imam takih in enakih beležk, kljub temu pa moj scenarij za ta film £e ni gotov. Trdno pa sem odločen, napraviti tak film, toda saino negotovo je kdaj.
Charlie Chaplin.
Novosti Šentjakobske knjižnice v Ljubljani
Priobčuje knjižničar Matija Rod (Nadaljevanje).
Lorand A., Staranje. Njegovi vzroki tn zdravljenje s higijeničnimi piaviii ln primernimi leki. 4649 r. Flammarion A_ Cerkvenik. Poslednji dnevi človeka 4650 r. Kranj« Jože. Ljudje s ceste. (Film dveh dni.) 4651.
Weiskopf F. C. — Pavel Zoreč. Komur ni
dana izbira . . . 4652. Bolhar Alojzij, (ur.). Mati. Knjiga o slovenski materi. 4654. Pregel Ivan, »Umreti nočejo!« Zgocoe slovenske bolečine na Koroškem. 4655. Vodnikova pratika 1931. 4656 r. Breinik Pavel, V senci nebotičnikov. 4667 r. Lupša Ferdo. V džunglah belega slona. Doživljaji in vtiski s pohodov po notranjosti Zadnje Indije. 4658 r. Bevk France, Gospodična Irma. Povest 4659.
May Karel - Debeljak Anton (prlr.). 014
Surehand. Potopisna povest 4660/61. Albreht Iran, Vilinske gosli pa že druge koroške pravljice. 4662.
—	O srečnem krojaču pa še druge pravljice. 4663.
Magajna Bogomir. Primorske novele. 4664. Seoville S. ml. — Pavel Holeček, V samotah pragozda. Doživljaji dveh dečkov. 4665.
Skolaster H. — Marija Kmetova, V oblasti
čarodejev. Roman. 4666. Breeelj Anton, 0 zdravju in boleznih. 4667 r. Kelemina Jakob (nr.). Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva. 4668. Kaiprave V.—VI. Izdaja znanstveno društvo za humanistične vede ▼ Ljubljani. 4669 r.
Tagore Rabindranath — VL Levstik. Dom
in svet Roman. 4670/71. Albreht Ivan, Junak. (Povestice.) 4672. Sedem mladih slovenskih pisateljev. 4671 Grum Slavko. Dogodek v mestu Gogi Igra
v dveh dejanjih. 4674 d. Anet Claude, Mayerling. Tragedija habsburške dinastije. 1381 h Carto Franeis, La rue. Roman. 858 L Duvernois Henri, Faubourg. Montmartra.
Roman. 863 L Haekaness George, Nouvelles australiennes. 868 L
Bartseh R. EL, Die V^rfflhrerln. Eine Wie-
ner Geschichte. 11.700 n. Kretiherg Lola, Tiere, Tanzerinnen und Dj-
monen. 11.702 z. Delmont Jog., 20 Jahre Grosstier - Fang 11.703 z.
Seidel Willy, Der Busehhahn. Ein Roman
aus Deutsch - Samoa. 11.704 n. Dominik Hans, Kautsehuk. Ein Roman aus
der Industrie. 11.705 n. Biggers E. D., Das schwarze KameL Kritni-
nalroman. 11.706 n. Undset S., Die Saga von Vilmund Vidulaa u. seinen Gefahrten. 11.713 n.
—	Der brennende Busch. Roman. 11.761 n.
Groddeek G., Der Seelensucher. Ein psjr-
choanalitischer Roman. 11.719 n. Ari en Michael, Mavfair. Roman. 11.720 n. Andrče S. A., Dem Pol entgegen. 11.729 Lawrence D. H., Ladv Chatterley und ihr
Liebhaber. Roman. 11.733 n. Marca Valeriu, Die Geburt der Nationea. Von der Einheit des Giaubeng zur Demokratie des Geldes. 11.714 z. Papp D., Was lebt auf den Sternen? 11.742*. L6bl Jos., Knaurs Gesundheits - Lexikon. 11.743 z.
Bengt Berg, Die Liebesgeechiebte einer
Wildgans. 11.744 n. Madsack P., Tamotua. Die Stadt der Z»-
kunft Roman. 11.747 n. Tokunaga NM Die Strasse ohne Sonne. Ein japaniseher Arbeiter-Roman. 11.755 n. Gorki M., In der Stepe u. a. Erz. U.754 n. Gibbons Flovd. Der rote Napoleon. 11.760 n.
Tu navedene knjige bo lahko naroče ▼ Tiskovni zadrugi v Ljubljani.
Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, 9tari trg 11, izposoja vsak delavnik od pol 4. popoldne do pol 8. zvečer najlepše knjige ▼ desetih jezikih in modne liste vsakomur, kdor se zadostno izkaže. Izposojilni rok z* deželo tri tedne, za znanstvene knjige štiri tedne, izven Dravske in Savske banovina še po en teden več. Na razpolago tiskani imeniki knjig. Knjižnica kupuje po najvišji ceni predvojne leposlovne slovenske knjige.
Film je predstavljal nedolžno pravljico, v kateri se je beračica izpremenila v princeso ...
Pa je stopil v barako. Bilo ma ie, kakor da se na vse strani okoli njega širi pantheon.
Občinstva je bilo malo. Zadaj je sedelo nekaj pouličnih žensk s slučajnimi ljubimci tega večera. V sredini se je bila razmestila dela /ska družina z otroki, ki so bili napol brljavi od trudnosti in se ji mje dremalo. Na levi spredaj ie bila zavzela prostore skupina veselih mladih fantov.
Film se je zavrtel. Bil je že močno skrajšan, pretrgan, zelo pomanjkljiv. Pa Bu je tiho plakal v svoje dlani. Zdaj pa zdaj se je prijel za srce, zakaj bal se je, da ne bi mu počilo od razburjenja. Ves čas je mislil: »Ta film si kupim. To bo moja svetinja, predvajal ga bom samemu sebi...«
Tedajci se je zgoehlo. Iz kabine je šinil plamen — in takoj za njim se je začul rezki glas moža, ki je vabil občinstvo k predstavi:
»Nič hudega, gospe ln gospodje, nič hudega! Film se je vnel. Nadomestili ga bomo z drugo zgodbo...«
Pa Bu nI čakal. Vstal je kakor bete-žen starec. Bilo mu je jasno, da je Ma ta večer za vedno umrla. Zato se tudi oo ni vrnil domov.—
KRALJESTVO MODE
Razvedrilo za dolge zimske večere
Oo so po zimi zvečer vsa gospodinjska dela opravljena ln se človeku ne ljubi vzeti knjigo v roke, je za ženo najlepša zabava ročno delo, ki je čedno, praktično in ne pre-težavno. Ročno delo mora pokrepčati in osvežiti živce, zato tudi ne sme biti komplicirano, sicer pa nova moda itak predpisuje ročna dela z enostavnim obrtno-umetniškim izgledom Na ta način si moremo brez posebnega truda in s skromnimi aredstvi pribaviti nekaj res lepega.
Predvsem se moramo Izogibati one slad-kobnosti, ki pogosto kazi naša ročna dela, ki bi morala biti enostavno-lepa. Večinoma stremi moda za dekorativnimi efekti, tako da stoje v ospredju umetniško delujoči komadi, nežna in brezpomembna mala ročna dela (ki povzročajo mnogo truda) pa so skoraj izgirila. Najpriljubljenejše so seveda blazine, ki se izvrstno prilagode vsakemu okvirju, seveda če ostanejo navzlic fantastični izdelavi in bogastvu barv v mejah dobrega okusa.
Jako čedne so enobarvne blazine z grobo našitimi aplikacijami v pisanih tonih. V to ■vrho moremo uporabiti vsak ostaneh materijala, ki ga imamo doma, v grobem na-šivanju motivov pa leži neka umetniška »malomarnost«, tri se tu dobro uveljavlja. Letos vidimo največ ovalnih blazin s čopi (spodnja slika levo).
Novost so tudi vezene zajtrkovalne garniture. Prt ln servijete ao izdelane iz grobega platna rumene, rožnate ali modre barve, in vezeni s pralno volno v obliki raztresenih cvetličnih motivov (skica levo zgoraj).
Namestu prta se drugod poslužujejo pri svečanih večerjah vezenih podstavkov iz t vila, kakor vidimo na naši desni skici zgoraj.
Ostanki hermelma
Mala kravata iz hermelina, ki so Jo dame pridno nosile pred par leti, je prišla sedaj popolnoma iz mode. Uporabimo jo lahko na ta način, da našijemo tenko progo hermelina za ovratnik na temno popoldansko obleko, hermelinov repek pa pritrdimo na odgovarjajoči klobuk v obliki pentlje.
Vezenje čipkastih ornamentov na naravno barvnem pralnem tilu je ugodno ln hitro ročno delo.
Za popoldanski čaj nam dobro služi prt, ki je po sredi in na robu okrašen s toledo vezenjem, ki je izredno trpežno v perilu. S toledo prtom pogrnemo tudi okrasno mizico v kotu (slika desno spodaj).
Ozki prtiči za pladnje so še vedno okrašeni z richelieuskim vezenjem in obrobljeni s kleklanimi čipkami (srednja skica).
KM
yU i LJ fl N f)
mm uucp 2i u-
Drsalni dres
sestoji letos iz dolgega, v sredi prepasa-
nega kazaškega jumperja ln nagubanega pletenega krila. K temu spadata tesna če-
pica ta dolg 8al, v barvi krila ah jumperja. Na jumper so našite aplikacije v živih tonih.
fETRALČlJA
Vas po domači kuri s >Pistyanskuni domačimi obkladki »Gama« ne bo več mučila 1 Dobi se v vsaki lekarni in drogeriji. Skladi-dišče: Drogerija Gregorii. Ljubljana — Prešernova ulica 5.
Zdravniška posvetovalnica
G. Fr. P. v R. Ce so udje vsled kroničnega revmatizma deloma ohromeli, bo treba energično poseči vmes, da ne napreduje bolezen. V kroničnih slučajih priporočamo toploto, masažo, medikomehan-ske vaje, emanacijo radija; toplice, ki vam jih določi preiskujoči zdravnik. Priporočljiv je po Bieru venozni zastoj krvi z nepretesnimi podvezami. Notranja sredstva se morajo preizkusiti (salicilati, jod), zdravljenje podpirajo posebne injekcije (mleko, Yatrenkasein itd.). Kakor vidite, ni zadeva enostavna, da se bo re-vmatizem prestrašil par vročih obkladkov. Ako ste zavarovani v socijalnem zavarovanju, zahtevajte tam uporabo kopališča (Ljubljana — OUZD) ali pa sprejem v toplice. — G. Z. P. v Lj. Simptomi sladkorne bolezni so takorekoč vsestranski: v prvem slučaju se javi bolnik pri zdravniku recimo zaradi neprijetnega srbenja kože in večnih furunklov (čirov), zelo pogosto se vname koža tam, kjer jo polagoma razjedata razkrojeni produkti pota in kaž-nega loja (ekcem). V drugem slučaju pošto ja jo motnje od strani živčnega sistema: trajno trganje v gotovih živčnih krajinah, vnetja živcev, odn. hrbtnega mozga, oslabelost vidnega živca (vidnika), siva mrena in tudi druga obolenja očesa, prav tako se javijo vnetja v srednjem ušesu. Tudi ožilje ne miruje in prevladujejo v tretjem slučaju znaki bolnega srca ali krvnih žil (arterioskleroza) Diabetes (sladkorna bolezen) ne prizanaša niti prebavilom, niti dihalom (tuberkuloza!). Vsi ti znaki ne kažejo ničesar posebnega, specifičnega in so nam znani tudi pri drugih boleznih. Pri preiskavi urina pa je izvidek za sladkor pozitiven in nam ta rezultat razkriva prave vzroke onih težkoč. V pretežni večini slučajev gre za grozdni sladkor (torej ne običajni trstni), ki ga dokažemo z jedno-stavno kemijsko probo v urinu in z malo bolj komplicirano tudi v krvi. V obeh tekočinah je odstotek sladkorja povečan, ampak povišanje ni vzporedno. Ne gre pa, da bi iz enkratne preiskave urina in iz jednega pozitivnega izvidka sklepali Da obstoječ diabetes, ker se javi sladkor v vodi tudi pri popolnoma zdravem človeku. Anomalija obstoja v tem, da izloča telo prekomerno število sladkorja namesto da bi ga naprej razkrajalo in zase uporabljalo. Pri zdravljenju bomo po možnosti črtali ogljenčeve hidrate (sladkor, moko, moč-nate jedi itd.), odn. bomo za vsakega posebej dognali še dopustno količino. V splošnem se priporočajo: meso (jetra ne!) ribe, smetana sir, jajca, surovo maslo, špeh, Spinača, špargelj, solata, kumare, gobe itd. Dopustne so alkalične mineralne vode, kakao, čaj, namesto navadnega kruha posebni kruh za diabetike. Sladke jedi so seveda prepovedane, kot sladilo prihaja le saharin v poštev. V zadnjih letih se je uveljavil Insulin (raznih tvrdk), velika ovira pa je njegova visoka cena. Deluje pa brezhibno. Diabetik mora biti pod stalno pregledati urin. Napaka v dijeti škoduje več kot dolga antidiametična kura. včasih več kot dolga antidiabetična kura. V mladih letih je prognoza neugodna, starejši ljudje prenašajo bolezen boljše. — G. P. F. v L., p. P. Verjetno je to živčnega vzroka tako kakor po navadi. Poskrbite zato, da se telo pošteno utrudi ln poslužite se izdatno hladnih kopeli ln prh. Iztrebljanje mora biti seveda v redu. Kot sredstva: Yohimbin, Optarson. Prolan, Juvenin. — G. F. Z. R. Ad 1.). Da, ampak si morate dati pregledati svojo kri ponovno. Kedaj je bil zadnji pregled? Ad 2.). V drž. higijen-skem zavodu v Ljubljani, kjer se oddaja kri ob ponedeljkih in četrtkih Pošlje se ev. tudi po pošti, ampak tako, da dospe v LJ. ob navedenih dneh. Ad 3.). Vaša svo-ječasna bolezen ne more ničesar pozitivnega povedati za očetovstvo. Krvne proge pri očetovstvu slone na takozv. krvnih skupinah. Zato se mora preiskati kri otroka, matere in dozdevnega očeta. Izvid se da izkoristiti le v toliko da se nekateri poedinci, ki jih dolži znana mati, vsled pripadnosti neki posebni krvni skupini, izključijo. Ne dopuščajo pa sedanje krvne probe, da bi za vsakega otroka z gotovostjo določili pravega jčeta. Ako želite naslov instituta ki določa krvne skupine, vprašajte ponovno. — G. A. 11. Takšna srbečica, ki se trdovratno drži skozi leta. nastopa pri nekaterih ljudeh kot kroničen ekcem Zaradi krajine vam najprej svetujemo, da daste pregledati vodo (na sladkor, glejte tudi članek pod Z. P.) ter blato, če se ne najdejo paraziti ali njihovi jajčki Ako je eno ali drugo pozitivno, je treba čimpreje to osnovno bolezen zdraviti, na kar bo izginila tudi srbečica. Za kožno afekcijo pa vam moremo le nasve-tovati pregled s strani kožnega specialista, ker zahteva marsikatera kožna bolezen točno individualno zdravljenje. Marsikateremu škoduje maža, ki drugemu ekcem iz-leči. Koža ni enaka pri vseh ljudeh, pri prvem jo zdražijo že navadne razkrojine kožnih izločkov, drugi si ne umiva telesa skozi leta, ne da bi mu reagirala z vnetjem. So pač konstitucionalne razlike.
Leciderma - preparati
Izdelujejo se pod nadzorom zdravnikov in kemičar-fjgS***^ ggSŠA jev in vsebujejo lecitin, glavno sestavino kožne tkanine. živčevja in krvnih ziL LECIDERMA - KREMA (za daa ta n no*) LECIDERMA • PUDER za masni in suhi teto* LECIDERMA - KREMA za masažo prs LECIDERMA - SHAMPOO LECIDERMA - MILO So na zdravniSko kozmetični in znanstveni podlagi elite sredstva sa nego obraza in prs. Dobivajo se v vseb lekarnah, drogerijah in p&rfumerijah.
Glavna zaloga za Jugoslavijo: Zagreb, Ilica 114.	393
Akutno vnetje kože blažimo z obkladki, na kar kožo lupimo in previdno utrjujemo. Z dobrim uspehom se v le-to svrho uporabljajo preparati katrana. — G. V. V. v L. Prosimo, potrpite še malo. — G. R. M. v LJ. Zakaj morejo biti telesne vaje splošno tako koristne? V celoti tehtajo mišice člov. telesa recimo pribl. 50% telesne teže. S tem da jih po ljubi volji zaposlimo, oživimo na lahek način telesno presnavljanje in pospešimo s tem vse mogoče cirkulacije.
Poraba sira v naši
kuhinji
Sir se pri nas kot živilo Se vedno ne upošteva tako, kakor zasluži. Poleg različnih vrst inozemskega sira, ki se dobi v naših delikatesnih trgovinah, je tudi naš domači produkt tega živila že na vprašanja vredni višini, dasi se bo to gotovo še stopnjevalo. Vendar imamo še domače sire, ki so prava delikatesa, nič manjše vrednosti, kakor nekateri tujezeniski siri, ki jih moramo veliko dražje plačevati, nego domači izdelek. Uporabljiv je ravno tako, kot tuji izdelki, bodisi za desertno jed ali kot primes k drugi naši hrani.
Da preprosto večerjo znatno obogatimo z lepo aranžiranim pladnjem različnih sirov, bi se lahko prepričala vsaka naša gospodinja, posebno sedaj v zimskem času, ko smo bolj kot poleti navezani na mesne jedi Navaden sir, kakor ga rabimo za štruklje, pripravljen kot liptavski sir, z vencem rezin našega bohinjca, vrhničana, ali drugih domačih sirov in presnega masla, razveseli vsako oko, prija želodcu in našemu zdravju. Pa tudi sam liptavski sir, ki ga vsaka gospodinja lahko z malim izdatkom lahko sama pripravi, da je okusnejši nego se dobi v delikatesnih trgovinah je prav fina poslastica h čaju, ki posebno gospodom zelo prija, a je tudi damam všeč. Že prav lepo por-cijo liptavca se pripravi iz četrt kg sira, kakršnega rabimo za štruklje, 2 dkg drobno zrezane čebule in enega rumenjaka. To se pretlači skozi sito, se da v skledo in se primeša še 6 dkg presnega masla, pol žlice finega namiznega olja, pol žlice gorčice, soli, paprike kumine, drobno zrezanega petr-Silja, drobnjaka in citroninega soka. Kdor želi pikantnejši sir, naj doda še eno osna-ženo, sesekljano slano sardelo in pol žlice zrezanih kaper. Vse to ae dobro premeša, zloži v okusno obliko na steklen krožnik in prinese na mizo ali pa se namažejo kruhki (sandwichi). Vse dodatke, ki so potrebni za pripravo tega priljubljenega sira, ima skoro vsaka gospodinja vedno v domači shrambi, tako da jo nepričakovani gostje ne spravijo v zadiega Ta tudi sam sir, zmešan s par žlic kisle smetane, je jako tečen in zdrav ter prija otrokom, kakor od raslim za predjužnik ali malico. Če se mu prida nekoliko drobno zrezanega petršilja. drobnjaka ali dila, je ie okusnejši. Na hladnem prostoru in pokrit, se v zimskem času ohrani več dni.
Prav delikatni gorki kruhki se pripravijo tudi iz bohinjskega ali vrhniškega sira. maslom, nato jih precej na debelo potreseno z naribanim sirom, zložimo na pekač in jih postavimo toliko časa v toplo štedilm-kovo pečico, da se sir začne topiti Nato ga takoj serviramo.
Da na riban sir znatno IzboIJSa razne kuhane jedi, je vsaki gospodinji znano. Dasi-ravno ga poznamo najbolj pri rižotu, makaronih in drugih testeninah, ga modema kuhinja uporablja skoro pri vseb juhah, so-čivju in zelenjavah. Tako na primer potre-seš kuhano karfijolo, ko je kuhana in odrejena, najprej i zribanim sirom, nato jo pa zabeliš z presnim maslom in drobtina-mi. Istotako glavičasti kapus, zeleni stročji fižol itd. Vampi in polenovka so našim možem delikatesa, menda samo zaradi parmezana. s katerim sta potreseni ti dve jedi, da pridobita na okusu in tečnostL
Da se sir rabi kot primes raznim nadevom za mesne jedi, je dobri kuharici tudi znano. Sir in mlečni izdelki so tolike vrednosti za našo prehrano, da bi se morala
vsaka gospodinja zavedati, da denar izdan
za x>, ni zavržen, ker to ni poslastica, nego del naše hrane, ki nam je prav tako koristna, kakor kruh, meso. jajca in maščob«.
Rekord naših kanarčkov
Na sveti dan in na sv. Štefana je prire« dilo Društvo za varstvo in rejo ptic pevk razstavo plemenitih harških kanarčkov v telovadnic mestnega liceja da pokaže, ka« ko naprerfaje društveni odsek za rejo pra» vih kanarčkov — vrvivcev, predvsem pa zato, da zbere sredstva za nabavo krme ptičkom po mestnih nasadih Razstava ima torej dober namen pomagati malim krila* tihi pevcem skozi zimo, mraz in glad. Sko» da, da tega lepega namena prireditelji niso nikjer poudarjali, saj le malokdo ve, da to društvo postavlja po mestnih nasadih kr» milnice za zmrzujoče ptičke.
Na razstavi je društvo razstavilo krmil« niče, firma F. Stupica najrazličnejše klet« ke in tvrdka Urbančič vsakovrstno krmo za ptice. Že ob vhodu lahko vsak kupi tu« di srečke po dinarju in samo na sv. Ste« fana dopoldne so srečni obiskovalci v tej loteriji dobili 7 plemenitih harških vrviv« c c. Ali niso prireditelji preveč radodarni? Vsak tak kanarček je namreč vreden naj« manj 250 Din tn če bi požrtvovalni člani odseka teh dobitkov ne poklonili, bi bila prireditev seveda prav globoko pasivna, da ptički pod milim nebom ne bi mogli vso zi" mo dobiti niti zrna hrane.
Ni čuda, da so razstavljale! tako odprta roke, saj so pri najboljši volji, ker so si priborili s svojimi gojenci«kanarčki pravi rekord. Sodnik kanarčkov g. Ascher iz Munchena. ki je predsednik sodniškega zbora Ln predsednik Društva za varstvo in rejo ptic pevk v Nemčiji, ki ima 80.000 čla» nov, je naše kanarčke ocenil tako visoko, da so se naši rejci kanarčkov povzpeli med prve rejce na svetu. Kolekcija, t j. skupina 4 kanarčkov, ki jih je vzgojil naš že s prejšnjih razstav znani gojitelj g. Štefan Gojznikar, je namreč od 360 dosegljivih dosegla 351 točk, pa tudi kolekcije drugih razstavljalcev, kakor gg. Severja, Opeke. Pi« skarja, Omahna, Franckija. Goloba Ra« kovca in Krivca so dosegle tako visoko ste« vile točk, da je ta svetovno znani nemški sodnik in prvovrstni strokovnjak društvu čestital, češ da se naši ptički lahko kosajo z najslavnejšimi rodovi nemških kanarč« kov. Lastnik zmagovalcev g. Gojznikar jo dobil veliko zlato kolajno in prehodno da« rilo, namreč srebrn lovor jev venec z zlatim kanarčkom.
Na sveti dan popoldne Je g. £elnari« pred razglasitvijo rezultatov tekme imel v radiu kratek informativen govor o petja plemenitih kanarčkov, potem so se pa pro« ducirali Dred mikrofonom sami zmagoval« ci, ki jih ni poslušala samo naša banovina, temveč tudi stotisoči ljubiteljev kanarčkov po vsem svetu, ki so bili na to produkcijo obveščeni po strokovnih listih.
Zrnata je rejce kanarčkov tako razvese* lila, da to razstavo na lel jo občinstva pot daljšali in jo zapro šele v nedeljo zvečer.
Vse ljubitelje prirode. zlasti pa prijatelje naših ljubih krilatih umetnikov, opozarja* mo, naj ne zamude razstave, saj z obiskom store dobro delo, ker pomagajo našim ptič« kom po nasadih prebiti težko zimo.
Prirediteljem m odlikovanim naše iskre* ne čestitke.
m
gm Nova 1M slovenska knjiga!
Josip Fr. KisaHlč:
TRI ROŽE
pravkar Izšla.
Velezanimive zgodbe znanega ta
priljubljenega pripovednika.
t
Dobite Jo v upravi vseh knjigarnah. Cena Din 30.—.
»Jntra« ta v
Deziderij Nemirovič:
Zapeljivost v tramvaja
Mrzlo nedeljsko jutro m pristna ljubljanska megla.
Gospodična Amalija je stopila Iz cerkve v predmestju in sedla v zeleno pre-pleskani tramvaj. Navzlic neprijaznemu vremenu je bila dobre volje in celo sprevodnik, ki se je le s težavo preril skozi napolnjeni voz, se ji ni zdel strog.
Njeno veselo razpoloženje Je nenadno prekinil glas poleg nje:
»•Dobro jutro, gospodična. Kaj pa vi tako zgodaj v mesto?«
»Moram hiteti. Imam važen opravek.«
»Tako, tako. Ali je kaj novega?«
»Ali ne citate časopisov, gospod Justin?«
»Čitam, pa ni nič novega.«
Gospodična se je zasmejala ln rekla:
»Snoči sem čitala, da se človeško življenje podaljšuje.«
»Res?«
»In da bo v nekaj letfh brezposelnost
Izginila, ker se bo prebivalstvo tako skrčilo, da ne bo več odvišnih ljudi.«
»Zanimivo.«
»Ali pišete kdaj razglednic, kadar potujete?«
»Seveda jih pišem. Po novem letu
odpotujem v NemČijp. Ali vam smem
poslati nekaj razglednic?«
»Ne vem, če mi boste ustregli. Kupčija z razglednicami v evropskih mestih je v občutni krizi.«
»Ne razumem vas. Kaj mlsMte?«
»Ne maram namreč razglednic, ki kažejo panorame, katerih ni več. Evropska mesta se pomlajujejo, povsod imajo moderne stavbe, razglednice pa kar ponatiskujejo iz prejšnjih desetletij. In vendar je že povsod moderna arhitektura od Severnega morja do solnčnih madridskih promenad.«
»Kaj vse veste.«
»Pravite, da potujete v Nemčijo. Ali boste obiskali državno tovarno za porcelan? Ko sem čitala in gledala slike, kako izdelujejo porcelan, sem si zaželela biti v Meissenu. Posebno bi me zanimalo videti umetnost slikanja na porcelan. Ali vas to ne zanima?«
»Morda bi me zanimalo, če bi videl.«
»Ah ste čitali o zdravniku, ki je opisal svojo smrt?«
»(Nisem. Kje se je to zgodflo?«
»V Brigtonu na Angleškem. Strašno, vam rečem. Do zadnjega trenutka je beležil svoje vtise.«
»Kam, gospod?« je vprašal sprevodnik Justina.
»Naravnost*
»Kako pa mislite vi o nas?« je nadaljevala gospodična Amalija. »O ženskah?«
»Večkrat sem že čitala razne stvari
o Tolstem, tudi njegove dnevnike, toda kako je on mislil o ženskah, tega nisem vedela.« »Kaj pa pravi?«
»V Parizu so prvič objavili odlomke
iz njegovega še neznanega dnevnika, ki ga je pisal vse življenje. Zdaj razumem marsikakšno žensko v njegovih romanih.«
»Kaj je napisal? Dobro afi slabo?«
»Ah, kaj!«
Tramvaj se Je ustavil pred Mestnim
domom
»Saj pravim, človek mor« vse Stati če hoče kaj vedeti.«
»Res je, je pritrdila neznanka na nasprotnem sedežu. »Se peljete še naprej, gospod Jostln?« »Do pošte.« »Jaz tudi.«
»In anekdote ste ČKaff? Pa smešnlce
Iz Avlij? Moj stari ima tako veselje nad ugankami. Zmerom jih reši, pa menda ne pravilno, ker dobi vselej kdo drugi nagrado,« se je zapletla v pogovor neznanka.
•da slike! Vsak teden komaj čakam,
da ga dobim,« je dejala gospodična
Amalija
»In tisto kramljanje o ženskah! Cisto moderno,« je zatrjevala neznanka.
»Zdaj pa dobimo še roman povojnega življenja Moja sestra ga komaj čaka, saj čita najraje same povesti, je rekla gospodična Amalija
»Pošta!« je zaklical sprevodnik.
Gospodična Amalija ta Justin sta Izstopila.
»Gospodična,« Je rekel Justin, ko se
je poslovila, »oprostite, ampak po pravici povedano, nič nisem razumel, o čem ste govorili.«
»Rada verjamem, toda oprostim vam pa nerada. Tak človek, kakor srte vi, ki hočete biti moderni, bi moral vendar vedeti vse to.«
»Pojasnite mi, prosim, morda se da popraviti.«
»Seveda se da popraviti. Kar stopite z menoj, pa bova uredila. Jaz za svojega fanta, ki je pri vojakih, vi pa zase.«
Smehljaje Je pokazala gospodična Amalija v sosedno ulico.
Stopila Sita v trinadstropno M3o z balkonom nad durmi, zavila na desno v pritličje in povedala prijazni gospodični svoio željo.
Ko sta odhajala, je Justin postal t
veži in čital na listku: Ilustrovana tedenska revija »Življenje in svet«. Polletna naročnina 40 dinarjev. Plačano.
»AH razumete sedaj, o čem sem govorila? se je nasmehnila gospodična Amalija in mu segla v roko. »Razumem in hvala.« »Ne bo vam žal. Na svidenje U In šla sta vsak svojo pot.
Rešitev »Magične piramide"
1.	mesto, Ellen, Slord, Teror, OndraJ
2.	Rista, izpod, Spica, Tacen, Adana;
3.	porok, opica, Rigel, oces*» kalno;
4.	sodar, opolo Dolič, Alice, ročen;
5.	klepar. Atene, pelin, Anica, Renan;
6.	kasta, alpin spaka, tikal, anali;
7.	vsota, samum omara, Touraine (turen), Amand;
8.	Rajero. Ahmes, Jutro, kerub, osoba;
9.	surov. Ukazi, Raman, ozara, vinar; 10. tista, tzvun. sviSč, Tušek, Ančka; 1L Uskok, stope kosec, opeka, Kecal; 12. cenik enako Narod, ikona, Kcdak.
Naročajte
99Naso dobo"'
KULTU RIM I PREGL
Pred premijero Balzacovega „Mercadeta"
Nekateri literarni hisioriki uvrščajo H. Balzaca med največje tvorce v svetovni literaturi. Skoraj nerazumljivo se zdi. kako je mogel človek v kratki <lobi, v dvajsetih te tih," obvladovati tako ogromno delo. kot je njegov življenski opus: Comedie bumaine. Balzac je upodabljal predvsem v romanih, manj dramatsko svojo dob«, prvo polovico devetnajstega stoletja. V neštetih romanih je orisa) življenje v vseh področjih. Življenje v Parizu, v provinci, politika, vojna revolucija, mistika, filozofija, znanost, spiritizem skratka: ni je stvari, ki je takratnega h ran-eoza razvnemala, da bi se ne zrcalila v Bal zacovem delu. Znano je o njem, da je imel na svojem rezilu za papir zapisano: Napoleon je podjarmil svet z mečem, jaz s peresom. Balzacovim romanom očitajo vsakojak« napake, morda nobenemu Francozu toliko, toda veličina njegove tvorne osebnosti ra sle še vedno Nesporno predstavlja njegovo delo zaključen mikrokosmos Zanimivo je. da ga Slovenci dosedaj skorajda nismo prevajali, čeprav je današnji dobi bližji, kot je bil najbrž sodobnikom Založnik VVerdet popisuje, kako je Balzac delal. Cele mesece se je zapiral doma in se ni prikazal iz hiše. Za zastrtimi okni so gorele štiri sveče v dveb težkih, srebrnih svečnikih, pred njimi je sede! Balzac, zavit v belo dominikansko kuto in pisal, vedno več stvari obenem. Ob osmih zvečer se je podajal k počitku, ob dveh zjutraj je sedel že pri delu. Ob šestih se je kopai ter ostajal v vodi do sedmih. Ob osmih je popil ftasico kave brez sladkorja. Nato je sprejel založnika, ki je odnesel izeotovljene rokopise in prinesel korekture. Po kratkem razgovoru zopet trdo delo do dvanajste Zajutrkoval je par jajc in kavo, nakar ie delal zopet do šestih zvečer. Po večmesečnem delu v takem strogem, skoraj redovniškem redu, se je nato prikazal medel in upal med prijatelji. Bil je suženj svojega dela.
Pričujoča komedija razodeva Balzacovo jnoč v ustvarjanju značajev, čeprav se zdi, da je dramatsko oblikovanje za njegovo epično širino nekoliko preo/.ko. Snov je zajeta iz pariškega meščanskega življenja in sicer iz področja borznih špekulacij, o katerih je Balzac venomer sanjal Balzacove junake razvnema neizmerni pohlep po denarju. Z najrafiniranejšimi napori človeškega uma poizkušajo obvladati drug drugega in Ei nagrabiti premoženja Mercadet je bil velik borziianec. toda nesrečne kupčije so ga upropastile. Poslednja nada je ostala hčerka, katero bi Mercadet rad bogato omožil ln se sam zopet postavil na noge. Upniki mu nastavljajo nož na vrat. toda bistroumni Uiož jih vara do zadnjega trenutka Posreči se mu, Ja jim izvabi celo nova po.sojila, ki jih rabi za dostojno poroko svoje hčerke. Zapeljani od njegove spretnosti nalagajo » tej poroki denar, kakor v banki na lepe obresti. Toda ženin, grof de la Brive je moi dvomljive vrednosti. Mercadet s[>oziia, da ga bodoči zet prav tako vara. kot je sam poizkušal upnike, ereadet je človek, ki ne izgubi ravnotežja, in se ne zadovoljuje z malenkostmi. »Jutri Napoleon na borzi, ali tam spodaj pod valovi Seine,« to je njegova deviza. — (Ta izrek nam zopet jasno razodeva Balzaca, ki raste iz realizma v romantično pubjektivnost. kar izpričujejo brezštevilni junaki njegovih romanov). — Mercadet si je izmislil novo prevaro. Pregovoril je zeia de La Brive-a, da bi drugi dan nastopil kot Godeau, ki je bil nekoč Mercadetov družabnik in mu je poneveril 50.000 frankov Brive naj bi se povrnil kot Godeau iz Indije, ter bi prevzel poplačilo Mercadeto/ih dolgov. Mercadetova žena je to poslednjo prevaro preprečila, a Godeau se je medtem res povrnil. Mercadet živi ves čas v prepričanju, da mu preoblečeni Brive pošilja denar za upnike. Ko pa ga žena uveri, da je Godeau osebno navzoč, postane darežljiv in se vživi v komedijo z veselim vzklikom: »Pojdimo pogledat te^a Godeaua tudi jaz bi ga rad poznal«. S tem koncem poantira Balzac komedijo svojih lastnih sanj in špekulacij v borznem življenju. Kajti Balzac je zajel komedijo, kakor večino svojih del. iz lastnega življenja. Curtiug trdi v svoji obširni monografiji, da se je Balzaeova fantazija na gospodarskem poprišču najživahnejše izživljala. Venomer se je ukvarjal s projekti, ki bi ga v najkrajšem času povzdignili v milijonarja. Premišljal je o velikopotezni mlekarski akciji, nato je nameraval urediti veliko plantažo za ananas pred pariškimi vrati.
Potoval je na Sardinijo, da bi pregledal nekdanje rimske rudnike za srebro. Med zapiski stoji originalna opazka, mogoče prvi osnutek za kako delo: Mož, ki živi v mantji, da bi domovini vzgojil lepe otroke in se pri tem uniči. Toda nekega dne ima 400 otrok, po dvaindvajset let starih, ki so vsi bogati in mu izplačujejo za penzijo letno rento v znesku SOO.UOO frankov. Nalagati svoj kapital v človeškem mesu, v hvaležnosti otrok, v kar celi domovini otrok itd.« Ta opomba odkriva dovolj jasno Balzacovo razmišljanje o potih do bogastva.
Mercadeta bo režiral dr. Branko Gavella, ki prvič gostuje v naši drami. Njegov sloves Ln ime sta nam porok, da bo predstava v vseh ozirih izredno zanimiva.	J. K.
Ivan Cankar kot pesnik hrepenenja
V 3. številki nove brnske revije »Stfe« disko«, o kateri je bila ponovno beseda v slovenskem risku, je izšel esej Rajmunda Habrine »Bdsnik touhy« (Pesnik hrepene, nja). ki razpravlja o našem Ivanu Cankarju. G. R Habrina je mlad moravski literat; nediavno je rzdal svojo prvo pesniško zbir. ko »Marny smich k večnosti«, ki pričuje o močnem liričnem talentu, katerega za se« daj še fascinira veličina O Brezine Mimo« grede naj razodenem. da g Habrina pri« pr ivlja disertacijo o Brezini pri svojem uglednem akademskem učitelju, profesorju brnske univerze, kritiku in esejistu Ametu Novaku G Habrina se je letos poleti mu« diJ mesec dim v Ljubi lani in se j« pridno poglabjal v našo narodno pesem rn v Can» karja. ki mu je posebno prirasel k srcu.
Njegov esej je spisan s hniro občutjem za Cankarja Kazčlenja enega osnovnih to« nov Cankarjeve umetnosti: hrepenenje. Hrepenenje, ki je raslo iz tesnobnih »loveai« skih razmer, sc je z motivom lepe Vide razvilo v simbol narodn/vega hrepenenja ter se razraslo v metafizično neskončnost. Hrepenenje kot psihični fluidum — to je element, ki ga Habrina bistro išče zlasti v Cankarjevi prozi m v vsej umetnikovi osebnosti Najde ga celo t njegovem jezi« ku in slogu »Obvladujoč vsa formalna sred« stva svojih predhodnikov, je obrn 1 njih te« žišee od površine k notraniemu blesku be« sede in slike, ker je besedo v toliki meri napolnil s tokom duše, da moreš v »truk. turi njegovih stavkov vprav fiziologično otipati živčne vibracije vznemirjenega hr©» penenja Z modernim mojstrom slovensko, ga verza, Otonom Zupančičem, je povzdig« nil materinsko besedo v čisto ozračje le« pote m v muzikalni čar zvokov.« »Nežni simbolik m klasik slovenskega novoroman« tizma prehaja v ekspresionizem.«
Govoreč o simboliki »Bele krizanteme«, pisec končuje: »Toda ime Ivana Cankarja ne ustaja samo na tankem lističu sloven. ske krizanteme, marveč pravično vstopa v široko zaraščeno krizantemo evropske umetnosti.«
Zabeležiti moramo, kako naa veseli, da si Cankar pndobiv« tudi med mladimi češki« mi literati ljudi, ki se poglabljajo v njego. vo umetnost.	B.
Božična številka ,JLiječi"
Kakor Že neka' časa u praznike, je izdala zagrebška jugosloveusko-progresivna revija »Riječ« tudi za letošnji božič obširno številko na 96 straneh, ki tvori nekak almanah. V tej številki je zastopanih okrog 50 sotrudnikov is Zagreba, Beograda, Pariza. Berlina. Prage Skoplja, Sarajeva, Splita, Karlovca, Sušaka i. dr. Med njimi so ugledna imena: minister J. Demetrovič, dr. Ksenija Atanasijevič, dr. B. Vošnjak, dr. A. Barac, dr. VI. Dvornikovič, dr. Fran Ilešič, Ante Kovač, dr Fer Sišič, dr. Djuro Su rtu in, dr. Lujo VojnoviČ, Krešimir Kovačič, Božo Lovrič, dr. Milan Prelog, iiauiza fluiiio, Verda škurla-Iljič i. dr.
Izmed člankov tehtne vsebine omenjamo le nekatere: iz dobe Frane Supila (dr. Sunnin), Progoni filozofa u istoriji (VL Dvornikovič), Treča knjiga korepondencijo Rački-Strossmayer (M Prelog), Atentat Luke Jukiča i bečka politika (dr. Ferdo Sišič), Nemačka a slovenska pravna svest (dr. B. Vošnjak). upriinerjava med Klel-stovim Mihaelom Kohlhansotn in Cankarjevim »Hlapcem Jernejem«) Novi realizam (A. Milinkovič), »Zadaci književne kritik« (dr. J. Bogner) i. dr.
Številka J« lepa. vseskozi interesantna,
na čast uredništvu ln sotrudnikom »Bijoči«. »Riječ« izhaja tedensko in stane na leto 120 Din. Naroča se v Zagrebu, Gundu-ličeva 22.
Beograjski razgovori: Sima Pandurovič
Beograd, decembra.
Nekoč je bilo njegovo une vsakomur na jeziku. Najvišji vzpon svoje poezije — on je lirik kat' eksohen — je bil dosegel v ča» su, ko je bil naš nacionalizem še zanoprnejši in poln visokih vzorov in najbolj optimi. stičnih nackj. Toda (takšnih paradoksov ni malo na svetu) njegova poezija ne oči« tuje vonja teh rož nacionalnega optimizma, ki so cvele povsod okoli njega, marveč se je izživljala v skrajnem, uničujočem pesi« mizmu A glej, tule je drug paradoks: Po« kojni Jovan Skerlič. ki je kot kritik in slov. stvttni zgodovinar imel posebno slabost in ljubezen do pozitivnih optim stičnih sil r književnosti in je hotel iz književnega hra. ma z bičem izgnati vsakega obupanca ter je zbog te svoje nacic>nalno»niuralne vere v zdravje in vedrino v literaturi kaj rad žrtvoval celo resnične pesniške talente (na primer pokojnega Disa—Petkoviča), ta Skerlič je poezijo Sime Panduroviča pozdra. vil z navdušenimi slavospevi. Le miinogre. de je bil omenil nekatere reči v njegovih pesmih, ki mu niso ugajale.
Stališče Jovan« Skerlič« je biVo jasno: nJemu je zelo prirasla k srcu skrb za na. rodno bodioeiiust Bil je pač književnik, po. leg tega pa zeio vnet narodni delavec, etik in politik. Ni hotel, da bi lirika kakšne majhne pesniške skupine sejala malodušje in duha neodgovornosti za velika vprašanja naroda in države, slabeč odporno silo na« roda in kaleč vedrino pogleda v bodbčnoet. Zato je Skerlič često žrtvoval čista estet. ska načela utilitarističnemu narodnemu na« čelu.
V primero g Sime Panduroviča pa Je Skerlič napravil redko izjemo Tu je spo« znal in priznal popolno pesniško silo tega pesimističnega poeta in pravično ocenil le. poto in ne baš vsakdanje vrline njegove poezije. In pesnik ga ni nikdar demantiral
V	svojih tTeh jjesniških zbirkah »Posmrtne počasti«, »Dani i noči«, »Okovani slogovi« je nam Paaidurovič podal *voje misli m čuvstva ter jih skoraj povsod ubral na pe« srmistično struno. Toda po velikih m slav. nih narodnih dogodkih v balkanskih voj. nah ni mogel odoleti ditirambski razpolo. ženosri svojega naroda ter je ustvaril ne. koliko lepih pesmi nacionalistične vsebine.
V	ostalem pa je bil ostal vse do današnjega dne zvest svoji pesniški ml 'dosti in prepri. čanju svojega srca. Se danes srečujemo v raznih revijah njegove vsevdilj lepe verze, ki jih literarno občinstvo sprejema i ra. dostjo in užitkom Po letih pesniškega raz. voja pa se je tudi v svojem osnovnem pe, simističnem tonu nekoliko umiril in strnil: prejšnji pesimizem za vsako ceno je ubla« žila vera v neizpremenljivost usode tn pre« pričanje o hladmi brezobzirnosti naTave. Zato današnje njegove pesmi izvenevajo v mirnih in brezstrastnih akordih predano« sti, resignacije
G Sima Pandurovič ni samo lirik. Lepi vrsti mladih pesnikov je bil spisal uvode k njihovim zbirkam in objavil 1. 1920 prvo knjigo nekakšnega uvoda v estetiko (Ogle.
Zagrebška kronika
Gostovanji, ljubljanske Glasbene Matice, i— Baletna premi jera. — Koncerti. — Glasbena akademija.
Zagreb, 23. decembra-Največji umetniški dogodek tega tedna je bilo gostovanje ljubljanske Glasbene Matice, ki jc prispela s svojim mipozant« nim zborom m pomnoženim orkestrom, da nas seznani z velikim Berliozovirn delom »Faustovo pogubljenje« Koncert tjubljan« ske Glasbene Matice ni bil zanimiv samo zbog izvedbe dela (ki je bilo v Zagrebu neznano), marveč predvsem zaradi velikih umetniških kvalitet, ki odlikujejo to ugled' no glasbeno društvo. »Glasbeno Matico« smemo upravičeno šteti v vrsto naš h naj« bolj reprezentativnih umetnostnih institu> cij. Ni li čudno in značilno, da je »Glas« bena Matica« prišla zopet k nam stoprav po 22. letih? Razdalja med nami je sila ne» znatna, vendar se tako redko sestajamo, da bi si izmenjavali med seboj umetniške vrednote! Toda — pozno začeti, je še ved« no bolje nego sploh ne začeti, zato upaj. m< da bo vzpostavljeni stik imel tudi v bodoče ugodnejši vpliv na naše vzajemno kulturno življeniel
Glasbena Matica Je bfla v Zagrebu spre Jeta z največjo simpatijo in respektom pred velikim znanjem tega zbora. Razprodano gledališče je zvajalcem mnogo in pogosto
Ploskalo in zbor je dobil številne vence, ri izročanju vencev se je razvilo na odru pravo slavje, ki je bilo tako presrčno ka. kor iskreno. Visokh umetniška kvaliteta Matičnega zbora je našla pri zagrebškem občinstvu polno razumevanje, a bleščeča i izvedba Berliozovega dela vsesplošno pri« i znanje. Za ljubljansko Glasbeno Matico je imelo občinstvo enako kot zagrebška muzi' kalna kritika enodušno priznanje.
Poseben in velik uspeh je imel dirigent Mirko Polič, ki je s svoio eksaktno izved» bo potrdil in upravičil laskavo mnenje, ki
ga imajo zagrebški glasbeni krogi o njego* vih sposobnosti. Poliču jc občinstvo ponov« no prirejalo iskrene ovacije Poleg njega so se odlikovali še solisti Josip Gostič Robert Primož č. Anton Petrovčič m Vera Majdi« čeva. Slednja umetnica je imela ta večer posebno velik uspeh: morala je namreč v zadnjem hipu prevzeti težko vlogo Marga« rete, ker je Zlata Gjungjenac«Gavella ne« nadoma zbolela Majdičeva je izvedla svojo nalogo briljantno. z vso muzikalno goto« vos^!" in inteligenco. Po takem je gosto« vanje Glasbene Matice imelo res velik umetniški pomen in uprav senzacijonalen uspeh.
*
V naši sredini je bival zadnje dni umet«
nik svetovnega slovesa: skladatelj in diri« gent Oskar Nedbal (V trenutku, ko je to pismo prispelo v Ljubljane, je brzojav prinesel žalostno vest o njegovi nenadni smrti v Zagrebu. Op ured.V Nedbal si je v obeh svojstvh pridobil sloves, ki je Sel daleč po svetu. Kot skladatelj je imel po« sebno velike uspehe s svojimi baleti, zlasti z »Glupim Honzo«, izmed operet pa mu je prinesla največ uspeha »Poljska kri« (ki je bila že ponovno na ljubljanskem re« pertoarju). Nedbal je prispel v Zagreb, da bi dirigiral prem ero svojega baleta »Gluoi Honza« (pri nas »Priča o Honsi«) Glasbi tega baleta se pozna moistrska roka; to ču« riš pri vsakem taktu. Mimo bleščeče in pol« n instnimenfacije ie največia odlika nje« gove glasbe invencijoznost in plemenitost. Ka) čuda tedaj, če ta glasba. Id }e kajpak starega tipa. $e ve^nn ni izgubila niti mu. Io svoie svežosti Rilet ie bil zelo skrbno pripra%'ljen. Margareta Fromanova se ie zonet trkam ia: imela ie i kot re*;«er ' kot koreogrnf enako zasluzen nsneh. Npdbal ie d'rig!ri1 mirno — V7dr?nr>« var"Ioč se vsn« kršnega nretemneramentne^a izliva: sal le šele nedavno r>7t1 r^v-il od težke in dolgo« trajne bolezni Gledališče pa je bilo obup«
nc slabo obiskano. Čeprav je bila premi« jera in dasi je dirigiral slavni skladatelj, je bila zasedena komaj tretjina vseh prosto« rov.
•
Oskar Nedbal Je vodil tudi simfonični koncert z »Zagrebško Filharmonijo«. Na sporedu so bila dela VVeberia (»Oberon«, uvertura), Mozarta (Simfonija g»mol). No« vaka (Slovaška suita) m Čajkovskega £lJver« tura 1812). Čeprav je tak spored v Zagre« bu dobro znan. je vendar bil nekoliko upra» vičen: prihodnje leto bo 175 letn ca rojstva m 140 letnica smrti Mozarta, letos p« je bila fiOletnica češkega skladatelja Vit'ezala« va Novaka.
*
V operi smo imeli dva gostovanja odlič« nega češkega umetnika Vrlema Ziteka (»Prodana nevesta« in »Faust«). Spoznali smo v njem zanimivega in zelo muzikalnc ga oevca.
•
Glasbeno druStvo intelektualcev je pri« redilo matinejo hrvatskih božičnih narod« nih pesmi, ki jih je zbral in harmonizira! Rudolf Mat z. Zbor je vodil sam Matz in ie imel s svojimi harmoaizacijami prikupen uspeh.
•
Znana dtseza Dela Uptnskafa Je pilic« dfla dva večera, za katere je občinstvo po« karalo lepo zanimanje. Liipmskaja je vselca« ko zelo Jarmantna dama z mnogo okusa in humor' •: svoj program je izvajala gracioz« no m elegantno.
Lsrtovna Glasbena akademija je imela dve Javni rmreditvi. Na prvi je zavodov orkester izvaial Bacha, Debussviz Ravela in Regeria Oirigiral ie rektor Fr Lhotka. kot solistka na harfi se ie odlikovala Lou« isa Holirbova. Na drugi je nastopil absol« vent visoke šole petja Lav Vrbanič. Oba večera pomenita za Glasbeno akademijo | lep uspeh.	Žiga Hirschler.
di »Iz estetike«) in L 1927. prvo knjigo »Razgovorov o književnosti«. Prva knjiga •Ogledov« zanimivo razodeva avtorjeve esteske na-zore Drugo knjigo pravkar prn pravlja za tisk V knjigi »Razgovori o ku ji« ževnosti« je pisec objavil eseje o književni* kih in njih spisih ter nekatere manjše teo= retske razprave. V dogl.-dnem času bo iz> da! drugo knjigo takihle »Razgovorov«.
G. Panduroviču je danes nekako i0 let iti si služi kruh kot uradnik beograjske občine Tu je tako zaposlen, da mu ostaja le malo časa za književnost.
—	Vzlic temu — sem mu dejal, — de» late še vedno prav pridno Vedno znova opazimo kak Vaš predgovor, pa tudi »Le» topiš Matice Srpske«, »Život j Rad«, »Mi, sao« in drugi listi prinašajo še zmirom Va« še pesmi ali članke ...
—	No, da. delam — odvrne g. Panduro* vič, kakor bi se hotel opravičevati — toda veste, ni ono pravo delo.. . Ko bi človek dobil takole kakšen mesec dopusta, o, te» daj bi se dalo čisto drugače prijeti za pero.
—	Ali pa vzlic temu pripravljate kakšno večjo rečr — ga vprašam da hi po vsej si» li kaj izvedel o njegovem dejanju in ne» hanju
—	Veste, zares ne maram govoriti o re» Čeh, ki še niso dovršene Rad guvorim o onem, kar je že definitivno. ker nočem, da bi me bodi>čnost desavuirala Lahko bi Vam povedal, kaj vse snujem ali kaj sem začel pisati, toda če tega ne dovršim, se samo osramotim ..,
—	Od takšne sramote bi pač nikogar ne bolela glava! Le kar povejte! Občinstvo se mnogo zanima za naše književnike in njih zasnove, pa če se ta ali oni načrt ne izpelje, bo vsak razumel, da v naših okoliščinah književnik ne more napraviti vsega, kar bi hotel m kakor bi hoteL
—	Res je, toda . — si zopet se mi iz« mika ter me spravlja v nevarnost, da r>d« idem praznih rok. Zato navalim z vpraša« njem:
—	AH snujete kakšno dramo?
—	Da, imam koncepcije večih dram. .. toda kdo ve, ali bcnm katero spisal in če, kakšen bo vtisk. Za dramo mora imeti člo. vek mnogo časa: treba je poglobitve v lju« di n stvari, v konflikte . . treba je tudi posebne razpoloženosti. Človek ne more pi» sati drame takole vsak dan nekoliko vt. »tic. Takšno delo zavisi od duševnega na. stroja — in verjemite mi — od nečesa, kar po navadi imenujemo inspiracija.
Kaj drugega mi je naposled ostalo nego zadovoljiti ae s temi podatki, ki sem jih bil tako rekoč iztisnil rz našega pesnika! Go. spod Pandurovič je hudo skromen in nerad govori o sebi. Rajši mirno kontemplira in dela daleč od vsakdanjega hrupa in vrve. ža Toda — tudi ti podatki niso nezanimivi in kažejo, da lahko od Sime Panduroviča še marsikaj pričakujemo.	Dd.
Mariborski koledar
Z« svojo desetletn co je podjetna in za« služna Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Alariboru poklonila svoj.in članom kolodar za 1. 1931, knjigo na 21)8 straneh. Ta publikacija vzbuja našo po« zornost zaradi zanimive, vrednost povpreč« nega koledarja presegajoče vsebine. Tako je izšlo v nji nekoliko razprav in člankov, ki imajo kot gradivo trajno vrednost.
Predvsem omenjamo najdaljš prispevek: »Vojaški transporti tn naše Podravje ob prevratu L 1918«. Spisal ga je general R. Maister; najbrž je to odlomek iz obsežnej« šega dela o prevratu na Slov. Štajerskem, ki ga naš general in pesnik že dalje časa pripravlja. Po tem odlomku dobimo apetit na celotno delo, ki bi ga hoteli čim prej imeti v rokah Izmed ostal h, znanstveno podprtih prispevkov zabeležimo še članke prof. Fr. Baša »Tekma med Mariborom in Ptujem za prvenstvo na Dravskem polju« in »Mariborski program«, dalje prof I. Gla« serja razpravi »Prvi mariborski časopisi« in »Maribor pred dvema generacijama«, vse saini /.animivi doneski k lokalni zgodovini. Naposled naj šc registriramo odlomke iz spominov pokojnega dr. Tumerja. članek dr. VI Travncrja »Pokrajinski muzej v Mariboru« m dr černiča »Dve, tri ia vsak« danjega življenja«.
Tudi književnost je zastopana v tej knji« gi, ki je skoroda nekak m.v borski alma« nrh. Janko Samec je priobčil deset »Mari« borskih sonetov«, ki zajemajo precej lokalnega kolorita. Dizma pa je spust l v na. še literate nekoliko zbadljivih pušic. Med njimi je tudi tale epigram z naslovom »Taktika«:
Kako najlažje zlezeš med preroke? Zoo«
loško:
da Mojstru vgnezdiš v brado »« preroško.
S tem kai^ak ni izčrpana vsebina tega več kot koledarskega koledarja, ki ga je uredil uredniški odbor z g N. I Vrablom na čelu Ko bi vse naše zadruge s takšnimi publikacijami proslavljale svoje jubileje, bi jim lahko bila tudi narodna kultura hva« ležna.
Narodno divadlo v Pragi in jugoslovensko dramatsko produkcija
H. — Praga, decembra
Kakor Je »Jutro« že poročalo, je praško »Narodni divadlo« priredilo za proslavo Jugoslovenskega državnega praznika slavnostno premiero Dimovičevega »Kraljeviča Marka«. To predstavo je praški kulturni svet. zlasti literarni in umetniški krogi ter prijatelji Jugoslavije, pozdravil ne samo kot slavnost, ampak vprav kot dogodek. Ce ne bi bilo državnega praznika, pa bi menda težko prišlo na oder Narodnega divadla v Pragi kakšno jugoslovensko delo.
Premiera Dimovičevega komada Je pokazala živahno zanimanje; občinstvo Je dajalo Z mnogimi ovacijami tn čestim ploskanjem duSka svojemu zadovoljstvu z Di-movičevim delom ter z režijo in igro. Enkrat ali dvakrat se je igra še ponovila, danes pa Je že odstavljena z repertoarja. Da, vzbudila je zelo mučen incident.
Dopisnik beograjske »Politike« Je poslal Iz Prngr dopis v katerem je registriral nekam čudno oceno gtedal1Sk»ga referenta »Venkova« (Hilberta), ki ie obsodil i komad sam i njepa Izvedbo Dopisnik »Politike« je iz tega sklepal, da je Praga odklonila »Kraljeviča Marka« in da komad ne pride več na oder, češ, da za pra-
sko gledališko občinstvo ni zadosti umetniški. To poročilo pa je netočno.
Iskreni prijatelj Jugoslovenov Jaroslav K v a p i 1. danes zastopnik države v upravi Xarodnega divadla. znan tudi kot slaven dramatik in pesnik ter kot dolgoletni ravnatelj drame Narodnega divadla in aran-žer zgodovinskih gledaliških slavnosti v maju 1918, je nastopil zoper Hilberta Kva-pil ima z jugoslovensko dramo izkušnje, asj je nekoč z velikim uspehom uprizarjal drame Ive Vojnoviča Poslal je beograjsai »Politiki« dopis, v katerem pojasnjuje stališče praškega gledališkega občinstva in umetniškega sveta nasproti Dimovičevi igri. V tem pismu pravi Kvapil. da je »Kraljevič Marko« globoko, vseskozi umetniško delo velike literarne vrednosti Ce nI imelo v Pragi tolikega uspeha, kakor bi g a zaslužilo, ni to krivda dela samega niti njega avtorja dr Dimoviča marveč je treba iskati vzroka drugod. Ce Hilbert za-smehljivo stavi Dimoviča ob bok Shakes-peareju, je to zanj samo častno sosedstvo, ki je nanj jugoslovenski avtor lahko le ponosen.
Vaš dopisnik Je govoril z Jaroslavom Kvapilom o tem mučnem incidentu in sploh o medlih literarnih stikih med Ceho-slovaki in Jugosloveni Jaroslav Kvapil obžaluje, da se tem stikom posveča tako malo skrbi Ln da Narodni divadlo nima več ljudi, ki bi poznali in zagovarjali jugoslovensko dramatsko produkcijo, zakaj en sam človek ne zmore vsega (očividno misli tu na režiserja g. Rogoza). G Kvapil je opozoril na nedavno anketo »L.ido^ vih Novin« ki so vprašale dolgo vrsto vodilnih čeških in slovaških osebnosti iz političnega, umetniškega ic literarnega sveta, katera knjiga, ki so jo brali l. 1930., Jim je najbolj ugajala. Med odgovori 612 čitateljev., ki so navedli 6.477 knjig avtorjev z vseh koncev sveta. Je ena sama jugoslovenska knjiga (!), namreč NuSl-čevo »Leto 1915.«
Jaroslav Kvapil misli, da bo treba nemudoma zaorati na globlje tn smotrneje urediti naše vzajemne kulturne stike. Vzlic siceršnji presrčnosti medsebojnih odnosov se Cehoslovaki ln Jugosloveni duhovno med seboj Se premalo poznamo. Treba je. da se Cehi za Jugoslovensko literarno tvorbo vsaj toliko zanimajo, kakor n. pr. za dansko a!l kakšno drugo.
In Jaroslav Kvapil ni v Pragi edini, ki Je tega mnenja!
»Hrvatska revfja« o sodobni slovenski
liriki. V januarski številki novega letnika »Hrvatske revije«, ki jc izšla že za božič (vzgled točnosti, ki bi ga top'o priporočili slovenskim revijam!), je objavljen daljši članek prol. Ladislava Zimbreka »Suvre« mena slovenska lirika« Pisec obširneje razpravlja o poeziji O Župančiča in zlasti o povojnem pesništvu Med novejšimi pes« niki posveča posebno pozornost Soliškar« ju, Jurcu, Pogačniku, Ocvirku, A. Vodniku.
»Savremenik« kot todnik. Pravkar je Izšla 1. številka glasila »Društva hrvatskih književnika«, starega »Savremenika«, v novi, pomlajeni, modernizirani obliki; kot tednik časniškega tipa. Izdajatelji sc vnanjo obiiko precej približali Izbomemu poljskemu listu te vrste »VViadomoščl Li-terackie« ali njega Inozemski izdaji »La Pologne Litteraire« List ima večjo redakcijo, katere direktor je MIlan Begovič. V 1. številki Je izšlo: začetek daljše študije Josipa Badallča »Igor V. Sjeverjanin i njegovo vrijeme«. lntervlew z Gjurom Vt-lovičem, novela Dragiše Vasiča »Pogibi-Ja Jačima Medenice«, članek J. Djonovi-ča »Črna gora na putu od NiegoSa«, felj-ton Ljube VViesnera »De profundis cl&ma-vi«, Krkieca obisk pri slikarju Tartaglijl, članek o najnovejšem Hamsunovem romanu l. dr. Posebnost te številke so pes« ml Miroslava Krleže, med njimi večja pesem: »Tužaljka nad mrtvim tijelom A. G. Matoša.« .List prinaša tudi ilustracije kronika pa je najbrž zaradi pomanjkanja prostora nezadostna. Vsekakor se je »Savremenik« dostojno predstavil. Kakor izvemo bo prinašal tudi vesti lz slovenske književnosti in prispevke naših literatov,. ki jih zbira prof. Zimbrek. Ta tednik sta» ne na leto 120 Din in ss naroča pri »Slo-vu«, Zagreb, Iliea 65.
Praška filharmonija Ima na programu
letošnjih koncertov, ki jih izvaja od novembra 1930 do marca 1951. tudi dvoje jugoslovenskih del: Predraga Miloše vič a Sin-fonietto in Slavka Osterca Violinski koncert, ki ga je avtor pred par leti kom-poniral in posvetil svojemu učitelju K. B. Jiraku. Kakor poroča »Tempo«, bodo koncert. ki bo izveden, oddajali po radiu. Reo-ni koncerti praške filharmonije se po radiu ne oddajajo.
Zbirka norel Ivana Cankarja v »rbsko-hrvaški izdaji. Sr|>ska književna zadruga v Beogradu je pravkar izdala svoje knjige za 1. 1930. Med njimi je obsežna zbirka novel, povesti in črtic Ivana Cankarja v prevodu Nike Bartuloviča. Cankar v srbski prevodni književnosti ni novo ime, že pred vojno je izšel v Beouradu prevod njegove zbirke »Za križem«. Niko Bartulovič je izboren poznavalec Cankarja, študija, ki jo je bil objavil 1. 1919. v »Književnem Jugu«, je ena najboljših sintetičnih študij o Cankarju. Ta njegova izdaja Cankarjeve proze je takisto opremljena s kratko študijo. Ne dvomimo, da bo HH1020 pripomogla k slovesu Cankarjevega imena med našimi brati.
Za sedemdesetletnico dr. Karla Kramafa, poleg Masarvka največjega češkega političnega voditelja preteklosti, je napovedanih pet ali šest knjig, med njimi obsežni Jubilejni zbornik. Z zanimanjem pričakuje politična javnost študi"o, ki jo pripravlja o dr. Kramafu minister dr. Krofta. Pravkar je izšla monografija iz peresa novinarja Jana Soukenke »Karel KramAf 1914—1918«. Vsebuje ves biografski materijal in izčrpen pregled Kramarevega političnega dela in sintezo njegovih idej in nazorov.
Dve kmetijski knjigi. V založbi Jugoslovanske knjigarne sta izšli v zadnjem času dve potrebni kmetijski knjigi: M. Humek »Domači vrt« in ing agr Ivo Zobec, »Kmetijska kemija«. Prva, delo priznanega strokovnjaka, stane vezana 54 dinarjev, broš pa 42 Din: druga, namenjena predvsem šolskemu poduku, a dobra tudi kot priročnik prektičnemu kmetijskemu strokovnjaku, velja vezana v platno 52 Din. v polpiatno pa 45 Din. Obe knjigi lahko naročiS tudi pri Tiskovni zadrugi t Ljubljani.
t
Taljhant
Zvezda
Z neba je zvezda plinfla, hitela je čez svod, v puščavo dal jno k&nila —» trem kraljem kaže pot.
Tri kralje ona vedla je
pred mesto Betlehem, nad borni hlevek sedla je, da sveti vsem ljudem.
Ljubč se je razgledala, vzhitela lahnih kril, — v nebesih je povedala: »Bog-Sin se je rodil«...
Manica:
Hudobca je prevaral
Hudobec pride h kmetu, mu ponu» 'di mošnjo cekinov in pravi:
»Vsi ti rumenjaki so tvoji, ako se izkažeš. da si bolj prebrisan kot jaz. Ce pa temu nc boš kos, moraš s«. da» nes z menoj v pekel.«
Kinetič ki ni bil eden izmed onih, ki raste io »za mejo-, malo pomežik« ne in pravi kosmatemu:
»Nu, pa poskusiva! še preje »i pa nekoliko pretegniva svoje ude in sko* čiva na onile, z deskami pokriti vod» njak Halo. kdo bo prvil«
Dočim naredi kmetič par počasnih korakov, se hudobec zaleti i bliskovi« to naglico na pokriti vodnjak toda trhle deske ne zmorejo tolike teže in hudobec čmokne. kakor je "iolg in ši» rok, v vodnjak Le s težavo prikobaca spet na vrh in stresa svojo dolgo dla» ko kakor Politi kuža.
»Ha ha ha,« se reži kmetič, »pa sem te ukanil Ce bi bil ti namreč res kaj prida prebrisan, bi moral vedeti, da so deske na vodnjaku že davne vse trhle. Hitro sem te. Cekini so že mo» ji!«
Hudobcc na svojo jezo in žalost uvidi, da ga jc kinetič izvrstno izpeljal na led Pa ker misli, da sc bo drugi poizkus zanj bolje obnesei, reče trdo:

»Cekinov Se nimaš in jih najbrž ni« koli imel ne boš Poskusiva še enkrat in siccr, kdo izmed naju jc bolj uren. Glej to dolgo njivol Steciva! Kdor bo preje na drugem koncu, tisti je zma« galec.«
»Meni |e prav, samo toliko počakaj, da se grem preobut,« pravi kmetič in steče v hišo Imel je nainre' pri sebi enega brata, ki mu je bil dvojček Ta brat je bil po rasti, obrazu in govorici tako enak kmetiču, da na prvi hip ni bilo opaziti nikake razlike med njima Kmetič na kratko pove bratu kako in kaj ter ga urno pošlje po ovinkih na drugi konec njive. Sam pa se vrne k hudobcu in pravi:
»Zdai pa lel Pripravljen sem.«
Hudobec šteje: ena — dve - pri be» sedi »tri. .pa se zaoraši po njivi, da so
se mu kar iskre kresale pod kopiti. Toda — kako se rogatec začudi, ko na drugem koncu že najde kmetiča, ki mu smehljaje reče:
»Stavo si zgubil. Jaz sem urnejši. kakor vidiš.«
»To je prevara,« zakriči ves besen hudobec. »Teciva še enkrat!«
»Pa dajva,* pravi mirno kmetič in hudobe^ jo spet ubere kakor veter Ali čudo — ko pridrvi do konca njive, je kmetič že tam in spet mu reče smehljaje:
»Tud: to pot sem jaz prvi.«
Hudobec seveda ni opazil prevare Bil je ves divji Dvakrat ga je n ta pretentani kmetič ugnal v kozji rog. to ni karsibodi Pa si misli: mordn mi bo v tretje sreča milejša. In reče kme« tiču:
»Ne udam se Se. Poskusiva še en« krat! A zdaj naj gre za to, kdo bo močneje zatulil.«
»Tudi prav,« se odreže kmetič. »Sve« tujem ti pa, da greva v gozd. sicet splašiv ljudi in živino.«
Hudobec je s predlogom zadovoljen in res sc podasta globoko v gozd.
»Zatulila bova po trikrat« rečt ko« smatinec in že zarjove tako močno, da si kmetič zatisne be ušesi. Ko zatuli v drugo, popada listje z dreves, tretje rjovenje je pa tako silno, da začno padati z drevja male veje.
»To ni nič posebnega,« »e zakroho' če zviti kmetič »Jaz bom pa že prvič zatulil tako silovito, 'a se bode lomi« la drevesna dtbla Da ti pa pri tem ne pade kaj v oči, ti dobrohotno svetu« jem, da si zavaruješ oči a tem rob« čem.«
Nato ponudi hudobcu robec in ro» gatec je res toliko orismojen. da si pusti zavezati oči Naš kmetič pa po« tegne z grmovja debel kol. zatuli na vse grlo, obenem pa rogatega tako strahovito trešči po butici, da je revež vkljub zavezanim očem videl devet solne.
»Joj, Joj,« si misli ves prestrašen, »če ima že prvo kmetovo tuljenje ta« ke posledice, kaj šele bo, ko ta človek zarjove v tretje« Na mah mu ves po« gum zleze v kopita, hitro potegne ro» Dec z oči in se ves osramočen kar na mestu vdere v zemljo.
Prefriganemu kmetiču pa je ostala polna mošnja cekinov.
D. Vargazon:
Sultan Harafis
Sultan Harafis je sedel na blazinah in bral v svitu sveč pravljico: Trije čarovniki so si sezidali bajno palačo. Sprehajali so se po vrtu in občudovali zlato kupolo. Najstarejšega je razjedal pohlep po bogastvu. »Čemu«, je pomislil »ne bi bilo vse to moje?!« In segel je za pas po stekleničico čarobne vode, poškropil mlajša tovariša in iu spremenil v agavi; sam pa je odšel v palačo in se povzpel na prestol. Vladal je okrutno; ljudstvo ga je kmalu umorilo. Prišel je prinr iz sosednje dežele. Z radostnimi vzkliki so ga spremili v palačo. Srečno je vladal več let. Nekega dne pa se je njegova radovedna žena vzpela v stolp Pod zlato kupolo je našla stekleničico vode. Hitela je na vrt k možu. čez stezo se je stezal aga-vin list: ubožica se je zbodla na njegovih iglah. Od bolečin je spustila ste-
kleničico, voda se je razlila po listih. Agavi sta izginili, pred njo sta vzrasia čarovnika. Dotaknila sta se je s prsti, na katerih so blestele kapljice čarobne vode. Hipoma se je spremenila v vitko palmo.
Čarovnika sta se zasmejala. Sla sta do vladarja, ga začarala v slavčka in ga odnesla čez puščavo v dalnji gaj. Ko sta se vračala, da bi se polastila
prestola, se je dvignil vihar in ju zasul s peskom. Zvesti služabniki so zaman iskali kralja in njegovo ženo Tri leta so žalovali in pričakovali njune vrnitve, potem pa so izbrali med svetovalci naslednika...
Sultan Harafis je zaprl knjigo. V vinarju so se vila drevesa, veter se je zagnal skozi okno in upihnil sveče. Na vrtu je kriknil slavček. Sultan je zaspal. Sanjalo se mu je o začaranem vladarju ki je nekoč prebiva! v njegovem dvoru. Ko se je zjutraj prebudil, mu je pokazal prvi svetovalec mrtvega ptička. »Glej« je dejal »vihar ga je prinesel iz daljave in ga pokončal. Našel sem ga na tleh pri palmi sredi vrta!«
Stari sultan je prijel mrtvo živalco, stopil k oknu in stegnil roko proti vrtu: v vetriču so drhteli palmini listi, obrobljeni z zlatim žarom vzhajajočega solnca.
Sultan Harafis je plakai. Nihče ni vedel, zakaj...
0 Nasredinu hodzi
Neki paša je Nasredinu hodži prepovedal. da bi stopil na njegovo zemljo. Nasredin hodža pa je imel opravek prav v tistem kraju Dolgo je premišljeval, kako bi ukanil prevzetnega pašo. Kupil je voz zemlje, vpregel vole m se odpeljal na pašino zemljo. Paša je zagledal Nasredina in jezen zakričal: »Kaj ti nisem ukazal, da ne smeš priti nikdar na mojo zemljo?« »Potolaži se
paša,« je prigovarja! Nasredin hodža, »saj nisem na tvoji zemlji. Vidiš, zemljo, na kateri sedim, sem pošteno kupil in je torej moja Če ti ni prav. pritoži se sultanu, pa dvomim, da boš kaj opravil.« Paša je sprevidel, da ga je Nasredin hodža ukanil in je jezen šel domov. Nasredin pa je srečno opravil svoj poseL _
Rešitev križaljke »Mesec«
Vodoravno: 1. nu, 3. pod, 4. kes, 5.1. r., 6. kol, 7. Spa, 8. to, 9. ata, IL šar, 12. če, 13. Ana, 15. ali, 17. tr.
Navpično: 1. nos, 2. ur, 3. perla, 4. klopotača, 6. vstaš, 10. arena, 14. alt, 16. ir.
Zmes za šalo in zares
Medved in petelin
Starček je imel sina — bedaka Pa ga je bedak nekoč prosil, naj ga oženi: »Če me ne oženiš, ti poderem peč!« — »Kako naj te oženim, ko pa nimamo denarja.« — »Denarja res nimamo, za« to pa imamo vola, prodaj ga mesarju.«
—	Vol je to slišal in zbežal v les Be« dak je spet silil v očeta: »Oženi me, če ne poderem peč!« Oče pravi: »Z veseljem bi te, pa ni denarja.« — »Denar« ja ni, zato pa je oven, prodaj ga me= sarju.« — Oven je to slišal in pobegnil v gozd Bedak očetu še ni dal miru; oženi me in mir besedi!« — »Pravim ti, da ni denarja.« — »Denarja ni, petelin pa je; zakolji ga. speci in prodaj.«
—	Petelir je to slišal in ušel v les Vol, oven in petelin so se tam znašli skupaj in si postavili v gozdu kočico Medved je za to izvedel in se napotil h kočici. da bi jih vse požrl Petelin ga je za« gledal, skočil na plot. zamahnil s krili in zaklical: »Ki=ki^riki dajte ga mi! Z nogami ga poteptam, s sekiro razse« kam!« Medved se je prestrašil in se spustil v beg. ne da bi se oziral nazaj; bežal je čez drn in strn, dokler se od strahu ni zgrudil in poginil Bedak je prišel v les. našel medveda, mu odri kožo in jo prodal; za ta denar so ga potem oženili Vol. oven in petelin so se zdaj spet vrnili iz gozda domov.
A N. Afanasjev.
Kako si napravim slona
Vsak otrok si lahko sam napravi prav čednega slona. Vzemite večji kos blaga, najbolje kako sivo blago, in narišite na
Tu nekaj ni v redu
Neki profesor je hotel pokazati svojim dijakom, da je treba povsod imeti oči odprte in ostro opazovati. Ko je imel pri nekem kemičnem poizkusu opravka z neko prav zoprno brozgo, je vtaknil vanjo prst in ga nato s slastjo oblizniL Pre-
Rešitev uganke
»školjka z biserom«
levo stran slona, kakor vam kaže slika L
(torej brez nog). Po risbi sesijte blago, samo trebuh pustite odprt. Nato si narišite slonove noge kakor kaže slika 2., in ušesa (slika 3.). Tudi tukaj sesijte blago po risbi in pustite zgornje dele odprte, da jih lahko napolnite s bombažem ali pa s krpicami. Ko ste vse dele napolnili, jih prišijte slonu na trup. V glavo prišijte namestu oči dva svetla gumba, rilec obšijte z rdečim bombažem in slon je gotov!
Igre z užigalicami
W7
Preloži 6 žigic, da dobiš drugačno, lično šesterooglato zvezdo.
Rešitev križaljke »Božično drevo«
Vodoravno: 2. bel, 3. ali. 5. breza. 6. sleme. 10. premija
Navpično: 1. Betlehem. 3. ar. 4. te. 6. s. r. 7. le. 8. mi. 9. ejl
padem gledalci so popolnoma razločno videli, kako je to grdobijo celo ponoviL Prav zares je pomočil prst v smradljivo tekočino in ga nato z jezikom oblizniL Eden izmed gledalcev, ki je bil posebno spreten dečko, je v še večjo grozo svojih tovarišev storil takisto. Kako je to napravil, vidite na slikL Ali opazite kaj posebnega ?
Ali ne zavidate vsakemu
ki zna muzlclratf? Tudi VI lahko igra - Kak instru—ent potom na« ših poučnih pisem, ki Vam ji' da» mo brezplačno na razpolago, 5« kupite kak instrument Zahtevaj« te takuj brezplai. knjiži-*. »Ka» Ko postanem tobe; godbenik.«
MEINEL & HEROLD
tvoraic* glasbil in harmonik, prod. podr. Maribor it 101.
Nova šaljiva vprašanja
1.	Zakaj lasje preje osivijo kakor brada?
2.	Katera nacija Je najbolj prosvet-Ijena?
3.	Kal je postrešček, kadar se oženi?
4.	V cem sta kisla kumarica in slon drug drugemu podobna?
5.	Po kateri cesti ne more voziti avtomobil ?
Odgovori
1.	Podplati
2.	Čuvaj grajskega stolpa
3.	Sedlo
4.	V d-molu, ker so vse »demolirale<
5.	Ker veseli psi migajo z repom
Popravek
V razpis naše božične nagrade se je vrinila pomota: jelena na sliki ni, pač pa boste našli srno!
Novoletna številka
ilustrovane tedenske revije
Je izšla
Dob! se v vseh trafikah. Cena 2 Din,
J. O. Curwood:
Medved Ur
»Ne morem več,« je tiho javkal Muskva, zdelo se je, da je grizli gluh. »Spal bi rad,« je mi javkal malček že nekoliko glasneje in pomislil, kako lepo bi bilo. če mu mesec dni ne bi bilo treba napraviti nobenega koraka. Le kaj ima od tega bedastega drevenja? Zanj samega to gotovo ni bilo prav nič prijetno — zanj že ne! Nu. sedaj je postala pot vendar nekoliko boljša. Prebrodila sta travnik in v peščeni strugi potoka ga noge niso več tako zelo bolele.
Zvezde so žarele na neb® m obsijale obupanega, skoro do smrti izmučenega medvedjega mladiča. Se dobro uro je šepal Muskva za Tirom, potem pa se ga je pri roda sama usmilila. Zvezde so izginile, težki oblaki so se zapodili po nebu m divji vetrovi so završali preko pokrajine. Tir je obstal ta dvigni! glavo. Skoro je bilo videti, da se pripravita nevihta. Vse bolj in bolj se je temnilo in že so pričele padati prve težke kaplje. Tedaj — slepeč bUsk ie presekal temo in sledilo mu je treskajoče grmenje.
Dobro bo. če se ozreta po kakem zavetju Nedaleč od njih je tvorilo nekaj velikih skalnatih balvanov nekako
votlino. Brzo je grizli koracal proti varnemu skrivališču in ves vesel jo je Muskva ubral za njim. Slepečih bliskov in strašnega grmenja se je sicer res precej bal, a to mu je bilo vendar še ljubše, nego če bi bil moral nadaljevati pot. Poleg tega pa je ležal prav udobno na gorkem med Tiro-vimi orjaškimi tacami. Kaj se mu more ttikaj pripetiti?
Naša prijatelja sta prispela v svoje zavetje ravno še o pravem času. Neprestano je grmelo, neprestano se je bliskalo in ulila se je ploha kakor iz vedra.
Tir se ni dosti menil za nemir ▼ priredi. Kaj mu je bilo vse to mar? Samo da ga ni preveč premočilo. Kopel je ljubil samo tedaj, če se je mogel po nji osušiti na soincu.
Grmenje je polagoma ne h a vato hi tudi bliskalo se je bolj poredkoma. Tudi ploha je prešla. Glasno pljuskanje se je spremenilo v tiho. enakomerno šumenje. Muskva se je čutil sedaj prav udobno in že je usnul. Sedaj je samo Tir še bdel. Včasih je za nekaj minut tudi on zadremal, vselej se je prestrašeno zopet zdramil iz sna. Notranji nemir mu ni dal spati Kmalu po polnoči je prenehalo deževati. Grizli je pomolil glavo iz votline — bila je taka tema, da ni ničesar razločil Ni
mu ostato drugega, kakor da ostane to noč, kjer je bil. Pri taki temi ni mogel niti misliti, da bi nadaljeval pot.
Muskva ni niti slutil skrbi svojega zaščitnika, spal je tako trdno, kakor še nikdar v svojem življenju. Počasi se je pričelo daniti — sedaj zaljubljeni grizli ni več strpel. Zbudil je Muskvo, ki je še vedno ležal in trdno spal, z rahlim sunkom in zlezel iz votline. Nu, nevihta je bila napravila lepo zmešnjavo! Mali potoček se je bil preko noči izpremenil v deročo reko in strahoviti vihar je bil podrl nešteto drcv&St
Tir je čakal na Muskvo, ki se še vedno ni prikazal iz votline. Grizli se je ujezil, »če ne prideš takoj venikaj. grem sam naprej,« je zagodrnjal in se res takoj odpravil na pot. Te besede je mali črni medvedek le predobro razumel. Saj se ni niti še prav prebudil! Sedaj pa je dirjal za Tirom, kakor da mu gre za življenje. Nu. končno ga je le došel. Danes je hodil zopet malo lažje. Tako dobro se je bil spo-čfl. Noge so ga sicer še vedno nekoliko bolele in vsi udje so bili nekam drveni. A to je že nekako prenašal
Tir je zopet sledil potoku in Muskva je bil s tem zelo zadovoljen. Zakaj hoja po prodovju ni bila naporna. Čez nekaj časa je zavila pot med travnike,
ne med močvirne travnike, kar je malček hitro olajšano doznal. Tukaj je bila trava kratka in sočna in povsod so rastle dolgostebelne vitke lilije. Muskva bi bil rad izgrebei eno teh lepih cvetlic in poskusil čebulček. Gotovo mora biti dober. A pri takem dirkanju seveda ni utegnil misliti na to. Tir drugače ni zametaval te redke slaščice. Danes pa ni imel časa, da bi se ukvarjal s takimi malenkostmi. Ce bi se jih hotel do sitega najesti, bi potreboval dolge ure. Sedaj pa ga je gnalo k njegovi Iskvaoji in torej ni mogel misliti na žretje in debeljenje. V času paritve je izspremenil ves način svojega življenja rn le dobro je bilo. da je trajala paritev samo kratek čas. Jedel je le toliko, da ni poginil od gladu in tako je bil Muskva na smrt lačen, ko je Tir poskrbel za obed.
Tir je potoval brez prestanka do zgodnjega poldneva in se končno ustavil na bregu majhnega jezera. Zadovoljen je grizli dognal, da v njem kar mrgoli postrvi. Poleg tega mu ribe niso mogle uiti, ker so bile odrezane od gornjih jezer. Ribnik je bil na enem koncu prav plitek, na drugem pa nekoliko globlji. Počasi je grizli zabredel v naietoblio vodo in podil postrvi pred seboj v plitvino Prestrašene ribe so zaman poskušale zbežali mimo
njega — bile so v pasti. Vsak hip se je Tirova desnica bliskovito potopila v vodo, in zadajala udarec za udarcem. To je postrvi popolnoma zbegalo in švigale so od enega konca jezera do drugega.
Muskva je priostril gobček. Ribe? Nanje se je zadovoljno spominjal še od včeraj. Tedaj pa je že voda visoko brizgnila in nedaleč od malega črnega medvedka je zacepetala bleščeča se riba. Hitro — preden zdrsne nazaj V vodo! Kakor majhna žoga se je vrgel Muskva na njo in jo trdno popadel s svojimi ostrimi zobkL »Nič ti ne pomaga,« je renčal, »jaz sem lačen.« Potem je ribo mrcvaril in trgal.
Riba za ribo je zletela na breg in šele rc iih je bilo poln tucat, se je Tir spravil nadnje. Tudi on je bil lačen; toliko rib bo menda zadoščalo zanj?
Medveda sta bila tako zatopljena V svoj opravek, da nista videla in čula ničesar razen rib. Nenadoma pa sta oba hkratu opazila, da nista več sama. Najbolj nesramno pa je bilo. da ie obiskovalec, ki ie tudi pripadal rodu grizlijev- takoj pričel goltati njune ribe. Kakor da se to samo po sebi razume! Muskva je pogledal Tira. ta oa tujega medveda. Mali črni medvedek je bil ves rz sebe. Tega nikakor ne bosta trpela.!
ltkaiM M rmbrike arejaj« •vtotshnii* oddelek Tubi« 011 Cvntpsirr. 4. i.
Avtomobilska industrija in narodno gospodarstvo
Podatke, ki jih tu navajamo, smo dobili direktno od Narodne avtomobilske trgovske zbornice v New Yorku.
Najsi bo kdo prijatelj ali nasprotnik avtomobilizma, najsi ima o razkošnih, tovornih avtomobilih in avtobusih kakršnokoli mnenje — vsakogar bo vendar zanimalo, kako velik delež odpade v proizvajanju in razdelitvi dobrin na motorna vozila.
Naslednji podatki bodo marsikoga, ki dosedaj ni resneje premišljeval o tem, naravnost presenetili. Številke veljajo za Ameriko in sicer za leto 1929; stanje se v letu 1930. gotovo ni precej spremenilo in pomisliti ie treba, da je v Evropi razmerje slično ali pa da se vsaj močno približuje ameriškemu.
Od vsakih 10 ljudi je zaposlena ena oseba bodisi direktno bodisi indirektno v avtomobilski stroki — v produkciji avtomobilov, prodajanju, financiranju, garažiranju, v proizvajanju surovin in v transportu.
Števila tovarn ne bomo navajali, prav tako ne produkcije, ker smo o tem že neštetokrat pisali. S trgovino se peča skoro milijon ljudi, torej skoraj toliko, kot je nas Slovencev. Garaž je 50.000, popravljalnic in pomožnih (>servicec) postaj 100.000, prodajaln za razne nadomestne dele 80.000.
Industrija motornih vozil je glavni odjemalec sledečih surovin:
Jekla _ 18%. Na 18-odstotno produkcijo Jekla odpade 70.000 delavcev.
Beneina — 80%; ta odstotek odgovarja nad 320 tisočim delavcev v rafinerijah in trgovini na drobno.
Gumi — 84% celokupne porabe tega proizvoda gre v Ameriki za pnevmatike motornih vozil.
Steklo — 73% pol i ranega stekla; torej spet glavni konsument
Nikel — 26%, na prvem mesta r domače iti konsumu te kovine.
Svinec — 31% domače produkdje (za baterije itd.).
Usnje za prevlaks — 50% produkcije te Trste usnja se konsumira za sedeže motornih vozil
Les — 17% produkcije trdega lesa služi
pri proizvajanju in repariranju motornih vozil. Razen tega je treba upoštevati še okrog sto milijonov metrov mehkih deščic xa transport vozil, ki se izvažajo.
Aluminij — 37% produkcije Zedinjenih ifržav.
Baker — 15% konsuma.
Pločevina — 23% domače produkcije kon-•nmira avtomobilska industrija.
Cink — 5% domače produkcije slufi sa mzne svrhe pri motornih vozilih.
Bomba* — skoraj 10% domačega konsuma gre za fabrikacijo plaščev na kolesih, vložkov pri zavorah, za polnjenje usnjatih blazinic itd.
Lak — dvainsedemdeset milijonov litrov laka in firneža se porabi v Zedinjenih državah na leto samo za lakiranje novih voziL
Maznega olja porabijo na leto eno milijardo in osemsto milijonov litrov.
Azbest _ petdeset milijonov metrov azbestnih vložkov za zavore so porabili leta 1929.
Tekočin proti nnrzavanjn ao porabili v
mrzlih zimskih mesecih 172 milijonov litrov.
To so industrije, ki v prvi vrsti dobavljajo surovini avtomobilski in so torej emi-nentno navezane na prospevanje motoriza-eije. Drugi gospodarski faktorji, ki jim do-naša avtomobilizem velike vsote, bi bili predvsem sledeči:
1.	2eleznice, ki shifijo za prevoz avtomobilov, bencina, cementa in kamenja za graditev cest, kar jim je prineslo leta 1929. nič manj kot 563 milijonov dolarjev. (Ali in koliko konkurirajo omnibusi in avtomobili železnicam, je pač drugo poglavje; v Ameriki se to iz gotovih razlogov ne občuti.)
2.	Država, ki dobi z občinami in mesti vred letno okrog 930 milijonov dolarjev avtomobilskega davka. To so neposredne, takorekoč likvidne« koristi države od avtomobilizma.
3.	ararovalniee, ki so dobile 1929. neto premij v znesku 067 milijonov dolarjev.
4.	Gradbeni delavci in podjetja za graditev cest. Vsako leto izdajo okrog dve milijardi dolarjev v to svrho.
Cista avtomobilska industrija je danes ena od najvažnejših in v gotovih ozirih prva v Ameriki. Še leta 1899. so jo šteli v industrijskem cenzusu med kočije in vozove za prevažanje blaga; leta 1914. je prišla že kot samostojna panoga na osmo mesto po vrednosti v veletrgovini in od 1923. dalje je na prvem. Kako neznansko je napredoval av-
njenih državah ve« avtomobilov kot telefonov! Na 23.122.000 osebnih avtomobilov pride samo 20,000.000 telefonov. To je zelo zanimiva paralela in izredno značilna za razmere v Ameriki; dvomiti je, da bi se to razmerje kdaj preselilo v Evropo. Vzemimo na primer Švedsko, kjer ima vsaka kmečka bajta v hribih svoj telefoni — Dalje: kolikokrat nazove povprečno en telefon, tolikokrat je prevozilo eno motorno vozilo šest milj! Dalje: Ce bi postavili na vsako motorno vozilo 5 oseb, bi se lahko v istem momentu vozilo celokupno prebivalstvo Zedinjenih držav na motornih vozilih!
Tehnični napredek ln racionalizacija sta silno pomagala pri pocenitvi in razširjenju motorizacije. Če vzamemo vrednost dolarja na podlagi leta 1914., dobimo danes zanj pri nakupovanju avtomobilov 2 krat toliko kot pri avtomobilski dolar iz leta 1914 velja danes 122 centov, dolar za živila pa le 66 centov).
Izvaža se ena šestina produkcije osebnih in dobra tretjina tovornih avtomobilov. Z drugimi besedami: dva meseca na leto dela industrija osebnih in 4 mesece na leto industrija tovornih vozil samo za inozemstvo. Izvoz avtomobilov je v Zedinjenih državah na drugem mestu; pred njim stoji samo surovi bombaž.
Desetina industrijskega in trgovskega prebivalstva, okrog 5 milijonov ljudi je direktno ali indirektno zaposlenih v avtomobilski industriji Zedinjenih držav. V slučaju, da se evropska konkurenca pojača oz. da v Evropi konsum pade in da pade kupna moč vsled gospodarske krize tudi v Ameriki, bo prizadetih 5 milijonov. Ce vzamemo, da zasluži vsak od teh na leto povpreč-
na 910 kil»ij»i, u um asi 1» M asfltjud
dolarjev kupne moči na leto, ki p« sa živež, obleko, pohištvo in razne bolj ali manj neluksusne potrebščine.
Tu »mo navedli brez vsake tendenc« —
kot smo omenili v uvodu — material, Id da mnogo mislitL Številke so zanesljive ln jasne ter smo hvaležni njujorški zbornici, ki nam jih je dala na razpolago. Upamo, da smo s tem ustregli vsem, ki se zanimajo za avtomobilizem in za narodno gospodarstvo.
Meter od sada], nad zadnjo premo. Imajo
novi angleški avtomobili »Trojan«. Zunanja oblika je ista kot pri vsakem drugem avtomobilu, motor je skrit čisto zadaj v obliki kovčega. Spredaj, kjer imajo drugi avtomobili motor, se pa shranjuje prtljaga. Motor je na dva takta s cilindroma v obliki >U«. Vozilo je namenjeno za srednje sloje in stane od 60 do 70 tisoč dinarjev (seveda v Londonu, brez carine itd.).
Zanimiva Fordova izjava. Ra vpraSanje nekega časnikarja, kaj ga najbolj veseli, je odgovoril Henry Ford zelo resno: >Jaz nič ne delam za to, ker bi me veselilo, ampak samo takrat nekaj napravim, kadar vidim, da je potrebno. Nikdar si ne izberem naj-lagljo pot, ampak najtežjo; sicer ne bi nikdar nič napravili, če bi delali samo ono, kar radi delamo.«
Francis Barnet motodkli Imajo dva nova modela, ki sta vzbudila precej pozornosti. Oba imata dvotaktne motorje Villiers na 200 ccm. Cenejši model »Black Hawk< ima turističen motor z eno izpušno cevjo, vžig in uplinjaS prav tako sistema Villiers. Olje se primeša bencinu. Gonilo je Albion na tri stopnje. Motocikel ima dvojni cevni okvir. — Dražji model »Falcon« ima super-sport motor z avtomatskim mazanjem ter separatno napravo za razsvetljavo, sicer se ne razlikuje od prvega.
Avtomobilski salon bo otvorjen v MIlanu od 15. do 27. aprila 1931. Razstavljena bodo osebna voziila, karoserije in nadomestni deli ter razen tega tudi tovorni avtomobili in motorni čolni.
Buick se je odločil gradi« samo osemei-linderske avtomobile.
V Avstriji so imeli julija meseca okrog 40.000 avtomobilov. 22,903 jih je bilo osebnih in 16,306 tovornih.
ŠPORT
^a • \ Ul.	1\UUV UV.	J V UM^/l W«V » U* »» »	bUl,
tomobilizem, se vidi po tem, da je v Zedi- ni skoki
Evropsko prvenstvo - svetovno prvenstvo v plavanju
1931 Pari« — 1932 Los Angeles hi kar sraven spada.
Senzacija za senzacijo I ...
Mnogo prahu je po vsem svetu dvignila vest, da se bodo svetovna prvenstva v pla vanju prilikom olimpijade v Los Angelesu vršila v morju, ker prirediteljem ni uspelo s tamkajšnjimi posestniki zemljišč skleniti ugodnega dogovora. Le-ti so namreč zahtevali, da se morajo vse naprave po končani olimpijadi takoj porušiti in zemljišče vrniti v prvotnem stanju. Razume se, da take zahteve niso mogle iti v račun, tudi ne tam, kjer so dolarji doma. Odločili so se torej, da se bodo tekmovanja v plavanju vršila v morju 1 — V vseh evropskih državah je ta vest vzbudila splošno ogorčenje, ki se je stopnjevalo bolj in bolj. — Pa je Amerika zopet dokazala, da v polni meri zasluži naziv »dežela neomejenih možnosti«: vesti, da bodo na olimpijadi plavali v morju, v zadnjem času Amerika demantira. Zdi se, da je vendarle bilo mogoče s posestniki doseči ugoden sporazumi
Tudi Francozi imajo s prireditvijo evropskih plavalnih prvenstev, ki se vrše v dneh
23._30, avgusta v Parizu, velike težkoče.
Prilikom otvoritve kopališča na Margareti-nem otoku v Budimpešti je znani francoski športnik Georg Drigny, predsednik FINA (mednarodne plavalne amaterske federacije) v razgovoru z dr. Donathom, generalnim tajnikov FINA. tožil o finančnih težavah, s katerimi se imajo prireditelji teh tekem boriti: podpor države, na katere so z gotovostjo računali, najbrž ne bo, ali pa le v zelo reducirani višini in treba bo previdnosti in štedljivosti, da ne bo prvenstvo Evrope končalo s kolosalnim deficitom I
Priprave so v polnem teku. Pred nedavnim časom je mednarodni odbor za rodne skoke določil in objavil program skokov za olimpijsko perijodo 1930.—1932., torej za evropsko prvenstvo in olimpijado. K«r bodo ti skoki obvezni tudi v našem državnem prvenstvu, jih v celoti navajam:
Skoki 1 deske:
a)	gospodje: 1. skok a prigibom naprej z zaletom (koef. težkoče 1.4) — viš. 3 m. 2.) salto nazaj vklenjen (koef. t 1.6) — viš. 3 m. 3.) Auerbachov salto z zaletom — sključen (»eehockt«) — koef. t. 1.8 — viš. 3 m. 4.) delfin - salto (k. t. 1.6) — viš. S m. 5.) vijak brez zaleta (1.9) — 3 m in pet poljubnih skokov iz različnih skupin tabele A.
b)	Dame: skok s prigibom naprej z zaletom (težkoče 1.4) — 3 m. 2.) salto nazaj vleknjen (težk. 1.6) — 3 m. 3.) pol vijaka z zal. — (težk. 1.9) — 3 m in trije poljub-
Skokl • stolpa:
a)	Gospodje: L) skok naprej na glave z
zaletom (težk. 15) — višina 10 m. 2.) dvojni salto nazaj — sključen (»gehockt«) — (težk. 1.9) — viš. 5 m. 3. Auerbachov skok brez zaleta — vleknjen (težk. 1.6) — viš. 5 m. 4.) delfin - salto v prigibu (»geti ech tet) (težk. 1.7) — viš. 10 m in štirje poljubni skoki
b)	Dame: 1.) skok naprej na glavo s zaletom (težk. 1.1) — viš. 5 m. 2.) skok naprej na glavo brez zaleta (težk. 1.1) — viš. 10 m. 3.) skok naprej na glavo z zaletom (težk. 1.2) — viš. 10 m. 4.) delfin (težk. 1.2) — viš. 5 m.
Arne Bor?
Skoki se bodo ocenjevali pe novi metodi, ki jo je predlagala — CSR (7 sodnikov
mesto dosedanjih 5).
Tudi mednarodni water - pok) odbor Je izdal celo vrsto odredb, ki predvsem zadevajo tolmačenje pravil, ki naj stopijo v veljavo najkasneje do 1. januarja 1931.
V nedeljo, 21. t m. se Je v Budimpešti pričel veliki water - polo turnir, na katerem sodelujejo poleg najboljših madžarskih moštev MTK, UTE, MAC in III. okr„ tudi belgijski prvak Zwenklub in češki prvak CPK. Med sodniki, ki vodijo igre tega turnirja, vidimo poleg svetovnih kapacitet na tem polju inž Hauptmanna, Blitza, dr. Be-leznaya in dr., tudi našega znanca iz Ljubljane Nadasa, ki je sodil obe tekmi Ilirije z budimpeštanskim FTC v Ljubljani — Ta turnir ima prav za prav svojo p red zgodovino. Zamišljen je bil prvotno kot nekako prvenstvo evropskih klubskih moštev. Ko
pa sta »mM prvak >A«Omc — Magdo-
burg ln francoski prvak »Enfants de Neptun« — Tourcoing—, ki sta poleg madžarskega prvaka gotovo najboljši moštvi na svetu — odrekli svoje sodelovanje, je ta načrt padel v vodo in turnir se je moral izvesti v dokaj reduciranem obsegu.
Arne Borg se vrača v amaterstvo!
Švedski plavalni fenomen, svetovno čudo, ki je neštetokrat zapisal svoje ime v listo svetovnih rekorderjev, Arne Borg, ki so mu pripisovali skoro nadnaravne sposobnosti, Arne Borg, steber švedskega evropskega, svetovnega plavalnega športa, hoče zopet med svet rekordov — po kratkotrajni ekskurziji med profesijonale, želi zopet postati amater!
0 »originalnem, veselem, zabavnem, simpatičnem« Arne Borgu se je preden se Je oficijelno odločil za profesijonalizem, že dolgo šepetalo, da prilikom svojih številnih gostovanj v najrazličnejših deželah ni bil bogvekako zvest načelom Čistega amaterizmi Ze pred olimpijado v Amsterdamu so bili ti glasovi precej glasni, že takrat se Je v najvišjih forumih o tem razpravljalo, vendar takrat je padla odločitev v njegov prid.
Pozneje so Belgija, Nemčija, Francija hi
Madžarska pri FINA ponovno izjavile svoje dvome o Borgovem amaterstvu in prilikom svojega gostovanja v Kolnu je Arne Borg »notri padel«: pred štirimi pričami so mu izplačali 200 mark, ki jih je prejel kot odškodnino za potne stroške Pariz - KoLn. Ta slučaj je kot nekak »corpus delicti« Nemčija javila FINA. in Arne Borg je moral med profesijonale!
Po najnovejših vesteh Je v Ivedskl plavalni zvezi v teku pokret, ki naj Arne Bor-ga rehabilitira kot amaterja. In — značilno je, da je švedska plavalna zveza znala »odžagati« vse tiste vodilne osebe, ki so svoj ča9 »odžagali« Arne Borga kot amaterja! Razumljivo: narodnega junaka, kot je Arne Borg, je težko pogrešati, zlasti, ko so Švedi morali ugotoviti, da so brez njega v mednarodni water - polo turnir v Nflrn-gubili na ugledu, kar je že pokazal letošnji mbednarodni water - polo turnir v Niirn-bergu.
Tnurntln rekord vrten! S Casotn 2 : 45 Je
Japonec Tsuruta dolgo imel rekord na progi 200 m prsno. Z divjo zagrizenostjo se Je kar pet nemških mojstrov vrglo na ta rekord — Radeinacher, Wittenberg, Schwarz, Koppen in Kfiniger a svojimi rezultati ao vzbujali najboljše nade, da bodo ta rekord zopet prinesli v Evropo nazaj. Pa je prišlo drugače, osvojila si ga je Amerika 1 Prilikom nekega tekmovanja v Long - Beachu, New Yersev je mladi Leonardo Spence, brat znanega Walterja Spenceja (New York Athletic Club) oficijelno prijavil poskus rušenja svetovnega rekorda na progi 220 yardov prsno. Pod kontrolo štirih priznanih časomerilcev mu je uspelo, preplavati progo v času 2:44.8 in a tem vreči rekord, ki ga je z 2:48.2 držal njegov brat Walter. Še več: vržen je bil tudi svetovni rekord Tsurute, ki je za 200 m, torej skoro poldrugi meter krajšo progo rabil 2:45!
Tako prsno plavanje v Ameriki. V LJubljani bi — morda z izjemo VVilfana, morali pred Spencejem kapitulirati vsi naši sprin-terjil Kje smo še!	B. K.
Schmeling v stiski
Sedanji boksaSki prvak sveta M. Schmeling bo moral pod pritiskom ameriških boksaških komisij v doglednl bodočnosti zopet na deske. Kakor znano, ga Je njegov tekmec Sharkey že pred 6 meseci pozval na revanžo, o čemer pa dosedaj nI hotel slišati. Kandidati — in teh je razen najbolj prizadetega Američana še nekaj — so vedno bolj nestrpni ln silijo od vseh strani proti prestolu. Schmelingov manažer ne priznava avtoritete newyorških sklepov in pravi, da pred aprilom svojega varovanca sploh ne pokaže javnosti. Schmeling sam se očividno bolj zaveda svoje moralne obveznosti in izjavlja, da je pripravljen braniti svoj naslov proti kateremukoli nasprotniku. Imenoval je Sharkeya, Stribllnga tn Car-nero. Slednji je po nedavni zmagi nad Baskom Paolinom zopet pridobil (vsaj V Evropi) na slovesu in ni izključeno, da bo prej ali slej v sprednji vrsti. Ce ga ne bodo spustili pred Schmelinga, se bo srečal vsaj s Striblingom, o katerem krožijo celo verzije, da je bil medtem proglašen za svetovnega prvaka. v
Dne 12. dec. Je poteklo ® mesecev po Sbarkeyjevem porazu; dan pozneje se je boksal Stribling a Griffitshom. Pred otvoritvijo je predsednik boksaške zveze v državi Illinois razglasil, da bo postal zmagovalec svetovni prvak. Stribling Je zmagal in zaseda tamkaj Schmelingovo mesto. Ostale države seveda niso pristale na to rešitev. Vprašanje svetovnega prvaka Je vsekakor zapleteno in vsi znaki kažejo, da se Schmeling ne bo mogel dalje upirati.
14 tebofJšaTifti svetovna rekordov
Letošnje leto Je rodilo ▼ mednarodni lahki atletiki lepe sadove. Nove znamke so bile z vsem gradivom predložene mednarodni komisiji zaradi verifikacije. Med novimi je šest rekordov v tekih, izmed katerih je najpomembnejši v teku na 100 m, ki ga je postavil črnec Tolan (10.2!). Odlični
Pierre Laroche?
Bouziguevo srečanje s športom
Bouzigtie je bil žalosten. Lačen je bil, posebno pa žejen. Že skoro polstolet* ni zapor mu ni mogel pogasiti nepre* stane žeje. Najsrečnejše poskuse, da bi ušel tej nesreči, je delal v brezštevil* nih jetnišnicah, ki jih dobite v Fran« ciji.
Če natanko pomisliš, je število jet*
nišnic in orožnikov obupno veliko. Naj* manjša ljubezen do sočnih hrušk in ja* bolk, če slaboten petelinček izgine pod plaščem, ali pa listnica, ki si jo »našel« na cesti, naj si bo velika ali majhna, že vidiš, kako se bližajo orožniki. Torej je Bouzigue poznal vse vrste mož po* stave, veliko in majhne, suhe in debele, obrite in kosmate. Znanec je bil tudi onemu dobrodušniku, ki ga je s sme* hom spremljal v sosedno celico, zani* čeval pa je onega strogega, sitnega in nepodkupljivega, skratka, sirovega orožnika. Nič koliko jih je bilo! 5e ▼ sanjah so se postopaču prikazovali
Bouzigue je bil žalosten tega dne, ne* ka čudna slutnja ga je spominjala prožnikov.
t In ko je koraSl po blatni cesti, ki g*
je vodila v mestece, je imel glavo r»ol* no težkih misli. Namen, da bi preživel zimo v kaki podeželski jetnišnici, mu ni bil tuj; postaral se je bil in po za* mazanem licu si že lahko opazil sivo strnišče, pota so bila predolga njegovim nogam, cape so ga slabo branile mrz> lrga severnjaka in kaka dobra jetniš* niča še ni tako slabo letovišče za po* tepuha. Spomladi pride ven rejen, spo* čit in pripravljen za nova podjetja. Sa* mo nekaj mu ni prijalo, bil je namreč vedno žejen in bistra kazniška vodica mu ni bila preveč po godu. Poleg tega tam ni bilo svobode, ki jo vsak pošten človek zasluži. Dasi je lahko svobodno prižgal pipo, pa če je bilo lepo ali dež, če je bil lačen ali sit, se mu je zdelo zavidanja vredna dobrina. In Bouzigue je bil žalosten.
Toda nenadoma so klici prebudili potepuha iz globokega premišljevanja. Več stotin gledalcev se je prerivalo okoli nekakega četverokotnika, kjer so igrali nogomet. Radovedno se je Bou* zigue približal. Že često je bil opazil v mesti1 take nrostore, a so bili navadno ogrnjeni in Bouzigue Še ni bfl Imel prilike, da bi si jih od znotraj ogledal. Danes mu ni nič branilo, da ne bi vsto* pil. Nekaka lesena stavba, z napol od* prtimi vrati, je bila na njegovi desni
Po stari navadi je pogledal v notra* njost. Polno obleke je bilo obešene po klinih, na sredi pečica, v nekem kotu vodovodna cev. Notri ni bilo nikogar. Bouzigue je globoko zasopel. Dvajset metrov od tod strmi kopa ljudi v igro in se ne zanima, kaj se godi za njo Skrivoma se splazi stari klatež v no* tranjost in začne otipavati obleke: listnice, ure, denar... Ker je Bouzigue skrben in Hubi dobro narejeno delo. ne pozab*! nobenega žepa. Končano je ta tam na igrišču se ni nihče zganil. Ze je spet na planem in zdaj bo seveda bežal! A ne, kriki množice so ga priva= bili bliže in kmalu se vrine v kopico gledalcev: na travniku se dve moštvi borita za usnjato žogo. Bouzigue vidi moč teh mladeničev, vidi samo divji tek obeh kril, velike loke, ki jih dela žoga po zraku, težke udarce in obup* ne skoke obeh vratarjev. Ta novi po* gled v življenje ga je popolnoma pre* vzel. 5e sam se navdušuje: rdeči, da rdeči so močnejši, podpira jih z be* sedo in dejanjem. Prav zdaj se je spri s sosedom, ki so mu rumeni bolj po godu.
Rdeči so se otresli rumenih spon in napadajo. Klatež se navdušuje: »Na* prej, dečki!« in udari po hrbtu svoje* ga nasprotnika. Začul je žvenket de*
narja. Saj to je vendar denar teh »dečkov«!
Mrak že pada na zemljo.
— V desetih minutah bodo končali, — je rekel nekdo.
Klatež je slišal Cex deset minut bo tekma končana in »dečki« bodo našli oropano obleko. Samo še deset minut, da lahko uide... Toda stari lopov se ne gane. Nekaj čudnega se ga polašča, nekaj, česar doslej še ni čutil: globoka zadrega ga je obšla.
Hitro se ozre proti baraki. CnvsJ,
nedvomno, stoji tam in se vzpenja, da bi videl konec igre. Bouzigue ga sovra* ži, če bjpbil prej tam, se kaj takega ne bi zgodilo — in zdaj... Zdaj da bi se vrnil, položil ukradene stvari na mesto in padel pravici v roke! Ne, za starega lisjaka to ni! Ušel bo... ker je oni pred vrati...
Postopač se je s hitrimi koraki od*
daljil. Po veliki cesti beži in se čuti nesrečnega, žalostnega, čeprav ima že* pe polne denarja, denarja onih »deč* kov«.
Velik krik Je zasHSal ▼ doRnL Igra je končana.
In Bouzigue ae Je prvič ▼ življenju sramoval.
so tudi novi rezultati t kopja In
(72.93 ozir. 51.735 mj, ki si jih lastita Fineo Jarvinen m Paul Jessup (USA).
Po državah so razdeljeni naslednje: Finska 5, Amerika in Italija 3, Francija 2 in Norveška 1. Zanimivo je, da letos niso bili izboljšani skoki in teki z zaprekami Morda smo v teh disciplinah res že na višku? Podrobni pregled novih rekordov raznih disciplin je tak-le:
100 m: E. Tolan (USA) 10.2; 1000 m: J. Ladoumegue (Fr.) 2:23.6; 1500 m: (isti) 3:49.2; 6 milj: P. Nurmi (Fi.) 29:36.6; 20 km: (isti) 1:04:38.4 ; 25 km: M. Martte-lin (Fin.) 1:22:28.8; 4X440 y: Univerza Stamford (USA) 3:15.4; kopje: M. Jarvinen (Fi.) 72.93 m; kopje obojer.: O. Sunde (N.) 117.21 m; disk: P. Jessup (USA) 51.735 m; desetoboj: A. Jarvinen (Fi.) 8255.475.
Razen navedenih je dosegel Italijan Va-lente še tri nove rekorde v hoji na 20 in 25 km ter v »dveh urah«.
Službene objave LHP. Z oztrom ne
predstoječo reprezentančno tekmo LHP : BHP predvidoma 6. L v Beogradu, se pozi* vajo na trening v torek 30. t. m.: kezele. Papež, Jancžič, Urbas, Petrič, Hafner, Do* berlet (vse SK Ilirija) Mirtič, Brodar, K&i* ser (vse Atena). Trening se vrši ob 18. v paviljonu velesejma. Vhod samo skujmo; zato se morajo sestati vse navedene ob 18. u - -"d vhodom. Seboj je prinesti primer* no obutev m toplo opremo. K treningu se vabijo tudi ostale članice Ilirije One, ki so ta dan zadržane morajo javiti, to pravo* časno na nasiov teh. referenta g. Bal tesar* ja v kavarni Evropa.
Športno drslišče SK Ilirije bo ob ogod* nem vremenu danes otvorjeno. Do po kino od 10. do 12. in popoldne od 15. do 17. se bodo izdajale v drsališčni garderobi sezon* ske vstopnice Člani in dijaki morajo pred* ložiti letošnje dijaške odnosno članske kaznice. Članskih ugodnosti bodo deležni samo oni člani, ki imajo poravnano čiana* rino do konca leta 1930. — Uprava drsali* šča.
Tekmovalni pravilnik hi pravila JZSS m
dobe pri saveznem blagajniku gosp. L Ko-marju v oglasnem oddelku »Jutra«, Šelenburgova ulica po 25 Din. — Knjižica vsebuje poleg statutov JZSS, vsa tekmovalna določila za smučarske in drsalne tekme, ocenjevalne tabele za skoke ter tabelo obveznih likov umetnega drsanja. Knjižico neobhodno potrebuje vsak smučar ln drsalec - tekmovalec. Prav tako je potrebna vodstvom klubov, sodniko ter »a veznim in klubskim funkcijonarjem.
Smučarski tečaj ta začetnike bo od 4 do 11. januarja v Ljubljani pod vodstvom dobrega nastavnika. Prijave sprejema go* spod Mahkovec v kavami Evropa. — SK. Ilirija.
Mladinske tekme r Ljubljani priredi SK Ilirija 3. januarja na 6 in 10 km. Razpis
sledi.
Letošnje tekme v raetnem drsanju v Ljubljani. 17. in 18. Januarja namerava SK
Ilirija izvesti senijorsko tekmo za prehodno darilo dr. Gilberta Fuchsa, tekmo dam In tekmo juniorjev. Podrobni razpis x navedbo obveznih likov itdL je bil priobčen v 43. številki Športnega lista z dne 23. t. m. Prijavni rok je do 16. januarja ob 20. — Državno prvenstvo v umetnem drsanju za »en i o rje in za dame ter tekmo seniorjev skupine IL je razpisal JZSS za 7. in 8. februar. Natančen razpis prinese prihodnja številka Športnega lista. — Vse navedene tekme se bodo vršile na športnem drsališču SK Ilirije.
ASK Primorje (nog. sekcija). V pon« deljek trening vseh nogometašev v telovad* niči učiteljišča od 16. ure naprej. Trener.
ŽSK Hermes (službeno). Obveščajo so vsi redni kakor tudi podporni člani, da se pričnejo redni ping*pong in šahovski veče* di dne 29. t m. v zadnji sobi restavracije Zvezde v šiški. V svrho razgovora in do* ločitve urnika se vabijo vsi, ki se mislijo v teh sekcijah udejstvovati na prvi igralni večer 29. t m. ob 33. Vsi igrači prvega moštva kakor rezerve se in to oni, ki opre* me še niso oddali, ponovno in to rad* njič pozivajo, da v svrho inventure odda* jo takoj vso še posedujoč o opremo na pre* gled g. M. Kosirniku Odbor kluba želi vsemu članstvu kakor ostal m športnim dru* štvom m prijateljem kluba srečno in vese* lo novo leto.
Članstvu SK Ilirije! Odbor spona rja u bogato ilustrirano zimskosportno številko »Domačega prijatelja«, ki je izšla te dnL Nn-loča se direktno pri upravnišlvu lista.
Dunajski klubi v tujini O božični praznikih je mnogo dunajskih nogometnih moštev gostovalo v inozemstvu Glavni ro» zultati teh tekem so bili: Strasbourg: Ra* pid : MuIhouse»Sochaux komb 0 : 0. Saar* brOcken: Vienna : FV Saarbrucken 1 : 0. Atene: Nicholson : 01ympiakos 2:1. NS* cholson : Enassis 3 : 0. Munchen: WAC : \Vacker (Munchen) 6 : 2 Barcelona: FC Barcelona : Austria 6 : 3 in 4 : 2. Seregnof Wacker : FC Seregno 7 : Z Basel: Rapid : Concordia 10 : 1. Mannheinu Vienna ; ro* prezentanca Mannheima 6 : 3. Augsburg: WAC : Schwaben«Augsburg 2 : 1. Curih: Admira : FC Ziirch 2 : 0. Sampierdarenai Liguria : Wacker 2 : 1.
SiiTtii
proti mesečnem« odplačilo na
Sodobni roman, v katerem izidejo leto« Rab. Tagore, Dom m Svet (že taAel); Fedin, Mesta in leta; Conrad Josei, Senčna proga; Baroja P10, Pot k po.
polnosti.
Naročnina mesečno 14.— (brat.), IS.—
(platno) 22.— (pol usnje). Zbirko mojstrov, ki bo obsegala L »e*oc Voltaire, Candid; Flaubert, Salam bo. Naročnina mesečno 8.— (broS.); 1L— (platno), 14,— (polusnje). Slovenski pisatelji — klasiki: Fr. Maselj* Podlimbarski, Gospodin Franjo, 2 knji> gi. Naročnina mesečno: 10.— (broš.), 12.50 (platno), 15.— (polusnje). Slovenski pisatelji — sodobniki: Korak Juš, Šentpeter; Kosovel Srečko, Izbra. no delo. Naročnina mesečno kot pri Slov pisat • kla«ikih Vse zbirke z Ljubljanskim Zvonom skupaj mesečno 45.—, 60— (platno razen Ljubljanskega Zvona) oziroma 70.— (polusnje razen Ljubl>tnskga Zvona) — kdor plača takoj 5 odst. popusta. Zbirke se naročajo
v Knjigarni Tiskovne zadruge v LJubljani oziroma Maribora
vo
Prva seja sekcije lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih gremiiev
V ponedeljek 22. t. m. se je vršila prva seja osrednje sekcije lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih gremijev, ki je bila, kakor znano, ustanovljena po sklepu celjske ankete lesniS trgovcev 13. novembra t. 1. Seje se je udeležilo 18 načelnikov gremijalnib sekcij lesnih trgovcev in zastopnikov gremijev.
Zborovan|e je otvoril in vodil predsednik Zveze trgovskih gremijev gosp. Josip I. Kavčič, ki ne poudaril veliko važnost strokovne organizacije lesnih trgovcev in opisal kritično stanje v lesni trgovini. Zveza je po celjski anketi pozvala vse gremije, da takoj ustanovijo sekcije lesnih trgovcev, za kar so gremiji pokazali veliko razumevanje. Doslej so sekcije lesnih trgovcev ustanovili naslednji gremiji: Maribor • okolica, Litija, Logatec, Novo mesto. ' Slovenska Bistrica, Laško. Slovenjgradec, Konjice. Krško, Celje-okolica, Ribnica in Kamnik; svoje zastopnike pa so imenovali gremiji v Kranju, Radovljici. Ljutomeru, Mariboru, Brežicah, Celju in Ptuju.
Na seji se je najprej razpravljalo o osnutku pravilnika sremijalnih sekcij lesnih trgovcev in pravilnika osrednje sekcije. Z malimi spremembami sta bila sprejeta oba pravilnika, ki bosta sedaj predložena vsein grerriiiem v odobritev. Nadalje je bilo v smislu sklepov celjske konference sklenjs-do. da se naprosi trgovinsko ministrstvo, da ee z novim obrtnim zakonom uvede brezpogojna vzposoblienost za lesno trgovino. Sekcija bo tudi zbrala podatke o višini najemnin za ležarinske prostore na posameznih postajah in bo nato s posebno predstavko zahtevala znižanje teh najemnin. Tudi v po-piedu znižanja železniških izvoznih in lu-Ških taril bo sekcija zbrala konkretne podatke, zlasti glede obremenitve izvoza v primeri z ugodnostnimi tarifami drugih izvoznih držav, da tako lahko utemelji zahtevo po znižanju tarif.
Razpravljalo se je še o davčnih vprašanjih, zlasti o sestavi odmernega ključa in o banovinski taksi za sečnjo gozdov.
Cariftsko premirje nz* seve-
Evrope
Po neuspeli ženevski konferenci za carinsko premirje v marcu in po slabih rezultatih r.oveinberske carinske konference so se nedavno predstavniki šestih severno za-ifldnih evropskih držav, to je Norveške, vedske. Danske, Nizozemske. Belgije in Likseinburga, sestali v Oslu, da sklenejo vsaj v tem ožjem okviru carinski mir. Brez hrupa je bila te dni konferenca zaključena s pozitivnim uspehom. Načrt pogodbe o carinskem miru. ki jo je sestavil norveški ministrski predsednik Mowinckel, so podpisali predstavniki vseh zastopanih 6 držav, in to baš v času novih poostritev trgovinsko-po-litičnih odnošajev v Srednji Evropi. Pogodba vsebuje medsebojno garancijo, da nobena držpva podpisnica ne bo izvedla ni-kakoršnega povišanja earin. Poleg tega pa p« podpisane države v drugem delu obvezujejo. da bodo na zunaj ustvarile skupno bomo fronto proti mednarodni politiki carinskih barior. Prvi del pogodbe na trgovinske odnošaje teh držav ne bo imel večjega praktičnega vpliva, ker je znano, da te države itak vodijo precej liberalno trgovinsko politiko. Drugi del pa ima bolj značaj demonstracije, ki lahko pridobi na pomenu in praktični vrednosti ker je vsaki drugi državi dana možnost, da pristopi h pogodbi.
E
Ureditev	avstro-
ogrs£dh zlatih rssat
Na podlagi praškega protokola tn dodatne konvencije, ki je bila 1. 1928. sklenjena v Parizu, dobivajo začasno sta-roinozemski imetniki avstrijskih in ogrskih zlatih in valutnih rent obresti v višini 32 % (za zlate rente) odnosno 27 % (za valutne rente) nominalne• zlate vrednosti kupona, in sicer preko pariške skupne blagajne Caisse eommune, kjer nasled-etvene države vplačujejo po razdelitvenih kvotah svoje prispevke Po ponovnih neuspelih pogajanjih zaradi definitivne ureditve teh rent je bil letos 31 oktobra v Parizu med predstavniki nasledstvenih držav in predstavniki imetnikov imenovanih rent sestavljen načrt dogovora, v katerem je predvidena progresivna valorizacija kuponov po posebni lestvici, in sicer pri zlatih in valutnih rentah od 33 % odnosno 23 odstotkov v 1 1931 do 70% v letih 1976— 1980: pri ogrski renti od 1. 1914. pa od 28 % do 100 % zlate vrednosti kupona. V dogovoru je nadalje predvideno, da se te teko zvane »večne« rente spremenijo v emortizačne. Ko so se v početku decembra predstavniki nasledstvenih držav ponovno sestali v Parizu, da podpišejo ta dogovor, se je Madžarska postavita na stališče. da dogovora ne more ratificirati, ker
se še nI gospodarsko toliko opomogla, da bi lahko prevzela povečana bremena. Ker navzlic dolgotrajnim in mučnim pogajanjem ni bilo mogoče pripraviti Madžarske k podpisu, je bil končno tudi s podpisom Madžarske sklenjen provizorij, po katerem so se vse stranke (sedem držav dolž-nic in skupna blagajna Caisse eommune) zavezale, da bodo 5 let, to je do 1. januarja 1936. izvajale določbe oktobrskega dogovora in plačevale odpadajoče zneske za sanitetno službo, in sicer ne glede na to, ali so konvencijo ratificirali ali ne. V tem petletnem roku ima Madžarska še možnost, da konvencijo ratificira. Če konvencija po preteku teh 5 let ne bi bila ratificirana od vseb držav, tedaj tudi ostale države ne bodo več vezane in se bodo pričela nova pogajanja. V splošnem pa prevladuje prepričanje, da Madžarska po 5 letih ne bo mogla več staviti ugovora, češ da se finančno še ni tako okrepila, da bi mogla prevzeti te obveznosti, in da bo dogovor potem postal definitiven.
= Tudi Češkoslovaška uvaja proti Madžarski režim uvoznih dovoljenj. Kakor smo ež poročali, je Madžarska uvedla za špecijal-ne češkoslovaške izvozne predmete uvozna dovoljenja, za druge pa obvezne izvozne certifikate, da tako prepreči uvoz češkoslovaškega blaga preko drugih pogodbenih držav. Ta korak madžarske vlade se mora smatrati kot poostritev carinske vojne nasproti Češkoslovaški. Sedaj je tudi Češkoslovaška odgovorila 8 sličnim protiukrepom. Češkoslovaški trgovinski minister je namreč izdal naredbo, s katero uvaja režim uvoznih dovoljenj za žito, moko, jajca, perutnino, svinjsko mast, sirovo maslo, meso, ribe in liostno moko ter režim izvoznih dovoljeuj za inagnezit in nekatere keramične sirovi-ne. Vrhu tega uvaja naredba pristojbino od V3% vrednosti za uvozna dovoljenja za živino, vino in sadne soke.
= Češkoslovaška tekstilna industrija pro ti earinnki vojni z Madžarsko. Nastop brez-posodbenega stanja v trgovinskih odnošajih med Češkoslovaško in Madžarsko je v krogih če^«igIovaške tekstilne industrije izzval veliko nezadovoljstvo Poudarja se. da je 101)00 — 15.000 tekstilnih delavcev odvisnih od Izvoza tekstilnega blaga v Madžarsko Tekstilna industrija poudarja, da agrarne stranke, ki so z novimi carinskimi zakoni dobile dalekosežno agrarno zaščito, niso ob priliki pogajanj hotele dati niti najmanjše koncesije, ziasti pa niso hotele žrtvovati zakotja o prisilnem mletju žita t« prisilnem mešanju moke. čeprav se ie p« kratkem času veljavnosti tega zakona izkazalo. da ie praktično neizvedljiv.
= Zakonska ureditev obrestne mere v Rumuniji. Iz Bukarešte poročajo, da ie bil ru-munskemu parlamentu te dni predložen načrt zakona o ureditvi privatne obrestne mere. Po tem zakonskem načrtu smejo denarni zavodi računati le obresti do največ 5% nad uradno od Narodne banke določeno diskont-no obrestno mero. V primerih, kjer je višja obrestna mera pogodbeno določena, ne sme ta obrestna mera presegati diskontne mere za več kakor 9%. Zakon bo veljaven tudi za nazaj.
= Nemška industrija proti pretirani agrarno - zaščitni politiki Nemčije. V zadnjem času se v Nemčiji vrstijo razne spomenice gospodarskih zbornic proti pretirani agrarno - zaščitni politiki Nemčije. Zveza porur-skih trgovskih in industrijskih zbornic (iz Bochuma, Dortmunda, Essena in Mfinstra) je te dni objavila svoje poročilo^ za 1. 1930.. v katerem zlasti kritizira nemško agrarno carinsko politiko. Poročilo utemeljuje obširno idejo srednjeevropske carinske in gospodarske unije, v kateri bi bile združene tako pretežno industrijske države (Nemčija, Italija, Češkoslovaška, Avstrija), kakor tudi pretežno agrarne države (Madžarska, Jugoslavija, Rumunija in Bolgarija).
= Uradni tečaji za januar. Finančni minister je za mesec januar določil naslednje uradne tečaje: 1 napoleondor 218.60 Din, 1 zlata tu rška lira 249. 1 angleški funt 247.20. 1 dolar 56.3T>, 1 kanadski dolar 56.05, 1 nem ška marka 1345, 1 poljski zlot 6.33, l avstrijski šiling 7.95, 1 belga 7.88, 1 madžarski pengo 9.88, 1 brazilijski milreys 5.20, 1 pjjiptski funt 281.20, 1 urugvajski pezos 43. 1 argentinski pezos 18.70, 1 turška papirnata lira ali 100 pjastrov 26.70. 100 zlatih fran roških ali švicarskih frankov 1095.90. 100 francoskih frankov 221.70, 100 italijanskih lir 295.40, 100 bolandskih goldinarjev 2269. 100 rumunskih lejev 33.50. 100 bolgarskih levov 40.88 100 danskih kron 1506.70. 100 švedskih kron 1512.70. 100 norveških kron 1506.70, 100 španskih pezet 601, 100 grških drahem 73, 100 češkoslovaških kron 167.55. 100 finskih mark 142 in 100 letonskib latov 10či3.50 Din.
— Perutnfnarskl tečaj. 26. t m. bo se v Ljubljani zbrali perutnina rji k zaključku tečaja. V mestni klavnici je bilo navzočih nad 140 tečajnikov, kjer se je razkazovalo klanje perutnine, ln sicer po francoskem
načinu, primerno za eksport G. Hedžet Lz Šiške je praktično tolmačil to delo, dr. Kune pa je lepo opisal ameriški način klanja. Za tem sta gospa černetova i« g Seher demonstrirala praktično kapunjenje na starejših petelinih Nato se je vršil ogled klavniških naprav pod vodstvom dr Kunca. Popoldne ob 14. uri je bilo nadaljevanje predavanj v dvorani Delavske zbornice. Prva je predavala ga černetova o valjanju, konserviranju jajc itd., nato pa kmetijska referent g. Malasek lz Novega mesta o krmljenju razne perutnine. Zaključno predavanje je imel g. Zupane iz Maribora V zbranih in poljudnih besedah je predavatelj podal najvažnejše tz vsega perutninstva. Ta tečaj bo gotovo vzgoje-vaino vplival na razvoj penitninarstva, zlasti na dežeM. Tajnik Kmetijske družbe g. Kafol se je ob koncu zahvalil banski upravi za podporo, ki je omogočila prireditev tečaja, predsednik odseka g. Seher pa vsem predavateljem za zares izbrana in poučna predavanja.
= Amortizacijsko žrebanje 4% obveinic z« finančno likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini iz leta 1921„ se bo vršilo na podlagi sklepa finančnega ministra dne 2. januarja prihodnjega leta. To bo deveto amortizacijsko žrebanje teh obveznic.
= Dobave. Dir. drž. rudn. Velenje sprejema do 12. januarja ponudbe glede dobave žarnic. Dne 9. januarja se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Sarajevu ofer-talna licitacija glede dobave raznega telefonsko - telegrafskega materijala. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
= Dobave. Strojni oddelek direkcije dr« žavnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. t. m ponudbe glede dobave 800 kg bele bombaževine za ležišča, prometno«komerci» jalni oddelek do 30. t m. ponudbe glede dobave 100 komadov kaset iz cinkaste plo« čevine, gradbeni oddelek pa do 9 januarja ponudbe glede dobave 1500 kg pisanih cunj. (Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Direkcija državnega rudnika sprejema do 8. januarja ponudbe glede dobave okovja za vrata in okna, ru* aarskega orodja, železa ter glede dobave 1000 gum za karbidne svetiljke. Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 8. januarja ponudbe glede do« bave 30 komadov fascikijev za akte, 2000 komadov azbestnega cementnega škriljevca m 500 komadov tesanih hrastovih pragov Direkcija državnega rudnika Velenje spre» jema do 12. januarja ponudbe glede dobave raznih svedrov (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljub« ljani.)
= Prodaja lesa in drv. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 7. januarja ponudbe glede prodaje lesa in drv. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI.)
Položaj na naših borzah
Ljubljana, 27. decembra.
Navzlic okolnosti, da je pretekli tedea borza poslovala zaradi praznikov le tri dni, je devizni promet ljubljanske borze dosegel vsoto 17.1 milijona Din nasproti 18.6, 13.4, 19.9 in 19.6 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Tečaji deviz so kazali sicer nadalje nagibnost k popuščanju, vendar razlike nasproti koncu zadnjega tedna niso znatnejše.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda tudi v preteklem tednu za malenkost popustila in se je v početku tedna trgovala po 425.5 — 426, danes pa po 424 — 424.5. Danes je bilo nekaj več prometa za marčni termin po 417.5, Blairovo posojilo se je po zadnjem nazadovanju zopet za malenkost dvignilo in se je v početku tedna trgovalo po 79 — 79.5, danes pa je bilo zaključeno po 80.25. V ostalih državnih papirjih ni prišlo do prometa.
Med bančnimi vrednotami ni opažati večjih sprememb in je prišlo do običajnih zaključkov v Praštedioni po 940, v Srpski po 190 — 196, v Zemaljski po 128 — 129, v Ju-gobanki 77.5 — 78, v Union banki 189.5 in v Kreditni, Zagreb po 105 Med industrijskimi vrednotami je Trboveljska nekoliko nazadovala; trgovala se je po 360. danes pa se je nudil denar po 358. Dubrovaeka se je pri neenotni tendenci trgovala po 350—370. Slavonija po 200. Slaveks po 50, Gutmann po 130 — 132 in Drava po 235. Vevče so se ponovno dvignile za dve točki in so bile danes zaključene po 128. Prav tako je bila Tvornica vagonov danes zaključena pri višjem tečaju 95.
Devize In valute.
Liubliana. Amsterdam 22.715 — 22.775 (22.745), Berlin 13.435 — 13.465 (13.45). B-uselj 787«* - 7'"	«s»- 'V;;!.72
1094.4 — 1097.4 (1095.9). Dunaj 793.07 — 796.07 (794.57). London 274.20, Newyork 56.33, Pariz 221.85. Praga 167.06 — 167.86 (167.46). Trst 294.57 - 296.57 (294.57)
»Boljše kapčije«
Pod tem nasV>vom je nedavno izdala reklamna šola »Labor« v Zagrebu 51. strani obsegajoča brošurico. ki je prva te vrste pri nas Priznata je treba, da je jezik s par tekmami čist. stil i-znenadi s svojevrstno jedmatostjo. ki pri nas ni bogvekaj znana hi običaina Ta jedernafost je karakteristična za ameriško propagandno literaturo te vrste, ki je bila pčscu brošurice brez dvoma podlaga pri njegovem delil.
Knjižica obravnava vprašanje propagande, in smatra za njen glavni najučinkovitejši pripomoček dobra pisma, zlasti tako imenovana snubita a pisma. Mimogrede bi pripomnil, da se mi ta izraz ne zdi baš najbolj posrečen, če tudi priznam, da smo v modemi trg terminolog, še zelo revni ln je potrebno mnoge izraze tvoriti na novo Mogoče bi bi'a prikladnepa in točnejša označba vvabilna pisma-!. Naši jezikoslovci bi 9'orili za trgovsko terminologijo dobro delo ako bi nam za ta po>im dali dober hi točen izraz, ki naj bi potem obveljal.
Pisec analizira današnji način korespondence. vsebino pisem, zlasti pa uvode ln zaključke ter piedira za opusiiterv dolgih fraz. ki »o danes v rabi. S tem se gotovo strinja večina onih, ki se Jih to tiče, dvomimo na. da bi našli mnoe-o takih, k! bl bili vneti za strogo stvarnost, k! se dandanašnji propagira Nemški »Din« format, ki je znan tudi pri nas, je nastal pod vplivom te propagande Mislim, da je gibanje za modernizacijo trgovskih metod, ki se mu imaio zahvaliti za postanek tudi »snu-bilna pisma«, baš pri teh pismih zabeležilo to delen uspeh. Stremljenje Je šlo za tem,
da se pisma z opustitvijo nepotrebnih starih in obrabljenih fraz skrajšajo, za kar je služilo kot argument dejstvo, da današnji trgovec nima časa za njih čitanje. Pisma naj se torej racijonalizirajo. kakor bt se iz-raziili z modernim tehničnim Izrazom — Hkrati pa vidimo pri »snubilnih pismih« baš nasprotno: dolga so, mnogokrat za moderne pojme zelo dolga; predolga! To vidimo tudi v brošuri, ki jo obravnavamo.
Pa tudi Lz prakse poznamo nešteto primerov, kjer je bil korespondent mnogo pre-moderen, prevnet »snubilec« io je pisal pisma, katerih čitanje zahteva precej časa.. Taka pisma prihajajo v naše kraje zlasti te Nemčije. Kakor je lepa njihova oprema — vsaj v večini primerov — tako Jih nI prijetno Citati zaradi dolžin« ln — novih fraz, ki postajajo neredko že preveč osladne Trenutno vplivajo, kakor vsaka novo-tarija, čee čas pa bodo prav tako Izgubile svojo moč. kakor so jo one, katere smo doslej uporabljali.
Kar smo torej na emt strani dosegM, smo na drugi Izgubili — strel Je zgrešil svoj cilj! Bo pač najbolje tsikati zlato sredino, pri Čemer bo prišel do veljave Individualni okus pisca, k' se bo mora) seveda zopet prilagodi« značaju vplivu hi inteligenci onega, na katerega se bo obračal
Glede stvarnosti pisma smo mnenja, da absolutna stvarnost, • čemer bl označil opuščanje vseh besed, M niso nujno potrebne, nI niti prijetna, niti potrebna. Pismo, ki brez vsakega posebnega uvoda razpravlja o neki določeni stvari, vpliva nekako nenaravno, prisiljeno stvarno, občutek pri čitanju nI prijeten — kakor, kadar se nenadoma apetaikneš in padeš — praveč
neposredno je vse. Zato slepa aplikacija ameriških metod pri nas nI umestna Upoštevati je treba razliko med našimi navadami in ameriškimi, med našim značajem in onim Američanov Nemci tega niso vedno upoštevali in večkrat smo mogli ftutl, videti in čitati, da so 511 v svojem stremljenju za modernizacijo in racionalizacijo predaleč, kar jih je stalo težke denarje.
Z obema rokama podpišem pisčeva izvajanja glede zaključkov pisem, kolikor se tičejo fraz samih. Kolikokrat čitam ali pa — v pomanjkanju splošno običajnih drugih, prlkiadnejših zaključkov — pišem zaključke, bi so danes pri nas v rabi ln jih tudi po šolah še vedno uče, tolikokrat se jeziim ln z menoj najbrže še kdo drugI. Beseda obeležimo«, ki jo vsi stokrat rabimo, mi Je antipatična, kakor le kaj, ampak nadomestila, ki bi bilo kaj vredno, še nteeim Izsledil.
Dober ta l«p duhu slovenskega Jezika odgovarjajoč zaključek pisma, ki ne bo tako petolianiškl, kot Je »odlično spoštovanje« ali pa »velespoštovanje« (!), pa vendar dostojen ln prijeten ter sposoben, ohraniti PTiiiiateljski kontaikt s sprejemnikom pisma je nujna potreba si. korespondence ln hvaležna naloga za oue, ki jim Je skrbet! za 6i«t Jezik. Za pisma brez odgovarjajočega zaključka nisem, kakor sem že omenil. In sicer vse dotlej, dokler bodo stvari na svetu imele svoj začetek ln konec.
Materija, o kateri razpravlja knjižica. Je seveda preobširna, da M se mogla dovolj obravnavati na tako majhnem prostoru, toda vsekakor bo marsikdo našel v nlej mmogo takega, kar bi mu moglo biti ko-rifitao v življenju. —? Janko Lajovlc«
Zagreb. Amsterdam 22.745 — 22-805, Dunaj 793.03 - 796.08, Berlin 13.486 — 13.465, Bruselj 787.05 — 791.06, Budimpešta 98672 do 989.72, London 273.8 — 274.6, Milan 294.45 — 296.45, Newyork ček 56.23—56.43, Pariz 220.65 — 222.85, Praga 167.06 do 167.86, Curib 1094.4 — 1097.4.
Curih. Zagreb 9.125, Pariz 20.24, London 25.015, Newyork 514.9, Bruselj 71.96, Milan 26.97, Madrid 54.85, Amsterdam 207.5, Berlin 122.71, Dunaj 72.53, Sofija 3.73, Praga 15.28, Varšava 57.75, Budimpešta 90.175, Bukarešta 3.0675.
Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 92 bl., 7% Blair 81 bl., Celjska 160 den.. Ljubljanska kreditna 124 den., Praštediona 940 den.. Kreditni zavod 170 - 180. Vevče 12« den.. Ruše 235 do 255, Split cement 400 bL
Zagreb. Državne vrednote: Vojno škoda aranžma 424 — 425, kasa 424 — 426, za februar 416 — 417.5, za marc 417 — 418, investicijsko 85.125 — 85 5, agrarne 52.5 bL, S% Blair 91 _ 92.5. 7% Blair 79.5 — 80, 7% Drž. hipotek, banka 78 — 78.5, 6% beg-luške 88 — 71: bančne vrednote: Praštediona 940 — £H5, Union 189.5 — 190, Jugo 77.5 — 78.5, Kreditna Zagreb 106 — 109, Ljubljanska kreditna 126 den., Srpska 188 do 191.5, Zemaljska 128 — 129; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 den., Našička 975 bl, Gutmann 130 — 132, Slavonija 200 do 203, Drava 235 — 236, Šečerana 295 do 300, Brod vagon 95 — 97, Vevče 128 — 130, Isis 40 — 45, Dubrovačka 380 — 360, Jadranska 538 den., Trbovlje $38 den.
Blagovna tržišča
LES
+ Ljubljanska borza (27. t m.) Tendenca za les nespremenjena. Zaključen je bil 1 vagon bukovih metlišč. Povpraševanje je za 1 vagon letev (28/28 nun, 4 m, blago ostro-robo, očeljeno, U II., III.), nadalje za smrekove in jelkove deske za mizarsko obrt (270 komadov v raznih predpisanih dimenzijah), za 500 komadov letev (12/48 mm, 4 m), 50 komadov desk (50 mm, 18—40 cm širine, 5 m dolžine), za 2 vagona smrekovih remeljnov, monte (v raznih dimenzijah), za 850 komadov smrekovih desk (v raznih predpisanih debelinah in širinah), za 200 do 3(0 kub. m paralelnih desk (80% smreke, 20% jelke, 4 m, deb. 12, 18, 24, 38 ln 48 mm. po možnosti v fiksnih širinah 25, 28 in 30 cm, U II., III., monte). _. Na našem lesnem trgu vlada nadalje težka depresija. Medtem ko smo v prejšnjih letih ob tem času 'meli na lesnem trgu vedno živahno trgovanje, moramo letos z upravičeno skrbjo gledati v bodočnost. Da se vsaj deloma omili sedanje težko stanje, so se v zadnjem času strnile razne strokovne organizacije lesne stroke, da dosežejo olajšanje bremen, zlasti znižanje izvoznih železniških tarif. Seveda pa bodo morali tudi producenti v bodoče bolj paziti, da v kvalitativnem pogledu dvignejo produkcijo, ker bomo le s prvovrstnim blagom lahko konkurirali na inozemskih tržiščih.
ŽITO
+ Žitni trg (27. t. m.) Na inozemskih Sitnih tržiščih je tendenca dalje slaba in je pšenica za marc v Budimpešti danes dosegla najnižji dosedanji tečaj od 14.77 penga za meterski stot. Pri nas pa je razpoloženje dalje čvrsto. Dovozi pšenice so tako malen-
kostni, te w vsaka kolfBna blaga, k! pride na trg, takoj lahko proda, in to po ceni, ki je za 15 in ponekod celo za 20 par pri kg višja kakor v minulem tednu Vojvodinski mlini pokrivajo svoje terminske prodaje tn dokler ti nakupi ne bodo izvršeni, ni pričakovati, da bi cena pšenici popustila in se bo razvijala neodvisno od inozemskih borz. Mlini so nekoliko dvignili cene moki, za katero je bilo iz pasivnih krajev razen dravske banovine, pred prazniki povpraševanje zelo živahno
-f Ljubljanska borza (27. L m.) Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se (fco slov. postaja, po mlevski voznini, plačljivo v 30 dneh): pšenica: baška. potiska. 80 /81 kg po 205—207.5, srbo-branska, 79 80 kg in gomjebaška, 79/80 kg po 200—202.5, baranjska. 79/80 kg po 185 do 187.5, baška. okolica Sombor, 79 kg po 177.5—180; ječmen: baški, ozimni. 65/66 kg po 155—157.5; oves: baranjski (pri navadni voznini) po 195—197.5: koruza: baška, stara po 150—152.5. baška, nova. umetno sušena po 142.5—145. pri navadni voznini po 147.5 do 152.5, času primerno suha. pri navadni voznini po 140—142.5; moka: banaška >0< po 340—345.
+ Novosadska blagovna borca (27. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 13 vagonov pšenice, 22 vagonov koruze, 1 vagon moke in 6 vagonov otrobov. Pšenica: baška, 78/80 kg, okolica Novi Sad 145 — 150; baška, potiska, šlep, 79/80 kg 150 — 155; gornjebanaška, 79/80 kg 145 — 1475; juž-nobanaška, 79/80 140 — 142.5: sremska, 78 kg 132.5 - 135; slavonska, 78 kg 130 do 135. Ječmen: baški in sremski. 63/64 kg 107.5 — 112.5. Oves: baški in sremski 137.5 do 142.5. Koruza: baška m sremska stara 95 — 100; nova 72.5 — 77.5: za januar 77.5 do 80; za marc - april 90 _ 92.5; sremska, umetno sušena 90 — 92.5 Moka: baška >0g< in >0gg< 235 - 250; >2< 205 — 220; »5< 180 — 190: >6« 155 — 160, >7< 107 do 115; »S< 82.5 - 87.5. Otrobi- baški 77.5 do 82.5; sremski in banaški 75 — 80.
4- Budimpeštanska terminska borra (27. t m.) Tendenca slaba, pozneje nekoliko učvrščena, promet majhen. Pšenica: za marc 14.76 — 14.77, za maj 16 — 16.01; ri: za marc 9.75 — 9.76; koruza: za maj 12.63 do 12.(35.

F.KADLEC TEMERIN
' TVORNICA INKUBATOR*
TRAŽITE KATALOG I
Sodite pravično
9
e
Umestna izjava ljubljanske vilnem presojanju nezgod
Direkcija državnih železnic v Ljubljani
objavlja:
V	zadnjem času se vedno češče pomav« lja, da se nezgode, ki se pripetijo pri že* lezniškem obratu ali zaradi njega, obrav« navajo po časopisih in vsled tega tudi v privatnih razgovorih na način, ki ne kaže nikake volje za dosego pravičnega in stvarnega razčiščenja, temveč je posledica enostranskih informacij posameznikov, ki pri tem zasledujejo svoje osebne intere« se. Ker pri tem ne gre toliko za ugled po* sameznih funkcijonarjev uprave, kolikor za ugled ustanove in države kot lastnice podi jetja, smatra direkcija državnih železnic v Ljubljani za svojo dolžnost, da opozori občinstvo na pravo stanje in pravilne od» nošaje med upravo in občinstvom.
Za občinstvo so najvažnejše nezgode privatnikov vsled železniškega obrata. Pri tem se zelo rado pozablja, da so železni« ce občekoristna naprava, ki jo vzdržuje država, torej dnvkoplačevalci. In vendar se pri vsaki nezgodi ponavlja splošna ten« denca, naj škodo plača, ali ie kriva ali ni kriva, železniška upnva. Razširjenje ne« pravilnih vesti je v večini slučajev le po« izkus ustvarjanja razpoloženja v prid ne» previdnemu posamezniku na škodo drža* ve, dasi je posledica navdno le oškodo« van ugled uprave in države. Železniška uprava nima interesa na potvarjanju pra« ve®a stanja ter bo škodo, ki jo je po stvarnih in nepristranskih ugotovitvah pri« zadela komurkoli, tudi poravnala. Dolžna je pa pri tem varovati ugled m interese države.
V	pojasnilo nagajamo par sluSajev:
Po tragični nesreči, ki se je zgodila pred
par dnevi vsled trčenja avtobusa z vlakom, ki vozi na Vrhniko, na nezavarovanem prelazu držnvne ceste med Brezovico in Drenovim gričem, se je splošno kritizirala uprava železnice, ker pre'az ni zavarovan z zapornicami. Na tej čisto lokalni želez« niči vozi dpevno šest vlakov, ki prekinejo cestni promet vsak za 8 do 10 sekund, vsi« sktmai torej dnevno za 50 do 60 sekund ali komaj 1 minuto. Avto. k' nas;ra progo, potrebuje za to komaj tretjino ali k ve« čietnu poldrugo sekundo. Ze to dej« stvo kaže. da trčenje z vlakom ni baS lah« ko doseči. Zahteva po zapornicah je tu direktno nesmiselna. Ne le, da taka na« prava zahteva velike stroške v breme dr« žave. ampak pomeni bič. ki ga cestni voz« niki kličejo nase. V vseh modenrh drži« vah obstoja baš vsled vedno močneišega cestnega prometa tendenca, da se odpravi čimveč cestnih zapornic, pač pa da se pa« 9'nti vzgojijo k čim večii pazljivosti. Sta« tisti-ka železniških nezgod na prelazih jas* no kaže, da so nezgode bolj pogoste tam. kjer so prelazi zavarovani z za^orniemi kakor na prostih prelazih ne glede na to, da povzročajo zapornice vel:ke izgube ča« sa. zlasti avtomobilistom. Krivdi leži pri takih slučajih večinoma na nepazljivosti, nepravilni vožnil ali na nesrečnem slučaju: kr^da železniškega osobja je zelo red* ka. V zvezi s tem smatramo za potrebno opozoriti vse občinstvo, zlasti pa avtomobi« liste, da predpisuje novi zakon o železni* cah za javni promet, ki velja od meseca
železniške direkcije o pra-v železniškem prometu.
oktobra t L, v & 119, da mora vsakdo. H
hoče pasirati nezavarovan železniški pre« az, obstati in pogledati, alj ne prihaja od katere strani vlak. S tem zakonom je pač na pravilen način zavarovan interes drža. ve, nikdar pa ni mogoče dovoljno preprečiti nepazljivosti in malomarnosti, ki re največkrat povod nezgodam.
V zadnjem času niso redki ehičajj, da kdo izmed potujočega občinstva pad« iz vlaka Knvda se po nava<li pripisuje že. lezniskemu osobju, redkokdo pa uvideva rezko s'užbo osobja, zlasti pri navalih ob. cinstva. Kljub navodilom, ki »o nabita v vozovih, in opozorilom uslužbencev, ki se i:h rade smatra za šikane, mnogi potniki najraje slonijo ob vratih, izstopajo na napačni strani in pustijo vrata za seboj ne. zavarovana, kar drugemu potniku lahko povzroči smrt.
Uprava se zavedi da je delo. ki ga vrih jo železničarji, odgovorno, težko in nevarno. Mnogo železničarjev plača in konča to de. lo s svojim življenjem. Zavedati »e pa mora uprava tudfi tega, da ji tisoči potni, kov zaupajo življenje in premoženje ter da mora svoje delo vršiti ne samo z nezmot« Ijivimi stroji, temveč glavno s svojimi uslužbenci, ki so kakor drugi ljudje pod. vrženi vsem človeškim slabostim. Jasno je, da v takem položaju ne zadostuje po. vsod in pri vsakem dobra beseda, niti ni mogoče pri vsakem pregrešku klicati na pomoč kazenskega zakona. Unrava ima svoje predpise in svoje kazni. Toda. kakor se rado kritizira upravo, da ne vrši svojih dolžnosti in ne poučuje svojih uslužben. cev, kadir gre za nezgodo kakega zaseb. nika, tako je nasprotno zopet uprava kri« va, kadar doleti nesreča kakega železni, škega uslužbenca. V slučaju smrtne ne. zgode nadzornika proge Ko'ariča v Zagor. ju se je očitalo upravi, da je kriva ne. zgode, ker je nadzornik proge moral na« domestovati istočasno tudi sosedinega nad* zornika, kjeT ni poznal krajevnih razmer. Take substitucije, ki so navadno le krat. koriajne, se vrše sporazumno z osobjem in v korist osobra, ki bi drugače mnogokrat n« moglo izkoristiti svojih letnih odmo. rov v zaželjenem času. Diktira pa to splosna situacija vseobče štednje v drža« vi. Nepoznan je krajevnih razmer bi po tej logiki moralo dnevno dovajati do smrtnih nezgod neštetih železn'čariev ki vršijo svojo službo kot namestniki, zdaj tu zdaj dfrugod. Vzrok nezgode, ki bi io lahko poiasnil le Kolarič sam, leži najbrž v kaki slučajni raztresenosti, ki jo do^vi dnevno skoro vsak človek in ki pri obi. čajnem človeku povzroči mogoče malen« kostne ali nikakih posledic, pri železni, čarju pa povzroči lahko težke nezgode s težko materiialno škodo ali celo s člove. šk vrni žrtvami. Gotovo pa ni pravično niti onšteno, ako se taki tragični slučaji uno. rahljajo v sgitaciiske svrhe proti upravi in državi. Največkrat dostavljajo časooi« som take namenoma potvoriene vesti de« magoško razpoloženi železničarji sami, na kar se pod krinko »stvarne kri+;ke« razne« seio med državljane, gotovo ne v korist države m njem;h podijetij. ndfcr. v kosis/ ž* kaničaijev, CAA^
Iz življenja in sveta
Tekma nameščenk pariških modnih trgovin
Tekma privabi vsako leto ogromne množice gledalcev, Id s zanimanjem slede tekn deklic. Vsaka tekmovalka nosi Škatlo sa klobuke kot znamenje svojega posla Ljudski dovtip pravi, da morajo biti raznaSalke klobukov zelo hitre, ker sicer moda zastara, preden pride devojka s klobukom v hišo. Vesela tekma se vrši po ulicah od Montpar-nasa do Montmartra ln se je udeleže navadno najlepša dekleta.
Uspešen trgovski trik
Pariški trgovci i umetniškimi slikami se poslužujejo pri svojem poslu izvirnega načina, kako je treba vzpodbuditi omahujočega kupca ali kako je treba i.ezainteresiranega človeka dovesti do tega, da kupi kako sliko. Saloni, kjer imajo trgovci razstavljene slike, so vedno polni raznih obiskovalcev, tako da nepoučeni tujec ne more vedeti, da je med temi tudi par gospodov, kojih naloga je. vzbuditi interes za slike pn gledalcih. Ako se gledalec ustavi dlje časa pn sliki in jo opazuje z zanimanjem, se navadno zgodi, da so blizu njega takoj trije gospodje, ki gledajo isto sliko in si nekaj tajinstveno pošepetavajo. Pri tem si dajejo videz, da gledalca niti ne vidiio, namreč da veija njihova pozornost izključno le sliki. Gledalec nehote posluša, kaj si šepeče trojica in navadno ujame samo odlomek stvakov »Res. nekoliko draga je, ampak gotovo jo kupim. V Berlinu ali na Dunaju dobim zanjo gotovo 15 tisoč,« tako se glasi zagotavljanje trojice. Kdor si je bil namenil, da kupi sliko, se že začne bati. da bi mu je kdo ne prevzel, zato gre takoj k kupcu in plača sliko. Navadno se obrne tudi k trojici in ji z obžalovanjem zaupa, da so gospoda predolgo oklevali ki da je sliko kupil že sam. Gospodje napravijo hinavsko žalosten obraz in
Iznafditelf Elihu Thomson
Odlični tehnični strokovnjak Thomson, ki Ima več kakor 700 prijavljenih Iznajdb na polju elektrotehnike. Udruženje ameriških Inženjerjev ga je imenovalo za častnega člana ln mu obenem poklonilo dar 28 milijonov dinarjev.
ne ponudido kupcu tisoč frankov reč,
kajti zgodilo se je bilo že, da je kak podjeten človek takoj spregel ponudbo. Ko so tako pri enem gledalcu opazil; svoj posel, se prilepijo k dami, ki ogleduje slike. Dama nenadoma začuje vzklik: »Vidiš, tu je kos za budoar moge žene. To sliko ji bom prinesel.« Dama je seveda takoj pri podjetniku, ker ne more trpeti, da bi umetnino imela v svojem svetišču kaka druga ženska. Tako gre trgovina dobro od rok tn trgovec z umetninami ne čuti moreče poslovne krize. Občinstvo, ki kupuje umetnine, pa je zadovoljno z dobro kupčijo in niti ne sluti, da so oni gospodje nameščenci trgovine, kojih naloga je. potlačiti vsak dvom in kolebanje, ki ga občuti gledalec pri pogledu na visoko ceno.
Zatadi
$man}ianja oCtctia
vse oblačilne potrebščine za Novo leto po lastnih cenah.
Drago Schwab, Ljubljana
Nov način goljufanja
Berlinski postopači so si izmislili novo zvijačo, ki jim prišted: vstopnino za gledališke ali druge prireditve Občinstvo oblega n. pr stadionska vrata v pričakovanju zanimive nogometne tekme. Lepo opravljen mladenič razburjeno poišče stražnika: »Ta nesramnost! Le pomislite: pri vhodu je zahteval neki gospod, naj mu pokažem vstopnico. Mislil sem, da je kontrola in mu pomolim vstopnico. A slepar mi jo je sunkoma iztrgal iz roke in izginil noter To je res nezaslišano!« Stražnik je seveda takoj pripravljen prijeti zlikovca in vprašuje žrtev, kako je izgledal. »O takoj ga bom spoznal. Prav debel je. ima siv površnik in aktovko v roki!« Stopita v igrišče in stražnik pojasnjuje kontroli, da gresta lovit sleparja Končno ga mladenič pokaže stražniku* »Glejte ga! Sedi v prv' vrsti. tretji prostor desno.« Stražnik gre k »zlikovcu« in zahteva, naj se legitimira Ta razburjeno ugovarja. »Ukradli ste vstopnico drugemu!« Sledi ogorčen protest Stražnik se ozre. da bi povabil oropanega z nesramnežem vred na policijo m se z začudenjem prepriča. da ni podjetnega mladeniča nikjer več. Ta je že davno izginil med gledalci in si res prištedi! vstonnino
Nov izum proti pijancem
Ameriški »mokrači« so si do zdaj pomagali s tem, da so v sili pili industrijskim svrham namenjeni špirit. Seveda niso mogli iz tekočine popolnoma odstraniti strupenih kemičnih dodatkov in so ponovno plačali svojo žejo s izgubo vida ali življenja. Saj je postala podobna drama snov priljubljenega ameriškega filma: Oče po večletni ločitvi ne spozna lastnega sina in ga oslepi z »najboljšim konjakom« v svoji točilnici, ga ustreli tn si sam vzame življenje. Zdaj so kupile prohibicijske oblasti nov Izum, novo tekočino, ki se izdeluje iz nafte in ne more biti na noben kemični način Izločena iz špirita. Ta dobi zoprn okus po petroleju in je torej popolnoma neprimeren kot pijača.
Lev zvezdnik
V Los Angelesn Je po 19 letnemu delovanju umrl znani lev Numa. Nastopal je v neštevilnih filmih s Haroldom Lloydom, Bustrom Keatonom in drugimi igralci. Numa je slovel po svoji mirnosti. Nikoli n* postal hud bi ni poškodoval nobenega človeka.
Odpoklic sovjetske poslanice
Aleksandra Kolontajeva, sovjetska poslanica v Stockholmu, Id Jo je vlada od poklicala v Moskvo, da se zagovarja zavoljo svojega neproletarskega življenja in vedenja v švedski prestolnici.
Kapitanove blodnje
Povojni nacionalizem je prekrstil marsikatero mesto m smo se že navadili na nove označbe, kakor Ankara. Oslo in slično. Toda grški parnik, ki je bil namenjen s tovorom rozin in vina v norveško pristanišče Nidaros. ga sploh ni našel in je po dvodnevnem tavanju vzdolž norveške obale odrinil nazaj. Norveški ribiči niso razumeli kapitanove francoščine in na njegovem starem, predvojnem zemljevidu ni bil nikjer zabeležen Nidaros. Obupani Ulisov potomec se je vrnil v London in je tu zvedel, da je Nidaros samo novo ime za severno pristanišče Trondheim. ki bi ga seveda lahko našel na svojem zemljevidu!
Zoro voda
proti ilvlm lasem!
Ne Oarva temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo Zak. zašt. Odo Drena oa zdravstvenega odseka pod St 1793—20 kot za zdravje popolnoma neSkodljiva Uspeh siguren tn trajen Cena steklenici brez poštnine Din 3fi.—
ZORA VODA L OREL, Zagreb
Radi če va (Duga) aL 82. PoSljemo po povzetju, in to samo na čitljiv« naslove.
Brušenje svinčnikov
Brezposelna berlinska telefonlstinja je napravila pri iskanju zaslužka nov izum. Spomnila se je neštevilnih pohabljenih pisarniških svinčnikov in se zdaj kakor brusači vozi po Berlinu z dokaj velikim strojem za ostrenje svinčnikov. Na vratu ji visi napis: »Ostrim svinčnike. 5 pfenigov za 3 kose. Kulturnim delavcem — popust.« Marsikatera pisarna jo zavrne, a v drugih zopet dobi butare topih, oguljenih, pokvečenih svinčnikov. Podjetna gospodična pridno suka kolesce svojega stroja in si služi denar. Potrebuje do 200 svinčnikov dnevno. da lahko krije svoje izdatke, a dobi običajno še več posla in zatrjuje, da si je naredila že lepe prihranke.
Zaljubljen tat
Prodajalka Tauberjeva je bila sama v posebnem oddelku modne trgovine na newyorškl 50. cesti, ko je vstopil z revolverjem v desnici nepoznan razbojnik. Morala je dvigniti roke kvišku in vlomilec jo je z žico privezal na stol. V naglici ji je pri tem strgal svileno nogavico. Nato je pobral iz blagajne vso gotovino in se mirno odstranil. Prodajalko je rešil šele revizor, ki ie slučajno prišel mimo pol ure pozneV Naslednji dan je dobila Tauberjeva krasne vrtnice, drage svilene nogavice, več čipkastih robcev Tn sledeče pisemce: »Včeraj sem vas obiskal in mi Je zelo žal. da sem vam povzročil toliko nepri-lik. Lepo prosim, da mi oprostite! Premagali ste moje srce in vaše ljubke oči me preganjajo noč in dan. Pndite ob 6. zvečer v Central-Park. ker vas moram videti. Lahko boste bolje živeli nego do sedaj!« Tat je točno označil kraj sestanka m dva detektiva, ki sta od daleč sledila prodajalki, sta ga lahko aretirala. Romal je v zapor, da bi zopet ponovil svetopisemsko zgodbo o močnem Samsonu in zapeljivi lepotici.
fl v	»v*
»orecna manjšina«
V Newyorku obstoji klub »Srečne manjšine«. Njegovi tedenski sestanki so popolnoma nedolžni, zato pa pomeni vsakoletni občni zbor prav posebno prireditev. Točno opolnoči, čim odbije ura dvanajst ter nazr.dm novo leto, morajo vsi navzoči člani kluba izpiti čašo vina. Potem spišejo poslovilna pisma. se hitijo upijaniti ali uživajo godbo, kot da bi morali kmalu zaključiti svoje življenje. Vso noč igrajo nevidni godci in mize so okrašene z belim dišečim cvetjem. Ob svitanju gredo člani kluba narazen in eno ali dve uri pozneje mora eden med njimi umreti na svojem stanovanju Vsako leto prilijejo namreč prireditelji v eno izmed čaš močan, a počasen strup. Nihče Izmed navzočih ne ve. kdo ga bo dobil Vse čaše so enake in strup nima nobenega okusa ali barve. Zdaj zasleduje zadevo policija, ker
Je bila lanska žrtev znana politična
osebnost in si Američani ne želijo tudi letos ponovitve lanskega razburjenja.
Prof. dr. Hans Mtsch,
ki ga Je povabil prof Caimette v Pariz, da se prepriča o pravilnem postopku pn Izdelavi Calmetteovega seruma proti sušici. Po-
ziv Je v zvezi s svoječasno ItlbeSko afero, kjer Je po cepljenju s Calmetteovtm serumom umrlo veliko Število otrok.
Londonska opera
V nasprotju z razmerami v vseh ostalih državah ni izdala britska do sedaj mti pare za dramska aH operna gledališča. Radi tega so od nekdaj prirejali francoski, italijanski, ruski in drugi umetniki v Londonu redna gostovanja, dobro so zaslužili, a londonska operna sezlja je bila vedno zgolj delo tujih moči. To čudno stanje je posledica starokopitne angleške miselnosti, ki vztraja na stališču. da morajo prispevati davkoplačevalci samo za javnosti koristne namene, ne pa »za razvedrilo in zabavo; kdor hoče v gledališče, naj sam krije stroške.« Šele delavska vlada je sklenila spremeniti to stanje in je parlamentu naznanila, da od mostranskih umetnikov ni mogoče pričakovati nujno potrebnega oživljenja domačega glasbenega življenja in nacionalnega ustvarjanja. To stališče je tudi zmagalo in ministrski svet je zdaj nakazal 17.000 funtov letne podpore za domače opere. Prihodnje leto bo London prvič v svofi zgodovini dobi! stalno operno gledališče.
TONI POLJŠAK
Mablfana A!ck"?aii<?r. «•- f
Projektiranja In irvrSHrv električni! naprav bi instalacij. Popravite elofc rričnih strojev lo aparatov.	134
Hrabra požarna bramba
V Djakovu |TT|* požarna bramba med svojimi člani veliko Stevflo mladega Zcnstvi Kakor poročajo, so se članice že Cesto Izkazale kot hrabre gasilke ln reševaike.
Luknja v nogavici
Mareta je bila trudna. Naveličala se je tekanja in hoje po mestu. Vse služ* be za tajnice, strojepiske, filmske sta* tistke in manekenke so bile oddane.
Vse prošnje so bile zaman. Povsod so jo odslovili. Mareta je mislila: Za* kaj bi potrosila še tisto malo. kar sem s težavo prihranila v dolgih letih? Vze* Ja bom, kar pride! — In ni niti sedla v avtobus, da bi prej prišla k deski, kjer so bili nalepljeni dnevni listi z malimi oglasi. Saj je že naprej vedela, da bi prišla prepozna
Spoznala je, da je za vsako službo potrebna protekcija. Brez nje se ni dalo nič doseči.
Zato je bilo Mareti vselej silno ne« ljubo, kadar ji je prišlo na misel, da se je nekdaj prištevala k »boljšim slo* jem« Smešno se ji je zdelo tudi to, da so se njeni roditelji trkali na prsi, češ, mi Da smo »boljši« ljudje! Tista pre« teklost jo je bolela, a končno ji tudi nje ni bilo mar.
Zdaj je bila sama in brez sredstev.
V tem položaju se je domislila, da je nekoč napisala šolsko nalogo, kjer je opisovala siromake Učiteljica jo je bila zelo pohvalila Stavek, ki je v šoli postal skoro krilatica: »beda je pre* žala pred vrati«, se ji je videl kakor iztrgan iz dnevnega lista To je bil ne* dvomno zelo učinkovit stavek, s kate*
rim se je nekoč ponašala, ki ji pa ni bil danes nič več v ponos Zakaj? Za* to, ker je bil postal bridka resnica.
Ko se je Mareta ozrla po svoji revni obleki, po svojih tenkih nogavicah in močno obnošenih čevljih, ji je bilo ta« ko pri srcu, da se je malone zasmilila sami sebi.
Spomnila se je Umetnostne akade* mije. Takrat je nosila bel zimski plašč, v katerem je bila silno koketna videti.
Obenem z belim plaščem se je do« mislila tudi slikarja, ki je veljal za sil« no spretnega slikarja ženskih aktov. Bil je razvpit zaradi svojega razkošne« ga življenja.
Seveda se je kmalu preselil iz Aka« demije v boljši in večji atelje, kjer se je bolje počutil nego v svoji »luknji«, kakor je imenoval kotiček, kjer je na* vadno delal. Podstrešje ga je bruhni* lo iz sebe, dal mu je slovo m se na* stanil v udobnem stanovanju sredi mesta.
Mareta je poprej, ko je hodila $e na Akademijo, večkrat šla mimo tega ate* Ijeja. Bila je često priča čudnih prizo* rov v njem Slikar aktov namreč ni bil tenkočuten človek Niti za to ni po« skrbel, da bi bil napravil za svoje mo* dele špansko steno ali zastor, ki bi bil delil model od slikarja v primeru obi* ska. Modeli so se morali slačiti pred njim in Mareta je opazila, da se niso tega niti najmani sramovali
S togim pogledom je Mareta buljila predse, ko ji je šinila v glavo, da le niso še vse možnosti izčrpane. Videla je še en izhod — res da zadnji, ampak izhod je bil vendar.
Ta izhod je pomenil zanjo rešitev iz lakote in pomanjkanja.
Ali je čutila kaj sramežljivosti?
Preko usten ji je šei nasmeh.
Ne! si je dejala. Prav nič me ni sram.
Želela je samo to, da bi našla sli* karja doma, da ne bi prišlo kaj vmes — kakšna bolezen ali kaj sličnega — a tudi to, da ne bi bil mož brez denar* ja, kajti v tem primeru ji ne bi bilo pomagano. Želela je končno tudi to, da bi se je usmilil.
Razmišljala pa je tudi o tem, kak* šen je njen akt. Ali ni morda preveč shujšala, kar bi bilo v kvar njenemu zaslužku?
Uro pozneje je že bila na mestu. Na* šla je slikarja doma.
Ko je prišla in jo je sprejel, je bilo videti, da se mu niti ne sanja, čemu je prišla. Zdelo se je, da niti ne sluti, v kako bednem položaju je revica Ču* dila se je tudi temu. da ni imel niti pojma o žalostnem stanju niene rodbi* ne. ki je bila prišla na rob propada Skratka, pozabil je bil na vse podrob* nosti, in se je naravnost razveselil, ko jo je ugledal pred sabo.
Povabil jo je, naj sede, ji ovil roko
okoli pasu in natočii iz steklcnicc dve šilci likerja. Nato je začel veselo go« voriti in ni čutil, kako je Mareti silila rdečica v lice.
»Nekoliko bledi ste,« je rekel napo* sled, a vendar le mimogrede. Tudi pri teh besedah ni opazil, kako ji je kri zalila lica. Prikrito mu je ostalo tudi to, kako je začela govoriti o vzroku svojega prihoda. Sele ko mu je začela razlagati to in ono, kar ji je šlo težko od srca, je opazil nekaj vlažnega v njenih očeh.
Pogledala ga je. In od nje mu je oko mehanično zdrsnilo na slike — akte. polne krvi in življenja, ki so bili kakor napeti, kakor bi se hoteli razleteti.
»Vedeti pa morate, da nisem prišla k vam po miloščino,« je rekla nazad* nje. »Rada bi malo zaslužila in ponu* diti se vam hočem za model.«
Slikar je siknil kletvico skozi zobe in se naglo dvignil s sedeža. Pogledal je na Mareto s čudnim pogledom. Na* to je pokazal, naj stopi bliže k svet* lobi. Ogledal jo je z vseh strani in de« jal:
»Nu. poizkusimo. Dobro!«
Mareta je vstala
»Če vam je prav. lahko pridete že jutri.«
Naznačil ji je uro. ko jo bo čakal, dogovorila sta se tudi zastran cene. Naslednji dan je prišla ob dogovorje* aem času.
Tedaj jo je mahoma prevzel čut sramežljivosti. Sram jo je bilo. da se je morala slačiti pred moškim, ki ji ni bil nič drugega kakor najemnik, plač« nik. Toda ko je pristopil in ji rekel, naj je nikar ne bo sram, ker nima vzroka za to, se je Mareta domislila nečesa drugega: luknje v nogavici Ne« naaoma se je spomnila, da je nogavica na desni nogi raztrgana, zdai se je ves njem občutek sramežljivosti spremo nil v strah, da ne bi slikar aktov videl te luknje in je ne bi zaradi tega pod« cenjeval.
Slikar ji jc odkazal prostor, ne da bi bil primaknil špansko steno. Žara« di lepšega ji je pa vendarle obrni! hr» bet.
To priliko je Mareta porabila, da je naglo, kos za kosom metala obleko s sebe. In nič več ii ni bilo tesno zaradi sramežljivosti. O Bos! Bala se je ne* česa drugega, kar se ji je zdelo trenut« no važnejše od golote: bala se je. da ne bi slikar ooazil luknje v nogavici!
Ko se je bila do kraja razora vila. je urno sezula nogavico in z iskrenim ti* him čutom hvaležnosti rekla:
»Gotova sem.«
Pozabila je na vse drugo, pozabila tako. kakor pozabimo v važnih živlien« skih trenutkih na postranske stvari, ki ^iorda niso važne, a presegajo trenut« no važnost vsega ostalega življenja...
a* !♦ U
I*
t i
it
t» i»
MULCEM
J
J
»
#>
s *
Vrsta 9815-03 Din. 89-
Eleganten salonski čeveljček iz črnega žameta. Vedno potreben dami *oma. v urada in 73k vsakdani! ples. Isti s spono za isto ceno.
za polno zaupanje, ki smo ga uživali vse leto.
VITELJEM:
za ustreznost in solidnost
VCEM:
Vrsta 9775-03 Dm. 129-
Te krasne čeveljčke iz svilnatega atlasa bomo prilagodili vsaki barvi Vaše večerne toalete. Isti i*eveličelr bre: spone v vseh modnih barvah.
za zvestobo pri našem skupnem smotru, postrezati čim popolneje z dobro obutvijo za nizko ceno.
Vrste 9805-05 Dh. 169- Vrsta 7005-70 Dh. 19.- Vrsto 1875-78 Dh. 129- Vrsta 1365-75 Dh. 129.
Priljubljen čeveljček naših odiemalcev, nareien te najboljšega laka. z elegantnim popotnikom, za neverjetno nizko ceno.
Dama zahteva danes lahek čevelj. Zato si brez teh polga-loš ni mogoče misliti garderobe praktične dame.
Celogumasti snežni čevlji, praktični za dež. sneg in blato. S spojkami, praktičnimi pii oWs»čfinju, za neverjetno nizko ceno.
Elegantna oblika, kroj prekc členkov, volneni gabardin z žametnim ovratnikom. Ta letošnji oroizvod in naša znamka so najboljše priporočilo.
Vrsto 6807-70 Oh. 79-
laloše t našo znamko so mate po vsem svetu, ae samo po
ivoji ohliki in dobri kakovosti, nego tudi po nizki ceni
■ . i i I.i.--. - ■
V- H7S-03 Db. MU ftita 1365-70 Dh. ti*	18»5«
Luksuzno izvršeni čevlji iz čr nega antilopa, kombiniranega t lakom, tako da morete z njimi tudi na ples in v družba
Naš šlager tako z dobrim materijalom kakor tudi z nizko seno. S tem želimo tudi najširšim slojem omogočiti nakup dobrih snežnih čevljev, ki bodo obrani'.; zdravje ter povečali sposobnost.
Krasni škorenjčki za ulico V naislahšem vremenu Varr bo nožica v teh šknreničkil vedno elegantna in okusna. Nosijo se brez čevljev z volnenimi nogavicami.
Priljubljeni ruski škornji, ki iih nosimo povrh čevljev. S nissniini okraski in ogrlico iz krimerja.
Vrsto 1367-70 Dh. 169.
Moški snežni čevlji ta finega /olnenega gabardina, elegantne oblike. Kdor 1ib še nI nosil, si ne more misliti vseh prednosti in udobnosti, ki mu jih proži za nizko ceno ta čevelj.
1937-22
Din. 169 v
Praktičen čevelj, potreben za vsakdanjo službo umnemu ročnemu delavcu. Črne ali rjave barve za neverjetno nizko ceno.
Vrsta 4S37-00 Dh 169..
Specialen čevelj za ples. Izgo-tovljen iz laka in lahek kot pero. Z nizko ceno dajemo vsakomur možnost, da pride v družbo in na ples v primernih čevljih.
Vrsta 6627-06 Dh. 249-
Eleganten, udoben čevelj odličnega gospoda Športniki na terenu in oni na tribunah ne morejo biti brez čevljev te oblika.
Vrsto 9677-22 Dh. 249..
Priljubljen čevelj naših stalnih odjemalcev, narejen is najfinejšega boksa, s lahkim usnjatim podplatom in gumastim podpetnikom. mo jih v vseh velikostih ia širinah.
Vrsto 1875-57 Din. 199-
Priljubljen okras. Elegantn-čevlji z nizkim oodpetnikom narejeni te laka, antilope ali fine<m boksa Z raznimi kombinacijami.
Vrsto 6625-08 Oh. 199-
^ovi model za elegantno damo. Dame. ki goje šport, tuli one na terenu in one n» tribuni notrebujejo par takih športnih čevljev.
Vrsto 3635-18 Din. 169- Vrsta 1645-11 Dh. 169- Vrsta 096740 Oh. 169- Vrsta 3267-00 Dh 249-
Čevlji za staro mamico, iz fi nega boksa, z nizkim podpet nikom udobni, fine oblike in nizke cene.
'olidni čevlji iz črnega ali ru-iavega hoksa z usnjatim pod oetniknm. Praktični in pripravni za mater in hčer.
Čevlji aa delo na terenu. Ne boje se dežia. snega niti blata. Narejeni so te mastne kra-
vine (juMa>, t gumastim aii usnjenim podplatom.
Moški čevlji ia dul-boksa za zimski šport in Strapac. Med podplatom gumast vložek, ki varuje nogo vlage, čevelj pa dela nepremočljiv.
Vrsto 7047 Dh. 59- Vrsto 2861-76 Dh
Ko zjutraj vstanete te tople postelje, obuite te domače čevlje. Ko pridete domov z dela, Vam jih je zopet treba, da si odpočijete noge. Za to nizko ceno jih lahko kupi vsakdo.
Otroški snežni čevlji te gumastega gahardina ali celo-gumasti dovoljujejo otrokom gaS^nie oo največjem blatu, dežju, brozgi in snegu.
Vrsta 9891-70 Dh 99-
Za naše male generale Za majhen denar mnogo veselja otrokom in staršem.
Vrsta 3762-22 Db 89- Vrsta 2842-95 Dh 89-
Otroški čevlji za fttrapae b
mastnega in nepremočl ji vega usnja, kovani, z močni li podplati in železnimi polpodkvi-
cami.
Evo Vam lahkega udobnega čeveljčka is laka sa Vaše otroke. Lahko se nosijo v snežnih čevljih, potrebni so pa sa vsako svečanost, da
Eovečajo veselje Vašim otro-om.
Dh. 89-
Ko pridete domu, zamenj t« čevlje s toplimi domač' čevlji. Ako ste občutljivi, si kupite te. preko členkov visoke, da Vam bo topleje.


Kmetijski vestnik
Umetna gnojila in sadno drevje
V obče se opaža, da se pri nas sadnemu drevju premalo gnoji kljub temu, da je sadno drevje zelo hvaležno za dobro prehrano. Ni samo to, da drevje po gnojenju obilneje rodi in da Je sadje debelejše in okusnejše, nego tudi drevesa sama so vztrajnejša proti boleznim, škodljivcem, a tudi proti mrazu in raznim uimam.
Cesto se opaža, da v dobrih letinah odpada še nezrelo sadje. Krivda Je v tem, ker Je drevo premalo hranjeno. Sicer računamo , da v 10. letih sadno drevje petkrat dobro rodi, toda če sadnemu drevju dobro postrežemo, njegovo rodovitnost znatno pospešimo. Sadno drevje na vrtovih, kjer se zemlja pogostokrat prekoplje in redno gnoji, rodi skoro vsako leto.
Ne smemo se torej čuditi, če sledi bogati sadni letini siromašna. Po obili letini drevje opeša, ker ne dobi iz izčrpane zemlje več zadosti hranilnih snovi. Sicer sta potrebni za eno dobro letino dve leti, in to z ugodnim poletjem in Jesenjo, da se morejo cvetni popki nastaviti, in v drugem letu razviti Poleg raznih uim, ki vplivajo na nastavek cvetov, so tudi živalski in rastlinski škodljivci vzrok slabemu pridelku. To je pa poglavje zase.
Dandanes moramo sadnemu drevju posvečati vso pozornost, da pripomoremo ao boljšega pridelka. Poleg domačega gnoja, komposta in drugega, so umetna gnojila predvsem najpripravnejša, da moremo izvršiti redno gnojenje. Pomisliti moramo, da stoji drevo tudi po 50 let in še več na enem in istem prostoru in da mora črpati za svojo prehrano potrebne hranilne snovi vedno iz iste zemlje. Ne smemo se potem čuditi, če ta zemlja obuboža na hranilnih snoveh, ki jih rastline največ potrebujejo. Treba je torej zemlji dati vseh redilnih snovi, ki jih sadno drevje najbolj potrebuje, in to so: kalij, dušik in fosforova kislina. Gnojiti se torej mora sadnemu drevju s takimi količinami, da dobi zemlja vse gnojilne hranilne snovi v zadostni meri.
Vsakdo ve, da Je hlevski gnoj neprecenljive vrednosti tudi ▼ tem pogledu, ker ga pa povsod primanjkuje, smo navezani na umetna gnojila. Vprašanje nastane, koliko umetnih gnojil je vzeti na eno drevo. V tem pogledu prav za prav ni natačnih predpisov. Vpliv umetnih gnojil je odvisen od količine, kolikor Jih vzamemo na kvadratni meter, dalje od časa, kdaj jih uporabljamo, od kakovosti zemlje same kakor tudi od gnojil ln od načina, kako jih uporabljamo.
Običajno računamo na 1 kv. meter, ki ga zavzame drevo, vsaj 2 dkg kalijeve soli, 2 in pol dkg dušika in 3 dkg fosforne kisline. V tem pogledu je za naše razmere najbolje, da uporabljamo mešano gnojilo nitrofoskal ▼ pravi količini. Nitrofoskala je vzeti na 1 kv. meter od 6 do 8 dkg. S tem gnojilom imamo uspeh, če gnojimo v zvezi s hlevskim gnojem ali vsaj z gnojnico v gotovi dobi. Prav za prav bi se moralo tudi drevju redno gnojiti menjaje domača gnojila z umetnimi gnojili. Vsako četrto leto bi se moralo drevju pogno-jiti s hlevskim gnojem ali z gnojnico. Vzeti bi se moralo vsaj 6 kg gnoja ali pa temu primerna količina gnojnice na 1 kv. meter prostora. Najkasneje v tretjem letu po tem naj pa bi se uporabljala umetna gnojila.
čas gnojenja je od pozne jeseni do zgodnje pomladi. V tej dobi ima kmetovalec največ časa. Naj se gnoji jeseni ali zgodaj pomladi, vselej se morajo potrositi umetna gnojila lepo v krogu pod kapo m okoli drevesa, da gnojimo tako le onim koreninam - prehran j evalkam, ki se nahajajo tukaj v zemlji. Umetna gnojila se lahko trosijo tudi šele po snegu okoli drevesa, za domača gnojila se pa lahko izreže okoli drevesa ruša in napravi približno 50 do 60 cm širok ter 10 do 15 cm globok jarek, v katerega se raztrosi gnoj ter previdno zopet pokrije z odrezano rušo. če pri saditvi uporabljamo umetna gnojila, potem Jil moramo dobro premešati z zemljo in potrositi previdno nad koreninami posajenega drevesa.
Kdor se bo po teh navodilih ravnal, ga bo prihodnje leto razveselilo z žlahtnim plodom marsikatero drevo, ki bi mu sicer ne prineslo nobene koristi.	Fr. K.
SOKOL
Dvajsetletnica ruske sokolske zveze
Letos praznuje zveza ruskega Sokolstva
dvajsetletnico svoje ustanovitve v Rusiji. Ruska vlada je za Veliko noč leta 1910. potrdila pravila zveze, ki so jo tvorila štis ri društva in to: Petrograd, Odesa, Moskva in Tiflis. Prvi pionirji ruskega Sokolstva so bili češki Sokoli, učitelji telovadbe na ruskih srednjih šolah, med njimi bratje Todt, Erben i. dr. Odličen organizator ru» skega Sokolstva je bil poznejši zvezin sta» rosta prof. dr. Dimitrij Nikolajevič Ver« gun, bivši urednik dunajskega »Slovanskega veka« m avtor znane knjige »Nemški Drang nach Osten«. L. 1907. se je dr. Ver* gun preselil iz Dunaja v Petrograd, kjer se je trudil, da bi ruska vlada dovolila ru» skim telovadnim društvom naziv »Sokol«. Napisal je tudi rusko sokolsko himno: •Hej Sokola, sobirajtes ▼ rjadv«. — Po ustanovitvi zveze se je rusko Sokolstvo hi« tro širilo in leta 1912. je bilo že v vsakem gubernijskem mestu rusko sokolsko dru» štvo. Vseh druStev je bilo tega leta 50 in ob priliki I. slovanskega vsesoko'6kega zle« ta so se ruski Sokoli pripeljali v Prago s posebnimi vlaki. Starosta ČOS br. doktor Soheiner je pošiljal v Rusijo češke soko« eke funkcijonarje m prednjake, med dru» gimi tudp poznejšega polkovnika — češke« ga narodnega junaka Šveco. Ruska sokol« ska društva so z vnemo širila med narod slovansko ideologijo »n tik pred svetovno vojno so priredila v Moskvi in Petrogradu uspele slovanske manifestacije. V začetku svetovne vojne je 86 odst ruskih Sokolov prostovoljno stopilo v rusko armado, da se bore za osvoboditev južnih in severnih Slo« ▼anov. Preko 70 odst. je žrtvovalo svoja življenja za slovanske ideale ▼ Karpatih, Mazurskih močvirjih in na Balkanu. Ruska revolucija je zatrla ruski sokolski pokret. Voditelji ruskega Sokolstva so odšli v emi« gracijo, kjer so začeli organizirati rusko
Sokototro m mejami. Po VIL rseeokoU
skem zletu v Pragi, katerega se je udeleži« lo večje število ruskih Sokolov s svojim bivšim zveznim starosto A. S. Gižickim na čelu, se je porodila ideja ustanovitve ruskega sokolskega društva v Pragi. To društvo pa je bilo ustanovljeno šele leta 1921. po prizadevanju br. prof. Jastrebova. Kot matično društvo je začel praški ruski Sokol delovati po povratku br. dr. Vergu« na iz Amerike, kjer je ustanovil karpato« ruskega Sokola Kmalu so se začela v ČSR, Jugoslaviji, Bolgariji, Baltiških državah in v Franciji ustanavljati nova ruska sokol« ska društva, katera so v ogromni večini tvorili ruski sredmješolci in visokošolci. Les ta 1923. je bil na sestanku ruskih sokol« skih delegatov iz ČSR, Jugoslavije, Poljske i. dr. v Pragi obnovljen ruski sokolski sa« vez.
Že leta 1924. se je vršil v Pragi na Hu« sov praznik I. ruski zamejni sokolski zlet, na katerem je nastopilo že 300 ruskih So* kolov. II. zlet se je vršil dan pred VIII vsesokolskim zletom v Pragi 1. 1926. Temu zletu je prisostvovalo že 400 ruskih Soko« lov in obenem je bil razvit prapor ruske« ga Sokoli v Pragi. Po obnovitvi zveze slo« "vanskega Sokolstva v Varšavi 1. 1925 je bilo tudi rusko zamejno Sokolstvo spreje« to v zvezo kot enakopraven član in od te« ga časa se je redno udeleževalo vseh slo« vanskih sokolskih prireditev.
Število ruskih sokolskih društev raste leto za letom. Danes je v zvezi organizira« nih že 40 ruskih sokolskih organizacij, ki so raztresene po vsej Evropi, Aziji, Afriki, Ameriki in Avstraliji. Največ jih je v Ju« goslaviji in sicer 11, na Češkoslovaškem jih je 9, v Bolgariji 3. v Latviji 2, v Franci« ji 4. Delegati evropekih ruskih sokolskih društev so se sestali v Pragi 26. in 27. tega meseca na IV. zvezni skupščini. — Udeležba ruskega Sokolstva na letošnjem vsesokolskem zfetu v Beogradu mu je da« lo nove vzpodbude k delu, ki smeri za osvobojenjem njihove nesrečne domovine ter k ustvaritvi demokratične slovanske Rusije, ki naj bo pijonir bodočega vseslo« vanskega uedinjenja svobodnih slovanskih držav.
Prednjaeki tečaj zagorskega Sokola
Nedavno smo zopet slišali nadvse zanimiva izvajanja br. Murnika o ritmiki tn njenem razvoju pri nas s posebnim ozirom na sosednje države, kjer so vedno posvetili temu vprašanju potrebno pažnjo. Že 1904. odnosno 1906., torej takrat, ko je vsepovsod doživljal stari sistem telovadbe svojo dekadenco, je predavatelj skušal uveljaviti novo ritmiko, ki je seveda naletela na hud odpor, ki je trajal do zadnjega časa. Govornik je navajal o starem načinu mnenja čeških pobornikov za novo smer. Pelikan n. pr. pravi, da je stari način iskal dozdevno lepo stilizirane gibe brez ozira na smotrenost telesnih vaj, je vzgajal enostransko in zato škodljivo. Operiral je 8 trganimi gibi v ne-prirodne položaje, kar je telovadca utrujalo in ga ni zadovoljilo. Pri novi metodi vse te napake odpadejo, ker so gibi pri rodno vezani, nepretrgani. Kot dokaz, da so Čehi že pod Tyršem L 1882. izvajali take vaje, omenja strokovna navodila Tyrša. za to priliko. Govornik pa ugotovi, da so se morale te vaje izvajati zelo počasi, strumno kakor elektrizirano. Br. Očenašek pravi o novem sistemu, da je najboljši način telesne vzgoje.
Ze 1906. je Denis postavil za zgled mačje gibe, ki so nepretrgano spojeni, združujejo veliko ekonomijo moči s pravilno prehrano mišic in boljšim krvnim obtokom. Kajpak je tedaj tudi on naletel na zasmeh. Danes po ti nazori zmagali, drže so skoro popolnoma odpravljene. Nove. osobito naše vaje segajo že v umetnost. doč;m so naše že kompozicije z vsemi kvalitetami, moramo nemške vaje označiti z besedo konstrukcija, kajti prve izražajo že čuvstva, so umetniški izraz, jezik, a druge le nesmotren (po doživetju) niz raznih sicer pravilnih gibov.
Zveze glasbe s telovadno kompozicijo m, ker je mogoče na isto glasbo izvajati popolnoma druge vaje in obratno. Pač pa glasba inspirira in nasprotno. Sta si torej v nekakem umetniškem odnosu.
Ritem je pojav in utrip življenja, ki se pa ne da definirati. Prototip ritma je bi{je srca, ki je podvrženo čuvstvom veselja, jeze, žalosti. Toda ritem mora biti lep, eleganten. Ritmično udejstvovanje ni odvisno od misli, dokaz temu gibi živali, ki nimajo duše. Ta Čut je v soodvisju z muzikalnim čutom, čim večji eden. tem popolnejši mora biti drugi, čeprav vemo o genialnem muzi ku Beethovnu, da ni znal plesati valčka. Najbolj životvorni so v tem oziru Rusi kot priroden narod. Zato so danes moda in je bodočnost tudi po tem sodeč njihova. Ritmični čut pa umira pod škodljivimi vplivi civilizacije. Zato je treba nazaj k pri rodi. Telovadba skuša paralizirati te učinke, ki imajo svoj učinek tudi v zmanjšani inteligenci in-dividua . . .
Dobro obiskano predavanje je predavatelj oživel z neštetimi primeri in praktičnim ponazorenjem. Po triurnem govoru mu je hvaležno poslušalstvo priredilo navdušene ovacije.	Aml.
Izprememba pravil. Organizacijsko« pravni odsek SKJ je na XXII seji uprav« nega odbora Saveza predlagal, da se izpre* mene pravila sokolskih društev in sokol« skih čet. Upravni odbor je Dredlog sprejel in sklenil sledečo izpremembo:
V	društvenih pravilih v paragrafu 4 je izpuščena ena beseda, zaradi česa se iz« premeni ves smisel alineje 3. Ta se pravilno glasi: »Nova društva, ki stopijo v župo, so v prvem letu oproščena župnega in sa« veznega davka, razen za poškodbeni in podporni fond.
Pravila sokolske čete se izpremene v toliko, da se v prvi točki paragrafa 4. čr« tajo besede »ako se zanima zemljorad« njom«. Tretja točka popolnoma odpade, na njeno mesto stopi četrta.
Občni zbori sokolskih društev In čet. Savezna uprava SKJ opozarja vsa društva, da se morajo občni zbori v smislu čl. 21 društvenih pravil izvršiti najdalje do 10. januarja 1931. KaT se tiče prisostvovanija, delokroga in sklepov, se je ravnati po čle« nu 22., 23. in 24 istih pravil.
V	smislu čt. 11. pravil za sokolske čete se morajo tudi občni zbori čet dovršiti do 10. januarja. Posebno se opozarja na čl. 13 istih pravil.
Izpremernbe v savezni upravi. Na pred« log g. ministra prosvete ter g. ministra vojske in mornarice, a v soglasju z g. pred« sednikom ministrskega sveta je bil razre« šen dolžnosti člana unrave Savez i Sokola kraljevine Jugoslavije Vandjelovič Toma. Na njegovo mesto je bil imenovan Mihaj« lovič Mihailo advokat iz Štipa.
»Sokolski Gl«snik« v novem letu. Z novim letom je »Sokolski Časnik« tednik. Izhajal bo redno vsak četrtek na 4 oziroma 6 straneh. Naročnina ostane neizpremenje«
na. t J. 50 Din letno. Vsak mesec enkrat
bo imel prilogo »Sokolska prosveta«.
Delovanje jeseniškega Sokola. V Sokol« skem domu polje veselo in živahno vrve« nje. Vsi prostori prostranega doma, so ved« no polni članstva, naraščaja tn dece. Po« leg upravnega odbora in prednjačkega zbo« ra ima društvo, še svoj prosvetni m dram« ski odsek, dalje gospodarski, smuški. pev« ski in godbeni odsek. Društvo ima svojo godbo na pihala in orkester, svojo dobro založeno knjižnico in čitalnico, kjer so lah« ko na razpolago vsi pomembni slovenski listi in revije. V telovadnici se vršijo na« govori nred članskimi in naraščajskimi vr« stami, oboji deci pa se vsak teden ob zelo veliki udeležbi pripoveduje pravljice, a tu« di dogodki iz 9okolskega življenja Na spo« redu je v tej zimski dobi cela vrsta pre« davanj, gledaliških predstav, družabnih ve« čerov, nastopov in smuške tekme. Močno so narasle vrste telovadcev in moškega na« raščaja. število oboje dece pa se je potro« jilo. Vsa društvena uprava, vsi odseki oso« bito pa prednjaški zbor. hna čez glavo de« la. Primanjkuje predniakov za mlajše član« stvo, naraščaj 'n obojo deco. Zelo lep vtis pa je napravilo to. da se je prostovoljno prijavil za vadbo moške dece Spletni brat Ivan Šega, šolski upravitelj v pokoju, ki z velikim uspehom vodi moško deco, dočim vodi njegova hčerka Nada. žensko deco. Naj bi služil 5^'etni mladenič brat Šega kot vzor 20 do 251etn'm starčkom na pro« menadah, ki s ponosom nosijo znake in radi zabavljajo, da pri Sokolu ni tako, kot bi vselej oni želeli in kar bi po njih mne* nju moralo biti.
Sokol Litija-Šmartno. Sokolski dom ▼ Litiji v nobenem pogledu ne odgovarja več. osobito neprikladen pa je za prireditve, katere se tudi v manjšem obsegu težko aranžira. Društvo zaradi tega zelo trpi v svojem razvoju in delovanju. Odbor je z ozirom na to dejstvo sklenil v svoji zadnji seji prirediti pismeno anketo ter vabi vse članstvo, da pove svoje mnenje m da na« svete v naslednjih dveh vprašanjih: Kako in na kak način priti najhitreje in naj« uspešneje do sredstev za zgradbo in kje naj bi stal novi Sokolski dom. Navedeni vprašanji je treba rešiti v popolno zado« voljnost vseh članov. Vsak posameznik, ki ga vprašanji zanimata, lahko iznese svoje predloge. Dopisi naj se izroče ali pošljejo br. Francu Lajovcu ml., ki bo anketo vodil. Spisani naj bodo po možnosti s strojem, na pisarniškem papirju in le po eni strani. Vsi došli dop si bodo članom na razpolago v čitalnici Novi Sokolski dom naj bo re» prezentativna zgradba, moderno urejen in opremljen predvsem pa z odgovarjajočimi in dovolj obsežnimi prostori. Pričakujemo, da se bo članstvo in Sokolu naklonjeno občinstvo polnoštevilno udeležilo te anke« te in z zanimanjem sledilo poteku.
Sokol DravogradsMeža je zelo agileo m uspešno vrši sokolsko delo na skrajni toč« ki severne meje. Naše prireditve poseča« jo tudi širši sloji v vedno večjem številu. Proslava 1. decembra je uspela nad vse pričakovanje in je pester spored > telovad« no akademijo navdušil vse navzoče. 5. t m. je priredilo društvo M klavžev večer, kjer se je poleg nebrojne sokolske dece zbralo mnogo domačega ljudstva. 14 t m. pa je priredil dramski odsek Sokola P. Petrovi« čevo veselo vaško igro »Ploha«. Razveselji« vo je dejstvo, da so nastopili po večini sa« mi domačini začetniki, ki so svoje vloge prav spretno rešili in želi zato burno odo« bravanje vseh navzočih. Poleg glavnih vlog. ki sta ju igrala brat M. Jedlovčnik in se« stra Št Trobčeva, gre vsa pohvala tudi br. Hr berniku in Pauerju, ter ss. Pristovni« kovi, Garmušovi, Lužnikovi in Muhetovi Brat prosvetar naj kmalu naštudlra drugo igro, h kateri naj pritegne še več mladine ter pripomore Sokolu do gmotnih sredstev, mladini pa do še intenzivnejšega udejstvo* vanja.
Redek jubilej. Starosta krakovske ve«
like sokoske župe (dzielnioe) br. Stanislaw Rowinski je pred kratkim praznoval 40» letnico svojega neumornega sokolskega de« lovanja. Brat Rowinski je odličen pred« njak in navdušen pristaš in propovednik sokolske misli.
Petdesetletnica dr. Adolfa Nemečka. Dne 11. t. m. je doživel petdesetletnico svojega življenja starosti praške sok o'ske župe, predsednik združenih prašk h sokol« skih žup in starosta Sokola Vyšehrad br. dr. Adolf Nemeček, ed^n naizvestejših če« ških sokolskih delavcev in prijateljev sta« roste ČOS br dr. Josipa Scheinerja. Po prevratu je posvetil svoje sile organizira« nju češkoslovaške armade ter ostal v mi« nistrstvu narodne odbrane, kjer zavzema odlično mesto, do danaSmega dne. Za nje« gove sokolske zasluge ga je predsedništvo ČOS odlikovalo s plaketo »Na straži«.
Iz predsedništva ČOS. Obolelega br dr. Karla Hellerja bo v njegovi funkciji v zletskem odboru nadomestoval podstarosta ČOS br. Fr. Mašek. Vodstvo Tyrševih pro« slav je prevzel br. A. Krejči, vodstvo re« dakcije »Vestnika sokolskega« pa br. Kro« vak. ČOS je pričela z zbiren iem prispevkov za podpiranje brezposelnih. Predsedni« štvo je prispevalo v ta namen 50.000 Kč.
Veslanje na IX. vsesokolskem zletu v Pragi. Zletni odbor za IX vsesokolski ziet v Pragi je sklenil, da bo med drugim na praškem vsesokolskem zletu leta 1932 pri« redil tudi tekmo sokolskih veslačev. Ta šport se v češkoslovaškem Sokolstvu goji že delj časa z velikim uspehom.
Zveza bolgarskih Junakov šteje danes 164 drufrev od katerih ie 86 v vaseh, 78 pa v mestih. Vseh pripadnikov šteje okrog 40 tisoč. Društva so organizirana v sedem oblasti. Lastne telovadnice ima 11 društev, štadion hna sofijsko društvo. 9 društev pa hna letna telovad i šča oziroma igrišča.
DESTNFEKCIJSKA (razkuževnlna) sredstva za vse svrhe proizvaja tvrdka
„CHEMOTECHNA"
dražba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10.
158
U ■ O t C3 a C3 ■ C=> ■ O ■ C3 ■ O ■ CD a O
SUROVO MASLO
<TafeIfeatter>
najfinejSe, dobavlja ▼ vsaki množini od 4 kg nar>rei franko, in sicer po ceni 30 Din kg proti povzetju
409
Frane Kolleritsch
Apače pri Gornji Radgoni 3ioioioioioioioioio
»Življenje in svet41 v novem letu
S prihodnjo številko prične ilustrovana tedenska revija »ŽIVLJENJE IN SVET« svojo DEVETO KNJIGO, v kateri bo pričel izhajati velik izviren
roman
iz življenja in bojev povojnega človeka, ki je izgubil v kaosu moralnih zablod ravnovesje, ki pa se zaveda svoje odgovornosti in se po izživetju dvigne v življenje svobode in dela.
Roman bo izhajal pod naslovom
»Krivda Elija Pitana"
Poleg krajšega zabavnega štiva bo posvečala revija kakor do sedaj tudi v novem letu vso pozornost aktualnim vprašanjem, ki zanimajo sodobnike.
Med drugim bo priobčevafa serijo člankov
Eno leto v osrednji Afriki
z mnogimi, zanimivimi ilustracijami. Nadalje:
Razvoj letalstva v sliki in besedi
od prvih poskusov do zadnjih zmagoslavnih uspehov.
Takoj v prvi številki začne priobčevati serijo člankov s številnimi slikami
Na Hudičevih otokih
ki popisujejo življenje in trpljenje v francoski kazenski koloniji
Posebno pozornost bo posvečala revija ilustrativnem delu, ki se bo vsestransko izboljšal in uzadovoljil vse naročnike.
»ŽIVLJENJE IN SVET« stane polletno (zaključena knjiga z nad 800 strani in z nekaj sto slikami) samo 40 Din. Naročnina se lahko plačuje po 20 Din četrtletno in 8 Din mesečno.
Uprava ln uredništvo
»ŽIVLJENJA IN SVETA"
Ljubljana, Knafljeva ulica 5.
VINA
Restavracija „pod Skalco"
Dospela so pristna Štajerska, dolenjska in dalmatinska vina ter se priporoča
LJUBLJANA, Mestni trg 11 17514
HHHHHHGSHBHBSE
OLP I' l H JTIIPTTTIXJULILJJLILirTT3LgJUD
vecfe (eontpleic&e
bukovih in hrastovih gozdov, event. x malo žago ▼ Sloveniji, po možnosti blizu železniške proge. Ponudbe z natančno navedbo množine lesa, oddaljenost od proge in ceno po kub. met. na: Pablicitas d. d-, oglasni zavod, Zagreb, Ilica 9 pod broj 253S9. 17825
□ □
g
Obupane ženske
Vseh skrbi se izneblte!!
+
t*OMAUA Vas pit notnjak li bostalanjo. kakor tadi prt prenehanji nmrtm parf|o*a « 1olgi» •tik tieo&kr*1 praUkuiBL* ia lo»edaj edini oo »travnikih priporočeni unuljiv* ti trditve prst 4r. Kettija »UROSEA«, ki tako] t nekaj jr» tauesljiv« učinkuje. n» la ta Jotifttuct taval < ijenen pokuša — Osna 70 Din. epe« iJ* <*>itrelt motnje 100 Din e odvodu u teou. r*nts, urin 19- Din - lajamdonu aetk'»l|jlvo - Trata »redstra M ima labvalje.atl aa tisoče tenak <a lanealjt« la aage nfmek la u povrnjeno krezskrbnost - Diskn-t« t>o«ilja tn po«tt <di«
Havelkova ordinačni laborator. Praha Nusle, Božetechova ulice, čislo 10. — •I — 54. — Českoslov Republika
, »"»""»m*
REG»
UNIVERZALNI
NAUČNI PREPARAT
UNIVERZALNI
Uftenjaški Preparat
r«*c
t MB«nvti o. wv*tttos<J * -.»—.c* a* TtttHOBBV ClEANSel
"HOBBV za domačijo (gospodinistvo).HCBBY Ba hotele, restavracije, sanatoriume ln bolnice. iOBBV ia garaže, mehanične tn monter,be delavnice HOBBV ca čiščenje parnih hoUoT, " nezatorje* in predgrajačev. HOBBV »a tis--sba podjetja. HOBBY ea tekstilno industriji o. HOBBV neškoduje niti enem predmetu fca-teremu navadna voda lahko ikodi. HOBBV ne
__ .„......n,- „ j*—---**	ksebuie niti »ode niti peska in »ploh nima
itneramrn utopim* m	I	ikodliivlh sestavin
,OBOBOT". SEOOBAD TtL 31-891 flont tcitcpucKoauic racvacai
Čara Uro-ta 19IV"*« HOBBV rtatlllea trn« M^onbo !»> gjvodlt«. HOBBV M vporaMla v Ameriki letno 70,000 000 kcj.HOBBV Je ^ odlikovan tudi z diplomo Higijenskega ln*lituta v Londonu $	HOBBV iS t ITE POVSOD I
Hobb5T
Cisti v»e po popolnoma novem načinu
		
• ' ..."•i	.. v - -t ■	
ZAHVALA
Ob priliki nenadne Izgube naSega nenadomestljivega soproga, očeta Itd., gospoda
DEŽMANH PAVLH
smo prejeli toliko dokazov Iskrenega soCutja, kar nam Je bUo ▼ veliko uteho. Bodi vsem in vsakomur izrečena naša najglobokejša zahvala. Posebno zahvalo pa smo dolžni gg. zdravnikom bolnice, ki so našega ljubljenega pokojnika a prav oCetovsko skrbjo negovali, g. župniku bolnice za zadnja tolažila, CerHtim sestram za njihovo požrtvovalnost.
Iskreno hvalo smo tudi dolžni vsem gospodom predpostavljenim, vsemu uradništvu, g. šefom kurilnice I. in H., ki so z g. direktorjem dr. Borkom na čelu spremili blagega pokojnika do groba.
Najlepša hvala g. šefu kurilnice I. ing. Gliha ter tov. Stajer I., centralnemu predsedniku iz Beograda tov. Sima Stankoviču in tov Božiču iz Sarajeva za tolažilne poslovilne besede ob odprtem grobu.
Srčna hvala vodstvu Udruženja Oblastne uprave Ljubljana in vsem podružnicam, ki so oskrbele dragemu pokojniku tako krasen sprevod ln za darovane vence in cvetje. Zahvalimo se tudi železničarski godbi in pevskemu zboru »Sloga« za turobne žalostinke in krasno petje.
Končno vsakemu in vsem za izkazano čast in sočutje najlepša In srčna hvala.
178-^7
ŽALUJOČI OSTALI
Ljuba Premier t
Pohorska vlgred
Zavihtel Je težko konjsko krtačo in Mina 8e je brž umaknila za vogal.
»Lavžeiik podivjani — le čakaj — pri vojakih ti bodo že dali vetra! Napuh uemarui!« ie zagrozila, hiteč preko dvorišča v kuhinjo
Jezen in malodušen je Janez počasi stopal za njo Vražja baba, vse izvoha Zdaj ima; najrajši bi vse pobil in skončal Urša je morala čenčati, drugače Mina ne bi vedeia — ta tora Ur-iasial — in takega kresa naj vzame sa ženo? Vraga bo vzel, namalanega!
»Fej!< je jezuo pljunil in zavil v izbo.
Izpod oka ga Je pogledal oče. Miha Je listal po koledarju in se še ozrl ni — Mine in matere pa že ni bilo pri mizi
Stari Je pipo vzel počasi iz ust in ▼stal
Janez se je trdo vsedel na klop, vrgel klobuk na okuo in se neodločno pogladil po laseh
Stari je bil odprl skrinjo in vzel iz nje debelo listnico
Počasi jo je odpiral, prešteval denar, se počasi vrnil k mizi in položil pred Janeza dva stotaka
»Glej ga, vraga,« je na tihem zaklel Miha, ki je izza knjige škilil k njima, »meni je bil dal samo enega... Se-Teda Janez, najmlajši «
»Za pot,< je dejal mlinar in se vpra-lujoče ozrl v sina >Kar si pa še zaslužil s konji, ti bomo pa sproti pošiljali Pazi na denar — pri vojakih radi kradejo! Pa piši. da borno vedeli, kje sil Devet mesecev bo kmalu pri kraju«
»Osemnajst tudi ni pes!« Je lamr-mrai Miha Kako ga pestuje, v žepu bi ga najrajši uosil 8 seboj Bo že še doživel vraga!« Jezno je pobesil glavo ie niže med liste
»Hvala lepa, oče,« Je hitel Janez gardel, »in — oče ...« >Kaj ?<
Miha je vzdignil glavo in Mina Je naglo odprla vrata, na rokah a kade-čo se večerjo in se zvedavo in škodoželjno ozirala po moških, ki so molče
čakali.
»Hudič !< Je ušlo Janezu — in zmedeno je nadaljeval: »Nič, oče — prosil bi, če bi hoteli hitro poslati, če bom potreboval . ■<
>No — ali ti nisem dejal, da dobiš, kadar hočeš? Saj je tvoj zasluženi denar.«
»Prav, prav, oče, rekel sem le —
kar tako . . .«
>1 seveda — kaj ti pa Je? Ali hočeš ,več?«
»Ne oče, ne — saj Je vse praT —
čisto prav,« se Je izvijal Janez, ki Je čuti! na sebi pekoče sestrine oči; nato
je porabil ugodno priliko ln zgrabil
žlico »Lačen sem!«
Stari se je odkril, odmolll ln ko je prišla iz kuhinje drobna, a žilava in okretna mati mlinarica, se je pričelo zajemanje, srkanje in ropotanje z žlicami
Med večerjo ni nihi*t izpregovoril.
Mati je malo jedla in Hkala z očmi od enega do drugega.
Kaj so neki imeli spet? Jane« — da Janez pojde jutri zarana To ga grižo — a kaj je Mihu in Mirii f
Mati pozna svoje otioke, pozna ob-rnza, nad katerimi se ie sklanjala, ko so se še kremžili in jasnili v zibelki, in sluti njih jezo in žalost Vesplje in dobra volja se k.ižata le preočitno, a gnev in bol. hudobijo in grehe skuša vsak skriti in zapreti vase
Miha je trmast in čemeren, Mina nezaupljiva in tudi nekjliko hudobna — Janez pa jezav in mlad, zelo mlad. Zdaj pojde in Bog ve, kakšen se vrne? Izmika se ji že sedaj tudi ta. njen zadnji otrok Bog ve. kako še bo!
Janez je molče zajemal, tesno mu je bilo in komaj je dočakal, da je oče odmolil in se pokril
Vstal ie naglo, vzel klobuk z okna in hotel iti.
»No — Janez?«
Mati ga je gledala, poredno se smehljaje. in ga prijela za roko.
»Saj se še vidimo, mama ... samo k Luki grem, obljubil sem nr.n... pa lahko noč!«
Naglo je stisnil materi roko in stopil iz hiše.
Hvala Boga! Moral se Je oddahniti Eh kaj, saj lahko piše kar prve dni od vojakov; sicer pa — izvedelo se bo itak!
Počasi Je stopal ob njivah za vasjo in mimo zadnjih bajt proti Petričevi gostilni.
Ravno, ko Je stopil Janez v vežo, je prišla iz gostilniške izbe Marička.
»Dober večer!«
»O, dober večer, Janez! Jutri poj-deš?«
»Pojdem! Boš dala šopek?«
>Ej, Janez, si ga boš pa že drngie dobil Ali ti ga ni še nihče obljuoil?«
»Nihče.« se je Janez naglo zlagal, loveč Maričkino roko »Ti ini ga daj!«
»Kje neki naj ea vzamem tako kasno? Prepozno si prišel. .Janez!« se je smehorna izmikala Marička
>To pa res ni prav. da zame ni vršička, ko irnaš polna okna rož.«
»Saj res. Janez! Oni dan. ko si me rešil tistih pijancev nemarnih, Bem se zadolžila No, le pridi — ne. rajši počakaj, ko boš odhajal domov; prinesem ti ga na dvorišče . . res. samo
Bog ve kako lep ne bol«
»Nič ne de. da bo le tvoj t« Je hitel fant in krožil roko, da bi objel dekle, ki je vsa drobna in nagajiva govorila vanj.
>Oh, pusti to, Janez — rajši pojdi v
hišo, da jim ve bo dolgčas!« Izvila mu je roko in stekla skozi vežo aa dvorišče.
Janez si Je potisnil klobuk v tilnik, vzdihnii in vstopil v nizko, zakajeno izbo, kjer je sedelo pod »božjim« kotom že uekaj pivcev.
Tu je bil brkati, vedno umazani in zavaljeni Nac, ki je mešetaril z živino, prekupčeval z napol crklimi konji in rad iskal po sejmih in gostilnah prilike, da se je sporekel in stepel.
Krivogledi Francč, ki je čepel ob
njem za frakljem klavrnega žganja. Je
kaj rad hodil pričevat po sodnijah in pravijo, da je pričal tako, kakor mu je kdo plačal, le Nacu je opravljal vse zastonj in kimal vsemu, kar je zinil.
Njima nasproti, ob širokem robu niže je modroval knietič Kadivček, hud prepirljivec in robantač, zmerom nasajen in bojevit, drugače pa kaj nedolžna muha.
V kratkih, hlastnih požirkih je pil svoje poceni vino in zabavljal Nič mu ni bilo po godu Ne cerkev, ne vojaška in posvetna oblast niti dobri Bog ni bil tak, kakršen bi po njegovem moral biti Posebno ga je pa pikala politika, v katero se je neprestano zaletaval.
»Kaj praviš, Luka. kam gredo davki? Le poglej, kakšne so ceste! Ko

sem zadnjič r borih garah vozil seno
v mesto — pogreznil sem se — do pa-»j pogrezuil, in trije možaki so morali priti, da smo potegnili voz in živali iz plundre! Ali je prav tako? Kaj misliš?«
»Hm . .« Luka si je z rjavimi, dolgimi prsti zvil cigareto, obliznil papir in si jo prižgal Leno je puhnil prvi kolobarček dima predse in skomignil z rameni
Bil je oni Kajžarjev Luka. ki se je bil pred leti izpridil v lemenatu, pobegnil v tujino. odšel med svetovno vojno k vojakom in se šepast in ravnodušen vrnil v domačo vas.
Pol ure hoda v breg je stala Dajta, kjer je gospodaril s teto, sestro rajne matere. Pravili so, da je prismojen, in Luka je le tnalo hodil med ljudi. Vabili so ga samo, kadar so bili pijani, da so ga zbadali, in če si niso znali pomagati pri pisuiih in rakunih. Luka je bil ustrežljiv in ni ničesar zahteval, s sosedi se ni prerekal, vzrojil je le redke in tedaj po pravici, t >vražil ga ni nihče, a tudi rad g& ni imel nihče, še dekleta ni imel, čeprav še ni bil ne star ne grd Sam zase je živel, delal na njivi in v gozdu, bral knjige in kadil cigarete.
Ko je stopil Janez v izbo, ga Je smehljaje se pozdravil in mu primaknil stol
»Boš pil?«
»Bom!«
»No — kako Je?«
»E — vrag je!« Je Janez zamahnil z roko, kakor da bi odganjal muhe, in pobesil oči.
Ko je prišla Marička t vinom. Je Luka ujel Janezov pogled, ki se je vroče in nemirno pasel na dekletu.
»Aha, tu je vrag skrit! in Urša —* hm, zakaj pa ne bi bilo komedij na svetu!< je hudomušno pomislil Luka in dregnil Kadivčka v bok.
»Ti in tvoji davki! Koliko pa pla-čuješ?!«
»Več ko ti I« Je naglo vzkipel mo-
žiček.
»Saj ne rečem, a pri meni ne naJdeS takih krevljastih gar, ki bi obtičale sredi ceste Gare popravi, cesta je že za silo Ali pa bodi župan in naredi boljšo cesto!«
Mastni Nac se je na vse grlo zasmejal in še Francč je nekam čudno zaškiiil. Kadivček pa je začuden in jezen vprašal:
»Kaj se rezgečeš, krempelj nori? Ali uima Luka čisto prav? Zupan mora biti nekdo drugi — pa bo Cisto prav si rekel. Luka, da mora biti drugi — župan.«
»Pusti župana pri miru, Kadivček, ln ne govori tako, kakor ni res. Jaz sem rekel, da bodi ti župan in popravi cesto«
(Nadaljevanje tega romana Izide v novo*
letni itevilki.)
(Dobra EvaKteia - pc cctti hla£e t
l*ro<lamo
po reklamnih cenah:
B komadov rjuh (plaht) n posteljo, sarobljenfh, fflrtns
150 cm, dolžina 220 cm, U dobrega češkega bornba-žastega platna št. 36 Din 400.—, boljša vrsta št. 40 Din 440,—, u pravega lanenega platna Din 575.— za 6 kosov!
Ostanke (Res te) Izključno češkega tekstilnega blaga tn
to: 20 m raznega pravega deškega sifona, platna za perilo in posteljnino, širina 80 cm, dolžina posameznih kosov 3 oo 8 m. vse za 260.— Din. £0 m raznega pravega čeSkega eeflrja, kanafasa, druka ttd za perilo in posteljnino, dobre barve, širina cca 75 cm, dolžina posameznih kosov 3 do 8 m, vse za Din 250.—.	Zahtevajte posebne ponudbe.
Prepričajte se o solldnostl našega podjetja.
Prodajamo samo zajamčeno CESKO BLAGO.
Po poStnem povzetju pošilja
Ceški trgovački muze) : Roobiček I drag Sarajevo.	17751


Pljučne bolezni so mw\m\
Pljučna tuberkulozo, mMca, kaftelj, suhi kašelj, sluzasti kašelj, nočno potenji bronhljalnl katar, katar grla, zašli nja vanje, bruhanje krvi, lz pljuvanje krvi, tes noba, astmatično hrupen Je, bodljajl Itd. so ozdravljivi.
NA TISOČE OZDRAVLJENIH.
ZAHTEVAJTE TAKOJ MOJO KNJIGO!
„NOVA UMETNOST HRANJENJA**,
Pred uporabo.
Po uporabi«
(Refornik ^retnee
naznanja cenjenemu občinstvu, da je
otvoril lastno delavnico
stavbnega ln pohištvenega pleskarstva In Učaretva v Ko-menskega ulici 22. telefon 3177, ker se Je tvrdka
Brunčič-Rebernik razdružila.
Pri tej priliki se priporoča cenjenim naročnikom 1 za
nadaljnjo naklonjenost	17856
nakup
Rokavice
Nogavice
zimsko ter drugo perilo, damske torbice m aktovke, kravate, KOliCKi. vsakovrstne TOALETNE POTREBŠČINE naramnice in splob GALANTERIJSKO BLAGO.
JOSIP PETELINC, Ljubljana
za vodo. blizu Prešernovega spomenika.
Zaradi velike zaloge znižane cene!
ki je že mno^e rešila. Ta »e more
uporabiti pn vsakem načinu življenja In pomaga, da bolezen hitreje ob-vladamo. Telesna teža raste In postopno poapnenje zaustavlja bolezen. Resni možje zdravniške znanosti potrjujejo vrlino moje metode tn radi odobravajo uporabo Iste. čimprej se začne z mojim načinom hranjenja, tem boljše.
Popolnoma xastonj
dobite mojo knjigo, ls katere zamorete Črpati mnogo potrebnega. Kogar torej bolezen muči, kdor se želi na nagel način temeljito ln brez nevarnosti znebit svojih bolečin, naj Se danes piše!
Naglašam ponovno, da dobite moje pojasnilo POVSEM ZASTONJ, bre* vsake obveze s Vaše strani, ter bo Vaš zdravnik sigurno pristal na ta od prvih profesorjev kot izvrstno pri poznan
NOVI NAČIN VAŠEGA HRANJENJA.
Zaradi tega je v Vašem Interesu, da takoj pišete, pa Vas bo moje tamoteje ■Mtopstvo vsak tes najbolje postreglo.
Črpajte pouk tn ojačeno voljo do življenja Iz knjige IzkuSenega zdravnika. Ona vsebuje okrepčilo In življensko uteho ln se obrača do vseh bolnikov, ki se zanimajo za sedanje stanje ZNANSTVENEGA ZDRAVLJENJA PLJUČ.
Georg Fulgner, Berlin — Neukolln, Ringbahnstrasse
No. 24« Abt. 619*
Dvoholeso. motorji, šivalni rtrofl.
otrulkl tn tgračn) vozički, pnevmatika, posamezni delt — Velika Izbila, najnižje cena — Prodaja na obroka, cenila franko.	•
TRIBUNA F. B. t*, tovarna dvokoles tn otrofikfh vozičkom LJUBLJANA. Karlovška cesta U. i.
R Z N O
X vseh modnih kreacijah tma na zalogi la
Izvršuje po meri	353
IVAN KNECHTL
LJTTBI.-MNA, Sv. Petra c«rta štev. 4 Postrežba hitra t	Cene najnižje!
IZVANREDNA PRItlSA! 2«l<mt »lulir.tka patent postelja tloiliiva. • ta. peciranora madracom, telo prahtjčaa t. >ulM h i Jo, hotele, aotae »lui-be in potuiule oiob. slan. saino Din 390.—» Razpoiifiam po poito."
Oom povzetja.
'ako
ifl '/GU04
Lana pat.* I poatdi«.
lloll|i*a. • tapecira«.« madracom. «eU>
titna. .laae »»"»• D
POTNIKI
železničarji ln dijaki so z aktovkami, kov-čegi ln podobnim najsolidneje ter najceneje postreženi prt
A. PREKUH,
LJUBLJANA, STARI TRG ST. 28
ki izdeluje vse to čisto po poljubnih željah ter prevzema popravila.	312

OGLEDALA
vrat, velikosti In oblik
■ l
/ecxe
DIVJAČINE*
I
STEKLO	g
zrcalno ft—8 mm, maftlnsko 4—6 mm,	I
portalno, tedaato, alabaster Itd.	p
SPECTBUM D. D.	|
LJUBLJANA Vil — Telef. 23-43	I /.AOREB CEIAJV8RA 81 OSl.»EK£B
iMMa*«an
3
vseh vrst in v vsaki količini kupu- i jem v vseh letnih časih. Imam ve- » liko zalogo lepih strojenih polhovih s
Ali si že član Vodnikove dražbe?
kožic. V
Ljubljani, ulica štev.
Sv. Florjana 9.	388
Pote« Im« **Mlo lofo	*>«'• f"t>»-
eot P«|. k( po D «
druga »r«1 kB po D »a---
{i.to belo (o»i. M P*
0 HO___ I« Cista poh
k* po D 250.—. Razpo-iiliam po poltnem povzetju Modrod poniem ■ Tolnom itanejv samo
Dio 750.—. L. BROZOVIC, ZAGREB Ilica a
Pozor, ženini in neveste!
modroce
posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane. spalne dlvane tn fotelje nudi najceneje
RUDOLF RA DO V AN
tapetnih Mestni trg St. IS. 2ima. morska trava, blago za modroce m prevleko pohištva v veliki izbiri po naj-ceni. M3
\I1 ste te --"•f^ik ""*ine ženske H«stfovaiie te* denske reviie ..fcivlienfe ia svet44?
V mrazu
tn ob slabem vremenu ne hodite z doma, ne da bi vzeli v usta pastilje
»VALDA«
ki Vam prihranijo tn odstranijo nahod, grlo-bol, katarje, hripo, ta-fluenco, naduho «. t. d. Toda pred vsem pazite, da dobite Izvirne
pastilje »VALDAc.
Prodajajo se samo v gkatljlcah z napisom »VALDA« v vseh lekarnah ln drogerijah.
CENE MALIM OGLASOMt
la oglas*, ki stutijo v posredovalne in socialni namen* občinstva vsaka beseda 50 par. Č* naj pov* naslov Oglasni oddelek •Jutra«. i* plačati posebno pristojbino 2 Din. C* pa j* oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino ta iitro 3 Din.
Telefonske Številk*: 2492. 3492
£££dor hoee /M pOSti
mtt fio/B« dru^o ht/cfmoe^c eJee&D mm oflamo* —af prilomi v »nentt/iah	/jfl* t
netr m be pr«;«/ odgovora / ^ JLJr E2W
CENE MALIM 00LAS0M:
Zemtvt tn dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda I Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristoibina za šifro 5 Din Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čajejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842.
Tlabtovi maiift ogCa&ov
ln drage informacije, tlčoda m oglasov, m dobijo tudi r podružnici > JUTRA« r
Trbovljah
T MSI g. dr. Baumgartnerja.	*
Male oglase tn inserate naročajte T naSi podrti ^n M.
IfTOg^fg Šoferja
•SMineg* vseh popra-HI to tuHjiuš&iie, iprejmem M poltcvorni avto. ponudbe i navedbo plače na ogl. oddal. >Jutra< pod »Trst«.
«489—1
Kontoristinjo
Bfcftetnioo	»ftfejm-em. Ponndbe i	sliko pod »Pita va« m	oglasni od del •Jutra«.	5H99—1
Trg. Izobraženo
gospodično
Iščem »a samostojno vodstvo špecerijske trgovine ▼ Zagrebu. Kavcija »11 garancija 5000 Din potrebna. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	54461—1
Mizarski pomočnik
za polltlrana dela. zmožen se takoj sprejme. Jensko Ivan. mizar, Bitnje 8 pri Boh. Bistrici.
54465—1
Hotelsko kuharico
prvovrstno ter perfsktne
servirke-sobarice
»Se u serij« večje pod jetj« aa Bledu Ponudbe s prepisi spričeval Iti referencami na ogla«ni oddelek »Jutra« pod šifro »Junl— aeptember«.	54193-1
Prekajevalec
teszsn. dober klobatar, 4« M službo proti do-bri plači Ponudbe pod »Triglav« oa podružnico »Jntra« v Mariboru.	54545-1
Postrežnico
U na tndi *ob« pospravljati, sprejmem n dopoldanske ore. Naslov t ogl. oddedku »Jutra«. 54518-1
Izvežbana kuharica sobarica In sluga
t dobrimi »pričevali, dobijo nameščenje t hotela. — Ponudbe na hotel Triglav, Bohinjska Bistrica, ali «e osebno predstavila 8. jan. v poeredovabncd Novotny.
64553-1
Trgovski
pomočnik
mežane stroke se takoj sprejme. Položiti mora kavcijo 20—40 tisoč Din odnosno lahko vloži znesek v podjetje. Samostojne ln poštene moči naj pošljejo ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sposoben pomočnik«.
54472—1
Mlado dekle
lepo ln spretno za vsa hišna dela. ki Je marljiva, poštena, solidna ln urna veščo tudi nemflre snrelme mani bollša obltelj ki po-;ed<rte bufet Tafrolšnlf oonudbe nar Josip Lu '-'č virje. Hrvatska.
M469—J
Blagajnlčarko
za večje industrijsko podjetje v Zagrebu, veščo vsen oiagajmsKin
poslov ter obračunava nja mezd sprejmeme s 15. januarjem 1931. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod št. 15. 54454-1
.Brivskega
pomočnika
■ a sa • prvovrstnega ter
vajenca
• primerno Šolsko Isobrat-bo sprejme takoj Drago Ilovar, Ein5p;!erjeTa — tr-govina Tomšič. 54537-1
K enoletnem« fantku
k boljši rodbini iščem za nesljivo ki nekoliko izobra ženo dekle wedniih let — vajeno ofrok. pridno poŠte n« io čisto. Nastop takoj. Poizve »e pri N. Norottiv, Ljubljana.	54534-1
Krojaškega vaj,
sprejmem takoj. Hrana ln stanovanje v hiši. — Ostalo po dogovoru. Anton šorn, krolač K rani Sov. pred 57. 54285-1
Strojnika
učenega kllučavnl*ar-!a s strolnlšklm Izpitom ln prakso neožen 1ene-■Ta, sprelmem na parno *a?o na samoti v hribih * lanuarlem. Oferte z zahtevo plače pod »Absolutno trezen« na podružnico Jutra«. Celje.
54295-1
6. Th Rotman:
Osel gospoda Kozamurnika
Ml
Skrnieelj )e a vso molijo udaril osla p«
tistem konrn, kjer izgubi hrbet svoje spoštovan« ime, in se i glasnim pokom razle-tel. Osel ▼ svojem smrtnem strahu se je preteče ozrl na gospoda Kozamurnika, skrivil hrbet, se pripraril, da bi brcnil, in —
I41etnega fanta
'.Iravegs to topega »bna Sanja revnih staršev sprej mem » službo Dopise os ■odružnieo »Jutra« v Ma riborn pod »Cela oskrba« 54256-1
Trg. poslovodjo
išče večje podjetje r fflr, venijl ta tak nj Jen nastop — Samo prvovrstne moči spretne to «amostojne po seboo v »pecerii«knde|ik» tet,ni to mlekarski strok! naj pojljejn *vo{e ponudbe i navedbo zahtevkov do 51 t m na »glasn' >dde lek »Jutra« pod »Milijon iH '»brat«.	(541 a i
KnflsovodlnJa
y knjigovodstvo popolnoma izurjena, hitra koTesponden Cinja. popolnoma zmojta slov. to nemškega jezika v govoru to pfcavl ki pa mora tud- t gospodinjstvu nekoliko pomagati, d o b i nameščenje. Nastopi iahko takoi. — Ponudbe s prepisi spričeval to zahtevo plače na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »K H. 30«.	53768-1
Tapetniški pomočnik
samostojen delavee. popoj noma Izuriem v iidelav! najfinejših ded. spodoben tudi rodstva tapetniške ie lajTiice. dobi takoj službo pri tvrdki Hemler. trgovi na pohištva. Novi Sad." Sa farikova SO. Javijo naj se »amo prvovrstne moči!
53357-1
Služkinjo
ea rm deja. najraje u četnieo, sprejmem — Po-Tudbe aa oglasnJ oddelek »Jutra« pod »Poštena sini Hnja«.	54385 1
Kroj. vajenca
siprejme P. Premi«, Dunajska cesta 29/1. 54593-1
Treski je »profil zadnje a«g« in cadel
gospoda Kozamurnika ravne pod nos. Siromak se je opotekel vznak in priletel naravnost na jerbas s jajci. Globlje in globlje se je pogrezal v lepko godljo... Polepljen ■ raznimi kruhki, je bil nazadnje podoben ?eliki, slastni jajenieL
Stoka)« »haj« je gwp«d Kessnmrnik riesel i vosa. Hlate so ma bile sadaj trde kakor deska. Izpregel je osla in se odpravil aa pot, vodeč trmoglavega četveronožca ra seboj. Cez četrt ure je srečal gospo Ce-baiarjev«.
Dober delavec
v ded« vsestra-mko iiobra žen, t večletnimi »pričevali, išče službe. Cenjene ponndbe aa oglasni odde lek »Jutra« pod »Profe sioniet«.	544SS-_2
Strojnik knrjač
v vsean samostojen, išče službo sa takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju tra« pod »Zmožen«.
54498—2
Mladenič
veSč centralne	kurjav«,
slektro montaž«	to Trt-
naretva, gre ia	hišnika
aii kaj sličnega.	Cenjene ponudbe na oglasni odde
lek »Jatra« pod	»Prakt.i
čen«.	544S7—2
Pozor!	Pozor!
Gg. trgov, potniki
Vsakovrstne vožnje z novo zaprto « ctl. limuzino sprejmem pod zelo ugodnimi pogoji. Poizve se v Express garali Vegova ul. a 54459—2
Postransko službo
sprejme spreten trg. uradnik takoj za popoldanske ure v trgovskem ali obrtnem podjetju. — Naslov pod »Postraska služba«.	54437-2
KnJIgovodklnJa
z znanjem slovenske, italijanske, nemške ln deloma srbohrvaške korespondence, z večletno prakso, želi nameščenja. — Cenjene oferte pod »Vestna ln zanesljiva« na ogl. odd. J. 54431-2
Starejši vrtnar
BW« mest« Mtel-ka. Ponndbe »a OfrlasnJ oddelek »Jntra« pod Šifro »Vrtnar«.	51517-2
Trgovski
pomočnik
m«imfi»Jrtnrlst. agllen prodajalec, dober Izložbeni aranžer z 7 letno prakso želi premen'« mesto. Naslon pove osi. oddelek Jutra. 53960-2
Stalno mesto
natakarice
v boljši gostilni ali vinotoču 1 i č e pošteno, boljše dekle, vajeno delikatesne trgovhie to anoino kavcije. Najraje v Ljubljani. Nastopi lahko takoj. Naslov pove oglasai oddelek »Jutra«.	54520-2
Mesto v pisarni
iščem kot tačetniik. Imam 4 razrede mešč. šole, sem priden in pošten. Potudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mlad inteligent«.
54556-2
Perfekten
knjigovodja
driavfli aradnii. Išče ta popoldanske ar« primerno zaposlitev. Cenj. ponudbe na »glasni oddelek »J'itra< pod šifro »Bilanciet 822«
54395-2
Zobotehnlko
bi rada študirala absolves tinja meščanske šole — b boljše družine » Ljubljani Prijave oa oglas oddelek »Jutra« pod »Zobotehnika* 54504-2
Uradnik
ventran v v * e h ptearnl
ških poslih — samostojen slovenski. srbohrvaški in ! emški korespondent rer knjigovodja. i večletne prakso išče službo. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Ab »olveot Mahrov« šole«.
54360--?
HL
00LES
Kontorist
začstaft. Išče službo. Po nudbe sa podnil »Jntra« v Celja pod »Invalid«
54150-3
Prodajalka
mešace stroke. I Hi prem«
niti mesto. Nasiov v oglas, oddelku »Jutra«. 53592-2
Knjlgovodja-
bllanclst
žeM prsj tK slej premeniti mesto. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 53312-2
Izurjena pletilja
šče mesto Ponudbe prosi na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »pletilja 04« 54604-2
Spretne potnice
sprejmem ca Ljubljano in okolico sa prodajo soboo-demokracijskih predmetov Dober jaslužek zajamčen. »Marmorna industrija«, K o-measkega ulica štev. 17.
54185—3
Dobra pletilja
izdeluje vsa pletenja ia po naročata točno to hitro velika lan mala naročila pismeno. Dogovore na »gl oddrf. »Jutra« pod Šifro ■Pletilja«.	51351—3
AII mora
krava dajati mleko?
Id morate li Vi vsak lat zaslužiti? Da. sicer d ti v ljenjal — Sigurno ste te stokrat v življenju pr) čeli to poskusili. Prosim še pri meni enkrat, to bo Vaša zadtja postaja. Mi angažiramo agente proti plačilu v gotovini to pro viziji. Prodajamo predmet ka ne poroa krize pe baj nih eenah Seriozni agenti naj pišejo pod »Baska de Gamma« na oglasni <*He lek »Jutra«.	54526-3
Pozor, potniki!
Večja tovarna ta stole hi mize ter k temu spadajo če predmete, išč« agilne zastopnike za stalno name-Sč-emje proti proviziji ali fiksumu. Ponudbe s prilogo 2 Din znamke na po-dražole« »Jutra« v Maribora pod iifro »Stol«.
54542-3
Ogromen zaslužek
za vsakega v vsakem me
sto kraljevine Zahtevajte pogoje. priloživH 2 Din v znamkah za vzorce. — Mocdvino*, Beograd. Nje-guSenra 48.	53769-3
Zastopnike .
pro« 5 — 10 f orovWJI. r^štene to dobre uvedene ori čevljarjih to trgovcih z usnjem 'ščem ca Slove "i jo Hrvatsko. Bomh> to Slavonijo. Pouudbe t oa vedbo -efereine na »gta.n! odd«1e* »Jutra« pod ff-o »Patenti«.	54393-S
350 Din na dan
zaslutite v Vašno ikra Ju Pišite tovarni Person Ljubljana Poštni preda! 307 Znamko ea odgovor 810—3
Postrežnico
poatem« to snažn«, sa p*-spravijanje boljših sot> iščem. N«'Iot v oglasnem oddeflra »Jutra«. 54602-3
Oblastveno koncesijonlrana
šoferska šola
I. Gaberščik
bivfi komisar u šoferske izpite. Bleiweiaova cesta 52 iTibodnji redni tečaj prične 2. januarja.	51559-4
Oblastvene koocssljonlrana
šoferska šola
Go-jko Pipenbacher
Ljnbljaaa, Gosposvetska 12 — Zahtevajte informacije.
881)13-4
Gosli
poučuj« prvovrsten učitelj Ponudbe pod šifro »Temeljit pouk« na ogl oddelek »Jutra«.
54318-4
šoferska šola
Gojko Pipenbacher
Oblastvene aoocefttioairaaa Ljubljana, Gosposvetska 12 Zahtevajte informacije
59118-4
čamernlkova
šoferska šola
Ljubljana. Dunajska e. 36
;Jugo A u to). Prva oblast so-ncesioniian«. — Prospekt tas ton j. Pišite ponj I 851
Premog ln drva
prodaja Jezeršek, Vodma~ 200
Barve, Rrnei, lake
in Ir. priznano najboljše in najcenejše dobite le pr
»Lustra« V. Laznik
Gosposvetska cesta štev. 12 (poleg restavracije »Novi svet«).	86
Puhasto perje
-isto. Sobane kg po 18 <Jn Iruga vrsta po Din 38 kg čisto Oele gosje kg pc i& Dic !0 čisti put kg po Dir 250 Razpošiljam po poš< 'iem povzetju L. Brozovf.' /.agreb. tliea 82. kemC" ttstilniea perja	26:
Premog, drva, koks
pr«laja Vinke Podobnik Tržaška »eeta Itev. 16. — teleton $8-18.
Mlajšo potnico ln strojno veziljo
sprejmem. Naslov v ogla«.
oddelku »Jutra«.
45551-5
Potnika
provtaljekega — solldoega poštenega to agilnega za spirituoze. za Dravsko ba novin« sprejmem« s 1. jan. NarJov piove oglas, oddelek »Jutra«.	544O0-5
Spretne potnice
sprejme« aa obisk privat raib strank za Celje. Ptuj in Maribor — Ponudbe na oodruinioo »Jutra« v Ma riboru pod šifro »Potnice..
54606-3
Akvlzlterja
tntedtgentnega. marljivega, vestnega »prejme proti dobri proviziji največje a/nonAoo to reklamno podjetje v državi. Takojšnje ponudb« pod »Lep nastop« na oglasni oddelek Jutra.
54600-5

Izvozno ln trvozno podjetje
d«t»»»peljano. ia ^ihifcit
prevocnlštv« s tovornim
avtomobilom prodam. Ponudbe na oglaani oddelek »Jutra« pod »50% dobiček 50.000.	54490-6
Cizo
otiaMte posteljice ta v»xt-ček ter dvoje vrat 85 X 195 »godno proda Leopold Bitenc. Poljanska cesta 31 dvorišče.	54506-6
Kdo b! poučeval
mojo 81etno hčerko po-četnega drsanja. Plačam dobro. Marija Bablč. Trbovlje L	54453-4
Rassprodajamo izvrstna
bela vina po Din 3.50 in Din 4
za liter na debelo, vsled opustitve veletrgovine, dokler traja zaloga. »VI-nea«, veletrgovina z vinom Rudnik pri Llub-ljanl.	54438-6
Blagajno
za trg. aH pisarne, i pe-kočnba pisal rrikom (Steh-pult) prodam. Aleksandrova cesta, vila K. 17.
544T7-6
Pisalno mizo
defc. dlvst_ preprog«). Be-bert puSko to železen St«-dilnik prodam v Zeleni jami, VaL Vodo&ova 16.
Klub garnitura
obstoječa to I smarie u
knjige i registraturo. S usnjata klub fotelja, usnja1 divan. pu-alna miza i as njatim foteljem to mizica za kadilce, hrastov les. luksurijozna Izdelava, po-cenj naprodaj. Naslov v oglasnem oddelka »Ju*.ra« 54444 6
Voz za kučlranle
kupe to faetoa, v tel« do biem stanju poceni pro dam. Ponudbe na pod rož nico »Jutra« v Mariboru pod iifro »L. P. 64«.
5M17-6
Brlljanten prstan
in biserna ovratnica pc ugodni cearf naprodaj. — Conjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifre »Occasion«.	54595-6
Avtotaksno
koncesijo
za LjsMJaoo. z vozom poceni prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Prodam«. 54579-6
Otroški voziček
športni, kupim Ponudbe na ogla«, »ddele* »Jutra« (»od »Dobro ohranjen voiiček«.
54578-7
Krasne knjige
nudi vsem preprodajalcem poceni Lin dič, Ljubljana. Komenskega 13.
237—6
Badjnrovega vodiča
zamenjam sa Bradačev
nemško-stov. besednjak. _
Naslov pove oglas, oddelek »Jntra«.	54560-8
•Strah na
Sokolskem gradn«
roman v platno vezan po zelo ugodni eeol prod n m. ali zamenjam sa nemško slovenski to slov.-nemški Slebingerjev slovar. Poizve se v trafiki aa Marijinem trg«.	58916-8
Radio aparate
prodaja, popravlja, mjder nuira, vzdržuje uajuged neje Jože Marke«, Jesenice 80
Tovorni avto
nov ali le malo rabljen, poltonskl. s kritim Šoferskim sedežem, kupim — Ponudbe pod »Last Auto« na agenturo G. Plchler. Ptuj. 54462—10
nat
tip« B14, skoraj popolnoma nov. komaj uvožen, radi nabave večjega voza zelo ugvMin« prodam Na *gl«d v garaži hotela »Dni on«.
54525-10
Ford limuzino
zadnji model, t tremi fl-
pami nov. po ugodni eeni prodam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 54532-10
Avto Fiat 503
po nizki c trn! prodam. Na <»!ov pove oglasu! oddelek »Jutra«.	54588-10
Več koles
rabljenih aH pokvarjenih kupim. Ivan Rotar, Črnuče 36. 54429-11
Skoro novo kolo
'irodno prodam ali zame-nia-m za giasan gramofon ali dober pisalni '.troj, — Kodelievo, ob Ljublisnici št. 91/L	54575-11
2enlnom hi
nevestam!
Prodne a nabavite po hištvo. ae pozabite, da je najceneje lz najbolj« pri tvrdki Golmajer. strojno mizarstvo, Ljubno. Gorenj sko.	53868 12
Kožuh
za arv*e ali voz (Pahrpel*)
poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
51539-13
Obleko ln suknjo
prodam. Naslov v oglas, oddelku .Jutra«. 54599-13
Smrekove kolobarje
suh«, rradi proti takojšnji dobavi Parna žaga d. z o. »., Nazarje — Mozirje 54423-15
Gostilno
dobre Idočo, oa prometnem kraju, vaam^m i novim le&om v najem. Dopisi naj s« pošljej« na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra gostilna«.
54470—17
Mlekarno
z Inventarjem odda«. — Potov« s« Kavškova ul. 5.
51500—17
Večjo trgovino
> mešani« blagom dobro vpeljano aa promet»«m kraju t reč jem mestu na Štajerskem radi bolezni od dam v najem, eventuelno z vsem Inventarjem. >.alo go to hišo agpdn« prodam Ponudbe oa oglas oddelek ♦Jutra« pod šifro >P."!k» prilika«.	53748-17
Krojači pozor!
Kompleten krojaški obrat z vsem inventarjem to lo-kalom prodam radi preselitve. Dela po meri dovolj Poiiv« m na Bregu št. 2.
54505-19
Trgovski lokal
oddam na Glineah, Tržaška eesta itev. 6 — hiša Tribuč.	54551-19
2 trgovska lokala
z ono sobo odda« r na
jem. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«. 5155» 17
Kupim gostilno
z vsem inventarjem, event. z malim posestvom, v bližini železnice, v vrednosti 300—400.000 Din. kar pla-Jim v gotovini. Pouidbe pod šifro »Z opisom in ee no« na oglasni oddelek »Jutra«.	51585-19
Lokal
na dvorišču ca 00 m1 oddam takoj. Informacije ari RenčelJ, Vožarskl pot št. 1.	54319-19
Velik lokal
v neposredni bližini glavnega kolodvora, pripraven za podjetje, pisarne, ali engno trgovitio. oddam v najem z vsem Inventarjem ali hrei. Naslo«v v oglas oddelku »Jutra«. 54576-19
Čevljar, delavnico
z Inventarjem oddam sredi mesta. Naslov pove oglaMii oddelek »Jutra«. 54589-19
Posestvo
prvovrstno, v iei.em kraju okoliee trga Konjic«, ad daljeno četrt ure od že lezniške postaje, obstoječe lz 20 oralov prvovrstnega zemljišča, to je travnikov, njiv. gozda vinogradov in «adono*nika. kateri da v dobrem letu 2 vagona ta holk Po»lopja so 2 z! dani hiši It go«podar»ka poslopja Prodam i vsem živim to mrtvim inventar jem za S50.000 Din. rad' irtijinsklb razmer Pojas nila daje Vrhoršek Ciril, trgovec. Konjic«. 54364 20
Mlin
v sele prometnem kraj« to v najprijaznejši okolici — kjer je vedno reliko mlet ve prodam Dopise na >gi oddelek »Jutra« pod šifre »Mlin«.	54190 20
Stavbno parcelo
ca 650 m* v Rožni dolini tik mesta. zelo ugodno prodam. Naslov T oglas, oddelku »Jutra«. 54482-20
Enodružinsko hišo
oddam v najem. Poizv« se v trgovini K obal, &tepanja vas.	51503-30
Dve hiši
v dobrem stanju prodam ob glavni cesti ln trgu v Guštanju, obe z električno razsvetljavo, primerno za vsako obrt aH za skladišče kake tvrdke za strole aH sploh za vse. Poizve se v oglas, oddelku »Jutra« aH pr! L. C. GuStanj št. 94.
54463—20
t rt
> * 41 i^il
Radio
ItMetelotromski, komplet«!, jamčim za dober sprejem, za 1000 Din naprodaj na G Bučah, eesta KI/12.
54515-9
Za polovično ceno
prodam skoro n orr 8 cevni Ingelen aparat z anodnlm akumulatorjem 120 voltov, zvočnik »Pl-garo« ln vsemi drugimi potrebščinami Naslov v oglasnem oddelku »Ju-
Drnžabnico
gospodične ali vdove z enim otrokom. 11 č e m za prevzem trgovine. Trgov ska predizobrazba ni pogoj Cenjene dopise z navedbo kapitala oa oglasni odde lek »Jutra« pod »Dobra doba«.	51435 16
Primorec
iSče usmiljenega aovefca,
ki bi mu posodil 300—500 Din. Cemiene ponudbe na oglas, oddel-ek »Jutra« pod »Hvaležem 30«. 51580-16
Jesenov les
za k o 1 a r j e. ie posekan, prodam. Naslov v oglas, ■oddelh« »Jutra«. 53794-15
Bukova drva
popolnoma suha. k lastnega gozda, prodam v Ljubljano na dom postavljena po 25 Din 100 kg — raz-žagana 20—25 cm po 28 Din Najmanjše n.iroč.ik> 1000 kg Pečenko, Si&a, Hotimire-1 va U.	61606-15
Parcelo
ograjeno 1100 kv. m. na Prulah ugodno prodam Poizve se v oglasnem oddelku Jutra. 54447-20
Enodružinsko hišo
prodam v Stožieah št. 67 Po-jaarala Istotam. 51536-20
Hišo z gostilno
na periferiji prodam. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lepa prilika« 54583-30
Hl?o
togotovljemo. priprav n« sa vpokojemca. pod zel« orodnim' pnffofl proda Jenko. Rožna dolina, cesta KV.	54365-20
Vila v Zagrebn
Nit« Maksimira dvodr-ižln ska. moderna, s prostim »tanovanjem to velikim vr tom lavka nrosta pod usodnim' nlačiltvm! pogoj' n? prodaj Ponndbe na oddelek »Jutra« ood Šifre »Mik'imir«	54183 ?0
Prodam ali
zamen lam
enonadstropno vo«ratno hišo v lepem mestu na Sta-ierskem. Miz« kolodvora in psrlta. s krasnimi p« sl-or-nimi lokali to sta-nova-nl. vse elelptričn« razsvetljeno to v dobrem sta-nto. V slttčato r.amemiave pride v požtev le lep« poroštvo. vredno Din 350.000 do 400.000. lofefte Him TD-osrfa fn kol^dvorn. Ns^lov v ogla«n«m oddelku Jntra >4607-01
Industrijski objekt
manjši, z vodno močjo, sjredi Slovenije zelo ogod-»o prodam Ponudbe pod šifro »Objekt« na »lasni oddelek »Jutra«. 5383-20
Nova vila
štMstaaovanjska. pri Sv
Krištof o naprodaj. — P» midbe na »glasni oddelek »Jutra« pod »Lepa vila« M397-20
Enonadstropno hJ^o
bremen prosto, i trgovskim lokalom, r it-<WB to sadovnjakom — ta trgovca ali vpokojer.ca pripravno, takoj prodam. Pojasnila dobite: Pobrežj«, Zerk<yvska eesta 26,1, lev«. 54606-6
Stanovanje
v oeiem prvem nadstropja, o-botoječ« la dv«h »ob, kabineta. balkona la vsemi pritiklinami oddam v Rožni doli,ti tik mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	54483—21
Lepo stanovanje
ilveh »ob, kuhinje to vseh pritiklin ter elektriko, oddam blizu gasilnega doma za 450 Din. Prane Lan-gerhole št 158. 544d;—21
Dvosob. stanovanie
t elektrik« to n«nl srl tiklinami odda« • L jan. Na razpolag« tudi vrt. Od pošte oddaljeno pol -tre. Pojasnila daje hišnik gl. poŠte.	53704-31
Stanovanje
sob«, kubmj« to vseh pri ti klin oddam na Kodelje-veaa, Klorova aHca št. 7.
54480-81
Stanovanje
to kuhinje odda« t 1. januarjem v Zeleni jami, VaL Vodnikova ul. 32.
54311-31
Stanovanje
J aii 3 »ob. iščejo i L februarjem trije g>o«podj« v sr.-dini mesta Ponudb« na »glasni oddelek »Jutra« j>od značk« »Bnodoiomci«.
51571-21
Solnčno stanovanje
3 parketiranih «ob. i balkonom. vrtom kletj« v«, dovodom in eiektrik« po-ceni oddam Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«.
54356-31
Stanovanje
2 »ob. kuhinj« b pritfkSn
oddam i 1. februarjem v Zg. Siiki 176, Kowo polje.	5160121
Stanovanje
•obe to kuhinj«. > eielrtc.
razsvetljavo oddam odrta! družini v Ljubljani. Kav-škova eeeta 5. MS97S1
Dijakinjo
sprejmem na stanovanju z vso oskrbe vto-a-vls II. drž. real. gimnazij« Naslov v ogL odd. Jutra. — 53942-33
Sostanovalca
sprvjmm Poljanska 54, vrata 84. M4S4-M
Gospodično
•frsjncn aa iui»v»ajit
Ribniška aL i,
Stanovanje
e prostoru« kuhinjo, velflto sobo, |wtik!inami, vodovodom to elektriko takoj oddam v najem v Savljah 50 pošta Jeiica.	54513-31
Dve stanovanji
dvocobni. • prkadhiajnl — eno novo, drago renovira-I»0, r eeatru mesta takoj odda« proti plačilu najem mine za prvo let« nanrej. Naslon por« oglas, oddelek »Jtttra«.	54493-21
Stanovanje
4sobno v sredini mesta, kopalnice ln druge prl-tlkllne, oddam za februar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blizu glavne pošte«. 54430-21
Stanovanje
1—e sob to kuhinj«, v bO-žšni mesta — pri sv. Jakobu, Trnovem ali Rimski cesti išče šivilja ta 3 osebe. Por.udbe na ogl. oddelek »Jutra« pod značko »Lahko poeneje«. 54528-31
Stanovanje
2 sob. kuhinje to pritOtlhi.
t elektrik« ter vodovodom v hiši. oddam mirni stran ki blizu Ljubljane. Najlo-v v oglasnem oddelku Jutra.
51594-21
Stanovanje
4 »eb, kopabrie« to vsek
prrtrkBn, v centru mesta oddam e 1. februarjem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	64548 31
Majhno stanovanje
odda Bil* v Bohoričevi ul. St. 38.	54549-31
Dva gospoda
»prejme« a*
Naslov v »gia«««« oddri-
ka »Jutra«.	54-J7V -28
Opremljeno sobo
odii-vm takoj. Vprašati 9U dovaka stau R. 6/II.
54475—M
Lepo sobo
posle! jan« e4 <ka lakaj. S^jdrrr v Kt-oddelku »Jutra«. 54474-28
Sostanovalca
a& dijaka nprojznem i hrano ali brez. Nashrv v oddeik« »Jutra«. 54405-3»
Gospodično
na
in hraoo Ha«!<vv v egiaa. odde&« »Jutra«. 54436-21
Dva gospoda
sprejmem aa stanovanj «1 hrano. Parket to elektr. razcveti ;ava. Mesečno Vtt Dšr_ Naslov v ecisjmefn oddelku »Jutra«. M-VE-SS
Opremljeno sobo
oddam 1—g oerbama. tueln« • kopakiioo. Na razpolago tudi hrana *ll nporaba kuhinje. Blelvei. sova e. 5/1 desn«. 54478-28
Enosob. stanovanje
solnčno, t vsemi pri,tiklinami oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
51557-31
Enosob. stanovanie
s pritiklinami takoj oddam r-laslo-v v oglasnem odd»!kn Jutra«.	54564-31
Za 100 Din
stanovanie
<•<*« to kuMnje. »uh« ter
mirno, blimi avtobusa to bodočega tramvaja oddam manjS stranki, ki bi pomagala neikoiiko pri deln. Ponudbe r.a oglas, oddelek »Jutra« pod šifro .Oltoee« «561-61
Sobo
v ifcltan pritiKJ« oddam v Zeleni jami. T»-varraSka sika 19. 54501-9
Prazno sobo
z ^»orabo kubtoj« br«n oddam. Naslov v ogiasr.i« oddelka »Jutra«. 54V»-a
2 krasni solnčnl sob!
prazni aH 9pr.«nije«il. di mesta oddam. Ponudbe na oglasni oddelek >.T,1. m ,pod »Vhod U sftopri;i'-«.
5451<Va
Opremljeno sobo
z električno razsveitijav« la parkeitom. blizu nove šiše«^ fke cerkve takoj oddam. Naslov v ogiasnecn oddelku »Jutra«.	54512-38
Dve sobi
lep« opremljeno to t---,
solnč-TH to z električne raa-svetliavo poceni odda« takoj skormo a!i f>osame»-no. Barilli. Trnovski oH-staa št. 40 — pritliči«.
54594-91
Opremljeno sobo
v sredini mesta oddam boHšemu gospodu Va-"!ov v ogl. oddelku Jutra.	54445-23
Sobo
V Tovarniški ulici. na jama, nasproti 1«.	54443-23
OnretnHeno sobo
z elf^ttri^no rnT^**-"*' '"r* v« o^dam ffo^fnodu v
ski ulici Sin. 54535-23
Ooremreno sobo
v bližln-i e^avn^rra Vo1odvo»s — na Fn^Vov^, št. S oddam. 54533'23
Oorem"eno so*m>
(meseSnol oddam na Tsbo-ru, — Nas'ov pove o^rls***! oddelek »Jutra«. 5151 <>-33
Leno sobo
s sepsvt+niTn vhodnni. po-1«.? omere odfl -im. Nndov v oddelku »Jutra«.
54516-38
Opremljeno sobo
• poMtun vbodom uddan ■iuMleni pfc.ru ali ž »©-liduima gospodoma. Porave ■e aa Kodeljevem ob Jlla-darafcem domu — ki. 7.
54530-23
Lepo sobo
t whm«	oddam. —
Hasiov t oglasnem oddelku »Jutra«.
Gospoda
•dd&m i 1. jauuirjam ve-tik« io k<oc opremljeno ■obo i električno razsvetljavo in po-ebrvim vbodom Na«iov » oglaauam oddelku »Jutra«.	54531-23
Majhno sobico
BSe študeU s 1. januarjem JVnudbe z navedbo cene l>a naslov: Hribar, Gall iso ▼« nabrežje 7. 54327-23
Sostanovalca
■orejmam N.vslov v oglas, •drieiku ►Jutra«. 54KE-23
Opremljeno sobo
cddam s 1. januarjem 1931 f ali 3 preprostim gospo do«n v Idrijski ulici št. 8 (Stan in dom). 54547-23
r—--——~
Prazno sobo
n novi vili oddam. Naalonr w 0ffl»9O«m oddelku Jutra 54540-23
Sobo
■eleg univerze takoj od-eam 1 »ii ž gospod'-<ma. — Rasi&v v oglasnem oddeiku »Ju.tr»<.	54567-23
Gospoda
»prejme® kot sostanovalca Ka»iov t oglasnem oddelku »Jatra«.	54674-33
Opremljeno sobo
n dve t»»bi. oddam takoj M P.:iEs.ki eesti 10/11 levo 54586-33
Sobo za 15 dni
JKe gospodična. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Soba«. 64569-23
Opremljeno sobo
»akurjeco. 2 a»ešča.n. hra »o, na G-orenjske.m iSčc za Januar Slavica Prah. Sledila St. 12, Ljubljana.
54573^33
Zračno sobo
ln elegantno. t elek trično razsvetljavo oddam ■ 15. januarjem solidnemu eospodu. Naslov peve >g' oddelek »Jutra«. 54368-23
Prazno sobo
podstrešno. j elektr. ras *v«t!javo oddam 9 1. 'e fcruarjem gospodični. Na 4ov pove oglasni oddelek Jutra«.	54367 23
Boljšega gospoda
rejmem na stauovanje itzo Tabora. Naslov pove £■13,935 oddelek »Jutra«. )	54577-23
Dva gospoda
■prejm^m na Manovanje. Karlov v oglasnem oddelku •Jutra«.	54581-23
Sobo z 2 posteljama
fen posebnim vhodom takoj oddam na Klančku št. 4. K<yri Vodmat. 5450>i-53
Sobo
lopo opTPir.ljerM). s poeeb-tim vhodom, parketom in elektriko oddam boljšemu fc- Vidnemu gospodu. Na-aio? pove osrlasai oddelek »Jutra«. ' 54592-33
OpremHeno sobo
«račr>o. s po^bnim vhodom i hra>no ali brez oddam v 6p. Šiški. Cernetova nI. 31 54.598-23
Damo
V Srneno kožuhu opazova-m 36. od Fracčiškanake eerkve do Dunajske ceste IO vljudno prosim r.a >»o maiM-tvo. Dopis pod »In liuMrijalec« na oglasni "d dei«k »Jutra«. 54497—24
Svobodna 3
Kako Je z odgovorom. A!1 st«~že dvignila pismo?	54467—24
S. L. 29
Zakaj nI odgovora. Ako ee ne strinl&te, vrnite Bilko žal Vam bo<le.
54466—24
Ženski akt-mode!
dobro poeta vo. išče akad. slikar ta d.-ilie časa. Pred »ta viti ne je dopoldne na na^lcv. ki ea pove osladni oddelek »Jntra«. 54.53234
l^letna posest, hči
Bell znn-nia s ključa v-iičar jem drfavne železr-ice v Mariboru Dopise pod šifro ►Prva ljubezen« na podrisž-išgo »Jutra« v M-->•-■>
54543-24
Mozlrie
leteče »VaHja« — dv-grnite pifffio v podniS-■»oi »Jutra« v CeVn
54544-24
Oskrbnik
■ter 38 le*, leli znanja * ppdr.o ?en«ko ki raznme t?™ kmečka dela. - P" »ndbe na Offlasni oddelek »Jt!'ra« pod značko ■na':>j«.	54558-24
Gospod!čna
»rednih le* « stalno slui-bo *eH znania z gospodom »t.arirr 35—let — najraje Selezn-'5*™ n«ln?heTi-FN-Hnndhe na oelasni »fi-i»' eV .Jutra« pod Sifrn OunotUtmi rospodi^.na S?«
Proti izpadanja las
3l Oolauc	/t >ln-r,
e 4 1 B c aspetoo tredslvc
l>inčei 88 Din — »Inei« Ljubljana. Heroeodua ilica 5t. L	379-24
»Ironija« — Zakaj?
Mariborski lj-odfžrci in iukvizitorji n Ljubljane ne uničijo ljuba vi, Tebi dane.
Kaj zamorejo vrviieoos.il
rlobai zebje?
Popolno zaupanje premik« goret	64568-34
Emona 26. t m.
Sedef ob prvem steb>«. v
družbi gosfKMla. je opozoril na Jutrove Male oglase krasno blon-dinio v rujavi obleki, gw>si"»o.J z oča^i — pro^ za cenj naslov aii drugo možnost za 5astno približanje. Nasioviti na oglat. odd"!ek »Jutra« pod zna&ko »Girl«. 5459(>24
Samostojna šivilja
želi resnega znanja v svrbo že.nitve, z boljšim gosT>o-■iom t državni službi, tiste preteklosti. 30—37 let starim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zima 100«.	54514-25
Ločenec obrtnik
srednjih let se želi seznaniti z gospodično ali vdovo E nekaj premoženja v svrho skupnega gospodinjstva. Ponudbe s sliko pod šifro »Ločenec j na oglasni oddelek »Jutra«.	54460-25
Državni činovnik
33 let star, rkt. z dobro plačo lepim stanovanjem ln Imetjem, želi poznanstva v svrho ženitve. Ne zahteva dote nego milo. zvesto soproge ln dobro so~podln'o Ponudbe g potnim naslovom pod šifro »Idealen -»akon 535« na oe! »Jutra«.	54432-25
Stalne dohodke
:n dobro ekslstneco, pozneje penzi.lo ln visoko zavarovalnino nudim oni stareiš! dami. ki me z večlo vsoto reši tenkih Tiomentanih skrbi. Sem 55 let star samostoien višji uradnik, dobrosrčen. delaven ln zmožen Vse živlienje bom ve-rte! ceniti nlen plemeni-niti Mn. nlen ksnltal bo slcrtimo povrnlen. Le nrpmožna samostoinp -o«itl1ica naj se absolutno zaupno lavi por' ^.Veselo ln srečno no1"-lato 60« na ogln*^' o^'* Jutra.	544321-2«
minut MM,______
sio t premeru 2100 krat 100, 2 ampermetra, 2 voltmetra 1 kw, 7 stikal z reglstraterjem, vse kompletno v dobrem stanju. 1 elektromotor labrikat Beroman tipe N. P. 2 15 P. B. 300 v. 44 amper, 1200 obratov z Jermenlco in zaganja-čem. 2 elekt. motorja fabrikat Weitz Wien tipe b. W. S 3 voit 300 amper 25 P. S. 9 obratov 1560 ▼ minuti. Dl-namo 315 amper 23.8 1800 K. W. 7.5. 1 elektr. moto Frohlich Perten 150 volt 15 amper 6.5 S. obratov 1200 z Jermenlco m za<?anjačem. 1 Turbo-sesalka fabrikat Vogel z elekt. motorjem neposredno spojna na temeljni plošči, obratov 1560. 350 litrov v minuti. Navedeni motorji ln sesalka se na-haiaio vse v dobrem stanju ln so vsak čas na ogled. Dopise ln ponudbe pošUlte na poštni predal 19 Kočevle.
54446
šivalni stroj
dobro ohranjen poceni naprodaj — No-H trg št. 2/n desno.	54533-29
Šivalni stroj
naprodaj aa Kodeljevem -bara-ka M. 19. 54529-39
Akumulat. baterijo
65 V. ali posamezne elemente. Bencin motni 8 HP Lokomobila Wolt 15-18 HP. Dieselmotor 20 in 30 HP. Elektromotorje diname. nove in rabljene prodamo. Vol-iovIS ln Cle.. LJubl^na-V16.	54270-29
Šivalni strol
»Singer«. dobro ohranjen pocerai naprodaj v Tavčarjevi ulici 5/IV, vrata 10.
64572-«
PRVI VTIS JE ODLOČILEN. EMINENTNO VLOGO PRI TEM IMA OBLEKA. ZATO SE DENAR — IZDAN ZA OBLEKO — OBRESTUJE Z 100%

ZA PLESNE IN DP.U2ABNE PRIREDITVE NUDI NAJFINEJŠE BLAGO ZA OBLAČILA PO PRIZNANO SOLIDNIH CENAH
Tvrdka	^	I^|nS>lp»n«
Kongresni trg iS — nasproti nunske cerkve
Žlahtne kanarčke
T istim fine pevce tuampurv* ta*rfck<-mojstrske šole Mark 8 višje Pred pevce, pare za pleme, klrtke. krmo utiija tdrivila Velezanimiv c t n i k i dragocen:.™ navodili pošlje brezpiafm Grosszncht Heydenreleh. Bad Snderodt 150. Han.
2 elektrotehniVa
v Belgiji, i veiio g>otovi-n^. st.ira 28 !n 80 Ie<. želita radi žemitve znanja z s-rtspodi^nama t starost* ig—24 in ?n—a» Tet. t ?o torino ?5.<Vt0 Din »11 pre-mfv^enieTn v isti vrednosti r>r»n„ilSe • »lJVo r, nffla«
"ddpl<^k »Jutri« pod Šifre »Tajnost zajamčena«.
Gramofon-Vovček
s,koro tov. naprodaj. Na «lo.v v oglasnem oddelku »Jutra«.	54491—26
Gramofonske plošče
(■nomSke) ogod-no prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	54538-26
Klavir
dobro ohranjen. DO Dirki ceni prodam. Na«lo<v pove ogiaOTd oddelek »Jutra«.
54550-36
Dva mlada psička
bi	je'« dobra
čuvaja tako! oddam. Po irve se v AlMevče-vi nliei št. 44, Ljubljana VTT.
54541-27
Dreslratiega psa
»Ptifarja« prodam. Ceno po^e prodajal ee Jortp Mo-horko, Zg. Potekava.
54582-27
Pes foxterrier
čroo-be], z rde?i.m jerme-njvra. se je IrsrubM. Kenda. Mestni trg 17/1. 54587-28
Foxterrier?e
Jazbečarie
?i«tx>kmne, 5 meseeev »ta re. prvov-stnlh lovskih »tar 5ev rvrodim r LHibliani Gradišče 17.	54594-27
v/
Preselitev!
Vljudno naznanjam cenjenim delodajalcem, da »em se preselil iz Sv. Petra c št. 42 na Vidovdansko e. 1 in se priporočam. — Jurij Moko-všek. sobni »iikar. — Najnovejši vzorci it solid ne Cene.	54506-3"
Modroee
la i f r t k močan »lagn 26T Dio »podnj» modroe» 9nrei» ie oooteljne »lei» najeeneje knptte orl Budil' Sever Mariiln tre lt»» i Zahtevajte vzorce!	«
Amaterska dela
-azviani« m koonan;e< ,t foto materijal na'eene'f irt foto ToSkc ^mne Wo' fov» 12. oodruin ie» 8'en
Urarska popravila
izvršuje najceneje I® -iaj precizneje
Franc WoIfllng
araf, Gosposvetska cesta 12
Gramofone
šivalne »troje »trožke vr zičke in kolesa popravlja r.ajboljše specialna meha nična delavnica Justin Gn stinčsč Maribor. Tati"n bachova alica 14. nasproti N%r<vlnoga doma. 410-30
Kolesarji, pozor!
Končala je sezona za vo žila! Sedaj je treba pre skrbeti za prihodnjo Mil njo oomiad In sicer da Vaša kolesa pustite are diti t malimi stroški ka kor nova Ko!>*> popol noma narazen vzeti, emaj lirati ponikljati. vse le žaje temeljito očistiti, thrn «i't: tor na novo t najbolj šf vazelino namazati, ter sestaviti. tako la boste imeli kok za prihodnjf leto prenovljeno Shramb.-, koles in motorjev čez zi mo. priporoča se največja specialna mehanična delav niča Justin GusHnčig Mn ribor. T*ttenbaehova nI los št. 14 — nasproti Narod ne?a doma. — Brezkonku rpnčne eene ter »Jična In »olidna postrežba 411-30
FKEPKIcAJTE Sb
a tako izborno hlago. olidne cene m Hitro Mstrežbo dobite le v specerij. trgovini M. MARIN&IC, Itesljeva cesta 2 podružnica Cesta v Kožno dolino 36.
i^epota uog
Nogavic« ii gume dajejo »ogl vitko ia dra
1 ost ne obliko. Današnja meda zahteva lepo il gramozno obliko noge. a »o se doseže eamo i nošenjem gumnatib nogavic Noga »« t« utruja » obenem eo pokrile vee na pake. kater tuai krčne žile ;Kramiifadeni) Nogavice i* čiste «m»-r'tke irura, brez šiva tenke popolnoma prozoTi* <ia;> lepe vitko nego do kolen« Brtz šiva v barvi kože (F'"ei.-ohfarbe) par 180 Din Pleten, gum | nosraviee ir najfin°jšegs trikoji za krčni , lile do kolena psi 190 Din. nogavice čez . koleno in stegno samo p«' me>i od 310 Din ' naprej.
Pleša
in -zpailanje la? je največja nesreča za staro it mlado V 24 arah za stavimo izpadanje l»e ta vedno odp^avimr. vt* prhliai ^rb^ž hra ste in nessago s .ESPASCETTE. od dr Dorraino 4 Cie.. Pa"?, - Laeje hode ozira veii in topet bu;no rasi« - Za a-peh garantiramo — Garnitura stane 6»' Din
CENTIFOLIA, koimeilSkl uvod. Zaereb. Joriiičtva g
Zahtevajte takoj bre»pl«čn- ilustr-rune cenike!

Oddajo se ▼ najem v Wolfovi ulici št. 12 obsežne in suhe kleti, pripravne za shrambo zelenjave, sadja itd.
Pismene ponudbe sprejema: Unravni odbor dr. Oražnovega dijaškega doma v Ljubljani, univerza.	17397
kokošje, gosje, purje naiavno in čiščeno nudi naiceneje-	174S4
IVAN SAVNIK, Kranj
ENGRO TRGOVINA, dobro vpeljana, z dobro staro trgovski zvezo in starim, zelo velikim in zelo zdravim krogom odjemalcev, lepim donosom, malo režijo,
IŠČE DEUŽABMKA,
Biti Vam ni treba strokovnjak, ker zadevni predmeti (einschla-gige Artikel) in boste vodili trgovino doma, dočim bom sam potovai in obiskoval stranke. — Ponudbe pod »Zelo iskren« na podružnico >Jutra« Maribor.	17S16
Kolar Jos„ trgover
kateri Je služIl vojske v 4. četi 38. pešpolke leta 1928. se prosi, d? oošli? naslov na oglasn* oddelek »Jutra« por* značko »četni pisar«.
54464—3"

Zlata zapestnica
je bila izgubljena dne 26. t. m. od Maistrove nlice (vila Petran) mimo giavne pošt do Podroinika. Po Meri naiditelj naj j» proti dobri nagradi izroči v trs fiki Pogačnik na Dmiajski cesti 12.	54504-28
Šivalni stroj
dobro ohranjen. prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	54486—29
Šivalni stroj
in kopalno banjo poceni prodim Naslov v ogrlas. oddelku ».Jutra«. 54507-29
Tovarnarji ln
industrijalci!
Pozor! Radi preureditve obrata prodam 1 dlna-mo generator, lstosmer-nl tok volt 2 krat 150, S6 amper 29 kw. obratov
IZJAVA.
Podpisani Izjavljam da ob^altiiem vse ža-n i ve p-ovorlce proti Gftr-kSš Štefanu, po^tarlu v Turnišču, radi kolib ža-Hlvk le vlomil proti m«1 ni t o* bo radi klevete ^ahvoMtilem se mu. de 'e odstopil od dallnle"-*ra^enske?a postonan'e nrotl meni ter obenerr '»Svilam da ea n' »irtm v borfo^e več Jpir Do!n1a	flor
15. decembra ig*'«
Luka "nmt.
544^1—■»'

Srebrne krone
staro »Isto iti srebro kn-puje Rafinerija dragih ko vin. Ljiiblja.na. Tlirska nli-ra 3R. vhod it Vidovdan «ke ceste pri gostilni M" žfaa.	70
Vsakovrstno zlato
k o tule O" n«}»t»H* *»*«•
Čeme — luvellr
l.inbliana. Wolfova olfea i
88
Sedlarski strof
smamke »Adler«. dobro ohranjen, naprodaj. Pol zve se v trgovini Metod žiSka. Glavni trg, Celje. 17461

Mahtfala,
Nnežiii eevlf
m
^aioil
znamke
16054
ix
Ia XnXr. fAtmoff', Hvhoj jokvirco
oa. mAAOCi^č +
Vsa pleskarska. IIAar-
<ka tn tlikar-ikn lela
Povodom smrti našega dragega soproga, oCeta, strica, starega očeta. Itd. izrekamo vsem prijateljem in znancem iskreno zahvalo za izkazano ljubeznivo sočutje in krasne vence. Posebno se zahvaljujemo gospodu županu iz Radvanja, pogrebnemu društvu v Radva-nju, orožniški stanici v Studencih in vsem njegovim prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Maribor, dne 27. decembra 1930.
Žalujoča ro&bana Sk'išek.
so »vetovnoznano naj boljši
Dobe se v trgovini
A. Ž1BERT, Lfublana
Prefternova ulica

Zahvala.
Ob nepričakovani izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, deda, strica, gospoda
lfateoha Sof&liea.
smo prejeli toliko izrazov iskrenega sočutja, da se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti. Zahvaljujemo se tem potom vsem skupaj in vsakemu posebej, posebno pa vsem prijateljem in znancem, ki so ga v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti.
Bog plačaj!	17864
Lesce, Gamlltz, Ljubljana, Bled, 26. dec. 1930.
Žalujoči ostali«

ZAHVALA
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom prerane smrti naše predobre mame, stara mame, sestre, svakinje itd., gospe
Befke čop
roj. Pogačnik
posestnice
se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, gg. zdravnikom, čč. sestram, nadalje vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, gosilskemu društvu na Breznici, pevskemu društvu na Breznici za v srce segajoče žalno petje, končno vsem prijateljem in znancem, ki so našo drago Dokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti.
Vsem in vsakemu posebej: iskrena hvala.
Ljubljana — Moste — Žirovnica, dne 27. decembra 1930.
Žalujoči ostali.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš dobri soprog, oče, brat, stric in svak, gospod
Jurij Brozovič
uradnik OUZD v pokoju
dne 26. t m. po dolgi, mukepolnl bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno preminul.
Pogreb bo v nedeljo, dne 28. decembra 1930 ob pol 3. url popoldne iz mrtvaSnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 27. decembra 1930.	17863
Žalujoča rodbina Brozovič
Mag. št. 47.182/ref. I.
17826
Radi sestave seznama obvezancev za uporabe ljudskega dela v smislu §§ 37-47 zakona o samoupravnih cestah, Uradni list z dne 10. junija 1929. št. 247/60, oziroma v smislu §§ 2-5 zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o samoupravnih cestah. Službeni list z dne 23. avgusta 1930, št. 114/20, se pozivajo naslednje naštete osebe, da se zglase v dneh od 29. do 31. decembra 1930, aH pa 2. ali 3. januarja 1931 med 8. in 14. uro pri mestnem načelstvu v posvetovalnici magistralnega poslopja. In sicer:
a)	vsi v ljubljanski občini stanujoči za delo sposobni moški prebivalci od izpolnjenega 18. do izpolnjenega 55. leta, ki plačujejo na leto do 100 dinarjev uslužbeniškega davka; obenem moTajo povedati, če plačujejo v Ljubljana še kak drug neposrednji davek tn v kateri letni višini;
b)	vse v ljubljanski občini stanujoče osebe neglede na spol, starost in delovno sposobnost, ki plačujejo na leto nad 100 Din uslužbeniškega davka. Tudi te osebe morajo obenem povedati, ali plačujejo v Ljubljani še kak drug neposrednji davek in v kateri letni višini.
Pod a) in b) navedeni naj v dokaz prineso seboj knjižico s koleki. s pomočjo katere uslužbeniški davek plačujejo.
Podjetja in uradi, ki za svoje uslužbence plačujejo uslužbeniški davek skupno, naj predlože. mesto da bi se njih uslužbenci osebno oglasili, mestnemu načelstvu (mag. posvetovalnica) v naznačenem času točne imenske izkaze uslužbencev z dostavljenim individualnim letnim zneskom uslužbeniškega davka.
MESTNO NAČELSTVO V LJUBLJANI
dne 23. decembra 1930.
Št. ad 47182/30/ ref. 1.
Dodatno opozorilo!
Odpade:
Zglasitev dijakov od 24. leta, če ne plačujejo v Ljubljani več nego 100 Din uslužbeniškega davka, in zglasitev državnih, ba-novinskih, občinskih uradnikov ter civilnih in vojaških uslužbencev (vsteši častnike), kakor tudi vseh duhovniških oseb vseh veroizpovedanj in javnih upokojencev, katerim se plačilo aa javno delo odteguje že pri izplačevanju službenih prejemkov in pokojnin. (Podatke o drugih neposrednih davkih nego o usluž-beniškem si mestno načelstvo preskrbi na drug način.)
Mestno načelstvo v Ljubljani,
dne 27. decembra 1930.
zvrSujt aajsouclnejše n po nizki ceni
\NGELO JELČIC
pleskar In ličar . elovška c. 65 Spre-lema tudi vsa v to stroko spadajoča dela na deželi.	3?7
Pozor, tapetnikl!
mtf))
V»e vrste pohištvenih vseliti Vam nudi pt konkurenčnih cenab prva ljubljanska tvornica pohištvenih vzmetJ in posteljnih vložkov
Andlovic - Strgulec
Ljubljana, Kotnerskega JI.
15557 33
Ako želite kupiti
no obroke
obrnite se na Kreditno zadrugo
detajlnih trgovcev r. z. z o. z. v Ljubljani Cigaletova 1, zraven sodni ie.
sa
j*
iŠ iu
Za 10 Din 50 različnih znamk Grčije, Turčije. Bulgarije, švedske, Švicn, Nizozemske Finske ali Dan^e
Zoranka Čuček
Ljubljana, Rožna ulica 2SL
Športne sanke
dvoMdeia«, Jak« top, m i r p e i n e po 140 Din — Preprodajalci lobijo »opu«4.
M. Fajlar, kolarstvo
LJubljana, Trnovska nI. 25. Telefon »4-10	1743»
f
Kntoi pogrebni zavod
Občina LJubljana
Potrt! globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša ljubljena mati, stara mati in tašča, gospa
MARIJANA THALER
danes zjutraj po dolgi, mučni bolezni, v 79. letu, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice se bo vršil
v nedeljo dne 28. t- m. ob pol 4. popoldne iz Rožne doline c. IX., št. 11.	17858
Žalujoči ostali.
Velika zaloga samo
In«. Goiel'
Ljubljana	Sttka
tteljaik* nI 4	Cel o vik.
seota	«
T ti »trm	3852
svojim naročnikom in čitateljem
za Nouo
4

,Jutro hoče tudi letos svoiim prijateljem omogočiti nakup krasnih slovenskih knjig po iako znižani ceni. Kniige. ki jib jim nudimo, ahko uporabijo za novoletna darila, ali pa za začetek domače ali društvene knjižnice Knjige so razdeljene v
krasne zbirke.
Vsak naš naročnik al) čitatelj jib dobi po silno znižanih cenah. Naši prijatelji dobe zbirke
od SO*, do 200 dinarjev.
razen poštnine, ki je navedena pr vsaki zbirki. Cena za vezano zbirko ie označena pri vsaki zbirki.
Ugodnost nakupa teb zbirk nudimo !e svoiim čitateliem m naročnikom, in to v času
od 2G. novembra do IO. januarja
Nakup m naročila se vrse /. naročiln;eo, ki se zreže iz .Jutra" ler ie prot takojšnjemu plačilu. Zameniava knjig ■> ene /.birke v drugo je nemogoča
Kniige se dobe v knjiuarn> Tiskovne zariruue v Liuhljan. Selennurgova ulica št. 3. Kdor predloži „Jutrovo8 naročilnico ma pravicr do nakupa vseh ilesetil ali p« po-edimb zbirk Zunanp naročnik oai nalepijo naročilnico oa dopisnico in io pošljeio iz-polnienc na upravo .Jutra" Ljubljani
marali vir A
Upravi „Jutran v Cubljatiu
Podpisani naročam (katero)?--
zbirko knjig
Istočasno pošiljam za knjige tn poštnino znesek za vezavo knjig dodajam še Dir -
Po prejemu denarja mi knjige takoj pošljite. Ime naročnika (čitljivo) -
Kraj. pošta
Istočasno z naročilnico je treba poslati denar po poštni nakaznici ali po položnici (ne »Jutrovi«), ki se dobi pri vsakem Došttiem uradu za 25 par, na naslov: Tiskovna zadruga, knjigarna v LiubHani. poštno ček. račun št. 11.926.
Na naročila br;z deraria se n* mogoče ozirati.
Ako :ma kdo že kako Vrnitgo, pa bi zbirko le rad naročil, ta stori najbolje, ako naroči skupaj s prijatelji dve ali več zbirk, ki si knjige razdelijo tako. kot jim je najbolje všeč.
Da ne pridejo knjige za darila prepozno in da zbirke, zlasti vezane, ne poidejo priporočamo da iih naročite takoj
Knjige so najlepše tn najcenejše novoletno darilo za mladino pa tudi za odrasle.
Seznam knjig v poedinih skupinah:
I. zbirka.
Dr. ivana Tavčarja zbran« spisi. Uredil dr. ivan Pruatel).
0. zv ln vendar — Soror Pia — Tat —-Čez 8 let - V Karlovcu — Gospod Ciril — Mrtva srca. (II. i\ Otok in struga — Tiberiu* Panno-nicu> - Kuzovci — Jane? Solnce — Vita vitae meae.
IV.	zv Graiski risar — 4000 — V zali — Izgubljeni Rog
V.	zv Izza Kongresa.
VL zv. Cvetje v ieseni — Visoška kronika
Vse obširne knjige mesto 408.— Din le 200.— Din ali v platno vezane 280.— Din.
Poštnina Din 18.—.
H. zbirka.
Josipa Jurčiča zbrani spisi. Uredil dr.
tvan Pmatelj. ti. zv Spomini starega Slovenca — Tihotapec — Jurij Kobila — Dva prijatelja
—	Vrban Smukova ženitev — Grad Rojin|e.
□L zv Kloštrski žolnir — Deseti brat. (V. zv Golida — Hči mestnega sodnika — Nemški val pet — Dva brata — Božidar Tirtelj — Koziovska sodba v Višnji gori
—	Črta iz življenja političnega agitatorja — Sin kmetiškega cesarja — Sosedov sin.
V. zv Pipa obaka — Mo' in pravica — Županovane v Globokem dolu - V vojni kratim - Telečja pečenka - Ivan Erazem Pred*amski Tattenhach - Bela ruta bet denar — Doktor Aober
Vse obširne knjige mesto 228.— Din le 100.— Din. ali v platno vezane 180— Din.
PoStnlna Din 18.—.
III.	zbirk U. (Dopolnilna zbirka n knjigam
Iz prejšnjih let.)
Tavčar evs zbran- spisi. u zve/ek. Kramiie/ L. Na ronti sestre Žive. Vošmak. 0 borbi za ujedinjeno narodno državo
Vse obširne in lepe knjige mesto 244.— Din le 120.— Din, ali v platno vezane 170.— Din.
Po&tnina Din 10.—.
IV.	zbirka.
Podli m barskega zbrani spisi. Uredil dr. J.
Slebinyer.
L zv Gorski potoki — Tovariš Damjan. [L zv. Potresna povest — Moravske slike
— Vojvoda Pero. Simona Jenka zbrani spisi.
Mesto 176.— Din le 85.— Din, v platno vezane Din 134.—.
PoStnina Din 10.—.
V. zbitka.
Bovcacio Dekameron — 3 knjige, 774 strani s 100 'lustracnain: (Le za odrasle.) — Knjige obseyaio 100 povesti, katerih snov je '.aieta iz ljubezenskega živlienjs 14. stoletja Kdor se hoče izvrstno zabavati in iz srca nasmejati, pa ne išče povsod nemoralnosti in pohujšanja, nai naroči to zbirko.
Mesto 168.— Din le 80.— Din, vezane 130.— Din.
Po&tnina Din 7.-
VI.	zbitka.
(izvirna slovenska drama)
Kra/ghei Na tronti sestre Z.ive.
bonacan Cehska kronika.
hovucan Veleja.
Prvijeii Azazel
Lah Noč na Hmeljnikn.
Lah Pepelu h
Linhart Zupanova Micka.
Gonekat Rokovnjači.
Žagat Vrtinec
Lesknvec Dva bregova.
Mesto 207.— Din le 100.— Din, vezano (le prve 4 knjige) Din 130.
Podtnina Din 8.—.
VII.	zbitka.
Sienkteiviczevi zgodovinski romani: Z ognjem in mečem. Potop, I. in II. del.
Trije obsežni, skoro 1800 strani obsegajoči ilustrirani zgodovinski romani veljajo le 140.— Din mesto 290.— Din. vezani 190 Din.
PoStnlna Din 18—.
VIII.	zbitka.
Hašek. Pustolovščine vojaka Švejka,
I.	zvezek.
II.	zvezek.
To/stoi, Rodbinska sreča. Dostojevski. S» lo Stepančikovo. Fogazzaro Svetnik
Mesto 202.— Din le 100.— Din, v platno vezano 160.— Din.
Poštnina Din 10.—.
IX.	zbirka.
Album slovenskih književnikov. Zupančiče* ubileini zbornik. Cankarie* ubilein> zbornik
Mesto 192.- Din le 100.— Din, v platno vezano 150.— Din.
Poštnina Din 12.—.
X.	zbitka.
V aeseu lupini si vsak, ki je naročil že eno skupino, sam izbere knjige iz navedenega seznama po navedeni ceni m je za >u </c atzja od pro-daint- cene Skupina mora obsegati -oliko knjig, da velja najmanj Din 100.— za broširane knjige. Znižana cena za vezane knjige je v oklepaju Skupina vezanih kniig mora znašati najmanj Din 200.
Za izbero so na razpolago sledeče knjige:
Prema/ V pristanu 12'— t20*—>; teigel. Tik za fronto 7— (13 —). Lah Angelin Hidai dO'—), Lah Knjiga spominov 15 - (25 —). M//črnski Drobiž 7*— (13*—ftovacan. Samosilnik 15 — (23—); Sorti. Zadnji val 15 — (27*—); Goncourl, Dekle Eliza 5*— (15*—); Cervames, Tri novele 4*— <12*—); Analote h ranče, Pin-gvinski otok 5*— (13*—); Barbusse, Ogenj 10 — (20*—); Andreiev Plat zvona 5*— (11*—), Andreiev, Povest o 7. obešenih 5*— (13—); Strug, Jutri 5 — (11.—); Coster. Ulenspiegel 20 - (36*—); Va/ansky Leteče sence 10*— (18*—); Fogazzaro, Svetnik 20*— (36'—); Cehov, Sosedje 3*— (11*—); Kaš. Dalm. povesti 3'— (11'—); Stare, Lisjakova hči 3 —
(13*—); H Dolenc. Izbrani spisi 5*— (15-—); Stntai Sodnikovi 5— (15—); Zegei Tri legende <10*—), Puškin Ka-petanova hči 10*— .20'—). Kersnik, Cyclamen 10*— (20*—) Kersnik Agitator 9*— (19—), Kersnik Testament 9*—(19*—c f-astuškm, Križev pot Petra Kupljenika 8*— (18*—), Zbašmk. Žrtve 12 - (22*—), Heatn. Knjiga o Japonski 14*— (24—); Kmetova Večerna pisma 8*— (18—); Maunassam Povesti 15 — (25—); Meško Kam plovemo 17 — (27*—). Breznik Junaki prekomorskih poletov 18— (28-—). burge/ieva. Umirajoče iuše 26*— (36 —). fbsen. (»ospa z morja 6*— (12—). Vebei Uvod v filozofijo 12*—) Me/ik Jugoslavija. L in 11 de 40*— (60 —). Prijaten Predhodniki (12*—), Stribrng S. Gregorčič 5— (10*—); Vebet Znanost in vera (15*—); Cermet], Materija in energija (17.—); Seidl. Moderna izobrazba 8*— (12-).
Pofttnina Din 18.—-.
XI. zbil k a.
V enajsti skupini si vsak sam izbere knjige tz navedenega seznama po navedeni ceni, ki so za okoli 60 % nižje od prodajnih.
Poštnina za vsako knjigo LMn Z.—.
v- izbiro so na razpolago sledeče knjige:
Frank Hetiei Blagajna velikega vojvode. Roman Iz švedščine preložil F. J.-o. 164 str Cena: prej broš. 15 Din, sedaj Din 8 —.
Claude bairere, Gusarji. (Les Flibustiers des Mers.) Poslovenil F. J.-o. 201 str. Prei broš. Din 20*— sedaj Din 8*—. Cuenrlas bereai Veliki inkvizitor Ljo-bezeuski roman iz oajsramotnejše dobe človeške zgodovine. 125 str. Broš. prej Din 20.—. sedai Din 8*—. Jean (le /a Hirt Lucitei Fantastični roman v šestih delib iTA str Broš. prej Din 30*—, sedaj Din 10*—. Maurict Lebianc Tigrovi zobje. Iz francoščine prevel F J.-o. 217 str. Broširano prej Dm 30*—, sedaj Din 10*— Vendicw> Pater Kajetan. Hotnan po ustnih, pisanih m tiskanih virih 187 str. Broš. prei Dm 30.— sedai Din 10*— Aleks Duman Zvestoba do «roba. (La Dame de Monsoreau). Roman 419 str. Bros. prei Dm 45 — sedai Din 10*— James Oitvei Curivooa Onkraj pragozda. Roman 129 str Broš. prei Din 20*—, sedai Din 8*— Gustave tt fiouge Misterija. Roman. 177 str Broš prej Din 30 — sedai Din 10*—. Oska/ Hutucki Roman zadnjega cesarja Habsburžana 320 sti Broš prej Din 40*—. sedai Din 10*—. Jack Lonaon Roman treh src. 433 strani. Broš prei Din 40'— sedat Din 10*—. Oevrt Richtet bnch Rdeča megla. Broširano pre Din 20"— sedai Din 8*—. Rene La Brugere. Hektorie* meč. Roman.
80 str Broš. prei Din 18;—. sedaj Din 8*—. Zevacco Papežinia Favsta Roman 427 str.
Broš. prei Dm 45"— sedai Din 15*—. Z. O Curivooa. Lov na ženo Koman. 194 str. Broš. prei Din 30*— sedai Din 10*—. E. G Setigei Brai Ugrabljeni milijonL Roman ameriškega Jugoslovena. 291 str. Broš. pre> Din 35*—. seda Din 15*—. Phillios Oppenheim Milijonar brez denarja. Roman. 92 str. Broš. prei Din 20*—, sedaj Din 8*—. Staroslav Gostilne v stari Ljubljani. Popravljeni in pomnoženi ponatis iz „Jutra*. S slikami. Broš. prei Din 15*—. sedaj Din 6*—.
Ani. Meiik. Do Bitolja in Ohrida. 166 str.
Broš. prei Dm 16*—, sedaj Din 6*—. Zane Grey. Železna cesta Roman.
Broširan prej Din 35"—. sedaj Din 15*— S. Weimann. Rdeča kokarda. Roman iz velike revolucije.
Broširan prej Dm 35"—, sedaj Din 15*— Sinclair-Gluck, Zlati panter. Roman. Broširan prej Din 25"—, sedaj Din 10*—
Kdor naroči XI. skupino v celoti dobi 22 knjig, kojih prodajna cena znaša 664 Din
po izredno znižani ceni s poštnino vred le za 220 Din Naročite zbirke in knjige tako} in po možnosti še danes!
j
■;.
Zim Qr*r
Ho zadnjega moža
Roman
Ko je krenil nazaj proti vrhu, je šlo bolj počasi kakor prei, ker ga ie puška ovirala. A posrečilo se mu je, da se je ognil vsakega, tudi najmanjšega šuma in dospel na rob jase, kjer je spet zagledal pred nočnim nebom temno razbojnikovo senco. Razdalja med njima je bila največ pet in dvajset metrov.
Ko se je Jean vzravnal na kolena in v opreznem loku vzdignil puško, da ne bi zadel ob veje brinjevega grma, ga je prešinilo razen srditega, trdega gneva zoper Jorthovce še neko drugo čuvstvo. Kaj, Če je bil ta človek oče Jorthove Ellen! Jean je pobesil ro*o, puška mu je udarila ob koleno. Nato se je jel tresti po vsem telesu. Presenetljivo spoznanje, da Ellinega očeta noče ubiti — da tega ne more — je šele pomagalo Jeanu, da je spoznal obupnost svoje ljubezni. V tem okrutnem trenutku neodločnosti, ko je vedel, da mu dajeta njegova indijanska zvitost in spretnost veliko prednost pred Jorthovci, je popolnoma dojel svojo čudno, brezupno in nepremagljivo ljubezen do tega dekleta. Nič več si je ni skušal tajiti. Kakor noč m samotna divjina okoli njega, kakor neizogibnost tega boja med Jorthi in Isbeli, tako je bila tudi njegova ljubezen dejstvo in resničnost. Sam svoji lastni duši je šepetal na uho, da ne more ubiti Elienmega očeta; boj ali ne boj, lsbel ali ne lsbel, tega ni mogel premišljeno vzeti na svojo vest. In zakaj ne? Odgovora ni vedel. Ali se m s tem izneveril svojemu očetu? Saj ni mogel upati, da bi Ellen Jorthova kdaj postala njegova. Do ljubezni dekleta z njenim značajem mu niti ni bilo. A vendar jo je ljubil. In njegov boj je^ moral biti naperjen zoper skrivnostno in zavratno rast te strasti. 2e zdaj ga je obvladala. Delala ga je strahopetca. Njegovo srce in dušo je <z-preletaval spomin na Jorthovo Ellen, na njeno lepoto in njen čar, njeno drznost in ganljivo plahost, njeno sramoto in njeno ponižanje. Jean je vzdignil obraz proti nebu, proti brezčutno bledim zvezdam, k neskončnim globinam temnovišnjevega firmamenta. Bilo mu je. kakor da bi čutil, da je samo drobcen atom v vesoljstvu narave. Kaj je bil on, kaj njegov maščevalni oče, kaj sovraštvo in strast in boj v primeri s tem brezimnim, neskončnim in večnim nečim, ki ga je obhajalo v tem mračnem trenutku?
A razbojniki — Daggs — in Jorthovi sploh — so bili ubili njegovega brata Guya — surovo in okrutno so ga bili umorili.. Guy je ležal na travniku, Guy, Jeanov najljubši brat ui tovariš njegovih iger. Ta boj je bil začel svojo krvavo pot. Jean je zbral ves s-voj pogum. Vroča kri se je jela spet prelivati po njegovih žilah. Moral je ubijati, kjerkoli in kadarkoli je mogel. Težko da bi bil ta človek oče Jorthove Ellen. Jorth je bil najbrže pri glavnem krdelu in je vodil sovražnosti. Jean je smel brez skrbi ustreliti tega stražarja: tolpa bo imela njegov strel za pravilno znamenje svojega tovariša. Naglo je vzdignil puško k ramenu, pomeril na temno postavo, otrpnil, oledenel m sprožil. Po strelu je vstal, se obrnil in odšel. Za učinek svojega strela se ni zmenil. Strašno, svinčeno čuvstvo mu je težilo srce. Narava mu je bila dala vse zmožnosti Indijanca, a to, da je rabil svoje darove v take namene, je bilo zoper njegovo dušo.
Vendar — Isbelova kri je zmagovala v njem. Veter mu je hladil obraz. Bilo mu je, kakor da bi postajalo breme na njegovih ramenih lažje. Hrupni šepet v ušesih je ponehaval. In ko je z opreznimi koraki dospel v sadovnjak, so bile vse moči njegovega telesa že napete v izpolnjevanju dolžnosti, ki ga je čakala. Med njegovim zamišljenim bistvom isn možem dejanja se je bil vzdignil neprestopen zid.
Prekoračil je cesto, se držal zahodne vrste skednjev in dospel nazadnje na travnik. Brez glasu se je plazil po travi z Isto oprez-
nostjo kakor prej na bregu, le da se Je tukaj manjkrat ustavlja! tat
nekoliko hitreje ubiral pot. ilotel se je plaziti vse bolj m bolj na
desno, dokler ne bi minil konca nasipa, za katerim so imeli razbojniki tako izdatno zavetje. Ta jarek so bili izkopali z namenom, da bi spomladi ob času tajanja snega in poleti ob nevihtah odvajal vodo, ki je dotekala s pologa in poplavljala staje.
Jean se je uštel in našel, da je bil dosegel nasip na levi strani; a s tem se ni belil glave. Nekaj časa je mirno ležal in vlekel-na uho. Spet je slišal glasove. Cez nekaj sekund je zagrmel strel. Bliska ni videl, a sodil je, da je moralo počiti na spredni strani hiše.
Naslednje četrt ure je Jean spoznal, da je najbližja straža streljala z vrha nasipa, kakih petdeset metrov od njega, in da je stal drugi razbojnik komaj nekaj metrov od ondod. Dva teh lopovov drug zraven drugega! Na to se Jean ni bil pripravil. Pomislil je, kaj bi bilo najbolje storiti, in nazadnje sklenil, da se od zadaj splazi do njiju, tako blizu, kakor bo le mogel glede na položaj.
Jarek za nasipom se je izkazal kaj pripravno pot za zalezovanje sovražnikov. Bil je suh in peščen, obrobljen z visokim plevelom. Edina neprilika je bila v tem, da se je bilo tako težko ogibati suhih, nevidnih biLk tega plevela. Kakor kača se je vil naprej, ped za pedjo, in dolgo je trajalo, preden je zagledal pred temnovišnje-vim nebom črno postavo sedečega moža. Trikrat je bil ta razbojnik sprožil svojo puško, med tem, ko se je Jean počasi pomikal proti njemu. Jean je nekaj trenutkov počakal in zlezel tako blizu, da ni bil človek niti dvajset korakov več od njega.
Jean je zadulial tobakov dim, a videl ni ne tleče pipe ne cigarete, ker mu je dedec obračal hrbet.
»Cuj, Ben.« je rekel mož svojemu tovarišu, ki je zdel nekaj metrov od njega na tleh, »čudno se mi zdi, da Somers ondukajle ne strelja več.«
Jean je spoznal Greavesov suhi, zategnjeni glas tn mišice njegovega telesa so se zdrznile in skrčile, kakor mišice panterja, ki se pripravlja na skok.
XIII. POGLAVJE
»To sem tudi jaz že mislil,« je rekel oni. »In — aH ni bol ta zadnji strel nekam oster za Somersovo štiriinštiridesetko?«
»Bi utegnelo biti — če natanko premislim.«
»Ho, veš kaj, splazim se tja, da vidim, kaj je.«
Razbojnikova temna postava je zdrknila preko nasipa in izginila. Jean je slišal mehko drsanje njegovih korakov po mokri travi. Nato je vse utihnilo. Ležal je plosko na tleh, z licem pritisnjenim v pesek; oči je moral zaviti, da je razločil Greavesovo temno postavo na nasipu Nameraval je Greavesa ubiti, tako aH tako, in njegova volja je bila dovolj močna, da se je upiral najbolj divji strasti, ki je kdaj hrumela v njegovih prsih. Vedel je, da razbojnika ne sme ustreliti, ker bi s tem pokvaril svoj načrt. Svoj načrt, da zaskoči tudi ostale straže, ki so streljale na kladaro! Zato je moral ubiti moža z rokami.
Dolgo, globoko je zasopel in odložil puško v travo. Nato je vstal brez glasu, kakor molčeča senca. Potegnil je nož izza pasu in z lahnimi, naglimi skoki smuknil po nasipu. Greaves je moral začuti nekakšen šum — mehko, naglo cepetanje mokasinov — zakaj zdrznil se je in se obrnil. A tisti mah je Jeanova leva roka kakor kača šinila proti Greavesovemu tilniku ter ga trdo in tesno stisnila za vrat. Ker je držal v desni roki nož, bi bil Jean lahko z enim samim mahom opravil svoj smrtnonosni posel. Ko pa je z roko začutil vroči, polni vrat, je planilo iz globin njegove duše nekaj strašnega. Ubiti tega očetovega sovražnika ni bilo dovolj! Telesni dotik je bil razbrzdal v njem divje indijanske nagone. In ne sarno to: ko je Jean z mogočnim sunkom potegnil braneče se telo nazaj, je začutil tisto čudno zono in mrko radost, ki sta ga bili prešinili, ko je njegova pest zadela Simma Brucea v obraz. Greaves se je bil takrat porogljivo nasmehnil in s tem potrdil Simmova podla obrekovanja o
Jorthovi Eflen. hit*ko)eWV>ta,kar)srd* sa&velo t Jean* le
nekaj več kakor sovraštvo.
Greaves je bel močan in mogočen dedec. Vrgel se Je na okoli, z nogami naprej, kakor bik, ki ga ujameš z lasom. A Jeanov prijem je ostal trden. Zakotalila sta se po nasip« v peščeni jarek in Jean je priletel na vrh, tako da je ležalo njegovo tek) pravokotno na nasprotnikovem.
»Dvakrat dobiš nož, Oreaive«,« je siknil Jean. »Enkrat za Jorthovo Ellen — enkrat za Gastona Isbela I«
Strmel mu je v lesketajoče oči. Nato je njegova desnica za-vihtdla široko rezilo. Zabliskalo se je. Udarilo je nizdol. Globoko spodaj, kakor daleč je Jean le mogel seči, se je zadrlo Greavesu v telo.
Vsa težka, mišičasta postava se je nekako skrčila m napela. Vrgel se je kvišku kakor žival v bolečini in grozi. Njegov skok je bil takosilovit, da mu Jeanov prijem ni bil kos. Greaves je zagnal na pol pridušeno tuljenje, ki je počasi naraslo, postajalo bolj divje in jasno ter se izlilo v strašen smrtni krik. Izvil se je. Veliki nož mu je skočil iz rane. Naglo in prožno se je spustil na kolena. Ze je držal v roki samokres, ko ga je Jean spet dosegel. Kakor medved se je vrgel nanj. Greaves je ustrelil, a zadel ga ni. Tedajci ga je Jean izpustil z desnico in še enkrat za vihti! nož. Greavesova moč je izzvenela v strahotnem, hripavem kriku. Še enkrat je zagrmel njegov samokres, nato pa mu je padel iz rok. Omahnil je. Jean ga je izpustil. Sovražnik Isbelov se je ohlapno sesedel v ,arek. Jeano-ve oči so poiskale puško; lesketala se je v svetlobi zvezd. Pograbil jo je, skočil za nasip m stekel naravnost proti kočam. Vse na okoli ie Jorthova stranka z glasnim tuljenjem oznanjala svoje razburjenje in togoto.
Plot je sivo štrlel v temi. Jean ga je preskočil, zdrevfl po cesti in v senco staj ter kmalu dospel do prve koče. Tu se je naslonil na steno, da bi se oddahnil. Srce mu je razbijalo, kakor da bi bilo preveliko za njegove prsi. Vroča kri mu je utripala in plala po žilah. Pot je curkoma lil po njem. Zobje so s? mu stiskali kakor primež in le z naporom je toliko odpri usta, da je mogel prosto dihati. A vsi ti telesni občutki niso bili nič v primeri z burjo, ki je divjala v njegovi notranjosti. Nato je vrvež nagonov ponehal in misli so mu postale jasnejše. Maščeval je bil Guya, zredčii vrste Jorthovcev m opravičil očetovo hvalo; to sa je navdajalo z nekakšnim zadovoljstvom. A ne glede na vse to ga je z mučno močjo prevzemala misel na bridko dejstvo, da maščevanje nad obrekovalcem Jorthove Ellen ne more uspavati obžalovanja in dvomov, ki so od ure do ure naraščali v njem.
Tipaje je prišel do hiše, stopil v kuhinjo in s tihim klicem krenil v glavno poslopje.
»Jean! Jean!« Drhteči glas njegovega očeta.
»Da. jaz sem,« je odvrnil Jean.
»In — aH je vse v redu?«	■
»Da. Mislim, da me je oprasnilo po nogi. šele zdaj sem opazfl Krvavim nekoliko. Hudega pa ni.«
Jean je začul tihe korake in drhteče roke so se tetegnfle proti njemu. Bila je sestra Ana. Objela ga je. Jean je čuta, kako so se njena prsa dvigala in padala ob njegovih.
»Oh. Ana. saj nisem ranjen.« Tesno jo je stisnil k sebL »Daj, lezi spet in poskusi spati.«
V črni. temni koča jo je Jean odvedel nazaj y kot; srce mu je prekipevalo Govoriti pa ni mogel, zakaj že prvi dotik sestrinih rok ga je bil navdal z žalostno slutnjo, da ne bo uspeh njegove prigode v ničemer izpremenil težavnega položaja žensk.
• e 0
»Ho,« je zamrmral Oastoo lsbel, fco Je ste končal svoje poročilo. »zdaj bo menda konec njihovega slepega streljanja. Pripraviti se moramo na kaj novega — najbrž na požig.«
Vrhnji
V	B • •
cevlu
(galoše) In
snežni
v	■ • •
cevi 11
TRETORN
• nandn »TRKTORN« vas ttttljo pred vlago, ■ranin U> umazanostjo. Ta mamini Je usor tzdel-kov. NI tooijAega čevlja od snsmks »TKBTOKN«.
m
1H 3©08©00©©0©6©©
Za novo leto
nakupite gospodinje vse gospodinjske potrebščine, kuhinjsko posodo, emajlirano in aluminijasto
porcelan, steklenino,
razne moderne stroje za kuhinjo, jedilni pribor, karnise itd. pri
B. Z1 L S €
trgovina z železnino, porcelanom in steklenino
LJUBLJANA, Dunajska c. £1, poleg „Figovca"
Tudi ima na zalogi: nosilke, cement, vse vrste železa, okovje, stavbeno in pohištveno, vse vrste orodja, sesaljke, kompletne kopalne in straniščne naprave, s češkimi ploščicami, vodovodne in medene cevi; baker, angleški cin, cink itd. 1778
Prevozni tricikli
solidno delo to že izgotovljeni v zalogi vec vrst. jako pripravni za trgovce, obrtnike mesarje, peke itd. — Invalidni vozički novi modeli. — Cena nizka. Ceniki franko.
»TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles in otrošk. vozičkov, Ljubljana. Karlov&ka c. '
vvsabdom!
VI »a kdortod m VaSe tirutlM tabko t kratkem Igr« kak instrument potom natega brezplačnega učnega tečaja, ter si ustvari doma prijetne večere. Zahtevajte U danes nai veliki
brezplačni katalog
* katerim dobite tudi sasto&j poučno knjtftleo »Kaki postanem dober godbenik«. Prilika u nakup J« ugod na. Instrumenti poceni učenje lahko Nudimo Va;
HoUm* ... M Dtn »_	tUnaett . . M Ma H*.—	4»lj<
asndalias . ed Din is«__trombt . . . M	Dis «89—	>
giUre .... »d Din 297—	kl»»h «Kn 9d Din Iti—	»
esmbartes . . ®d Dio 98—	grasiofoae . ®d	£>i» 389. ■■	»
rvi»r haramikr od Di«	85— dalje itd.	•
Največja odpremna tvrdka glasbil V Jugoslaviji
tvornica glazbil, gramofonov tn harmonik Prodajna podr. MARIBOR št 101
Največja zaloga
kovinasfih krst
V DRAVSKI BANOVINI
Kovinaste krste za deoo: 80 do 160 cm dolge, 650.— do 1100.— Din. Kovinaste krste za odrasle: 200 cm dolge, 1500.— do 2300.—
Din z zaloge v Mariboru. 405 Izbira v vseh velikostih. Najmanj 40 % prihranka potom nakupa pri izdelovalcu.
MAKS USSAR. Maribor, Gregorčičeva ul. 17.
Mali oglasi v „ JUTRU"
imajo siguren uspeh?
SIMMERi^CJEU
Ha«ehlnen and Waggonban-FHhriks Aktien €re*«*ll*chaft, Wien XI.
Oe-tfrreiela
Parni kotli
sa vsakovrstne naprave
Premikajoče re§e(ke Ekonomizerji Kurišča za premogovni prah
Zastopstvo: Inžinerski biro .Julio Breitn ie§«i>, Zagreb, Vodnikova 11. — Telefon 26—89
NOVOLETNA DARILA
Od dobrega najboljše je le
GRITZNER — ADLER Šivalni stroj la kolo
Elegantna izvedba — najboljši materijal!
URANIA
pisalni stroj
v S velikostih
Novosti
šivalni stroj
I
kot damsfea pisalna miza
Le pri
J. PETEUNC - LJUBLJANA
TELEFON INTERURBAN 2913
ZMERNE CENE.
Na obroke 10% popusta, pri takoftajem plačilu 15% popusta tecL do 10. januarja 1931.
P
R K E T 1
vseh vrst la velikosti
'.ahtevajte naSe bresobvezne oferta, oglejte al nate blaga Storite to v •vojen lastnem interesa! Nadi pariteti priznano izvrstne kvalitete In sajpreciznejfte izdelave Vas bodo zadovoljili v najvišji meri! Cene absolutno konkurenčne.
IVAN SISKA
parket tn para« ing*
LJUBLJANA Metelkova ulica 4.
2«
Int. 2244.
Karbid
na malo ln veliko «SODOAD« orijen-ska družba za izdelavo kisika in razkrojenega aceti lena, Zagreb, Kraljice Marije 23. — Telefon 21—07.
381
21 vl karpl
in lini se dobijo dnevno pri tvrdki FERD. GREINER, Maribor, Gosposka ulica Z. 17713
Sam«
HO Dim
gnaofoa U
bclolsKiratie pt»-
levine l
Nam« 850 Din esorrstna »Clt ksmuBika
14 x f' cm I
Sum« 270 Din
giUrt x med. mtkselieioe! (Vsi ml •(«*■*
Razpotnja
Trgovski dom
Celfe št. 20
Kar as ugaja, se zamenja aH vrne
denar.
Zahtevajte takoj novi, veliki. Ilustrirani cenik s več tisoč slikami, kate> ng» dobit« zastonj!
PAZITE
Prava
a4ma
ima natiskano na robu
u^ocesšea
Kupujte samo pravo Dagmar svilo! 0u£cčes/ca, {Kranj

Odra&ti in deea
ielajo i velikim uspehom kuro za čiščenje to posveženje krvi s FI-GOLOM. FIGOL se dobiva v vsaki lekarni, a po pošti ga razpošilja proizvajalec: Lekarna dr. Semelič, Dubrovnik 2/43. Tri steklenicr s poštnino 1"" Din, osem steklenic > 245 Din, 1 steklenica 40 Din.
I
Ako vas muči
protin In trganje, otrplost In krči v žilah, zbadanje in slabosti v udih vzemite popolno* ma neškodljivo že davno preizkušeno sredstvo
Jieusanal
Dobiva se v vseh lekarnah in pri edinem izdelovatelju
Apot. ARKO, Zagreb

REGENT©L"
a
o
Inženjerjl, podjetniki!
Zahtevajte od nas razjasnila, kako bodo vršili vaše posle brže bolje in ceneje.
»KATERPILAR" tr aktorji-goseničarji
Glavne zastopstvo za kraljevine Jugoslavijo
V. H. SMYTH
BEOGRAD	ZAGREB
Miloša VeBkog S, telefon 35—48, 59—28. 1C731	4 AmruSeva, telefon 27—82.
S
s
tRROKNTOU j« najpopolnejše sredstvo Id popolnoma varuje steklo pred dežjem, snegom, ledom in meglo
Trgovci restavraterji gospodinje, avto-mobilisti očistite svoja stekla (Izložbe, šoferske šipe očala Itd. > z »REGKNT01X>M». Tudi sa Časa najhujšega dežja, snega, toda to megle ostane steklo vedno čisto to prozorno.
1 škatlica >RKGENTOLA« 30 Din. Poft-jemo po povzetju s navodilom uporabe. GASOKS1T« uvozno tn Izvozno odjetje, Beograd, Kralja MIlana M. Tel. SO- 6. 400a Zastopnikom-prodajalcem SO %
l>OKLOi\.
Za one, Id se sami brijejo
RLLEGRO
najzanesljivejši aparat, sa ostrenj« to glajenj« britvi«
To daje britvicam največjo ostrino to Stedi 6»M to denar.
L
354
v sponki en. 1,000.000 Iumi^m-Črno lakiran Din ISO.—«. Poni ki Jan Din 210.—. DoMrt M povwA
Novoletne koledarje
x dnevnim blokom nudi bogato izbiro cenj. trgovcem po tovar. najnižji ceni
RUD. SMOLEJ, Maribor, Ruška c. 2
PREKLIC
Podpisana Marija Vovk. trgovka na Vrbi pri Žirovnici, pre-klicujem in obžalujem vse žaljivke, katere sem izrekla o gg. načelnikih mlekarskih zadrug Naklo in Predoslje, dne 2. dec. 1930 v gostilni pri Jelena v Kranju ter se jima zahvaljujem, da sta odstopila od kazenskega postopanja proti meni.
Vrba, dne 21. decembra 1930.	17828
Marija Vovk.
Alo^jel
■ uporabo ae8k<xBJlvsga lit
plinega sredstva »La EROS«' Učinkuj* i vsaki starosti * presenetljivim uspe aom Onraru seksuelno moč do poan< <taroati Tisoči eabvalnicl Zajamčene aečkodljivot Ha tlaof* motkin potrju 1« nagU In sanesiJlTi uspeb sredstva Osna 80 Din. tnočneJM 100 Oin Ordl nacljski la bora tort- Uaw.lka Praga 6S Nusle. Božeteeh ovi al Nr 10-J-M OoStnl pred fit. 11 CSR NaplUta pro-•Ima. toftno nvojo adresof
Urn-r	***** "	»Juuaa Adott h^mkiu. Za touudoo fekaioo <L <L kot tiskarnafla Franc Jezeriek. Za tosexatni de jt odgovoren AMmh Novak. YU v LubUai