PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE Igto IV . Cena 10 lir - 5 jugolir - 2.50 din FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA TRST sreda 22. septembra 1948 Spedizione in abbon. postale Poštnina plačana v gotovini Štev. 1005 ENO LETO flirešeiie gosnoriarshe politike Ne pretiravamo, ako oznaCi-Prvo leto obstanka Svo-odnega tržaškega ozemlja za razočaranja z gospodarskega vidika. Vse prebivalstvo, vsi sloji, od delavca, nameščn-ca> obrtnika, svobodnega profesionalca do pridobitnikov vseh. vrst so preleti z optimizmom prestopili prag 15. sep-tembra 1947. leta. Svobodno r~aiko ozemlje z moderno °premljeno prosto luko in z zajamčenim svobodnim tranzi-0rn iz vseh driav v zaledju, z ^navijajočo se mornarico in e ki so v hipu raztrgali rah-,0Tnreiie neodvisnih trgovin-8 ! 1 _ Pezi, stkanih z zaledjem ^iBSenem ozračju vojačke tro°^raci]'e’ Puhnili tržaško n £V-in° in vse gospodarstvo v ftš‘anf° Popolno odvisnost od ..aj Neodvisnih kompenza-lfokih računov pri trža-j *250druinici Italijanske ban-’ na katere se je osla- na a svobodna tržaška trgovi-tin 2 za^edje,u, ni več in kon-tšente, to se pravi obseg trgovine odmerja rim-hafVla1 umm bela^Dav^ko^jabolka.breskve m, «bs jabolka.češnje.slive*pvaSi'£ere[a tV ^vinorcjV.ovcereja^pogoidovanie * '»amitno qrozdie,breskve česnjev.kaki t/rtnine Ko»v»pn .Kobja^ •TkODld. Gabra- ^ «4, ^Qtanje1-*w-ai* C or.fan.vlo« •V/Pl) . , • • t/«oa“ } r •Avbe*': i .- - Vrabče zana ^Divača rcmsk ••'.Barka Kislice- A- P O Q i k l*' Brezovtc •Her-Delje 9 LOcrfzla III > NJ / Pcdqor,j< ocergaNK J (Rakil je tipičen krajevni ljudski odbor Orni kal, narekujejo gojitev trt za namizno grozdje in tipiziranih vinogradov, zgodnjega in južnega sadja, zgodnje in pozne povrtnine. V vinogradništvu bo treba začeti s pripravami za dvig proizvodnje namiznega grozdja za najmanj 80 odst. Ustvarjati bo treba nove vinograde po sodobni tehniki, urejati strogo tipizirane nasade s tipičnimi sortami itd. V prvi petletki bo treba povečati vinogradniške nasade. V tem rajonu so zemljišča agrarne skupnosti, ki jih bo treba zrigolati za nove vinograde in sadovnjake. Krajevni ljudski odbor Rižana ima na primer 30 ha zemljišča, ki se danes še izkorišča kot pašnik. Seveda imajo pri dvigu vinogradništva največ- jo nalogo kmetijske zadruge. V Mo-stičju ali pa v Črnem kalu bo treba zgraditi industrijsko klet. Kakor v vinogradništvu bo treba tudi v sadjarstvu misliti na specializirane nasade marelic, breskev, smo-ker ter češenj. Sadne nasade v prvi petletki bo treba povečati za 30 odst., sadni pridelek pa za najmanj 20 odst. Tudi v povrtninar-stvu bo treba povečati pridelke, in sicer graha za 30 odst., špinače za 1000 -odst., solate za 800 odst., paradižnikov za 500 odst., čebule za 500 odst., krompirja pa za 50 odst. Povrtnine, posebno pa krompir, bo treba razširiti na račun žitaric, ki jih bo treba že v prvi petletki popolnoma odstraniti. POZIV OSVOBODILNE FRONTE SOLIDARNOST z obsojenimi lov a riši, ki so branili dvojezičnost Angloamerišho vojaško sodišče je krivično obsodilo 11 tovarišev, ker so branili dvojezičnost. Zato tajništvo Osvobodilne fronte poziva svoje članstvo, da obsojene tovariše in njihove družine podpre s prostovoljnimi prispevki. Tajništvo Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje prispeva v ta namen 50.000 lir. Zbrane prispevke sprejema uprava ..Primorskega dnevnika" v ulici Ruggero Manna št. 29. Volkovi v Besna gonja proti slovenskemu šolstvu, ki so jo v. zboru sprožili prav, vsi italijanski reakcionarni listi, se letog ((odlikuje* po spoji intenzivnosti, po dobro razdeljenih vlogah med raznimi šovinističnimi glasili in po silno naivni hinavščini. Da so se letos s tako silo spravili nad našo šolo, jim je dalo gotovo povod ((vzpodbujajoče* poročilo generala Airega Varnostnemu svetu, tristranski predlog 0 vrnitvi Trsta k Italiji in gotovo je tudi spor V. tržaškem demokratičnem taboru vlil v. njihova za aitalijanstvo)) Trsta zaskrbljena srca nekaj novih upov. («Indubbiamente la mutata situa-zione nel campo slavo-comunista, con la nota scissione tra comin-formisti e titini, avra una influen-za... si che e prevedibile che dagli elenchi delle scuole slovene spa-riranno lentamente certe «Concet-tine* e certi «Carmelo»... — «Gior-nale di Triesten — 11. IX, v članku «La fabbrica degli scolari*). Stvar demokratičnega ljudstva je, da pravilno odgovori tem računarjem, ki delajo račune brez krčmarja. Vloge so si reakcionarni listi tudi dobro razdelili. Najimenitneje so si podelili strupene naloge listi, ki spadajo v najtesnejše sorodstvo, t. j. «La Pr oran, «11 Gior-nale di Trieste« in «Le Ultimissi-me». Značilnost vse letošnje gonje pa je, da se kažejo vsi sila «pravični» in «prijateljski» nasproti Slovencem. Vendarle je ovčja koža premajhna, mnogo premajhna, da bi zakrila štrlečo ovčjo dlako, zverske kremplje in divje čekane protislovenskega sovraštva. {(Najbolj «nedolžnan je seveda «La Proran, ki v svoji krščanski pravičnosti priznava, «che ogni gruppo etnico ha diritto alle sue istituzioni culturali, scuole com-prese*, a v svoji prav jezuitski hinavščini označuje kot cilj protislovenske kampanje «di ridurre una organizzazione alla sua vera ed effettiva funzione di educare 1 giovani nella loro madrelingua.s Pobožna «Prora» priznava celo, da tudi slovenski davki vzdržujejo šolo, ker računa, da bomo Slovenci za to izvršili — harakiri. UniSevanje slovenske šole imenuje «svolitizzare», ker pravi, da je naloga samih Slovencev, che con noi hanno convissuto pa-cificamente e convivono tutfora jn piena armonia*. Kako ganljive besede prave krščanske ljubezni! Kakšna bi bila ta čudna ((depolitizacija* slovenskih šol, pa ni povedala «Prora», temveč je to nalogo prepustila svojemu večjemu bratu «11 Giomale di Trie-ste», ki sicer ponovno poudarja, da noče kratiti Slovencem njihovih šol; vendar v svojih, osmih člankih (doslej!), naj bi bili «do-cumentatissimi*, kaže svoje pravo lice in svoje hotenje. «11 Giomale di Triestev smatra svoje članke za dokumentirane, ker je imel možnost vtakniti svoj nos v vse mogoče uradne podatke, da jih je lahko potem svobodno preobračal in prikrojeval po svoji potrebi. Šolske oblasti kot celota, ali nekateri posamezniki v njej, nosijo odgovornost za to zlorabo uradnih podatkov; zato se nam zdi naimileje rečeno naivno pisanje ((Demokracije* z dne 10. t. m., ko prosi šolsko upravo, da objavi nekatere podatke kot demanti na objavljene potvorjene trditvi. »Ce iščeš svojih si pravic, pokonci glavo nosi. Ponižnika ves svet tepta; zahtevaj, nič ne prosi!« Ali ni napisal te besede neki slovenski starejši pesnik, ki ni bil niti komunist niti prekucuh? Slovenska šola pa je naša pravica, zato ne bomo nič prosili in moledovali. Zahtevamo to, do česar imamo polno pravico in ne bomo odnehali od svojih zahtev nikdar. «Giomale di Trieste» in z njim drugi listi, zlasti «Emancipazio-ne» in «Ultimissime», hočejo izpodkopavati slovensko šolo s celo kopico ((argumentov*. Privlekli so na plan pripovedko o favoriziranju Slovencev po pokojni Avstriji, pravičnost predfaši-stične Italije, politične, imperia-, listične naloge slovenske šole, ile* galnost in celo misterioznost iste* Zaganjajo se v poreklo slovenskega vzgojiteljskega kadra, t) njegovo politično orientacijo in celo v njegovo strokovno sposob? nost. S posebno besnostjo se zaganjajo v slovenske učencje in dijake, ki jih kot neka tajna po3 licija iščejo vsepovsod in jih! končno kar preko 400 proglasijo kot «irreperibili» (nedosegljivih), seveda, saj je celo 286 dijakov, ki stanujejo v zgornji okolici (»abitano sulTaltipiano*). Nezaslišano! Mi nimamo na razpolago uradi nih podatkov, ker nismo naprav vili nikakršnega sporazuma nifj Z Barago niti z njegovimi na-, sledniki, kot je v svoji fantaziji odkril «Giomale di Triesten. Zato bodo naši odgovori na vsa zgornja poglavja morda malo zakasneli, toda krščanski možje okoli aProren in ((Giomale di Triestei> ter napredni «mazzini-jevci* pri «Emancipazionen naj bodo prepričani, da bodo naši podatki bolj dokumentarni kot sa njihovi «documentatissimi». Mnogo tiskarskega črnila sd morali potrošiti, da so končno v III. članku v «Giomale di Trie-ste» na kratko povel li, kako mislijo nuditi «un’amichevole servi-zio alTaltra entita etnica onde contribuire cosi a rinsaldare gli amichevoli rapporti fra i due gruppi che qui devon o convive-re». («Emancipazione» 18. IX.)'; To prijateljsko ljubezen bi «Giori nale» rad izkazal takole; «La scuola slovena deve essere ricondotta alle sue legittime pro-porzioni tenendo presente, che prima del 1914, ossia al tempo delTAustria tutrice deglj slavi fe* delissimi, a Trieste esistevano scuole slovene a Barcola, Servo-la, Roiano, Guardiella — S. Gio! vanni, mentre per gli študenti medi e superiori esisteva nella citla propriamente detta la sola scuola privata gestita dalla Ci-rillo e Metodio in via Monteč-chi*. Znamenitemu «dokumentarne-mun piscu «Giornalovihy> člankoV za danes samo še to; 1. Če že lažete, ne lazite tak6 na debelo. Ciril-Metodova šola V ulici Montecchi ni bila v času Avstrije niti srednja niti višja, temveč le osnovna. Sele z odredbo ministra za prosveto in bogočastje št. 27660 z dne 21. oktobra 1916 je bilo dovoljeno Družbi sv; Cirila in Metoda preosnovati tri višje razrede v meščansko šolo tako, da se vsako nastopno leto odpre en razred. 2. Ciril-Metodova šola je sprejemala eno tretjino slovenskih osnovnošolskih otrok v Trstu, ker niti slama Avstrija «tutrice degli slavi* niti magistrat ni hotel odpreti v mestu slovenske šole. 3. Prav tako smo zaradi obojestranske «ljubeznir> ostali brez slovenskih srednjih šol razen privatne dvorazredne trgovske šole. 4. Ta doba je za nami in tržaški Slovenci bodo odslej imeli slovenske osnovne in srednje šole po svoji lastni potrebi. In to kljub žolčno protislovenski gonji, kljub tem- da zapeljani učenci vračajoči se iz letnih kolonij pojejo: Se i s’ciavi vol Ie scole, che i vadi a Lubiana... Vidite, ne poidemo v Ljubljano in šole bomo imeli. To pa zato, ker ste vi prespali or.o zgodovinsko dobo, ko smo mi nehali biti — s’ciavi. D. P. Nove skupine izseljencev se vračajo v Jugoslavijo BEOGRAD, 21. — Jugoslovanski parnik ((Partizanka* bo priplul 10. oktobra na Reko z novo skupino povratnikov iz Južne Amerike. Na krovu je 285 bivših izseljencev, ki se vračajo v domovino iz Montevidea, Buenos Airesa in Rio de Ja-neira. V Marseillu se je na parnik vkrcalo okoli sto Jugoslovanov, ki se vračajo iz Francije. Parnik «Radnik», ki je pred kratkim pripeljal več skupin povratnikov iz Kanade, bo v oktobru odpotoval v New York, kjer bo vkrcal novo skupino izseljencev iz Severne Amerike. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 - 22. septembra 1948 •ZAMUDE« NA POLICIJI ProleslTrZaSke visokošolske zveze Tržaška visokošolska zveza je poslala VU protestno pismo s sledečo vsebino. Te dni je bil v Parizu sestanek sveta Mednarodne zveze visoko-šolcev. Tržaška visokošolska zveza, ki je članica te organizacije, bi tudi morala poslali na sestanek dva svoja delegata. Tega pa ni bilo mogoče izpolniti zaradi odkrite sabotaže s strani or-nov civilne policije, ki zavisi od VU. Delegati Tržaške visokošolske zveze so že v juliju napravili prošnje za potni list. 1. t. m. so bila dovoljenja že pripravljena. Toda organi tukajšnje policije so poslali ta dovoljenja na kvesturo v Videm šele 7. t.m, Prav tega dne pa bi morali biti tržaški delegati že v Parizu. Tako postopanje jasno dokazuje, da niso hoteli izdati potnega lista, čeprav nobena zakonska odredba ni prepovedala izdajo tega tržaškim delegatom. Prav zaradi tega smatra Trža-ika visokošolska zveza VU odgovorno za tako postopanje od nje odvisne civilne policije. Zato visokošolska zveza odločno protestira in je obefiem vložila protest pri Mednarodni visokošolski zvezi, ki bo brezdvomno posredovala pri angleški in ameriški vladi, naj ti dve svojim uradom, ki upravljajo Tržaško ozemlje, izdajo take odredbe, ki bodo napravile konec takim postopkom. Brezdvomno ne bi bilo te zamude s strani organov civilne policije, če bi prošnjo vložila kaka šovinistična delegacija, ki 6i jo recimo mahnila na šovinistično manifestacijo v sosedno italijansko republiko. Po vsem videzu se nekateri krogi še danes nočejo sporazumeti z dejstvom, da je pred letom dni bila v Parizu podpisana mirovna pogodba, ki je ustanovila Svobodno tržaško ozemlje. To dejstvo, čeprav smatrajo nekateri mirovno pogodbo za cunjo papirja, je priznala tudi italijanska republika in vse ostale zavezniške dežele med temi Anglija in Amerika. Seveda vseh teh zamud na policiji ne bi bilo, če bi z višjih krogov prihajal drugačen vzgled. Industrijci še niso odgovorili sf ŠOLSTVO VABIMO VSE KOLONE IN PO-LOVINARJE TRŽAŠKEGA OZEMLJA NA VAZEN SESTANEK, KI BO V NEDELJO 2«. T. M. OB 9 DOPOLDNE V PROSTORIH ES V ULICI IMBRIANI 5, I. NADSTR. ZARADI IZREDNE VAŽNOSTI SESTANKA, NA KATEREM BO OBRAVNAVA O POLOVINARSKI POGODBI IN POGAJANJU Z VELEPOSESTNIKI, NAJ SE SESTANKA PRAV GOTOVO UDELEŽE VSI PRIZADETI. Vpisovanje na slovenskih srednjih šolah Vpisovanje v vse slovenske šole V Gorici se je pričelo 1. septembra in se brez nadaljnjega zaključi 25. t. m. Ta rok bo podaljšan za tiste, ki delajo izpite jeseni. Vse druge podrobnosti so objavljene na razglasni deski v vsaki šoli. Predpisi o uporabi tropin Goriška prefektura je izdala posebno okrožnico, y kateri navaja gl^de na obstoječe zakone, da kmetovalci lahko hranijo tropine samo do 31. decembra, razen tedaj, ako so namenjene destilaciji ali prehrani. Po tem roku bo dovoljeno hraniti tropine le v omenjene svrhe in to po predpisih obstoječih zakonov. Kmetovalci, ki bi se po tem ne ravnali, bodo strogo kaznovani. na zahteve ES o prilagoditvi mezd današnjim življenjskim potrebam 10. avgusta 1948. je Zveza enotnih sindikatov poslala Združenju indu-strijcev pismo, v katerem je zahtevala, da bi sklicali sejo, kjer bi razpravljali o problemu ponovne porazdelitve kategorij industrijskih delavcev. Toda vkljub temu da je bilo vprašanje zelo važno, niso prejeli do danes še nobeifega odgovora, čeprav so že večkrat opozorili Združenje industrije,;v na to. Najbrže čaka Združenje indu-strijcev, kako se bodo razvili dogodki v Italiji med CGIL in Con-findustrijo, ki razpravljata prav ta-ko o prilagoditvi plač in mezd današnjim življenjskim potrebam. Kaže, da je namen tudi tržaškega združenja industrijcev, da bi pustili neizpremenjeno plačo specializiranim delavcem, medtem ko bi lahko po mili volji spreminjali plačo navadnim delavcem; seveda bi bile te plače nižje, kot jih predvideva delovna pogodba. Toda s tem da so tukajšnji italijanski industrijci že .sprejeli načelo o prilagoditvi plač za kategorijo uradnikov v tovarnah, je jasno, da morajo končno uveljaviti isto tudi za ročne delavce. Naj navedemo samo nekaj primerov plač, ki jih prejemajo tržaški težaki: dnevna osnovna plača enega težaka je 100 lir; specializiranega pa doseže, tudi 103 lir, medtem ko prejema kvalificiran delavec do 105 in 109 lir dnevno. Razlike v plačah so bile pred nekaj časa sledeče: navadni težak 100, specializiran 110; kvalificiran delavec 124 in specializiran delavec 157 lir. V skupnem dobi danes specializiran delavec, ki dela približno 200 ur mesečno, 2000 lir več kot navaden težak in 900 lir več, kot kvalificiran delavec. Jasno je, da morajo prejemati kvalificirani delavci, ki nosijo največjo odgovornost pri produkciji, Obvestilo trgovcem Na sedežu Zveze trgovcev v Gorici, via IX Agosto 11, so dane trgovskim tvrdkam na vpogled okrožnice o izvozu hrušk in breskev v Anglijo, o izvozu olupljenih mandljev v Francijo, vesti glede Izvoza povrtninskih pridelkov, o izvozu povrtninskih pridelkov V Nemčijo, o sejmu vzhoda v Bariju. Odkup koruze Goriška prefektura sporoča, da je ministrstvo za poljedelstvo in gozdarstvo sporazumno s komisarjem za prehrano sklenilo, da v go-riški pokrajini ne bo odkupa ko-ruzč. Vsled tega odpadejo yse ovire za prodajo koruze. Mrlič na gnojiSču Včeraj so v Versi pri Romansu našli mrtvega na gnojišču zraven hiše 52-letnega kmetovalca Ivana Komela. Domneva se, da je pri delu Komela zadela kap. Star grešnik Mrak Sofija iz ul. Aquileja je včeraj prijavila goriški policiji Brun« Gasparinija, ki jo je opeharil za 500.000 lir. Gasparini pa je že več časa v ječi zaradi drugih podobnih grehov. Izgubljeno Rebecchi Editha iz Turina je včeraj prijavila tukajšnji poljciji, da je izgubila belo torbico, v kateri je hranila dokumente, železniško izkaznico in nekaj fotografij. NOGOMET Jugoslovansko državno prvenstvo Pred 40.000 gledalci Je bila v nedeljo v Zagrebu odigrana najprivlač-nejša tekma I. zvezne lige med zagrebškim Dinamom in moštvom CDJA Partizan. Po raztrgani igri, ki sta jo predvedll obe moštvi, je zmagal Dinamo s tesnim rezultatom. Novosadska Sloga je imela v gosteh rutinirano moštvo Crvene zvezde, ki je že v prvem polčasu odločilo igro v svojo korist, Budučnost—-Hajduk sta Igrala prijateljsko tekmo, ker ni bilo niko-*ar od določenih sodnikov. Tekma Lokomotiva—Ponziana je izostala zaradi odsotnosti Tržačanov. Srečanje Metalac—Naša krila je bilo zaradi atletskega tekmovanja v Beogradu preloženo na torek. V II. ligi je bila presenetljiva zmaga novega člana Podrinja nad moštvom Spartaka. Precej hud poraz je doživel v Splitu pančevski Dinamo z Komarjem, ki se Je Se nadalje obdržal v vodstvu. Sarajevčani so odvzeli novincu Proleterju na njihovih tleh obe točki. Skopljanski Dinamo pa Je z boljšo igro odpravil moštvo Vardarja. Rezultati prvenstvenih tekem so naslednji: I. LIGA: Dinamo : Partizan 2:1 (2:1), Crvena zvezda : Sloga 2:1 (2:0), Hajduk : Budučnost 3:0 (2:0). II. LIGA: Sarajevo : Proleter 2:1 (1:1), Mornar : Dinamo (P) 4:0 (2:0), Podrinje : Spartak 2:0 (1:0), Dinamo (S) : Vardar 2:0 (2:0). Izidi nedeljskih lahkoatletskih prireditev na Proseku Ker oblasti niso dale dovoljenja, da bi se lankoatletske prireditve vršile popoldne, so se te vršile zjutraj. Izidi so naslednji: Tek na 3000 m. Tekačev je bilo lft Prvi je prišel na cilj Lezica z Nabrežine v času 10’2”7/10. Drugi J t tudi večjo plačo. Zato bi jim morali delodajalci nakazati višje mesečne prejemke. Zveza enotnih sindikatov je predložila industrijcem tudi vprašanje o povišanju plač navadnim težakom, katerih položaj je zaradi stalnega naraščanja cen življenjskim potrebščinam zelo težak, ker ne morejo s svojimi plačami kriti stroškov za nakup najpotrebnejših stvari. V svojih zahtevah je Zveza enotnih sindikatov izjavila, da do danes niso upoštevali položaja teh delavcev (er jim niso nikoli odobrili njihovih upravičenih zahtev. S tem. da bi delodajalci zvišali plače tudi težakom, bi koristili tudi sami produkciji, ker bi bolje plačani delavci delali tudi z večjim veseljem. Zato so delodajalci dolžni pričeti s pogajanji za rešitev tega problema, na katerem so zainteresirani tudi vsi delavci. Od rešitve tega vprašanja zavisi namreč izboljšanje njihovih življenjskih razmer, kar je še posebno važno v tem trenutku, ko je vojaška uprava izdala ukaz o povišanju cen življenjskim potrebščinam. ■Vpisovanje v slovenske srednje šo-se zaključi nepreklicno 25. t. m. Samo učenci, ki polagajo popravne izpite, se smejo vpisati še do 39. septembra«. SLOVENSKA INDUSTRIJSKA STROKOVNA SOLA V TRSTU Vpisovanj« v to slovensko šolo v Rojanu (ul. Montorsino *) se vrši dnevno od 10 do 12 ure. Zadnji dan vpisa Je 25. september. SLOVENSKA LJUDSKA SOLA V ROJANU Vpisovanje v uradu ravnateljstva (Vicolo delle Rose) — bivši šolski prostori — je vsak dan od 10 do 12 ure do 25. t. m. VPISOVANJE NA TRGOVINSKO AKADEMIJO V TRSTU Vpisovanje v Trgovinsko akademijo in višjo realno gimnazijo se vrši dnevno do 25. septembra od 10—12 v tajništvu ul. Lazzaretto Vecchio 9-II. Izredna glavna skuščina Zadruge prodajalcev goriva Upravni svet Zadruge prodajalcev goriva vabi vse člana, naj se udeleže izredne glavne skupščine, ki bo 26. t. m. ob 9 dopoldne na sedežu zadruge v ulici delle Milizie št. 19. Odločalo se bo o sledečih točkah dnevnega reda: 1.) Spremembe in dopolnila k pravilniku. 2.) Slučajnosti. Trgovinski promet medTrstom in KolandsKo Pred vojno je imel največji delež pri trgovinskem prometu z Holandsko prav premog nemške produkcije, katerega sq pripeljale ladje po Re.ni v Rotterdam, od koder so ga pq morju odposlali v Trst. Razen tega premoga je Trst uvažal še angleški premog, ki je zavzremal v našem prometu prvo mesto. Razen premoga so dobavljale Trstu geverne države še železo, surovo železo in jeklo, in to prav v letih, ko je bila aktivnost naših ladjedelnic na višku. Danes se je seveda promet s temi državami zelo zmanjšal. Pa poglejmo si v številkah današnji trgovinski promet: trgovinski promet s premogom je znašal leta 1938 1.228.946, stotov v prvem semestru .tega leta pa že samo 471.811 stotov, medtem ko je bil promet v letu 1947 prav minimalen. Železo in jeklo ter surovo železo so pa v zadnjih letih kar izginili iz tržaških statistik. Razen premoga prejemajo iz Holandske še kakao, ki poživlja naš trgovinski promet s to državo. V prvem semestru tega leta smo prejeli iz Holandske po železnici 4.311 stotov kakaa v prahu in 290 stotov kakaa V zrnih; po morju 'pa smo prejeli š 516 stotov kakaa v kosih. V letih med 1920-1939 je dosegel promet s kakaom iz Holandske že precej visoke številke ki sicer niso bile vedno stalno, temveč, sq se vrtelo okrog 25.680 q leta 1924 in 10.380 v letu 1934. Tretja stvar, ki jo prejemamo iz Holandske je sladkor: v prvem semestru .tega leta je prišlo v Trst 3.466 q, od katerih 2.421 q so morju in 1.045 po železnici. Pred vojno tgj trgovinski promet še sploh ni obstajal. Pošiljke kave so se z leti precej zvišale, čeprav niso dosegle številk iz leta 1938; vendar se jim precej približujejo. V prvem semestru leta 1938 je na primei znašala dobava 5.204; v prvem semestru 1948 pa 2.916 stotov po mor. ju in 583 po železnici. Kaže pa da bomo v kratkem prejeli iz Holad-ske .tudi margarino v kolčini 1.211 q. Drugi produkti, ki nam jih pošilja Holandska po morju so: mo-škatni orehi, stroji in druga orodja itd, po železnici pa alkohol, zdravilna zelišča in zdravila. Gospodarski razvoj Slovenskega Primorja v prvem letu po priključitvi prišel Koršič v času H'9". Tretji Ten-ce s Sv. Križa v času 11’ 22"3/10. Tek na 800 m. Prvi je pretekel progo Sedmak s Sv. Križa v času 2’18” 2/10 Drugi je bil Lezica v času 2’22”9/10 Četrti Cuk Drago s Proseka v času 2’26”2/10. Sesti je bil Ukmar Drago s Sv. Križa v času 2’26”8/10. Angleži posnemajo jugoslovanski nogomet Nogometno tekmovanje za državno prvenstvo je v polnem razmahu v vseh državah Evrope. Posebno zanimanje za ta šport je v Angliji, kjer sodelujejo v prvenstvenem tekmovanju najboljša amaterska in profesionalna društva. Vodilni londonski nogometni klub Chelsea se za letošnje prvenstvo temeljito pripravlja. Zanimivo je, da je njegov trener na podlagi izkušenj, ki jih je dobil na olimpijskih igrah, v celoti opustil dosedanji način igre in uvaja povsem nov — jugoslovanski sistem, ki se bistveno razlikuje od starega. Na nedavnih olimpijskih igrah, kjer je med drugimi sodelovala tudi jugoslovanska nogometna reprezentanca, so jugoslovanski nogometaši s svojo odlično igro navdušili desettisoče gledalcev. Jugoslovani so v tekmah s svojimi nasprotniki pokazali neverjetne sposobnosti zlasti v tehničnem znanju in bliskovitem in točnem podajanju žoge, česar ni predvajalo nobeno sodelujoče moštvo; v najvišjih angleških športnih krogih so Jugoslovani povzročili s svojo igro pravcato revolucijo. Tako se je zgodilo, da hoče tre^ ner londonskega društva Chelsea ki je s posebno pozornostjo opazoval kretnje jugoslovanskih nogometašev. odslej tudi v svoje moštvo uvesti posebnosti nogometne igre Jugoslovanov. GORICA Na dan obletnice priključitve Slovenskega Primorja k FLRJ, v sredo 15. t. m., je bilo v Solkanu tretje redno zasedanje skupščine okrajnega ljudskega odbora Gorice. Zasedanju so prisostvovali poleg delegatov tudi zastopniki jugoslovanske armade in zastopnik Prezidija ljudske skupščine LRS. Po pozdravih in govoru zastopnika jugoslovanske armade je podal predsednik okrajnega ljudskega odbora poročilo o delu in bodočih nalogah krajevnih ljudskih odborov na Gori-škenl Velikanskemu navdušenju, ki ga je pokazalo primorsko ljudstvo ob dnevih priključitve, j,e sledila resna odločitev, da bo napelo vse sile za dosego razvojne ravni ostalih krajev na gospodarskem, kul-turno-prosvetnem in socialno-zdrav-stvenem polju. Goriški okraj se je Že takoj po priključitvi vključil v petletni plan. Takoj so se pričela obnovitvena dela, ki so v celoti poverjena podjetju Zidgrad, ki gradi in popravlja 7 šol, cesto Dolenje-Ajdovščina in Opatje selo . Miren. Podjetje je zgradilo tudi dve kapnici v Lokovcih. V načrtu ima gradnjo okrajne mehanične delavnice in tovarne eteričnega olja na Trnovem ter razna druga dela, ki bodo v tem letu dosegla vsoto 142.900.000 din, za razna melioracijska dela v kmetijstvu in gozdarstvu pa je predvidenih 405.000 din. Obnavlja in elektrificira poškodovana električna omrežja; v planu ima elektrifikacijo Banjške planote, Levpe, Trbovega, Lokev, Ozeljana, Viščice, Hudega loga, Lokvice, Brd in Podsabotina. Prav tako bo tudi izpopolnjeno telefonsko omrežje. Da bi planska komisija in podjetja, ki so vključena v plan, bolje delala, je okrajni ljudski odbor ustanovil direkcijo proizvodnih podjetij in trgovsko-gostinskih obratov. V hitrem gospodarskem razvoju po priključitvi je posebno značilen razvoj zadružništva. Zlasti so se močno razvile nabavno-prodajne zadruge. Primorski kmetje so pravilno razumeli smisel in ugodnosti vezane trgovine. V Šempetru je bil vzpostavljen okrajni magazin in se je razvil v mogočno trgovsko podjetje, ki ima poleg centralnega skladišča 41 garantirano preskrbo tudi 25 prodajaln z jestvinami, tekstilom in železnino v vseh večjih centrih v okraju. V7 Vipavi urejajo pitališče za 700 prešičev, v Renčah pa za 100. Izpred sodišča Avgusta letos so karabinerji iz Gradiške ob Soči izvedli preiskavo v skladišču 32-letnega podjetnika Alvara Crimija, rojenega v Rimu in tam bivajočega v ul. Gerusa-lemme št. 15. Crimija so namreč neznanci prijavili orožnikom, češ da je zelo nevarna oseba in da v svojem skladišču skriva cele kupe orožja. Ob preiskavi pa se Je izkazalo, da so tajne prijave neresnične, ker orožja tam sploh ni bilo, našli pa so 25 kg smodnikove kisline, zaradi česar so Crimija takoj aretirali- Pri preiskovalnih zasliševanjih je Crimi vedno izjavljal, da za to razstrelivo on sploh ni vedel in da je najbrž v njegovem skladišču ostalo še iz leta 1945, ko se ga je njegovo podjetje posluževalo za miniranje skal v bližini njegove apnenice pri Ravnem polju. Isto je Crimi zatrjeval tudi včeraj pred goriškim sodiščem, toda sodniki mu niso verjeli. Obsodili so ga na 3 mesece zapora, 3000 lir globe in poravnavo sodnih stroškov. ALI SI 2E NAROČNIK PRIMORSKEGA DNEVNIKA KINO VERDI. 17: «Zadieto od strele« Robinson in M. Dietrtch. VITTORIA. 17: ((Očarljivi tujec* S. Sidney. \ CENTRALE. 17: »Kajnov pečat# O. Postvam. MODERNO. 17: «Jaz jo bom branil«, P, Foster. EDEN, 17: »Ciklon zapadi« B. Crabbe. Kmalu po priključitvi se je začela razvijati lokalna industrija. V okraju je že 7 proizvodnih podjetij. Pred dvema mesecema je pričela obratovati usnjarna v Mirnu. Stroje so pripeljali iz raznih krajev, kjer so stali neizkoriščeni. Danes je tovarna popolnoma opremljena in izdeluje zgornje in spodnje usnje najboljše kakovosti. Po priključitvi je kmetijski odsek nabavil 100.000 kg semenskih žit, predvsem pšenice. Za jesensko setev je bilo s traktorji preoranih 211 ha zemlje, za zimsko pa 221 ha. Od priključitve do konca leta 1947 so v okraju obnovili 21.000 kub m hiš, 9000 kub. m hiš so samo pokrili, 48.000 kub. m hiš pa so zgladili na novo. Vrednost tega dela znaša skupno 18 milijonov 780.000 din. V letu 1949 so popolnoma obnovili 32.890 kub. m, samo pokrili 2600 kub. m in na novo zgradili 95.542 kub. m. V delu je 508 stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij, ki so povprečno za 66% dograjene. V okraju je skupno 108 šol, katere je obiskovalo ob koncu šolskega leta 8028 učencev. Sole so bile pred priključitvijo brez knjižnic, danes pa imajo 88 učiteljskih in 97 šolskih knjižnic. V okraju so bili v 54 šolah tečaji za izpopolnitev osnovnošolskega znanja, ki jih je posečalo 1207 tečajnikov. Podano je bilo nato še delo ljudske prosvete in socialnega skrbništva, ki sta prav tako žela velike uspehe. Izboljšajmo rasi z globokim oranjem GORICA Na deželi je že toliko motornih plugov, da si lahko vsak kmetovalec oskrbi globoko oranje svojih njiv. Z globokim oranjem pritegnemo v rastlinski obtok plasti, ki so ležale mrtve, rodovitna plast zemlje se poglobi: vlaga, zralr in toplota pridejo v plasti, kamor prej niso imele dostopa. Rastline bodo lahko pognale svoje korenike globlje kot do sedaj in tako izrabljale globlje ležeče hranive snovi. Zato bo napredni kmetovalec oral globoko povsod, kjer je mogoče. Ako je pod rodovitno plastjo kamenje ali gramoz, tega ne kaže spravljati na vrh. V tem primeru pa se ognemo globokemu oranju. S plugom bomo obrnili zgornjo rodovitno plast, spodnja bo pa ostala na svojem mestu. S posebnim, tako imerrbvanim podzemnim plugom bomo spodnjo plast ranili, oziroma nekoliko zrahljali. Na ta način bodo rastlinske korenine izrabljale tudi redilne snovi, ki bi morebiti bile v globini. Tudi kjer je globoko oranje mogoče, kjer je plast zemlje dovolj globoka, ne kaže takoj prvo leto privleči na vrh spodnje plasti mrtvice. Pravilno bo ravnal oni, ki bo leto ali dve mrtvico samo rahljal, tretje leto pa oral kot ostalo zemljo, pri čemer bo s plugom spravil zgornjo plast navzdol in spodnjo na vrh. Zemljo, katero smo poglobili z globokim oranjem, moramo prvo leto na vsak način obilno gnojiti s hlevskim gnojem. Ta bo zemljo rahljal in v njo spravil tudi različne glivice, ki redilne snovi spravljajo v tako obliko, da je rastlinskim korenikam bolj sprejemljiva. Odsvetujemo uporabljati samo umetna gnojila, ker delajo zemljo neprodirno. Na poglobljeno zemljo sejemo žita ali pa okopavine (koruza, krompir), ki ženejo globoko svoje korenine. Mladinski dom v Portorožu Obveščamo starše ali sorodnike otrok, ki bodo letos sprejeti v Mladinski dom v Portorožu «Villa San Lorenzo«, da Se prične pouk na ljudskih šolah v coni B 27. septembra. Otroci, ki bodo sprejeti, bodo odpotovali iz Trsta 25. septembra. Starši ali njih namestniki naj se javijo čim prej na uradu za počitniške kolonije v ul. Macchiavelli 1 - pritličje, da prevzamejo napotnice, fcrez katerih otroci ne bodo sprejeti v dom». Začetek šolskega leta Šolsko nadzorništvo za Trst javlja, da bodo odprli ljudske šole v mestu 20. t. m. od 20. do 25. se bodo vršila vpisovanja in od 23. do 30 bodo polagali učenci Jesenske izpite In izpite za sprejem v II., III., IV. in V. razred za privatne učence. Redni pouk se bo začel 4. oktobra. Kmetijstvo Kmetijska nabavna In prodajna zadruga v Trstu obvešča vse svoje člane in odjemalce, da je prejela zadnjo po. šiljko lesene posode za trgatev. V svoji prodajalni v Trstu, ul. S. Mercadante 4 (tel. 8819) — poleg knji- garne Stoka, in v Miljah dobijo kmetje in vinogradniki tudi potrebne pripomočke za zdravo kipenje mošta in za vino ter sploh vse kmetijske po. trebščine po ugodnih cenah. Svoji k svojim! Gozdna drevesca za kmetovalce! — Gozdni urad je stavil na razpolago kmetijskemu nadzorništvu število gozdnih drevesc (okoli 30.000 komadov), katera naj razdeli kmetovalcem brezplačno. Vsi tisti, ki imajo namen napraviti kak gozdni nasad, so vabljeni, da sl naročijo potrebno količino pri kmetijskem nadzorništvu v ulici Ghega štev. 6-1 najkasneje do 30. oktobra 1948. Račun brez... NZ ISTRA Da bi se okoristil v Ir/;tu s prodajo cigare / ki so v coni B naprodaj po ugodnih cenah, se je Cigeran Peter iz Ižole 17. t. m. založil s precejSnjo količino. Imel pa je smolo, da ga je zaščita na bloku zasačila in tako bo moral sedaj dajati odgovor za svoje tihotapstvo. Kmetje - Vinogradniki! Trgatev je pred vratmi. Kaže, da bo ostalo pri trgatvi še precej jagod nezrelih in tudi mnogo gnilih, ki jih ne bo mogoče odbrati. Vsled tega obstaja nevarnost, da bodo letos vina slaba ter razmeroma močno kisla in tudi bolna, oziroma nestanovitna in slabega okusa. Zaradi tega je neobhodno potrebno, da posvetijo vinogradniki letos trgatyi in pripravi vina še prav posebno pažnjo. Razkuženi morajo biti prostori za predelavo grozdja, orodje in posoda. Grozdje naj se «robka», po možnosti vse, tudi belo. Oddeliti moramo jagode od grozdov ali hlastin, da ne bo vino preveč kislo in trpko. Takoj ko zrobkamo grozdje, mu moramo pridejati «metabisolfita» — od 20 do 40 gr na vsakih 100 kg mošta. Vse, kar je potrebno za uspešno trgatev in za pravilno postopanje pri pripravi vina — leseno posodo, kletarske stroje in orodje ter pripomočke za zdravljenje grozdja, mošta in vina, ter navodila za uporabo istih Vam nudi po ugodnih pogojih KMETIJSKA NABAVNA IN PRODAJNA ZADRUGA v Trstu, ul. U. Foscolo 1 (tel. 94386) s svojima poslovalnicama v ulici S Mercadante 4 (poleg knjigarne Stoka) ter v Miljah, ulica Mazzini 1. Dvorazredna trgovska šola v Trstu V dvorazredno trgovska šolo se je vpisalo že toliko učencev, da je en razred zagotovljen. Ob zadostnem številu priglašencev bosta ustanovljena dva razreda. Vpisati se smeje učenci z dovršeno osemraz-redne osnovno šolo ali nižjo strokovno šolo (trgovsko). Po dovršeni dvorazredni šoli je mogoč prestop v tretji razred Trgovske akademije 7 dopolnilnim izpitom iz slovenščine, latinščine in strokovnih predmetov. Vpisovanje je vsak delavnik od 10—12 ure v ul. Lazza-retto Vecchio 9-II. Izid Srebanja ISTRA Žrebanje loterije Združenja bivših političnih preganjancev, ki je bilo x Trstu, je prineslo naslednji rezultat: Stev. 11953 I. dobitev (kolo); štev. 14228 II. dobitek (harmonika); štev. 14518 III. dobitek (zapestna ura). Dobitniki naj se jayijo krajevnemu odboru skupaj s pooblastilom za dvig dobitka. Dobitke bodo dvignili na oikrožnem od/botru v D1MB Sreda 22. septembra Mavricij, Dela Sonce vzhaja ob 5.52, zahaja ob 19.05. Dolžina dneva 13.13. Luna vzhaja ob 19.41, zahaja ob 9.55. Zadnji krajec 26 t. m. ob 6.07 Jutri 23. septembra Tekla SPOMINSKI DNEVI 1846 se je rodil Svetozar Markovič, srbski pisatelj, pionir napredne družbene miselnosti. ENOTNI SINDIKATI Kemična stroka. Nocoj ob 18 se sestane upravni svet na sedežu. Lesna stroka. Jutri v četrtek ob 19 se bo sestal upravni svet. Prevozniška stroka. V petek 24. t. m. ob 18 se bo sestal upravni svet na sedežu. Uslužbenci zdravstvenih ustanov. Jutri v četrtek ob 20.15 se bo sestal upravni odbor na sedežu. Kovinska stroka. Vsi kovinarji, ki so bili odpuščeni z dlela po 1, aprilu t. 1. naj se obrnejo na sindikate, kjer bodo dobili pojasnila glede nove normativne pogodbe. Opozorilo pekom. Opozarjamo vse peke, da je «Unitž operaia« od 17. t. m. objavila besedilo nove delovne pogodbe za peke. Pogodba je stopila v veljavo 1. avgusta t. 1. Prehrambena stroka. Danes 22. t. m. ob 1.930 se bo sestal upravni svet te stroke. V četrtek 23. t. m. ob 19.30 se bo sestal upravni svet mesarjev. PROSVETNA DRUŠTVA PROSVETNO DRUŠTVO «S. JENKO* priredi v četrtek 23. t. m, ob 20.30 v prostorih nKraljičtt kulturni večer. Sodelovali bodo v «Vese[i sceni* člani igralskega osebja našega gledališča. Cisti dobiček Je namenjen za zgraditev novega gledališča. IZLETI IZLETI PDT. Planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo dne 3. oktobra izlet v Brda na trgatev in na Korado nad Kanalom. Odhod iz ul. F. Severo ob 6. Vpisovanje vsak dan v ul, F. Filzi 10-1 od 17 da 18, in v Rojanu v čevljarni Gec na trgu Tra i Rivi 3 do 20. t. m. ZA PROMET ZAPRTA CESTA Zaradi popravila in asfaltiranja je do nadaljnega zaprta cesta na Prosek od točke, kjer se cepi državna cesta pa do Doberdobske ceste. OBRAMBNA SREDSTVA PROTI TIFUSU Higienski in zdravstveni urad opozarjata meščanstvo na vedno pogostejše primere' tifusa. Zato opozarja ljudstvo na sledeča obrambna sredstva. Odsvetuje pitje vode iz vodnjakov; niti ni ta voda priporočljiva za zalivanje povrtnine. Mleko je treba pred uporabo zavreti. Prav tako odsvetuje uživanje morskih školjk in podobnega v primeru, da niso ta jedila sveža ali pa da so dvomljivega izvora. Sadje in povrtnino je treba oprati pred uživanjem. V splošnem {>a je treba varovati hrano pred ; umazanijami in muhami. Stik z bolniki, okuženimi s tifusom, je nevaren. Higienski in zdravstveni urad priporočata še uživanje tablet proti tifusu in paratifusu. Meščanstvo o-pozarja, da te tablete brezplačno delijo na mestnem higienskem in zdravstvenem uradu, ulica Cavana 18 I. nadstr. soba 16 od 9 do 18. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE /.a Tržaško ozemlje V petek 24. t. m. ob 20 uri se uprizori v Domu SKEDNJU igra kulture v MIŠKA KRANJCA? Pot do zločinau KINO ROSSETTI. 16: »Gospa iz Sanghaja»i R. Hayworth. * FENICE. 16: «Zena v jezeru«, Mon g|;mery, A. Botter. FIEODRAMMATICO. 15.30, 19.50, 22: «Bele Doverske čeri)), • Dunne, A. Marshall, Van J°h^„ ITALIA. 16: ((Ljubljeni sovražni1«. M. Oberon, B. Aerne. Prod. Samuel Goldvvin. ^ ALABARDA. 14: «Pohod šestsw tih», E. Flynn, O. De Havilland. IMPERO. 16: ((Dober večer, «uDa ’ B. Breen. Izven programa barV W. Disneyev film »Praznične mor ske dieklice«. MASSIMO. 16: ((Cesarska ljubeze™' VIALE. 16: «V neznano«, D. Durom. GARIBALDI. Zaprto. , NOVO CINE. 16: «Severna pot”' Woodrry, L. Litel. CINE DEL MARE. «Prava ljubezen«. SAVONA. 16: «Gospa sedmih ODEON. 16: « Začarana hiša», D-Guire, R. Young, H Marshall. IDEALE. 15: «Tajnl Tarzanov zakia«' J. VVeissmuller. MARCONI. 16: »Karavana junakov*. E. Flynn. _ ARMONIA. «Allahovo znamenje«, M. Darrieux, I. Murat. AZZURRO. 16: «Veliko deževje«, Loy, G. Brent. . RADIO. 16: «Tovariš B«, Stan Laurei. Oliver Hardy. ADUA. 15.30: ((Peklenska dogodivšci na», P. Muni, A. Baxter. ,, VITTORIA. 16: «Cvetlično polje«. Magnani, A Fabrizi. VENEZIA. 16: «Padovanski tiran«. BELVEDERE. 16: ((Človekoljubno«*. R. Lupi, C. del Poggio, G. CervK RADIO. 16: «Most ljubezni«, G. K0* gers, Ronald Colman. STADIO. 20.30: «Glas v viharju«, Oberon. M. II! RADIO W\m 7.30. Koledar .7.35. Jutranja gt*^ 7.45. Napoved časa in poročila. ' Reproducirana glasba. 12.00. SodoD , Anglija. 12.10. Ruske pesmi in P'^' 12.45. Napoved časa in poročila. I3- j Glasba po želji. 13.45. Igra piat> * Alfredi Cortot. 14.00. Poročila. ' tiska- 18.00. Dnevni pregled svetovnega 17.30. Koncert pestre glasbe. . Mamica pripoveduje. 18.15. ProkOiJ^ Koncert za violino in orkester v duru. 18.36. Pestra glasba. 19.00. in njen svet. 19.15. Iz opernega 19.45 Napoved časa in poročila. 20- ’ Operetna glasba. 20.30. Iz don?f.t; knjižne police. 20.45. Franz Trije preludiji. 21.00. Vzori mladl ' 21.30. Lahka glasba. 21.45. Slovenj narodne poje Dana Ročnik - Pr'vr, iz Ljubljane. 22.00. Glasbene s11 J 22.30. Plesna glasba. 23.15. Napov*" časa in poročila. 23.30 Kaj vam jutrišnji spored? 23.35. Polnočna 8la ba. 24. Zaključek. Ahademila telovadne reprezentance TO ISTRA Telovadna reprezentanca Tržaškega ozemlja, ki se je mesec dni vežbala v Valdoltri, lepem obmorskem kotičku blizu Kopra, je priredila včeraj ob 20 v gledališču Ristori telovadno akademijo. Telovadna vrsta, ki šteje 6 moških in 6 žensk in ki je polna volje in ljubezni do čim višjega vzpona tako na bradlji kakor na drogu, konju in v prostih vajah, je pokazala včeraj pred zbranim občinstvom trud svojega dela. Sicer ni to povsem nova sestava, saj se je udeležila balkanskih iger lansko leto v Ljubljani, vendar je letos osvežena z novimi 'močmi in daje lepo perspektivo za bodoče. Namen enomesečnega treninga je bila predvsem priprava za letošnjo balkaniado. Telovadni nastopi včeraj v Kopru, v torek 22. V Piranu, v soboto 26. v Ižoli ter v nedeljo 27. v Umagu, pa r.aj bi služili v propagandne svrhe, da jih naše ljudstvo spozna in lahko bolj točno zasleduje njih medmestna in mednarodna srečanja po Jugoslaviji in drugih državah, kamor so ti telovadci sedaj odpravljajo. Program včerajšnje akademije je obsegal nastop moških na drogu, žensk na gredi, moških na konju, žensk na dvovišinski bradlji, moških na bradlji, moških in žensk v preskokih čez konja, moških s prostimi vajami in žensk s prostimi vajami. Vsekakor dovolj, da so lahko pokazali svoje znanje. V splošnem je bilo vse zelo dobro, tako moška kakor ženska vrsta. Najboljši od vseh je bil znani telovadec Miloš Strgar, ki mu ne dela orodna telovadba nobenih težav. Posebno na konju ga lahl^o mirne duše prištejemo v vrsto 10 najboljših v Srednji Evropi. Kot drugega bi omenili Janovskega, ki je specialist za proste vaje in ki mu v preskokih čez konja lahko konkurira samo Madžar Pataky. Kot tretji bi bil 2erjal Marjan, znano ime iz športnih krogov. Tem rutiniranim telovadcem pa se tesno približujejo Renhardt, Dolgan in Bajec, ki so pričeli gojiti telovadbo sedaj po osvoboditvi in ki so v tako kratkem času že pokazali zadovoljive uspehe. Zenska vrsta, o kateri bi mogli reči, da je v celoti odlična, ima V syoji sredi 16-letno Jankovič Jadranko, ki je ena najboljših na Tržaškem ozemlju, ter 15-letno Dervin Marjano, ki je sicer začetnica, vendar velik talent. Njeno brezhibno izvajanje je tudi elastično in elegantno. Omeniti pa bi morali tudi 12-letno Furlan Bto-janko, ki ima za orodno telovadbo velike sposobnosti. Včerajšnja telovadna akademija je pokazala dobro pripravljenost telovalcev in telovadk, ki bodo želi prav gotovo povsod priznanje. Pokazala pa je tudi talente, njih vztrajnost in dobro voljo, katerim nudi tukajšnja ljudska oblast vso pomoč. Pokora zaradi nizkotnega obrekovanja Ker se še vedno najdejo ljudje, ki skušajo z lažno propagando blatiti pridobitve NOB in sejati med ljudstvo sovraštvo in nezadovoljstvo do ljudskih oblasti in njenih predstavnikov, je prav, da se tudi tem stopi malo na prste. Tako sta bila prejšnji petek zadržana na mestni postaji v Kopru Padovan Anton in njegov sin iz Novega grada, ker sta bila le preveč široko-ustna. Pray tako sta bila zaradi zlobnega obrekovanja zadržana na bloku ob povratku v Trst Pečar Jožef in njegova žena Danica. Z žaljivimi izpadi in nizkotnimi psovkami sta naravnost izzivala aretacijo, Narodna zaščita na bloku, spričo svoje težke in odgovorne službe vsekakor ne more požreti vsega in kot organ javne varnosti pač lahko zahteva nekoliko več spoštovanja od strani občinstva. Zapustila sta avto osebne dokumente in zbežala čez mgjg V ponedeljek zvečer nekako ob 18.45 sc je ustavil na obmejnem bloku civilne policije na državni cesti pri Bazovici osebni avto znamke Fiat 1100 z evidenčno tablico T$ 16243. V avtu sta bila dva moška. Takoj ko se je avto ustavil, sta oba moška skočila iz avtomobila in stekla proti jugoslovanskemu bloku. V avtomobilu pa sta pustila svoji listnici z doku. menti in denarjem. Oba se nista več vrnila nazaj. Iz nadaljnjih informacij sledi, da so baje videli oba potnika proti Hrpeljam v spremstvu NZ. Iz dokumentov, ki sta jih oba potnika zapustila v avtu, je razvidno, da gre za Melata Itala, italijanskega državljana, stanujočega v Trstu, Foro UJ-plano 4 Drugi potnik je bil angleški državljan Whalley Samuel Vernon, zastopnik Gudderidge et Co. Britlsh Textile Co. s sedežem v Napoliju, ulica Roma. Avto pa je obema posodil neki Taboga Iz Tržiča. V Melatovi listnici je bilo 27.185 lir, v Whalleyevi pa 41.400 lir in 65 dolarjev. Takšno je policijsko poročilo. Razna namigavanja, da sta oba potnika kar tako šla proti jugoslovanskemu bloku, da bi izposlala dovoljenje In da je imel Whalley redno potno dovoljenje, so se skuhala le v možganih urednikov revolverskega lista «U]timissime». Pazite na stanovanja da ne pridejo tatovi Pastolitti Josip iz ulice Daris 9 je javil policiji, da so se neznani uzmo-viči vtihotapili v njegovo stanovanje s pomočjo ponarejenih ključev. Dasl je bilo ob 11 dopoldne, so tatovi ne. moteno odnesli 20 tisoč lir gotovine, zlat prstan in verižico ter nekaj drugih dragocenih predmetov v skupni vrednosti 70 tisoč lir. Policija išče storilce. Nekaj podobnega se je zgodilo Aleksandru Noviču iz ulice Stuparlch 16. Temu so tatovi odnesli kovčeg z listnico, v kateri je bilo 22 tisoč lir in nekaj osebnih dokumentov te še neka) drugih spominskih reči v vrednosti 80 tisoč lir. Policija Je začela s preiskavo. Dve tobačni plantaži uničeni Te dni je finančni odsek civilne policije v Grljanu napravil manj. še čiščenje po raznih vrtovih. Pri tem so financarji — v njihovo zadovoljstvo seveda — ugotovili, da so tudi na Tržaškem ozemlju začeli s sajenjem tobaka. V domačem okolišu v Grljanu so na vrtu neke Olge Brusetti našli kar 18 lepih že visokih tobačnih sadik. Po- doben ogled je napravil finanČ odsek civilne policije iz Mirama*1 • Ta je na vrtu neke Kristine Sa done iz Barkovelj 325 zapazil 5> * tudi lepo zaraslih tobačnih sa■ Seveda so vse te tobačne m {* takoj uničili. Priložnostni še bolj nesrečni plantažniki pa do dajali odgovor oblastem V 0 ki denarnih glob. Obsodba dveh beguncev Včeraj je sodilo višje i!aveZI?{i!!ja sodišče dva begunca, ki ju je Po1, sV. aretirala 7. t. m. v Trstu v ulici • Spiridljona, ker se nista hotela timirati policijskim organom. Begcrnr. sta Ludvik Kastelič in Leopold sVjaI delj. Po pripovedovanju njune fatl g stične štorije ju je kapitan Lea/Ld-obsodil na 14 dni ječe vsakega. 3 Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod.