Ljubljana, četrtek, 22. marca 1956 LETO XXII. Stev. 69 OLAVNl CN ODGOVORNI O REDNIK ivan Šinkovec D REJ A UREDNIŠKI ODBOR L Ut Izhaja vsak dan razen petka " Oena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DE2EL ZDRUŽITE SE: PRAVICA Q. IZDAJA J.JDSK1 PRAVI CA' USTANOVLJENA *. OKTOBRA UM * mn NARODNOOSVOBODILNO BORBO IM IZHAJALA KOT »ONIVNIK O) TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO L fUU 1981 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK * OD L JUNIJA IM IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« Hammarskjold naj bi posredoval med Izraelom in arabskimi deželami O tem naj bi sklepal na osnovi ameriškega predloga Varnostni svet OZIS na svojem bližnjem sestanku Nem York, 21. marca (Tanjug). | govem mnenju Sveta ne bi bilo Varnostnega sveta zahtevali, naj Konec tega ali v začetku prihod- , treba sklicati. Včeraj, preden je Hammarskjold odpotuje v Pale-njega tedna se bo Varnostni svet i ameriška delegacija postavila stino in tam temeljito prouči OZN znova sestal, da bi proučil svojo zahtevo, so bili delegati j vzroke sedanje napetosti, potem napeti položaj na Bližnjem vzho- j ZDA, Velike Britanije in Francije pa predloži konkretne načrte za du. Delegacija ZDA v OZN je v OZN pri generalnem tajniku normalizacijo položaja. To poj snoči predložila predsedniku Var- Hammarskjoldu in se z njim pre- | slanstvo bi kilo nekoliko podobno nostnega sveta zahtevo, naj čim cej dolgo razgovarjali. Čeprav po znanemu lanskemu Hammarskjol-prej skliče sestanek, ker povzroča razgovorih niso objavili nobenega dovemu poslanstvu, ko je po na-napeti položaj med arabskimi de- uradnega poročila, diplomatski ročilu Generalne skupščine OZN želami in Izraelom ameriški vladi, opazovalci sodijo, da so na se- 1 potoval v zadevi ameriških pilo-čedalje več skrbi. I stunku bržčas govorili o more- tov na Kitajsko. Generalni tajnik OZN Ham- bitni konkretnejši akciji general- I XT l j -v. j x j l- marskjold je večkrat izjavil, da nega tajnika v palestinskem Namen zahodnih držav, da b. ne pričakuje nobene koristi od vprašanju [zahtevale, naj Hammarskjoldu morebitnega sestanka Varnostne- V krogih zahodnih delegacij zauPaJ° posredova no a £ za ga sveta o tem vprašanju. Po nje- zatrjujejo, da bodo na sestanku Poravnavo _lzra® °. ” ara3S_Jla Eisenhower o položaju na Bližnjem vzhodu in posledicah eventualnega spopada med Izraelom in arabskimi deželami poravnavo izraelsko spora, je zbudil v krogih OZN veliko zanimanje. Po ž&dnjem potovanju na Bližnji vzhod je Hammarskjold očitno prišel do prepričanja, da bi morale predvsem prizadete dežele same urediti svoje stike. Pozneje je več-i krat izrazil svoj optimizem in j prepričanje o državniški modro- Washington, 21. marca (AFP). v Parizu izrazil upanje, da bodo glavnih v o(I ■telj^'r Predsednik Eisenhower je danes francosko-alžirsko vprašanje pra- , , .i9 . 1 , . . V’ ( na sestanku z novinarji izjavil, da vično uredili. ZDA upoštevajo tes- dramatizirajo po r. J’ ,, bi pomenil spopad na Bližnjem ne stike med Francijo in Alžtrom, samo povečajo zamotanost celot-vzhodu katastrofo za zahodni svet. je rekel Eisenhower, in se zavze- niga promema. Pripomnil je, da bodo v kratkem majo za kompromis, ki bi zadovo- j Varnostni svet je lani soglasno objavljene podrobnosti ameriške- ljil zakonite težnje Alžira, ne da sprejel tri resolucije o palestin-ga načrta, po katerem bi s posre- bi okrnil njegove stike s Francijo.1 skem vprašanju. Same resolucije ■ i ; Novi afganistanski poslanik pri predsedniku republike Brioni, 21. marca (Tanjug). — Predsednik republike Josip Broz-Tito je sprejel danes dopoldne afganistanskega poslanika Asada Olaha Seraža, ki mu je izročil akreditivna pisma. Pri tej slovesnosti so bili navzoči državni podtajnik Srdja Priča, generalni tajnik predsednika republike dr. Jože Vilfan in namestnik šefa protokola državnega tajništva za zunanje zadeve Vladimir Marinovič. Obisk češkoslovaških parlamentarcev Beograd, 21. marca (Jugopres). Češkoslovaška parlamentarna delegacija, ki bo štela okrog 20 članov, bo pod vodstvom predsednika Ljudske skupščine Zdeneka Firlingerja 5. maju prispela v Jugoslavijo. Češkoslovaški parlamentarci so bodo v naši državi mudili kakih dvajset dni kot gostje Zvezne ljudske skupščine Gospodarska pogajanja z Grčijo Vprašanje nadaljnjega' pov ečanja trgovinske menjave blaga in tehničnega sodelovanja | nekoliko zboljšala, izvažamo ▼, Grčijo še zmeraj največ kmetijskih pridelkov. Naši gospodarski krogi menijo, da je moč takšno dovanjem OZN preprečili izrael- Potem je govoril o dogodkih v pa niso mogle vplivati na trajno i-arabski spopad. Sovjetski zvezi po 20. kongresu pomiritev v tem delu sveta. Ne- Eisenhovver je poudaril, da KP SZ in menil, da to, da so se kateri so predlagali konkretne so rezerve petroleja na Bližnjem odpovedali Stalinu, »ne pomeni, ukrepe: natančno določitev meja, vzhodu za Evropo življenjskega da so se spremenili glavni cilji umik vseh čet z obeh strani meja Pomena, ker je potreba po tem go- komunistov«. Hkrati je izrazil na določeno razdaljo, tako da vo-rivu v evropskih deželah čedalje obžalovanje, da »v tujini niso prav jaki ene države ne bi mogli strelja. l razumeli miroljubnih namenov 1 jati na vojake druge itd. Te Govoril Je tudi o Alžiru in de- ZDA«. | ukrepe pa »o uveljavili samo del*' jal, da je ameriški veleposlanik Eisenhower je še izjavil, daje no. To m novi incidenti so ame- — ' 1 —— i— srečen, da je indijski ministrski riško dclegacijo sedaj pripravili predsednik Nehru sprejel njego- do tega, da je zahtevala sklicanje vo vabilo, naj obišče ZDA, in je Varnostnega sveta OZN, ki naj bi hkrati izrazil upanje, da bo imel po_ zamisli zahodnih dežel vsaj z Nehrujem razgovore brez sle- začasno zaupal vso stvar general- hernega formalizma. I nemu tajniku OZN. Beograd, 21. marca. Prihodnji ponedeljek se bodo tu začela gospodarska pogajanja z Grčijo. Na njih bodo uredili redno menjavo blaga za leto 1956 ter proučili nadaljnjo razširitev gospodarskega in tehničnega sodelovanja. Grško-jugoslovanski gospodarski stiki so se razvijali doslej na zadovoljiv način in so nenehoma napredovali. Lani je izvozila Jugoslavija v Grčijo za 5,4 milijona dolarjev blaga, predlanskim pa za 6.9 milijona. Uvoz pa se je. povečal od 2.9 milijona predlanskim na lanskih 5.1 milijona dolarjev. Jugoslovanski izvoz se je zmanjšal zaradi manjših dobav živine, čeprav odpade na ži- sestavo zboljšati, zlasti z• izvozom izdelkov industrije za predelavo kovin. Lansko. povečanje uvoza iz Grčije je posledica znatnih nakupov bombaža. Na bombaž odpade v celotnem uvozu nad 71 %. Na drugem mestu našega uvoza je volneno predivo (9.1%) dalje južno sadje in suho grozdje (7.4%), surove kože (6.5%), ani-linske barve (1%) itd. Poskus atentata 1 na ciprskega guvernerja Nikosia, 21. marca (Reuter). __________________ t______ vino in meso še vedno 70% na- Prvi stik med parlamentom šega izvoza. Na živila je odpadlo Davi so v spalnici britanskega Češkoslovaške in Jugoslavije je' blizu 9 % vsega izvoza, na iz- | guvernerja na Cipru generala bil navezan maja 1948., ko je ju- delke elektroindustrije kakih Hardinga našli peklenski stroj. goslovanska parlamentarna delegacija pod vodstvom Moše PiJa-la obiskala Češkoslovaško. 6.5 %, na kemične izdelke 5 %, na rezan gradbeni les 2 % itd Čeprav se je sestava izvoza I pri guvernerju Začeli so strogo preiskavo med ciprskim osebjem, uslužbenem Reforme tudi v Francoski uniji Vlada Republikanske fronte terja od poslanske zbornice pooblastila za izgraditev, avtonomne oblasti ljudstev v francoskih prekomorskih deželah ^ (Tanjug). predložila Ben Gurion o obrambi Izraela pj,el ,A.Yiv> 21. marca (AFP). predsednik izraelske vlade Ben urion je medtem na skupščini ZT?e,j . sindikatov Histadrut v lel Avivu vztrajal na nenadnem sporazumu o regulaciji Jordana, ker lzraej ne mC)re dolgo čakati na odgovor arabskih držav glede izraelskih predlogov o tem vprašanju, če bo Izrael ob ponovnem začetku del na reki Velika Britanija odobrava ameriško pobudo o razpravi o Palestini v okviru Varnostnega sveta OZN London, 21. marca (AFP). V Foreign Officeu danes izjavljajo, da pomeni predlog, naj bi Varnostni svet OZN obravnaval vprašanje Palestine, ameriško pobudo, čeprav so se ZDA pred tem posvetovale s Francijo in Veliko Britanijo. V Foreign Officeu nočejo ničesar podrobnejšega reči o novih predlogih, ki jih ameriška delegacija namerava'ob podpori britanske in francoske delegacije sprožiti v Varnostnem svetu. Tu sodijo, da pomeni sovjetsko stališče v Varnostnem svetu še neznanko. Možno je, da je glavni cilj ameriške pobude do-| gnati namene Sovjetske zveze. Drugi opazovalci pa sodijo, da je namen ameriške pobude tudi od-| goditi odločitev ameriškega zu-I nanjega ministrstva o izraelski ' zahtevi po orožju. | V Spodnji zbornici pa je danes popoldne zunanji minister Selwyn , Lloyd izjavil, da britanska vlada napaden, bosta odgovorna za spo- docela odobrava sklep ameriške Pad Sirija in Egipt. Izrael ne bo vlade v zvezi s Palestino. Izjavil QC u voine' Toda če bo napaden, je, da se razgovori z drugima bo čakal, da sovražnik vdre dvema podpisnikoma tristranske nn njegovo ozemlje, marveč bo deklaraciie iz leta 1950 zadovolji-Prenesel vojno na arabska tla. vo nadaljujejo. A tudi Selwyn Kako se bodo v Angliji odločili o bodoči državnopravni ureditvi Malte? njajo s tem, da bi v Spodnjem domu sedeli poslanci iz tako daljne dežele. Referendum, ki so ga v zvezi Ben Gurion Lloyd ni povedal, kakšne konkretne ukrepe so zahodne vele- Pariz, 20. marca Francoska vlada je predloži poslanski zbornici osnutek zakona, po katerem bi bila pooblaščena, da bi uveljavila splošne reforme v deželah Francoske unije. Vlada je namreč sklenila opustiti dosedanjo politiko asimilacije kakih 30 milijonov prebivalcev 15 prekomorskih dežel s površino blizu 8 milijonov kv. km in prepustiti domačemu prebivalstvu opravljanje znatnega dela krajevnih poslov. Ministrski predsednik Guy Mollet je bil pooblaščen, da sproži na koncu splošne debate, ki se je začela zdaj o tem vprašanju, vprašanje zaupnice vladi. Parlamentarni strokovnjaki pričakujejo, da bo vlada zatrdno dobila potrebno večino glasov. , > , Ministe^ za prekomorske de- sile pripravile v zvezi z uveljav- žele socialist Defferre je v zbor-ljenjem tristranske deklaracije, i nici izjavil o predloženem osnut- ku, da hoče vlada preprečiti »pojemanje zaupanja prebivalstva prekomorskih dežel«. Zato vlada predlaga ustanovitev posebnih »vladnih svetov« v vseh prekomorskih deželah. Ti »zarodki bodočih reprezentativnih vlad«, v katerih bi bili domorodci, bi morali že zdaj prevzeti del oblasti. V teh deželah bi pozneje volili krajevne skupnosti, ki bi v nadaljnjem razvoju omogočile domorodcem samostojno zakonodajno oblast. Vlada Republikanske fronte hoče razen tega uveljaviti upravne reforme, da bi domačemu prebivalstvu omogočili čim številnejše sodelovanje v organih oblasti. Obeta se tudi sprememba gospodarske politike, da bi se zaostale prekomorske dežele, zlasti v Afriki, čim hitreje razvijale. Na današnji seji zbornice se je večina poslancev izrekla za na- JUTRI SE BO SESTALA ZVEZNA LJUDSKA SKUPŠČINA Pred obravnavanjem naših gospodarskih nalog v letošnjem letu Beograd, 21. marca (Tanjug). Cez dva dni se bo sestala Zvezna ljudska skupščina, ki bo sprejela zvezni družbeni plan in zvezni proračun za letošnje leto, kakor tudi sedem zakonov, s katerimi bo urejenih nekaj važnih vprašanj. ■ London, 21. marca. (Tanjug), kakšno stališče se je treba Postaviti glede načrtov o priključi Malte k Veliki Britaniji, je ------------------------------------ • ----- Dli glavni problem, ki so ga ob- s tem izvedli na Malti, je samo ravnavali na današnji seji bri-' deloma potrdil, da so ljudje na «nske vlade. To vprašanje bo Malti za priključitev. V tej zvezi fjorda že prihodnji teden pred- i izražajo v nekaterih londonskih ?et Posebne debate v Spodnjem političnih krogih misel, da bi na aomu. , Malti razpisali nove volitve. Se- p I danii predsednik vlade in vodja k v r, • 0 . Priključitvi Malte maltskih laburistov Mintoff je Qvt °liki Britaniji s podobno g]aVni zagovornik priključitve Sevm^m^°’ kakršno ima zdaj Malte k Britaniji in njegova po-trej~rna Irska, in s pravico do novna zmaga na volitvah bi utr-Spodnr>°Suanskfr1 mandatov v dila položaj sedanje vlade ter j gospodarskih razmer in v tej zve-ep-j. Jl zbornici, je zelo kočljiv dokončno omogočila uveljavlje- : zi enakomernejši razvoj osebnega je n > ?stre opozicije, na katero nje njegovih idej o bodočem standarda prebivalcev. Istočasno ^naletel med prebivalstvom na državnopravnem položaju tega1 delo več skupnih odborov in hi-kon^~ nekateri britanski strateško izredno važnega otočka j trejši temper, v katerem sta dela- Naše vrhovno predstavniško telo bo ta teden obravnavalo naše gospodarske naloge v letošnjem letu, nadaljnje izpopolnjevanje našega državnega in družbenega plana, zunanjo politiko, narodno obrambo in druga vprašanja. Razen te raznolikosti in obsežnosti programa pa bo bližnje zasedanje Zvezne' skupščine važno iz dveh razlogov: prvič, ker bo sprejelo zvezni družbeni plan, ki bo pomenil začetek uresničevanja nove gospodarske smeri v prihodnjem obdobju, in drugič, ker bo Ljudska skupščina sprejela dva zakona, ki urejata funkcioniranje državne uprave in posebej zveznih organov uprave. Zato javnost s posebnim zanimanjem pričakuje ekspozeja podpredsednikov Zveznega izvršnega sveta Svetozarja Vukmanoviča o osnutku zveznega družbenega plana in Edvarda Kardelja o osnutku zakona o državni upravi ter osnutku zakona o zveznih organih uprave. tiyno nista dopustila, da bi se javnost podrobneje seznanila s konkretnimi oblikami naše go- Kakor je izjavil podpredsednik Kardelj v skupščinskem odboru, pa so se pokazale nekatere pomanjkljivosti, predvsem organizacijske in kadrovske, v določenem smislu pa tudi glede pooblastil uprave na področju kontrole nad izpolnjevanjem predpisov, ki spodarske politike v letošnjem s0 jjjj izdajali predstavniški or-letu. Zato javnost posebej priča- j gani. Zato javnost s posebnim za-kuje, da bo iz ekspozejev in raz-. nimanjem pričakuje pojasnila prave zvedela, kaj bo moč doseči podpredsednika Kardelja o tem, v uresničevanju nove smeri že le- j kako zakoni precizirajo poobla-tos glede na naše sedanje realne stila in medsebojne odnošaje or-možnosti ter s kakšnimi metoda-: ganov državne uprav in kako mi in sredstvi nameravajo na urejajo vprašanje upostavitve pristojnem mestu zagotovi, da inšpekcijskega mehanizma, bodo te naloge čim uspešneje' Prvi ekspoze bo na zasedanju Zvezne ljudske skupščine prebral izpolnjene. Podpredsednik Vuk manovič bo govoril bržčas dne ‘J“u^ FiCuiiu 2fi 6 i član Zveznega izvršnega sveta | Milentije Popovič o osnutku te-Z enakim zanimanjem priča- meljnega zakona o proračunih, in kujejo zlasti v državni upravi in | sicer istega dne, ko bo skupščina organih družbenega upravljanja začela delati. Ekspoze o osnutku ekspoze podpredsednika Zveznega1 zveznega proračuna za letošnje izvršnega sveta Edvarda Karde- leto bo prebral tajnik Izvršnega lja, ki bo govoril najbrž 26. mar- sveta Veljko Zekovič istega dne ca v zvezi z osnutki zakonov o kakor podpredsednik Svetozar državni upravi. Kakor je bilo Vukmanovič ekspoze o družbe-poudarjeno v začetku proučeva- nem planu, namreč 28. marca, nja teh zakonskih osnutkov, naj Skupščini bosta poročala državni in tajnik za zunanje zadeve Koča „vc. bi izpopolnili naš državni ... - Med obravnavanjem v odbo- družbeni sistem, ne da bi kaj bi- Popovič in državni tajnik za no rih za gospodarstvo je bilo vide-' stvenega spremenili glede mesta tranje zadeve Svetislav Stefano- ti, da bosta s planom za letošnje leto določeni dve temeljni nalogi: doseči določeno stabilizacijo naših ^servativni poslanci se ne stri- I v Sredozemlju. I la odbor za gospodarstvo, objek- in vloge državne uprave in nje- nega nadaljnjega razvoja. Držav- j v skupščinskih odborih so pri-na uprava, sloneča na načelih pravili za to zasedanje še štiri ustavnega zakona, je pripomogla zakonske osnutke. To so zakon- k razvijanju organov upravlja- ski osnutki o gledališčih, o sani- nja: delavskih svetov, ljudskih tami inšpekciji in zdravstvenem odborov, zbornic, organov uprav- nadzorstvu nad živili ter o pravi- ( ________ ________ ljanja v prosveti, zdravju in dru- cah nosilcev Partizanske sporne- 1 in južni Sloveniji nekaj padavin, gih področjih našega življenja. | nice 1941. I TemDeratura se bo rahlo dvignila. črte vlade. Predsednik Ljudske republikanske stranke Teitgen je izjavil, da bodo ljudski republikanci vzlic znatnim pridržkom flasovali za predlagane zakone, a vladne predloge bodo glasovali tudi radikali, komunisti in poslanci Demokratske unije odpora. Degolovci, poujadisti in znatno število zmernih pa izražajo nezadovoljstvo spričo vladnega namena, da bi zakon o pooblastilih uporabila proti »koristim Francozov v ten deželah«. Zbornica bo najbrž že jutri glasovala o zahtevanih pooblastilih. Francoski načrt v ožjem razorožitvenem odboru OZN London, 21. marca (AFP). — Danes dopoldne so se v Foreign Officeu sestali šefi delegacij Kanade, Francije, Velike Britanije in ZDA v ožjem odboru razoro-žitvene komisije OZN, ki zaseda v Londonu. Druga plenarna seja odbora je bila danes popoldne. Izvedelo se je, da je sovjetski delegat Gromiko govoril o fran-cosko-britanskem predlogu, ki ga je v ponedeljek v ožjem odboru razložil francoski delegat Jules Moch. Zahodna zatrdila bonnski vladi • Bonn, 21. marca (AFP). Predstavnik vlade je novinarjem izjavil, da so ministrski predsedniki na razorožitveni konferenci sodelujočih dežel izrazili pripravljenost, da prouče način obveščanja in morebitnega posvetovanja z zahodnonemško vlado o poteku teh pogajanj. Dejal je, da so bila takšna zatrdila dana, ko so zahodnonem-ški poslaniki izročili Adenauerje-vo poslanico ministrskim predsednikom zahodnih dežel. Sestanek tajniškega odbora Ankarskega sporazuma Atene, 21. marca (Tanjug). — Danes je bil prvi sestanek odbora stalnega tajništva Ankarskega sporazuma po preselitvi tajništva v Atene. Sestanku je predsedoval veleposlanik v grškem zunanjem ministrstvu Ekonomugpras. Sodelovala sta turški veleposlanik Iksel in jugoslovanski veleposlanik Miša Pavičevič. VREMENSKA NAPOVED za četrtek 22. marca Pretežno oblačno, zlasti v zahodni Administracija ljudskih Odkar so občine prejele številne nove pristojnosti, mnoge stvari hitreje in mnogo bolj go-spodarnostno rešujejo kot prej, ko so te pristojnosti opravljali še okraji. Toda vsi občinski ljudski odbori še ne morejo opravljati oseh novih pristojnosti sami, marveč jim morajo še pomagati okraji, nekatere probleme pa rešujejo občine za zdaj še prepočasi in ne dovolj temeljito. Vzrok, ki ga navaja večina ljudskih odborov, tiči v premajhnem številu in o nezadostni strokovni usposobijenosti mnogih uslužbencev. Brez zadostne in kvalitetne administracije namreč tudi ljudski odbori in njihovi organi ne morejo dobro delati. Prvič je stvar v tem, da dobrega strokovnega kadra povsod primanjkuje. V Sloveniji bi, denimo, potrebovali letno najmanj po 200 juristov, ljubljanska univerza pa jih daje komaj po 40. V kočevskem okraju ni menda nobenega jurista ali ekonomista. Marsikje sicer štipendirajo dokajšnje število dijakov in študentov, toda dotok mladih moči iz' šol ne zadošča. Druga stvar je strokovno izpopolnjevanje že zaposlenega kadra, ki pa še ni dovolj kvalificiran. Pri ljudskih odborih zlasti ni dovolj kvalitetnega srednjega kadra. Zdaj imajo ponekod nižje kvalificirane pisarniške moči in pa visokokvalificirane strokovne uslužbence, manjka pa tip srednješolsko ' izobraženega uslužbenca, ki bi znal kolikor toliko samostojno opravljati več del v pisarni. Visokokvalificiranih uslužbencev bi bilo potem marsikje treba manj, ker bi delo predvsem organizirali in ga vodili, opravljal pa bi ga srednji kader. Za tako samostojnejše delo bi lahko usposobili tudi dokaj uslužbencev, ki sicer nimajo popolne srednješolske izobrazbe, pač pa so si pridobili že mnogo prakse. To njihovo prakso bi kazalo dopolniti in sistematizirati o dopolnilnih tečajih, ki naj bi jih uvedli pri nekaterih šolah. Republiški odbor sindikata državnih uslužbencev je konec lanskega leta anketiral okrog 2000 uslužbencev, da bi ugotovil njihova mnenja o lastnem strokovnem izpopolnjevanju. Anketa je pokazala, da se večina nižjih uslužbencev pri ljudskih odborih želi strokovno izpopolniti in izražajo to željo celo bolj kot posamezni uslužbenci na strokovno odgovornejših delovnih mesfih. llkrati pa so številni anketiranci povedali, da so zaradi pomanjkanja kadra hudo zaposleni z riuj-nim tekočim delom, da težko najdejo čas za svoje strokovno izpopolnjevanje, saj zlasti tajniki, načelniki in uslužbenci na podobnih mestih presedijo ogromno časa na sejah, se potem ukvarjajo s sestavljanjem zapisnikov, sprejemajo stranke, uresničujejo sklepe sej in podobno. K strokovnemu izpopolnjevanju in kvalitetnejšemu delu uslužbencev v ljudskih odborih bi po mnenju, ki ga je bilo slišati v Republiškem odboru sindikata državnih uslužbencev, lahko mnogo pripomoglo gibčno izdajanje strokovnih priročnikov, ki naj bi razlagali vsebino, duha, namen in nudili nasvete za pravilno uresničevanje posameznih zakonov, uredb ali predpisov. Taki priročniki bi morali izhajati o kratkem času po izidu zakona, uredbe ali predpisa. V Sloveniji so taki priročniki izšli samo nekajkrat, bili pa so takoj razprodani, kar kaže, kako so potrebni. V nekaterih drugih republikah take priročnike že izdajajo in so glede tega precej pred nami. Seveda bi morali izdajati te priročnike po ustreznih cenah, ki bi bile za uslužbence dosegljive. Hkrati ko uslužbencev primanjkuje, pa ugotavljamo, da število uslužbencev raste celo ponekod tam, kjer bi bilo pričakovati, da se bo zmanjšalo. Precejšen vzrok je v tem, da marsikateri uslužbenec ni strokovno dovolj usposobljen za svoje delo, zato sta ponekod za delo, ki bi ga lahko opravljal en sam kvalificiran uslužbenec, potrebna kar dva, to pa administracijo podražuje. Pomembno vprašanje je pri tem tudi organizacija in sistem dela, ki pri marsikaterem ljudskem odboru nista zadovoljiva. Administracija n ljudskih odborih nekaterih velikih okrajev ali občin je organizirana in ima prav tak sistem dela, kakor administracija o nekaterih ljudskih odborih manjših okrajev ali občin. Brž ko na okraju osnujejo nov referat, hočejo nov .samostojen referat tudi na občini itd. Razen tega je administrativno poslovanje marsikje še dokaj zaostalo ter skoraj ne izkorišča sodobnih birotehničnih pripomočkov. So, denimo uslužbenci, ki so prišli iz šol kot ste- Ljubljana, 21. marca. Danes je prvič zasedal pododbor za organizacijo in upravljanje v gozdarstvu, ki ga je na svoji zadnji seji formiral Odbor za organizacijo oblasti In uprave Republiškega zbora Ljudske skupščine LR Slovenije. Seji, na kateri so bile izmenjane misli o problemih • gozdarske službe, so prisostvovali tudi direktor Uprave za gozdarstvo LRS inž. Lojze Funkel, direktor Gozdarskega inštituta inž. Bogdan Žagar, upravnik Srednje gozdarske šole v Ljubljani inž. Cerjak in inž. Albert Svetličič iz Zavoda za gospodarsko planiranje LRS. Predsednik pododbora Ignac, liti. Gozdarska služba je po Voljč je uvodoma dejal, da so okrajih neenotno urejena. Zlasti rejo uporabljati ter svojo stenografsko spretnost na ta način polagoma izgubljajo, namesto da bi jo izpopolnjevali. Gre namreč za to, da marsikje že pomanjkljiva organizacija dela otežkoča posameznim uslužbencem, da bi izdatneje uporabljali svoje znanje in spretnosti, hkrati pa vpliva na to tudi pomanjkljiva strokovna usposobljenost nekaterih višjih uslužbencev (načelnik bi lahko zdiktiral koncepte stenograf ki ali strojepiski, ker pa mu stvar ne gre hitro od rok, jih raje piše sam itd.). Na ta način delovni čas ni racionalno izkoriščen, za opravljanje dela je treba več ljudi, ki pa jih ni moč lahko najti, delo zaostaja, prizadeti državljani kritizirajo počasno reševanje problemov itd. Zdaj ponekod vidijo rešitev samo v tem, da iščejo uslužbence z oglasi (>... najmanj s petletno prakso .. .<) in na druge načine. Pred dnevi smo brali, da je šlo o LR Ilrvatski (taki pojavi pa so seveda tudi o LR Sloveniji) o prvih osmih mesecih lanskega leta kar 24 milijonov din za oglase, s katerimi so iskali skupno okrog 1200 uslužbencev, medtem ko bi — po objavljenih poročilih — že polovica te vsote zadoščala za iz-šolanje tolikšnega števila uslužbencev. To kaže, da je takšno reševanje problema drago, hkrati pa neučinkovito. Problem je precej zapleten in ga je treba reševati kompleksno. Na pogled so to morda manj pomembni problemi, o resnici pa gre za to, da bi upostavili pri ljudskih odborih cenejšo administracijo, ki pa bi bila hkrati gibčne jša, kar bi omogočilo tudi boljše delo ljudskih odborov in njihovih organov, v zadovoljstvo državljanov. Seveda pa nekatere navedene ugotovitve ne veljajo samo - - - . - __ za administracijo pri ljudskih od- službe ponekod že ovira uspešno borih, marveč hkrati tudi za ad- gospodarjenje z gozdovi. Tudi ministrationo poslovanje n neka- nekateri togi predpisi ne sluzij terih podjetjih in ustanovah. [pospeševanju gospodarjenja z gozdovi. Gozdne komplekse bo M. Z. treba ponekod pravilneje razde- Gozdarsko službo kaže izpopolniti in vskladiti s komunalnim sistemom ’ Seja pododbora za organizacijo in upravljanje v go zdarstvu pri Odboru za organizacijo oblasti in upravo Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS poslanci, člani Odbora za organizacijo oblasti in uprave pri proučevanju funkcioniranja komunalnega sistema v občinah in krajih ugotovili, da je tudi organizacija gozdarske službe žgoč problem, ki mu je treba posvetiti več pozornosti. Hkrati je poslanec Ignac Voljč prečital dopis iz novomeške Uprave za gozdarstvo, ki vsebuje nekatere predloge za izpopolnitev oziroma reorganizacijo gozdarske službe. V tem dopisu je govora med drugim o predlogu, naj bi odkazo-vanja gozdnega drevja za posek opravljali le od okrajne uprave za gozdarstvo pooblaščeni strokovnjaki, naj bi se v gozdarstvu globalno planiralo preko okrajnega Zavoda za plan, naj bi se osnovali upravni odbori gozdnih skladov, naj bi se operativna gozdarska služba v nedržavnem sektorju prenesla na gozdarske odseke prt kmetijskih zadrugah, naj bi osnovali gozdarske inšpek- kovne "izobrazbe.1' Sole dajefo pre- hudo se čuti pomanjkanje strokovnega kadra, zato je po mnenju tov. Voljča vprašanje, ali bi bilo v teh pogojih smotrno ustanavljati gozdarske inšpekcije, kot predlaga dopis iz novomeškega okraja. Prav tako je vprašanje, ali je nujno osnovati upravne odbore za upravljanje z gozdarskimi skladi, ker bi to nalogo morda lahko opravljale strokovne komisije pri gospodarskih svetih OLO. , GOZDARSKIH STROKOVNJAKOV HUDO PRIMANJKUJE Ljudski poslanec Jakob 2en je med drugim govoril o pomanjkanju kadra. V celjskem okraju pride en logar na 895 ha gozdne površine, medtem ko bi bilo primerno, da bi prišlo na posameznega logarja le do 500 ha. Razen tega 69 % logarjev v celjskem okraju nima ustrezne stro- cije pri okrajnih tajništvih za gospodarstvo 'itd. ‘ ,,( Predsednik pododbora Ignac Voljč je nato govoril o tem, da kaže gozdarsko službo bolj vskladiti s komunalnim sistemom. Sedanja organizacija gozdarske malo kadra. Nato je poslanec Jakob Zen govoril o gozdnih skladih. Dejal je, da enoten prispevek okrajev ni najbolj smotrn, ampak da bi bilo treba določiti prispevek posameznih okrajev po realni ocenitvi dejanskega stanja. Glede pristojnosti občin s področja gospodarstva je tov. Zen dejal, da v celjskem okraju prakticirajo tako, da pri tem sodelujejo občinski organi s posvetovalno pravico, kar za zdaj SEJA PREDSEDSTVA STALNE KONFERENCE MEST POSEBNA POZORNOST STANOVANJSKI PROBLEMATIKI Uredba o upravljanju stdnovanjskih hiš je ustvarila pogoje za prehod na družbeno upravljanje teh hiš Beograd, 21. marca. (Tanjug). Na sej! predsedstva Stalne konference mest in mestnih občin Jugoslavije so proučevali stanje osnovnih komunalnih skladov v mestih, zlasti položaj glede pomanjkanja šolskega prostora. Govorili so tudi o učinku novega komunalnega sistema po nedavnem posvetovanju predstavnikov mest v Novem Sadu. Posebno pozornost je posvetilo predsedstvo stanovanjski problematiki. Proučilo je tudi sklepe skupne seje komisije za napredek stanovanjskega gospodarstva in stanovanjske kulture ter komisije za krajevno samoupravo in družbeno upravljanje. Na seji so obravnavali tudi vzorna pravila sklada za kreditiranje graditve stanovanj, ki jih je sestavil Ljudski odbor Ljubljane. V sklepih komisije Stalne konference, ki Jih bo predsedstvo poslalo Zveznemu Izvršnemu svetu, konferen-za ugotavlja, da je uredba o upravljanju stanovanjskih hiš zagotovila osnovne potrebe ln ustvarila pogoje za prehod na družbeno upravljanje teh hiš. Praktična uporaba v uredbi določenih načel pa nujno zahteva spremembo ln dopolnitev posameznih predpisov, zlasti glede na raznolikost krajevnih razmer. V tej zvezi bo predsedstvo predlagalo, naj bi zvezno uredbo o upravljanju stanovanjskih hiš omejili samo na določanje splošnih načel, njihovo podrobno obrav- O RAZPOLAGANJU S STANOVANJI V NOVIH HIŠAH DRUŽBENE LASTNINE Glede razpolaganja s stanovanji nekateri menijo, da bi bilo treba V pravilih občinskega sklada za kreditiranje zgraditve stanovanj, katerega osnutek so obravnavali na seji predsedstva, so zanimiva zlasti vprašanja posojil ln pogodbenega roka za zgraditev stanovanjske hiše. Upravni odbor sklada lahko odobri posojilo samo, če se grade hiše po načelih racionalne ln ekonomične graditve. Odobreno posojilo je moč uporabiti za novo stanovanjsko hišo v dveh letih, za dograditev ali popravilo pa po največ v enem letu po podpisu pogodbe o posojilu. Ce investitor po poteku pogodbenega roka ne predloži banki dovoljenja za uporabo hiše, se uporabijo določene sankcije na pr.: odpoved posojila, zvišanje obrestne mere, odvzem pravice do brezplačne uporabe za stanovanjske hiše določenega zemljišča, prenos mvcstltorsklh pravic na drugega ko- zadostuje, ker občine na ta način lahko preprečujejo slabe posledice centralističnega upravljanja V gozdarstvu. Predsednik pododbora Ignac Voljč je nato govoril o tem, da so posamezne občine preveč širokogrudne pri izdajanju Sečnih dovoljenj, ker se ne čutijo soodgovorne, zato bi morda kazalo urediti stvar tako, da bi okraji dodelili občinam kvote lesa, ki ga lahko posekajo, ker bi se s tem povečala skrb občin za gozdove. Ljudski poslanec Stane Skof je govoril — na podlagi izkušenj iz mariborskega okraja — o tem, da sedanja organizacija gozdarske službe sicer v glavnem ustreza in so z njo dosegli skrbnejše gospodarjenje. Nekatere funkcije s področja gozdarstva so bile sicer prenešene na občine, toda pri občinah ni organov, ki bi te funkcije opravljali. Nato je izrazil mnenje, da so revirna vodstva sicer pod strokovnim vodstvom okrajnih gozdarskih uprav, toda hkrati je • potrebno, da bi tudi občine nadzirale delo teh revirnih vodstev. Logarji, ki so odgovorni okrajni upravi, bi morali čutiti, da so za svoje delo odgovorni tudi občinam, na čigar področjih opravljajo delo. Nekatere naloge so po sodbi poslanca Škofa preveč centralizirane pri republiških organih in bi jih kazalo prenesti na okrajne gozdne uprave. Nato je poslanec Škof dejal, da s sedanjim gospodarjenjem z gozdnimi skladi ne moremo biti povsem zadovoljni, ker le-te uporabljajo ponekod tudi za negozdarske namene. Sodil je, da bi bilo primerno, če bi imele občine svoje gozdarske sklade, ki ne bi bili povsem odvisni od okrajnih skladov. Formirali naj bi se na zakoniti osnovi, ker pa bi bili ti fondi v raznih občinah različni,, večji in manjši, naj bi prelivanje sredstev iz fondov posameznih občin koordiniral okraj. KAKO ODPRAVITI STISKO GLEDE KADRA? Direktor Gozdarskega inštituta inž. Rogdhn Žagar je sodil, da odnosi med gozdarskimi upravami in gozdnimi gospodarstvi niso povsod jasni in da so v raznih okrajih različni. Po njegovem mnenju kadra v doglednem času še ne bo dovolj, pomagali pa bi si lahko na dva načina. Prvič, okrajne gozdne uprave in gozdna gospodarstva naj bi štipendirala primerno število kadra na fakultetah in srednjih gozdarskih šolah iz svojih sredstev, drugič, prirejati naj bi začeli sistematične tečaje in seminarje ne le za logarje, marveč tudi za mlade tehnike in inženirje, da bi si izpopolnjevali svoje znanje. Nato je inž. Bogdan Žagar dejal, da se gozdni skladi ne bi smeli smatrati kot nekakšen davek, kot je to ponekod primer, ampak kot ” ' . ■ vaiiikuioniu «*<*■ stvar urediti tako ,da bi s stanovanji rlstnika. Namen teh načel v osnutku v novih hišah družbene lastnine razpolagala podjetja, ki so hiše zgradila, s stanovanji v privatnih hišah (do treh stanovanj), pa bi razpolagal lastnik, ki je hišo tudi zgradil. To bi znatno spodbujalo podjetja, ustanove In posameznike, da bi zidali stanovanjske hiše. Zanimiv je predlog za zagotovitev navanje pa _ prepustili, republikam in ^"»vanja. J*™*"* V'*8' Misija Stanovanjskega odbora OZN odpotovala Člani misije stanovanjskega ljudskim odborom, ki bi izdali posebne predpise. S SEDANJIMI PREDPISI SE NI DOLOČENO, KAJ JE STANOVANJSKA SKUPNOST Na podlagi anketnih raziskav so ugotovili, da s sedanjimi predpisi še ni določeno, kaj Je stanovanjska skupnost, ker ta ustanova ni dobila nobenih gmotnih sredstev, pa tudi ne nalog, ki naj bi Jih izpolnjevala. V predpisih uredbe se izraz »stanovanjska skupnost« često meša s pojmom hišnega sveta ali celo s pojmom organa družbenega upravljanja v stanovanjskih poslih vobče. Na podlagi teh ugotovitev menijo, da je treba dati pojmu stanovanjske skupnosti vso življenjsko vsebino', tako da ne bo skupek hiš, marveč da bo pomenil fočenem* stanovanjskem *bloku! Sta^ odbora Evropske gospodarske ko-vanjsko skupnost Je treba razumeti J misije OZN, ki SO se desert dni kot organizacijo državljanov z nalo- v naši državi, so odpolo- co, da dela za zboljšanje in pospese- .. * . m vanle stanovanjskih, komunalnih, so- vali včeraj V Turčijo, cialnih, higienskih in družbenih po- clani misije, ki SO imeli pri- vanja. "* ao,oi!enem Poaroeju ,tano'| ložnost seznaniti se s problemi Na tako zasnovano stanovanjsko pomanjkanja in izgradnje stano-skupnost bo lahko občina prenesla van: v Jugoslaviji, sodijo, da bo del komunalnih nalog.Tako na pr. bo ,____, „ „„*i lahko stanovanjska skupnost docela treba nasi državi poslati meha-ali delno prevzela skrb za Javne na- nizacijo za pospešitev te izgrad-sade, otroška igrišča in zavetišča, za nje. Misija je predlagala, naj bi daSM lahko luni sv“t'“posamezne*po-’ več jugoslovanskih strokovnjakov sle zaupal ljudem zunaj svoje sesta- in delavcev odšlo za nekaj časa ve. Hišnemu svetu nai bi ostalo le ze- na m-akSO V druge tehnično bolj lo malo administracije, ki bi Jo kar naiboli poenostavili, v tej zvezi me- razvile aezeie. nljo, da Je treba Izdati tudi predpise o poenostavljeni tehniki bančnega poslovanja s finančno službo hišnih svetov. Stanovanjska uprava, ki Je v praksi prevzela znaten del vloge izpostave občinske administracije, še ni mogla izpolniti v uredbi določenih nalog. Zato bi bilo treba z novimi pred dolžen, da zagotovi stanovanjc samo v tistih primerih, ko gre za družine, katerim ne priskrbuje stanovanj ustanova ali podjetje ali za ljudi, ki ne morejo sami skrbeti za stanovanja' ženje ustanov in podjetij Javne snage, (socialno ogroženi, invalidi, ljudje, združenje tržnih uprav ter konfcrcn-ki ostanejo po elementarnih nezgo- ca komunalnih bank in hranilnic dah brez stanovanj). 1 strokovne sekcije Stalne konference. pravil sklada za kreditiranje stanovanjske izgradnje, jkl sicer podrobno obravnavajo vsa na graditev stanovanj nanašajoča se vprašanja, Je spodbujati koristnike graditve stanovanj ln jo pospešiti. Na seji predsedstva so sklenili, da bo sredi aprila v Zagrebu medmestno posvetovanje družbenega upravljanja zdravstvenih ustanov. Na tem posvetovanju bodo sodelovali predstavniki kakih 70 mest. Predsedstvo Je tudi sprejelo predlog, da postanejo zdru- DNEVNA KRONIKA Razgovori vodnogospodarskih strokovnjakov Jugoslavije in Grčije Sinoči je iz Skoplja odpotovala Solun delegacija vodno-gospo- plsi napraviti hišne svete povsem neodvisne od stanovanjske uprave, njej..................... . , , pa dati docela novo lice. Ta unrava darskih strokovnjakov Jugosla-nografi, pa stenografije v službi nai bi bila izključno kontrolnega vije, ki se bo z grškimi vodno-s kor a j ne uporabljajo oziroma, ^h ^ vc?o v \?e\ "nadzorne "funkcij j gospodarskimi strokovnjaki razločneje povedano, je niti ne mo-1 nasproti njim. I govarjala o regulaciji Dojranske- ga jezera. V zadnjih dveh letih je gladina tega jezera začela naglo naraščati, ker so se zamašili odvodni kanali na grškem ozemlju. Tako je zdaj poplavljenih nekaj sto ha orne zemlje na našem in na grškem ozemlju. Proslava stoletnice rojstva Nikole Tesle Državni odbor za proslavo stoletnice rojstva velikega znanstvenika Nikole Tesle zaključuje priprave na organizacijo uradnega dela te proslave, 'ki bo od 9. do 13. julija v Beogradu. V odboru poudarjajo, da bo ta proslava mednarodnega značaja. Proslava v Beogradu se bo začela s svečano akademijo, na kateri bo o znanstvenem delu in tehničnih odkritjih Nikole Tesle, kakor tudi o pomenu teh odkritij za razvoj civilizacije govoril podpredsednik Zveznega izvršnega odbora in predsednik odbora za proslavo Rodoljub Colakovič. V Beogradu bodo tudi odkrili spomenik Nikoli Tes-^i. prispevek, ki se vrača gozdarstvu za njegovo pospeševanje. Gozdarske sklade naj bi upravljale strokovne komisije pri gospodarskih, svetih OLO, sredstva iz teh skladov pa naj bi se dodeljevala po predložitvi elaboratov ali drugačne strokovne dokumentacije. Tudi inž. Bogdan Žagar je sodil, da bi morala revirna vodstva tesno sodelovati z občinami, čeprav so strokovno podrejena okrajnim upravam. Glede gozdarske inšpekcije pa je inž. Žagar sodil, da bi bile sicer potrebne, toda v sedanjih pogojih ni možnosti za njihovo osnovanje, ker ni kadra. V razpravi je sodeloval še direktor Uprave za gozdarstvo LR Slovenije inž. Lojze Funkel, za njim pa inž. Albert Svetličič. Le-ta je sodil, da še ni jasna bodoča organizacija gozdarske službe. Nato pa je dejal, da bi morali biti gozdni fondi določeni na osnovi perspektivnega plana razvoja gozdarstva. Glede kadra pa je inž. Svetličič sodil, da bi ga bilo treba tudi smotrneje razdeliti. V Sloveniji imamo 170 gozdarskih inženirjev in 250 gozdarskih tehnikov. Upravnik Srednje gozdarske šole v Ljubljani inž. Cerjak je dejal, da je po podatkih iz leta 1954 primanjkovalo 417 tehnikov. Lani je srednjo gozdarsko šolo absolviralo 54 tovarišev. Letos bo maturiralo verjetno okrog 30 rednih dijakov in 32 tečajnikov. Inž. Cerjak je sodil, da bo kadra za prvo potrebo dovolj Šele čez nekaj let. Pozdravil pa je predlog inž. Žagarja, naj bi prirejali tečaje za strokovno izpopolnjevanje inženirjev in tehnikov. Pododbor za organizacijo' in upravljanje v gozdarstvu bo nadaljeval s podrobnejšim proučevanjem teh problemov. M. Z. Priprave na feksfilno razstavo v Ljubljani Prva strokovna razstava tekstila z mednarodno udeležbo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo odprta od 28. aprila do 6. maja. Za to prireditev je oddan že ves razpoložljivi razstavni prostor. Razstavljalo bo 123 največjih tekstilnih podjetij iz naše države. Sodelovala bodo tudi razna industrijska podjetja iz Zahodne Nemčije, Madžarske in Češkoslovaške, ki bodo razstavila v glavnem razne preizkuševalne aparate in tekstilne stroje. Pripravljalni odbor razstave si prizadeva, da bo prireditev nd strokovni višini in da bo dala Izčrpen pregled jugoslovanske tekstilne industrije, njenih možnosti in pomanjkljivosti Hkrati z razstavo pripravlja poseben odbor elitno modno revijo, na kateri bodo prikazani najnovejši modeli oblačil iz domačih tkanin. POSVETOVANJE V ZVEZNEM IZVRŠNEM SVETU V finančnem poslovanju socialnega zavarovanja je še mnogo neurejenih vprašanj V delu službe socialnega zavarovanja, zlasti na področju finančnega poslovanja, uporabe zakonitih predpisov in v notranji organizaciji je še mnogo neurejenih vprašanj. Vsa ta vprašanja so na dnevnem redu posvetovanja v Zveznem izvršnem svetu. Razen članov Izvršnega odbora zveznega za-voda in predsednikov izvršnih odborov ter direktorjev republiških zavodov se udeležujejo posvetovanja tudi član1 Zveznega izvršnega sveta M orna Markovič, Velimir Stojnič i’1 dr. Pavle Gregorič. , Nn včerajšnjem sestanku so obširno obravnavali finančno poslovanje službe socialnega zavarovanja. Lani so dohodki narasli 'zlasti na področju zdravstvene zaščite. Močno jc naraslo tudi število pregledov. Na Hrvatskem so narasli izdatki za zdravstveno zavarovanje lani za dobri 2 milijardi 500 milijonov dinarjev, na enega zavarovanca pa od 16.800 na dobrih 18.000 din. Podoben je položaj tudi v drugih republikah. Novi družbeni plan predvideva znižanje splošne stopnje prispevkov od 43 na 40°/o. Na posvetovanju so obširno govorili o tem, kaj bi bilo treba ukreniti, da boi lahko socialno zavarovanje vzlic manjšim dohodkom v letošnjem letu krilo svoje izdatke. V tej zvezi so na posvetovanju opozorili na več pomanjkljivosti in na primere razsipnosti. Ponekod so sklade zavarovanja porabili za investicije ali za kredite ljudskim odborom in podjetjem. Bilo je tudi več zlorab pravice do zdraviliškega zdravljenja - -----, - .---------- in drugih nepravilnosti. Predstav- skih delovnih brigad. vezati na delovni staž zavarovan' cev, zlasti glede pravic članov nji' hovih družin. Uveljaviti bi bilo treba tako imenovano dodatno pravico, ki bi bila odvisna od dolgosti delovnega staža. Na posvetovanju, so govorili tudi o načinu plačevanja bolniških storitev in njihovi ceni. Če izvzamem0 primere neupravičenega zvišanj® cen, storitve v bolnišnicah nis° drage. Treba pa bo preprečiti pr1' mere, ko v bolnišnicah brez potrebe zadržujejo bolnike ali Pa sprejemajo manj bolne ker s° »cenejši«. Z bolj racionalnim gospodarjenjem bi lahko stroške socialnega zavarovanja še znižam Vse bivše pevce »Moškriča*’ »Kajuha«, bivšega Studentskcg® pevskega zbora In pevce’ zbor® Tehniške srednje šole »Vinko Košak«, obveščamo, da se zberej® v nedeljo, 25. marca ob 10 v klasični gimnaziji, kjer bo skup® vaja za nastop, ki bo na osrcdnJ^ proslavi ob desetletnici ml*®*1*' niki iz posameznih republik menijo, da bi morali pravice do zdravstvenega zavarovanja delno Pripravljalni odbor za proslavo desetletnic® mladinskih delovnih brig® Incidenti na indiisko-pakistanski meji in ukrepi delhijske vlade za ureditev mejnih sporov med obema sosednima deželama New Delhi, 21. marca (Reuter). Streljanje, ki se je začelo v pretekli noči med pakistanskimi in indijskimi četami na meji pri Amricaru, se je nadaljevalo tudi danes dopoldne. Po nekaterih poročilih so se spopadi raztegnili na Ču De o sadovih XX. kongresa KPSZ Moskva, 21. marca. (Nova Kitajska). Podpredsednik LR Kitajske Cu De je tik pred svojim povratkom iz Moskve v Peking izjavil, da resolucije, sprejete na 20. kongresu KP SZ, in poročilo, ki ga je podal prvi sekretar CK KP SZ Hruščev v imenu CK, niso samo velikega pomena za izgradnjo komunizma v Sovjetski zvezi, marveč tudi za narode yseh dežel. Cu De je izrazil prepričanje, da je enotnost sovjetskega ljudstva trdna in da navdušeno želi izpolniti naloge, ki jih je določil 20. kongres. Na koncu je izjavil, da sovjetsko ljudstvo, prepričano o svoji veliki moči, ustvarja zgodovino in, prepričano o učinkovitti in pravilni leninski politiki kolektivnega vodstva, s podvojeno močjo gradi komunistično družbo. kakih 15 km dolgo področje vzdolž pakistansko-indijske meje. Indijska agencija PTI poroča, da se bodo danes sestali predstavniki varnostnih oddelkov Indije in Pakistana na obmejnem področju. To je že peti incident v zadnjih dvajsetih dneh. Začel se je, ko so pakistanske čete minulo noč prodrle na indijsko ozemlje pri Naušehri Dali, kakih 30 km od Amricara, in začele streljati na indijsko patruljo. V zvezi s temi incidenti je Nehru danes v parlamentu izjavil, da je indijska vlada ukrenila vse potrebno za zaščito indijskega ozemlja in prenehanje spopadov. Končni uspeh teh prizadevanj, je pripomnil Nehru, pa bo odvisen tudi od Karačija. V zadnjem tednu je prišlo na raznih sektorjih meje do štirih incidentov, v katerih so bili ranjeni štirje indijski stražarji, eden pa ubit. Na devetnajst krajih je mejna črta med Indijo in Pakistanom še zdaj sporna. Ob incidentu, ki se je primeril pri Amricaru v noči nedelje na ponedeljek, so bili 4 indijski vojaki ubiti, 14 pa jih je bilo ranjenih. Ubitih je bilo tudi 22 pakistanskih vojakov, 28 pa ranjenih. PISMO IZ BONNA Nova imena tržaških ulic Trst, 21. marca. Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta je v razpravi o imenovanju novih mestnih ulic govorila tudi socialdemokratka Gruber Benco, ki je obdolžila občinski odbor, da je pri sestavi seznama imen novih ulic popolnoma ignoriral zaslužne italijanske in tržaške socialiste, antifašistične borce ter Slovence. Ugotovila je, da manjkajo v seznamu imena Mateottija, Angela Vivanteja in drugih socialistov. Konkretno je predlagala, da bi eno izmed mestnih ulic imenovali po Ivanu Cankarju, pot na Kontovel po Josipu Perto-tu, nekdanjemu uredniku »Dela« itd. Znamenja dobre volje V Washingtonu skrbno pro učujejo zadnje dogodke v Moskvi — Težnje po sporazumevanju z ZSSR na področju razorožitve in tudi glede na Bližnji vzhod (OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA) Nem York, 21. marca. Nova ocena odnošajev z ZSSR, iskanje poti za pomiritev na Bližnjem vzhodu in večji optimizem glede sporazuma o razorožitvi so zadnje nni v ospredju političnih razgovorov v ameriškem glavnem mestu. Washington skrbno spremlja poročila o zadnjih dogodkih v Moskvi po obsodbi Stalina in njegovega vladanja, v čemer vidi perspektivo za radikalne spremembe ne le v notranji, marveč tudi v mednarodni politiki ZSSR. Bistvena sprememba je nastala tudi v prejšnjem izključevanju Posarci se upirajo gospodarskim koncesijam Franciji kot ceni zn priključitev dežele k Zahodni Nemčiji Saarbrucken, 21. marca (AFP). Posarski minister za gospodarstvo Norbert Brinkmann je izjavil v razgovoru z novinarji, da njegova vlada ne more sprejeti francoskega predloga o kanalizaciji reke Moselle, ker bi tako dali 'prednost izključno Franciji in in- Warntski vozel v sporu med Francijo in Zahodno Nemčijo zaradi Posarja Bonn, marca Pred tretjo fazo francosko-nemških pogajanj o Posarju ali bolje rečeno pred tretjim nadaljevanjem začetne faze se je razvila viharna polemika. Tokrat ne med obema parlamentoma. Na oder sta stopili porurska in lotarinška težka industrija. Uglajene diplomatske fraze o evropskem »poslanstvu« in »sodelovanju« so se umaknile čistemu poslovnemu računu. Čeprav so bila v obširnem, za pogajanja pripravljenem seznamu vsa vprašanja zelo zamotana ali kočljiva, so govorili o dveh najbolj bistvenih in usodnih za ves spor. Gre za premogovnike v Warntu in za zgraditev omrežja prekopov vzdolž Moselle, ki teče od Metza, sredi-sca lotarinške industrije, in pri Ivoblenzu v Ren. \\ arntska kotlina meri komaj 85 kv. km. V obliki klina je a rezana ecl jugozahoda Posarja , otaringijo. Od vseh posarskih ^ Premoga odpade nanjo • ™ tretjina. Warnt mika lota-™c rudarje že dobrih 35 let. eekrat so ga vzeli delno v za-UP- Po drugi svetovni vojni so Pogodbo obnovili na 50 let. Francozi dobivajo iz Warnta letno S j . 5,5 milijona ton premoga. .^1 .“pčejo obdržati pravico do izkoriščanja premogovnikov do eta 1980. Po vojni so investirali , rudniške naprave 50 milijard rankov. Nemci tega nočejo. Moselle in bojkot »mineta« Mosella nima neposredne zve-?e s Posarjem, razen da se vanjo ‘zliva reka Saar. Vendar pa so ?.*?*> upostavili — moralno, poetično, pravijo Francozi. In zdaj antevajo, naj bi od Didenhofena y° Koblenza v dolžini 270 km gradili na reki Moselli omrežje Prekopov, da bi postala plovna ® ladje do 1500 ton nosilnosti. .ln Se enkrat koks, je rekel .dan predsednik francoske je-arske industrije Pierre Richard. -'Otaringija ga dobiva po želez-Jz Porurja. Vodna pot bi ■ •zala prevozne stroške. Skupna amiSjja že dolgo ptoučuje in ava načrt mosellskih Prekopov. i Nemci trdijo, da so gospodarico neupravičeni, čeprav bi na . Jih zgradili še 10 hidrocentral r x- nerazvito mosellsko pod-r°!;je dokaj oživelo. Po nemških acuhih bi morali v zgraditev pre-opov, naprav ob njih in ladij 'Jvestirati 800 do 900 milijonov bv i bi morali pozneje , 111 letni primanjkljal v zne-, u 40 milijonov. Slišati je bilo, n' kancler nagiblje h kom-Toda malone vse orga-acije so se potem izrekle proti Ureditev socialno-zavarovalnih poslov z Italijo V ?,eo0r°d, 21. marca. (Tanjug). Podn-rS^ b°do prihodnji torek neu-ai8®111 sporazum o ureditvi Katerih vprašanj socialnega gogl rovanja med Italijo in Ju-PisarJ0, Sporazum -bodo podrlo 1 delegati Zavoda za social- ne pa Nemčija: dobivala je vijo porurski industrijci. N^ka- porurski premog po notranjih teri so predlagali, da bi organi- nizkih cenah brez carinskih in zirali bojkot minete_ in kupovali drugih ovir, svoje presežke jekla pa je pošiljala Zahodni Nemčiji. samo švedsko rudo, ki je dvakrat boljša. Švedi pa so lani podražili svojo rudo za 10 %. Iz Metza e bi Francija izstopila iz Skup nosti, bi morala več plačati za pa napovedujejo pocenitev »mi- premog iz Porurja, svojega jekla nete«. Razpad Skupnosti za premog in jeklo? pa pri nas ne bo tako lahko spravila v denar.« Po vsem tem pač ni moč zavidati državnima tajnikoma prof. Hallsteinu in Mauriceu Sele zdaj je videti, kako raz- Fauru. ki sta začela v soboto v lične, diametralno nasprotne so francoskem zunanjem ministr-koristi obeh dežel, ki se križajo Ti8**® *VeH]e" na majhnem posarskem področ- ' ju. Za Francijo je pereče vpra-šejan ravnotežja v Evropski ne vozle Warnta in Moselle, Porurja in Lotaringije. O. Miličevič dustriji v Loreni. Kanalizacija Moselle ne more biti cena za priključitev Posarja k Zahodni Nemčiji. Povezava Posarja s prekopi ob Moselli tudi ne bi prav nič koristila posarski industriji. Brinkmann je dejal, da bi sistem prekopov ob Moselli odprl pot lorenskim proizvodom na morje in' omogočil nakup porurskega koksa po nižjih cenah, s čimer bi bilo prizadeto posarsko gospodarstvo. Minister za delo Kurt Konrad pg je izjavil, da bi sprejem načrta o kanalizaciji Moselle napravil priključitev Posarja k Zahodni Nemčiji še nujnejšo. Do politične priključitve bi lahko prišlo še pred koncem leta, do gospodarske unije pa čez dve leti. Schwerndtner, minister za obnovo je dejal, da posarska vlada ne more sprejeti francoske zahteve o izkoriščanju premogovnika v Warndtu za 25 let, pri čemer bi nakopali 90 milijonov ton premoga. Predlagal je, naj bi Franciji dali pravico do izkoriščanja teh premogovnikov za pet let, vendar pod posarskim nadzorstvom ter pod pogojem, da bi Franciji pripadlo samo 40 milijonov ton ondotnega premoga. Sovjetske zveze iz mednarodnih razprav o vprašanjih Bližnjega vzhoda. Splošno zboljšanje mednarodnega vzdušja pa se zrcali v novi pripravljenosti na sporazum o sistemu razorožitve in pogojih za prehod z vojaških na gospodarske probleme. Poročila o poteku zadnjega kongresa KP SZ, zlasti pa o sodbi, ki jo je izrekel Hruščev o Stalinu, so presenetila tako KP ZDA kakor tudi strokovnjake v zunanjem ministrstvu. »Daily cijo. Težišče bi morali prenesti na gospodarsko tekmovanje v zvezi z razvojem in zboljšanjem standarda na področju od vzhodnega Sredozemlja do Perzijskega zaliva. Vzporedno z zmernim optimizmom v tem oziru se pojavlja zdaj novo upanje tudi na področju razorožitve. Londonski razgovori ožjega odbora razorožitvene komisije OZN se razvijajo v znamenju povezane pobude Francije in Veljke Britanije za vskladitev doslej nasprotujočih si sovjetskih in ameriških načrtov. Izmenjava pisem med Bulganinom in Eisenho-werjem je položila po mnenju diplomatov v New Yorku trdne temelje za izpolnitev teh nad. V tej /juhuu juiu miunuaivu. »i/anv . . - i i j • 1 *l Worker« je priobčil več člankov “menjavi so vsekakor odjeknile ____i__.-x.-x__1!. :_____________ i zahteve več dežel — med njimi o nekritičnem sprejemanju so-, T T i j -• vjetske politike v minulosti in o! InfilJ,e ]u, se plače dvignejo za 3,8°/o. Cc torej upoštevamo, da bo proizvodnja večja za 7,7%, potem kaj Na vrata hiše, katere strop je listinnh.< Na kriv nos si je na- *Ha-ha-ha.i se je začul zlob?11 nebo, njive so pod, travniki pre- taknila očala in prebrala: >21. starkin smeh in glas: tNobe'1 proge -in drevesa police, je po- marca. Ha-ha-ha-ha.. .* uradni akt ne pomaga. Skorodn trkala deklica Pomlad. ,, . . .. se je že vselila deklica zala, Pa >i udi prt meni v listini pisG • j,n j _ ,< To je bilo pred nekaj dnevi, tako. To bom upoštevala, čeprav ] delozirala. Ila-ha-h ko so bila okna te hiše že na ste- me že z vso silo vleče v hišo. Mar V hiši je spet pusto in uTn&' žaj odvrta, in skozi katera je lila sem lahko ta čas, da vi odpotu- zano. dobrodošla sončna svetloba. jete, na pragu?*. Deklica je hotela na sta.no- Deklica je plaho potrkala na »Zaradi mene.* vanjski urad. da potoži, kaj seJ vrata in si na predpružniku oči- n ... D , , . , , je zgodilo. Vendar smo jo za«. stila blatne čeveljčke. Deklica Pomlad je ostala na žaZi; >Ljuba Pomlad, nima srni»* J Urn rtu r%rtri erm /■»«-» in nnorom/n / rt ..vi ■ . • nfl* zavihale blaCe sanice nnslnl ie •' sled zavel južni vetrič m zapmaie oiage sapice, nastal je kateri je strop nebo, njive pod, Pnfrni in nr it iskal n prepih in starka, kateri e bilo travniki nrevroae in drevesa vo- m- i J < i • 1 Vin ime Zima, se je še bolj zgrbila. preproge in črevesa po kljuko^ nič ne trkaj, plani o >Prišla sem. ker se mi zdi, da je že čas, da dobim D hiši stanovanje.* in objemi nasl* Čakala je; čakali smo jo. Deloiacija ni vedno 2ancsl}^ Pred dvema dnevoma pa se s(Dar. ...... je starka nenadoma opomogla. ’ . _e. hitro izluščimo povečano delovno ) *Vem,« ji je odvrnila starka, Zaprla je okna hiše, o katere je v Dahni naposled v hišo in P storilnost, ki jo bodo dclavci vlo- \ »saj bom šla. Grem, saj sem letos spet dahnil mraz in Sever je po- ženi starko, ki nam je toliko ■ žili v letošnjo proizvodnjo in ki f krepko rogovilila. Ha-ha-ha. Samo tegnil, odpihal oblačila, zaloput- de ga storila. Želimo te, ne M znaša 4%. Tako nam proizvodni ) tole ti še povem, deklica, izselim nil vrata in deklica je presene- se za deložacijo. načrt kaže realni odnos med stro- 1 se tisti dan, kot piše to o uradnih čena obležala pred pragom. Simon Mlin*T mariborska »hidro-montaza« se spreminja V TOVARNO Od montaže v redno proizvodnjo Mariborsko podjetje »Hidro-montaža« je doseglo lansko leto pomembne uspehe. Montažne skupine podjetja so zaključile montaže dvanajstih agregatov, ki so hili spuščeni v pogon in priključeni na električno omrežje. Tako v HC Zvornik montirali dva agregata z jakostjo 63 500 kVA, v Jablanici tri agregate z 9420 kVA, na Glavi Zete dva agregata s 6400 kVA, v Miljacki na Krki tri agregate z 18000 kVA, v Dravogradu en agregat s 7350 kVA in Pred kratkim v Vuhredu prvi agregat z 20800 kVA. Skupna moč vseh agregatov, ki jih je montirala »Hidromontaža«, znaša 126.920 kVA. V letošnjem letu bodo dokon- Koristen tečaj v Šentjerneju Na pobudo ravnateljice nižje gim nazije Tončke Skrletove se je v po .čali montiranje treh agregatov v Zvorniku, četrtega agregata v Jablanici, treh agregatov v Jajcu, enega v Mavrovem, enega v termoelektrarni Trbovlje, in zaključili montažo agregata v termoelektrarni Šoštanj, ki bo kmalu priključen na omrežje. Letos bo podjetje spet omogočilo priključek 10 novih agregatov z jakostjo 182 600 kVA. dela v teli letih približujejo h koncu, zlasti pa še zaradi tega, ker je v državi nastalo preko dvajset podobnih konkurenčnih podjetij, se je »Hidromontaža« usmerila tudi na proizvodnjo predmetov za široko potrošnjo. še dalje razvijati in krepiti. Če bodo zamisli vodilnih ljudi v podjetju našle tudi gospodarsko podlago, se bodo lahko sedanje delavnice »Hidromontaže« spremenile v moderno, sodobno tovarno lahke industrije. Sedanjim PROIZVODNJA V TOVARNI Podjetje »Hidromontaža« zaposluje okrog 900 delavcev, od katerih je več kot 90 odstotkov kvalificiranih. Polovica teh delavcev je zaposlenih v montažnih skupi- ^ ? nah na raznih gradbiščih hidro-elektrarn, polovica pa v domači jj; delavnici. Delavnica podjetja se je zlasti v zadnjih letih zelo razvila in prerasla svoj nekdanji okvir. Ustanovili so jo zaradi izdelave in popravila raznega orod ^ Zi?5tei^„Sent^rn?:,UnPlect,fli;ki ia' ki so ga potrebovale montaž-jeeaj, na katerega se Je javilo 60 de- ' i • crx j. „ klet. v dveh skupinah uči po 30 deklet ne skupine, ocasoma pa so potre-Katlca Požeg Iz Adlešlčev v Bell Kra- be narekovale njeno povečanje. kori,i7^ki'ijii^hlf0 ™n,° u,p2r?bln}° Začeli so izdelovati razno hidro-raziične copafe,6 pletejo11 cTkarje^pre- I mehansko in elektrostrojno opre-Proge in opletajo steklenice, v ne-j mo: zapornice za jezove, delilne zelrU22E?ldnei ?od?4uee^^z?iključllr • prostozračne postaje, komandne z razstavo pletarskih izdelkov. V;Iia»Xa Šentjerneju nameravajo oživeti tudi ! m komandne pulte ter dru- izdelovanje nekoč tako znanih Sent- ge proizvode, ki so jih potrebo-to^rskih predmetov; no- j vali v elektrogospodarstvu in vin pobud za to delo bo dal upok. i-učitelj Božo Račič iz Ljubljane, ki je tudi drugih podjetjih. 011 te dni v Šentjerneju. 1 Glede na to, da se montažna Nekaj številk o delu Zavoda za socialno zavarovanje v Konjicah Uspehi in težave Bombažne tkalnice v Vižmarjih V šentviški občini je več industrijskih obratov, ki zaposlujejo kakih 2500 delavcev in nameščencev. Eden izmed teh obratov je Bombažna tkalnica v Vižmarjih. V tkalnici je zaposlenih 200 delavcev, večinoma žensk. Od teh je 4°/o visoko kvalificiranih, 46% kvalificiranih, 45% polkvaficira-nih in 5% nekvalificiranih delavcev. Organizacija dela v tovarni je dobra. Večina dela v podjetju je normirana, tako da prehoda v nov plačni sistem pravzaprav niso občutili. Delavski svet in upravni odbor se že ves čas trudita, da čimbolj dvigneta proizvodnjo in izboljšata kvaliteto blaga. Ko so začeli v čistilnici vsak kos blaga temeljito pregledovati in ugotavljati napake, se je blago precej izboljšalo. Eno najtežavnejših vprašanj v tkalnici pa so kemikalije, ki jih uporabljajo v ople-menjevalnici. Le-te še niso dosegle zahtevajoče kvalitete. Teža- Ncdavno se je v Slov. Konjicah prvič sestala novoizvoljena skupščina socialnega zavarovanja. Poročila o delil v lanskem letu so pokazala, da bo ta forum na področju^ konjiške občine upravljal * lepimi milijoni družbenih sredstev. Nekaj številk bo to najbolje potrdilo. Deset let vodi podjetje Nova prenosna montažna transformatorska postaja je pomembna pridobitev za naše elektrogospodarstvo Ze dalj časa je znano, da izdeluje proizvodom za široko potrošnjo, podjetje hladilnike, pralne stroje ki jih na domačem tržišču pred in centrifuge za sušenje perila za gospodinjstva, bolnišnice in večje socialne ter zdravstvene ustanove. Prav zaradi te usmeritve se je nekdanja delavnica razvila v novo tovarno hidromehariske in elektro-strojne opreme ter predmetov za Konec lanskega leta je bilo pri 68 ___________ __________ delodajalcih socialističnega in 102 Iz 5irr>Vn nn+rnšnin privatnega sektorja zapoiHenih 2739 za- w l’ j i a* varpvancov, med njimi je dobra četrtina ' Medtem ko SO pred leti Spre- žensk. Bilanca lanskoletnih izdatkov pa jemali samo naročila za montira- Katk^n^dajffve^zdanfh nad'Mm”! j “ generatorjev v ve- lijonov dinarjev. Največ, to je slaba i likih hidroelektrarnah ^ po tretjina, je šlo za oskrbne dneve v! državi, se zdaj ukvarjajo tudi že milijonov*,’ za ambulantne pfeglde^vj1 Z manjšimi montažnimi deli. ko 5 milijonov itd. Podrobni podatki kažejo, da je bilo samo pri hranarini ZANIMIVA NOVOST izplačanih za 25.799 dni, v ambulanti jc 2a^arovance opravljenih blizu V podjetju so skonstruirali IlOV zdravni^Bo izdali 'nad000 receptov,'! 5a?imjVx proizvod, ki bo zlasti v bolnicah pa je bilo treba plačati nad dobrodošel elektrogospodarskim xt.,x 1 i 16000 oskrbnih dni. 2e teh nekaj po- podjetjem. Gre za montažno Nihče več se ne more prav s po m- datkov pove, kako odgovorna ie nnloen i j. • • tvt ®iti, kakšne so bile Ravne pred dese- tistih, ki s temi sredstvi odločajo in ^ransJormatorsko postajo. Nova «nu leti; še stari GuštanjČani ne. Ta- gospodarijo. Nezgod, ki so jih podjetju transformatorska postaja je lično Ur.fjf6'- RaTon, ni bilo, poznali smo prijavila zavodu je bilo lani skupaj 421.! izdelana iz delov pločevine in jo *tonj: stannskl trp na pragu Me- Sorazmerno dosti jih je bilo v tovarni x j.* • *lSke doline, s staro Thurnovo žele- usnja, dalje pri pradbenem podjetju in J DlOgiOCe poljubno prenašati in orn1c?* gozdnem obratu ter v TKO Zreče. Go- li« • ?T P.rav tu se \c za^elo novo živ- tovo bi se s podrobno analizo nesreč U*r»P tega življenja je bil v naši dalo tudi tu doseči, da bi se njih število OClalistlČn i (Tr Ilfl I i vi 4fllrn mnXnn 1- rt t Ia vnlvalft --1:___r —___1 . .graditvi tako močan, kot le znižalo. Bolniški kontrolorji pa še vedno di5i?. -aYV ljudska oblast je do- ugotavljajo, da se šo nekateri nočejo vlon!« Bustanjski zelezarni pomembno ravnati po predpisanem bolniškem redu, S*«?« *Tvi JuK°sl°vanskem gospodarstvu, saj je bilo 4,65 •/• bolnikov izločenih iz nrnrnS*n*iCZarn°- 80 za^eli kmalu zatem staleža. Vsekakor, bi bilo na mestu, če Shf«k«. io.i«n0V1,1 *!vetli in moderni bi take bolnike kaznovali, saj jo. kon-r ji j n ’ s? 12 leta v leto in šo ši- I cem koncev to tudi neke vrste kraja P ravenskem polju. Ob njihovi j skupnih sredstev. Tudi pri prejemanju otroškega dodatka je bilo precej ne-rednosti, saj je bilo konec lanskega leta kar za več ko pet milijonov preveč izplačanih dodatkov. Največ primerov preplačil izvira iz nepravilnega prijavljanja premoženjskega stanja, v nakupu zemljišč in arugin sprememb, ki jih zavarovanci redko prijavijo. Razprava je tudi pokazala, da bi bilo treba nabaviti rentgenski aparat, saj bi se za različne zdravniške preiskave zmanjšali stroški za prevoze v Celje ali drugam. Kaže pa, da za sedaj Še ne bo potrebnih sredstev posebno še, ker je letos v načrtu nadzidava in povečanje konjiške ambulante. Predvideno je tudi, da bodo letos v Ločah dobili svojega zdravnika. Vse te in ostale probleme pa bo morala skupščina reševati z ostalimi forumi v občini, katerih predstavniki so ji obljubili na prvi seji svojo pomoč. L. V. montirati, kjerkoli se pokaže po treba. Sedanje visoke, zidane transformatorske postaje, ki so jih gradili zlasti na podeželju, bodo lahko zamenjali z novimi. Nova transformatorska postaja je namreč mnogo cenejša in prikladnej-ša za manjša naselja in dele predmestij. Kar pa je najbolj zanimivo: postavijo jo lahko p enem dnevu, če je bila poprej pripravljena betonska podlaga in vse potrebno za priključitev na omrežje. Novi proizvod predstavlja vsekakor velik uspeli nove tovarne. NAČRT ZA RAZŠIRITEV PODJETJA Nova tovarna postaja z vsakim dnem bolj tesna. Z vsakim nedavnim sploh nismo poznali, se bodo tako lahko priključili še novi in izpopolnili vrzeli, ki nastajajo zaradi nerazvitosti naše lahke industrije in obrtništva. vd. Z ljubljanske nezgodne postaje 7-letni Anton Polanc lz Kranja si je pri sankanju zlomil levo stegnenico ln se poSkodoval po obrazu. 65-let-nemu bajtarju Antonu Oblaku iz Stare Loke pri Škofji Loki je na cesti spodrsnilo in si je pri padcu zlomil levo nadleht. 10-letni učenki Sonji Grad iz Ljubljane je na cesti spodrsnilo in si je pri padcu poškodovala desno nogo v skočnem sklepu. 71-letni upokojenec dr. Vinko TanjSck iz Ljubljane Je pri avtomobilski nesreči dobil pretres možganov. 20-letna Ivana Hudobivnik, hči kmeta lz Dvora, si Je na eirkularki poškodovala levo roko. 49-letnl žebljar Franc Stare iz Skaručne Je padel s kolesa ln sl poškodoval roko v ramenskem sklepu. va je tudi glede zastarelosti apre-turnega stroja, ki ne ustreza več zahtevam tovarne. Dobava tega stroja je bila sicer že zagotovljena, vendar je zaradi nekaterih formalnosti v industrijski zbornici FLRJ propadla. Delavski svet pa je nabavil stroj »Fourad«, ki je mnogo pripomogel k boljši kakovosti izdelkov. Tovarna tudi nujno potrebuje razpenjalni stroj. Bombažna tkalnica v Vižmarjih ima lastno menzo, uredili pa so tudi lepo obratno ambulanto. K. V. BRALCI NAM PIŠEJO Ali je to pravilno? Te dni smo v naših časnikih brali o novih prevoznih tarifah. Pravilno je, da postane prevoz potnikov udobnejši in hitrejši, pripomnili pa bi, da so sestavljalci nove tarife, hote ali nehote, pozabili na nekatere potrebe študentov. Ne zdi se nam namreč pravilno izenačiti dijaka, ki ima pouk navadno le enkrat na dan, s študentom, ki ima dopoldne predavanja, popoldne pa obvezne vaje. Študentje imamo deljen delovni čas in za nas so potrebne štiri vožnje dnevno. Ne razumemo zato, da dclavci in uslužbenci, če imajo deljen delovni čas, za Isti denar, lahko dobe dva bloka vozovnic, študentje pa ne, čeprav imamo predavanja in vaje dopoldne in popoldne. Ne pozabimo pa, da študentje delamo v raznih kulturnih in telesnovzgojnih društvih, da obiskujemo tudi gledališča ln kinematografe. Ce upoštevamo, da imamo za ta razvedrila čas le zvečer in se navadno le-ta zaključijo po 21. uri, se nam zdi sklep, da dijaške vozovnice po 21. url ne veljajo, še bolj nerazumljiv, saj vemo tudi to, da po 21. uri ni posebnega navala. 2elimo, da občinski ljudski odbor LJubljana-Siška in uprava ECZ upošteva naše pripombe in želje ter jih čimprej ugodno rešita. Študentje VEČ DRUŽBENE KONTROLE v jeseniških trgovinskih, gostinskih in obrtnih podjetjih Na teritoriju jeseniškega občinskega ljudskega odbora bodo volitve v potrošniške svete v prvi polovici aprila. Potrošniške svete bodo volili v 10 trgovskih podjetjih s 23 poslovalnicami in v 5 kmečkih zadrugah, ki se ba-vijo z dobavo blaga delovnim ljudem. V potrošniške svete bo za sedaj vključenih več ko 200 ljudi, ki imajo vpogled v trgovsko poslovanje. Po izkušnjah v trgovski mreži bodo pozneje na Jesenicah volili potrošniške svete tudi v go-stirfstvu in obrtniški mreži. Ljudje upravnčeno zahtevajo red in zakonitost v trgovini, gostinstvu in obrti. Prvenstveno bo treba na Jesenicah utrditi sindikalne organizacije in organe samoupravljanja v trgovskih, gostinskih in obrtnih podjetjih, ki naj bi skrbele, da ne bo več prekomernih , . Gregor Klančnik, »rektor Železarne na Ravnata GuStanS^* P°dobi je shiral starodavni burnem zuscPžl1« prerasle so ga v sko rTPJU R?vnn Mežiške do- všeč skromen, da bi mu bilo kjerGr,Ce,t0£„^l'’Iii!nik Je že ve« let tam, !ndustr?iskoie lep1 Prihodnost mladega '«•0 nai K 80 me?ta T M««»kl dolini. S “8J bo povedano dovolj. vd. Iz Gornjega Logatca Vsako zimo pripravi naša Kmetijska zadruga v Gornjem Logatcu razne tečaje, na katerih žene in dekleta izpopolnjujejo znanje gospodinjskih spretnosti. Letos je bilo veliko zanimanje za prikrojevalni ln Šivalni tečaj, ki je trajal žest tednov in se je zaključil 16. t. m. Kljub hudemu mrazu ln pogosti prekinitvi električnega toka Je prihajalo od blizu ln daleč 30 tečajnic ter tov. Oblak Angela, ki Je tečaj vodila. st Uspešen dramski tečaj V Kostanjevici na Krki ima-novim proizvodom, ki ga uvrstijo mo svoje amatersko gledališče, v serijsko proizvodnjo, je obču- V letošnji sezoni smo imeli že titi pomanjkanje prostora. Zato tri premiere, aprila bosta pa še dve. Kaj igramo? Naj navedem samo nekaj naslovov: Kreft: »Celjski grofje, Čufar: »Ameriška tatvina«, Tiemeyer: »Mladost pred sodiščem«, Goliat »Princeska in pastirček«, Benelli-Grad-nik: »Ljubezen treh kraljev«, so za letošnje leto predložili načrt za zgraditev nove dvorane. Lokalni gospodarski organi so načrt sprejeli, zdaj je vrsta na višjih državnih ustanovah, da ga odobrijo. Utemeljitev načrta je zelo tehtna. Podjetje razpolaga z za- _____________________________ , dostnim številom kvalificirane in zdaj pripravljamo »Kloštrskega visoko kvalificirane delovne sile, Žolnirja« in Srce igračk. ^ SF poslej izkazala pri Začeli smo dramski tečaj, ki montažah in izdelavi razne opreme za potrebe elektrogospodarr stva. Uvajanje novih proizvodov za široko potrošnjo pa pomeni veliko pridobitev, ki jo je treba traja že devet tednov. V njem imamo najrazličnejša predavanja in praktične vaje. Predavajo nam priznani strokovnjaki iz naših gledališč. Človek, ki vstaja takrat, ko petelini pojo in ima nešteto funkcii Na stopnišču poslopja okrajnega ljudskega odbora v Ptuju Je vsak dan slišati vprašanje: »Kje ima pisarno inženir Zorec?« Iščejo ga kmetje lz vseh koncev ptujskega okraja, prihajajo zaradi silosov, kmetijskih nasvetov ln kopice drugih vprašanj. Prihajajo predsedniki zadrug ln direktorji kmetijskih gospodarstev. Pojavil se Je koloradski hrošč, pšenično klasje Je snetljivo, hlev je treba popraviti... Vsi trkajo na vrata kmetijske Inšpekcije: »Kje Je Inženir Zorec?« Zdaj, ko so polja še pusta ln pomladanska dela še niso pričela, je navadno v pisarni. Ob času setve ln žetve ga Je težko najti. Njegovi znanci pravijo, da Je po značaju izrazit kmet. Ko zjutraj zapojo prvi petelini, Lep jubilej V majhnem gorskem kraju na Tolstem vrhu pri Mislinju praznuje danes Jurij Rošer, po domače Pačnikov oče 8?. obletnico rojstva. Od svojo rane mladosti je pomagal očetu kmetovati. Potem se jo poročil in prevzel posestvo, na katerem je gospodaril celih <15 let. Pačnikov oče je še vedno čil. zdrav ter še tudi dobro vidi'. Pravi, da je njegova velika želja, dočakati sto let Ob njegovi 87. obletnici mu vsi iskreno čestitamo ln mu želimo, da bi dočakal stoletnico. F I. vstane ln se s kolesom pripelje iz Turnišča v službo. Večkrat pride prej, kot hišnik odpre vhodna vrata Okrajnega ljudskega odbora. Sam pripoveduje, da v zgodnjih Jutranjih urah nalaže dela. Tedaj rešuje pošto, sestavlja poročila ln prebira kakšno strokovno knjigo. Ko prično uradne ure za to ni več časa. Inženir Egon Zorec- kmetijski Inšpektor pri OLO - Ima razen svoje odgovorne službe še kopico funkcij v družbenem in političnem življenju. Ze sedem let je sekretar osnovnne organizacije ZKS v Turnišču, predsednik terenskega odbora Socialistične zveze, odbornik številnih odborov ter član večlh svetov ln komisij pri OLO. Razen tega predseduje podružnici Kmetijskih inženirjev ln tehnikov, predava na kmetijskih šolah — skratka, vseh funkcij niti našteti ne more. Nikoli pa mu ne zmanjka dobro volje in šale, zato Je tako priljubljen med ljudmi. »2e tri leta prosim, naj Izvolijo drugega sekretarja v naši osnovni organizaciji,« ml Je povedal, ko sva govorila o njegovih funkcijah, »pa vedno znova glasujejo zame ...« Minulo soboto so ga na občnem zboru podružnice kmetijskih inženirjev ln tehnikov spet iz- volili za predsednika .Na uho ml Je povedal, da bi se rad tu in tam kakšne funkcije Iznebil. Popolnoma razumljivo, saj Je že njegova služba dovolj zahtevna. Razen tega Ima dom ln družino. Okrog hišice, kjer stanuje, se razprostira košček zeinlje ln sadno drevje. Na tej zemlji dela razne kmetijske poskuse za Izboljšanje kakovosti poljedelskih pridelkov. Izredno veselje Ima za to delo, kateremu posveti ves svoj prosti čas. Sicer pa ga tudi doma obiskujejo znanci ln kmetje, včasih Je pred hišo zbranih toliko koles, ko da bi bila v njej kakšna konferenca. Vedno veder ln pripravljen za šalo odgovarja na vsa vprašanja, ki težijo kmečkega človeka ln zato ga Imajo radi, čeprav naziv inšpektor zveni malce strogo. Vsem Je dostopen ln nihče ne vidi v njem strogega Inšpektorja. Kljub temu pa Je Inženir Zorec tisti, ki se odločno zavzema za načrtnejšo ln pravilno trošenje sredstev v kmetijstvu. Ostro obsoja in tudi odkriva malomarnosti ln zlorabo sredstev, ki jih dajo družba za dvig kmetijske proizvodnje ter tako prispeva svoj delež za razvoj kmetijstva v ptujskeem okraju. _mr kršitev tarifnih pravilnikov, nepravilnega nagrajevanja po učinku in storilnosti dela ter pojavov, da nekateri uslužbenci v enem in istem podjetju prejemajo tri plače, redno, honorarno in nadurno! Iz vestne analize komisije za plače pri gospodarskem svetu občinskega LO Jesenice je bilo jasno razvidno, da je v mnogih podjetjih nezakonitost in anarhija, ki vzbuja nezadovoljstvo med potrošniki in nezaupanje do organov samoupravljanja v teh trgovskih, gostinskih in obrtnih podjetij. Dokaj žalosten pojav na Jesenicah je tudi, da ta podjetja premalo skrbe za vzgojo mladih, kvalificiranih kadrov. Državni sektor se brani mladih proizvajalcev in vajencev, ker le-ti bremene plačne fonde in dobiček. V državnem sektorju zaposluje in vzgaja 113 podjetij, kjer je zaposlenih več ko 9000 delavcev, komaj 400 vajencev; izmed teh jih je 200 zaposlenih v železarni Jesenice. V 119 privatnih podjetjih pa je 49 obrtnikov brez vajencev. Na Jesenicah bi morali čimprej tudi urediti zaposlovanje honorarnih knjigovodij, ki opravljajo svoje delo malomarno, površno in bremene plačne fonde. Vse to so nezdravi in protizakoniti pojavi, ki hrome sproščeno rast v obrt- ništvu, trgovski in gostinski mreži. Pravilni in zakoniti vzgoji vajencev in mladih proizvajalcev bi morali v jeseniški občini posvetiti mnogo več skrbi! Dokaj slab pojav je na Jesenicah tudi ta, da nekatera podjetja brez potrebe prekvalificirajo delovno silo in da večina podjetij premalo upošteva razne predpise in zakone. Plače po tarifnem pravilniku so nedopustno prekoračene za 3,5 odstotka, nekatera pa celo za 19 odstotkov. Nadurno delo prekomerno bremeni plačilne sklade. Kritično je tudi stanje pri razponu plač, ki dosega v nekaterih primerih celo 220 odstotkov. Plače iz dobička so mnogo previsoke in dosegajo dve in pol redni plači, v podjetju Knjigarna celo 37.600 dinarjev, priznati je treba, da to sicer vzpodbuja uslužbence, da skušajo povečati promet, zboljšati izbiro in kupce bolje postreči. Pravilno pa bi bilo, da bi višek ustvarjenega dobička preusmerili v investicije ali cenejšo prodajo osnovno potrebnih predmetov. Te stvari bi morali urediti prvenstveno v zunanjetrgovinskem podjetju Ribnik, v Knjigarni in Lesno galanterijski obrti, kjer se pojavljajo nezakoniti primeri. Dokaj žalostna je tudi ugotovitev, da na Jesenicah obratuje le šest obrtnih podjetij po normah. Smrtna nezgoda Pred dnevi so prišli Kostevškovi lz Trnic v Starše (ptujski okraj) na pogreb. V vasi so se dalj časa zadržali in pustili otroke same na cesti, ki je zelo prometna. Med otroci je bil tudi triletni Ivan, ki se je iznenada ločil od skupine otrok in stekel z leve proti desni strani ceste. Ta čas pa Je pripeljal po cesti iz smeri Maribora s tovornjakom poklicni voznik Tomo Vlahovič. Kot so ugotovili. Je vozil po skrajni desni strani ceste ln tudi z zmerno hitrostjo. Ivanček Je prav v tem trenutku pritekel do mimo vozečega tovornjaka ter zdrsnil pod zadnje tovomjakovo kolo. Zaradi dobljenih hudih telesnih poškodb Je bil otročiček na mestu mrtev. Ta žalostni dogodek naj bo staršem in varuhom ponovno opozorilo, kaj se lahko dogodi na cesti otrokom, če so brez nadzorstva. Vozniki često poizkušajo vse mogoče, da bi preprečili nezgode. Toda večkrat razbijejo svoja vozila, ko zavozijo čez rob ceste, samo da rešijo otroka. Spet otrokova neprevidnost Poklicni voznik Anton Škorc Je vozil pred dnevi s tovornjakom po Radvanjski cesti v Mariboru, proti centru mesta. Vozil je s primerno hitrostjo in po desni strani ceste. Ko je tako pripeljal do hiše številka 10, mu Je nepričakovano skočil z desne strani pred tovornjak šestletni deček Ivan Vindiš. Voznik Škorc Je vozilo takoj zavrl, ko Je uvidel situacijo, hkrati pa zavozil s tovornjakom močno v levo proti sredini vozišča z namenom, da bi preprečil nezgodo. Toda kljub prizadevanju ni uspel. Mimogrede Je le zadel otroka z desnim prednjim delom vozila ln ga podrl na vozišče. Ponesrečenec je dobil hude telesne poškodbe in so ga prepeljali v bolnišnico. Prav bi bilo, da bi na sestankih, na katerih govorijo o predšolski vzgoji .otrok, govorili tudi o tem, kako morajo hoditi po cestah. Ce bi na takšne sestanke povabili pro-metno-varnostne organe, bi le-ti lahko o marsičem poučili starše, kar bi pri-pomoglo k tovrstni vzgoji. -a Kljub previdni vožnji nesreča Šofer Jože Samer je 20. marca zjutraj vozil težak tovorni avto s prikolico po trojanskem klancu navzdol proti Sentožbaltu. Avtomobil je bil naložen s 40 kubičnimi metri lesa v teži približno 17 tem. Cesta je bila zelo poledenela, zalo je šofer vozil previdno in zelo -počasi, medtem ko Je spremljevalec pred avtomobilom posipal cesto s peskom. Na največji strmini pa Je kljub zaviranju prikolica začela pritiskati na avto, zaradi česar je sprednji del avtomobila zavozil na desni rob ceste, zadnji del pa Je prikolica pritisnila na desni rob ceste, zaradi česar se je avtomobil prevrnil. Ker Je vozil šofer zelo počasi, človeške žrtve ni bilo, na avtomobilu pa Je nastalo za približno 150.000 din škode. t -0. Drzen tat Okrožno sodišče v Kopru je te dni obsodilo nevarnega tatu Josipa Škopaca, ki je ilegalno prehajal prek državne meje iz Trsta in se zaradi kraje v tuk. obmejnih krajih povezal z nekimi ljudmi Vi tujini’ ^ tako lažje razpečaval ukradene stvari v tukajfinjih obmejnih krajih. Predvsem je kradel govejo živino, ter je tako v noči med 15. in 16. decembrom zažel v hlev kmeta Jožeta ^ ®taroša v Petrinjah in mu iz hleva odgnal kar 5 govedi, ki jih je namerava! odpeljati preko državne meje. Ker je tedaj bilo megleno in deževno vreme, ni mogel 5e Isto noč prekoračiti države meje; naslednjega dne so ga pa zasačili. Sodišče mu je naložilo kazen 4 let strogega zapora. Pojasnilo Dne 15. marca smo v »Ljudski pravici« priobčili članek »Koristna pobuda«, v kateri dopisnik govori o pomanjkanju uslužnostnih obrtnih delavnic v gorlškem okraju. V prvem odstavku v zadnjem stavku se je vrinila neljuba napaka, in sicer, da je •Posebno kritično električno stanje v Novi Gorici«, kar se že iz teksta vidi, da je nesmisel, ker v Gorici najbrž ne bi potrebovali 30 elektrotehničnih delavnic. Stavek se mora pravilno glasiti: »Posebno je kritično stanje v Novi Gorici, kjer prlmani kuje okrog 30 delavnic, ki zanje ni mogoče dobiti kadra ln prostorov«. To se torej nanaša na vse obrtne delavnice. BRANKO HOFMAN O SVOJI NOVI DRAMI PRED PREMIERO DRAME »SVETLOBA VELIKE SAMOTE« V MARIBORU Tovariš Hofman, pred kratkim ste napisali novo dramo »Svetloba velike samote«. Kaj obravnava Vaša drama, kam ste postavili dogajanje in kaj ste hoteli z njo povedati občinstvu? Postavljen sem v neprijetno vlogo komentatorja lastnega dela. Običajno je, da govori storjeno delo za avtorja, toda ker gre v tem primeru za informutivno vest o drami, rad spregledam ustaljen običaj. — Predvsem: drama obravnava etični problem, ki ga v glosistični obliki lahko takole izpovem: Kadar se posameznik loči od skupnosti, s katero je z usodnimi vezmi življenjsko povezan, v imenu kakršnega koli včlikegu zanosa, v moji drami konkretno v imenu ljubezni, je nujno izoliran in obsojen na propad. Od tod j tezni naslov drame »Svetloba ve- : like samote«. Individualnost posa- j meznika je v prebujajoči kolek- i tivni zavesti sodobnega sveta ob- 1 sojena na propad, kadar se skuša reševati z narcisovsko izolacijo in se otresti vezi družbene odgovornosti. Dogajanje je postavljeno v nemirni čas revolucionarnega trenja, ker je v frontalnem spopadu [ nasprotujočih sil odgovornost posameznika postavljena posebej v ospredje. Ali ste se držali, kar se slo-, ga tiče, izhojenih, preizkušenih poti, ali pa ste šli v smeri novih dognanj dramaturgije? Vprašanje ima ost, ki je v celoti ne priznavam, ker meri pre- SAVA SEVERJEVA HUDO ZBOLELA NA GOSTOVANJU V IZRAELU Skupina uglednih jugoslovanskih gledaliških igralcev — Sava Severjeva, Greta Krnus, LjubiSa Jovanovič in Božidar Drnič — so nedavno odpotovali na gostovanje v Izrael, da bi toin nastopili s Krleževo drumo >V agoniji«. Na žalost »o morali turnejo po Izraelu iznenada prekiniti zavoljo hude bolezni Save Severjeve. Prvakinja ljubljanske Drame ni mogla nadaljevati turueje ln »o jo nemudoma prepeljali bolniSnico v Tel Avivu. Savi jevi zdravniki niso dovolili povratka v Jugoslavijo in zato je tudi zdaj v bol-niSnici v Tel Avivu. 7. njo je ostala tudi Greta Kraus. Ljubiš« Jovanovič in Božidar Drnič se bosta jutri vrnila v Beograd. Književnik Branko Hofman več v »formalno črnino« sodobne dramaturgije. Kadar govorimo o sodobni dramski pisariji, vse preveč radi poudarjamo elemente novega, nujnovejšega, samoniklega itd. in pozabljamo pri tem, da se zb temi pridevki večinoma skriva vsebinska in izpovedna praznina. Od tod moja skepsa do zastavljenega vprašanja. — A mimo tega bodi povedano, da sem se skušal v svojem delu stilno približati poetični, ali če hočete, simbolični odrski govorici, predvsem zaradi skladnosti, ki jo je zahtevala snov: v drami posredujem idejni problem, ki nujno zahteva malce stilno privzdignjeno govorico, Ali ste se udeležili natečaja za izvirno slovensko dramo, ki ga je razpisala ljubljanska Drama? Ne. V času, ko je bil natečaj za izvirno slovensko dramo že zaključen, še nisem imel napisane niti vrstice svoje drame. Kot kaže, ste se navezali s svojim dramskim ustvarjanjem na mariborsko Dramo in postali nekakšen njen »hišni« dramatik. Ali lahko taka zvesta ljubezen rodi vsako sezono kakšnega »zdravega otrokat? Predvsem je v vašem vprašanju drobec ironičnega pretiravanja. Človek, ki v dveh sezonah zaporedoma doživi v isti gledališki hiši dve krstni predstavi, še zdaleč ni »hišni« dramatik. S svojim življenjem in delom sem vezan na Maribor in zato je razumljivo, da predložim svoje delo predvsem domačemu gledališču. Opazili smo, da ste dali junakom v novi drami tuja imena. Ali ste hoteli poudariti s tem internacionalni ali morda celo občečloveški značaj drame? Ne občečloveški značaj drame, temveč problema. In pri tem ne vidim nobene potrebe, da bi moral dramo regionalno vezati na kraj, če mi gre v delu predvsem za idejno razčiščenje problema in nc za ponazoritev konkretne življenjske usode. Kdo bo režiral vašo dramo in ali ste se poslužili tradicije, da izberete kot avtor svojo zasedbo? Kdaj lahko pričakujemo premiero? Dramo bo režiral novi režiser mariborskega gledališča tovariš Miran Hercog, ki je bil pred tem tri leta v banjaluškem gledališču. Pri zasedbi vlog sem imel sicer besedo, vendar sem rade volje upošteval nasvete gledaliških ljudi, ki imajo v svojem praktičnem Festival študentov Akademije za glasbo se bliža h koncu Se dva koncerta ln mladi umetniki bodo zaključni svoje zdaj že vsakoletne podreditve. Prirejajo Jih z namenom, da bi s tem pokazali svoje znanje, pridobljeno med Šolskim letom, koncertnemu občinstvu pa nu-dUl prijetne umetniške večere. V četrtek, 28. marca ob 20 se bodo v veliki dvorani Slovenske filharmonije predstavili mladi pevci, violinisti, harfisti ln pianisti ln Izvedli zelo zanimiv program del modernih avtorjev DebussjrJa, Rotte, Messtana, Ka-balevskega, Honeggerja ln Ravela. Svoje znanje bodo pokazali sopranistka Jasna Sfiligoj, harfistka Pavla Uršič, pianistki Breda Strniša ln Gltta Mally ter violinist Rok Klopčič In pianist Ivo Levanič. Naslednji dan, v petek, bodo mladi dirigenti Anton Nanut, Marjan Fajdiga ln Ivo Petrič, vsi študentje dr. Danila Švare, dirigirali orkester Slovenske filharmonije. Na sporedu bodo Schubertova Nedokončana simfonija, Beethovnov 3. klavirski koncert v c-moju, v katerem bo solist ErminlJ Ambroset, ter II. Brahmsova simfonija. * Mednarodni festival glasbe, dramatike in ljudske folklore bo od 25. maja do 7. junija v norveškem mestu Bergenu. Festival je v glavnem posvečen norveškemu skladatelju Edvardu Griegu. Sovjetski violinist David Ojstrah bo sodeloval s koncertoma Čajkovskega in Ilačaturjana. Festivala se bodo udeležili tudi angleški simfonični orkester pod taktirko Sargenta, moški zbor iz Rey-kjavika (Islandija), mali komorni orkester mesta Portland (ZDA) in še drngi. V muzeju starega Bergena bodo naato-pile folklorne in plesne skupine Norveške, Islandije, Anglije in Sovjetske zveze. PREMIERA V LJUB MESTNEM GLE Prizor Iz komedije Peppina de Filippa »Ni res — pa le verjamem«, ki jo je sinoči kot premiero uprizorilo ljubljansko Mestno gledališče. Na sliki: Iva Zupančičeva (Rosina) in Ruša Bojčeva (Teresa) i NOVOSTI NA KNJIŽNI POLICI CLAUDE A JETNIK Cankarjeva založba je pred nedavnim izdala novo v slovenščino prevedeno delo pisatelja, katerega ime smo v tej ali oni zvezi zadnja leta že večkrat brali in ga je izdala tudi Mladinska knjiga. Gre za Clauda Avelina, sodobnega francoskega romano- delu več izkušenj kot jaz. Upošte- pisca in novelista, ki je pred leti vati sem moral tudi zmogljivost , obiskal našo državo in ga prište-ansambln in vzporedni študij v varno med naše francoske prija-mariborski Drami. Vse kaže, da telje. Toda napačno bi bilo misli-ho premiera zadnje dni meseca ti, da gre ob prevodu njegovega marca. D. M. | »Jetnika« samo za vljudnostno Iz Jakopičevega paviljona IZ LIKOVNEGA SVETA AMERIŠKA BARVNA LITOGRAFIJA Komaj pol drugo sto lot je, kor Je Aloja Senefedder izumil litografijo, :i »o jo sprva uporabljali iaključao v tehnično reprodukcijske namene. Šele polagoma so likovni umetnika spoznali velike možnosti, ki jih litografija ponuja za naglo in natančno obnavljanje risb, prenesenih na litografski kam on. Barvni kamnotisk so pa začeli kot posebno grafično zvrst gojiti kolo Francozi proti koncu minulega stoletja. l’o Toulouso-I»autro-cu, ki je dvignil barvno litografijo do nepričakovane umetnostne višaine, so se začeli posvečati tej umetnostni zvrsti med drugimi tudi — zlasti po koncu druge svetovne vojne — Pioas-'so, Bra*iUe, nedavno umrli LAger, Massom, med Angleži pa H. Moore, Gr. Rutharland im J. Pipur. Kmalu so začeli tudi v drugih državah mnogi vodilni slikarji in risarji, pa tudi kiparji gojiti barvno lito« rafijo, tako da je danes ena izmed najbolj iprUjuhljemih im po vseh delih »veta uspešno gojenih vrst grafičnega iz raž an ja. ^ Beveda tudi Združeno države Amerike niso pri tem izvzete, nasprotno: prav tarna se je število umetnikov, ki se ukvarjajo redno z barvno litografijo, na-glo začelo večati. Tako ni čudno, da se je prva, stalno se pojavljajoča mednarodna razstava barvnega lesoreza pojavila prav v Severni Ameriki. Tam je Umetnostni muzej v Oimclnnatijai (OhUp leta 1950 priredil X. biennnJe barvne litografije. Te mednarodno prireditve se je udeležilo 14 držav. Na II. biennale, ki je bil dve leti kasneje, se je število razstuvljalcev in držav že povečalo. Razstavljeni listi 80 bili zbrani v manjše skupine, ki so bilo razstavljeme v raonih mestih Amerike im Evrope. Tak izbor smo lota 1953 videli tudi v ljubljanski Modemi galeriji, kjer je razstava vzbudila (predvsem mod aktivnimi umetniki samimi) nonavadmo zanimanj«. V aprilu 1954 so s« III. mednarodnega biennala udeležili žo umetniki iz 22 držav, skupno pu jo bilo razstavljenih 458 barvnih litografij. Zlasti mnogo jo bilo razstav-Jjalcev iz ZDA, Francije, Holandije, Anglijo im Nemčije. Udeležili so so tudi jugoslovanski grafiki, ki so bili tudi zastopani žo na II. biemnalu. Iz to mednarodne razstavo je bila sestavljena zbirka 77 listov, ki so jih izdelali izključno umetniki iz Bovormo Amerike. Večinoma je vsak zastopan z enim listom, samo nekateri imajo po dva. Med razstavljale! srečamo nekaj imen, ki Jih poznamo že ali z razstave lota 1953 ali pa z drugih prireditev v Moderni galeriji. To so: Emilio Amoro, Al. Galder, B. Grawford, E. Esrher, Aliče Mascm, N. J. Ollveira, J. Perl-mubter in Olare Romano. Ta razstava potuje žo dohroga pol lota po Evropi. V ljubljanski Moderni galeriji bomo videli ta _ Izbor sodobne ameriške barvne litografije to spomladi. Kor v ZDA v tej grafični zvrsti še ni stare tehnične tradicije, kakor jo pozinamo na primer na Franco- skem, se umetniki posvečajo predvsem reševanju tehničnih problemov in delajo predvsem eksperimentalno. Iščejo nove efokte, še ne preizkušene možnosti im kambimaotje barv, tehničnih prijemov itd. Po večini sivoja dela sami tudi tiskajo, tako da »o zvečina ohranjene tudi tipično lokalne značilnosti. Seveda pa se mečno pozna vpliv evropskih vzornikov, zlasti Pri umetnikih, ki so štuidrali na Francoskem. Zanimanje za barvno litografijo je povsod po svetu zmerom živahnejše. Njen preporod je univerzalnega značaja, saj je barvna litografija stilno blizu slikarstvu, mimo tega pa nizka eena teh listov omogoča tudi mainj premožnim, da si nabavijo žlahtno, izvirno umetnino. L. A. gesto. Pričujoče delo je ob njegovem prvem izidu pohvalila ne ravno prizanesljiva francoska kritika kot zrelo in najboljše Avelinovo delo, odtlej je doživelo že več francoskih izdaj, prevedli so ga Angleži, Rusi, Švedi, Danci in Srbi, njegovemu avtorju pa je zanj in za vse njegovo ostalo snovanie naklonilo Združenje francoskih pisateljev leta 1952 svojo »Veliko nagrado«. Po »Jetniku« morda res ne bodo v toliki meri segli bralci, ki imajo radi napete dogodke s presenetljivimi zunanjimi dogodki, tudi ne tisti, katerim je branje bolj oddih, kakor umsko sožitje s pisateljem, njegovimi ljudmi in idejami, pa je kljub temu prav, da smo to na pol poetsko delo dobili tudi pri nas, in to v enakovrednem prevodu pesnika Ce- _ . neta Vipotnika. Poetsko delo pra- l revščini naredi svetlo (n lepo: vim, zakaj roman »Jetnik« je iz- ! materine ljubezni (lahko rečem, razita izpoved v prozi, vsaka iz- da je v »Ujetniku« prav enkrat-poved pa je ne glede na obliko no opisano to neznačilno čustvo: vedno nekje bližja liričnemu iz- namreč sovraštvo in mrzki prezir ražanju in dojemanju, kakor ne-! matere do lastnega otroka); iz prizadeti epiki. In čeprav naše vsega tega zraste človek, ki se dni od nastanka »Jetnika« loči že na eni strani z vso svojo pamet-20 let, je delo vendar ohranilo jo in delavnostjo bori na druz-nezmanjšano vsebinsko vrednost, bem lestvi vsaj za klin više na saj bi se zgodba njegovega blod- drugi strani pa postane v Ijubez-nega, brez krivde krivega junaka ni, ki jo je v mladosti pogrešal ravno tako lahko zgodila danes 'n zdaj začutil, tolikanj nerazso- naših dobrih in slabih dejanj — odnos, ki je junaka »Jetnika« neopazno vzgajal v zločinca in mu pustil od vseh človeških čustev samo še eno: sovraštvo in maščevanje. Roman prepričljivo pripoveduje o tem takole: Od mladosti z manjvrednostjo obremenjeni pariški proletarski otrok se hoče že s svojimi prvimi zavestnimi koraki napotiti v svet, kjer mu bo življenje vsaj nekoliko drugačno, kakor je bilo njegovemu očetu. Toda, pečat revščine, ki mu je bil z rojstvom vžgan v hrbet, ga v svetu, kjer vladajo denar in podedovani predsodki i o vrednosti in nevrednosti ljudi, naredi že med sošolci za manjvredno bitje. Poleg' tega ta človek tudi nikoli ni čutil tistega, kar mladost kljub France Slana: Tromostovje kot tedaj, Tudi z današnjim dnem ima Avelinovo pisanje povedati marsikatero resnico o usodah in ljudeh, ki so podobni pisateljevemu jetniku in njegovemu življenju; marsikatera Avelinova obtožba velja za ljudi vseh časov in družb, in kolikokrat mi sami na lastni koži občutimo tisti nerazumevajoči, ledeni odnos do Ancleškn revija »Thcntre World« sno-roča, tla namerava londonsko centralno gledaliSce letos ponovno uprizoriti dramatiziranega »Dobrega vojaka Svejka« Jaroslavu HaSeka, ki je lani doživel velik uspeh. Vlogo Svejka bo igral Max-w«li Shaw. PROCES V PALERMU soboto 24. marca se bo v Palermu . | J na Siciliji začel sodni proces zo- N—- L/ per italijanskega publicista Danila / Doicija in skupino ribičev ter priložnostnih delavcev. Proces je na široko vzvaloval italijansko kulturno javnost, saj že od Dolcijeve aretacije, 3. februarja 1956, italijanski listi ostro pišejo proti postopku oblasti in za obrambo Doicija. Zadeva Danila Doicija je postala italijanska kulturna afera — in ne samo kulturna! — ki znova razkriva, da je nekaj gnilega v deželi škornja. Ta afera se je spremenila v splošen protest proti nasilju, katerega žrtve so Danilo Dolci in brezpravni prebivalci najrevnejših sicilijanskih krajev Partinica in Trappeta. Kdo je Danilo Dolci? Kaj hoče Danilo Dolci? Cernu proces proti Danilu Dolciju? Danilo Dolci je publicist, književnik, prijatelj znanega pisatelja Carla Levija, obenem pa — kot ga imenujejo — branilec revežev, socialni delavec in, kot bi mu lahko rekli, neke vrste »gandijevski misijonar«. Za izboljšanje obupnih socialnih razmer na Siciliji se namreč Danilo Doloi bori z gladovnimi stavkami in s teorijo, da se proti nasilju ne da boriti z nasiljem. Toda zaradi tega njegovega, s katoliško ideologijo pobarvanega stališča, ne gre odrekati važnega pomena njegovi socialni borbi. S svojimi gladovnimi stavkami, s članki, v katerih odkriva prave vzroke banditizma na Siciliji, ki so v obupni revščini, lakoti, bolezni, nepismenosti in splošni zaostalosti, im s članki, v katerih razkriva korumpiranost političnih in upravnih oblasti na Siciliji, je Danilo Dolci storil najbrž več, kakor je hotel. Na to kaže lista najvidnejših italijanskih kulturnih delavcev, tako imenovani Nacionalni komite solidarnosti z Danilom Dolcijem. Na tej listi manjka samo najbolj zagrizeni del desnice, vse ostalo pa, kar danes v italijanski publicistiki, kulturi in v umetnosti nekaj pomeni, je ne glede na politično in ideološko pripadnost z Danilom Dolcijem. Listo solidarnosti so namreč med drugimi podpisali tudi: Elio Vittorimi, Ignazio Silane, Alberto Moravia, Vittorio De Sica, Carlo Levi, Maria Fermi-Sacchetti, Vasco Pratollni, Cesare Zavattini itd. Torej sama zveneča, znana imena! Danilo Dolci se je rodil v Sežani na Krasu, kot sin italijanskega železničarja in matere Slovenke. Ze v mladosti je odšel s starši na Sicilijo, kjer je imel priložnost spoznavati tamkajšnje razmere. Pozneje je študiral arhitekturo, opustil študij, se vnel za idejo nekega duhovnika o človeški solidarnosti, vendar kmalu spoznal, da z dobrodelnostjo ni mogoče odpraviti bede. Odpotoval je leta 1952 v Trappeto, najbolj zapuščeni kraj sicilijanske pokrajine, nekaj kilometrov od Palerma. Tu je isto leto umrl neki otrok od lakote. Doicija je ta dogodek tako pretresel, da je začel z gladovno stavko v protest malobrižnosti oblasti za bedo in življenje prebivalstva. Ta stavka mu je uspela: dobil je en in pol milijona lir. S tem denarjem je odprl dve hiši kot azil za najpotrebnejše, šolo in ljudsko univerzo. V ta čas datira tudi njegova izjava, ki pomeni prelom z dosedanjo solidarno dobrodelnostjo, da je namreč bedo mogoče odpraviti, če uspe v najbolj ubožnem delu prebivalstva oživiti upanje v delo in v bodočnost. Pomembno socialno delo je opravil Dolci s proučevanjem vzrokov sicilijanskega banditizma in z. odkrivanjem zgrešenih načinov, s katerimi so se borili proti temu, v prvi vrsti, socialnemu zlu. Dolci je namreč pokazal, da so pravi vzroki banditizma v obupni bedi, revščini, lakoti in kulturni zaostalosti prebivalstva Sicilije. Prav zaradi teh razmer je v novembru 1955 začel svojo zadnjo akcijo proti malo- marnosti oblasti in sicer enotedensko gladovno stavko. Ta njegova akcija pa se je nadaljevala s kolektivno gladovno stavko v kraju San Cataldo, ki se je končala letos 2. februarja z vdorom stavkajočih na neko posestvo in z aretacijo Doicija in njegovih tovarišev — ribičev in priložnostnih delavcev. Danilo Dolci, ki je pisal, »da ne bo jedel, dokler ne bo zagotovljena svoboda življenja vsem tistim najbolj revnim in prepogosto umirajočim,« in ki je izjavil, »da ga je sram živeti, ko se vse naokrog pojavlja smrt v toliko oblikah in načinih,« se je znašel kot kriminalec v ječi. Uradno sporočilo o začasnem odvzemu prostosti Danilu Dolciju govori o hudi krivdi, kriminalni aktivnosti, organiziranju precejšnjega števila delavcev za samovoljen napad na tujo imovino, o uporu proti oblastem in ga dolži zločina zoper imovino in javni red! Branilec revežev — kot piše »Corriere di Trieste« — je v ječi in ravnajo z njim kot z najslabšim hudodelcem. Cernu proces proti Danilu Dolciju? Zgoraj omenjeni tržaški dnevnik piše dne 18. marca: »Prihodnjo soboto se bo v Palermu začela razprava proti revščini.« Pisatelj Carlo Levi, ki bo z nekaterimi predstavniki italijanske kulture nastopil na sodišču kot priča v korist Danila Doicija, pa odločno izjavlja: »Vedeli smo, da je sovraštvo oblasti na las podobno sovraštvu, ki so ga uporabljali carski policisti nasproti ruskim utopistom, idealistom in narodnjakom.« Tudi sam Danilo Dolci pravi v svojem sporočilu iz ječe med drugim: »Ne gre za obravnavo proti Danilu ali Toridu (pri nas bi rekli Janezu), ampak je to proces proti pravici in dolžnosti do dela, je proces proti ustavi.« Kaj bo ta proces pokazal, bomo videli v soboto, obenem pa tudi, kako se bo ta kulturna, politična in socialna afera zaključila. top den, da je zanjo zmožen storiti vse. Njegov lažni bodoči tast ga namreč zapelje v prevare in tatvine, čemur sledi seveda obsodba in ječa, — in končno po nekaj letih mrcvarjenja samo še ena želja: z umorom maščevati zločin nad seboj in s .samomorom ubiti svoje zgrešeno življenje. To je nekako v kratkem banalna vsebina dela. Utegne se zgoditi, da bo bralec po njej sodil, kakor da gre za literarno spretno predelavo sodnijskih zapisov o takem in takem primeru iz sodne prnkse. Toda na temu ni tako, vas lahko prepriča že prvih deset strani romana samega. Življenjska zgodba in dogodki, kakor so v skopem opisani zgoraj, so samo skelet, okoli katerega je pisatelj s spretno roko poznavalca človeka in življenja v svetu in času dogajanja teg'a romana nanizaj snov iz krvi in mesu in ji vdihnil tudi dušo. Homan, pisari v oblik* izpovedi glavnega junaka svojemu prijatelju, je psihološko bj" stro delo, in osnovna misel knji' ge, da sta namreč človekova ml8' dost in okolje v usodni odvisnosti z vsem njegovim nadaljnji*11 življenjem, je tudi prepričljiv0 dokazana. Poleg tega pa ima roman še eno skrilo vrednost: v imenu vseh po krivem krivih, zaznamovanih in izmučenih, obtožuje vsakogar in vse, ki obravi navajo človeka kakor predm0*-Na marsikaj si mora v tem sic°r bralec sam odgovoriti; in takoj0 tudi prav. Vsi, ki bodo delo bral* in s pisateljevimi mislimi sodel.0': vali. pa si bodo gotovo odgovoril* na bistveno vprašdnje enako’ kako lahko je namreč človek*’ soditi in kako veliko več nappra zahteva od nas želja, da bi njegovo dejnpje in nehanje razumeli. L. Krakar TUJI GLASBENI UMETNIKI V SLOVENIJI čeSka filharmonija s 100-MhiisK’^ orkestrom bo postovnla 10. aprila v.. Ifj. riboru in nasledilječa dne v I«jnblJi,I'U Češki umetniki bodo izvajali pod v" stvom Karin Aučerla skladbe Dvor* ’ Mnrtinuja in Musorpskcpa. . • jn Konec aprila bo imel v Ljubijo"1, .j Mariboru dva koncerta tudi ^ve«-pianist Hans Levdraf. V Sloveniji, , ^j-razen tepa aprila poslovala tur#ki... ripent Džema! RnSid in mehiški vl nist Ilenri* Szerinr. i • • • ■ m ■ LUNA JE Z NEBA SKOČILA Luna je z neba skočila! Kam, oj kam se nam je skrila, da v temi več ne blesti? Luna, daj; povej, kje si! Ko spomlad se bo pričela, kukavica ( bo z < Spet tja gori na planino < bo pastirček | §nal ž...... once zemljo • bo ogrelo, | tisoč cvetk se bo r....................... ( Mi pa bomo | v gaj hiteli, glasno vriskali ' in p... | (Besede, zaznamovane s pika-l mi, so: zapela, živino, razcvelo| in peli.) Manica 1 Toda, glej jo! Iz oblaka luna na nebo koraka! Spet je noč kot svetel dan, spet smeji se luna prek poljan! Golar Manko Potlej Minka, potepinka, urno rožice pošteje, teka, teka, sem in tja, ptičkom z ročico pomaha, pa domov se prismehlja. In ko mami vsa vesela pisan šopek in ves mlad v vazo bo na mizo dala — kaj bo to? Bo to pomlad? A. R. kaj je to? Kaj je to? Je to pomlad, če prek velih, pustih trat je zapihal veter mlad? In če JVIinka, potepinka, je zbežala v brezov gaj in je našla tam veliko lepih rožic, da je kaj? In tam v logu, tam v goščavi ptičji zbor jo brž pozdravi in povabi jo na pir.... In če tam v tihotni mir so zavonjale, dehtele plave vijolice in bele? Kaj je to? Je to pomlad, če z zvončkom vsakokrat zazveni glasov še sto? Drobni ptički gostolijo, se pomladi veselijo, saj bo zdaj prek pustih trat jim natresla ta pomlad živeža prev.eč, obilo. UGANKE stric nam je uganke pravil in nam tole je zastavil: »Mrzlo je, a snežec ni, steklu sliči, steklo ni!« Pa jo rešil je naš ded in povedal: »To je---------- *'(Pal) Nima nog a urno teče, nas uči, a nič ne reče. (foijs ;ninsij) VESNA Sonce skoz meglo posije, zvonček snežni oklep prerije: Vesna v vas gre — cin cin cin vsi zaspanci iz duplin! Zima se umakniti noče, vesni v brk se zakrohoče, na vso moč še zapihlja, še nasuje kup snega. Medved v jami prebudi se, brundajoč v gozd zavali se. Zima ga uzre, zbeži — bosti se z medvedom ni!... Danilo Gorinšek In jo majhni cicibani pridno iščejo v poljani, kajti, kaj bo, bogme, zdaj! Luna, kje je tvoj smehljaj?! So pregledali grmiče, hrib in dol, gorice, griče, pretaknili vsak so kot, da bi k luni našli pot. Zakaj še ni pomladi Janez in Pavel in Tinka, Jože, Matjaž in Marinka, vsi bi izvedeli radi, čemu ni pomladi. Stare sem knjiga prebral, takle odgovor jim dal: Za deveto gor6, za deveto vod6, tam je mogočen grad, brez oken, brez vrat, v njem pa — zaprta pomlad! Lepa, zelena, vsa okrašena, kot ni nobena dekle in ne žena, v gradu zaprta, pol živa pol mrtva, nad njo pa ves čas na zime ukaz bedita burja in mraz. Bojda da čaka pomlad na junaka, ki iz tega gradu, iz mraza, ledu jo lepo, zeleno, vso okrašeno, v svobodo zgubljeno, tako zaželjeno popelje nazaj, če prej ne, za maj. Zato pa vam pravim, vam kljukcem zvedavim: pri priči tecite, kraljično otmite, jo k nam pripeljite, sicer, verjemite, ta zima in mraz uničita nas!! Tone Pavček Beli dimnikarček in črni pek (Pravljica) Vsak dan sta se srečala na križišču, kjer se glavna cesta razcepi v tri manjše, da izgleda nato ko veja rogovila. Srečala sta se zjutraj pred sedmo, ko* sta hitela na delo. Ko pa sta se srečala, se nista samo pozdravila. Ojoj, kje pa! Pravi klepetulji sta bila. Govorila sta in govorila, pa Sta se zdramila šele, ko je uru odbila sedem. Takrat bi morala biti že vsak pri svojem mojstru. Zato sta tekla vso pot in se komaj komaj ustavila na i cilju. Nekoč je mali pek padel t celo v testo, ko je pridivjal v j pekarno, in so ga trije peki ko- 1 maj izvlekli iz kadi. Nič boljše se ni godilo nekega dne dimni- karčku. Tudi on se ni mogel ; ustaviti na cilju, ampak se je zakadil naravnost v dimnik in na vrliu pogledal iz njega. Mojster ga je nato potegnil za noge navzdol in tako je bil dimnik pravzaprav že očiščen. Mojster dimnikar je bil strog mož, včasih kar prestrog. Kolikokrat je navil uro ubogemu dim-nikarčku in tudi čez kolena ga je dal... Pek pa je bil dobrodušen človek. Z malim pekom je lepo ravnal. Le ženo je imej ta pek hudo ko papriko. Ce je le mogla, je pekovka kričala na malega peka. Večkrat ga je z loparjem podila okrog pekarije... Nekega dne sta se mali pek in dimnikarček spet srečala na križišču. V ponedeljek ie bilo. Toliko sta si imela poveaati, saj se vso dolgo nedeljo nista videla. V nedeljo popoldne je dimnikar- ček gledal igrico Sneguljčica! Zdaj je peku pripovedoval o vsakem palčku posebej. Kar frčale Dom štfavi bogataš (Kitajska pripovedka) V velikem kitajskem mestu Kantonu sta živela dva soseda. r'rvi je bil bogataš Čun-fi, drugi Pa revež Co-dzi. Prvi je razmetaval milijone, drugi pa ni imel niti Pet prebitih par. >> Cun-fija so spoštovali in se mu Klanjali. Le da je stopil na ulico, od.vseh strani pozdravljali. Edino Co-dzi mu ni izkazoval £»VP°štovanJa. Videti je • ?• k°t da ga ne vidi, če gre £££?. Tf' Tudi sam Cun-fl je to ^ Nekega dne se ni mogel več magati, ustavil je Co-dzija in ga vprašal: »Zakaj me ne pozdravljaš?« ie> bogati ste,« mu odgo-’ »ampak kaj se moje sčine tiče vaše bogastvo?« bogast /V** ^ ^ po*ov*co svojega ,, *Niti tedaj vas ne bi pozdravili naprej, kajti bila bi enaka po ogastvu in ne bi vedela, kdo naj K°ga naprej pozdravlja.« »Pa če bi ti dal vse svoje bo- gastvo? Ali bi me tedaj častil in spoštoval?« »Tudi tedaj ne,« je odgovoril Co-dzi. »Tedaj bi bil vendar bogat in bi zahteval, da me vi naprej pozdravljate.« Tak revežev odgovor je nagnal domišljavemu bogatašu rdečico v lica. Sram ga je bilo in od tedaj je vedno prvi pozdravljal svojega revnega soseda. name, zdaj je tu moja zadnja ura, ji šine v glavo. Vsa prestrašena zbeži iz pekarije. Takrat se tudi dimnikarček zbere in vidi, da ni prišel k svojemu mojstru. Brž jo ucvre nazaj proti križišču. Medtem je mali pek prisopihal k dimnikarjevim. Strogemu mojstru zatrepeče glas, ko vidi, da je njegov dimnikarček nedolžno bel, snežno bel od nog do glave. »Nisem prav ravnal njim,« ga stisne pri srcu. »Nisem prav ravnal.« In že ima pripravljeno lepo besedo zanj. Toda pek jo je že odkuril, saj je uvidel, da jo je tisto jutro ubral po napačni poti... Dimnikarček in pek sta kmalu pritekla nazaj na križišče. Le nasmehnila sta se, pa sta se hitro odpravila vsak k svojemu pravemu mojstru. Od tistega dne mojster ni bil več tako trd z dimnikarčkom in pekovka je malega peka gledala kar prijazno. Dimnikarček in pek pa tudi nista več klepetula na križišču. Točno sta prinajala na delo. Leopold Suhodolčan Zvončki Otroci, ki ne poznajo peska so mu besede iz ust in mali pek ga je poslušal z ušesi, pa še z očmi in celo z rokami... Pa udari sedma ura. Dimnikarčka in peka udarec ure tako zmede, da se jima pripeti tole: dimnikarček steče k peku, pek pa odhiti k dimnikarju. V pekariji je bila prav takrat hudo pekovka. Z loparjem je stala za vrati in čakala malega peka. Danes ga bom osmodila z loparjem, da me bo pomnil, si je mislila. V tem se prikadi dimnikarček v pekarijo. Pekovka že zamahne, a ji roka okameni v zraku. Strašno zavpije, ko zagleda črnega peka. Zdaj je prišla kazen Kaj menite, kako bi se počutili grenlandski otroci, če bi jih naselili v naših krajih? Razen ledu in snega bi jim bilo neznano vse, karkoli bi videli. Čudili bi se vsaki malenkosti, ki se nam zdi že vsakdanja, ker jo srečamo na vsakem koraku. Odkrili bi celo prah pod nogami. Prah? Odkod naj bi ga poznali? Počenili bi in bi ga z začudenjem pretakali med prstki. In potem bi opaziH travo na travnikih. Kaj je to? Kakšna barva je to? Zelena? Vrgli bi se na tla. Gladili bi travo in jo nežno česali s prsti. Toda trgali je Z nenavadnim avtomobilom po svetu Razne zanimivosti Vsak dan naraste števiito pre-^JMcev na Zemlji za približno 55.000 ljudi. * jj. Vsak hip divja v raznih kra-Urljna približno 1400 ne- * li£^° Vodo’ v kateri ni razsfop-m ** nobenih kemičnih snovi, je " P0^ Pogojem, da je popol-mirna, shladiti na —18» C, ne ^ bi zmrznila. * me^emerI drobnih kapljic v IV* znaša °’006 do °-017 mm. mfJf7116 kaPJj>ce imajo v pre-meru od 0,4 do 10 mm. * u,,,^rdnlandski kit ima največja Zr,„x od vseh živali. Ko zevne, d 'Sa razdalja od ene čeljusti do an*ge celih 6 metrov. * tucT^rSk:l valovi lahko dosežejo sp„Ij 11 metrov višine. To se vartr, le redkokdaj zgodi. Na-nai, ® Pa morski valovi tudi ob ■Jvefijih viharjih ne dosežejo pa« 7 do 8 metrov višine, lovi Pa- so lahko zelo dolgi. Va-laht« 6 do 7 metrov, so v*°, si tudi od 113 do 258 m- .daljgj val. ki so ga izmerili, Na poti iz šole domov V Sahari ni cest in kamioni, Da bi v puščavah lahko prekat je ta, ki ga vidite na sliki, vozili peščene kraje, imajo po-so lahko najbolj različno dolgi, sebne avtomobile z velikimi gumijastimi plašči na kolesih. Potnikov je vse več, pa so se inženirji domislili, da bi naredili avtobuse v nadstropja. * V Indiji mnogi ljudje kupujejo stare, izrabljene avtomobile in vprežejo vanje vole. Ta vlak v zoološkem vrtu v nekem ameriškem mestu je Naš prevaža dolge cevi za naftovode, zato so prva in zadnja kolesa tako daleč narazen. Drži jih samo dolga telegrafska žica. V Kanadi, na Aljaski, v Sibi- n riji in drugih krajih na svetu, kjer je skoraj vse leto sneg, ima- - jo mnogo avtomobilov, ki imajo , ... , . . namesto koles smuči, zadaj ima- pravzaprav avtomobil ki vozi jo pa propeler, da jih poganja, objskovake. Ni jim sploh treba izstopiti m vendar lahko vidijo * živali v vrtu. 'bil dolg 400 metrov. platn f1. .a reka Ra svetu je La 220 ,Je ob izlivu široka okrog kot Torej skoraj tako široka 1 Jadransko morje. * «0*^ ie težka 6 kvadrilio-le- K^ogramov. To se piše takole' to, XCstica in 26 niCel- Koliko kopali ,..k' vsako sekundo Iz-^i tint-1!! 'on kilogramov. r>otem ki r i^if vali 200 miliiard let, da razkopali celo zemljo. ne bi. Tudi cvetlicam ne bi hoteli nič hudega. Strmeli bi le nad njihovo lepoto, ki je mi že zdavnaj več ne opazimo. Ce bi našli kako gosenico, metulja ali kako drugo živalico, bi vsi navdušeni poklicali vse svoje prijatelje in preiskali žival natančno, toda previdno, da ji ne bi prizadejali bolečin. Posebno bi se navdušili za pajke. V Kjobcnhawnu na Danskem so poskušali navaditi nekaj gron>-landskih otrok od petega do osmega leta na evropske razmere. Poizkus je bil za Dansko posebne važnosti, ker je Gronlandija danska dežela. Izkušnje z otroki iz dežele večnega ledu so bile ganljive. Pajki so jim posebno ugajali, ker so se učili narodno pesem o paikih, niso jih pa še nikdar videli. In tedaj so napolnili vse žepe s pajki. Kogar so hoteli posebno počastiti, so mu dali v znak prijateljstva v dar pajka. V vodi se počutijo mali Gron-landci ko doma. V njej se premetavajo ko tjulni. Vanjo se vležejo na vse štiri in uživajo, ko pljuskajo čeznje valovi. Toda ko bi se morali kopati v kopalni kadi, so se vode zbuli in si niso upali vanjo. Gronlandčki radi jedo kot pač vsi otroci. Za razliko od drugih pa imajo radi vse jedi razen kumar. Nobenega grBnlandskih otrok fii bilo moč pripraviti do tega, da bi poskusil kumare. Vzgojitelji si pa ne morejo želeti boljših otrok, kot so gron-landski. Tako obsedijo, kot jih kdo postavi. Potem sedijo ure dolgo mirno, ne da bi se premaknili. Treba jim je izrecno dovoliti, da se premuknejo s svojega mesta. Zato tudi zdravnik nima težav, ko mora malega Gronlandca preiskati. Noben gronlandski malček se ne joče. Zdi se, ko da so jim solze neznane. Celo žalosten ali resen obraz je pri njih redkost. Pač pa se veliko smejejo, skoraj vedno se smejejo. Vsi iz sebe so pa bili, ko so prvič videli dež. To jim je bilo, ko da bi se nebo nad njimi dobesedno odprlo. Ce bi imeli priložnost doživljati s temi otroki vsakdanje pojave, bi veliko bolj 'čutili, koliko raznih lepot je svet prepoln. Mi, ki jih vidimo vsak dan, jih skoraj več ne opazimo. KRIŽANKA »BALON« Vodoravno: 1. vzklik, *5. bo- rilni šport, 5. konjska oprema, ?. pobarvan s svetlo barvo, H. razdobje, 10. makedonsko narodno kolo, 11. jeza, 12. prijatelj, 15. trska, 16. na tem mestu, 1?. živilo, 19. skupščina, 20. zadnji dve Črki pod 13. navpično, 21. skrajšano; starejši. Navpično: 1. afriška ptica, 2. stare utežne mere, 3. priprave za polet vviŠje plasti zemeljske atmosfere, 4. opornik, 5. del pesmi, 6. prebivalec evropske otočne države, ?. oblika pomožnega slafcoln, 9. igralna karta, 13. prometna sreastvo, 14. nepoučenost, 1?. 14. in 24. črka. 18. površinska mera. ŠPORT IN TELESNA VZ60JA PRED LETNO SKUPSClNO NOGOMETNE ZVEZE SLOVENIJE Klubi naj upoštevajo težnje športnih forumov Zdrava pobuda Skupščina Športne zveze Slovenije Je v temeljiti razpravi precej jasno nakazala smeri bodočega dela naših športnih organizacij, ki naj bi bilo predvsem | borba za množičnost in zajetje čim večjega števila mladine v športne vrste. Med prvimi, ki SO pravilno' Morda ni napačno, da nanizamo ne- njem lokalnih tokmovanj in organizira razumeli te težnje, je prav goto- koliko bistvenih misli v zvezi s sloven- njem vo Kolesarska zveza Slovenije : “jj1™ nogometom in v zvezi z bližnjim 1 -mniim «s,firtnrr, „ 1 Vtnt °bta?“nom dela. Prav jo treba nujno rešiti. Kljub temu pa zaznamujemo napredek od leta 1954 dalje. Ta je videti v povečanju števila klubov in s tem aktivnih članov, povečanje števila igrišč, trenerskega in sodniškega kadra ter mladega naraščaja. To nas pa ne sme uspavati in ni zgrešena ugotovitev, da ležijo največje NALOGE V KLUBIH, ki bodo morali težnje NZS nujno podpreti z notranjo organizacijsko utrditvijo, s pravilno vzgojo aktivnih igralcev in funkcionarjev, z vzgojo lastnega naraščaja in s široko propagando, ki jo lahko razvijejo z raznimi nastopi v tistih predelih, kjer nogomet še ni raz širjen, s tem pa dokažejo pravilnost na-trditev. Točno je in neizpodbitno ših NZS se je v polni meri trudila, da bi |.da vre nogometno življenje v osnoVnih izpolnila veliko naloge, ki so stale pred celicah — klubih, ki nosijo glavno bre-njo. V tem ni povsem uspelo, saj je šc j me dela. Brez povezanosti z NZS pa ne Slovenci « fp\ tvrtinni lennli- V iTTu *• J nJO' v tcm ni Pov»cm uspeia, saj je sc me dela. urez povezanosti z INLb pa ne Slovenci V zej panogi KVail- namreč nekoliko oživela nogometno živ- . precej ozemlja, zlasti na Dolenjskem, | bo šlo tako, kot si želimo in kol naj :etno Sicer nismo zaostajali, kar Ijenje v Beli Krajini in tudi število va n A If/Mn A 4 m i*4irn- odijo za nogomet mrtvega in se je življenje nakaže smer nedeljska skupščina NZS. razgibalo bolj le v Črnomlju ter Kočevju, 1 -nte, »Sarplaninski pokal« Jubilejno tekmovanje Nastopili bodo smučarji Avstrije, Nemčije, Italije, Homunije in domačini Skoplje, 21. marca. Letošnje deseto jubilejno tekmovanje za »Sarplaninski pokal« bo zbralo smučarje Šestih dežel. Na lepih pobočjih Popove šapke se bo pomerilo za naslov zmagovalca »Sarpianinske-ga pokala. 8 smučarjev iz Avstrije, 2 iz Nemčije, 4 Iz Italije, 5 lz Romunije ter jugoslovansko moštvo v postavi: Dornik, CvenkelJ, Budl- nek, Zugovič In Jali.ia, ter članici Zupančičeva in Pračkova. Tekmovanje za »Sarplaninski pokal se bo zaCelo v soboto, 24. marca. Prvi so prispeli že v ponedeljek Romuni. V njihovem moštvu je tudi smučar Bira, ki se je udeležil tekmovanja za II. Sarplaninski pokal. Ni izključeno, da bodo še nekateri drugi tuji tekmovalci, ki so se minuli teden borili na Jahorini, udeležili tekmovanja za Sarplaninski pokal v šledico negativne pojave, ki se izrodijo dveh stalnih disciplinah — velesialo-v napačno pojmovanje ciljev, ki jih I mu in smuku. mora zasledovati nogomet. Klubi začne-1 Jugoslovanski smučarji bodo letos o trobiti finančna sredstva le za ozek nastopili v tekmovanju za »Sarplanln- llanstvo brezplačno po posebnem (irog nogometašev na Škodo mladine, ski pokal, brez Mulela in Štefeta tehničnem pravilniku in po tem Zatorej bo treba stremeti za razširje- Mulej Je edini udeleženec tega tek- pravilniku tudi pripravila zanje j tekmovanja, ki naj bi bila pravi odraz množičnosti v kolesarskem iportu. Turistična komisija pri KZS fe sprejela to nalogo, da bo izvedla vse potrebno in tudi kate- Olimpijske priprave CSR bodo odpotovali v Melbourne okrog ___ „ , „„„ , 1. novembra, jih bo pa skoraj dvakrat Praga, 21. marca (AFP). Kakih 250 manj kot v Helsinkih. jonzirala kolesarje V posamezne čehoslovaških športnikov se aktivno Cehoslovaki bodo bržčas tekmo-!kupine. Tako bodo nastopali pripravlja na XVI. olimpijske igre, ki j vall v tehIe šf*rtnih panogah: atleti-j ir ni a bodo konec novembra in v začetku jjj telovadbi, plavanju, boksu, roko- rn.ed »pravimi« turističnimi kole- decembra letos v Melbourneu. V Av- borbi, dviganju uteži, streljanju, mo- sarji pionirji, mladinci, člani in stralijo pa pojde le približno 60 tek- - - ----- veterani, med športnimi turistič- mcZa\cttv' “ . . , , .. v , , najboljše rezultate. V olimpijski de- limi kolesarji pa že nekoliko kva- legaciji bo približno kakih 20 trener-'itetnejši mladinci in člani. jev in voditeljev. Imena članov olim- ________. . . , . , pljske reprezentance bodo znana ko- urganlzirana ooao sindikalna, nec junija, končni seznam pa bo ob-trajevna, medkrajevna, okrajna javljen šele 22. oktobra. Cehoslovaki in republiška tekmovanja po po- sebnem kriteriju, ki ne bo preveč evropsko veslaško prvenstvo zahteven in bo prav gotovo vzbudil precej zanimanja tudi med začetniki. S tem pa bo že storjen velik korak naprej v našem Največ bo ruskih tekmovalcev Beograd, 21. marca (Tanjug). Or- dernem peteroboju, vožnji s kajakom, kolesarjenju In košarki. Naj večje nade CSR za Melbourne so: Zatopek (tek na 10.000 m in maraton), Zatopekova (met krogle za ženske), Skobla (met krogle), Kovaf (skok v višino), Pšenička (dviganje uteži), Copčanski (kajak), Kapen (streljanje), Fouček (kolesarstvo) itd. Od Steinitza do Botvinnika »Dan spomina na svetovne šahovske prvake« Cez tri dni bodo iz sredstev šahovskih organizacij vsega sveta odkrili spomenik pokojnemu svetovnemu šahovskemu prvaku dr. Aleksandru Aljehinu. Na željo vdove na spomeniku na pariškem pokopališču Mont Parnas naslednje besedilo: Aleksander Aljehin, P" rojstvu Rus, naturaliziran Francoz, rojen v Moskvi 1. nov. 1892, umri v Lisboni 25. marca 1946. Bil je svetovni šahovski prvak od 1927. 0° 1935. leta in od leta 1937. do svoje smrti. V počastitev te edesete obletnic je Svetovna šahovska zveza FIDE izbrala letošnji 25. marec za »dan spomina na svetovne šahovske prvake«. Koliko priznanih šahovskih prvakov je imel svet doslej? Prvi uradni svetovni šahovski prvak je bil WILLIAM STEINITZ, ki je živel od leta 1838. do 1800. Nekateri piroi smatrajo, da je Steinitz postal svetovni prvak po zmagi 8:6 nad Andersenom, kar pa ne drži, ker do tedaj ta naslov ni bil vpeljan. Za prvaka ga štejejo po zmagi nad Zukertor-tom z 9:1. Tedaj je bil star 36 let. Pozneje se je Steinitz preselil v ZDA, kjer je začel izdajati »The International Chess Magazine«. Ta revija je izhajala 7 let. Njeni letniki vsebujejo dragoceno vsebino za razvoj moderne šahovske teorije. Steinitz je bil posebnež in si je v teku let izhajanja te revije nakopal v raznih polemikah številne sovražnike. Po porazu v dvoboju z Laskerjem je začel popuščati; šestdesetleten starček, poln revmatizma, kljub silni volji ni prenesel več težkih borb. Umrl je 11. februarja leta 1900 v starosti 65 let. Steinitzov naslednik je postal dr. EMANUEL LASKER, ki je branil naslov svetovnega prvaka skozi 27 let. Le en Lasker je bil, ne pred njim ni K} K?f,neJ® P°si:aia znamenita bilo podobnega, ne za njim ne bo ena- 1 vlfts*c,a bi Spoznal delo svojih tovarišev na 19p° v, ^omu Svobode. Predprodaja (] j-ii«— 1 /h. ... votnnnlr* riw url nrprt nrprtc^avn Konizarije in specifične pogoje v katerih J® nastajala in živela. Zastavljena naloga nikakor ni lahka, kurirji so delovali po vsem slovenskem jseinljn od Benečije do Istre, do Ko-o [ Prekmurja in Rožne doline tura«. Predavanje bo nocoj v klubu. GLEDALIŠČA Dramska sekcija DPD Svoboda l«igcm koncu Slovenije, kaj žele, da hi vstopnic dve uri pred predstavo, poznal delo vseh 140 kurirskih postaj, i>nkor jih je bilo v Sloveniji koncem »cta 1944. • . M nogi preživeli kurirji hranijo doma otografije iz vojnih let, dnevnike l»o-,‘aj, pisma, prepustnice in po‘dobne do-umente ali material. Prav bi bilo, da SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Četrtek, 22. marca ob 20: Javoršek: »Povečevalno steklo«. Abonma C. Petek, 23. marca ob 20: Javoršek: t maicri««. rmv ui unu, u« . »Povečevalno steklo«. Abonma E. «ajo te stvori na razpolago zn zbornik | Sobota, 24. marca ob 20: Cehov: »Tri r.r Jih tako obvarujejo pred pozabljc-1 sestre«. Izven ln za podeželje. Jem in postopnim uničenjem, če sc OPERA ^ i * * o ne more ločiti od teh predmetov, ! Četrtek 22 marca ob 19 30* Strauss* Učiteljišču predaval prof. tov. Franjo P°, i|Qhko obvesti odbor, kaj ima, da bi i »Kavalir z rožo« Abonma A * ° življenju in delu Nikole Tesle 'ahko po potrebi fotografirali na domu. | Petek! Ž marcaV Zaprto (ob 10°-letnlci njegovega rojstva. Pre- Inni*?0*0. doživ?tii’ , bojev, trpljenja, i Sobota, 24. marca ob 19.30: Mozart: junaštva in požrtvovalnosti pa je shra- — nJene*a tudi v spominu bivših kurirjev. KINO »UNION«: italijanski film »Oprosti ml«. Predstavi ob 18 in 20. »DOM«: Ameriški barvni film: »Poljubi me, Katica« (»Ukročena trmoglavka«). Predstavi ob 18.15 in 20.15. LJUDSKA UNIVERZA V CELJU V četrtek, dne 22. marca ob 19.30 bo v predavalnici Ljudske univerze na »Figarova svatba«. Abonma G. V sredo, 28. marca bo v Operi, (ob 100-letnici njegovega rojstva. Pre davanje bo spremljano z eksperimenti in filmi. Vljudno vabimo k udeležbi tega izredno zanimivega predavanja. P Vi spominu im v.s i n Kurirjev. a£, BHSi^sSr^ - 1 VESTI12 TRB0VELJ gS U ^, d=%»ve aii »A S ~ - — IZ ROGAŠKE SLATINE KINO »SVOBODA - CENTER«: AmeriSki P»v^t JNPkntč i zlasti runkcionarji sc ' 'e*"!'-« umetniškeBa delovanja prvaki “e I Opere Vekoslav Janko. Proslava bo za Posameznih knri«k?h tfnii ali celo^sei- ' Povahljene ob 11 dopoldne na odru, ' torjev v.« w in premiera pa zveCer ob 19.30. Vstopni-1 ^Jev. Vse to bi morali nap.sati in ce h0(,0 v prodaJ, žc od petka> ^ne I POSlpili zbo Mas ju- ' klame — 20.00 Tedenski zunanje- ra meščanka« (»Pokondirena tlkva«) dllnik — U.25 Lahka ulasba 7 10—8 00 politični pregled — 20.15 Glasbena med- komedija. Večerna predstava. Izv. _ 1100 Radijski koledar — 11 05 Ža iSra ~ 20-30 Iz življenja ln dela vraž-i Prodaja vstopnic v Mestnem domu, ' dom 'ln žene - 11.15 V lahki 'glasbi po svetu — 11.45 Mladinske pesmi — Jave VirC^*?venlco že sprejemamo pri- MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE ! Operni koncert 12.30 Kmetijski Wi\ Kolektivi, pohitite z rezervac - i ME8TNO ISCE nasveti - Stane Peterlin: Živinoreja lami! z rezervaci- | Marionete | v luči zavarovanja — 12.40 Popevke ln g Zabavna giaSba, vmes 1.35 Popularne orkestralne ka t- maJa avtobusni izlet na Plitvi«- _ Levstikov (Šentjakobski) trg ' ritmi — 13.15 Zabavna glasba, vmes \v*iizera» v Logarsko dolino in nreko Četrtek, 22. marca ob 17: Kuret: reklame — 13.35 Popularne orkestralne ca! novca v Ankaran. P _ »Obutl maček«. _ __ _ ________________ skladbe - 14.30 Nove knjige - 14.40 tM.K2L«k«Vi, na vašo žel'io nriredimo Sobota, 24. marca ob 17: F. Milčinski: Umetne ln narodne pesmi — 15.15 Za-I druge izlete. »Zvezdica Zaspanka«: bavna glasba — 15.40 Utrinki iz lite- Je 1JublteiJe športnega ribolova ob 20 301 F- Milčinski: »Zvezdica rature — Blaže Koneskl: Pust — 16.00 Je SAP m. 1 . . . ‘•»iCKU nuuiova 7..nnnl,a. V- a -----1-. SPLOŠNA BOLNIŠNICA V CELJU razpisuje sledeča službena mesta za: zdravnika specializanta za notranje bolezni: zdravnika specializanta za porodništvo in ginekologijo; zdravnika specializanta za kirurgijo; zdravnika specializanta za otorinolaringologijo; zdravnika specializanta za pediatrijo; zdravnika ane-stezista (dovršen staž); 2 bolničarki (s predpisano šolo); 2 otroški negovalki (s predpisano šolo); farmacevtskega pomočnika za ginekološki oddelek; 2 administratorki za vodstvo zdravstvene administracije na bolničnih oddelkih. — prošnje za sprejem v službo je poslati na upravo bolnišnic v Celju. Hrana v zavodu. c en Jega goslača Niccoloja Paganlnnija — PRODAM posestvo s hišo in gospo- OI TK n In f\nmnrf('olrlh —— 1 rln.i.1r Parlz* Graz gledaliških blagajnah. motorno Jahto »Burjo« v _ - v,n^'S imajo11 možnost plače-! Uim!i S0 V MubljOIli 1‘osiii?,,!?'11*’' , . Mica Ambrožič, strokovna učite- P°dJet1l airT i,sluC> ki Jih nudita IJica, rojena 1910, Ljubljana, Delavski 'Jani. __ k,.*,,- Turist biro v Ljub- blok 16. Pogreb bo danes ob 15.30 na Kličite telefon 30-645. Zalah. Organizacija ZB terena »LITOSTROJ« sporoča žalostno vest, da je umrla naša članica MICA AMBROŽIČ „ Kot bivšo borko v NOV jo bomo člani organizacije . ohranili v tovariškem spominu in jo spremili na zadnji ppti 22. marca 1956 ob 15.30 na pokopališče Zale. ZVEZA BORCEV TERENA »LITOSTROJ« Upravni odbor »CELEIA-SAD«, kombinat živilske industrije v Celju razpisuje mesto SAMOSTOJNEGA RAČUNOVODJE POGOJI: višja strokovna izobrazba z najmanj 5-letno prakso — ali srednja strokovna izobrazba z najmanj p. 10-letno prakso. ali ^i° tar^nem pravilniku podjetja. Nastop službe takoj Po dogovoru. Ponudbe sprejema uprava podjetja. C 81 Glasbene uganke — poslušajte! — 18.00 Domače stl — Roman Albreht: delavske svete — 18. stoletja — 18.30 Družinski Dr. Toličič: Puberteta obdobje — 18.40 Ljubljanski sokstet — 19.00 Radijski 19.30 Zabavna glasba, — 20.00 Kulturni obzornik •-Četrtkov večer — 21.C eoisa Villona — 21.30 J. Brahms: Sonata v d-molu, Vuataz: Suite espagno-le — 22.15 do 23.00 Po svetu jazza — XII. del »Swlng« — UKV program: Nočni koncert — 23.00 do 24.00 Oddaja za tujino — na valu 387,1 in (prenos iz Zagreba) Spored za petek, 23. marca 1956. Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 13.0«, 15.00, 17.00, 19.00 ln 22.00. 5.00—6.00 Dobro Jutro, dragi poslušalci — 6.10 Reklame — 6.20 Naš jedilnik — 6.25 Melodije J. Offenbacha, J. Straussa ln F. Suppeja — 7.10 do 8.00 zabavni zvoki — 11.00 Radijski koledar — 11.05 Za vsakega nekaj — 11.45 Cicibanom — dober dan! Francka Kastelic: Kobulčkov palček — Telička — 12.00 Slovenske narodne — 12.30 Kmetijski nasveti: Dr. France Kovač: Obod v kopitni podplat — 12.40 Jan Sibellus: Taplola, simfonična pesnitev — 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.35 Operni koncert — 14.30 Zanimivosti doma ln po svetu — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Utrinki iz literature — Beno Zupančič: Mrtvo morje (odlomek lz romana) — 16.00 Simfonični koncert — 17.15 Želeli ste — poslušajte! — 18.00 Spoznavajmo človeka — Dr. Pedtček: 17.15 Želeli ste — ^vw\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\vvvxwv\\v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v.\\\\\\\\\\\\\\\v.w^vvsxxvx^wxxxxvixw. lomače aktualno- ^ Ž it: Ob volitvah vi f 8.10 Pesem skozi v. Inski pogovori — v. ta kat prehodno S — _ __ jubljanskl plesni 4 lIliiiAAlllilt 0 lijski dnevnik - \ UOVcSl O Č a, vmes reklame ž w ■ v ibzornlk •- 20.15 Ž g 00 iz balad Fran-. £ Obveščamo vse naše poslovne prijatelje, gospodarske orga- L.J-D.5f?h.nls: So" Ž nizacije in ostale zainteresirane osebe, da smo spremenili ž poslovne prijatelje, gospodarske organizacije in ostale zainteresirane osebe, da smo spremenili dosedanji naziv tvrdke »GRADJEVINAR« trgovsko podjetje na debelo z vodovodnim, elektroinstalacijskim, železo-tehničnim in gradbenim materialom, SARAJEVO in odslej poslujemo pod novim nazivom » ELEKTROMETAL « Trgovsko podjetje za promet z elektrotehničnim in vodovodnim materialom ter železnino SARAJEVO. Cengič vila Brzojavi: »ELEKTROMETAL« — Telefon: 35-91 — Poštni predal 133 — Tekoči račun 702-T-650 Hkrati opozarjamo, da še naprej trgujemo z vsem materialom, ki smo ga doslej imeli na zalogi in je po vsem tem predmet našega poslovanja ostal isti. 1166 7 ji 7 1 v— ui. reuiifK. p na ln osebnost - 18.15 15 minut f Obiščite spomladanski Zagrebški velesejem 390 II. OBRTNIŠKI SEJEM FLR JUGOSLAVIJE MODNA REVIJA OBLEKE IN OBUTVE OD 30. MARCA DO 8. APRILA SPOMLADANSKI ZAGREBŠKI VELESEJEM JE SPLOŠNI JUGOSLOVANSKI SEJEM MEDNARODNEGA POMENA Za obiskovalce so odobreni popusti: aa železnicah, letalih in ladjah v višini 25 % od normalne tarife tal?ŽnlSk° *H'idSk8 pr®v,ca* Ljubljana Kopitarjeva ulica 6/III. telefon 61 89-181 - Notranjepolitična - gospodarska 250 dln.3^ tStoO 500 to -_Tekoa rač^eo KBV1 ^lsaa2- 39J8? .7 naro47‘f° ^ ^ 31-030 - Telefon poslovalnice na Titovi cesti 22-322 - Mesečna^a^č^ “ 1101110 500 ^ Tekoa raCuD »O-KB-1-2-1393 - poStnl predal 42 - Tisk tiskarne »Ljudske pravice. - PoStnlna plačana v gotovini - Rokopisi se ne vračalo rubrika telefon ttev 21-013 in Kulturna rubrika ČETRTEK, 22. MARCA ZDA NA FESTIVALU V CANNESU PLASTIČNIH V svetu sistemov ZDA so prijavile za letošnji 'festival v Cannesu sledeča dvfi , filma: črnobeli film »Jutri bom jokala« s Susan Hayword, i® Hitchcockov vistavision film »Mož, ki je preveč vedel« z Do* ris Dey in Jamesom Stevvartom v glavnih vlogah. Svoj prihod z Cannes so doslej najavili: Susan IIayword, Kirn Novak, Gregory Pečk, Ginger Rogers, Fred Mcmuray. kazuje* filmska slika, ker se leča malnih filmov pa se premenja na cinemascope snemalni kameri samo objektiv, pri snemanju oži, posebne optične j Ne glede na to, da sta ta dva naprave v projektorju pa zoženo I sistema danes najbolj razširjena POMANJKANJE SCENARIJEV v SZ V Sovjetski zvezi še vedno traja pomanjkanje dobrih scenarijev. Zato so sovjetski režiserji prisiljeni, du segajo po temah iz klasične literature. Da bi ublažilo krizo, je ministrstvo za kulturo razpisalo natečaj za naj' boljši scenarij s sodobnimi temami, za katere so predvideli 18 nagrad. Prva nagrada znaša tri sto tisoč rubljev. NAPOLEON V FILMU' Izmed vseh zgodovinskih osebnosti so Napoleona doslej največkrat prikazovali v filmu, saj so jih doslej posneli že kar "5. Zadnja dva so lani: enega Američani z Marlonom Brandom, drugega pa Francozi z Danielom Gclinom. Oba filma pa je kritika ocenila negativno. PRIKAZOVANJE FILMOV V SVETLIH PROSTORIH Varšavski radio je ondan poročal, da je izdelal konstruktor varšavske tovarne filmskih naprav ing. Jan Antoševič posebno filmsko platno, ki omogoča prikazovanje filmov v svetlih prostorih. Pred prikazovanjem filma je platno črno, pod vplivom filmskih slik pa dobi svetlo barvo. Izdelano je iz ustrezno pripravljenih aluminijastih plošč, pritrjenih na čvrsto podlago. Tovarna bo začela kmalu izdelovati naprave za prikazovanje filmov v svetlih prostorih. »AVALA Ze samo zgoraj našteti scenariji nam povejo, da v »Avala-filmu« letos res niso v zadregi zaradi njih. Razume se seveda, da leitos ne bodo mogli posneti filme po vseh teh scenarijih. Število igranih celovečernih filmov še ni točno določeno. Iz samega podjetja smo zvedeli, da bi želeli izdelati vsaj tri ali štiri celovečerne filme, toda njihovi načrti so odvisni od državne dotacije, ki pa še ni določena. Kar se tiče dokumentarnih filmov, jih je za sedaj predvidenih sedem ali osem, seveda pa bodo za razna podjetja po naročilu posneli tudi precej reklamnih filmov. ima dovoli Beograjsko podjetje »Avala-film« je letos, kar se scenarijev tiče, v precej ugodnejšem položaju kot pa prejšnja leta. Pomanjkanje kvalitetnih scenarijev je eden najbolj perečih problemov vseh naših filmskih podjetij. »Avala film« pa razpolaga z nekaterimi scenariji, po katerih nameravajo že letos snemati filme. Začeli so že s pripravami za film »Veliki in majhni« po scenariju Miodraga Djurdjeviča. Režiral bo Vladimir Pogačič, s snemanjem pa bodo začeli verjetno v aprilu. Izmed scenarijev, s katerimi razpolaga omenjeno podjetje, naj omenimo še sledeče: »Denar pada z neba«, ki sta ga napisala Risto Toševič in Vojislav Nanovič. Tema je borba organov za notranje zadeve z bando kriminalcev in tihotapcev mamil. Po znanem Sremčevem romanu »Pop Cira in Pop Spira« sta napisala scenarij Soja Jovanovič in Roda Andrič. Avala film pa ima še dva scenarija, ki še nista dokončana, vendar je delo v teku. To je scenarij Oskarja Daviča s sodobno ljubezensko temo, in scenarij Aleksandra Vu-ča z naslovom »Veter je prenehal pihati pred zoro«, ki je psihološka drama iz časa okupacije Beograda. Znani športni humorist Zika Zuvulovič pa piše scenarij iz športnega življenja. Razpolagajo pa tudi s scenarijem »Ohridska legenda« po istoimenskem baletu Stevana Hrističa. lf.Umski Vittorio Gassman bo postal režiser. Pred dnevi* je priljubljeni italijanski igralec na tiskovni konferenci, ki jo je sklical v svojem stanovanju v Rimu, izjavil, da bo svoj naslednji film sam režiral. Gre zn film producenta Carin Pontin »Bcntricc Cenci«. Film, v katerem bo Gassman nastopil v vlogi Bcatri-cinega očeta, bodo posneli v ei-ncmascopu, glavno igralko pa bo izbral Gassman izmed sledečih treh igralk: Sophie Loren, Marie Schell in Clairc Bloom. Na sliki vidite 37-letno filmsko igralko Rito Hayworth, ki že od leta 1953 ne nastopa več v filmu. Pri družbi Columbia so medtem »naredili« novo zvezdo Kirn Novak, ki je v začetku svoje filmske kariere imela le vloge v filmih lahkega žanra. Toda zadnje čase se je že uveljavila v nekaterih resnih filmih. Tako verjetno Rita Hayworth nima velikih možnosti, da bi tekmovala s svojo mlado naslednico, ker se namerava vrniti k filmti. Plan proizvodnje filmov v ZDA. Lotos so ameriške družbe za proizvodnjo filmov *njavile 332 celovečernih filmov. PIŠE: V. GRAD RISE: JURČEK Tovorni Festival filmov, posvečenih umetnosti. Letos bodo po zaključku običajnega filmskega festivala v Edinburgu teden dni (od 2. do 9. septembra) prikazovali filme, ki imajo za temo umetnost, odnosno umetniška dela. Najboljšemu filmu bodo podelili tudi posebno nagrado. * Prvi ameriški film nemškega igralca O.W. Fischerja bo »Moj mož Godfrey«, ki bo nova verzija predvojnega zelo uspelega istoimenskega filma režiserja Gregoryju La Crove. * Teden avstrijskega filma . v SZ bo od 21. do 27. maja v sledečih mestih: Moskvi, Leningradu, Kijevu in Stalingradu. Sovjeti pa bodo vrnili obisk od 13. do 21. junija v mestih: Dunaj, Graz, Salzburg, Innsbruck. »Zgodbe o tovornem avtu je konec!« je potem rekel Jurček. Nato je šel v trgovino s papirjem in kupil nov r’snlni blok. Ko smo pred kratkim videli ov Disneyeva kratkometražna bar na filma »Pol akra prirode« »V dolini Bobrov«, se n*srl, mogli dovolj načuditi genialno* tistega, ki mu je uspelo vse ujeti v kamero in nato napra^ iz posnetega materiala filn*’ je bil bolj napet kot večina P stolovskih. Vendar pa ima Dl*P na zalogi še dva filma iz^ podroeja, ki sta prav tako ono vita: »Pustinja živi« in »U11,1 g( joča prerija«. Zvedeli smo, da , za oba filma zanimajo tudi n uvozniki in morda jih l»omo . deli. Gornja slika je iz ( »Pustinja živi«. Na njej v risa, ki se je pred »nadležfljjvj, snemalci umaknil na visok kak Anna Maria Alberghctti, mlada italijanska operna pevka in filmska igralka, ki živi v Ameriki, jc končala s snemanjem svojega novega filma »Zadnja zapoved«. To je zgodba iz leta 1830 o Tcxusu, ki sc bori proti mehiški nadoblasti. Film je nudil mladi operni pevki možnost, da pokazala svoj velik igralski talent za dramatične vloge SAPORO« »Tako,« je potem rekel šofer. »Zdaj V sva zaslužila kakšno dobro okrepčilo.« »Se strinjam!« je rekel Jurček in šel s šoferjem v pristaniško okrepčevalnico. Tam sta naročila vsak velik kos torte in popila vsak velik kozarec izvrstnega malinovca.