Poš'nina plačana v gotovini LETO LX V Ljubljani, v petek 10. junija 1932 štev 131 Cena i Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska iztkija celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočna 2996. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« ček. račun: Ljub* Ijana št. 10.650 in 10.349 za inserate; .Sarajevo štv.7563, Zugreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava. Kopitarjeva t>. telelon2992 Izhaja vsak dun zjuli f.. razen pondeljka in dneva po prazniku H klirinškemu sporazumu s Češkoslovaško Res z napetostjo smo pričakovali poročilo o zaključku pogajanj glede klirinške pogodbe med nami in Češkoslovaško. Ze pred štirinajstimi dnevi so odpotovali odposlanci Narodne banke v Prago, da bi se pogodili s Čehoslovaki o ureditvi klirinškega prometa. Pogajanja so se sumljivo zavlačevala in naše javnosti se je že polastil strah, da ne ne bo prišlo do sporazuma, kar bi bilo brezdvontno v veliko škodo z gospodarskega in političnega vidika za obe državi. Pogajanja so bila težavna. Vlekla so se z dneva v dan, ne da bi prišlo med delegacijama do zaželenega zbližanja. Kakor se lahko pogajamo s Čehoslovaki, ko gre za politična vprašanja, tako se mnogo bolj težko sporazumemo, ko gre za gospodarske probleme, ki so pač mnogo bolj konkretni, ker zadevajo materialne interese. Umevno, da nas je vest o sporazumu po vsem tem toliko bolj razveselila. Čeprav še nimamo podrobnega poročila o sporazumu samem, je že iz kratkih telefonskih vesti razvidno, da je odgovor razmeroma zadovoljiv. Omogočil bo hitrejšo likvidacijo medsebojnih obveznosti, pa naj izvirajo iz blagovnega prometa ali sicer iz drugih poslovnih zvez. Razveseljivo je, da se je tudi glede tujskega prometa dosegel sporazum in da bodo čehoslovaki lahko jemali s seboj v Jugoslavijo poljubno vsoto denarja. Dogovor glede tujskega prometa je brez-dvomno velikega pomena tudi za Slovenijo, ki ji tujska obrt prinaša lepe dohodke in ki se v zadnjem času vznemirja radi čedalje večjih ovir v tem pogledu s strani inozemstva. Nered, ki je nastal zadnje mesece v klirinškem prometu med Češkoslovaško in nami, je zelo vznemirjal nase trgovske kroge. Ko je naša država skušala zmanjšati uvoz industrijskih izdelkov s tem, da je uvedla devizno zaporo, je Češkoslovaška odgovorila s hudo represalijo, morda hujšo kakor vsaka naša soseda; Češkoslovaška vlada je namreč zaukazala vsem bankam, da blokirajo vse terjatve jugoslovanskih podanikov, tako da niso jugoslovanski državljani mogli prosto razpolagati s svojim denarjem v Češkoslovaški. Takšno stanje ni bilo dolgo vzdržno in sam češkoslovaški tisk je nastopil proti tako ostrim ukrepom praške vlade. Novi sporazum bo vse te težkoče, ako ne povsem odpravil, vsaj olajšal, saj poročajo iz Prage, da bo poglobil gospodarske odnose med Češkoslovaško in našo državo. Potek pogajanj v Pragi nas je zanimal z dvojnega vidika, gospodarskega in političnega. Nam, kakor tudi Čehoslovakom, mora biti na tem, da odstranimo katerokoli oviro, ki bi bila na poti tesnemu političnemu sodelovanju med obema državama. To sodelovanje je toliko bolj potrebno danes, ko tako drzno dvigajo glave naši dedni nasprotniki na severu in na jugu. llitlerstvo v Nemčiji in v Avstriji in fašizem v Italiji si podajata roke. Potovanja voditeljev narodnega socialističnega gibanja v Avstriji in Nemčiji v Rim, dokazujejo, da ne gre več za zgolj sentimentalne medsebojne simpatije, ki prihajajo do izraza v tisku nemškega in italijanskega fašizma, temveč za bolj konkretne zveze, ki lahko dovedejo do skupnega nastopa teh nasprotnikov slovanstva. Danes je bolj kakor kdaj poprej potrebno, da gojimo resnično, živo slovansko vzajemnost. Ni dovolj, da se ob priložnosti raznih skupnih narodnih manifestacij navdušeno pozdravljamo, ni dovolj, da bruhne iz nas ob teh srečanjih sentimentalna vzhi-čenost, čeprav je to znamenje, da še vedno skupno čutimo in slutimo skupnega nasprotnika. Slovanska vzajemnost mora zadobiti konkretno podlago In mora sloneti na resnični koristi, ki jo naj imamo od nje Slovani. To poudarja tudi Tomaž Ma-saryk ob vsaki priložnosti. Vzajemnost med Čehoslovaki in nami nam lahko prinaša resnično korist, lie samo v pogledu političnega sodelovanja, temveč tudi gospodarskega. Trgovinska bilanca v zadnjih osmih letih izkazuje vselej lep pribitek za Češkoslovaško napram nam. Statistika za leto 1931. kaže, da se nahaja Češkoslovaška kot naša uvoznica na drugem mestu, to je takoj za Nemčijo. Čehoslovaki so pri nas postavili na nogo industrijska podjetja, ki dobro uspevajo in donašajo tudi njim lepe dohodke. Nasprotno ima tudi naša država od prijateljskih odnošajev s Češkoslovaško gospodarske koristi. Naša trgovinska bilanca je napram Češkoslovaški sicer pasivna, a na drugi strani pustijo pri nas Češki turisti precej denarja. Naša želja je, da bi se trgovinski stiki s Češko-sfovaško utrdili. Z izvozom svojih pridelkov imamo Čedalje večje težave. Tako se n. pr. hoče Avstrija osvoboditi vsakega uvoza kmetskih pridelkov in krije že danes skoraj polovico svoje potrebe na žitu In skoraj popolnoma potrebo na živini z lastno produkcijo. Mi bi radi s svojimi pridelki v Češkoslovaško, ki še vedno potrebuje letno okoli 3 milijone stotov pšenice. Podonavje nas ne veseli, ker se bojimo represallj Nemčije in Italije in smo v strahu *n svojo Industrijo. Čehoslovaki hi lahko bolj odprli vrata našemu žitu in naši živini. Podprli nas bodo lahko tudi bolj glede tujskega prometa, saj še vedno preveč zahajajo na laško obal. Kulturne, znanstvene in drugo reprezentativne organizacije, ki vzdržujejo stike med brati Čehoslovaki in nami, naj gredo na delo, da bi nam ti srčni odnosi prinesli čim več praktične koristi, ki je posebno v času splošne gospodarske depresije za vsakogar toliko bolj otipljiva. Z vso pohvalo je v tej zvezi treba omeniti pobudo Slovanskega instituta v Pragi, ki ima poleg drugih namenov tudi ta, da pospešuje gospodarske stike Češkoslovaške republike s slovanskim svetom, pobudo namreč, da bi se osnoval nekak posvetovalni organ, ki bi Bkrbel za to, da se delovanje zavoda prilagodi se- Reakcija v Nemčiji na delu Von Papen hoče izsiliti nacionalistično vlado v Prusiji Berlin, 9. junija. V Nemčiji čedalje bolj dozorevajo datekosežne odločitve. Jutri, v petek, se zbere starešinski svet pruskega deželnega zbora, ki ga je sklical predsednik deželnega zbora, hi-tlerjevec Kerrl, da sklepa o čimprejšnjem sklicanju deželnega zbora, ki bi se sicer moral sestati šele 22. junija. Kerrl je to storil na prošnjo kanclerja von Papena, kateremu se zelo mudi, da bi iztrgal pre-važno mesto šefa vlade v Prusiji iz rok socialistu Braunu, katerega naj nadomesti nacionalist. V to svrho je von Papen poklical k sebi šefe nemško-nacijonalne stranke, centruma in hitlerjevcev. Kakor znano, dosedanja pruska vlada po novih volitvah v ,landtagu' nima več večine. Večina bi se lahko sestavila samo iz hitlerjevcev in centra, ki pa tako koalicijo danes odklanja še bolj nego preje. Von Papen hoče sedaj rešitev tega položaja, ki se dolgo ne more držati, pospešiti s tem, da bi pridobil na svojo stran kakih 10 članov centra, ki so bolj konservativnega mišljenja. Če bi ti glasovali za kanclerjevega kandidata, nemškega nacionalca Witterfelda, kateri naj bi postal šef pruske vlade, bi le-ta imela vsaj pičlo večino iz hitlerjevcev, nemških naoionalcev in disidentov centruma. Ker pa je skoro izključeno, da bi se našli di-sidenti, ki bi prelomili strankarsko disciplino v centrumu, zato hoče von Papen pritisniti na dose- danjo zgolj poslovno vlado v Prusiji s pomočjo finančnega bojkota. Bivši kancler Briining je bil obljubil Braunu 100 miljonov mark državnega prispevka za notranjo kolonizacijo. Von Papen pa izjavlja sedaj na Braunov poziv, naj se ta vsota izplača, da se v tem pogledu ne čuti vezanega. Zaradi tega ne bo mogoče pruski vladi izvesti nujno finančno sanacijo, radi česar ji ne bo preostalo ničesar drugega, kakor da demisionira, nakar bi kancler svoj načrt lažje izvedel. Mesto šefa pruske vlade, oziroma vlado sploh, je silne važnosti, ker je od nje odvisna pruska policija, ki je do sedaj bila orodje v rokah socialista Brauna. Če bo von Papen zopet dovolil hi-tlerjevske napadalne čete in se obenem polastil pruske vlade, bo reakcija v Nemčiji dosegla velik uspeh. Weimarska ustava bo spremenjena Berlin, 9. junija, tg. Novi državni notranji minister baron Gayl je danes v nemškem državnem zboru pojasnil stališče von Papenove vlade glede notranje-političnih vprašanj. Glede Prusije izjavlja državna vlada, da bo prišlo v Prusiji do take vlade, ki bo soglašala s tendencami državne vlade. V zvezi z reformo, ki je potrebna za državo, je nujno potrebno odločiti se za reformo vveimarske ustave. Da pa ne bi nastale nepotrebne govorice, ugotavlja, da so vse govorice o obnovi monarhije neumne in napačne. Notranji minister ne prikriva, da on sam smatra monarhijo za ono obliko države, ki je primerna za ljudstvo v srcu Evrope, toda v času političniti bojev se ne sme pustiti, da hi prišlo še do boja glede spora o državni obliki. Vlada se zavzema za zdrav napredek in odklanja očitke, da bi bila reakcionarna. Z bodočimi zasilnimi naredba-mi se bo zagotovila popolna svoboda volitev, tako da se bo pri volitvah pokazala resnična volja nemškega naroda. Minister naglaša nadalje, da je državna vlada odločena za to, da izvede problem na. seljevanja na nemškem vzhodu. Radio-postaje in kino pa se morajo osvoboditi ne nemškega vpliva. Berlin, 9. jun. tg. Novi kurz v Nemčiji se kaže tudi v tem, da bo imel Adolf Hitler v torek, dne 14. junija iz radio postaje Konigs\vusterhausen govor o temi: državne ideje narodnega socializma. Do sedaj narodni socialisti in komunisti v Nemčiji niso smeli porabljali radio postaj. London, 9. jun. tg. Bivši nemški prestolonaslednik Viljem odgovarja v »Daity Heraldu«, kaj ima odgovoriti na govorice o njegovi osebi: »Služil bom svoji domovini, dokler bom živ. Viljem, prestolonaslednik.« List pristavlja k temu: »Podpis pove več, kakor odgovor saui.< Sestanek MacDonald—Herriot Razgovori velike politične važnosti Amerika proti črtanju Pariz, 9. jun. tg. Angleški poslanik v Parizu lord Tyrell je sporočil Herriotu odgovor MacDo-nalda in sira Simona na povabilo na razgovor v Parizu. Angleška ministra prijazno pozdravljata to povabilo in sta prepričana, da bo njihov sestanek bistveno pripomogel k zadovoljivemu koncu lozan-skega sestanka. Angleška ministra bosta dospela v Pariz v soboto zvečer in se pred odhodom v Lau-sanne razgovarjala s francoskimi tovariši o razorožitvi, reparacijah in donavskem načrtu. London, 9. jun. ž. Kakor javljajo, bo poset Mac-Donalda in sira Simona v Parizu sledil direktnemu pozivu Herriota. Tukaj smatrajo, da bodo razpravljali o vseh aktualnih vprašanjih, katera želi nova francoska vlada rešiti in o njih razpravljati na popolnoma drug način, kot je to delala dosedanja Tardieujeva vlada. Politični krogi so prepričani, da MacDonald iz Pariza ne bo odpotoval direktno v Lausanne, ampak se bo obenem ustavil v Ženevi s sirom Simonom in bo pri tej priliki razorožitveni konferenci izročil nove angleške predloge ter na ta način poživel delo konference. MacDonald bo najbrž ostal v Švici do konca lausannske konference, torej najmanj dva do tri tedne. V spodnji zbornici ne bo prišlo do debate o lausannski konferenci, kot so prvotno nameravali, ker to ni MacDonaldova želja. Vodja opozicije Landslbury je v nekem pismu na MacDonalda izjavil, da pristane samo na odgo-ditev debate, vendar pa si pridržuje opozicija pravico, da o tem vprašanju diskutira pozneje. Govorilo se bo tudi o Balkanu Pariš, 9. jun. ž. Po informacijah jutranjega tiska se bosta Herriot in MacDonald v glavnem razgovarjala o reparacijskem problemu ter o pripravah za gospodarsko konferenco, zlasti o problemu finančne pomoči raznim srednjeevropskim državam. »Matin« in »Petit Parisien« poročata, da sta se izčrpno razgovarjala o slednjem že snoči Herriot in finančni minister Marin. »Matin« pravi, da pri tej priliki še ni padla nobena odločitev o vprašanju finančne pomoči državam v srednjevzhodni Evropi, ker je predvsem treba zvedeti, kakšno stališče zastopa Anglija. Kolikor je znano, stoji London na stališču, da ne sodeluje pri osnovanju skupnega pomožnega fonda za podonavske in balkanske države. Z druge strani pa je Francija mnenja, da se mora nekaj ukreniti za trenutno zboljšanje položaja, kar pa nikakor ni mogoče izvesti samo z enostransko pomočjo in provizorično akcijo, kar se je doslej še vedno pokazalo kot nekoristno. Francija popušča Lo:ndon, 9. jun. ž. »New Cronicle«, »Dailv Mail« in »Daily Express« poročajo, da so se v zadnjem času izgledi za lausannsko konferenco znalno zbolj-šali največ radi tega, ker je zavzela francoska vlada v reparacijskem vprašanju stališče, ki zagotavlja sporazum. Tudi konservativni »Morning Post« objavlja, da je angleška vlada dobila važne informacije, iz katerili posnema, da je Francija spremenila svoje dosedanje stališče v reparacijskem vprašanju. reparacij "VVashington, 9. jun. ž. Snoči je državna vlada objavila izjavo, ki je za lausannsko konferenco velikega pomena. V tej izjavi naglaša amerišdd tajnik za zunanje zadeve Stimson, da ameriška vlada ne bo sprejela nobenega programa, ki bi ga predložile inozemske države in ki bi predvideval popolno črtanje reparacij in vojnih dolgov. Združene države tako sedaj kakor prej zastopajo stališče, da je anu-lacija ali znižanje reparacij izključno evropska zadeva in da sklepi upniških držav napram Nemčiji ne smejo niti najmanj vplivati na Ameriko v vprašanju vojnih dolgov. V ameriških političnih krogih priznavajo, da ta sklep ogroža uspeh lausannske (konference. Naglaša pa se, da ameriška vlada mora tako postopati, ker bi anulacija vojnih dolgov imela usoden vpliv na ameriški narod. Čuje se, da bo ameriška vlada o tem svojem sklepu obvestila tudi nemško vlado. Amerika proti brezposelnim podporam Washiugton, 9. jun. AA. Senat je odklonil načrt podeljevanju podpor brezposelnim. Škofje v Belgrada Belgrad, 9. jun. 1. Danes so se mudili v Rel-gradu na povratku iz Sarajeva, kjer so se udeležili veličastnega evharistiČnega kongresa, gg. dr. Šarič, nadškof vrhbosanski, dr. Gregor Rozman, knezoškof ljubljanski, in dr. Josip Carevič. Vsi trije visoki cerkveni knezi so se poklonili papeškenut nunciju msgr. Pellegrinettiju ter predsedniku vlade dr. Marinkoviču, ki jih je sprejel v daljšo avdienco. Nato so se vpisali v dvorno knjigo. Dostojanstveniki so izrazili svoje iskreno zadovoljstvo nad uspehom evharistiČnega kongresa v Sarajevu, ki je dokazal, kako živa je katoliška vera v tem kraju naše države. Evharistični kongres je dal ponovnega poguma vsem udeležencem, da pomagajo s svojim lastnim zgledom uveljaviti krščanska načela v zasebnem in javnem življenju. Nadškof dr. Sarič je Vašemu dopisniku izrazil prijateljske pozdrave za Slovenca«, katerega zadovoljno vsak dan čila in katerega smatra za glasilo jugoslovanskih katoličanov. Obenem je pozdravil tudi Slovence, katere je v vrhbosanski nadškofiji zaslopal eden največjih jugoslovanskih škofov dr. Jeglič in katerih živa vera in zvestoba do naukov katoliške Cerkve lahko služi za zgled vsem Jugoslovanom. Zeli, da bi pod vodstvom svojili cerkvenih pastirjev ostali tudi nadalje zvesti sinovi katoliške Cerkve. Posebno se pa zahvaljuje, da so mu Slovenci poslali na evharistični kongres velikega cerkvenega kneza dr. Jegliča in njegovega odličnega in povsod priljubljenega naslednika dr. Rožmana. Ako mu bo ljubi llog dovolil, bo vrnil la obisk v kratkem v Sloveniji, da lako znova pokaže orga-nično povezanost med vrhbosanskimi in slovenskimi katoličani in sploh med katolicizmom v Jugoslaviji, ki je najboljši čuvar državne edinosti in njenega kulturnega napredka. Deputacija pri zagrebškem banu Dunajska vremenska napoved. V splošnem se zjasnilo, temperatura bo počasi narastla. Zagrebška vremenska napoved: Po večini obilo, zmerno hladno, počasi se bo zjasnilo. danjim praktičnim zahtevani. Naloga naših in češkoslovaških kulturnih in reprezentativnih organizacij, med katerimi je treba imenovati češkoslova-ške-jugoslovanske lige, naj bi prav danes podvojile svoje stremljenje v tej smeri, da bodo lahko vplivale tudi na gospodarske kroge, ki dajo pogosto prednost trenutni koristi pred višjimi interesi obeh držav. Zagreb, 9. jun. ž. Danes dopoldne ob 11 je obiskala bana savske banovine dr. Peroviča skupina meščanov iz vseh družabnih slojev, v kateri so se nahajali po večini predstavniki kulturnih društev in družabnih skupin zaradi napada na književnika Zagrebčana g. dr. Milana Btidaka. Skupino je vodil msgr dr. Korenič v imenu duhovništva. V skupini so se nahajali med drugimi tudi dr. Vrba-nič, predsednik TOI, dr. Politeo, predsednik odvetniškega društva, dr. Nikolaj Andrič, predsednik društva hrvatskih književnikov, dr. Andres, pravni svetnik francoskega konzulata, dr. Retin, tajnik zagrebške borze, dr. Benovič, tajnik Hrvatske Radiše, čačkovič, predsednik Društva hišnih posestnikov, dr. Ivkovič, predsednik odvetniške zbornice, dr. Horvat, glavni urednik »Jutranjega lista , dr. Liht, predsednik zveze zionislov, Simon Kolur, legat delavske zveze, dr. Milenko Markovič, tajnik zveze denarnih zavodov, dr. Pilar, predsednik sociološkega društva, Franjo Regel, predsednik Zveze gra. fičnih delavcev, dr. Jure Vranešif, predsednik od- Lesna konferenca na Dunaju Dunaj, 9. junija, tg. Danes se je otvorila na Dunaju mednarodna lesna konferenca, katere se je udeležilo 30 držav, med njimi Jugoslavija, Nemčija, Francija, Italija. Češkoslovaška itd. Avstrijski državni kancler dr. Dollfuss je izjavil, da je dolžnost vlad, da s pogodbami z drugimi državami premagajo krizo v lesni industriji. Posvetovali se bodo na konferenci o tem, ali je mogoče ustanoviti mednarodno lesno vnovčevainico. V glavnem pa so vsa prizadevanja naperjena proti uničujoči ruski konkurenci. Notranje posojilo v Rusiji Moskva, 9. jun. tg. Sovjetska vlada je razpisala novo notranje posojilo v znesku 3.2 miljarde rubljev. Irski senat za zvezo z Anglijo Dnblin, 9. jun. AA. Senat je odklonil klavzulo v zakonskem načrtu vlade, ki odpravlja prisego angleškemu kralju. vetniške zbornico itd. Delegacija je obvestila bana savsko banovine dr. Peroviča o silnem odjeku, ki ga je izzval napad na dr. Budaka v vseh meščanskih krogih brez razlike, ki mislijo, da imajo pravico zahtevati, tla se jim zajamči in zagotovi svoboda in varnost ter da se ne žali čut človeštva in etike, ki je bil v tem slučaju globoko ranjen. Zato se predstavniki meščanstva obračajo na bana kot vrhovnega predstavnika civilnih oblasti, da stori vse, kar je v njegovi moči, da se ta nezaslišani zločin čimprej temeljito razjasni, ler da se krivci pošteno kaznujejo. Enkrat za vselej je treba onemogočiti, da bi se podobni slučaji še kdaj ponovili. — Ban dr. Perovič je zaslišal izjave dr. Politea in izjavil predstavnikom meščanstva, da je njega samega pretresla vest o tem dogodku, ki lahko vrže dokaj lemno liso na kulturni center tako velikega formata, kakor je Zagreb. Zadovoljen je, da je bil obveščen na ta način in je obljubil, da bo storil vse, da se zločin čimprej razjasni, krivci pa eksem-plarično kaznuiejo. Podoknica Petru Grasseliju Ljubljana, 9. junija. Da Ljubljana častno proslavi 50 letnico, odkat ima slovenskega župana, mestna občina pa slovensko uradovanje, je danes prebivalstvo priredilo prvemu slovenskemu županu Petru Grasseliju pod njegovim stanovanjem na Mestnem trgu podoknico. Pred^ Mestnim domom so se zbrali gasilci ljubljanske župe in ljubljanskega gasilskega društva, ki so pod vodstvom staroste g. Josipa Turka odkorakali I>o glavnih ulicah mesta na Mestni trg. Baklje so nosili člani gasilskega naraščaja barjanskega gasilskega društva. V sprevodu je bila tudi godba. Na Mestnem trgu je igrala najprej godba, nato pa so pevci Hubadove župe pod vodstvom prof. Grob-minga zapeli Aljaževo: Divna noč« in Nedvedovo: »Domovina, mili kraj«. Občinstvo pa je vzklikalo prvemu slovenskemu županu Ljubljane. Med udeleženci bakljade in podoknice smo opazili tudi najstarejše slovenske gasilce in priče tedanjim borbam Peniela, Lapajnetn in Mcdiča. Grad iu magistrat sla bila nocoj razsvetljena. Stran 10. »SLOVENEC«, dne 11. junija 1932. Stev. 132. Kriza naše premogovne in Proli podaljšanju kmetskega moratorija — Za omiljenje davčnih bremen Ljubljana, 9. juuija 1932. Kakor smo že poročali, so včeraj zasedali odr seki Zbornice za TOI, danes pa je bila dopoldne plenarna seja Zbornice, katero je vodil predsednik g. Ivan jelačin. , Uvodoma je pozdravil zastopnika banske uprave g. dr. Rudolfa Marna. dopisnega člana zbornice g. dr. Fr. \Vindischerja ler vse prisotne. Poročal je, da je bil proračun zbornice za TOI v Ljubljani za 193'i potrjen. Zbornica se pravice, ki jo ima po novem davčnem zakonu, da imenuje svoje zastopnike v davčnoreklamacijske odbore ne glede na njihovo bivališče, ni poslužila. Nadalje sta bila v zbornici nameščena dva dnevničarja, gg. Janko Traven in Josip Seunig. Zavod za pospeševanje obrti je ustanovil v Mariboru svojo poslovalnico, namesto ing. Dračarja je bil v zbornico pozvan kot član g. Rihard Skubec. Naš gospodarski položaj Nato je podal predsednik obširno poročilo o gospodarskem položaju v naši banovini, iz katerega posnemamo najvažnejše podatke. Predvsem se je pečal z razmerami na denarnem trgu, kjer je ugotovil, da smo kritičnih razmer v nemali meri sami krivi. Neutemeljena nervoznost vlagateljev se še ni polegla vkljub temu, da ni bilo povoda za nezaupanje v našo valuto. Odločne izjave vlade in drugih faktorjev so razblinile bojazen za našo valuto. Tudi nezaupanje do denarnih zavodov je bilo brea stvarne podlage. Že lansko leto so bili potrebni ukrepi za zaščito denarnih zavodov pred dviganjem hranilnih vlog. zasilna in provizorična pomoč pa je prišla šele letos v aprilu. Snmopomoč-ui ukrepi denarnih zavodov so se izkazali kot pravno nevzdržni iu tudi z gospodarskega stališča nezadostni. Tudi likvidnost denarnih zavodov v zneskih, ki so daleč presegali vsa pričakovanja, m prinesla pomirjenja. V teh težkih časih na denarnem trgu so bili trgovina, obrt in industrija navezani na lastno moč', vendar dolgo ne bo mogoče vzdržati. K vsemu so prišle še velike težkoce v mednarodnem plačilnem prometu. Dobili smo sporazume za ureditev plačilnega prometa z Avstrijo, Švico in Nemčijo, končno tudi Češkoslovaško. Pogajanja za ureditev plačilnega prometa z Madjarsko so bila prekinjena, čeprav ima naša dravska dolina velike zmrznjene terjatve. Najširša je pogodba s CSR, ki obsega poleg blagovnega prometa še turistični, sezonske kredite, javne, dobave finančne kredite denarnih zavodov iu železniški promet. Dana pa je v vseh pogodba možnost privatnega kliringa. Uvedba kliringa ima za posledico predvsem izenačenje uvoza in izvoza dotične države. Oodatua trgovinska pogodba z Italijo je zgrajena na načelu svobodnega uvoza in sta se obe |>ogod-beni državi odrekli vsakega kontingentiranja in drugega administrativnega protekcionizma v medsebojnem prometu. V teku pogajanj je naša država dosegla napram povišanim avtonomnim tarifam znatne popuste, tako da je obremenitev našega uvoza živine v Italiji skoraj izennčena z ono v CSR. NOTRANJA GOSPODARSKA POLITIKA. w Največ pažnje je bilo v domači gospodarski politiki posvečeno vprašanju razdolžitve kmeta. infrovizorij. ki smo gu dobili v Veliki noči, je le delno rešil lo vprašanje. Vse dosedanje rešitve so bile z ozirom na naše razmere doslej nepopolne in nesprejemljive. Za nas lahko postane la problem življenjskega pomena. Velika pridobitev za pocenitev prehrane je bila likvidacija žitnega režima in uvedba svobodnega prometa s pšenico v noha-njosii države. Naraščanje števila prisilnih poravnav izven konkurzu kaže na nujno potrebno noveliranje zakona o prisilni poravnavi izven konkurza. Zalo prosi zbornica ministra za pravosodje, da predloži skupščini še v lem zasedanju predloge za novelizacijo tega zakona. V težavnih časih gospodarske krize je anahronizem novi zakon o pobijanju draginje, ki stavlja gospodarske kroge pod policijsko nadzorstvo in sploh spravlja gospodarske kroge v položaj, ki ni v skladu z avtoriteto in so-r ialn i m položajem gospodarskih krogov. Zato naj bi raje slovenski minister namesto tega zakona predložil zakon o avtonomiji socialnega zavarovanja in njegovi decentralizaciji. Nadalje je prišlo v naši industriji to pomlad do znatnih redukcij obratovanja (Jesenice in združene steklarne), zato se jo zbornica prizadevala za omejitev konkurenčnega inozemskega blaga, v splošnem je upali na izboljšanje položaja. Najbolj pa občutimo krizo v lesni panogi, ki je izredno obsežna in razdeljena po vsej banovini. Potrebno je bilo osnovati osrednjo organizacijo za gozdno gospodarstvo za vso državo, kar se je že zgodilo. Nujno je nadalje potrebno, da se javne iinance prilagodijo zmanjšanju narodnega dohodka, vendar je bilo doslej storjeno še premalo. Sedaj izpeljana davčna reforma je bila dokaj enostranska. Novi enotni zakon, ki je stopil v veljavo S. marca 1932, prinaša zbornici razširjen delokrog. Izvedbi tega zakona, h kateremu bo treba izdati okrog 75 pravilnikov in uredb, posveča zbornica vso pažnjo in je zbrala že velik material. Finančni učinek točilnih taks V novi uredbi o gospodarskih zbornicah je ostala ljubljanski zbornici zavarovana skupnost (odobravanje plenoma). DAVČNA VPRAŠANJA. Dobili smo celo vrslo novel k dosedanjim davčnim zakonom. Zbornica je posredovala, da se ne bi pridobnina odmerjala na podlagi kot za 1931. Posebno težko je davčno breme, k! ga nosi danes malo obrtništvo. Zbornica .je opozorila merodnjne faktorje na polrebo zo petnega Izdajanja potrdil o plačanih davkih za one placevalce. ki so bili deležni odgodilve iu obročnih plačil. Na zbornično intervencijo, je finančno ministrstvo odredilo, da podjetniki niso dolžni dajati splošnih pojasnil davčnim upravam o razmerah drugih oseb. Določila novele k zakonu o taksah so jako važna, pa za gospodarstvo zelo težko znosna. Važna je preureditev točilnih taks in taks na gostilničarske račune v smislu zahtev gostilnifarsklh organizacij. Tudi trošarine so sedaj slabo urejene. Zgodila se je interesentom težka krivica in llnančni uspeh bo za državo neugoden. 100 milj. Din bo manj dohodkov. Glede samoupravnih financ Je stara zbornična zahteva, da se naj čimprej uredijo s posebnim zakonom. Bremena samouprav so zaradi naraščanja delokroga samouprav silno narasla. Zbornica se je bavila tudi z banovlnsklm proračunom za 1932-33. V kratkem je pričakovati, da bodo imenovani člani gospodarskega svela, Iči bo začel poslovali. Iz statističnega poročila posnemamo, da je bilo lani razglašenih 97 prisilnih poravnav in 02 konkurzov (1930 58). V prvem četrlletju 1932 je bilo razglašenih 24 (6) konkurzov iu m (lo) prisilnih poravnav. Končno poročilo obravnava obsežno vse akcije zbornice za izboljšanje naše trgovine in obrti. Akcije so bile zelo številne in so v mnogih slučajih pokazale prav lepe rezultate. POROČILO RAČUNSKIH PREGLEDNIKOV. Poročilo računskih preglednikov je podal g. Josip Lavtižar. Računski pregledniki so pregledali računski zaključek za I. 1931 ter skontrirali blagajno. Zato predlagajo odobritev računskega zaključka za 1931 ter absolutorij zborničnima generalnima tajnikoma dr. Franu Windischerju iu Ivanu Mohoriču, kar je bilo soglasno sprejeto. Zakon o pobijanju draginje O tem je poročal zbornični podpredsednik g. Elsbacher. Načrt zakona o pobijanju draginje je naravnost presenetil gospodarske kroge. Hvala Rogu, da senat tega ni sprejel in te dni razpravlja o njem poseben odbor. Dejstvo je, da zakon ne bo imel učinka na padanje cen, kajti ostal bo mrtva beseda. Tudi dosedanji tozadevni zakoni niso imeli pozitivnih uspehov. Mnogo ukrepov zakona smatra za brezuspešne, rodili pa bodo usodne posledice. Novi zakon bo dal novega povoda za preganjanje trgovcev. Zakon ne določa natančno razlike med luksuznimi in življenjskimi potrebščinami. Zakon uvaja tudi odbore za določanje cen življenjskim potrebščinam, kar se pa protivi vsakemu pravnemu čutu. Zakon, kakor je do sedaj predložen, se ne sme na noben način uzakoniti. IZVRŠILNE UREDBE K OBRTNEMU ZAKONU. Predloge za izvršilne uredbe k obrlnemu zakonu je podal zbornični podpredsednik g. Fran" clietti. Novi obrtni zakon se je začel izvajati 8. marca, pričakovati pa je, da bomo dobili še veliko število izvršilnih uredb. Predvsem bi bilo potrebno, da se z uredbo na podlagi pooblastila v zakonu izvrše nekatere spremembe in dopolnitve v razlastitvi rokodelskih obrlov iu njihovi označbi. Nadalje se mora vprašanje sorodnosti (§ 31, odst. 2) urediti z vpoštevanjein razvojne stopnje našega obrtništva. Rešiti je nadalje vprašanje poslovodij, kadar vdove vrše obrt po svojem pokojnem možu. Izdajanje potrdil za zaposlenost v času vojaškega službovanju naj se uredi tako, da se pri tem ne bo vpošteval oni del službene dobe, ki dejansko ni odpadel na zaposlitev v vojaških delavnicah, temveč na vežbo. Čimprej je treba predpisati enotnost nedeljskega počitka, posebno za one stroke, ki so se že zavzele za obveznost počitka. Ureditev cen za izdelke ženskih obrlov naj se izvrši v okviru 4j 150 obrtnega zakona. Pri določitvi predpisov o javnih dobavah naj ministrstvo vpošteva zahteve in predloge za posebne olajšave, ki naj se nudijo producentom iz rokodelskih vrst. Na podlagi S 293 naj se dovolijo tudi za pomočniške izpraševalne komisije izpitne takse. IZVAJANJE PREDPISOV 0 DRUŽBENEM DAVKU. Referent zbornični svetnik g. Sire je navedel glavne priložbe proli sedanjemu izvajanju odmere družbenega davka. Praksa je pokazala, da so pre-stevilni vpogledi v knjige škodljivi. Zato naj bi se vršili samo tedaj, če družba na zahtevo davčnega oblaslva ne da zadoslnih pismenih pojasnil in specifikacij posameznih postavk v sklepnih računih. Interpretacija določil glede kraja vpogleda v poslovne knjige je neutemeljena (nili v zakonu niti v pravilniku). Zato naj bi se vpogled v poslovne knjige smel vršili v poslovnih prostorih samo, ako je obsežnejši in če to izrecno želi davčni zavezance sam. Po čl. 85 zakona o neposrednih davkih je možnost vpogleda omejena na konkretna dejstva .katerih razjasnitev je potrebna, da se more presodili pravilnost predloženih pripomočkov za odmero družbenega davka. Za naše področje se odrejajo vpogledi v poslovne knjige pavšalno na način. ki ni v skladu z omejitvijo zakona. Zaupni stroški imajo docela značaj režijskih stroškov, zato bi morali biti odbitne postavke. Ravno tako bi sc morala odbijati darilu in naklonila, ki morajo hiti v neposredni zvezi s poslovanjem podjetja. Gotovo je, da hi dobrodelnost imela od tega veliko večjo korist, kol pa jo ima danes davčna uprava. Ozko-srčnost naj ne ho na mestu, kadar so darila in podpore gibljejo v običajnih mejah. Večkrat naslaja vprašanje, kje je ..meja za reparature. ki so odbitne, in kje pričenja investicija, ki ne sine krajšali poslovnega donosa. Ta vprašanja bi bilo reševali kompromisno. Nadalje se dovoli vpoštevanje padca tečaja tujih delnic ter želje družbe, naj še jim dovoli izvrševati odpise tako, kakor imajo urejeno svoje knjigovodstvo. Končno je ugotovil, da so družbe zaradi interesov delničarjev ter previdnosti iu poslovne spretnosti same primorane, da uberejo pri sestavljanju bilanc gotovo srednjo pot, ki je v pretežni meri v skladu z interesi države. — A' debato je lu posegel tudi zbornični svetnik Krejči, ki je navajal nekatere prav kričeče primere. Socialno zavarovanje obrtnikov O leni je poročal zbornični svetnik Rebok. Oinenil je, da je bila že pred vojno namera, uvesti obvezno starostno zavarovanje obrtnikov. Z novim obrtnim redom je dana možnost, da se do 9. novembra 1933 uvede obvezno obrtniško zavarovanje za bolezen, onemoglost, starost in smrt. Čim kdo prejme obrtni list, je že avtomatično zavarovan. Obrtniško zavarovanje naj se izvede ločeno od delavskega, kajti imamo slabe skušnje s centralizacijo delavskega zavarovanja. V naši banovini zahtevamo samostojno zavarovalno orgautzacijo. Nočemo biti odvisni od drugih in hočemo imeti zase prispevke, ki jih plačujemo. Proti samostojnemu zavarovanju v dravski banovini ni zavarovalno-tehničnih pomislekov. Bremena ne smejo biti pretežka. Vprašanje je tudi, ali naj bodo prispevki enaki ali naj se pa uvedejo različni razredi. Tudi o problemu kritja bo Ireba razpravljati. Končno predlaga, naj se izvedo o tem predmetu še pismena anketa. Za trgovski odsek je poročal podpredsednik gospod Elsbacher, da je načelno za so-sialno zavarovanje, izvedel pa bo ludi pismeno ankete o načinu izvedbe. TRGOVCI IN NOVI TROŠARINSKI PREDPISI. O tej temi je poročal zbornični svetnik g. Čeh, Omenjal je, kako so novi trošarinski predpisi zelo prizadeli trgovstvo, lako da je že danes potrebna sprememba teh predpisov. Razvrstitev ni pravična, posebno na deželi ne. Zato predlaga, da se trgovski točilci obremene manj kot gostilne, kajti danes plačuje na kmetih trgovski točilec minimalno 6000 Din pavšala, najboljša gostilna pa 3000 Din. Ker je točilstvo važni del trgovine, so takse prohi-bitivne. Nadalje naj se razveljavi prvi odstavek pripombe 4 čl. 62 zakona o taksah ter taksa po pripombi 2 točka 4 čl. 72 zakona o državni troiarini. Nadalje naj se zniža obdačba za prodajo pijač v zaprtih steklenicah najmanj na desetino sedanje iz-mere. naše premogovne Zanimiv referat o nazadovanju slovenske proizvodnje premoga v primeri z ostalo državo je podal g. Skubec. Zaradi tega zastoja ne trpe samo podjetje, ampak tudi delavstvo, socialne institucije, obrt, trgovina, denarni zavodi in finance. Odstotni delež naie banovine na celotni premogovni produkciji .Jugoslavije se je zmanjšal od 40.6% v 1. 1929 na 31.1% v 1. 1931. Konkurenčna sposobnost naših premogovnikov se je zmanjšala zaradi povečanja železniških tovornin v 1. 1929, visokih javnih dajatev, popolnega prenehanja izvoza (v dobrih letih smo izvozili do 130.000 ton letno), v Vojvodini in Be'gradu pa se konsumira madjarski in šlezki premog. Glavni vzrok večjega nazadovanja slovenske premogovne proizvodnje je pa favoriziranje držav rin rudnikov. Pri vseh državnih dobavah, ki zna , ,o iad 40% celokupne domače porabe. Ta pralvsa se izvaja posebno pri železnici. V proračunskem 1. 1928/29 je Slovenija dobavila državnim železnicam 43.5% vse potrebe, državni rudniki pa 28%. Leta 1931/32 pa je slovenski delež padel na 30.2%, delež državnih rudnikov pa se je povečal na 37.5%. Zato se je tudi odstotek produkcije državnih rudnikov v skupni proizvodnji povečal, kar pomeni, da so naši premogovniki prikrajšani v primeri z letom 1929 za 440.000 ton ali v denarju za 90 milijonov Din. Izpadek v železniških dobavah pa znaša 50 milijonov Din, za kar je Slovenija v dotoku javnih sredstev občutno prikrajšana, Tako so pa naši rudniki prisiljeni, stalno odpuščati delavstvo (lani jc Trboveljska reducirala 2000 delavcev; leta 1923 je imela TPD zaposlenih 11.000 delavcev, leta 1932 pa le še 4600). Naši delavci nimajo primernega zaslužka v vzhodnih rudnikih. Velike so finančne težkoče podjetij, saj so državne železnice našim rudnikom dolžne že za mesec oktober lani za dobave. Ti dolgovi države se bližajo znesku 90 milijonov Din, in če bi ta denar dobiii, bi v znatni meri ublažili sedanjo krizo na denarnem trgu. Končno je bilo soglasno sklenjeno, da posebno z ozirom na dejstva neopravičenega privilegiranja državnih rudnikov in zapostavljanja premogovnih podjetij naše banovine pri javnih, predvsem železniških dobavah, apelira Zbornica za TOI v interesu vsega gospodarstva banovine na njene predstavnike, da aktivno podpro zahtevo premogovne industrije za pravično in enakopravno upoštevanje. Samostojni predlogi Prvi samostojni predlog je stalni Ceterum cen-seo slovenskega gospodarstva: decentralizacija delavskega zavarovanja. Ta predlog je utemeljeval zbornični podpredsednik gosp. F r a n c h e 11 i, Zavarovanje naj se decentralizira po načelih popolne, stvarne in teritorialne avlonomije po banovinah. Vsa uprava bi z decentralizacijo postala enostavnejša. V naši banovini bi zavarovanje dobro uspevalo, posebno ker bi bili pritegnjeni k sodelovanju vsi lokalni faktorji, ki bi imeli najširšo samoupravo. Posebno je sedaj za to ugodna prilika, ko vodi resor ministra socialne politike in narodnega zdravja rojak gosp. Pucelj. G. Fran Kavčič se je v svojih treh predlogih zavzel za izpremembo trošarinskjh predpisov. Glede točenja vina pod vejo je predlagal, naj se zbornica zavzame pri banski upravi za to, da se dovoli v bodoče tako točenje le siromašnim vinogradnikom, nadalje da se odreče pravica ločenja vsem lastnikom vinogradov, katerih glavni poklic ni vinogradništvo in končno naj se toči pod vejo samo v domači občini. Končno naj ministrstvo za finance podvzaine vse korake, da se prepreči nedovoljeno točenje vina na drobno od struni vinogradnikov. G. Jakob Zadravee je proti ukinjenju mlinske tarife, nasprotno naj se razširi še, da bo nižja za 10 Din pri 100 kg kot ona, ki velja za prevoz moke. Nadalje naj se zbornica obrne na finančno ministrstvo s prošnjo, naj se pri izterjevanju davčnih zaostankov upošteva težki položaj, ki je bil ustvarjen s kmetskim moratorijem in du postopajo obzirno davčne oblasti. Končno se je zavzel za razširjenje prostora tretjega razreda pri mednarodnem brzo-vlnku Pragersko—Budimpešta. G. .loško Kobi ugotavlja, da vladajo pri mero-dajuib krogih še vedno napačna mnenja glede slovenske lesne industrije. Pri vseh pogajanjih smo prizadeti, ker nam nočejo dovolili dovolj velike udeležbe. Porazdelitev kontingentov na slovensko, hrvatsko iu bosansko produkcijo kapacitet posamez-hrvatsko in bosansko produkcijo mora upoštevati našo lesno industrijo. Predlaga uradno ugotovitev kapacitet posameznih pokrajin. Nato je bilo ugotovljeno, da ima gozdno ministrstvo interes na favoriziranju bos. lesne industrije, saj so podjetja večinoma tam državna. Debate sta se udeležila sv. Rekar in gl. tajnik Mohorlč. Zbornica naj nadalje pokreno akcijo, da se poostreni predpisi o dokazilih o plačanih davkih ukinejo, ako je davčni obvezanec sicer zadostil vsem zakonitim predpisom v zakonitem roku, ki velja pri nas za plačevanje davkov, du se obvaruje tako naše gospodarstvo še večje škodi1, kakor jo že itak trpi. Zaradi predpisov, da se mora izvršiti kritje potrdila že v 15 dneh, je dostikrat interesentom iz- ršitev tega onemogočena, dogaja se celo, da je bilo izrabljeno. reba potrdilo kriti, ko sploh še ui plačila v dinarjih pa bančni zavodi ne priznavajo za kritje izdanih potrdil, čeprav izvozniki takih plačil ne morejo preprečiti. Glede določbe konkurznega zakona, da se imenujejo za upravitelje konkurznih mas trgovski in drugi strokovnjaki, naj Zbornica zastavi svoj vpliv pri trgovinskem ministrstvu, da se ta zakonska določba čimprej v praksi izvede. Izpremeniti je treba tudi cenik za zavarovanje valute. O elektrifikaciji predlaga zb. svet. Jos. Rebek, da naj ji posveti Zbornica največjo pažnjo ter naj izposluje na merodajnih mestih za Zavod za pospeševanje elektrifikacije zastopstvo v odboru, pri katerem se razpravlja o elektrifikaciji banovine. Nadalje zahteva prepoved izvajanja del za javnost po državnih kaznilnicah in zasebnih zavodih. Taka dSLOVENEC«, dne 11. junija 1932. Stran 3. Katoliška Bosna in njeno ljudstvo Izjave cerkvenih knezov za ,,Slovenca" . "i".'n" im'"i "i 'i ''i Ii i i i ~>nTr 1 evharističnega kongresa v Sarajevu. Krški škof dr. Josip Srebnič govori na slavnostnem zborovanju pred sarajevsko katedralo. Sarajevo, 7. junija. Po končanih velikih katoliških manifestacijah v Sarajevu je Vaš dopisnik obiskal nekatere visoke cerkvene dostojanstvenike, ki so se udeležili evharističnega kongresa, in jih prosil za izjavo za »Slovenca«. Vsi so me ljubeznivo sprejeli in rade-volje ustregli moji prošnji. Papežev nuncij msgr. Hernienegild Pelegriiictti me je povabil na kratek sprehod po vrtu nadškofijskega dvorca. Ko sem mu izrazil željo, da bi rad zvedel za njegove vtise o kongresu, je dejal: »Kaj hočete, da Vam rečem o kongresu? Manifestacija je uspela v vsakem oziru. Treba pa je poudariti, da je bil kongres zelo dobro organiziran in če je organizacija dobra, je dober tudi uspeh.« »Ali ste bili, prevzvišeni, tudi prej kdaj v Sarajevu?« »Da. Sedaj prav za prav že četrtič vidim Sarajevo. Dvakrat sem se mudil delj časa, dvakrat sem pa samo skoz potoval.« »Kako se Vam dopade Sarajevo?« »Izredno! Sarajevo je lepo, slikovito in romantično. Človek vedno kaj novega vidi.« Pogovarjal sem se še nekaj časa s prijaznim zastopnikom sv. očeta v Jugoslaviji, nato pa obiskal sivolasega nadškofa dr. Antona Bonaventuro Jegliča, ki so ga Sarajevčani tako srčno sprejeli. Gospod nadškof me je po svoji stari navadi sprejel zelo ljubeznivo in pripovedoval: »Sarajevo je nenavadno napredovalo, odkar sem bil zadnjič tu. Zadnjikrat sem obiskal Sarajevo pred 34. leti in je sedaj čisto izpremenjeno. Zelo me veseli, da je Sarajevo tako napredovalo. Jaz srčno ljubim katoliške Hrvate v Bosni. So mehkega srca, dobri, ljubijo svojo vero in, kakor sem se sedaj prepričal, se tudi ne strašijo javno manifestirati za svoje versko prepričanje. Posebno sem srečen, da sem še enkrat v svojem življenju videl lepo Sarajevo in divno Bosno, ki je v vsem podobna moji dragi Sloveniji. Ko sem prvič prišel v Sarajevo, prav za prav ni bilo katoliških cerkev, bila je samo mala kapela, poglejte pa danes: krasne cerkve, veličastni zavodi in samostani. Vse to so zgradili katoliški Hrvatje, da z njimi dičijo sebe in časte svojega Boga. Čectitam bratom Hrvatom! Naj Bog blagoslovi vsa njihova prizadevanja, vse njihove velike želje in stremljenja.« »Kdaj boste odpotovali, prevzvišeni?« »Jutri se peljem v Travnik. Tudi tam si hočem ogledati lepe ustanove, ki me spominjajo na mlada leta, ker je moje sedanje bivanje v Bosni name- njeno prav temu, da se pred smrtjo poslovni od te lepe zemlje in od tega dobrega ljudstva.. Poslovil sem se od sivolasega ljubljenca vseh Slovencev pa tudi bosanskih Hrvatov ter potrkal na sosednja vrata, kjer je stanoval sedanji ljublj. knezoškof dr. Gregorij Kožman. Sprejel me je s svojim vedno dobrovoljnim smehljajem, ki karakterizira tega slovenskega nadpa-stirja. Ko je zvedel za mojo željo, mi je odgovoril: »Na tem potovanju v Bosno sem videl dve stvari, ki sta se mi vtisnili globoko v srce in dušo. Spoznal sem, kako zelo so pobožni katoliški Hrvatje iz Bosne. Ganile so me njihove molitve v cerkvah. Bosansko katoliško hrvatsko ljudstvo je pobožno. Ono moli. Prepričal sem se, da bi tudi drugi narodi morali priti v Bosno, dn bj se učili moliti. Druga stvar je, dragi prijatelj, to, da obstoji med ljudstvom in nadškofom dr. Šaričein nekaka 6rčna duhovna vez. On je v resnici pravi pastir. Ljudstvo ga časti in ljubi, ker je ves z ljudstvom, ljudstvo pa ž njim. To se kaže pri vsakem koraku. Bodita prepričani, da je to najideal-nejša vez, katero more imeti pastir s svojimi verniki. Poleg tega sem na vsem potu iz Broda do Sarajeva pri srčnih pozdravih, s katerimi je ljudstvo sprejemalo prevzv. apostolskega nuncija, opazil neko veliko dostojanstvo, ponos in duhovni aristokratizem hrvatskega naroda. Tudi drugoverci v Bosni so v vsakem oziru izkazali spoštovanje katoliškim dostojanstvenikom. Zaradi tega mora vsak odnesti iz Bosne najlepši in najradostnejši vtis...« Krški škof dr. Josip Srebrnič mi je izjavil: »Sijajen je uspeh kongresa. Divna je njegova organizacija. Posamezni odseki so se trudili, da slovesnosti čini lepše pripravijo. Divno jc Sarajevo, krasna je njegova okolica ...« Dubrovniški škof dr. Josip Carevič je izjavil: »Veličastno je uspel evharistični kongres v Sarajevu i po udeležbi vernikov i po njihovem spoštovanju in ljubezni do cerkvene avtoritete, do svetega očeta papeža. Za to tako lepo in uspelo manifestacijo ima nesporno glavno zaslugo vrli metropolit, z bosansko mitro ovenčani pesnik prevzv. dr. Ivan Šarič. Manifestacijo presv. Evha-ristiji in Mariji so jamstvo ne samo za večni, marveč tudi za časni prospeh. Kot dubrovniški škof so tudi radujem, ker se je te proslave udeležilo iz moje škofije obilo vernikov, ki so prišli, da s svojimi bosanskimi brati slave Boga in sv. vero .. .< Strašna nadloga nad Banatom Tri tisoč ljudi v borbi s kobilicami Idjoš, začetkom junija. Vaš dopisnik je te dni obiskal zgornji Banat, da si ogleda strašno razdejanje uprav svetopisemske nadloge — kobilic. Poročila, ki prihajajo iz teh krajev, ne morejo niti zdaleč prikazati tega, kar se tam dogaja. Velikanski kompleks najrodo-vituejšega Banata od Idjoša, Mokrimi, Sajana, Pa-deja, čoke, Bikača pa do Bača in sv. Nikole, kar obsega nad 40.000 juter zemlje, je pokrito čez in čez milijoni kobilic Prebivalstvo, s katerimi se je Vaš dopisnik razgovarjal, je obupano. Ni zadosti gospodarska kriza, ki jih stiska na vseh krajih in jim otežuje življenje, sedaj je prišla nad nje nova šiba božja. »Kako se je taka množica kobilic tako nenadoma pojavila pri Vas?« »Niti sami dobro ne vemo. Sredi maja so se pojavile. Nekateri, ki so bili v tistem času na polju ali pred svojimi hišami, so videli v zraku silen, črn oblak, ki je prihajal čez dalje bliže in bliže. Oddaleč je izgledal prav kakor oblak. Ko je bil že čisto blizu, so je začel nižali in spuščati proti ravnici. Šele tedaj so videli, da gre za to najstrašnejšo poljsko nadlogo. Drugi trdijo, da ni n">c;oče, da bi vse kobilice prišle naenkrat v dežel j. Oni mislijo, da so prišle nekatere že lani in so odložile v zemljo ličinke, iz katerih se je izleglo toliko kobilic. Če se Sremci pritožujejo nad povodnijo, se moramo mi potožiti vsemu svetu nad to strašno nadlogo,« »Koliko škode so že sedaj povzročile kobilice?« »Milijonsko! Mislite si naša banatska polja. In zdaj poleti, ko vse bujno raste in dozoreva v veselje gospodarju in vsakemu, ki to vidi. Sedaj od vsega tega ne bo ostalo niti bilke! Kamorkoli so posedli skakavci (kobilice), tam so pokončali dobesedno vse. Sicer boste lahko sami videli. Od koruze in pšenice, rži in ječmena, od trave in de-telje toliko kakor nič. Dosedaj je popolnoma uni-I čenih že okrog 2500 juter zemlje, dočim so napadle kobilice zdaj že na)l 40.000 juter ali kakor , tu pravijo »lancev« zemlje. Mi vsi, katerih polja so napadle te požrešne živalice, bomo morali v jeseni namesto spravljati domov, beračiti od hiše hiše do hiše. Drugega nain ne bo preostalo. — Med ljudstvom je zaradi to nove šibe nastala silna panika. Kako se bore proli kobilicam Banska uprava donavske banovine se je že ob prvih vesteh o tej novi nesreči hitro zavedla resnega položaja. Organizirala je takoj strokovno komisijo, ki vodi borbo proti kobilicam, obenem pa ji stalno poroča o nastali škodi in obsegu napadenih polj. Ta komisija je spravila na noge 3000 ljudi iz ogroženih pokrajin, ki so že od 20. maja Z evharističnega kongresa v Sarajevu. Zastopniki oblasti pri pontilikalni sveti maši apostolskega nuncija pred katedralo (od leve na desno): ban Popovič, general Belič, podban Hadiiomerovič, general Jovanovič in mestni župan Mutevelič. Historijat in namen plinskega zavetišča v Ljubljani Spoznavanje, da je nemogoče na podlagi mednarodnih dogovorov zagotoviti prebivalstvu vojnega zaledja varnost pred letalskimi napadi je napotilo Rdeči križ v raznih državah premotriti sredstva, ki bi bila razpoložljiva, da bi očuvali civilno prebivalstvo zlasti pred posledicami plinskih atak. V tej zvezi je delovala tudi ljubljanska sekcija Rdečega križa pod vodstvom mestnega fizika dr. Rusa. Neodvisno od te in drug od drugega sta se pa posvetila polkovnik dr. Justin in prof. arh. Vuruik vprašanju obrambe proti strupenim plinom; prvi s svojimi požrtvovalnimi poljudnimi predavanji, s katerimi je poučeval prebivalstvo o nevarnosti pri plinskih atakah in podajal glavno smernice obrambe, drugi s študijem gradbene konstrukcije in notranje opreme zavetišča. Ko so preddela dovolj dozorela je bilo želeti, da se tako zavetišče z namenom poizkusne naprave zgradi in se v njem sistematično preišče vsa potrebna kemično-tehnična vprašanja: kalkulacija ekshaustorja, potreben notranji prekotlak, možnost pogona s človeško silo, signalne naprave za zvezo z zunanjim svetom, zanesljivost in občutljivost znanih indikatorjev za razne strupene pline, učinkovitost deponiranega kisika in mnogo drugih vprašanj čaka rešitve, predno bi se moglo tako zavetišče izročili javnosti v prepričanju, da bi res odgovarjalo tudi v slučaju panike. Zgradba poizkusne naprave pa zahteva denarnih žrtev in kakor vedno leži baš v tem počet-koma največja težkoča. Pri sekciji Rdečega križa se jc ustvarila ideja zaprositi upravo velesejma za dovoljenje zgraditve naprave nn izložbenem prostoru in to kot poizkusno plinsko zavetišče. Na ta način bi bilo pridobljeno stalno razpoložljivo zem- ljišče, obiskovalci velesejma pa bi imeli priliko seznaniti se s stanjem dosedanjega prizadevanja v obrambi proti strupenim plinom. Malenkosten prispevek vsakogar naj bi olajšal Rdečemu križu materijalno skrb. Neumornemu trudu gospoda polkovnika dr. Justina ee imamo zahvaliti, da je ta načrt v prvi aproksimaciji danes izveden. Materijelni prispevki, katere so žrtvovali gospod ban dr. Marušič, gospod župan dr. Pue, ravnatelj velesejma gospod konzul dr. Dular, omogočili so dobavo pravilnega eks-hautorja, firma Miroslav Zupan je izvršila na svoj riziko komplicirano zgradbo, Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev, tvrdka Martinčič, Vojnovič ter Rusi, so dobavili notranjo opremo in Mestna elektrarna je brezplačno izvršila električno instalacijo in zagotovila dobavo električne struje. Tako je v nepričakovano kratkem času izrastlo iz tal sedanje poizkusno plinsko zavetišče. Kakor vsak prvi poizkus je v mnogih ozirih nepopolen; estetska in kemično tehnična stran vsega problema se imata sedaj, ko je gradbena konstrukcija gotova šele razviti in vsakdo, ki je morda posetil zavetišče, vedi, da je videl pogoj za začetek dela, nc pn njegov zaključek. I. Vurnik. M. Samec. f Lucija Odlashova Včeraj je umrla v Ljubljani gospa Lucija Odlasek roj. Kraljič, ppsestnica in vdova po železniškem revidentu. Zapušča štiri otroke: inž. Andreja, voditeljico gospodinjskih tečajev Minko, šolskega upravitelja Jožeta in Milico, vdovo blago-pokojnega finančnega višjega revidenta g. Zajca. Fotoamaterji! PnftPPn»0 Vaših negativov Vam * |cpo jn poeenj napravi toiooddelek Jugoslov. knjigarne Ljubljana Zahtevajte ceniki Blaga rajnka je bila dobra in skrbna mali ter ves čas svojega življenja odločna in zavedna katoličanka in Slovenka. Rodila sc je iz znane Kralji-čeve družine v Št. Vidu nad Ljubljano ter jo že kot 11 letna deklica z lepim govorom nastopila pri ustanovni »besedi« Blaž Potočnikove čitalnica dne 30.septembra 1866, nakar je več kakor deset let sodelovala pri vsaki prireditvi ter še pozneje večkrat. Ko je umrl društveni tajnik, je bil Blaž Potočnik nekaj časa v zadregi glede njegovega naslednika, toda kmalu se je odločil ter izročil tajniške posle komaj štirinajstletni Lucinki Kralji-čevi. In boljše tajnice bi si kljub njeni mladosti pač ne mogel najti. Lucinka se je takoj in pogumno spravila na delo. V sporazumu s Potočnikom in Bleivveisom, ki je bil s svojo soprogo stalen gost pri Kraljiču, jo pisala najprej vsem duhovnikom - šentviškim rojakom ter najrazličnejšim drugim domoljubom, med njimi celo škofu Stross-mayerju, in jih prosila podpor. Ze v par mesecih je spravila v red blagajno, naročila nove časopise ter nakupila novih knjig. Čimbolj se je Blaž Potočnik staral, tembolj je ona postajala glavna či-talniška delavka, po njegovi smrti pa je bila dolgo let sploh središče vsega šentviškega narodnega, zlasti še čitalniškega življenja. Nad slovenskimi deželami je ležala tista leta težka mora nemško-liberalne vlade, ki je bila Slovencem skrajno sovražna, toda Lucinka se za vse to ni zmenila, temveč je zbirala okrog sebe šentviško mladino, ji pogosto prebirala in razlagala časopise ter prirejala leto za lotom »besede«, pri katerih so peli, govorili, deklamirali, igrali dramatične komade in lombolali, dočim je bil ples izključen. Nemškutar-ski »Laibacher Tagblatt« je Lucinko večkrat napadel, nazivajoč jo »slovensko Amaconko«. Tudi ko se je poročila z železniškim uradnikom g. Andrejem Odlaskom, se je Lucinka še vedno aktivno udeleževala narodnega življenja v št. Vidu, dokler ni bil njen mož lela 1883 pregnan iz prijaznih Viž-marjev na Gorenje Avstrijsko, prav ob bavarsko mejo. Tudi v poznejših letih se je ga. Odlaskova kljub družinskim poslom vneto udejstvovala v narodnem življenju. S pokojno gaspo Odlaskovo je odšla v boljše življenje k Bogu odlična narodna prvoboriteljica, vzorna krščanska žena in nad vse skrbna in ljubeča mati. Bog ji bodi bogat plačnik! Žalujočim preostalim naše iskreno sožalje I do danes neprenehoma v ljutem boju proti neenakemu sovražniku. « Boj proti kobilicam so vrši na dva načina. Prvi se vrši z nekakim praškom, ki ga kmetje raztopijo in potem z njim polivajo po polju. To sredstvo se imenuje »tiranija grin« iu je hud strup, sestoječ iz arsenika, apnenca in petroleja. To sredstvo se jo b,kazalo žo v začetku za precej nepri-kladno, ker je nevarno za živino in tudi za človeka samega. Živina, ki bi se pasla na travniku, ki je polil s to zmesjo, se lahko zastrupi. Drugi način borbe jo mnogo enostavnejši, a so je pokazal bolj učinkovit kakor prvi. Po pet do šest kmetov napravi nekako koncentrične kroge. Še poprej pa na neko mesto navozijo do 80 voz slame. Proti temu velikanskemu kupu slame podijo s palicami in kričanjem kobilice z drugih polj. Ko jdi naženo v dovoljni meri, slamo zažgo. V velikanskem kresu pogine večkrat na sto tisoče kobilic. Dosedaj se uporabi dnevno 200 —300 voz slame, katero banatski kmetje tudi iz daljnjih krajev radi odstopajo popolnoma brezplačno. Najlepši zgled je dal doslej bivši narodni poslanec in veleposestnik Joca Budišin, ki je podaril sam 600 voz slame. Na mestu opustošenja Vaš dopisnik so je nato napotil sam na ogrožena polja. Tu se mi je nudil strašen prizor, ki ne izgine človeku zlepa iz spomina. Velikanska poljana, kolikor jo mogočo človeškim očem sploh videti, je bila dobesedno črna kobilic. Vsa ta črna, na prvi pogled stlačena masa jc dajala od sebe škripajoče glasove, ki morajo navdati človeka z grozo. Od nekod je prihajal strašen smrad po gnojni slami in po cvrečih se kobilicah. Nekje daleč se je hipoma pojavil ogromen plamen. Žgali so slamo, ki je gorela z visokim plamenom in v svojih zubljih in vročini, ki se je proizvajala, uničevala to strahotno poljsko nadlogo. Ko sem napravil nekaj kilometrov v spremstvu nekaterih kmetov, sem zagledal pred seboj čisto golo i>olje. Nikjer ni bilo nikakega sledu rasti. Kobilico so opravile tu svoje uničevalno delo. Niti enega stebelca ali biljke niso pustile. Ko so na-pasie svojo (»žrešnost, so se odpravile v silnih skokih naprej iu napadle nova polja. Zdi se, kakor da je prišla čez to lepo banatsko polje, ki ravno v tem času očara oko vsled veličine svojih polj in travnikov, silna turška vojska, za katero včasih ni ostalo drugega, kakor pusta pogorišča in gola polja. • Koliko časa bo trajala še la vojna med človekom in ubogo stvarjo? Konusija upa, da bo v teh krajih kmalu minila nevarnost, vendar popolnoma ne bo mogoče uničiti to nadloge. Banačanl so boje, da ne bi kobilice zapustile dosedanje napadeno kroje in se čez noč preselile drugam in tam zopet nadaljevale svoje uničevalno delo. Naša akademska anketa VIII. V vrvežu in valu vsakdanjega življenja so tudi trenutki, ko se je treba zbrati in premeriti pol nazaj in naprej. Nič čudnega, če se prav po tem prvem desetletju v naši državi ogla>ša potreba po trdnosti in jasnosti zanaprej, potreba po skupni smiselni smeri našega narodno-kulturnega življenja. Za to in tako smer hi vsaj morala vedeti in imeti zanjo smisel mladina, ki ima vso bodočnost v svojih rokah, z česa vsega ni zmožna vprav ta mladina, če je v sebi močna in osveščena, če ima pred seboj jasne cilje, jasno teženje, jasno pot... Morda bi odpadlo pol in še več dozdevne nemož-ljivosti raz hotenja, ki jih nekateri smatrajo prav v računanju na povprečno, tradicijsko osveščenost mladine za skoraj utopične stvari idealizma in en-tuziaazma, če bi sc ta mladina v vsakem času zavedla z jasnostjo svojih nalog, svojega poslanstva. Danes se zdi upravičeno marsikomu, da preživljamo eno najkritičnejših oddobij zgodovine. Zato so naloge generacij, ki bodo premostile prepade, ki se pojavljajo v današnjem človeštvu, tem večje in tem resnejše. Samo v skepticizem in pesimizem pa bi morali pasti, če bi se v teh izrednih kulturnih preizkušnjah bolj določno kot kdajkoli ne zavedli, da je izvorna sociološka oblika poleg človeka poedinca in družine še prav narod, kot živi kulturni organizem, živa kulturna jednostka. Tako pada v kulturni pesimizem vsako stremljenje, ki to jednostko naroda prezre, pa naj bo to židovska, framasonska, socialistična ali še katera druga kulturna smer. Še celo germanski spengler-janizem je značilno zašel zadevno. Zdi sc, da sploh romansko-germanska zapadna kultura, ki dane« preživlja krizo, ni našla pravih, osnovnih vrednot v narodu; fašizem v svoji šovinistično-egoistični smeri pa je smatran celo za nekakšen vzgled k temu. Pravo pojmovanje narodnostnih vrednot bo dala in mogla dati šele slovanska kultura, ki je na pohodu. Slovanska rasa je namreč tako izredno bogato obdarjena s pestrostjo narodnih razlik in jednostk, da je kakor poklicana, da na njih važnost pokaže, kakor bo na drugi strani — se zdi — tudi vprav slovanstvo s svojim zadružnim, kolektivnim rasnim nastrojem morda dalo človeStvn etičnejši gospodarski sistem. Oboje pa, t. j. pra-vilnejše pojmovanje na drugi, bo šele v harmonični zrastlosti moglo prinesti človeštvu res — upajnis^—- srečnejši in dostojnejši družabni r«sd. Saj ima ^i^se to krščanstvo v svojem Široko zasnovanem oWiru toliko odmerjenega prostora, da danes, se zdi.Nnfravnost kliče po teh novih kulturnih elementih v svoji organični zagnanosti od po Kristusu vsajenega pšeničnega zrna v mogočno razrastlo drevo .., Moč in zanos mladine pa je v smerni jasnosti njenega pohoda. Mladina, ki brez razsvetljenja svojega pravca — ki mora biti tudi njeno notranje razsvetljenje hkratu, tiplje in koleba v korapilator-ski pasivnosti in delenzivnosti in ne bo mogla dati narodu večjega kulturnega pogona. Duh smerne enotnosti pa dela lahko čudeže. Mladina se mora danes v posameznih kultt-rno osamosvojenih slovanskih narodih — o nalogah mladine romanskih narodov in zlasti že germanskih (Nemcevl) se je zadosti že govorilo, Slovani pa imajo kot povedano zdaj posebno kulturno poslanstvo pred seboj — zavesti skupnih kulturnih ciljev v okviru svoje narodove zajednice in resne odgovornosti napram svojt časovni pozvanosti. Slovansko - narodna knltnnia usmerjenost v sodobnem pojmovanju krščanstva je slejk oprej ne le vredna jasnost ciljev in smeH> k: more dati naii mladini najmočnejšega tvornega kulturnega (pa naj bo to političnega, umetnostnega ali filozofskega) zanosa, ampak ona hkratu še tudi zadeva neusahljiv in tudi neizbegljiv vir vsakega kulturnega stvarjanja in duhovnega napredka — zajednico (posameznika — družine — naroda), b kateri sc v današnjem kritičnem kulturnem položaju človeštvo edino naravno in smiselno zateka. — Hvala Bogu, izkazuje že tudi slovenska mladim r slovanski družini veliko tega zanosa. E. B, Stran 4. »SLOVENEC«* dn« 12, juniift I953L štev. 133. Ljubljana „Prodana nevesta" pod milim je kulturna potreba vsake redoljubne gospodinje Naša opera je vprizorila. jeseni lanskega leta na terasi pred hotelom Tivoli »Forsterjevo opero •»Gorenjski slavček« z velikim uspehom. Letos so pripravlja vprizoritev Prodane neveste:, tokrat pa popolnoma v prosti naravi, na takozvanem otroškem igrišču za Tivolskim gradom. Takoj za vodnjakom ho postavilo tehnično osobje Narodnega gledalj^i pod vodstvom inseenatorja Ulj;i-nlščeva in mojstra Škružnega češko vasico, pred katero se bodo odigrali vsi dogodki, ki nam jih opisuje dejanje brez dvoma najslavnejše slovanske opere. Smetanove Prodane neveste r. Postavljeno bomo imeli krčmo, dom Marinke, vaško cerkev, postavljeno bo malo lutkovno gledališče, vaško me.menje, sredi trga stoji lipa in pod njo klopica, kjer bo.lo cdpeli slavni sekstet, trg sam bo okrašen z mlaji itd. Orkester bo popolnoma ob strani, skoro neviden s strani občinstva. Sedeži so razmeščeni deloma na otroškem igrišču samem in sicer je tam 15 vrst. Radi lažje orientacije so vsi sedeži razdeljeni v sektorje in sicer so označene vrste 1. do 7. na ravnici otroškega igrišča s črko A. estali sedeži na tej ravnici, vrsta 8. do 15.. s črko B. Nadaljna razporedba je po bregu, I; i obkroža otroško igrišče. Mestni delavci so pod nadzorstvom ravnatelja Lapa napravili Iri terase za sedeže I., II. in lil. vrste, Ce gledamo proti sedežem. je' prvi del terase označen s črko C. pravo ozadje igrišča, kjer sta dve terasi, s črko I), nato proti levi s črko E, zaokroženi prostor od tu dalje s črko F. S črko G pa je zaznamovan oddelek sedmih vrst sedežev \ ravnici, to je na poti proti Kaj bo danes 1 loion, velika dvorana- Simfonični koncert. Ob 20. Nočno službo in:a(a lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10. Znižali smo cene vsem oblačilom Ogiejta si zalogi 3. MAČEK, Liubliana, Atcksrndrava 12 ■ Mo»tua občina ljubljanska razohetfi <> pri-liki prihodu francoskih bojevnikov iz solunske fronte \ ponedeljek, dne 13. junija 1932 in v torek 14. junija 1932 zastave na svojih poslopjih. Vabim ljubljansko prebivalstvo, da razobesi istotako za-tave ter se udeleži sprejema francoskih poslov v ponedeljek zvečer ob 20.23 na glavnem kolodvoru. - Župan in mestni načelnik: dr. Din-ko Puc I. r. . Zeli iii-kini upokojencem! I mrl je gospod Karo! Kiioll. sprevodnik v pokoju. Pogreb bo v petek 10. junija ob pol I popoldne iz hiše žalosti. Ciglnrjevu Ul. 17 (Moste), k sv. Križu. Železniški upokojenri se vljudno vabijo, da se pogreba v polnem levilu udeleže. — Društvo železniških upokojencev v Ljubljani. • Mestni staronpokojonii so-izročili gospodu županu dr. Dinku Puc u te dni s p o m eniro, v kateri ga pro/.jo. naj da na dnevni red prihod- 9 nje ,-ejc občinskega sveta vse njihove vloge m Spomenice. Te spomenice so bile vročene tudi vsem gg. občinskim svetovalcem s spremnim pismom. v katerem so navedene vse krivice, ki so zadele slaroupokojence ob neupoštevanju predpisov nove službene pragmatike. • Rezervnim častnikom. Razglas mestnega vojaškega urada glede pregleda državne častniške obleke je z odobrenjem poveljnika vojnega okrožja spremenjen v toliko, da se pregled ne vrši v nedeljo. 12. t. m. ampak v sredo, dne 15. t. in. ob 18 v Mestne indomu. — Pododbor UROIR Ljubljana. © Xopo-.net po cestah. Okrog Tabora in pu Ilirski ulici imajo zdaj iolski fantiči kar po cele dneve svoj nogometni šport, tako. da se morajo žogi, ki Hči po zraku in hodnikih, ljudje i/, previdnosti umikati. Med počitnicami se obeta torej živahen športni promet kar po ulicah. — Pri težkočah v želodcu, gorečici, zmanjšani slasti do jedi, zaprtju črevesa, pritisku na jetra, tesnobnih pojavih, tresenju udov, zaspanosti, povzroči čaša naravne »Franz-Josel« grenčice točno poživ-ljenje v zaostali prebavi. Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel hvalijo »Franz-Josei« vodo kot važno pomožno sredstvo proti griži in obolenju želodca, ki nastopata v družbi mrzlice. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. i Podrožniku. Prof. Osip šest, ki režira lo delo, je dejanje i napravil silno pestro in živo, skoro podvojil vse sodelavce v zboru, baleiu in statistoriji. Nastopijo I vozovi, avto, pripeljejo se kolesarji itd. Nekaj posebnega bo tudi nastop cirkusa. Vseh Šestovlh domislekov pa seveda ne smemo izdali. Prepričani pa smo, da bo navzoče občinstvo v vsakem pogledu izredno zadovoljno. Muzikalno vodstvo Smetanove opere ima ka-pelnik Neffat. Marinko bosta peli en dan gospa Ribičeva, drugi dan gdčna Majdičeva. Jauka enkrat g. Banovec, drugič g. Gostič. Kecal jo oba dneva g. Josip Križaj. Ravno tako igra pri obeh predelavah vlogo Vaška g. Leopold Kovač. Oba roditeljska paru pojo gospe Kogejeva in Španova ter gsz. Janko in Magolič. Vodja glumačev, ki nastopijo v tretjem dejanju, je g. Simončič, Esme-ralda gdčna GerloviŠcva, Indijanec p,i g. »Sekula. Važno in veliko vlogo ima tudi pomnoženi balet. Vprizoritev Prodane neveste, bo prav gotovo zelo zanimiva, pa tudi pomembna. Praga ima skoro vsako leto predstave »Prodane neveste pod milim nebom, ki so eden največjih gledaliških praznikov v sezoni. Prepričani smo, da bo tudi naše občinstvo z velikim zanimanjem sledilo predstavi ter jo poselilo v največjem številu. Glede nedeljsko predstave posebno opozarjamo zunanje udeležence, ki pridejo na velesejem in imajo tako ugodnost polovične železniške vožnje. Predstava traja približno nekaj nad dve uri, ker med posameznimi dejanji ni nobenega presledka. • Zatiranje sadnih škodljivcev. V Ljubljani se je pojavila izredna množina gosenic v sadnem iu okrasnem drevju. Na podlagi zakona o zatiranju bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin Ur. 1. šl. 23 z dne 23. januarja 1930, čl. 101, § 3, je dolžnost imetnika zemljišču ščititi z vsemi prikladnimi ukrepi in načini svoje kulture zoper rastlinske bolezni in škodljivce ter te zatirati pravočasno z lastnimi močmi in sredstvi. — Če kakšen imetnik zemljišča ne bi izvršil zatiralnih ukrepov g 3, točka 1—5, je po § 9 mestno načelstvo primo.nno izvršiti to delo ob imetnikovih stroških. — Radi lega svetujemo, da posestniki uničijo škodljivce v sadnem drevju, ker je v nasprotnem primeru načelstvo primorano napram njim uporabiti vsa zakonita sredstva in kazni. 0 Bluze, najnovejše modele, po solidni ceni, ima tvrdka Sterk, nasl. Karničnik, Slari trg 18. Naznanila L,ubrana 50-letnico. odkar ima Ljubljana stalnega slovenskega župana bodemo proslavili drevi ob 20 na simfoničnem koncertu v veliki unionski dvorani. Spored obsega izključno le slovenske skladbe i za veliki orkester in samospeve s spremljevanjeni j orkestra. Sedežev vseh vrst je dovolj na razpolago j v Matični knjigarni, posamezni sedeži se dobe od 8—40 Din, stojišč;! pa po 7 in 5 Din. Matična knjigarna je odprta od 8—12 in od 2—ti popoldne, od pol 8 dalje pa posluje blagajna pred koncertno dvorano. Tam je na prodaj tudi podroben spored simfoničnega koncerta. Izlet na Sveto goro pri Litiji. Odsek trgovskih sol rudnikov Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 12. t. m. izlet nn Sveto goro pri Litiji. Zbirališče v nedeljo zjutraj ob tri četrt na 7 pred glavnim kolodvorom. V slučaju slabega vremena bo izlet preložen na prihodnjo nedeljo. Tovariši in tovarišice, udeležite se izleta polnoštevilno. Načelstvo zadruge »Dom učiteljic« vabi učiteljice vseh kategorij na sestanek, ki se vrši v nedeljo, 12. t. m. ob 10 dopoldne v šentjakobski šoli v Ljubljani, kjer bo predavala ga. prof. Mohorič-Premrujeva o aktualni temi >2ena v javnem življenju:. Klub jugosl. primorskih akademikov v Ljubljani. Zaradi odslopa predsednika in še nekaterih odbornikov sklicujemo izredni občni zbor v pelek, dne 10. t. m. ob 20 v prostorih Preporoda. Zaradi važnosti zbora je udeležba članstva obvezna — Odbor. Prostovoljno gasilno in reBev. društvo Ljubljana — severni del ima svoj redni občni zbor v soboto, 11. t. m ob sedmih zvečer v svoji gasilski orodarni nn Dunajski cesti. Spored: Razna poročila, dopolnilne volitve in slučajnosti. Društvo za ureditev podzemeljskih jam v Ponovi vasi pri Grosupljem priredi v nedeljo, 12. junija ob treh popoldne na vrtu g. J. Permeta v Ponovi vasi igro >Stari Ilija«. Kdor se hoče dobro zabavati naj pride v Ponovo vas. Kulturni Zagreb Brezpredmetno bi bilo analizirati Meštroviče-to pot od prvih zamislekov še nepoznanega Dnl-matlnca v današnje dni, ko so jo vendar že v vse pravce izsecirali umetnostni kritiki evropskega in ameriškega kontinenta, tem bolj, ker to ne spada v območje kronista. Meštrovič je danes svetovno priznana veličina v dletu in faze njegovih oblikovanj so do dobrega proučene. Samo trenutne impresije ob monumentalnih umotvorih v UnijetniČkem paviljonu naj izrazim: Okrog sto skulptur (v bronu, lesu. marmorju in mavcu) in risb priča, da je Meštrovič teh deset let, odkar se je umaknil hrv. javnosti, z -železno voljo ustvarjal; saj te množina in neličastje razstavljenih del zmede od presenečenju, ko vstopi. Kolesa obeh Indijancev (metalec diska in strelec) pa Grgur Ninski, ki se pne v kupolo paviljona, se v železni odpornosti ne odmaknejo nili za las od svojih hotenj; kakor da so iz skal pognali. Prav za prav je Meštrovič ves v svoji bitnosti tak; življenje kamena je v vsej s\oji sili in volji do zadnje izrazne možnosti pred teboj. V vseh delih je jasen in koneizen. Sleherni prst in slednja guba sta izklesani z globoko premišljenostjo; bila so ta dela naročena, znto so zunanja, a veličastna. Toda nedopovedno so občutene skulpture nialer. Vsa veličina duS in ljubezni ob rojstvu, dojenju. molitvi... to so stvaritve v uri njegovega posebnega razodetja. Neposredno iz srca se je ločilo v kamen. Tihe so, morda jili redko kdo vidi, toda so v svoji lepi resnici in be/.danji globini materinstva med najvrednejšimi Meštrovifevimi deli. Zdi se. da je M. z grenkobo videl, kako se danes svetišče materinih sob skruni in se celica življenj tapahuje, pn je dvignil roko. ki njij govori svelu j po-lanstvu in nedopovedni lepoti materinstva. Mater je imel. občutil jo je kot Cankar, pa jo bra- ni, brani življenje, brani družine pred smrtjo. Meštrovič jo individualist, socijalne umelnosti v pravem smislu ne pozna. Vsaka osebnost je za sebe močna, odločna; slatue posameznih kulturnih delavcev; v tej smeri je poudarek tudi v religijoz-nih motivih (evangelista Janez in Luka, Mojzes...). Zraven tega jo M. kozmopolil, ki ne pozna ne programa ne ideologij, kakršne kult. kritiki ustvarjajo, ne mejfl domovine, temveč živi široko življenje svetovnega človeka. Pri vsem tem pa je v skulpturi in risbi pustil spomin svojim Dalmatin-cem, ki se v svojih kraških domovih bore za kruh, svobodo in dom, pa so zato njihovi obrazi kot iz kamena, njihova volja iz pečine, kakor pač kažejo Grgur Ninski in oba Indijanca pa tudi kip Me-štroviča samega. še noben hrvaški umetnik te vrste ni doživel toliko zanimanja s strani občinstva kot Meštrovič: tisoči in tisoči obiskovalcev so si ogledali nionu-mentalno razstavo. Zagrebška drama se je ludi to pot držala svojega starega pravila neizpolnjenih obljub. V napovedi poslednjih premijer te sezone no omenja gled. list Cankarjeve drame; kljub znanim očitkom Cirila Dcbevca in nepojmljivim zagovorom Hirscli-lerjevim je ostal Zagreb gluh zu slov. dela. Ma vse eventuelne napovedi zn prihodnjo sezono bomo poslej ostali ob strani s skepso v srcu. Vere v tovrstne obete nimamo več. Vsa tragika pn je poleg nedoslednosti (saj imajo prečestokrat prost vstop na zagrebški oder dela podpovprečne vrednosti za-padnih narodov!) v dejstvu, da bomo mi Slovenci v svoji pošteni vljudnosti še naprej na debelo klicali hrvatska odrska dela v Ljubljano (tudi manj vredne stvari) in Maribor in jih dajali celo v originalu! Ocene in poročila o Mag aj no ve m Gornjem mestu« se v hrvatskih listih še vedno nadaljujejo. Poleg Islre- in ■Književnega života . ki poročata o romanu, je. prinesla llrv. prosvjefn« doslej najdaljšo oceno o tej knjigi. Sicer jc Iu nekaj kotlsta- Maribor □ Važnu železniška konferenca. Včeraj je bila v Mariboru konferenca načelnikov železniških delavnic i/, vse države, katere so se med drugimi udeležili bivši priljubljeni šef mariborske železniške delavnice inž. Stepanovid iz Belgrada, inž. Vi-dic i/. Bečkereka in drugi. Načelniki so si včeraj dopoldne ogledali najprej mariborsko železniško delavnico ter razpravljali o važnih vprašanjih, ki so tičejo železniških delavnic v državi. □ Planinsko slavje ob obletnici Pohorskega doma bo v nedeljo povzdignil nastop godbe Katoliške mladine iz Mariboru, ki priredi med 9. in 10. uro koncertni nastop na prostem. Koncertu sledi sv. opravilo, pri katerem poje moški zbor, nalo slavnostni govor, odkritje spominske plošče, nastop pevskega zbora mestnih uslužbencev ln zalem prosta zabava. — Med ljubitelji Pohorju vlada za prireditev Pohorskega doma splošno zanimanje ler je pričakovati zelo številnega obiska. □ Napredovanja in imenovanja v carinski službi. Za carinske kontrolorje pri tukajšnji glavni carinarnici sla bila imenovana Josip Anion in Mladen Perič. Iz IX. v Vil. skupino sta napredovala carinika Dolfe Rijavec in Makso šišul. Iz X. v IX. skupino sla napredovala Albin Draksler in llugo Vernic. Za uradniškega pripravnika v X. skupini je imenovan dnevničar Janko Eferl. Višji carinski izpit pri ministrstvu v Belgradu so položili cariniki: Kosta Veselinovič, Derviš Kahve-džič, Stevan Zivkovič, Jagoš Lazarevič in Dujo Ko-vačevič. Strokovni državni carinski izpit so položili carinski pripravniki Mihajlo Simič, Anton Mame r, Marjan Brozovič in Zija Biščevič. □ Nevaren mešetar. '/.?, dolgo ni imelo mariborsko okrožno sodišče posla s takim prevejancem, kakor je mešelar Anton ,1. iz Mlinske ulice, ki se je včeraj zagovarjal radi neštevilnili prevar, katere je vršil že nekaj let lako spretno, da so ga komaj mogli zagrabiti. Anton J. je mešetar po poklicu ter v Mariboru in skoraj po celi Spodnji Štajerski znana osebnost. Preživljal se je s priložnostnimi kupčijami. Glasom obtožnice pa so temeljile te kupčije skoraj izključno na prevarah, katere je vršil kar obrionia ter si z njimi ustvaril stalen in izdaten vir dohodkov. Njegovo življenje je bilo včasih naravnost razkošno ter se je rad vozaril okrog z avtomobilom. Z zakoni je prišel cesto v konflikte ter je bil radi samih prevar že 14 krat predkaznovan. Pred senatom se je sedaj zagovarjal radi 18 novih prevar, katere mu je dokazalo državno pravdništvo. Njegove žrtve so i/, vseh krogov. meščani in deželani. Nekaj časa se je bavil z vinskim mešetarstvom ter je pri tem opeharil številne osebe /.a večje vsote. Med njegovimi žrtvami je bil tudi senator dr. l'Ioj. od katerega je izvabljal denar s pretvezo, da mu jp prodal vino v Nemčijo. 1'osrbno spretno je zasnoval številne prevare s posojilom agrarne banke. Vozil se je po deželi 7, avtomobilom ter se predstavljal kmetom kot poverjenik omenjene banke. Ponujal jim je brezobrestna posojila, za katera pa je zahteval neke pristojbine, ki so se ravnale v višini po imovitosti žrtve. Pred sodniki se je zelo spretno zagovarjal ter zavračal krivdo vedno na druge. Vendar mu zagovor ni pomagal, ker je bil obsojen na dve leti in (j mesecev robije. □ Z roko v rirkularko. Huda nesreča je zadela v sredo v delavnici državnih železnic vrlega mizarja Alojzu Suhadolnika. Z roko je prišel neprevidno v slik z vrtečo se rirkularko. V hipu mu je posnelo železo prsle na levi roki. Ponesrečenca so spravili v splošno bolnišnico. □ Pri igranju ponesrečen otrok. Iz Vrhloga so spravili v bolnišnico v Mariboru trilelno lleziko JernevSek, ki se je pri igranju hudo ponesrečila. V družbi drugih otrok se je ponesrečeni olrok motal okrog elamoreznice, ki je prišla nenadoma v pogon. Dele je zašlo z obema ročicama med zobato kolesje stroja, ki mu je zmečkalo in zdrobilo prste in kosti na obeli rokoli. □ Dva drzna vloma na Tezncm. V noči na četrtek sta se pripetila na Teznem pri Mariboru dva drzna vloma. Vlomilec je obiskal gostilno Flis in trgovino Klavora. V obeh slučajih se je splazil v notranjost poslopja skozi okno, katerega je spretno odprl od zunanje strani. Pri Flisovili je odprl najprej gramofon ter pobral iz njega ves drobiž, nato pa se je spravil nad omarico, v kateri je upravičeno slutil boljši plen. Vendar ga je nekaj moralo prepoditi, ker je pustil že napol izvršeno nasilno odpiranje omarice ter se podal nato v soseščino h trgovcu Klavori. Tudi t« ni imel mnogo sreče ter je napravil lo malo plena. Takoj zjutraj eo bili obveščeni orožniki o obeli vlomih ter so pričeli s te. meljito preiskavo. Sumijo, da je bil vlomilec domačin, ker so mu bile razmere v obeh lokalih dobro znane. tacij o slov. izseljenstvu, ki jih moramo kategorično črtati (na pr. da bi naša deklela silila v mesto le zato, da se odtegnejo očem staršev...), vendar smo veseli priznanja, ki ga je dal znani hrvatski kritik dr. M t^r a k o v ič. slovenskemu mlademu pisatelju: Več sam istakao izvrsnu plastičnu im-presiju pojedinih zagrebačkih mjesta a isto lako i to, da su brojna, naročilo sporednija lica iz *ma-loga naroda neposredno živa i do skrajnosti uvjer. liva.: Zatorej »ta roman znači pored svoje stvarne dokumentarne vrijednosti, koja se osniva na iskrenosti i neposrednosti avtorovoj, krepak i snazan početak u razvojnoj liniji nesporna talenta, čija dalja djela možerno ofiekivali s pouzdanjem. Za-grepčani, koji nisu umjeli, da digne svoje Slovence, Ireba, da s ljubavlju prihvale ovaj roman i da iz njega koješla nauče....: Književnik Mi 1) o v i 1 o v i č, ki je prevzel pri »Novostih« misijo, da hrv. intelektualcem predstavi slovenske mlade umetnike (in je to že stori 1 pri Magajni, Cerkveniku, Adamiču, namerava pa še po kratkem sintetičnem prikazu vseh — Mrzel a, oba Kranjca, Vodnika, Kresala...) jc napisal o Adamiču: Prišel je »do svjolski slavnog literarnog imena, kojim se več danas ponosimo, a koje če bez sumnje afirmirano u svojoj nepromijenjenoj slove-nafkoj formi u daljnjim još večini uspjeslma bili na čast i Sloveniji i Jugoslaviji. Možemo doista, da se ponosimo bez ikakve rezerve tim imenom, jer je Adamič uza sve devetnaeslgodišnje izbivanje i uza snv svoj renome bez rezerve i iskreno naš, djetinj-ski zanesen i u ekstazi ovog svog eusrela s domo-vinom«. Ob priliki matineje poljske in južnoslovanske v Zagrebu sla bila od Slovencev France V o d n i k (»Borivec •/, Bogom«) in Anion Ocvirk ( Rekvi-jem ) zastopana. Recitiral je II. Nučic. Revija *15 dana- napoveduje, da bo začela izdajali po zaključeni .seriji Šeliojrvlh del še A. Kova C e v i č a , Fr. G a 1 o v i č a in A. G. M a I o š a. Južna Nemčija proti severni Stuttgart, 9. jun. tg. Ministri in predsedniki de« želnih zborov Bavarske, Badena iu Wiirtemberga so se danes sestali na zaupni konferenci v Karls,-ruhe. Poslali so brzojavko Hindenburgu, s katero so ga prosili za sprejem. To dokazuje, kako v južni Nemčiji vedno bolj rasle vznemirjenje radi lega, ker hoče državni kancler von Papen imenovali /a Prusijo državnega komisarja. Južno nemške dežele so se strnile in so stopile v direktno zvezo s lliu-denburgom, kar kaže. odločno ost proti Papenu. Staro nasprotstvo med južno in severno Nemčijo so pojavlja zopet. Avstrijce dobi p®s®jHo Pariz, 9. jun. tg. Nocoj se bo sestal francoski kabinet pod predsedstvom Herriotu, da končno sklepa o tem, v kateri meri naj se udeleži Francija finančne pomoči za Avstrijo. Predložena sla bila dva predloga. Z enim predlogom se namerava dati Avstriji takojšnji predujem 00 milijonov šilingov, drugi predlog pa namerava zagovarjati posojilo l(iO milijonov šilingov. Romunske volitve 15. i uit f a Bukarešta, 9. jun. Ig. Vlada Vajde Vojvoda se je danes izpopolnila. Ministrski predsednik . i ,;e sam pridržal notranje in zunanje ministrslvo. jutri bo prva seja ministrskega sveta, na kuleri bodo sklepali o razpustu parlamenta. Nove volitve bodo najpozneje dne 15. julija. Nemiri v Španiji Valencia, 9. jun. AA. Slavkujoči delavci so napravili na električnih napravah veliko škodo. Na več mestih so položili dinamit in razstrelili droge električne napeljave. Več tvornic je moralo prekinili delo zaradi pomanjkanja električnega loka. Delavstvo teli tvornic je zalo prosilo guvernerja, naj ga zaščiti pred sabotažo. Guverner je razvrstil vojaške oddelke in civilno siražo po mestu, da prepreči ponovitev izgredov. Več mestnih predelov jo brez razsvetljave. Nj. V. kraljica se vrnila iz N. banje Belgrad. 9. jun. AA. Danes ob 15.20 sc je Ni. Vel. kraljica vrnila iz Niške banje, kjer je prebila dva dni in proslavila z Nj. Vel. kraljem desetletnico svoje poroke. Nj. Vel. kraljica se je iz Bel-grada v Niško banjo in nazaj peljala z avtom, ki ga jc ves čas sama šofirala. Poljsko-romunska zveza Belgrud. 9. junija. 1. Iz romunskega poslaništva poročajo, da bo romunski kralj Karel v k.-al-kem uradno obiskal poljsko preslollco. Pri tej jiri-liki mu bodo izročili insignijo poveljnika enega poljskih pešpolkov. Imenovanje romunskega kralja za poveljniku poljskega pešpolka je na zunaj samo prijateljski odziv za čast, ki jebila lani izkazana maršalu 1'ilsudskemu, ko je postal poveljnik romunskega polka, toda vsakdo razume, da ima obisk romunskega vladarja v Varšavi mnogo širši in važnejši pomen. Med Romunsko in Poljsko obstoja prijateljska pogodba, katero bo treba obnoviti. Tozadevna pogajanja se vršijo že dalj časa. Kraljev cbisk v Varšavi bo brez dvoma nniogo doprinesel do tega, da ostanejo odnošaji med obema državama isti kot poprej. Nadalje je potrebno, da se med obema državama razčisti vprašanje obojestranskih odnošajev glede Sovjetske Rusije. Zaenkrat ne obstoja noben dvom, dn se bo tudi to vprašanje sprožilo, kajti kralja Karla bo spremljal v poljsko prestolico cel tabor državnikov, med katerimi bo, tako se tukaj govori, ludi znani diplomat in poslanik v Londonu Titulescu. Pri tej priliki se izraža samo želja, da bi tudi ti stiki med obema državama, ki zavzemata zelo važno zemljepisno in kulturnozgodovinsko lego v Evropi, doprineslo k utrditvi miru na vzhodu Evrope, ki je tako potreben, kajti samo v miru bi mogli prebresti vse težave, ki ju 7, vseli strani oblegajo. Praga, 9. jun. A A. V Holojču je bila komunistična manifestacija. Šest orožnikov iu dva izgred-nika stn bila ranjena. Dela teh, ki so močna stebrišča v hrvatskem leposlovju (posebej Mafoševa, ki so uvod v hrv. moderno), so že davno pošla. Prav je lorej, da se Hrvatje iz poplave tujih prevodov obračajo tudi proti domu. V »Zabavniku Matice Hrvatske« je i;:šel drugi del trilogije o duhovni, narodni in socijalni križi Hrvatov zadnjih Ireh desetletij (prvi del »Raspeče« je bil lani dotiskan, a ni smel nn luč), roman .Mile B u d a k a : »Na ponorimu«, s katerim je stopil pisatelj na najvidnejšo mesto sodobne hrvatske književnosti. Je to hrvatski roman, ki odkriva prepade, kamor strmoglavlja sodobna družba. Prav za prav ne prinaša zdravju ta roman, bol pušča na čitatelju, culi se, da roman še nima konca. Družba, ki se izživlja, nima rešitve; kliie kmečkih sokov, da jo oplodi. Bridka pa je tudi povest ljudi, ki hrepene po mestu, kjer raste bel kruh. Pogospodijo se in /.gubo vez z domom. Torej nimajo zdravja /.a sodobno mestno družbo? Dokler se družba, ki se valja brez volje in^vžtela po mlakuži, no vrne k skupnemu srcu vatfi, odkoder se je odtrgala, je odžagnna veja. To/bi bila misel. Je pa Budak širok snovalec, seže v vsa sodobna vprašanja, dejanje niza na dejanje z nezmanjšano silo, hoče plemeniliti; sam svoj je, nobeni struji ne pripada, govori mirno, preživ-ljeno, stavki so mu zgoščeni, kot i/, kamna izklesani. Budak stoji daleč od svojega romana, samo odkriva zastor, lo zna samo zrel človek, ki je šol s koz. i ogenj življenja kakor Budak. — Kakor Budak javlja v : 15 dana;, ima še mnogo snovi: novo trilogijo iz hrv. povojnega življenja, kulturnega, političnega in socialnega, ime ji bo: Pravda. Dalje roman i/, kmetskega življenja Ličnim (pisatelj je Liuan) in kajpada tretji del trilogije, knlore drugi del je Na po-noriina . Matica Hrvatska ,je tudi lo pot srečno izbirala. Zadružni Štamp. zavod je Izdal lian ž okovi če v roman: »Gospodiu eoviek : • u Mine), o tem na drugem mestu. Zagreb, 7. junija 193i. — b—< štev. 131. Dnevna Smrtna nesreča s samokresom Sv. Jurij ob juž. žel., 8. junija. V Svetem Primožu pri Sv. Juriju ob juž. žel. se je pripetila velika nesreča, katere žrtev je bil mlad in jako dober posestnik Ivan Laboter. La-boter je razkazoval zvečer delavcem svoj samokres. Nesreča pa je hotela, da je pozabil v samokresu Se en naboj in je mislil, da je samokres že prazen. Cev samokresa je obhiil proti sebi in se je pri tel prav nerodno dotaknil petelinčka. Samokres se je sprožil, počil je strel in krogla je zadela Laboter ja naravnost v srce. Med delavci, ki so bili navzoči in v družini sami je nastala velika panika. Vsaka pomoč je bila zaman. Smrt je nastopila po petih minutah. Laboter je bil po svojem značaju pri vseh ljudeh jako priljubljen, vsa okolica ga je visoko spoštovala. Bil je šele komaj 40 let star ter zapušča mlado ženo in otroka edinčka. Ljudje so pri pogrebu pokazali, kako so pokojnega spoštovali. Nesreča pač nikdar in nikjer ne praznuje. Z orožjem moramo biti zelo previdni! Po vodni katastrofi v Litiji Litija, 9. junija. Litija je minuli teden postala slavna po vsej Evropi, ker so skoraj vsi inozemski, posebno nemški in italijanski časopisi prinesli gorostasne vesti o vodni katastrofi, ki da je spremenila Litijo v razvalne in zahtevala tudi smrtne žrtve poleg mnogo hudo ranjenih: Seveda k sreči ni bilo ne prvo ne drugo resnično, vso zadevo so posneli po alarmantni vesti nekega ljubljanskega dnevnika. Svojci Litjanov so brzojavno povpraševali, kako in kaj, mnogo jih je prišlo na ;>lice katastrofe«, ki pa je bila v trgu že zabrisana, in celo en avto časnikarjev iz Zagreba se je pripeljal v Litijo, kjer so pa ugotovili le nekaj več ilovnatega blata na trgu in nekaj nanešenega kamenja pred sitarjevškim hribom. — Rudarska združba Litija se je medtem tudi že sporazumela z lastniki oškodovanih zemljišč, tako da bo v kratkem času tudi ves nane-šeni skalnati nasip speljan v Savo ter bo s tem obrežje še bolj nasuto. Pri vseh mizarjih na velesejmu dobile za ceno Din 20'— lepi moderni ravnokar izšli !fatalO$ UOtlBŠtVa kateri Vam bo v pomoč pri izbiri in naročanju Vaše opreme. Pismena naročila: ROK ARHAR. Št. Vid nad Ljubljano. Plačilo znamke v pismu. Koledar Petek, 10. junija. Margareta, kraljica. Bogomil. Novi grobovi t Nu Dobrovi pri Ljubljani je umrla naduči-teljevu vdova ga. R a n t o v a , mati frančiškanskega provincijala g. p. dr. Gvidoua Ranta. Pokopali so jo včeraj. Blagi pokojnici svetila večna luč, žalujočim preostalim pa naše iskreno sožaljel Osebne vesti =z Premestitve v železniški službi. Premeščeni so uradniki Vili. položajno skupine: Šijanec Anton, Maribor kor. kol., v Maribor glav. kol.; Jostl Evstahij, Logatec, v Maribor glav. kol.; Ver-hovšek Adalbert, Tezno, v Maribor kor. kol.; Vrabec Mihael, Jesenice, v Ljubljano glav. kol.; Ke-pec Ivan, Zidani most, v Ljubljano glav. kol.; Pirš Jožef, Grobelno, v Ljubljano glav, kol.; Ber-not Friderik, Hrastnik, na Jesenice; Ramor Maksi-miljan, Zidani most. na Pragersko; Gračner Karel, Tezno, v Maribor glav. kol. IX. položajne skupine: Kokot Karel, Tezno, na Pragersko; Kokot Alojzij, Pragersko, v Maribor glav. kol.; Orehek Jožef, pronietno-komercijalni oddelek direkcije, v Ljubljano glav. kol.; Ulčnik Štefan, prometno-ko-niercijalni oddelek direkcije, na Zidani most; Ilovar Alojzij, prometno komercijalni oddelek direkcije, v Maribor gl. kol.; Cafuta Alojzij. Škofljica, v pronietno-komercijalni oddelek direkcije. X. položajne skupine: Bregant Slavko, Sv. Lovrenc na Pohorju, v Logatec; Lengar Anton, Ponikva, v Hoče. Uradniški pripravniki: Adam Ciril, Tezno, v Hrastnik; Avbelj Ivan, Brežice, v Zidani most; Štampar Anton, Brežice, v Grobelno; Justin Sava, Pragersko, v Zidani most; zvaničnika I. kategorije: Babošek Alojzij, Hoče, v Sv. Lovrenc na Dr. polju; Zor Albin, Sv. Lovrenc na Drav. polju, v Sv. Lovrenc na Pohorju. Ostale vesti — Krhoverske knjige. Po mestih in po deželi hodijo agenti in agenlinje, ki prodajajo za male zneske lepo vezane knjige krivoverske vsebiue. Ker znajo gladko govoriti, marsikoga premotijo, da jih kupi. Sklicujejo se, da je v knjigi samo dobra razlaga sv. pisma. Kakšna je vsebina, raz-vidimo n. pr. iz predgovora knjige Osvobojenje (Rutlierford: Befreiung), kjer pravi pisatelj: ^Imena treh velikih bitij, ki se v tej knjigi posebno dvignejo, so Jehova, oče, in njer/ova sinova Logos iu Lucifer.c Torej Bog je oče Luciferjev! Dalje: Ko je Kristus umrl in šel v nebesa, jo satan sklenil, uničiti njegovo odreševalno delo. Zato je obudil škofe in starešine, ki so Kristusov nauk pokvarili iu ljudi zapeljujejo v zmote. Gospodovalna hierarhija je ustanovila cerkev iti postavila papeža. Rimska cerkev ni bila nikoli sveta, ampak je izvrševala najhujše pregrehe itd. (Str. 197 id.) — Pisec torej prehaja od ene zmote v drugo. Da katoličani takih knjig no smejo citati, je jasno. Agente in agenlinje takih knjig kar na kratko odslovite! — Cerkven koncert bo v .škofji Loki v prenovljeni župni cerkvi in z novimi orglami v nedeljo 12. junija ob 5 popoldne. — Notranjščina cerkve je bila prenovljena lani. Dobila je zopet živahne okraske, kakor jih je imela pred 450 leti in novo sliko Kristusa Kralja. Orgle so popolnoma nove. Izdelal jih je za letošnjo veliko noč mojster Franc Jenko iz St. Vida. Igral bo profesor glasbe g. M. Tome, pel pa domnči pevski zbor. — Za koncert je živahno zanimanje v mestu in okolici. — Romarski shotl pri Sv. Antonu na Zdenski rebri bo prihodnji ponedeljek, dno 13. junija. Ho več sv. maš, ob 9 tudi pridiga. Vsem romarjem bo dana prilika, dn opravijo sv. zakramente. — Isti dan bo pri Sv. Anionu običajni semenj, ki po navadi dobro izpade za sejmarje. Zato so tudi letos vabljeni kupci in prodajalci. — Na škofijski klasični gimnaziji v Št Vidu nad Ljubljano (zavod sv. Stanislava) se bodo vršili kronika sprejemni izpiti za I. razred od 25. do 27. junija 1932. Učenci naj vlože prošnje, kolkovane s 5 Din, pri ravnateljstvu do 20. junija 1932; prilože naj šolsko izpričevalo in krstni list. D * J Ledeno kavo DAM — Odkritje spominske plošče na domu pesnika Antona Aškerca. Zgodovinsko društvo v Mariboru bo odkrilo v nedeljo, dne 12. junija spominsko ploščo nu A. Aškerčevem domu v Rimskih Toplicah, na Senožetih štev. 5. To je stari dom Aškerčevega rodu. Ze pesnikov ded Franc se je rodil v tej hiši, enako njegov oče Anton. Pozneje je ta Anton Aškerc, pesnikov oče, zapustil domačijo in se priženil v Globoko, kjer je bila doma njegova žena Agata, rojena Knez. Ko je prvorojenec iz tega zakona, pesnik, bil star tri leta, so staršem hišo v Globokem prodali in morali so se selili. Preselili so se v Senožeti, nazaj na očetov dom, ki ga je imela v posesti njegova sestra Ajtka. Tako je na tej stari domačiji svojega rodu preživel Aškerc svojo mladost. Na ta dom je za dvajsetletnico pesnikove smrti Zgodovinsko društvo v Mariboru dalo vzidati ploščo, ki naj priča, da je iz tega zatišja zrastel prvi pomembni pesnik zelene Štajerske. Odkrilo bo ploščo v nedeljo, dne 12. t. m. po prihodu predpoldauskega mariborskega vlaka ob 12.15. Za udeležence z ljubljanskim vlakom, ki pride skoraj tri ure prej, bo poskrbljeno, da si v tem času lahko ogledajo Aškerčev prvi, sedaj že razpadli dom v Globokem. Sadvita, mama, Sadvita! tako se oglasijo otroci odrastlim pa se delajo skomine, ko pridejo na velesejmu do paviljona H, kjer je v koji razstavljena in kjer prodajajo »Sadvito« sadje v čokoladi. — Maturante kranjske gimnazije iz t. 1922 prosim, da se udeleže proslave desetletnice mature dne 26. junija ob 20 v Kranju (gostilna Je-zeršek). Udeležbo javile na naslov: Ing. Dolenc, Kamnik, smodnišnicu. — Padec s kolesa. Včeraj dopoldne je padel na Ježici s kolesa 15 letni Stanko Bizjak, sin ključavničarja. Zlomil si je levo roko. — Nesreča s flohertovko. V Loki pri Zidanem mostu je s iloberlovko streljal srakoperje 16 letni j Ivan Videnšek, sin kretnika. Med streljanjem je odletel Videnšku ves naboj v glavo in mu ranil desno oko. Zdravniki v bolnišnici se trudijo, da bi mladeniču rešili oko, kar bo pa zelo težavno. — Apno brizgnilo otroku v oči. V Rafolčah pri Kamniku je brizgnilo 6 letnemu Venclju Ber-notu, sinu hišarja, apno v oči. Dečka so prepeljali v bolnišnico. Nevarnost je, da ne bi deček oslepel. — V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine št. 45 od 8. junija t. 1. so objavljene Iziiremeinbe in dopolnitve v taksnem in pristoj-binskem pravilniku«, dalje »Obrazec za pravila združbe trgovcev (obrtnikov) -, »Razglas o oprostitvi ljudskega dela iu odkupnine za nedržavne restej in :>Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932?;. — Osebe, ki so krvno, kožno ali živčno bolne, dosežejo z naravno »Franz-Josef« grenčico redno prebavo. Specialisti z visokim slovesom potrjujejo, da so v vsakem oziru zadovoljni z učinkom staroznane »Franz-Josef« vode. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Ohupanci nad življenjem. Iz Št. Jerneja na Dolenjskem nam pišejo: Poročali smo že, da se je v nedeljo na Mihovem obesil preužitkar Fr. Bratkovič. Isti način smrti si je izbral tudi neki posestnik z Jelše, a se je, po groznih mukah, premislil iti si končno raje s samokresom skušal pretrgati nit življenja. Domači pa so še pravočasno opazili njegovo luimero in ga s silo odvrnili od strašnega dejanja. — V Vrhpolju je skušal neki fant s puško ustreliti očeta, nato pa še samega sebe. Podivjanega sina pa so končno z združenimi močmi ukrotili in izročili orožnikom, ki so ga odgnali v zapore. — V Dol. Jaharovcu se je zastrupila z lizolom hčerka pos. Kovačiča. Poklicali so tukajšnjo zdravnico dr. Sevorjevo, ki pa je mogla ob svojem jirihodu ugotovili le še smrt. Nesrečna mladenka se je — kakor pravijo — usmrtila iz obupa, kar ji je postal nezvest njen fant in je sedaj na oklicih z drugo. V par dneh torej 4 samomorilni poizkusi z dvema smrtnima izidoma. Ljudstvo s strahom zre na te strašne dogodke in vsesplošno obsoja črnoglede obupance, ki — v strašnem objemu rdkohola in verski brezbrižnosti — drve v dušno in telesno propast. — Vodnik sto izletov po Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem se dobi odslej po znilatii ceni za 40 dinarjev pri avtorju R. Badjuri, Ljubljana, Knafljeva štev. 9/1, kakor tudi po knjigarnah. — Čebelarjem! Uspeh čebelarstvu ni odvisen samo od dobre letine, odvisen je v veliki meri tudi od znanja, katerega si je pridobil čebelar potoni knjig ali izkušenj. Posebno vsem začetnikom priporočamo knjigo: Popolni nauk o čebelarstvu. III. izdaja, od našega čebelarskega mojstra A. Janše. Knjiga ima veliko slik in obdelava v posebnem oddelku tudi Znideršičev (A. Z.) panj. Knjižica vsebuje vsa opravila, katera pridejo pri čebelah v poštev, ob vsakem letnem času in vsaki priliki. Ima 134 strani in stane 24 Din. Onim, ki čebela-rijo v ZniderSičevih panjih, pa priporočamo knjigo: Naš panj. Ta obsega opis in praktičen navod, kako naj čebelarimo v njem. Po lastnih izkušnjah za slovenske čebelarje priredil A. Znideršič, pojasnjeno s 107 podobami med besedilom. Cena nevezani knjigi 35 Din, vezani 40 Din. Obe je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Trbovlje Uradni dnevi okrajnega sodišča iz Laškega v Trbovljah: 11. in 25. junija, 2. in 23. julija, 13. in 27. avgusta, 10. in 24. septembra, 8. in 22. oktobra, 5. in 19. novembra, 3. in 19. decembra. Vselej od 9 do 12 in od pol 14 do 16. Uradni prostori so v nekdanji Parašuhovi hiši. Novi grobovi. Umrli so: Golles Marija, žena rudarja, na vnetju hrbtnega mozga, stara 32 let in otroci rudarja: Perčič Zdenka, Andrejaš Zora, Boč-ko Venceslav, Dolinar Ludmila, Ačkun Anica. Popravite. Okoli rezervoarja in strojnih naprav občinskega vodovoda na Tereziji je ograja razdrta. Otroci pa, ki jih je vedno polno tam okoli, odkrivajo odmajani pokrov na zračni cevi vodovodne naprave in mečetjo notri razne umazane stvari. Ker same besede otrokom ne bodo zalegle, je treba pokrivalo zračne cevi pritrdili, ograjo pa popraviti. Zanimivosti izpred sodišča Ljubljana, 9. junija. Pri ljubljanskem okrajnem sodišču je bilo od 9. maja do danes podanih 81 stanovanjskih odpovedi, skupaj letos pa že 514. Stanovanjske odpovedi zadevajo v prvi vrsti malega človeka, delavce iu nižje uradnike, ki stanujejo po skromnih stanovanjih. Večina odpovedi zahteva, da se morajo stranke izseliti meseca julija, le nekaj jih jc s terminom za september in november. Mestna občina je (i branjevcem odpovedala lope na Pogačarjevem in Vodnikovem trgu, ker branjevci niso občini že dalj časa plačali nikake, četudi nizke, najemnine. Jutri ob 8.30 dopoldne so bo pričela jired malim kazenskim senatom v razpravni dvorani št. 79 velika razprava proti Francetu Hladniku, lesnemu manipulantu rojenemu I. 1884 v Gorenjem Logatcu. Illadn i k je poznan pustolovec. Pred vojno je vzbujala splošno senzacijo njegova afera poskušenega zastrupljerija tašče ge. Hanimerlitzove v Logatcu. Illadnik se je moral zaradi poskušenega umora zagovarjati pred ljubljansko poroto, bil je sicer oproščen, toda obsojen zaradi večjih sleparij na večmesečno ječo. Illadnik je pravi tip ]>ustolovca. Ob zamenjavi kronskih bonov I. 1930 se je spustil v ponarejanje teh bonov. Zadnji čas pa je poskušal oslepariti več oseb na ta način, da jim je ponujal v zastavo hranilnišlco knjižico. Pri Hranilnem in posojilnem domu v Ljubljani je j namreč Illadnik vložil 30 Din, pozneje pa jo ta I znesek spremenil v 30.000 Din. Ljudje pa so bili previdni in mu niso nasedli, H|adnii:_si je nato ar 'g •)« u8.il luouso.iSuovf tm jjofnuBis 'i.\anaj>j fadsoS x •aue^uujiZBj ousbjoab.kI auBipjn 9.\o3afu a[iq os ijajs J[ upoj 'orijnljoS oSnjp as pisnim namreč poslal nekega Štefaniča z naročilom, da naj gospej javi veselo novico, da še živi njen sin Rudolf Kreč, sodnik, ki je pa pogrešan od 1. 1914, ko je bil odšel na gališko fronto in je najbrže padel. Štefanič naj bi zahteval od ge. Krečevo večjo svoto v dolarjih, da bi bila na ta način omogočena sinova vrnitev domov. Šlo je kar za 100.000 Din. štefanič je celo prinesel neko fingi-rano pismo, odposlano z Dunaja. Štefanič je stvar javil policiji. S pomočjo svojega pomagača Marki-ča pa je dejansko osVoori' Bogdan Žilic za okoli 13.000 Din. Slavko Markič je namreč na račun svoje matere jemal večje množine železa in cementa. Illadnik pa je obtožen tudi nekega težkega nemoralnega delikta. Tragedija v Kolilerjevi prodajalni na Dunajski cesti pride tudi v kratkem pred veliki senat. Iz bolnišnice so izročili deželnemu sodišču sedlarskega mojstra Lojzeta Brecelnika, ki je, kakor znano, 26. aprila okoli 19. ure ustrelil v omenjeni prodajalni go. Rozo Delacordovo. Po dejanju pa je Brecelnik zbežal v svojo delavnico na Go-sposvetski cesti ter si hotel tam končati svojo življenje. Težko se je obstrelil, toda v bolnišnici se je zdravnikom posrečilo, da so ga ohranili pri življenju. Ker je sedaj okreval, je bil Brecelnik včeraj prepeljan v preiskovalni zapor. Celje 13 Umrl je v sredo zvečer na svojem stanovanju na Slomškovem trgu št. 7 v visoki starosti 75 let vpokojeni dvorni svetnik in bivši okrajni I glavar celjski Marino baron Miiller-Hornstein. V Celje je prišel kot okrajni glavar nekaj let pred začetkom svetovne vojne in bil tukaj ves čas vojne V svoji službi je bil ljubezniv in zelo korekten. Bil je eden onih redkih upravnih uradnikov, ki ni preganjal slovenskega živijo, ampak je nasprotno Slovence ščitil, kar je bilo čutiti med vojno, ko se je vedno zavzemal za politične osumljence. Bil je seveda precej nepriljubljen pri celjskih Nemcih, ker ni slepo trobil v njihov rog. Po prevratu pa je stopil zaradi bolezni v pokoj. Bog mu daj večni mir in pokoj! 13 Mestna elektrarna nam sporoča, da ukine falska elektrarna v nedeljo, 12. I. m. med 7 in 14 zaradi nujnih popravil električni tok za mesto Celje in okolico. !3 Smrtna kosa. V Gotovljah pri Žalcu jo umrl v sredo, 8. t. m. v starosti 52 let vpokojeni profesor Ivan Kristan. Pogreb se bo vršil v petek, 10. t. m. na pokopališču v Gotovljah. Njegovi duši večni mir in pokoj, žalujočim preostalim pa naše iskreno sožalje! 13 Nogomet. Na zelenem polju se bosla pomerila v nedeljo. 12. t. ni. ob 5 popoldne na igrišču SK Celja na Glaziji v prijateljski nogometni tekmi SK Železničar iz Maribora in SK Celje. Ptai Ustanovitev prosvetnega druitva pri Sv. Marku niže Ptuja. V nedeljo 5. t. m. se je vršil usta-j novni občni zbor prosvetnega društva v prostorni šolski sobi pri Sv. Marku, katerega se je udeležilo ! nad 5CO udeležencev. Veliko ljudi jc moralo radi ; pomanjkanja prostora ostati zunaj. Zborovanje je j otvoril vrli domači kaplan Janez Krušič. Dr. Re-| mec je v svojem jedrnatem in globokozasnovanem ! govoru orisal pomen in namen prosvetnega dru-; štva. Nato se je vršila volitev odbora, ki je iz svoje srede izvolil za predsednika kaplana Krušiča. Znižanje najemnin. Mestni občini je sledila tudi mestna hranilnica ter znižala najemnine v svojih hišah povprečno za 10%. Osebne vesti. Ptujski župan Jerše odpotuje prihodnji teden v Belgrad po uradnih poslih in radi lega ne bo sprejemal strank od srede do sobote, I t. j. od 11. do 14. t. m. Nezgoda pri požaru. Jožef Košar, kočar iz Ga-luška, je ob priliki požara v Zdolah pomagal reševati živino iz gorečega hleva, pri tem pa ga je krava sunila z rogom v trebuh in ga nevarno poškodovala. Prepeljali so ga v bolnišnico. Ustrelil se |e Janez Kumer, posestnik iz Ga-luška. Pokopali so ga v sredo. Zapušča ženo s tremi nedoraslimi otroci. Vzrok samomora ni znan. Št. Jernej V najlepši dobi 40 let je umrl Martin Zulič, posestnik z Dol. Vrhpolja. Podvreči se je morul operaciji na slepiču, a ker je prišel »irepozno, so ni posrečila. Zapušča ženo in pet nepreskrbljenih otrok. Obesil se jc v domači sobi Franc Bratkovič, 60letni preužitkar z Mihovega. Pokojni je bil udan pijači, poleg tega pa je ob izročitvi posestva zapustil sinu tudi precej dolgov, kar vse ga je vedno morilo s težkimi skrbmi in končno dovedlo v strašno smrt. Zapušča osem otrok, izmed katerih je bila najmlajša hčerka v nedeljo, prav nn dan žalostne očetove smrti, pri jirvem sv. obhajilu Zakonski stan si je po enem letu vdovstva znova izvolil naš 65 letni vrtnar g. Lojze Rajner. S harmoniko in peljem je proslavil ta veseli dogodek in mladostno čil se je radoval med mladimi svati. Naj 11111 Bog tudi v bodoče nakloni vesele in srečne ure v življenju 1 Jesenice Iz Amerike se je pred par dnevi vrnil gosp. Janez Sniolcj, brat jeseniškega urarja gosp. Smo-leja Mavricija. Župnikoval je v državi South Du-1 kota celih pet in dvajset lel. Sedaj namerava stal-1 110 ostati na Jesenicah, kjer bo maševal v kapelici v Krekovem prosvetnem domu. Jesenice prav nič ne zaostajajo v športnem oziru za drugimi kraji, zakaj vsako nedeljo imamo priliko videti nogomet, hazeno ali pa tudi oboje. Na igrišču pod Možakljo se je vršila v nedeljo tekma med Primorjem in Bratstvom, ki je izpadla v prid Primorju, pred to tekmo pa smo videli prijateljsko in tekmo med elsktriki KID in pa 1 Io-starji t. j. člani turistovskega kluba Skale. Ho-starski strelec je med tekmo lepo mirno kadil ter imel širok pastirski klobuk na glavi, vsi pa so bili v pristnih planinskih jerhovcah. Občinstvo se je do dobra nasmejalo. Poleg Krekovega doma pa se je vršila hazena tekma med »Borkami,, in Svobodo-. Končala se je v korist »Svobode«. Kap je zadela v ponedeljek zvečer znano go-stilničarko in poseslnico g. Nežo Ravhekar na Savi. Pokopali jo bodo v sredo popoldne. Kranj Škropilni avtomobil dospel. V soboto dopoldne se je nu kranjskih ulicah prvič poju\il novi škropilni avtomobil, ki je seveda vzbudil splošno zanimanje. Avtomobil, ki tehta 3 iu pol tone iu ima motor s 50 IIP, je znamke 'Chevrolet ter ga jc mestni občini dobavila tvrdka Dcssu« v Ljubljani |)o zelo ugodni ceni. Kotel za vodo ima kapaciteto 3000 1. Vodu se bo črpala iz Save ali jm iz Kokre iu bo vodovod razbremenjen. Živinski sejem v Kranju (i. juniju. Nu trg so prignali 8 bikov, T(> volov, 3.2 krav, 3 telice, 6 telet, 28 ovac in 25S prašičev. — Cena: bikom Din 2.50. volom do Din 5.—. kravam Din 2.50, telicnm Din 3.—, teletom Din 5. 6, 7. Debeli prašiči kg po Din 6, 7, 8, prašički zu rejo do Din 300 za pur. Litija Nove teleionske govorilnice. Te dni je bilo priključeno k telefonskemu omrežju banovinsko vele-posestvo na Ponovičah, kjer sta dve novi govorilnici in sicer uprava banovinskega veleposestva ia ravnateljstva deškega vzgajali-šča istotam. Stavbno gibanje. Kljub veliki gospodarski depresiji je stavbno gibanje še precej živahno. V Gradcu pri Litiji gradi enonac. .ropno stanovanjsko hišo modistinja gdč. Skušek ter pekovka gospa Milka Preželj. Na občinskem zemljišču nad 1'rtico si postavlja hišico krojaški mojster gosp. Stanko Kajtna. Nadzornik proge g. Polde Juh iz Ljubljane pa si je zasigural nad litijskim pokopališčem večjo stavbno parcelo, na kateri bo drugo leto zgradil lično stanovanjsko vilo. Prodaja zgradb in celotncga kompleksa litijske topilnice. Kakor se čuje, se vrše pogajanja med dunajsko lastnico litijske topilnice, ki že 8 let ne obratuje, in Jugočeško v Kranju, ki hoče ta kompleks kupiti in zgraditi na njeni moderno predilnico in tkalnico. Baje so pogajanja pred zaključkom. Čuje se tudi, da koncem JugočeSke kupuje tudi litijsko predilnico, ki je last Mautnerjevega predilniškcga koncema, ki pa jc v drugih državah svoje obrate deloma skrčil, deloma pa ustavil, le litijska, ki je baje najbolj rentabilna, še obratuje v nezmanjšanem obsegu. Za naš okoliš bi bilo le želeti, da se pri nas etablira Jugočeška, ki ima premog bližje in tudi cenejše delovne moči kakor pa drugje. Mala Nedelja Naši vrli gasilci so priredili preteklo nedeljo tombolo, ki se je je udeležilo mnogo takih, ki bi si radi kujiili kravo za tri dinarje. Da ima pri tomboli glavno besedo — sreča, je vsem znano. Ampak ona je včasih zelo muhasta, včasih pa tudi zasluži pohvalo. Tako je ob tej priliki naklonila kravo vdovi, kočarici Vargi, ki je nekako pred dvema letoma pogorela. Tokrat menda ni bilo nevoščljiv-cev. Gas. društvo je storilo veliko dobroto s svojo tombolo. Stara navada pa je, da, kadar imajo gasilci kakšno prireditev, tud iv resnici gori. Tudi v nedeljo zvečer je gorelo v Drakovcih pri Razlagu. Skoro vse je zgorelo. Gasilci so bili točno na mestu in so rešili, kar se je rešili dalo. Pa kaj, ko Jo to noč ob istem času gorelo tudi v tonmževski, lovrenški in kapelski župniji! Povsodi bi bilo treba pomagati. Nehote se spomni človek: Štirje požari naenkrat! Kakor da bi se Štirje požiga le i zmenili ob eni iu isti uri... Radio frofframi Kadio-l.utbllana» Petek, 10. junija: 11.30 Šolska ura.: »Pehta , otroška igra v 3 dej. (od A. Bulovca), izvajajo učcnci in učenke iz Irebnjega pod vodstvom učitelja M. Tratarja. — 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 18 Salonski kvintet. — 19 Dr. L. Sušnik: Francoščina. — 19.30 Gospodinjska ura, gdč. C. Krekova. — 20 Sokolska ura. — 20.30 Pevski dueti. Izvajata ga. Gjungjenac-Gavella in g. Jože Gostič, solista ljubi;, opere. — 21.15 Klavirski koncert gospe Šmalc-Švajgerjeve. — 22 Fantje na vasi (pevski kvartet). Sobota, 11. junija: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Gimnastične vaje (Drago Ulaga). — 19 Gospa Orthaber: Angleščina. — 19.30 Dr. J. Mihe-lak: Denar, kredit in kapital po vojni. — 20 Prenos balalajk z velesejma. — 21 Samospevi gdč. Koren-čanove. — 21.30 Salonski kvintet vmes čas in poročila. Drugi prograrnt 1 Sobota, 11. junija. Budapest: 20 Prenos iz Dunaja. Ciganska glnk-ba. — Dunaj: 20 Vojaške pesmi in godba. — 22.15 Plesna glasba. — Praga: 19 Lahka glasba. _ 20.15 Rad io kabaret. — Langcnbcrg: 20 Pester večer. — 24 Jazz. — Beromiinster: 21 Plesni večer. — Rim: 12.45 Vokalni in instrumentalni koncert. — 20.45 »Tannhauser«, opera. — Belgrad: 20.20 »Vedeže-valka«, opereta. — Berlin: 20 VojaSka glasba iz zadnjih treh stoletij. — Toulouse: 19 Harmonika, — 22.15 Vojaška glasba. — 22.45 Moderna glasba. — Stuttgart: 20 Prenos iz Dunaja. — Milano: 20.50 Komorna glasba. — 22 Varietejski večer. — Zagreb: 20 Komorni trio. — 21 »Sen kresne noči , igra. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Opera. Začetek ob 20. Petek, 10. junija: »Simfonični koncert v ITiiioiiu. Sobota, 11. junija: PRODANA NEVESTA v Tivolskem parku. Začetek točno ob pol 17. uri. Nedelja, 12. junija, ob 15: PRODANA NEVESTA v Tivolskem parku. ob 20: MALA FLORAMV. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 13. junija: Zaprto. »SLO VKNEC«, dne 10. junija 1932. štev. 131. \ Stran 6. Boj dveh oljnih orjakov Spomini dvornega krojača Kameno olje ali petrolej je kri kapitalizma. V teku zadnjih 10 let so večji del strojev začeli kuriti z olji, namesto s premogom. Avtomobilov je 40 milijonov voz, ki se vsi kurijo z bencinom. Čudovito spretno je znal to izrabiti Holandec De. terding, ki si je med vojno pridobil angleško državljanstvo in je zato, ker je angleško mornarico zalagal z oljem, postal angleški plemič. Deterding je pred 31 leti ustanovil skromno holandsko in indijsko petrolejsko družbo, katera se je 1. 1002 zvezala z angleško petrolejsko družbo •Schelk. L. 1907 se je ustanovila zveza Schellovih petrolejskih podjetij, ki je pod Detcrdingovim vodstvom strašno napredovala. L. 1902 je družba pridobila letno 42.000 ton sirovega olja; 1. 1910, ko se je polastila romunskih vrelcev, je pridobivala že 1,245.000 ton na leto. Potem je zasedla petro-lejske vrelce v Rusiji, Egiptu, Kaliforniji, Mehiki, Venezueli, Argentini itd. in njena produkcija je do 1. 1914 narastla na 5 milijonov ton letno. Sijajni so bili zaslužki med vojno, ko so ta podjetja dobavljala olja za armade zaveznikov. Lord Curzon se je zaradi tega nekoč izrazil, da je bila svetovna vojn dobljena na valu olja". L. 1923 je Deterdin-gova družba pridobila še 15 milijonov ton. 1. 1929 nad 25 milijonov ton olja. To leto je čisti dobiček družbe znašal 120 milijonov holandskih goldinarjev. V te hstrašnih skokih v ivšino pa so oljni magnatje, predvsem Deterding in Roekefeller, pozabili, da ima vsaka stvar svojo mero in svoj konec. Prenasičenje je prišlo prej, kakor bi bil pričakoval najbolj previdni gospodarski politik, racionalizacija je omajala industrijski kapitalizem, družbe so se spopadle med seboj zaradi cen, ruski petrolej so sovjeti vrgli na trg na pol zastonj. Zaradi tega je cena enemu sodu petroleja padla od 3.60 dolarjev 1. 1929 na manj ko polovico. Dobiček Schellove družbe se je 1. 1930 znižal na 90 milijonov letos pa tako zelo. da se je začela majali vsa stavba, vkljub temu, da sta Deterding in Rocke-feller, ki sta si doslej divje konkurirala, sklenila premirje. Petrolejski stolpi se majejo, in to je najznačilnejši znak mednarodnega položaja svetovnega kapitalizma. Deterdingove težave, ki je tudi v zasebni špekulaciji s srebrom izgubil nekaj milijonov funtov, je spretno izrabil Armenec Gulbankian, kateri je povzročil na borzi veliko špekulacijo proti De-terdingovi družbi. Gulbankian ima 5% petrolejskih delnic v Iraku. Ta mož, ki je z Deterdingom že od nekdaj v smrtnem sovraštvu, je povzročil, da so Deterdingove delnice začele padati. Deter-dingova Shellova družba ima delniškega kapitala 503 milijone holandskih goldinarjev. Zaradi padanja delnic so delničarji začeli prodajati delnice te družbe, katere so kupili po 600 goldinarjev. Sedaj so jih prodali tako poceni, da so paiprji te družbe izgubili 5 šestin vrednosti, kar pomeni nad dve milijardi goldinarjev izgube.' Precejšen del teh poceni prodanih delnic je pokupil ta Armenec v Parizu in se sedaj pripravlja, da vrže mogočnega gospoda Deterdinga z njegovega položaja v Shellovi družbi. Poleg tega je Gulbankian začel divji boj v javnosti, ter po časopisih dolži svojega sovražnika, da je v teku let izdal 40 milijonov holandskih goldinarjev za podkupovanje državnikov. Smešno bi bilo zgražati se nad gospodom Deterdingom bolj, kakor nad drugimi oljnimi mag-nati. Več ali manj so si vsi enaki. Saj tudi zgodovina drugih petrolejskih družb govori o samih škandalih. Ta dejstva so za nas važna samo zato: Prvič: Kažejo, da se gospodstvo kapitalizma res bliža koncu. Drugič pa: Ta dejstva dokazujejo, da to pehanje in izpodrivanje kapitalističnih magua-tov med seboj ne pomeni koristi za gospodarstvo v namenu, zadostiti potrebi, marveč pomeni le, da izkoriščajo gospodarstvo kar na veliko v svoje osebne, interese. Te osebne interese naj plačujejo revni prebivalci te zemlje. Matuškov zločin: Pri postaji Biatorbagy je lani^la-tuška napravil atentat na brzovlak, ki je padel v globočino. Na sliki vidimo razvaline vlaka pod viaduktom, odkoder je padel vlak. e 1 ■"* mL t . Atentator Silvester Matuška, proti kateremu se bo kmalu začela razprava pred dunajskim sodiščem. Spomini, ki jih objavlja neki dunajski krojač, bodo zanimali zgodovinarje prav tako kakor spomini slavnih državnikov in generalov. Mojster je imel izredno ugledne odjemalce. Franca Jožefa je ohranil v slabem spominu. Cesar je bil vajen vojaške noše, ni maral civilne obleke in jo je trpel samo na zasebnem potovanju. Razen tega si nikoli ni hotel pomeriti naročene stvari. Pisec z grozo pripoveduje o hudih dnevih, ko je moral cesarja v naglici opremiti za nenadno potovanje na Cap Martin k oboleli cesarici Elizabeti. Cesarjev osebni j sluga Ketterl je moral napeti ves svoj vpliv, da bi Franca Jožefa postavil pred ogledalo. Cesar se ni zmenil za prekratke hlače ali preohlapne suknje. >Vraga, saj je to brez pomena!« je godrnjal. Ketterl je milo prosil: »Ampak, veličanstvo, kakšni pa boste! Saj se bodo ljudje ozirali za Vami!« Cesar je rentačil, a vendar moral pomeriti obleko, ker je odhajal v inozemstvo ... Angleški kralj Eduard VII. je bil povsem drugačen odjemalec. Slovel je kot modni zakonodavec, žrtvoval krojaču po več ur časa in z njim vred užival kakovost podloge, dobro zlikane hlače ali lep šiv. Vedno je hotel biti brezhibno oblečen. Zato je zelo trpel, ko je videl, da se nevzdržno debeli. Prihajal je vsako leto v Marijanske kopeli in vestno opravljal vse, kar so mu predpisovali zdravniki. A zdravljenje je malo zaleglo. »Tako vendar ne gre!« je rekel nekoč Eduard VIL kro-, jaču, ki ga je poklical v kopališče, »že zopet sem , za en centimeter obilnejši. Spodnja vogala mojega telovnika naravnost štrlita ven, kakor da bi ju bil nalašč zavihal. Veste kaj? Poskusiva opustiti izrez zadaj!« Krojač je prinesel telovnik brez izreza na hrbtu. A čeprav se je bolj držal života, vendar ni mogel zakriti vzroka nesreče. »Ne, to zopet ne gre,« je žalostno vzdihnil Eduard VII. »O, če bi bilo mogoče odpeti spodnji gumb na telovniku!« V inozemstvu si ni upa! izvršiti te »revolucije«, a jo je uresničil, ko se je vrnil v London. Odpeti gumb je kmalu postal obvezen za vse modne junake... Tudi ruske velike kneze je štel dunajski krojač med svoje najboljše odjemalce. Vsi brez izjeme so bili krasno rasli in jako radodarni. Franc Jožef se je naravnost bal naročiti novo obleko, ker se mu je zdela vedno odveč. Habsburški nadvojvode 60 bili jako varčni in so vedno poskušali znižati krojačeve cene. vvM""' je sicer veliko na- ročal, a je bil slaD plačnik. Zato pa Romanovci niso nikoli barantali in so tudi točno poravnali dolg. »Visočanstvo,« je nekoč omenil krojač enemu izmed njih, »zdi se, da bodo letos v modi beli telovniki. »Ah, tako?« je odgovoril veliki knez, »no, pa mi jih naredite dva ducata!« A časi so se spremenili. Kronani naročniki so 6e porazgubili. Nekdanji veseli Dunaj je postal revno brezposelno mesto. Krojač, ki je stregel visokim osebam, je dolgo kljuboval krizi, a naposled na zahtevo upnikov moral predložiti obrtnemu sodišču izkaz dobičkov in izgub. Imetek je znašal 63.013 šilingov, dolgovi pa 149.158 šilingov. Mojster je odložil kredo in škarje. Lotil se je peresa in pričel pisati spomine, da bi vsaj nekoliko« zaslužil tudi na tem področju. % V u 16 lotili iz vojnega vjetništva se je vrnil nemški pešec Oskar Daubmann. kakor smo že poročali. i?Wladenič je bil vjet v Franciji, hotel je pobegniti. Zato so ga obsodili na prisilno delo v Afriki. Ko je vrnil, so ga someščani slovesno sprejeli. Na levi: Mladenič se vozi domov med očetom in materjo. Na desni: Tisoči someščanov slave njegovo vrnitev. Za kafotiško šolstvo Celo v fašistični Italiji je versko gibanje za katoliško šolo. Sveta stolica je izdala dekret, naj se ustanovi osrednji urad za katoliške šole in vseučilišča v Italiji. Ta urad bo dajal vsem katoliškim šolam in zavodom enotne smernice. — Tudi v sedaj svobodomiselni Španiji se dvigajo katoličani za svoje šolstvo. Krščanski očetje, ki so organizirani v »Zvezi krščanskih očetov . so imel: v Madridu dobro obiskano javno zborovanje, n; katerem so izdali oklic vsej španski katoliški javnosti, naj se začno zbirati prispevki za uslamu ljanje in vzdrževanje katoliških šol. V oklicu ji rečeno: »Katoličani ne moremo več mirno gledati, kako lajiške državne šole naše otroke vzgajajo v nekatoliškem in protikatoliškem duhu!« Ta klic /, javnega zborovanja v Madridu gre sedaj javno ka kor plamen po vsej deželi. Vlada si ne upa nastopiti proti javnim zborovanjem, ker bi morala kršiti načelo svobode. Tako imajo španski katoličani kljub težkim časom priliko in možnost javno boriti se za svoje pravice. Ta boj jih bo zdramil. Svetovna razstava kruha Od 19. do 30. junija se bo v Rimu vršila razstava kruha, vseh vrst in oblik, kakor ga pripravljajo in peko po vsem svetu. To krušno razstavo bodo priredili v starih Trajanovih tržnicah, katere so odkopali v teku zadnjih let. Že sedaj so dospele prve pošiljatve kruha iz Julrovih dežel in severne Evrope. Iz Amerike, južne Afrike in azijskega vzhoda pa so došla poročila, da so pošiljatve kruha že na potu. Pekovske organizacije po raznih državah v Evropi so že v stikih z italijanskimi peki, da se dogovore o razstavi. Najbrže bo vsaka evropska država imela po eno stojnico v stari Triajanovi tržnici. Istočasno bo v Rimu zboroval tudi znanstveno-tehnični kongres, ki se bo pečal s pridelovanjem kruha. V Italiji se je začelo veliko gibanje, naj bi poslej pekli zgolj ržen kruh, ki je bogatejši na vitaminih kakor pa beli ali mešani. Rženega kruha doslej v Italiji niso pekli, ampak so ga premožnejši sloji dobivali iz severnih držav, predvsem iz angleških tovarn. Katoličani na Švedskem Švedskega prebivalstva je 6 milijonov, med njimi je danes le 4 tisoč katoličanov. Kljub temu majhnemu številu pa je treba ugotoviti, da katoliška cerkev med Švedi lepo napreduje. Pravkar so v Stockhohnu posvetili kapelico v čast sv. Janezu Bosku. Vodili jo bodo salezijanci. Krasita jo dve sliki dvanajsterih apostolov, ki ju jc naslikal Eduard Berggren. Dominikanci, ki so bili 400 let Zblazneli Ludovik Sclioas, ki je v Eutinu umoril svojo mater, ji odrezal roke, te povezal v zavoj in se ž njim odpeljal v Berlin. Iskalo ga je 800O policajev. Končno so ga prijeli. Nesrečnež je znorel izgnani iz Švedskega, so odprli laslno kapelico z ženskim liospicem, katerega vodi 5 dominikank. Iz Monakovega so prišle šolske sestre iz kongre-gacije ubogih sester naše ljube Gospe. Tudi katoliška knjigarna je v Stockholmu. Prav tako imajo katoličani svojo korenspondenco. katero vodijo katoliški laiki in ki ima namen odgovarjati na napade proti katoliški cerkvi v svetovnem časopisju ter širiti poročila o katoliških zadevah in dogodkih doma in po svetu. Tudi v Bromolli in Linkopingu so katoliške kapelice. V Helsinbergu so se naselile sestre poljske kongregacije Marijinih dekel, ki imajo predvsem ta namen, skrbeti za otroke poljskih delavcev, ki so se naselili na švedskem. Odlikovani biki na nemški kmetijski razstavi v Mannheimu defilirajo pred odličniki. Slepi doktor in njegova mati Pretekle dni so na vseučilišču v Stockholmu praznovali praznik, kakršnega niso, odkar obstoji vseučilišče. Za doktorja so promovirali Nila Jurin-giusa, ki je bil slep rojen, pa je kljub temu študiral s tako energijo matematiko in napravil tako nalogo, da ga je vseučilišče moralo proglasiti za svojega doktorja. Čudovita je energija in spomin mladega doktorja, ki je dosegel to čast samo s po-i močjo svoje ljubeče matere. Leta in leta mu je njegova mati prebirala znanstvene knjige o matematiki,'kar je potem njen slepi sin v svojem spominu predelavaL Nato je diktiral materi to, kar je on dognal s svojim razumom in s pomočjo svojega spomina. Tako je nastalo njegovo znanstveno delo, ki ga je usposobilo za doktorja. Njegova mati mu je bila najzve-slejša in najboljša tajnica. Slepčevo znanstveno delo jc ' ■ • 1 J- *- -•- — kriti je m prešl Jurii barv svet. v konec rilca, kjer je edini kraj na slonovem telesu, ki slona lahko boli. Slonica tega ni pozabila in se je nad paznikom maščevala. Kadarkoli je paznik prišel v njegovo bližino, je žival iztegnila svoj rilec, prijela paznika in si ga začela tlačiti v žrelo. Kadarkoli je slonica nastopala v cirkusu in je njen paznik prišel zraven, ni več poslušala krotilca, ampak je škilila le za paznikom, da bi ga zopet kaznovala. Zato je krotilec končno moral odpustiti paznika brez odpovednega roka in dobiti drugega spremljevalca za žival. Odpuščeni paznik pa je vložil tožbo pred delavskim sodiščem in zahteval odškodnino. Delavsko razsodišče pa je od. ločilo, da se je slon po pravici branil, še nadalje sodelovati s tako togotnim paznikom. Tako je slon pred sodiščem dobil zadoščenje proti človeku. »Ko sem mu izročil ček, je vrgel črnilnik proti meni.« »Zakaj? Ali ni bilo kritja?« »Je bilo — kar za peč sem smuknil.« Od 19. do 30. junija se bo v Rimu vršila razstava kruha, vseh vrst in oblik, kakor ga pripravljajo in peko po vsem svetu. To krušno razstavo bodo priredili v starih Trajanovih tržnicah, katere so odkopali v teku zadnjih let. Že sedaj so dospele prve pošiljatve kruha iz Julrovih dežel in severne Evrope. Iz Amerike, južne Afrike in azijskega vzhoda pa so došla poročila, da so pošiljatve kruha že na potu. Pekovske organizacije po raznih državah v Evropi so že v stikih z italijanskimi peki, da se dogovore o razstavi. Najbrže bo vsaka evropska država imela po eno stojnico v stari Triajanovi tržnici. Istočasno bo v Rimu zboroval tudi znanstveno-tehnični kongres, ki se bo pečal s pridelovanjem kruha. V Italiji se je začelo veliko gibanje, naj bi poslej pekli zgolj ržen kruh, ki je bogatejši na vitaminih kakor pa beli ali mešani. Uženega kruha doslej v Italiji niso pekli, ampak so ga premožnejši sloji dobivali iz severnih držav, predvsem iz angleških tovarn. Zblazneli Ludovik Sclioas, ki je v Eutinu umoril svojo mater, ji odrezal roke, te povezal v zavoj in se ž njim odpeljal v Berlin. Iskalo ga je 800O policajev. Končno so ga prijeli. Nesrečnež je znorel izgnani iz Švedskega, so odprli laslno kapelico z ženskim liospicem, katerega vodi 5 dominikank. Iz Monakovega so prišle šolske sestre iz kongregacije ubogih sester naše ljube Gospe. Tudi katoliška knjigarna je v Stockholmu. Prav tako imajo katoličani svojo korenspondenco. katero vodijo katoliški laiki in ki ima namen odgovarjati na napade proti katoliški cerkvi v svetovnem časopisju ter širiti poročila o katoliških zadevah in dogodkih doma in po svetu. Tudi v Bromolli in Linkopingu so katoliške kapelice. V Helsinbergu so se naselile sestre poljske kongregacije Marijinih dekel, ki imajo predvsem ta namen, skrbeti za otroke poljskih delavcev, ki so se naselili na švedskem. Prvi avtobus ua tračnicah je v prometu na progi Soltau Amellngliausen v Hanoveru. torja, vsakega na enem koncu, da se mu ni treba obračati vseucinsce. /.a doiuorja so promovirali Mla Jurin-giusa, ki je bil slep rojen, pa je kljub temu študiral s tako energijo matematiko in napravil tako nalogo, da ga je vseučilišče moralo proglasiti za svojega doktorja. Čudovita je energija in spomin mladega doktorja, ki je dosegel to čast samo s po-i močjo svoje ljubeče matere. Leta in leta mu je njegova mati prebirala znanstvene knjige o matematiki,' kar je potem njen slepi sin v svojem spominu predelavaL Nato je diktiral materi to, kar je on dognal s svojim razumom in s pomočjo svojega spomina. Tako je nastalo njegovo znanstveno delo, ki ga je usposobilo za doktorja. Njegova mati mu je bila najzve-stejša in najboljša tajnica. Slepčevo znanstveno delo je tako globoko in tako posebno, da je njegov kritik, profesor iz Upsale, moral priznati, da se je moral zelo truditi, Če je hotel vse razumeti in preštudirati. Na koncu jc profesor-kritik mlademu Juringiusu izrekel te-lc besede: »Poleg sveta oblik, barv in črt, ki ga uživa veČina ljudi, je še drugi svet, kateri je pa večini ljudi zaprt. To je svet številk, svet matematike. Le malo ljudem je dan dar imeti veselje s sestavljanjem številk in z vzpo-rejanjem oblik.« Slon pred sodiščem V berlinskem zoološkem vrtu imajo 13 let staro slonico, ki je povzročila, da je bil njen paznik in čuvaj odpuščen iz službe. Krotilec je pri nekem gostovanju v Pragi najel češkega paznika, naj spremlja slona v Berlin. Predno pa je novi paznik odpotoval na Nemško, je doma na Češkem poceni nakupil mnogo tobaka, ki ga je hotel vtihotapiti na Nemško. Tega pa ni mogel izvršiti, ker je nekega dne slonica našla paznikovo tobačno zalogo Ima dva mo- | i" požrla ves tobak kakor slaščico. Zaradi tegn je i bil paznik ves divji in je v svoji jezi ugriznil žival jo iijeu j tilca, an zopet ki odpustiti drugega pa je v zahteval ločilo, d. sodelova pred soc »Ko meni.« »Zal »Je Vajda S nik, vod vzel po zopet uv Stev. i3L »SLOVENEC«, dne 10. junija 1932. Stran 7. Dobre kupčije na velesejmu Ljubljana, 9. junija. Čc primerjamo današnji dan velesejma, obisk in danes sklenjene kupčije s kakšnim enakim due-vom na lanskem velesejmu, poleni moramo ugotoviti, da je letošnji velesejem še živahnejši in še bolj obiskan, kakor lanski. Težko je navajati številke o obisku, le toliko ugotovimo, tla je bilo ves dan na velesejmu polno ljudi. Ugodno kupčije so /.lasti v pohištveni, usnjarski, volneni stroki, dalje gredo dobro domaČe po-trebščlne 7,a gospodinjstvo, živ ilska industrija, hladilni aparati itd. Omenjamo pri tej priliki slovenske vozarje, ki so na velesejmu odlično zastopaui. Slovenski vozovi so znani že po vsej državi in tudi izven nje. Veliko zanimanje je ludi za poljedelske stroje. Domača tvrdka Kremžar v Št. Vidu je edina slovenska tvrdka poljedelskih strojev in edina v Sloveniji, ki proizvaja v celo!i slamoreznice, repo-reznice, sadne mline, cirkularke, iniatilnice, brane, žitočistilnike, gnojne črpalke in podobno. Pod vodstvom svojega mladega, strokovno izobraženega lastnika se je ta tvrdka iz skromnih začetkov ugodno razvila. Omenjati moramo tudi krasno razstavo usnjarske industrije v paviljonu N. Predvsem je tu tovnr- (Jredba za izvršitev zakona o zaščiti fomeilov Pravosodno ministrstvo je predpisalo uredbo za izvršitev zakona o zaščiti kmeta. Po tej uredbi se smatrajo za pravomočno izvedene one izvršene eksekutivne prodaje, glede katerih je na dan, ko je zakon dobil obvozno moč, že potekel rok za vložitev pritožbe proti izvršni prodaji, pa v tem roku ni bila izročena pritožba, ali glede takih prodaj, proti katerim obstoječi zakonski predpisi sploh ne dajo pravnega leka. Nadalje se za isto dobo ustavljajo vse sekvestracije omenjenih posestev in transferacije nepremičnin kmeta. Eksekutivna prodaja v smislu § 1 zakona obsega tudi prodajo iz svobodne roke i!žn škim' državami. Tu trpi največ izravnava v l: eh'aizmu svetovne«' ;ospo-darstva. Še vedno je m.vogo nevarnosti zu i.. jaljnji razvoj svetovnega gospodarstva in v bližnjem času še ni pričakovati zboljšanja. To je zlasti razvidno iz tega, da je v mnogih državah še vedno nevarnost za valuto, pa tudi finančni položaj nekaterih držav ni nič kaj ugoden. Število zavarovancev pri Okrožnem uradu v Ljubljani. Iz statistike OUZD v Ljubljani za mesec maj je razvidno, da je znašalo povprečno število zavarovanih delavcev 79.970 (v aprilu 75.033). V primeri z majem lani je število zavarovancev padlo za 16.658, padec je bil torej večji kot v aprilu, ko je znašal samo 15.742. Dvig števila zaposlenih delavcev je pripisovati sezijskemu naraščanj« poslov v gospodarstvu. Število zavarovancev je od 78.346 dne 1. maja naraslo na 81.794 do 30. maja. Padanje delavske mezde se nadaljuje, še v aprilu je znašal padec mezde v primeri z lanskim letom samo 1.54, v maju pa žo 1.76 Din. Padec povprečne zavarovane mezde je posebno velik pri moških delavcih. Zaradi tega padajo tudi prispevki, ki jih plačuje delavstvo in poslodajalci za socialno zavarovanje, kar postaja vedno hujše in je pričakovati, da bo deficit zavarovanja v vsej državi dosegej skoro 80 milijonov Din. Po podatkih za 1931 sta bila doslej aktivna samo dva mestna organa in sicer Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani ter Belgrajska trgovska omladina s par tisoč Din. Celo zagrebški okrožni urad, ki je veljal za najboljšega v državi za ljubljanskim, je pasiven za veiiko vsoto. Zato je pričakovati nadaljnjega povišanja prispevkov za bolniško zavarovanje. Zmanjšanje nezaposlenosti v aprilu. Po uradnih podatkih borz dela je bilo v začetku meseca aprila prijavljenih pri javnih borzah dela 23.251 nezaposlenih, katerih število je v teku meseca padlo na 18.532 konec meseca. Konkurz je razglašen o imovini Saks Franca, elektrotehnika v Mariboru, Erjavčeva ulica 12, prvi zbor upnikov 16. juuija, oglasiti se je do 23. julija. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Škrabana Janeza, trgovca v Puconcih, narok za sklepanje poravnave 9. julija, oglasili sc je do 30. junija, nudi 40%; o imovini Vizina Josipa, mizarskega mojstra v Dorfarjih, narok za sklepanje poravnave 9. julija, oglasiti se je do 5. julija; nadalje o imovini Selim iedingerja Ivana, urarja in draguljarja v Mariboru, Aleksandrova cesta, narok za sklepanje poravnave 18. junija, prijaviti je teriatve do 13. julija, nudi 50%. Potrjene poravnave. Ferenc Jurij, konces. zid. mojster v Ljubljani, Divjak Josip, trgovec v Ribnici, Pemič Anton, trgovec v Slovenski Bistrici (50% v 12 mesečnih obrokih), Sajovic Leopold, posestnik in usnjar v Motniku 21, Loy Leon, trgovec v Kočevju (za 50% v treh četrtletnih obrokih). Občni zbori. Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, 18. junija ob 16 v Delavski zbornici, Crna-Kao-lin v Ljubljani, 25. junija ob 11, Novobor, splošna industrijska d. d. v Ljubljaui, 25. junija ob 10. Borza Dne 9. junija 1932. Denar V današnjem deviznem prometu so ostali neiz-premenjeni tečaji Amsterdama, Curiha, Newyorka iu Trsta. Učvrstili so se lečaji Berlina, Londona, dočim so bili slabejši tečaji Bruslja, Pariza in Prage. Na zagrebški borzi so bili zabeleženi isti devizni lečaji kot na ljubljanski. Newyork kabel je še notiral 55.00738—50.3561. Ljubljana. Amsterdam 2272.62—2283.98, Berlin 1329.02-1339.82, Bruselj 782.95-786.89, Curih 1097.35-1102.85, London 205.79-207.39, Nevvork 5585.88—5613.64, Pariz 221.23—222.35, Praga 160.23 —167.09, Trst 287.68—290.08. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 112.675 Din. Curih. Belgrad 9.05, Pariz 20.16, London 18.81, Newyork 511, Bruselj 71.35, Milan 26.26, Madrid 42.15, Amsterdam 207.125, Berlin 121.30, Stockholm 96.30, Oslo 93.75, Kopenhagen 102.80, Sofija 3.70, Praga 15.16, Varšava 57.35, Alene 3.40, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.06, Helslngsors 8.70. Dunaj. Dinar notira: valuta 12.80. Vrednostni pupirji Danes je bila tendenca za državne papirje evr-stejša iu so tečaji narasli. Belgrajska borza ni jio-slovala radi praznika. Promet je bil na zagrebški borzi naslednji: vojna škoda 300 kom., 8% Bler 3000 dol. in 7% Bler 3000 dol. V delnicah ni bilo zaključkov. Ljubljana. 8% Bler. pos. 45 bi., 7% Bler. pos. 40 bi., Stavbna 40 den.. Ruše 125 den. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 49—52, agrarji 23.25-23.50, vojna škoda kaša 180—183 (180, 183), 6. 178-181. 7. 179-180 (179), 12. 176-181, 8% Uler. pos. 41—44.50 (43.50, 44. 45), 7% Bler. pos. 89.25—40 (39, 39.50. 40), 7% pos. Drž. hip. banke 43—46, 6% begi. obv. 32—38, Narodnu banka 3SOO —4000, Priv. agr. banka 201—210. Dunaj. PsJon.-savska-jadran. 54.75, Esconipte-ges. 100, Aussiger Cheinischc 96, Alpine 8.40, Trboveljska 18.80. Žitni trg Budimpešta. Tendenca mirna. Promet srednji. Pšenica junij 12.89, 12.90, rž junij 12.87—12.90, koruza julij 16.20—16.25, zaklj. 16.15—16.20, avgust 15.60, zaklj. 15.50—15.60, maj 11.52—11.55, zaklj. 11.B2—11.55. Chicago. (Začetni tečaji.) Pšenica julij 49.75, sept. 52, dec. 55, koruza julij 28.625, sept. 80.625, dec. 31.625, oves julij 19.875, sept. 20, rž julij 80.625, sept. 33.25. PRVENSTVO JUGOSLAVIJE ZA MOŠTVA. Na temelju dogovora med SK Ilirijo iu ASK Primorjein in z odobrenjem JLAS-a se prvenstvo Jugoslavije zu moštva v letu 1932 vrši na igrišču ASK Primorja Dunajska cesta v petek, sobolo iu nedeljo, dne 17., 18. in 19. junija 1932. Program je naslednji: a) potek, 17. t. m. ob 18.15: 1. tek 400 m, 2. skok ob palici, 8. tek 5000 m; b) sobota, 18. t. ni. ob 15: 1. tek 100 m, 2. met krogle, 8. skok v daljavo, 4. tek 809 m, 5. met diska, U. skok v višino, 7. tok 110 m z zaprekami; c) nedelja, 19. t. m. ob 15: 1. 4X100 m, 2. met kladiva, 3. tek 200 m, 4. tek 400 m /. zaprekami, 5. met kopja, 6. tek 1500 m, 7. troskok; pavza; 8. tek 10 km. RAZNE ŠPORTNE VESTI. Iz zanesljivega vira smo zvedeli, da so Mariborčani lo imeli prav radi nedeljske tekme. JN/ jo namreč brzojavno obvestila LNP, da se tekma v Mariboru vrSi. Po prejemu brzojava je LNP obvestila klube, ki pa radi sodnika niso hoteli igrati prvenstvene tekme. Končno smo le prišli tako daleč, da lahko rečemo, da jo vsega kriva malomarnost JNZ. Hitrec, na katerega je največ računal zvezin kapetan, za reprezentančno moštvo ne pride v po-štev. Pri pokalni tekmi z Lausamie je bil namenoma poškodovan. V gležnju je počila kost in je radi tega nesposoben za nogometno igro. Gotovo bi trajalo par mesecev, jirgdno bo mogel igrati. Ni pa izključeno, da sploh ne bo več igral. V nedeljo se tekme za državno prvenstvo nadaljujejo. V Ljubljano pride novinec v državnem prvenstvu Viktorija, ki igra proti Primorju. V Maribor mora Ilirija. Za izpremembo vemo že danes, kdo bo sodil. V Ljubljano pride sodnik iz Splita in sicer g. Nedoklan. v Maribor pa g. Mikuličič. Že itak skromne dohodke, bo znižal izredno drag splitski sodnik. Kaj res pri JNZ nič ne zaleže. Ali ne vedo, da imamo v Sloveniji dosti takih sodnikov, kot sta Nedoklan iu Mikuličič. •INZ jo izposlovala pri glavni direkciji držav, nih železnic za vse, ki bodo prišli gledat tekme za balkanski pokal polovično vožnjo za vse vlake. Živkovič, tovariš Ilitreca, pride v Zagreb, kjer se bo prijavil za Gradjanski. Vendar ne bo smel igrati šest mesecev prvenstvenih tekem, in ne, kot se jo prvotno poročalo, da bo lahko igral v osmih dneh vse tekme. Lahko-atletsko državno prvenstvo moštev se bo vršilo v Ljubljani 17., 18. in 19. t. m. Zanima nas, na katero mesto se bosta plasirala oba ljubljanska kluba. Letos točno vemo, koliko točk so dosegli zagrebški klubi. Triglavski pododbor v Ljubljani je priredil v nedeljo, 5. t. m. svojo vsakoletno zvezdno propagandno vožnjo k otvoritvi Ljubljan, velesejma, katero se je vsled slabega deževnega vremena udeležilo samo 6 klubov. Klasificiralo sc je po številu vozačev v skupini, došIUi na cilj, ter po dolžini in kakovosti proge. Rezultati: 1. Kol. klub »Zarja« Jesenice 6'2 km, 14 vozačev, prispeli v 2:49; 2. Kol. klub »Kamnik« Kamnik, 35 km, 6 vozačev, prispeli v 1:18; 3. Kol. klub »Bratstvo« Jesenice, 62 km, 3 vozači, prispeli v 2:16; 4. Kol. klub »Ilirija« Ljubljana, 47 km, 4 vozači, prispeli 1:57; 5. Kol. klub »Zagorje« Zagorje, 78 km, 2 vozača, prispeli v 3:05; 6. Kol. klub »Ilirija« Kranj, 25 km, 1 vozač, prispel v 0:58. — Kljub deževnemu vremenu in slabi cesti so vozači vsi blatni in premočeni pri-vozili na cilj. Prijavljeni so bili klubi iz Maribora, Celja, Novega mesta, Ribnice in Domžal, ki so tudi startali. a vsled močnega naliva niso prišli na cilj. To jo edina propagandna zvezdna vožnja, katera se vrši v Ljubljani vsako loto. Namen ima družiti klube in vozače, da se med seboj čim bolj spoznajo, a na žalost moramo konstatiruli, da so se klubi gotovih pododborov, kljub temu, da smo jim poslali razpise, ubstinirali. — Zukuj? — Upravni odbor »Triglavskega pododbora . NE ZAVIJAJTE. V včerajšnji številki zopet Julrov urednik izjavlja radi nedeljske tekmo med Ilirijo iu Mariborom. Ponovno poudarim, ker ni razumel, da ne odgovarjam za to, kar poročajo i/. Mariboru. Nikdar pa nisem odklanjal odgovornost zu športno rubriko »Slovenca«. To je menda jasno vsakomur, ki je zasledoval polemiko. Kar pa resnosti tiče pa mislim, da je ravno borba, ki jo »Jutro« v svoji rufcriki dovoljuje, jasen dokaz našega pravilnega stališča. No bomo več odgovarjali, kajti naša rubrika iina namen šport propagirati v pozitivnem smislu. Razno izjave in osebni napadi pa športu nc koristijo! 19.808 32 Mestno načelstvo v Ljubljani ponovno razpisuje dobavo in montažo aparata za čiščenje in mehčanje vode za parne kotle v meslni klavnici s kapaciteto 2500 litrov na uro. Pravilno sestavljene in kolkovane ponudbe s kolkom za 100 Din je oddati v zapečatenem ovoju v mestnem gradbenem uradu, Nabrežje 20. septembra (Kresija) do 22. junija 1932 do 11 dopoldne. Vse podatke in pripomočlte daje mestni gradbeni urad med uradnimi urami. V Ljubljani, dne 8. junija 1932. Župan in mestni načelnili: Dr, Dinko Puc 1. r. FflRhlFR I¥ A »J »»i vsake vrste pri tvrdki P. R. AL LES, Ljubljana — Frankopanska 18. ZAHVALA. Ob težki gubi naše nepozabne in nenadni iz- Marice izrekamo najprisrčnejšo zahvalo za vse dokaze sočutja in sožalja, posebno pevskima društvoma »Drava« in Maribor', godbenima društvoma Drava« in >Rad-vanje«, radvanjskemu občinskemu odboru, učiteljstvu in požarni brambi, železniškemu in magistralnemu uradništvu ter kolesarjem in prav vsem, ki so ji darovali krasne vence in šopke in vsem onim, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Obitelj VIZOVISEK, TRAFENIK, TRSTENJAK. Na drobno in debelo! Oglejte si našo zalogo! Kompletno kuhinjo: kuhinjsko posodo, porcclan, steklcnino, želez ni no pločevino štedilnike, komplelne kopalnice in stranišča, nosilke, cement. — Vse vrste orodja dobite pri Ljubljana DUNAJSKA C. 11, poleg Figovca R n z s t a v a na vele-sejmu pa-viijon „H" ■>-'};.■ ■ • .-j: .' L.iyTy>j'V_. Zapustila nas je za vedno dne 9. t. m. po daljšem trpljenju, previdena s tolažili svete vere naša iskreno ljubljena mama, stara mama, teta in tašča, gospa .Lucija Odlasek roj. Kratjič poscstntca Pogreb nepozabne bo v soboto, dne 11. junija 1932 ob 2 popoldne i;: hiše žalosti, Slomškova ulica 25, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 9. junija 1932. ANDREJ, MINKA, JOŽE in MILICA, otroci, vnuka in vnukinje ter ostalo sorodstvo. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Stran 8. »SLOVENEC«, dne 10. junija 1932. fiterv. 181. l O Vsaka beseda 50 par ali prostor drobne vrstice 1"50Din. Najmanjit j Najmanjli znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 2Din.V»ako znesek 5 Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo viš/e.Za oglase treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo strogo ttgovskega in reklamnega značaja vsaka vntica 2Dur | le.čejepriložena znamka.Cek.račun Ljubljanaiamv—V Službe iščejo Beseda samo 50 par Kovaški pomočnik s podkovsko šolo — išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor, (a) Mlad briv. pomočnik želi nameščenje. Ponudbe na podružnico »Slovenca« Jesenice. (a) f Vlužbodobe Beseda samo 50 par Kuharica samostojna, resna, katera opravlja vsa hišna dela, dobi stalno službo v trg, hiši na deželi. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8911. (b) Mesar, pomočnika dobrega, za sekanje mesa, ki je že bil pri čoku — rabim takoj. Pismene ponudbe pod šifro »Zmožen« št. 7752 na upravo »Slovenca«. (b) .iiipijin Beseda samo 50 par Pisalni stroj novejšega sistema - vsled opustitve pisarne poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 8866. (1) Nohoiilo Proti predložitvi tega nakazilo, ki ga iz-režite, priobčimo brezplačno od 9. do 11. junija 1932 po enkrat »sok na novo naročeni mali ogias za rubriki .Službe iščejo" in »Stanovanja iščejo" in to v obsegu 7 besed (obenem z debelim naslovom). Pri večjih oglssih je za vsako nadaljno besedo doplačali 50 par. Izvzeti so oglasi z neprimernim besedilom. Nakazilo z naročilom in besedilom se mora poslati naravnost na upravo »Slovenca" v Ljubljani ali Mariboru. Nakazilo mora vsebovati Vaš natančen naslov, ker je drugače neveljavno! Ime: —....................—...................................... Poklic: -......................................-............................. Bivališče:----------------------------------------------------------- Vinogradniki! Prvovrstne bakrene škropilnice po 380 Din dobite pri Videmšek, Maribor, Koroščeva 36. (1) Košnja trave! Več voz pod Rakovnikom, 4 johe pri Podpeči in 2000 kg sena doma iz podstrešja proda Fran Šuštar, parna žaga, Ljubljana. (1) Konfekcija — moda! Naiceneiši nakup. Anton P^esker, Sv. Petra cesta št—14. Ljubljana. (11 Novi obrtni zakon se naroča pri Komandit-ni družbi M. Jankole — Šelenburgova 6'II. (1) Volna, svila, bombaž slalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za stroino pletenje in ročna dela. po najnižjih cenah pri tvrdki •ari Prelog, Ljubljana — Židovska ul in Stari trg. Deering kosilnice - najnovejšega modela, in vse poljedelske stroje kupite najceneje v trgovini Stupica Fr., železnina, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. (1) Flugs patentne kose prvovrstna kvaliteta! Zaloga: Videmšek, Maribor, Koroščeva 36. Zastopniki se iščejo v vsakem kraju. Na obroke prodam krasne kompletne ledilne servise in orodje, češki porcelan. Interesenti pošljite naslov upravi Slovenca« pod Zaupno« Tračnicc 'poljske, lahke, ca. 1000 m in vagonete kupim ali vza-! mem v najem za daljšo dobo. Ponudbe nn upravo •Slovenca« pod Tračnice« št. 7723. (k) Stružnico (Hobelbank), skoraj novo, proda Naglič, ščetar, Viž-marje 97 pri Ljubljani. (1) Pisalni stroj zamenjam za dobro ohranjeno kolo ali pa prodam za 500 Din. Turin. Celje. VaSenlKii Cestnik, Irbovlle IS strojno mizarstvo Izdeluje vsakovrstno pohištvo od priproste do najfinejše izdelave ter vsa stavbno-mizarska dela po lastnih in po predloženih načrtih točno, solidno in po jako zmernih cenah. - Zahtevajte proračune. Velesejem paviljon f. Puhasto perje čisto, čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg čisto, belo, gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIČ — Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica perja. Beseda samo 50 par Čebelni vosek pristen in čist kupujemo po najvišji ceni v vsaki množini. — Golob & Ko., tovarna kemič. izdelkov, Vič pri Ljubljani. (k) Vrednostne papirje kupuje Komanditna družba M. Jankole. Šelenburgova 6/11. (k) Tračnice poljske, lahke, ca. 1000 m in vagonske, kupim ali vzamem v najem za daljšo dobo. — Ponudbe na upravo Slovenca« pod »Tračnice« št. 7723. (k) Pozor! Kupim vsako množino steklenic, čistih, od mineralne vode, po 1.4 in pol litra. Ljubljana, Jegličeva št. 5. (k) Pukova drva in oglje kupuje stalno Uran Franc Ljubliana Sv. Petra cesta 24. jjfio*^ S t-O" ■ ^J-Šo JC 3 -J -- t* « ts: nO ®O N g § S S os ž t. <3 5 n ra ^ -r .JJ m C ti 03 - J) 00 3 H 'C ta a ^ aj e ca 5r "T = S fc -J oj^j .2 > rži «S £ ® g * ■■ & □ j£ V . > ~ -S - S £!=> = N ~ N g "offi 1 ~ isC« .O 55 I o Q % * C1 fj > !N m K .. 3 N , > ■— . l co . OI = M > J> c f 5 i n > - 1. -C ? •— o S: e =o X rj o rs -J -2 "C . - -J . — •>. Z-C „ ju fl" b J S — —. C3 — = ^ Q g Cfl -JNoo,$ i ■ ■ leg z izgubljenim obrazom in ni zinil; njegov žalostni, daljni pogled mi je kljub vsemu bridko segel v srce. »Alo, sedma!« je klical Lambert. »Tak dajte, no, paščite se... Deset lepih, novih novcatih rezil. To ni nobena loterija, ampak poštena kupčija.« Desetniki so se razšli s polnimi žepi nožev. Na cesti so nekateri odprli svoje bodalo, ki je s tleskom izskočilo, da bi se postavili pred dekleti; na roki so preizkušali konico. To je nemarada bussines,« me je nagovoril majhen možanec iz moje stotnije s čisto prepadlim obrazom. Čemu naj mi le bo tak-le nož? Po poklicu sem vrtnar. In eden mojih tovarišev je knjigotržec. Ali so to poklici, v katerih potrebuješ bodalo?« Berthier se je izprehajal čisto sam, sanjav kakor vedno; roke je imel sklenjene na hrbtu, glavo sklonjeno. Pridružil sem se mu. Ponovil mi je vse, kar je bil zvedel zjutraj o ofenzivi. Ukaz je bil samo eden: prodreti. Za časa boja se ne zameni nobena edinica; novi valovi bodo neprestano dotekali, da ojačijo zdesetkovane valove, za vsako ceno moramo naprej. Zvezo imamo z maroško divizijo, s tujsko legijo, z deli dvajsetega zbora; za nami cela armada ... Prepričan sem, da pojde,« mi je dejal z odločnim glasom. Ustavil se je in me naravnost pogledal. Mislim, da prebijemo.« »Tudi jaz mislim tako... vsekakor.« Za Jugoslovansko tiskarno » Ljubljani: Karel Cet To nezmiselno zaupanje si čutil v vseh ljudeh, vseh glasovih; bilo je v zraku, v stvareh. Ali so nam vlivali to gotovost, da zmagamo, topovi, ki so grmeli brez prestanka in phali v svojih stopah naskočno ozemlje? Brez razloga, zgolj nagonsko smo se zanašali na zmago... Prvič smo to pot čutili, da se pripravljamo na bitko in ne na eno tistih tragičnih zmešnjav, tistega smešnega drka in trka, kakor so bili vsi dosedanji naskoki. Na koncu vasi, za majhnim gozdičkom, je streljala težka artiljerija v skupnih strelih, ne da bi o vojni videla več kakor zaveso iz leščevja. Ker je biio vroče, si je moštvo sleklo bluze, da bi mu bilo udobneje. Vsi potni so vsajali granate kakor kruh v peč. »Se nikdar nismo tako streljali kakor to pol,« nam je dejal ognjičar. »Vsak top obstreljuje samo dvajset metrov površine. Tu še miš ne ostane živa.« Poleg piramide rumenih granat so se v keblici vode hladiJe steklenice. Med dvema streloma so prihajali topničarji goloroki na požirek, si z roko otirali pot in se vračali na svoje peklensko kegljanje. Po cesti so pohajkovali kavaleristi, nekaj jih je ležalo v cestnem jarku; njihovi konji so glodali drevesno skorjo. Izprva smo jih gledali postrani; zavidali smo jih zaradi njihove lažje službe, zaradi presnažne obleke, predvsem pa zaradi pozdravov, ki so jih bili deležni od deklet. Vendar si jih nismo privoščili z običajnimi šalami in nihče jih ni zasmeh-Ijivo vprašal: »Ti, ali veš, kje je tu fronta? Nasprotno smo z njimi kmalu tovariško kramljali. _ Pripovedovali so nam: »Mi smo zasledovalna armada... Kakor hitro vi prebijete, zajašemo in napadento njihove rezerve.« Izdajatelj: Ivuii Kak ovco. U-^dnik: Franc Kremžar. Stev. 131. »SLOVENECc, dne 10. junija 1932. Stran 3 Katoliška Bosna in njeno ljudstvo Izjave cerkvenih knezov za „Slovenca" Z evharističnega kongresa v Sarajevu. Krški škof dr. Josip Srebnič govori na slavnostnem zborovanju pred sarajevsko katedralo. nadloga nad Banatom Tri tisoč ljudi v borbi s kobilicami Sarajevo, 7. junija. Po končanih velikih katoliških manifestacijah v Sarajevu je Vaš dopisnik obiskal nekatere visoke cerkvene dostojanstvenike, ki so se udeležili evharističnega kongresa, in jih prosil za izjavo za »Slovenca«. Vsi so me ljubeznivo sprejeli in rade-volje ustregli moji prošnji. Papežev nuncij msgr. Hermenegild Pelegrinetti me je povabil na kratek sprehod po vrtu nadškofijskega dvorca. Ko sem mu izrazil željo, da bi rad zvedel za njegove vtise o kongresu, je dejal: »Kaj hočete, da Vam rečem o kongresu? Manifestacija je uspela v vsakem oziru. Treba pa je poudariti, da je bil kongres zelo dobro organiziran in če je organizacija dobra, je dober tudi uspeh.« »Ali ste bili, prevzvišeni, tudi prej kdaj v Sarajevu?« »Da. Sedaj prav za prav že četrtič vidim Sarajevo. Dvakrat sem se mudil delj ča6a. dvakrat sem pa samo skoz potoval.« »Kako se Vam dopade Sarajevo?« »Izredno! Sarajevo je lepo, slikovito in romantično. Človek vedno kaj novega vidi.« Pogovarjal sem se še nekaj časa s prijaznim zastopnikom sv. očeta v Jugoslaviji, nato pa obiskal sivolasega nadškofa dr. Antona Bonaventuro Jegliča, ki so ga Sarajevčani tako srčno sprejeli. Gospod nadškof me je po svoji stari navadi sprejel zelo ljubeznivo in pripovedoval: »Sarajevo je nenavadno napredovalo, odkar sem bil zadnjič tu. Zadnjikrat sem obiskal Sarajevo pred 34. leti in je sedaj čisto izpremenjeno. Zelo me veseli, da je Sarajevo tako napredovalo. Jaz srčno ljubim katoliške Hrvate v Bosni. So mehkega srca, dobri, ljubijo svojo vero in, kakor sem se sedaj prepričal, se tudi ne strašijo javno manifestirati za svoje versko prepričanje. Posebno 6em srečen, da sem še enkrat v svojem življenju videl lepo Sarajevo in divno Bosno, ki je v vsem podobna moji dragi Sloveniji. Ko sem prvič prišel v Sarajevo, prav za prav ni bilo katoliških cerkev, bila je samo mala kapela, poglejte pa danes: krasne cerkve, veličastni zavotK in samostani. Vse to so zgradili katoliški Hrvatje, da z njimi dičijo sebe in časte svojega Boga. Čestitam bratom Hrvatom! Naj Bog blagoslovi vsa njihova prizadevanja, vse njihove velike želje in stremljenja.« »Kdaj boste odpotovali, prevzvišeni?« »Jutri se peljem v Travnik. Tudi tam si hočem ogledati lepe ustanove, ki me spominjajo na mlada leta, ker je moje sedanje bivanji« v Bosni name- njeno prav temu, da se pred smrtjo poslovim od te lepe zemlje in od tega dobrega ljudstva.« Poslovil sem se od sivolasega ljubljenca vseh Slovencev pa tudi bosanskih Hrvatov ter potrkal na sosednja vrata, kjer je stanoval sedanji ljublj. knezoškof dr. Gregorij Rozman. Sprejel me je s svojim vedno dobrovoljnim smehljajem, ki karakterizira tega slovenskega nadpa-stirja. Ko je zvedel za mojo željo, mi je odgovoril: »Na tem potovanju v Bosno sem videl dve stvari, ki sta se mi vtisnili globoko v srce in dušo. Spoznal sem, kako zelo so pobožni katoliški Hrvatje iz Bosne. Ganile so me njihove molitve v cerkvah. Bosansko katoliško hrvatsko ljudstvo je pobožno. Ono moli. Prepričal sem se, da bi tudi drugi narodi morali priti v Bosno, da bj se učili moliti. Druga stvar je, dragi prijatelj, to, da obstoji med ljudstvom in nadškofom dr. šaričem nekaka srčna duhovna vez. On je v resnici pravi pastir. Ljudstvo ga časti in ljubi, ker je ves z ljudstvom, ljudstvo pa ž njim. To se kaže pri vsakem koraku. Bodi»6 prepričani, da je to najideal-nejša vez, katero more imeti pastir s svojimi verniki. Poleg tega sem na vsem potu iz Broda do Sarajeva pri srčnih pozdravili, s katerimi je ljudstvo sprejemalo prevzv. apostolskega nuncija, opazil neko veliko dostojanstvo, ponos in duhovni aristokratizem hrvatskega naroda. Tudi drugoverci v Bosni so v vsakem oziru izkazali spoštovanje katoliškim dostojanstvenikom. Zaradi tega mora vsak odnesti iz Bosne najlepši in najradostnejši vtis...« Krški škof dr. Josip Srebrnie mi je izjavil: »Sijajen je uspeh kongresa. Divna je njegova organizacija. Posamezni odseki so se trudili, da slovesnosti čim lepše pripravijo. Divno je Sarajevo, krasna je njegova okolica...« Duhrovniški škof dr. Josip Careviž je izjavil: »Veličastno je uspel evharistični kongres v Sarajevu i po udeležbi vernikov i po njihovem spoštovanju in ljubezni do cerkvene avtoritete, do svetega očeta papeža. Za to tako lepo in uspelo manifestacijo ima nesporno glavno zaslugo vrli metropolit, z bosansko mitro ovenčani pesnik prevzv. dr. Ivan Šarič. Manifestacijo presv. Evha-ristiji in Mariji so jamstvo ne samo za večni, marveč tudi za časni prospeh. Kot dubrovniški škof se tudi radujem, ker se je te proslave udeležilo iz moje škofije obilo vernikov, ki so prišli, da s svojimi bosanskimi brati slave Boga in sv. vero ...« Z evharističnega kongresa v Sarajevu. Zastopniki oblasti pri pontifikalni sveti maši apostolskega nuncija pred katedralo (od leve na desno): ban Popovič, general Belič, podban Hadiiomerovič, general Jovanovič in mestni župan Mutevelič. Historijat in namen plinskega zavetišča v Ljubljani Spoznavanje, da je nemogoče na podlagi mednarodnih dogovorov zagotoviti prebivalstvu vojnega zaledja varnost pred letalskimi napadi je napotilo Rdeči križ v raznih državah premotriti sredstva, ki bi bila razpoložljiva, da bi očuvali civilno prebivalstvo zlasti pred posledicami plinskih atak. V tej zvezi je delovala tudi ljubljanska sekcija Rdečega križa pod vodstvom mestnega fizika dr. Rusa. Neodvisno od te in drug od drugega sta se pa posvetila polkovnik dr. Justin in prof. arh. Vurnik vprašanju obrambe proti strupenim plinom; prvi s svojimi požrtvovalnimi poljudnimi predavanji, s katerimi je poučeval prebivalstvo o nevarnosti pri plinskih atakah in podajal glavne smernice obrambe, drugi s študijem gradbene konstrukcije in notranje opreme zavetišča. Ko so preddela dovolj dozorela je bilo želeti, da se tako zavetišče z namenom poizkusne naprave zgradi in se v njem sistematično preišče vsa potrebna kemično-tehnična vprašanja: kalkulacija ekshaustorja, potreben notranji prekotlak, možnost pogona s človeško silo, signalne naprave za zvezo z zunanjim svetom, zanesljivost in občutljivost znanih indikatorjev za razne strupene pline, učinkovitost dqx>nironega kisika in mnogo drugih vpra-Sanj čaka rešitve, predno bi se moglo tako zavetišče izročiti javnosti v prepričanju, da bi res odgovarjalo tudi v slučaju panike. Zgradba poizkusne naprave pa zahteva denarnih žrtev in kakor vedno leži baš v tem počet-koma največja težkoča. Pri sekciji Rdečega križa se je ustvarila ideja zaprositi upravo velesejma za dovoljenje zgraditve naprave na izložbenem prostoru in to kot poizkusno plinsko zavetišče. Na ta način bi bilo pridobljeno stalno razpoložljivo zem- ljišče, obiskovalci velesejma pa bi imeli priliko seznaniti se s stanjem dosedanjega prizadevanja v obrambi proti strupenim plinom. Malenkosten prispevek vsakogar naj bi olajšal Rdečemu križu materijalno skrb. Neumornemu trudu gospoda polkovnika dr. Justina se imamo zahvaliti, da je ta načrt v prvi aproksimaciji danes izveden. Materijelni prispevki, katere so žrtvovali gospod ban dr. Marušič, gospod župan dr. Puc, ravnatelj velesejma gospod konzul dr. Dular, omogočili so dobavo pravilnega eks-hautorja, firma Miroslav Zupan je izvršila na svoj riziko komplicirano zgradbo, Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev, tvrdka Martinčič, Vojnovič ter Rusi, so dobavili notranjo opremo in Mestna elektrarna je brezplačno izvršila električno instalacijo in zagotovila dobavo električne struje. Tako je v nepričakovano kratkem času izrastlo iz tal sedanje poizkusno plinsko zavetišče. Kakor vsak prvi poizkus je v mnogih ozirih nepopolen; estetska in kemično tehnična stran vsega problema se imata sedaj, ko je gradbena konstrukcija gotova šele razviti in vsakdo, ki je morda posetil zavetišče, vedi, da je videl pogoj za začetek dela, ne pa njegov zaključek. I. Vurnik. M. Samec. Fotoamaterji! Pn«M»OfV«M> Vaših oegati™* Vam ruvetaue Icpo in poceni napn»Ti loiooddetek Jugoslov. knjigarne Ljubljana Zahtevajte ceniki Idjoš, začetkom junija. Vaš dopisnik je te dni obiskal zgornji Banat, da si ogleda strašno razdejanje uprav svetopisemske nadloge — kobilic. Poročila, ki prihajajo iz teh krajev, ne morejo niti zdaleč prikazati tega, kar se tam dogaja. Velikanski kompleks najrodo-vitttejšega Banata od Idjoša, Mokrina, Sajana, Pa-deja, čoke, Bikača pa do Bača in sv. Nikole, kar obsega nad 40.000 juter zemlje, je pokrito čez in čez miliioni kobilic Prebivalstvo, s katerimi se je Vaš dopisnik razgovarjal, je obupano. Ni zadosti gospodarska kriza, ki jih stiska na vseh krajih in jim otežuje življenje, sedaj je prišla nad nje nova šiba. božja. »Kako se je taka množica kobilic tako' nenadoma pojavila pri Vas?« »Niti sami dobro ne vemo. Sredi maja so se pojavile. Nekateri, ki so bili v tistem času na polju ali pred svojimi hišami, so videli v zraku silen, črn oblak, ki je prihajal čez dalje bliže in bliže. Oddaleč je izgledal prav kakor oblak. Ko je bil že čisto blizu, se je začel nižati in spuščati proti ravnici. Šele ledaj so videli, da gre za to najstrašnejšo poljsko nadlogo. Drugi trdijo, da ni mogoče, da bi vse kobilice prišle naenkrat v deželo. Oni mislijo, da so prišle nekatere že laui in so odložile v zemljo ličinke, iz katerih se je izleglo toliko kobilic. Če se Sremci pritožujejo nad povodnijo, se moramo mi potožiti vsemu svetu nad to strašno nadlogo.- »Koliko škode so že sedaj povzročile kobilice?« »Milijonsko! Mislite si naša banatska polja. In zdaj poleti, ko vse bujno raste in dozoreva v veselje gospodarju in vsakemu, ki to vidi. Sedaj od vsega tega ne bo ostalo niti bilke! Kamorkoli so posedli skakavci (kobilice), tam so pokončali dobesedno vse. Sicer boste lahko sami videli. Od koruze in pšenice, rži in ječmena, od trave in detelje toliko kakor nič. Dosedaj je popolnoma uničenih že okrog 2500 juter zemlje, dočim so napadle kobilice zdaj že nad 40.000 juter ali kakor tu pravijo »lanrev« zemlje. Mi vsi, katerih polja so napadle te požrešne živalice, bomo morali v jeseni namesto spravljati domov, beračiti od hiše hiše do hiše. Drugega nam ne bo preostalo. — Med ljudstvom je zaradi to nove šibe nastala silna panika. Kako se bore proti kobilicam Banska uprava donavske banovine se je že ob prvih vesteh o tej novi nesreči hitro zavedla resnega položaja. Organizirala je takoj strokovno komisijo, ki vodi borbo proti kobilicam, obenem pa ji stalno poroča o nastali škodi in obsegu napadenih polj. Ta komisija je spravila na noge 3000 ljudi iz ogroženih pokrajin, ki so že od 20. maja f Lucija Odlashova Včeraj je umrla v Ljubljani gospa Lucija Odlasek roj. Kraljič, posestnica in vdova po železniškem revidentu. Zapušča štiri otroke: inž. Andreja, voditeljico gospodinjskih tečajev Minko, šolskega upravitelja Jožeta in Milico, vdovo blago-pokojnega finančnega višjega revidenta g. Zajca. Blaga rajnka je bila dobra in skrbna mali ter ves čas svojega življenja odločna in zavedna katoličanka in Slovenka. Rodila se je iz znane Kralji-čeve družine v Št. Vidu nad Ljubljano ter je že kot 11 letna deklica z lepim govorom nastopila pri ustanovni »besedi« Blaž Potočnikove čitalnice dne 30.septembra 1866, nakar je več kakor deset let sodelovala pri vsaki prireditvi ter še pozneje večkrat. Ko je umrl društveni tajnik, je bil Blaž Potočnik nekaj časa v zadregi glede njegovega naslednika, toda kmalu se je odločil ter izročil tajniške posle komaj štirinajstletni Lucinki Kralji-čevi. In boljše tajnice bi si kljub njeni mladosti pač ne mogel najti. Lucinka se je takoj in pogumno spravila na delo. V sporazumu s Potočnikom in Bleiweisom, ki je bil s svojo soprogo stalen gost pri Kraljiču, je pisala najprej vsem duhovnikom - šentviškim rojakom ter najrazličnejšim drugim domoljubom, med njimi celo škofu Stross-mayerju, in jih prosila podpor. Že v par mesecih je spravila v red blagajno, naročila nove časopise ter nakupila novih knjig. Čimbolj se je Blaž Potočnik staral, tembolj je ona postajala glavna či-lalniška delavka, po njegovi smrti pa je bila dolgo let sploh središče vsega šentviškega narodnega, zlasti še čitalniškega življenja. Nad slovenskimi deželami je ležala tista leta težka mora nemško-liberalne vlade, ki je bila Slovencem skrajno sovražna, toda Lucinka se za vse to ni zmenila, temveč je zbirala okrog sebe šentviško mladino, ji pogosto prebirala in razlagala časopise ter prirejala leto za letom »besede«, pri katerih so peli, govorili, deklamirali, igrali dramatične komade in tombolali, dočim je bil ples izključen. Nemškutar-ski »Laibacher Tagblatt« je Lucinko večkrat napadel, nazivajoč jo »slovensko Amaconko«. Tudi ko se je poročilo z železniškim uradnikom g. Andrejem Odlaskom, se je Lucinka še vedno aktivno udeleževala narodnega življenja v Št. Vidu, dokler ni bil njen mož leta 1883 pregnati iz prijaznih Viž-marjev na Gorenje Avstrijsko, prav ob bavarsko mejo. Tudi v poznejših letih se je go. Odloskova kljub družinskim poslom vneto udejstvovala v narodnem življenju. S pokojno gospo Odlaskovo je odšla v boljše življenje k Bogu odlično narodna prvoboriteljica, vzorna krščanska žena in nad vse skrbna in ljubeča mali. Bog ji bodi bogat plačnik! Žalujočim preostalim naše iskreno sožalje I do danes neprenehoma v ljutem boju proti neenakemu sovražniku. Boj proti kobilicam se vrši na dva načina. Prvi se vrši z nekakim praškom, ki ga kmetje raztopijo in potem z njim jiolivajo po polju. To sredstvo se imenuje »Uranija grin« in jo hud strup, sesloječ iz arsenika, apnenca ln jietroleja. To sredstvo se je izkazalo že v začetku za precej nepri-kladno, ker je nevarno za živino in tudi za človeka samega. Živina, ki bi se pasla na travniku, ki je polit s to zmesjo, se lahko zastrupi. Drugi način borbe je mnogo enostavnejši, a se je pokazal bolj učinkovit kakor prvi. Po pet do šest kmetov napravi nekake koncentrično kroge. še poprej pa na neko mesto navozijo do 30 voz slame. Proti temu velikanskemu kupu slame podijo s palicami in kričanjem kobilico z drugih polj. Ko jih naženo v dovoljni meri, slamo zažgo. V velikanskem kresu pogine večkrat na stotisoče kobilic. Dosedaj se uporabi dnevno 200—300 voz slame, katero banatski kmetje tudi iz daljnjih krajev radi odstopajo popolnoma brezplačno. Najlepši zgled je dal doslej bivši narodni poslanec in veleposestnik Joca Budišin, ki je podaril sam 000 voz slame. Na mestu opustošenja Vaš dopisnik se je nato napotil sam na ogrožena polja. Tu so mi je nudil strašen prizor, ki ne izgine človeku zlejia iz spomina. Velikanska poljana, kolikor jo mogoče človeškim očem sploh videti, je bila dobesedno črna kobilic. Vsa ta črna, na prvi pogled stlačena masa je dojola od sebe škripajoče glasove, ki morajo navdati človeka z grozo. Od nekod je prihajal strašen smrad po gnojni slami in jx> cvrečih se kobilicah. Nekje daleč se je hipoma pojavil ogromen plamen. Zgali so slamo, ki je gorela z visokim plamenom in v svojih zubljih in vročini, ki se je proizvajala, uničevala lo strahotno jioljsko nadlogo. Ko sem napravil nekaj kilometrov v spremstvu nekaterih kmetov, sem zagledal pred seboj čisto golo polje. Nikjer ni bilo nikakega sledu rasti. Kobilice so opravile lu svoje uničevalno delo. Niti enega stebelca ali biljke niso pustile. Ko so na-pasle svojo noireSnosI, so se odpravile v silnih skokih naprej in napadle nova polja. Zdi se, kakor da je prišla čez to lejio banatsko polje, ki ravno v tem času očaro oko vsled veličine svojih polj in travnikov, silna turška vojska, za katero včasih ni ostalo drugega, kakor pusta |>ogorišča in gola jx)lja. Koliko časa bo trajala še la vojna med človekom in ubogo stvarjo? Komisija upa, da bo v teh krajih kmalu minila nevarnost, vendar popolnoma ne bo mogoče uničiti le nadloge. Banačanl se boje, da ne bi kobilice zapustile dosedanje na-padene kraje in se čez noč preselile drugam in tam zopet nadaljevale svoje uničevalno delo. Naša akademska anketa VIII. V vrvežu in valu vsakdanjega življenja so tudi trenutki, ko se jc treba zbrati in premeriti pot nazaj in naprej. Nič čudnega, če se prav po t«m prvem desetletju v naši državi oglaša potreba po trdnosti in jasnosti zanaprej, potreba po skupni smiselni smeri našega narodno-kulturncga življenja. Za to in tako smer bi vsaj morala vedeti in imeti zanjo smisel mladina, ki ima vso bodočnost v svojih rokah, z česa vsega ni zmožna vprav ta mladina, če je v sebi močna in osveščena, čc ima pred seboj jasne cilje, jasno teženje, jasno pol ... Morda bi odpadlo pol in še več dozdevne nemož-Ijivosli raz hotenja, ki jih nekateri smatrajo prav v računanju na povprečno, tradicijsko osveščenost mladine za skoraj utopične stvari idealizma in en-tuziaazma, če bi se ta mladina v vsakem času zavedla z jasnostjo svojih nalog, svojega poslanstva. Danes se zdi upravičeno marsikomu, da preživljamo eno najkritičnejših oddobij zgodovine. Zato so naloge generacij, ki bodo premostile prepade, ki se pojavljajo v današnjem človeštvu, tem večje in tem resnejše. Samo v skepticizem in pesimizem pa bi morali pasti, če bi se v teh izrednih kulturnih preizkušnjah bolj določno kot kdajkoli ne zavedli, da je izvorna sociološka oblika poleg človeka poedinca in družine šc prav narod, kot živi kulturni organizem, živa kulturna jednostka. Tako pada v kulturni pesimizem vsako stremljenje, ki to jednostko naroda prezre, pa naj bo to židovska, framasonska, socialistična ali še katera druga kulturna smer. Še celo germanski spengler-janizem je značilno zašel zadevno. Zdi se, da sploh romansko-germanska zapadna kultura, ki danes preživlja krizo, ni našla pravih, osnovnih vrednot v narodu: fašizem v svoji šovinistično-egoistični smeri pa je smatran celo za nekakšen vzgled k temu. Pravo pojmovanje narodnostnih vrednot bo dala in mogla dati šele slovanska kultura, ki je na pohodu. Slovanska rasa je namreč tako izredno bogato obdarjena s pestrostjo narodnih razlik in jednostk, da je kakor poklicana, da na njih važnost pokaže, kakor bo na drugi strani — se zdi — tudi vprav slovanstvo s svojim zadružnim, kolektivnim rasnim nastrojem morda dalo človeštvu etičnejši gospodarski sistem. Oboje pa, t. j. pra-vilnejše pojmovanje na drugi, bo šele v harmonični zrastlosti moglo prinesti človeštvu res — upajmo — srečnejši in dostojnejši družabni red. Saj ima za vse to krščanstvo v svojem široko zasnovanem okviru toliko odmerjenega prostora, da danes, se zdi, naravnost kliče po teh novih kulturnih elementih v svoji organični zagnanosti od po Kristusu vsajenega pšeničnega zrna v mogočno razrastlo drevo ... Moč in zanos mladine pa je v smerni jasnosti njenega pohoda. Mladina, ki brez razsvetljenja svojega pravca — ki mora bili tudi njeno notranje razsvetljenje hkratu, tiplje in koleba v kompilator-ski pasivnosti in defenzivnosti in ne bo mogla dati narodu večjega kulturnega pogona. Duh smern« enotnosti pa dela lahko čudeže. Mladina se mora danes v posameznih kulturno osamosvojenih slovanskih narodih — o nalogah mladine romanskih narodov in zlasti še germanskih (Nemcevl) se je zadosti že govorilo, Slovani pa imajo kot povedano zdaj posebno kulturno poslanstvo pred seboj — zavesti skupnih kulturnih ciljev v okviru svoje narodove zajednice in resne odgovornosti napram svoji časovni pozvanosti. Slovansko - narodna kulturna usmerjenost v sodobnem pojmovanju krščanstva je slejkoprej ne le vredna jasnost ciljev in smeri, ki more dati naši mladini najmočnejšega tvornega kulturnega (pa naj bo to političnega, umetnostnega ali filozofskega) zanosa, ampak ona hkratu še tudi zadeva neusahljiv in ludi neizhegljiv vir vsakega kulturnega stvarjanja in duhovnega napredka — zajednico (j>osameznika — družine — naroda), h kateri se v današnjem kritičnem kulturnem položaju človeštvo edino naravno in smiselno zateka._ Hvala Bogu, izkazuje že tudi slovenska mladina v slovanski družini veliko tega zanosa, E. B. Stran 4. »SLOVENEC«, dne 10. junija 1082. Stev. 181. Ljubljana Prodana nevesta" pod milim nebom je kulturna potreba vsake II redoljubne gospodinje || Maribor Naša opora je vprizori la jeseni lanskega leta na terasi pred hotelom Tivoli Forsterjevo opero Gorenjski slavček . z velikim uspehom. Letos se pripravlja vprizoritev Prodane neveste , tokrat pu popolnoma v prosti naravi, na takozvanem otroškem igrišču za Tivolskim gradom. Takoj za vodnjakom bo postavilo tehnično osobjo Narodnega gledališča pod vodstvom insee^udorja l'lja-uiščeva in mojstra Slcružnega češko vasico, pred katero se bodo odigrali vsi dogodki, ki nam jih j opisuje dejanje brez dvoma najslavnejše slovanske opere. Smetanove -Prodane neveste.. Postavljeno bomo imeli krčmo, dom Marinke, vaško cerkev, postavljeno ho malo lutkovno gledališče, vaško znamenje, sredi trga stoji lipa in poti njo klopiea. kjer bodo odpeli slavni sekstet, trg sam bo okrašen l .mlaji itd. Orkester ho popolnoma ob slrani, skoro n' -'idei s strani občinstva. Sedeži so razmeščen' leluiv- na otroškem igrišču samem in sicer je t.un >5 rs t. Radi lažje orientacije so vsi sedeži razdeljeni v .sektorje in sicer so označene vi ste 1. do 7. na ravnici otroškega igrišča s črko A. ostali sedeži na tej ravnici, vrsta S. do 15., s črko B. Nadaljna razporedba jc po bregu, ki obkroža otroško Igrišče. Mestni delavci so pod nadzorstvom ravnatelja Lapa napravili tri terase za sedeže I., H. in 111. vrste. Če gledamo proti sedežem. je prvi del terasa označen s črko C. pravo ozadje igrišča, kjer sta dve terasi, s črko l). nato proti levi s črko E. zaokroženi prostor od tu dalje s črko F. S črko ti pa je zaznamovan oddelek sedmih vrst sedežev v ravnici, to je na poti proti KaHurni Zagreb Brezpredmetno bi bilo analizirati Me»tromnoženi balet. Vprizoritev Prodane neveste' bo prav gotovo zelo zanimiva, pa tudi pomembna. Praga ima skoro vsako leto predstave -Prodane neveste pod milim nebom, ki so eden največjih gledaliških praznikov v sezoni. Prepričani smo. da bo tudi naše občinstvo z velikim zanimanjem sledilo predstavi ter jo posetilo v največjem številu. Glede nedeljske predstave posebno opozarjamo zunanje udeležence, ki pridejo na velesejem in imajo tako ugodnost polovične železniške vožnje. Predstava traja približno nekaj nad dve uri, ker med posameznimi dejanji ni nobenega presledka. nt, brani življenje, brani družine pred smrtjo. Meštrovič je individunlist, soeijalne umetnosti v pravem smislu no pozna. Vsaka osebnost je za sebe močna, odločna; slatuc posameznih kulturnih delavcev; v tej smeri je poudarek tudi v religijoz-nih motivih (evangelista Janez in Luka, Mojzes ...). Zraven tega jo M. kozmopolit, ki ne pozna ne programa ne ideologij, kakršne kult. kritiki ustvarjajo. ne mejfl domovine, temveč živi široko življenje svetovnega človeka. Pri vsem tem pa je v skulpturi in risbi pustil spomin svojim Dalmatin-cem. ki se v svojih kraških domovih bore za kruli, svobodo in dom. pa so zato njihovi obrazi kot i/, kamena, njihova volja iz pečine, kakor pač kažejo Grgur Ninski in oba Indijanca pu tudi kip Me-štroviča samega. Še noben hrvaški umetnik le vrste ni doživel toli/ko zanimanja s strani občinstva kot Meštrovič: tisoči in tisoči obiskovalcev so si ogledali monu-mentalno razstavo. Zagrebška drama so je ludi to pot držala svojega starega pravila neizpolnjenih obljub. V napovedi poslednjih premijer te sezone ne omenja gled. list Cankarjeve drame; kljub znanim očitkom Cirila Debevca in nepojmljivim zagovorom Hirsch-lerjevim je ostal Zagreb gluh zn slov. dela. Nn vse eventuelne napovedi za prihodnjo sezono bomo poslej ostali ob slrani s skepso v srcu. Vere v tovrstne obele nimamo več. Vsa tragika pa je jioleg nedoslednosti (saj imajo prečestokral prost vstop ua zagrebški oder delu podpovprečne vrednosti za-paduih narodov!) v dejstvu, da bomo mi Slovenci v svoji pošteni vljudnosti še naprej na debelo klicali hrvatska odrska dela v Ljubljano (tudi manj vredne stvari) in Maribor in jih dajali celo v originalni Ocene in poročila o Magajnovf m i-Gnriijem Bičata« se v hrvatskih listih še vedno nadaljujejo. Poleg Istre in ,Književnega života •. ki poročala o romanu, je prinesla lirv. prosvjeia doslej najdaljšo oceno o tej knjigi. Sicer ie tu nekaj ktmsla- □ Važna železniška konferenca. Včeraj je bila v Mariboru konferenca načelnikov železniških delavnic iz vse države, katere so se med drugimi udeležili bivši priljubljeni šef mariborske železniške delavnice inž. Stepanovič iz Belgrada, inž. VI-die iz Bečkereka in (irugi. Načelniki so si včeraj dopoldne ogledali najprej mariborsko železniško delavnico ter razpravljali o važnih vprašanjih, ki se tičejo železniških delavnic v državi. □ Planinsko slavje ob obletnici Pohorskega doma bo v nedeljo povzdiguil nastop godbe Katoliške mladine iz Maribora, ki priredi med 9. in 10. uro koncertni nastop na prostem. Koncertu sledi sv. opravilo, pri katerem poje moški zbor, milo slavnostni govor, odkritje spominske plošče, nastop pevskega zbora mestnih uslužbencev in zalem prosta zabava. — Med ljubitelji Pohorja vlada za prireditev Pohorskega doma splošno zanimanje ter je pričakovati zelo številnega obiska. □ Napredovanja in imenovanja v carinski službi. Za carinske kontrolorje pri tukajšnji glavni carinarnici sla bila imenovana Josip Anion iu Mladen Perič. Iz IX. v VII. skupino sla napredovala carinika Dolfe Rijavec in Makso šišul. Iz X. v IX. skupino sta napredovala Albin Draksler iu Hugo Vernič. Za uradniškega pripravnika v X. skupini je imenovan dnevničar Janko Kferl. Višji carinski izpit pri ministrstvu v Belgradu so položili cariniki: Kosta Veselinovič, Derviš Kahve-džič, Stevan Zivkovič, Jagoš Lazarevio in Dujo Ko-vačevič. Strokovni državni carinski izpit so položili carinski pripravniki Mihajlo Simič, Anton llamer, Marjan Bro/.ovič in Zija Biščevič. □ Oskrba Maribora z mlekom. Včeraj je bila lia mestnem tržnem nadzorstvu ponovna anketa glede jireskrbe Maribora z zdravim mlekom po Osrednji mlekarski zadrugi. Kljub pomanjkanju sredstev je zadruga sklenila v najkrajšem času začeli z obratovanjem in sicer zaenkrat samo v omejenem obsegu. Zadruga bo prosila mestno občino 7.11 odsto-pitev primernega prostora na Rotovškem trgu za prodajalno. Na Irgn bo zadruga prodajala začasno samo dve vrsti mleka: navadno tržno mleko in hi-gijensko mleko. Pri produkciji higijenskega mleka bo imel začasno nadzorstvo mestni tržni nadzornik, preiskavo pa bo vršil zdravstveni zavod. Kakor hitro pa bo banovina priskočila na pomoč /. obljubljenim zneskom, se bo organizacija centralne mlekarne opremila /. modernimi napravami in lastno kontrolno postajo. □ Državna trgovska akademija. Vpisovanje v tukajšnjo trgovsko akademijo ibo 1.. 2. in 3. septembra. Pouk prične 5. septembra. V prvi razred se sprejemajo učenci, ki so dovršili šliri razrede srednje šole z nižjim tečajnim izpitom ali štiri razrede meščanske šole z zaključnim izpitom in nimajo več. nego 17 let. Pri vpisovanju se sprejemajo prvenstveno učenci iz okrožja lega zavoda. □ Tukaj bo treba nekaj ukreniti. Kaj bo s kavarno v mestnem parku? Za poletno mariborsko življenje poživljajoča bi mogla postali Žopolna otvoritev kavarne v mestnem parku, katero bi bil pripravljen prevzeti podjetni lastnik Velike kavarne g. Klešič. V tistem čednem paviljonu je sedaj neko vrtnarsko skladišče. Ali ni škoda zgradbe, okolja in vsega skupaj? Trebalo hi iii g. Klešiču na roko, ker smo prepričani, da bo s svojim strokovnim znanjem in znano postrežljivostjo umel dvigniti podjetje ler ga pretvoriti v živahno središče mariborskega poletnega družabnega življenja. V Ljubljani ali kje drugod bi znali stvar precej drugače izkoristili ter jo v pravilnem smislu urediti ter uravnali. Javnost je tukaj, ki ima tudi svojo besedo in mnenje. □ Nevaren mešetar. Že dolgo ni imelo mariborsko okrožno sodišče posla s takim prevejancem, kakor je mešetar Anton J. i/. Mlinske ulice, ki se je včeraj zagovarjal radi neštevilnili prevar, katere je vršil že nekaj let tako spretno, da so ga komaj mogli zagrabiti. Anton J. jc mešetar po poklicu ter v Mariboru in skoraj po celi Spodnji Štajerski znana osebnost. Preživljal se je s priložnostnimi kupčijami. Glasom obtožnice pa so temeljile te kupčije skoraj izključno na prevarah, katere je vršil kar obrtoma ter si z njimi ustvaril stalen in izdaten vir dohodkov. Njegovo življenje je bilo včasih naravnost razkošno ter se je rad vozaril okrog z avtomobilom. Z zakoni je prišel često v konflikte ter je bil radi samih prevar že 14 krat predkaznovan. Pred senatom se je sedaj zagovarjal radi IH novih prevar, katere mu je dokazalo državno pravdništvo. Njegove žrtve so iz vseh krogov, meščani in deželani. Nekaj časa se je bavil z vinskim mešetarstvom ter je pri tem opeharil številne osebe za večje vsote. Med njegovimi žrtvami je bil tudi senator dr. Ploj, od katerega je izvabljal denar s pretvezo, da mu je prodal vino v Nemčijo. Posebno spretno je zasnoval številne prevare s posojilom agrarne banke. Vozil se je po deželi z lacij o slov. izseljenstvu, ki jih moramo kategorično črtati (1111 pr. da bi naša dekleta silila v mesto h- zalo, da se odtegnejo očem staršev..,), vendar smo veseli priznanja, ki ga je dat znani hrvatski kritik dr. Mara kovic slovenskemu mlademu pisatelju: »Več sam istakao izvrsnu plastično im-presiju pojedinih zagrebačkih injesta a isto tako i to, da su brojna, naročilo sporednija lica iz ma-loga» naroda neposredno živa i do skrajnosti uvjer-liva. Zatorej ta roman znači ipored svoje stvarne dokumentarne vrijednosti, koja se osnivn na iskrenosti i neposrednosti avtorovoj, krepak i enažan počelak u razvojnoj liniji nesporna talenta, čija dalja djela možemo očekivati s pouzdanjem. Za-grepčani, koji nisu umjeii, da digne svoje Slovence, treba, da s ljubavlju prihvale ovaj roman i da iz njega koješla nauče...; Književnik M i h o v i 1 o v t č, ki je prevzel pri : Novostih-: misijo, da brv. intelektualcem predstavi slovenske mlade umetnike (in je to žo storil pri Magajni, Cerkveniku, Adamiču, namerava pa še po kratkem sintetičnem prikazu vseh — Mrzel«, oba Kranjca, Vodniku, Kresala...) je napisal o Adamiču: Prišel je »do svjetski slavnog literarnog imena, kojim se več dauas ponosimo, a koje če bez sumnje afirmirano 11 svojoj nepromijenjenoj slove-načkoj forini u dnljnjim još večim uspjesima bili 1111 čast i Sloveniji i. Jugoslaviji. Možemo doista, (la se ponosimo bez ikakve rezerve lini imenom, jer jo Adamič uza sve devetnaestgodišnje izbivanje i uza sav svoj renome bez rezerve i iskreno naš, djeiinj-ski zanesen i u ekstazi ovog svog susrela s domovi nom '. Ob priliki matinejo poljske in južnoslovan»ke v Zagrebu sla bila od Slovencev France Vodnik (»Borivec z Bogom ) in Anton Ocvirk ( Rekvi-jem ) zastopana. Recitiral je H. Nučič. Revija lo ilaila napoveduje, dn bo začela izdajati po zaključeni seriji šcnojevili del še A. Ko-y a č e v i č a , Fr. G a I o v i č a in A. G. M a t o š a. avtomobilom ter sd predstavljal kmetom kol povei jenik omenjene banke. Ponujal jim je brezobrestna posojila, za katera pa je zahteval neke prisioj-bine, ki so se ravnale v višini po iniovMo-sii žrlve. Pred sodniki se je zelo spretno zagovarjal ler zavračal krivdo vedno na druge. Vendar mu zagovor ni pomagal, ker je bil obsojen na dve leti in 0 mesecev roibije. □ Češke dijakinje v Mariboru. Češ-Jug. Liga v Brnu je poslala mariborski JČ Ligi sporočilo, da bo tudi letos posredovala izmenjavo dijaštva v Jugoslavijo. Za Maribor predlaga brnska Liga izmenjavo dveh dijakinj 7. razreda gimnazije, ki bi prišli ined glavnimi počitnicami za 6 tednov v Maribor, a njuni starši bi sprejeli zn isti čas na počitnice dvi- naši dijakinji v Brno. V Maribor bi prišli gimnazijki, kojlh ena je hčerka advokata, oruga pa hčerka šolskega ravnatelja. Njuni starši nudijo našim mladenkam posebno sobo s klavirjem iu knjižnico ter vso prehrano. Seveda se bodo slaiši tudi sicer v vsakem oziru zanimali za daš i dijakinji kot tudi ČJ Liga v Brnu, kjer je največja možnost spoznati češko kulturo; tudi sicer nudi lo mesto vse mogoče za razširjenje duševnega obzorja. Starši, ki se zanimajo za to izmenjavo, dobijo bližnje informacije pri JČ Ligi oziroma pri predsedniku dr. Reisnianu. □ Avtobusne vožnje se bodo podražile? Zakon o obveznem zavarovanju avtobusnih potnikov je spravil avtobusne podjetnike v zadrego. Zavarovanje je v Sloveniji že itak obstojalo ter je bilo vkalkulirauo v prevoznino. Novi zakon pa predvideva poseben prispevek za zavarovanje, ki se ravna po dolžini proge in prispevek za obrabo cest. Posebno prizadela bo mariborska občina, ki ima avtobusno podjetje večinoma za mestni promet. V lokalnem prometu znaša zavarovalnina za osebo po novem zakonu 25 par, pristojbina za obrabo cest tudi 25 par, skupno torej 50 par in ta znesek bodo morali plačati potniki. V mesiti pa vozi občina večinoma po svojih cestah, pa tudi državne ceste oskrbuje sama, lako da bi pristojbina za obrabo cest, katera se bo stekala v državno blagajno, občino oziroma potnike po krivici prizadela. Povrhu bo nova zavarovalnina dražja na osebo, kakor je znašala doslej pavšalna zavarovalnina za potnike, katero je plačevalo mestno avtobusno pod-jf tje. zasebnim zavarovalnicam. Tako bo novi zakon postavil avtobusno podjetje pred nove naloge in verjetno je, da bo treb:' prevoznino povišati, ako bo država vztrajala, da se novi način zavarovanja uvede tudi pri onih podjetjih, ki so imela potnike doslej itak že zavarovane. Bilo bi nujno, da bi izvršila mestna občina v interesu svojega podjetja primerne korake, da se obvaruje pred novimi bremeni ter zagotovi svojemu avtobusnemu podjetju rentabilnost. O Gradba nove ceste v mariborski okolici. Občina Korena pri Sv. Barbari je pričela lelos z gradbo nove večje ceste v dolžini 2 km. Cesla bo velikega pomena za lažji razvoj prometa v teli krajih. Te dni se je vršila revizija gradnje ter so tehnični strokovnjaki povsem zadovoljni z dosedanjim potekom del. Za nadaljevanje cestue gradbe je obljubila podporo banska uprava, občani pn upajo, da jih bo podprl primerno tudi okrajni cestni odbor v Mariboru. □ Z roko v cirknlarko. Huda nesreča je> zadela v sredo v delavnici državnih železuic vrlega mizarja Alojza Suhudolnika. Z roko je prišel neprevidno v slik z vrtečo se cirkularko. V hipu 11111 je posnelo železo prste 1111 levi roki. Ponesrečenca so spravili v splošno bolnišnico. □ Pri igranju ponesrečen otrok. Iz Vrlih.ga so spravili v bolnišnico v Mariboru triletno Rcziko JernevSek, ki se je pri igranju hudo ponesrečila. V družbi drugih otrok se je ponesrečeni otrok motal okrog slamoreznice, ki je prišla nenadoma v pogon. L)ete je zašlo z obema ročicama med zobato kolesje stroja, ki mu je zmečkalo in zdrobilo prsle in kosti na obeh rokah. □ Dva drzna vloma na Tesnem. V noči na če-Irtek sta se pripetila na Teznem pri Mariboru dva drzna vloma. Vlomilec je obiskal gostilno Flis in trgovino Klavora. V obeh slučajih se je splazil v notranjost poslopja skozi okno, katerega je spretno odprl od zunanje strani. Pri Flisovih je odprl naj- . prej gramofon ter pobral iz njega ves drobiž, nato pa se je spravil nad omarico, v kateri je upravičeno slutil bol,jši plen. Vendar ga je nekaj moralo prepoditi, ker je pustil že napol izvršeno nasilno odpiranje omarice ler se podal nato v soseščino h trgovcu Klavori. Tudi lu ni imel mnogo sreče ler je napravil le malo plena. Takoj zjutraj so bili obveščeni orožniki o obeh vlomili ter so pričeli s te. meljito preiskavo. Sumijo, da je bil vlomilec domačin, ker so mu bile razmere v obeh lokalih dobro znane. Dela teh, ki so močna stebrišča v hrvatskem leposlovju (posebej Matoševa, ki so uvod v brv. moderno), so že davno pošla. Prav je torej, da se Hrvatje iz poplave tujih prevodov obračajo tudi proti domu. V »Zabavniku Matice Hrvatske« je izšel drugi del trilogije o duhovni, narodni in socijalni krizi Hrvatov zadnjih treh desetletij (prvi del'-Rnspečec je bil lani dotiskan, a ni smel na luč), roman Mile Budaka: >Nn ponorirnac, s katerim je slepil pisatelj na najvidnejše mesto sodobne hrvatske književnosti. Je lo hrvatski roman, ki odkriva prepade, kamor strmoglavlja sodobna družba. Prav za prav ne prinaša zdravja ta roman, bol pušča na čitatelju, čuti se, da roman še nima kom a. Družba, ki se izživlja, nima rešitve; kliče kmečkih sokov, da jo oplodi. Bridka pa je tudi povest ljudi, ki hrepene po mestu, kjer raste bel kruh. Pogospodijo se in zgube vez z domom. Torej nimajo zdravja za sodobno mestno družbo? Dokler se družba, ki se valja brez volje in vzleta po inlakuži, ne vrne k skupnemu srcu vasi, odkoder se jc odtrgala, je odžagana veja. To bi bila misel. Je pa Budak širok snovalec, seže v vsa sodobna vprašanja, dejanje niza na dejanje z nezmanjšano silo, hoče plemenititi; sam svoj je, nobeni struji ne pripada, govori mirno, preživ-ljeno, stavki so mu zgoščeni, kot iz kamna izklesani. Budak sloji daleč od svojega romana, samo vJ. kriva zastor, lo zna samo zrel človek, ki je šel »kozi ogenj življenja kakor Budak. — Kakor Budak javlja v 15 dana , ima še mnogo snovi: novo trilogijo iz lirv. povojnega življenja, kulturnega, političnega in socialnega, ime ji bo: Pravda. Dalje roman iz kmetskega življenja Ličnim (pisatelj je Ličan) in kajpada tretji del trilogije, katero drugi del je »Na po-uorima . Matica Hrvatska je tudi lo pol srečno izbirala. Zadružni šlamp. zavod je izdal llanŽeko-vičov roman: Gfmspodin čovjek« (roman istine), o tem tin drugem mestu. Zagreb, 7. junija 1032. — b— Kaj bo danes? l'nion, velika dvorana: Simfonični koncert. Ob 20. Nočno službo imata lekarni: 111 r. Sušnik. Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10. Znižali smo cene vsem oblačilom Oglejte si zalogo! 1 MAČEK, Ljubljana. Aleksandrova 12 • Mestna občina ljubljanska razobesi o priliki prihoda francoskih bojevnikov iz solunske fronte v ponedeljek, dne 13. junija 1932 in v torek 11. junija 1932 zastave na svojih poslopjih. Vabim ljubljansko prebivalstvo, da razobesi isto-tjjfco zastave ter se udeleži sprejema francoskih gostov v ponedeljek zvečer oh 20.28 na glavnem kolodvoru. — Župan in mestni načelnik: dr. Din-ko Pur I. r. • železniškim upokojencem! Umrl je gospod K aro i Kuoll. -prevodnik v pokoju. Pogreb bo v petek 1". junija ob pol » popoldne iz hiše žalosti, Ciglarjeva ui. 17 (Moste), k sv. Križu. Železniški upokojenci se vljudno vabijo, da se pogreba v polnem številu udeleže. — Društvo železniških upokojencev v Ljubljani. . Mestni staronpokojenri ~o izročili gospodu Županu dr. Dinku P u c u te dni spomenico, v. kateri ga prosijo, naj dn na dnevni red prihodnje seje občinskega svet« vse njihove vloge in spomenice. Te spomenice so bile vročene tudi vsem g«, občinskim svetovalcem s spremnim pismom. "v katerem so navedene vse krivice, ki so zadele staroupokojeuce ob neupoštevanju predpisov nove službene pragmatike. Rezervnim častnikom. Razglas mestnega vojaškega urada glede pregleda državne častniške obleko je z odobrenjem poveljnika vojnega okrožju spremenjen v toliko, da se pregled ne vrši v nedeljo. 12. t m. ampak v sredo, dne 15. t. m. ob 18 v Mestne nulomu. — Pododbor UR01R Ljubljana. ••" Nogomet po cestah. Okrog Tabora in po Ilirski ulici imajo zdaj šolski fantiči kar po cele dneve svoj nogometni šport. lako. da se morajo žogi. ki frči po zraku iu hodnikih, ljudje iz previdnosti umikati. Med počitnicami se obeta torej živahen športni promet kar po ulicah. — Pri težkočah v želodcu, gorečici, zmanjšani slasti do jedi, zaprtju črevesa, pritisku na jetra, tesnobnih pojavih, tresenju udov, zaspanosti, povzroči čaša naravne »Franz-Josef« grenčice točno poživ-Ijenje v zaostali prebavi. Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel hvalijo »Franz-Josei« vodo kot važno pomožno sredstvo proti griži in obolenju želodca, ki nastopata v družbi mrzlice. »Franz-Josei« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 0 Zatiranje sadnih škodljivcev. V Ljubljani se je pojavila izrednn množina gosenic v sadnem in okrasnem drevju. Na podlagi zakona o zatiranju bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin Ur. t. št. 23 z dne 23. januarja 1930, čl. 1.04, S 8. je dolžnost imetnika zemljišča ščititi z vsemi prikladnimi ukrepi in načini svoje kulture zoper rastlinske bolezni iu škodljivce ter te zatirali pravočasno z lastnimi močmi in sredstvi. — (Je kakšen imetnik zemljišča ne bi izvršil zatiralnih ukrepov § 3, točka 1—5, je po § 9 mestno načelstvo primorano izvršiti to delo ob imetnikovih stroških. — Radi lega svetujemo, da posestniki uničijo škodljivce v sadnem drevju, ker je v nasprotnem primeru na-1 čelstvo primorano napram njim uporabiti vsa zakonita sredstva in kazni. 0 Bluze, najnovejše modele, po solidni ceni, ima tvrdka šterk, nasl. Kamičnik, Stari trg 18. Hazznanila Lmbljana 50-letnico. odkar ima Ljubljana stalnega slovenskega župana bode m o proslavili drevi ob 20 na simfoničnem koncertu v veliki unionski dvorani. Spored obsega izključno le slovenske skladbe za veliki orkester in samospeve s spremljevanjeni orkestra. Sedežev vseh vrst je dovolj na razpolago v Matični knjigarni, posamezni sedeži se dobe od H—4u Din, stojišča pa po 7 in 5 Din. Matična knjigarna je odprta od 8—12 in od 2—0 popoldne, od pol 8 dalje pa posluje blagajna pred koncertno dvorano. .Tam je na prodaj tudi podroben spored simfoničnega koncerta. Izlet na Sveto goro pri Litiji. Odsek trgovskih sotrudnikov Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 12. I. m. izlet na Sveto goro pri Litiji. Zbirališče v nedeljo zjutraj ob tri četrt na 7 pred glavnim kolodvorom. V slučaju slabega vremena bo izlet preložen na prihodnjo nedeljo. Tovariši in tovarišice, udeležite se izleta polnoštevilno. Načelstvo zadruge Dom učiteljic« vabi učile-Ijice vseh kategorij na sestanek, ki se vrši v nedeljo, 12. t. m. ob 10 dopoldne v šentjakobski šoli v Ljubljani, kjer bo predavala ga. prof. Mohorič-Premrujevn o aktualni temi »Žena v javnem življenju':. Klub .iugosl. primorskih akademikov v Ljubljani. Zaradi odstopa predsednika in še nekaterih odbornikov sklicujemo izredni občni zbor v petek, dne 10. t. m. ob 20 v prostorih Preporoda. Zaradi važnosti zbora je udeležba članstva obvezna — Oobor. Prostovoljno gasilno in resev. društvo Ljubljana — severni del ima svoj redni občni zbor v soboto, 11. t. m ob sedmih zvečer v svoji gasilski oiodarnl na Dunajski cesti. SpoVed: Razna poročila, dopolnilne volitve in slučajnosti. Društvo la ureditev podzemeljskih jam v Ponovi vasi pri Grosupljem priredi v nedeljo, 12. juniju ob treli popoldne na vrtu g. .7. Permeta v Ponovi vasi Igro »Stari llija-. Kdor se hoče dobro zabavati naj pride v Ponovo vas. Stev. 181. Dnevna Smrtna nesreča s samokresom Sv. Jurij ob juž. žel., H. juniju. V Svetem Primožu pri Sv. Juriju ob juž. žel. se je pripetila velika nesreča, katere žrtev je bil mlad in jako dober posestnik Ivan Laboter. La-boter je razkazoval zvečer delavcem svoj samokres. Nesreča pa je hotela, da je pozabil v samokresu še en naboj in je mislil, da .je samokres že prazen. Cev samokresa jo obrnil proti sebi in se je pri lel prav nerodno dotaknil petelinčka. Samokres se je sprožil, počil je strel in krogla je zadela Labolerja naravnost v srce. Med delavci, ki so bili navzoči in v družini sami je nastala velika panika. Vsaka pomoč je bila zaman. Smrt je nastopila po petih minutah. Laboter je bil po svojem značaju pri vseh ljudeh jako priljubljen, vsa okolica ga je visoko s|K)štovala. Bil jo šele komaj 41) let star ter zapušča mlado ženo in otroka edinčka. Ljudje so pri pogrebu pokazali, kako so pokojnega spoštovali. Nesreča pač nikdar in nikjer ne praznuje. Z orožjem moramo biti zelo previdni! Po vodni katastroii v Litiji Litija, 9. junija. Litija je minuli teden postala slavna po vsej Evropi, ker so skoraj vsi inozemski, posebno nemški in italijanski časopisi prinesli gorostasne vesli o vodni kataslroti, ki tla je spremenila Lilijo v razvalne in zahtevala tudi smrtne žrtve poleg mnogo hudo ranjenih. Seveda k sreči ni bilo ne prvo ne drugo resnično, vso zadevo so posneli po alarmantni vesti nekega ljubljanskega dnevnika. Svojci Liljanov so brzojavno povpraševali, kako in kaj, mnogo jih je prišlo na lice katastrofe«, ki pa je bila v trgu že zabrisana, iu celo en avto časnikarjev iz Zagreba se je pripeljal v Litijo, kjer so pa ugotovili le nekaj več ilovnalega blata na trgu in nekaj minešenega kamenja pred sitarjevškim hribom. — Rudarska združba Lilija se je medtem (udi žo sporazumela z lastniki oškodovanih zemljišč, tako da bo v kratkem času tudi ves nane-šeni skalnati nasip speljan v Savo ter bo s tem obrežje še bolj nasuto. Pri vseh enizarpii na velesejmu dobile za ceno Din 20'— lepi moderni ravnokar izšli hatalftd DOtltSCVil kateri Vam bo v pomoč pri izbiri in naročanju Vaše opreme. Pismena naročila: ROK ARHAR, Št. Vid nad Ljubljano. Plačilo znamke v pismu. Koledar Petek, 10. junija. Margareta, kraljica. Bogomil. Novi grobovi •J- Na Dobrovi pri Ljubljani je umrla nad učiteljeva vdova ga. Raulova. mati frančiškanskega provincijala g. p. dr. Gvidona Ranta. Poko-, pali so jo včeraj. Blagi pokojnici svetilo večna luč, žalujočim preostalim pa naše iskreno sožalje! Osebne vesti — Premestitve v železniški službi. Premeščeni so uradniki VIII. položajno skupine: šijanec Anton, Maribor kor. kol., v Maribor glav. kol.; Joštl Evstahij, Logatec, v Maribor glav. kol.; Ver-liovšek Adalbert, Tezno, v Maribor kor. kol.; Vrabec. Mihael, Jesenice, v Ljubljano glav. kol.; Ke-pec Ivan, Zidani most, v Ljubljano glav. kol.; Pirš Jožef, Grobelno, v Ljubljano glav. kol.; Ber-not Friderik, Hrastnik, na Jesenice; Kamor Maksi-miljan, Zidani most. na Pragersko; Gračner Karel, Tezno, v Maribor glav. kol. IX. položajno skupine: Kokot Karel, Tezno, na Pragersko; Kokot Alojzij, Pragersko, v Maribor glav. kol.; Orehek Jožef, proinetno-koniercijalni oddelek direkcije, v Ljubljano glav. kol.; Ulčnik Štefan, prometno-ko-mercijalni oddelek dirpkcije, na Zidani most; Ilo-var Alojzij, prometno komercijalni oddelek direkcije, v Maribor gl. kol.; Cafula Alojzij, Škofljica, v proineluo-komercijalni oddelek direkcije. X. položajne skupine: Bregant Slavko, Sv. Lovrenc na Pohorju, v Logatec; Lengar Anton, Ponikva, v Hoče. Uradniški pripravniki: Adam Ciril, Tezno, v Hrastnik; Avbelj Ivan, Brežice, v Zidani most; Štampar Anton, Brežice, v Grobelno; Justin Sava, Pragersko, v Zidani most; zvaničnika L kategorije: Babošek Alojzij, Hoče, v Sv. Lovrenc na Dr. polju; Zor Albin, Sv. Lovrenc na Drav. polju, v Sv. Lovrenc na Pohorju. Ostale vesti — Ivrhoverske knjige. Po mestih in po deželi hodijo agenti iu agentinje, ki prodajajo za male zneske lepo vezane knjige krlvoverske vsebine. Ker znajo gladko govoriti, marsikoga premotijo, da jih kupi. Sklicujejo se, da je v knjigi samo dobra razlaga »v. pisma. Kakšna je vsebina, raz-vidimo n. pr. iz predgovora knjige Osvobojenje (Rutherford: Befreiung), kjer pravi pisatelj: vimena treh velikih bitij, ki se v loj knjigi posebno dvignejo, so Jehova, oče, in nfegma sinova Logos iu Lucifer. Torej Bog je oče Luciferjev! Dalje: Ko je Kristus umrl in šel v nebesa, je satan sklenil, uničiti njegovo odreševalno delo. Zalo je obudil škofe in starešine, ki so Kristusov nauk pokvarili in ljudi zapeljujejo v zmote. Gospodovalna hierarhija je ustanovila cerkev iu postavila papeža. Rimska cerkev ni bila nikoli sveta, ampak je izvrševala najhujše pregrehe itd. (Sir. 197 id.) — Pisec torej prehaja od ene zmote v drugo. Da katoličani takih knjig ne smejo citati, je jasno. Agente in agentinje takih knjig kar na kratko odslovite! — Cerkven koncert bo r škofji Loki v prenovljeni župni cerkvi in z nr/vimi orglami v nedeljo 12. junijn ob 5 popoldne. — Notranjščina cerkve je bila prenovljena lani. Dobila je zopet živahne okraske, kakor jih je imela pred 450 leti in novo sliko Krislusa' Kralja. Orgle so popolnoma nove. Izdelal jih je za letošnjo veliko noč mojster Franc Jenko iz št. Vida. Igral bo profesor glasbe g. M. Tome, pel pa domači pevski zbor. — Za koncerl je živahno zanimanje v meslu in okolici. — Romarski shod pri Hv. Antonu na Zdenski rebri bo prihodnji ponedeljek, dne 18. junija. Bo več sv. maš, ob 9 tudi pridiga. Vsein romarjem bo dana prilika, da opravijo sv. zakramente. — lati dan bo pri Sv. Anionu običajni semenj, ki po navadi dobro izpade za sejmarje. Zalo so tudi lelos vabljeni kupci in prodajalci. Na. škofijski klasični gimnaziji v st Vidu mul Ljubljano (zavod sv. Stanislava) se bodo vršili kronika sprejemni izpiti za 1. razred od 25. do 27. junija 1932. Učenci naj vlože prošnje, kolkovane s 5 Din, pri ravnateljstvu do 20. junija 1982; prilože naj šolsko izpričevalo in krstni lisi. DA J Ledeno kavo DAM — Odkritje spominske plošče na domu pesnika Antona Aškerca. Zgodovinsko društvo v Mariboru bo odkrilo v nedeljo, dne 12. junija spominsko ploščo na A. Aškerčevem domu v Rimskih Toplicah, na Senoželih štev. 5. To je stari dom Aškerčevega rodu. Že pesnikov ded Franc, se je rodil v tej hiši, enako njegov oče Anton. Pozneje je ta Anton Aškerc, pesnikov oče, zapustil domačijo in se priženil v Globoko, kjer je bila doma njegova žena Agata, rojeuu Knez. Ko je prvorojenec. iz lega zakona, pesnik, bil star tri leta, so staršem hišo v Globokem prodali in morali so sc selili. Preselili 89 se v Senoželi, nazaj na očelov dom, ki ga je imela v posesti njegova sestra Ajtka. Tako je na tej stari domačiji svojega rodu preživel Aškerc svojo mladost. Na ta dom je za dvajsetletnico pesnikove smrti Zgodovinsko društvo v Mariboru dalo vzidati ploščo, ki naj priča, da je iz lega zatišja zrastel prvi pomembni pesnik zelene Štajerske. Odkrilo bo ploščo v nedeljo, dne 12. t. 111. po prihodu predpoldanskega mariborskega vlaka ob 12.15,-Za udeležence z ljubljanskim vlakom, ki pride skoraj tri ure prej, bo poskrbljeno, da si v lem času lahko ogledajo Aškerčev prvi, sedaj že razpadli dom v Globokem. Sadvita, mama, Sadvita! tako se oglasijo otroci odrastlim pa se delajo skomine, ko pridejo na velesejmu do paviljona H, kjer je v koji razstavljena in kjer prodajajo »Sadvito . sadje v čokoladi. — maturante kranjske gimnazije iz 1. 1!I22 prosim, da se udeleže proslave desetletnice nia-lure dne 2(1. junija ob 20 v Kranju (gostilna Je-zeršek). Udeležbo javite na naslov: Ing. Dolenc, Kamnik, smodnišnica. — Padec s kolesa. Včeraj dopoldne je padel na Ježici s kolesa 15 letni Stanko Bizjak, sin ključavničarja. Zlomil si je levo roko. — Nesreča s floherlovko. V Loki pri Zidanem mostu je. s floberlovko streljal srakoperjo 10 letni Ivan Videnšek, sin kretnika. Med streljanjem )o odletel Videnšku ves naboj v glavo in in ti ranil (lesno oko. Zdravniki v bolnišnici se trudijo, da bi mladeniču rešili oko, kar bo pa zelo težavno. — Apno brizgnilo otroku v oči. V KafolSah pri Kamniku je brizgnilo ti letnemu Venclju Ber-notu, sinu hišarja, apno v oči. Dečka so prepeljali v bolnišnico. Nevarnost je, da ne bi deček oslepel, j — V Službenem lislu kr. banske uprave dravske banovine št. 45 od 8. junija t. 1. so objavljene ■ Izpremembe in dopolnitve v taksnem in prisloj- ' binskem pravilniku-, dalje ^Obrazec za pravila združbe trgovcev (obrtnikov)«, Razglas o oprostitvi ljudskega dela in odkupnine za nedržavne ceste« in : Objave brniške uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932«. — Osebe, ki so krvno, kožno ali živčno bolne, dosežejo z naravno »Franz-Josef« i grenčico redno prebavo. Specialisti z visokim slovesom potrjujejo, da so v vsakem oziru zadovoljni z učinkom staroznane »Franz-Josef« vode. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Ohttpaiiri nad življenjem. Iz Št. Jerneja na Dolenjskem nam pišejo: Poročali smo že, da se jo v nedeljo na Mihovem obesil preužitkar Fr. Bratkovič. Isti način smrti si je izbral tudi neki posestnik z Jelše, a se je, po groznih mukah, premislil in si končno raje s namokresom skušal pretrgati nit življenja. Domači pa so še pravočasno opazili njegovo namero in ga s silo odvrnili od strašnega dejanja. — V Vrhpolju je skušal neki fant s puško ustreliti očeta, nato pa še samega sebe. Podivjanega sina pa so končno z združenimi močmi ukrotili in izročili orožnikom, ki so ga odgnali v zapore. — V Dol. Jaharovcu se je zastrupila z lizoloni hčerka pos. Kovačiča. Poklicali so tukajrtujo zdravnico dr. Soverjevo, ki pa je mogla ob svojem prihodu ugotoviti le še smrt. Nesrečna mladenka se je — kakor pravijo — usmrtila iz obupa, kar ji je postal nezvest njen fant in je sedaj na oklicih z drugo. V par dneh lorej 4 samomorilni poizkusi z dvema smrtnima izidoma. Ljudstvo s strahom zre na te strašne dogodke in vsesplošno obsoja črnoglede obupance, ki — v .strašnem objemu alkohola m verski brezbrižnosti — drve v dušno in telesno propast. — Vodnik slu izletov po Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem se dobi odslej po znižani ceni za 10 dinarjev pri avtorju R. Badjuri, Ljubljana, Knafljeva štev. 9/1, kakor ludi po knjigarnah. — Čebelarjem! Uspeh čebelarstva ni odvisen samo od dobre letine, odvisen ji»v veliki meri tudi od znanja, katerega si je pridobil čebelar potoni knjig ali izkušenj. Posebno vsem začetnikom priporočamo knjigo: Popolni nauk o čebelarstvu. 111. izdaja, od našega čebelarskega mojstra A. Janše. Knjiga ima veliko slik in obdelava v posebnem oddelku ludi Žnideršičev (A. Z.) panj. Knjižica vsebuje vsa opravila, katera pridejo pri Čebelah v poštev, ob vsakem letnem času in vsaki priliki. Ima 134 strani in slane 24 Din. Onim, ki čebela-rijo v Žnideršičevih panjih, pa priporočamo knjigo: Nnš panj. Ta obsegu opis in praktičen navod, kako naj čebelarimo v njem. Po lastnih izkušnjah za slovensko čebelarje priredil A. Žnideršič, pojasnjeno s 107 podobami med besedilom. Cena nevezani knjigi 35 Din, vezani 40 Din. Obe je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Trbovlje Uradni dnevi okrajnega sodišča iz Laškega v Trbovljah: 11. in 25. junija, 2, in 23. julija, 13. in 27, avgusta, 10. in 24. septembra, 8. in 22. oktobra, 5. in 10. novembra, 3. in 19. decembra. Vselej od 9 do 12 in od pol 14 do 16, Uradni prostori so v nekdanji Parašuhovi hiši. Novi grobovi. Umrli so: Goltes Marija, žena radarja, na vnetju hrbtnega mozga, slara 32 let in otroci rudarja: Pcrčič Zdenka, Andrejaš Zora, Boč-ko Veoceslav, Dolinar Ludmila, Ačkun Anica, Popravite. Okoli rezervoarja in strojnih naprav občinskega vodovoda na Tereziji jc ograja razdrta. Otroci pa, ki jih je vedno polno tam okoli, odkrivajo odmajani pokrov na zračni cevi vodovodne naprave in mečetjo notri razne umazane stvari. Ker same besede otrokom ne bodo zalegle, je treba pokrivalo zračne cevi pritrditi, ograjo pa popravili. Zanimivosti izpred sodišča Ljubljana, 9. junija. Pri ljubljanskem okrajnem sodišču je bilo od , 9. maja do danes podanih 81 stanovanjskih odpo- I vedi, skupaj lelos pa že 514. Stanovanjske odpovedi zadevajo v prvi vrsti malega človeka, delavce in nižje uradnike, ki stanujejo po skromnih sta- | liovanjlh. Večina odpovedi zahteva, da se morajo ' stranke Izseliti meseca julija, le nekaj jih jo s terminom za september in november. Mestna občina Je (i branjevcem odpovedala lope na Pogačarjevem in Vodnikovem Irgu, ker branjevci niso občini že dalj časa plačali nikake, četudi nizke, najemnine. Jutri ob 8.30 dopoldne se bo pričela pred malim kazenskim senatom v razpruvni dvorani st. 79 velika razprava proti Francetu llladniku, lesnemu niauipulantu rojenemu I. 1884 v Gorenjem Logatcu. Hladnik je poznan pustolovec. Pred vojno je vzbujala splošno senzacijo njegova afera poskušenega /nstrupljenja tašče ge. Hammerlitzovo v Logatcu. Hladnik se je moral zaradi poskušenega umora zagovarjati pred ljubljansko poroto, bil je sicer oproščen, toda obsojen zaradi večjih sleparij na večmesečno ječo. Hladnik je pravi tip pustolovca. Ob zamenjavi kronskih bonov 1. 1930 se je spustil v ponarejanje teli bonov. Zadnji čas pa je poskušal oslepariti več oseb na ta način, j da jim je ponujal v zastavo hranilnlško knjižico ' Pri Hranilnem in posojilnem domu v Ljubljani ji namreč Hladnik vložil Ji!) Din, pozneje pa je ta ' znesek spremenil v 30.000 Din. Ljudje pa so bili previdni in 11111 niso nasedli. Hladnik si je nato | 0f '8 1« njj.il ui.)usj.tJ1uo>| bu i?ofnuB|s 'i.\aaajV[ • fadsoS » -suu^uUJiZBa ouanjoABjd ouinpiu oAoJiafu B|iq os ijojs i;po) 'ofijnjioa o3iup aij Hisium ' namreč poslal nekega Štefaniča z naročilom, da I naj gospej javi veselo novico, da še živi njen sin I Rudolf Kreč,. sodnik, ki je pa pogrešan od I. 1914, ko js bil odšel na gališko fronto in je najbrže padel. Štefanič naj bi zahteval od ge. Krečeve večjo svoto v dolarjih, da bi bila na ta način omogočena sinova vrnitev domov. Šlo je kar za 100.000 Din. Štefanič je celo prinesel neko fingi-rano pismo, odposlano z Dunaja. Štefanič je stvar javil policiji. S pomočjo svojega pomagača Marki-ča pa je dejansko os''ir"-i> • 1--1«■ Bogdan Žilič za okoli 13.000 Din. Slavko Markič je namreč na račun svoje matere jemal večje množine železa 111 cementa. Hladnik pa jo obtožen tudi nekega težkega nemoralnega delikta. Tragedija v KOhlerjevi prodajalni na Dunajski cesli pride tudi v kratkem pred veliki senat. Iz bolnišnice so izročili deželnemu sodišču sedlarskega mojstra Lojzeta Brecelnika, ki je, kakor znano, 20. aprila okoli 19. ure ustrelil v omenjeni prodajalni go. Rozo Delucordovo. Po dejanju pa je Brecelnik zbežal v svojo delavnico na Gosposvetski cesti ter si hotel tam končali svoje življenje. Težko »e je obstrelil, toda v bolnišnici se je zdravnikom posrečilo, da so ga ohranili pri življenju. Ker je sedaj okreval, je bil Brecelnik včeraj prepeljan v preiskovalni zapor. Celje J& Umrl je v sredo zvečer na svojem stanovanju na Slomškovem trgu št. 7 v visoki starosti 75 let vpokojeni dvorni svetnik in bivši okrajni glavar celjski Marino baron Miiller-llornstein. V Celje je prišel kot okrajni glavar nekaj let pred začetkom svetovne vojne in bil tukaj ves čas vojne V svoji službi je bil ljubezniv in zelo korekten. Bil je eden onih redkih upravnih uradnikov, ki ni preganjal slovenskega življa, ampak je nasprotno Slovence ščitil, kar je bilo čutiti med vojno, ko so je vedno zavzemal za politične osumljence. Bil ju seveda precej nepriljubljen pri celjskih Nemcih, ker ni slepo trobil v njihov rog. Po prevratu pa je stopil zaradi bolezni v pokoj. Bog mu daj večni mir in pokoj! 0 Mestna elektrarna nam sporoča, da ukine falska elektrarna v nedeljo, 12. t. m. med 7 in 14 zaradi nujnih popravil električni tok za mesto Celje in okolico. & Smrtna kosa. V Gotovljah pri Žalcu je umrl v sredo, 8. t. 111. v starosti 52 let vpokojeni profesor Ivan Kristan. Pogreb se bo vršil v petek, 10. t. m. na pokopališču v Gotovljah. Njegovi duši večni mir in pokoj, žalujočim preostalim pa naše iskreno sožalje! -0" Nogomet. Na zelenem polju se bosta pomerila v nedeljo. 12. I. 111. ob 5 popoldne na igrišču S K Celja na G lazi ji v prijateljski nogometni tek-mi SK Železničar iz Maribora in SK Celje. Ptuj Ustanovitev prosvetnega druStva pri Sv. Marku niže Ptuf«. V nedeljo 5, t. m. se je vršil usta-j novni občni zbor prosvetnega društva v prostorni šolski sobi pri Sv. Marku, katerega se je udeležilo < nad 5C0 udeležencev. Veliko ljudi je moralo radi pomanjkanja prostora ostati zunaj. Zborovanje ;c j otvoril vrli domači kaplan Janez Krttšič. Dr. Re-j mec je v svojem jedrnatem in globokozasnovanem ! govoru orisal pomen in namen prosvetnega dru-j štva. Nato se je vršila volitev odbora, ki je iz svoje | srede izvolil za predsednika kaplana Krušiča. Znižanje najemnin. Mestni občini je sledila tudi i mestna hranilnica ter znižala najemnine v svojih I hišah povprečno za 10%. i Osebne vesti. Ptujski župan Jerše odpotuje pri-1 hodnji teden v Belgrad po uradnih poslih in radi ! tega ne bo sprejemal strank od srede do sobote, I t. j. od U. do 14, t. m. Nezgoda pri požaru. Jožef Košar, kočar iz Ga-lltška, je ob priliki požara v Zdolah pomagal reševati živino iz gorečega hleva, pri lem pa ga je krava sunila z rogom v trebuh in ga nevarno poškodovala. Prepeljali so ga v bolnišnico. Ustrelil sc je Janez Kumer, posestnik iz Ga-luška. Pokopali so ga v sredo. Zapušča ženo s tremi nedoraslimi otroci. Vzrok samomora ni znan, Št Jernej V najlepši dobi 40 let je umrl Martin Žulič, posestnik z Dol. Vrhpolja. Podvreči se je moral operaciji na slepiču, a ker je prišel »irepozno, se ni posrečila. Zapušča ženo in pet nepreskrbljenih otrok. Obesil se je v domači sobi Franc Bratkovič, COlelni preužitkar z Mihovega. Pokojni je bil ttdan pijači, polog lega pa jo ob izročitvi posestva zapustil sinu tudi precej dolgov, kar vse ga je vedno morilo s ležkimi skrbmi in končno dovedlo v slraš-110 smrt. Zapušča osem otrok, izmed katerih je bila najmlajša hčerka v nedeljo, prav na dan žalostne očetove smrli, pri prvem sv. obhajilu Zakonski stan si je po enem lel u vdovstva znova izvolil naš 60 letni vrtnar g. Lojze Rajner. S harmoniko iu poljem je proslavil la veseli dogodek in inladoslno čil se je rndoval med mladimi svati. Naj mu Bog tudi v bodoče nakloni vesele In srečne ure v življenju I Jesenice Iz Amerike se je pred par dnevi vrnil gosp. Janez Smolcj, brat jeseniškega urarja gosp. Srao-leju Mavrlcija. Župnikoval je v državi South Da-1 kota celih pet in dvajset let. Sedaj namerava stalno ostati na Jesenicah, kjer bo maševal v kapelici v Krekovem prosvetnem domu. Jesenice prav nič nc zaostajajo v športnem oziru za drugimi kraji, zakaj vsako nedeljo imamo priliko videli nogomet, hazono ali pa ludi oboje. Na igrišču pod Možakljo se je vršila v nedeljo tekma med Primorjem in BraLilvom, ki je izpadla v prid Primorju, pred to tekmo pa smo videli prijateljsko in tekmo med elektriki KID in pa llo-starji t. j. člani turistovskega kluba Skale, llo-starski strelec je med tekmo lepo mirno kadil ter imel širok pastirski klobuk na glavi, vsi pa so bili v pristnih planinskih jerhovcah. Občinstvo se jc do dobra nasmejalo. Poleg Krekovega doma pa r.e je vršila hazena tekma med Borkami in Svobodo . Končala sc je v korist »Svobode . Kap je zadela v ponedeljek zvečer znano go-stilničarko in posestnico g. Nežo Kavhekar na Savi. Pokopali jo bodo v sredo popoldne. Kranj škropilni avtomobil dospel. V soboto dopoldne sc je na kranjskih ulicah pni/- pojavil novi škropilni avtomobil, ki je sevedu vzbudil splošno zanimanji'. Avtomobil, ki telil i "5 in pol tone iu niiii nn>.or s 50 IIP. je znamke ( liev rolet fer ga je mestlli občini dobavil« tvrdka' t >t ---- -1 v Ljubljani |M) / -k. e .>< 111 i ceni. Koti l /a vodo ima kapaciteto "• )< 0 ;. Voda se bo črpala i/ Save ali pa i/. Kokre in bo vodovod la/breiuetijoii. Živinski sejem v Kranju (>. junijn. Nu ti^. so prignali H bikov, 76 volov, ~->2 krav, T lelice. 6 telet, 28 ovac in 2W prašičev. — C 'ena: bikom Din 2.50. volom do Din 5.—. krovom Din J.50, telieam Din 3.—, teletom Din (>. Debeli prušiei kg i*> Din 6, 7, 8, prašički u\ rejo do Din 500 zu pur. Litiji Nove telefonske govorilnico. Te dni jc bilo priključeno k telelonskemu omrežju banovinsko vele-posestvo na Ponovičah, kjer sla dve novi govorilnici in sicer uprava bauovinskega veleposcstva ia ravnateljstva deSkega vzgajališča istotam. Stavbno gibanje. Kljub veliki gospodarski depresiji je stavbno gibanje še ^ rccej živahno. V Gradcu pri Litiji gradi enonai... -ropno stanovanjsko hišo modistinja gdč. Skušek ter pekovka gospa Milka Preželj. Na občinskem zemljišču nad Frtico si postavlja hišico kronski mojster gosp. Stanko Kajtna. Nadzornik proge g. Polde Juh i/. Ljubljane pa si je zasigural nad litijskim pokopališčem večjo stavbno parcelo, na kateri bo drugo leto zgradil lično stanovanjsko vilo. Prodaja zgradb in celotncga kompleksa litijske topilnice. Kakor se čuje, se vrše pogajanja med dunajsko lastnico litijske topilnice, ki /e 8 let ne obratuje, in Jugočeško v Kranju, ki hoče la kompleks kupiti in zgraditi na njem moderno predilnico in tkalnico. Baje so pogajanja pred zaključkom. Čuje sc ludi, da koncem JugočcSke kupuje tudi litijsko predilnico, ki je last Mautnerjevega predilniškcga koncema, ki p« jc v drugih državah svoje obrate deloma skrčil, deloma pa ustavil, le litijska, ki je baje najbolj rentabilna, še obratuje v nezmanjšanem obsegu. Za naš okoliš bi bilo le zaleti, da se pri nas elablira Jugočcška, ki ima premog bližje .n tudi cenejšc uelovne moči kakor pa drugje. Mala Nedelia Naši vrli gasilci so priredili preteklo nedeljo tombolo, ki se je je udeležilo mnogo takih, ki hi ! si radi kupili kravo za tri dinarje. Da ima pri toni boli glavno besedo — sreča, je vsem znano. Ampak ona je včasih zelo muhasta, včasih pa tudi zasluži pohvalo. Tako je ob tej priliki naklonila kravo vdovi, kočarici Vargi, ki je nekako pred dvema letoma pogorela. Tokrat menda ni bilo nevoščljiv-cev. Gas. društvo je storilo veliko dobroto m svojo tombolo. Stara navada pa je, da, kadar imajo gasilci kakšno prireditev, tud iv resnici gori. Tudi v nedeljo zvečer je gorelo v Drakovcih pri Razlaga. Skoro vse je zgorelo. Gasilci so bili točno nu mestu in so rešili, kar se je rešili dalo. Pn kaj, ko je to noč ob istem času gorelo tudi v tomaževski, lovrenški in kapelski župniji! Povsodi bi bilo treba pomagati. Nehote se spomni človek: Štirje požari naenkrat! Kakor da bi so štirje požigalci zmenili ob eni in isti uri... Radio Programi Kadio-f.iabljnnni Potek, 10. junija: 11.30 Šolska ura.: »Pehta , otroška igra v 3 dej. (od A, Rulovca), izvajajo učenci in učenke iz Trebnjega pod vodstvom učitelja M. Tratarja. — 12.15 Pioščc. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 18 Salonski kvintet. — 19 Dr. L. Sušnik: Francoščina. — 19.30 Gospodinjska ura, gdč. C. Krekova. — 20 Sokolska ura. — 20.30 Pevski dueti. Izvajala ga. Gjungjenac-Gavella in g. Jože Goslič, solista ljubi; opere. —. 21.15 Klavirski koncert gospe Šmalc-Švajgerjeve. — 22 Fantje na vasi (pevski kvartet). Sobota, 11. junija: 12.15 Plošče, — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Gimnastične vaje (Drago Ulaga). — 19 Gospa Orthaber: Angleščina. — 19.30 Dr. ,1. Mihe-lak: Denar, kredit in kapital po vojni. — 20 Prenos balalajk z velesejma. — 21 Samospevi gdč. Koren-čanove. — 21.30 Salonski kvintet vmes čai in poročila. DrMgi programi» Sobota, 11. junija. Budapesl: 20 Prenos iz Dunaja. Ciganska gku-ba. — Dunaj: 20 Vojaške pesmi in godba. — 22.15 Plesna glasba. — Praga: 19 Lahka glasba. — 20.15 Rad io kabaret. — Langenberg: 20 Pester večer. 24 Jazz. — Beromiinsters 21 Plesni večer. — Rim: 12.45 Vokalni in instrumentalni koncerl. — 20.45 »Tannhauser«, opera. _ Belgrad: 20.20 »Vedeže-valka«, opereta. — Berlin: 20 VojaSka glasba i/ zadnjih treh stoletij. — Toulouse: 19 Harmonika. , 22.15 Vojaška glasba. — 22.45 Moderna glasba. — i Stuttgart: 20 Prenos iz Dunaja. — Miluno: 20.50 Komorna glasba. — 22 Varietejski večer. - Zagreb: 20 Komorni trio. — 21 »Sen kresne noči , igra. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE, Opera. Začetek ob 20. Pelek, 10. junija: »Simfonični koncert v Unioiiii. Sobota, 11. junija: PRODANA NKVKSTA v Tivolskem parku. Začelek ločno ob pol 17. uri. Nedelja, 12. junija, ob 15: PRODANA NEVESTA v Tivolskem parku. ob 20: MALA FLORAM V. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 13. junija: Zaprla Stran 6. »SLOVfciNEC«, dne 10. junija 1932. Bo j dveh oljnih orjakov Kameno olje ali petrolej je kri kapitalizma. V teku zadnjih 10 let so večji del strojev začeli kurili z olji, namesto s premogom. Avtomobilov je -10 milijonov voz, ki se vsi kurijo z bencinom, čudovito spretno je znal to izrabiti Holandec De. terding, ki si je med vojno pridobil angleško državljanstvo in je zato, ker je angleško mornarico zalagal z oljem, postal angleški plemič. Deterding je pred 31 leti ustanovil skromno holandsko in indijsko petrolejsko družbo, katera se je 1. 1902 zvezala z angleško petrolejsko družbo vSchelk. L. 1907 se je ustanovila zveza Srhellovih petrolejskih podjetij, ki je pod Deterdingovim vodstvom strašno napredovala. L. 1E02 je družba pridobila letno 42.000 ton sirovega olja; 1. 1910. ko se je polastila romunskih vrelcev, je pridobivala že 1,245.000 ton na leto. Potem je zasedla petro-lejske vrelce v Rusiji. Egiptu, Kaliforniji, Mehiki, Venezueli. Argentini itd. in njena produkcija je do 1. 1914 narastla na 5 milijonov ton letno. Sijajni so bili zaslužki med vojno, ko so ta podjetja dobavljala olja za armade zaveznikov. Lord Curzon se je zaradi tega nekoč izrazil, da je bila svetovna vojn dobljena »na valu olja«. L. 1923 je Deterdin-gova družba pridobila še 15 milijonov ton. I. 1929 nad 25 milijonov ton olja. To leto je čisti dobiček družbe znašal 126 milijonov holandskih goldinarjev. V te hstrašnih skokih v ivšino pa so oljni magnatje, predvsem Deterding in Roekefeller. pozabili, da ima vsaka stvar svojo mero in svoj konec. Prenasičenje je prišlo prej, kakor bi bil pričakoval najbolj previdni gospodarski politik, racionalizacija je omajala industrijski kapitalizem, družbe so se spopadle med seboj zaradi cen. ruski petrolej so sovjeti vrgli na trg na pol zastonj. Zaradi tega je cena enemu sodu petroleja padla od 3.60 dolarjev 1. 1929 na manj ko polovico. Dobiček Schellove družbe se je 1. 1930 znižal na 90 milijonov letos pa tako zelo. da se je začela majati vsa stavba, vkljub temu, da sta Deterding in Roekefeller, ki sta si doslej divje konkurirala, sklenila premirje. Petrolejski stolpi se majejo, in to je najznačilnejši znak mednarodnega položaja svetovnega kapitalizma. Deterdingove težave, ki je tudi v zasebni špekulaciji 6 srebrom izgubil nekaj milijonov funtov, je spretno izrabil Armenec Gulbankian, kateri je povzročil na borzi veliko špekulacijo proti De-terdingovi družbi. Gulbankian ima 5% petrolejskih delnic v fraku. Ta mož, ki je z Deterdingom že od nekdaj v smrtnem sovraštvu, je povzročil, da so Deterdingove delnice začele padati. Deter-dingova Shellova družba ima delniškega kapitala 503 milijone holandskih goldinarjev. Zaradi padanja delnic so delničarji začeli prodajati delnice te družbe, katere so kupili po 600 goldinarjev. Se. daj so jih prodali tako poceni, da so paiprji te družbe izgubili 5 šestin vrednosti, kar pomeni nad dve milijardi goldinarjev izgube. Precejšen del teh poceni prodanih delnic je pokupil ta Armenec v Parizu in se sedaj pripravlja, da vrže mogočnega gospoda Deterdinga z njegovega položaja v Shellovi družbi. Poleg tega je Gulbankian začel divji boj v javnosti, ter po časopisih dolži svojega sovražnika, da je v teku let izdal 40 milijonov holandskih goldinarjev za podkupovanje državnikov. Smešno bi bilo zgražati se nad gospodom Deterdingom bolj, kakor nad drugimi oljnimi mag-nati. Več ali manj 60 si vsi enaki. Saj tudi zgodovina drugih petrolejskih družb govori o samih škandalih. Ta dejstva so za nas važna samo zato: Prvič: Kažejo, da se gospodstvo kapitalizma res bliža koncu. Drugič pa: Ta dejstva dokazujejo, da to pehanje in izpodrivanje kapitalističnih magna-tov med seboj ne pomeni koristi za gospodarstvo v namenu, zadostiti potrebi, marveč pomeni le, da izkoriščajo gospodarstvo kar na veliko v svoje osebne interese. Te osebne interese naj plačujejo revni prebivalci te zemlje. Celo v fašistični Italiji je versko gibanje za katol i.-ko šolo. Sveta stoika je izdala dekret, naj se ustanovi osrednji urad za katoliške šole in vseučilišča v Italiji. Ta urad bo dajal vsem katoliškim šolam in zavodom enotne smernice. Tudi v j svobodomiselni Španiji se dvigajo katoličani za svoje šolstvo. Krščanski očetje, ki so organizirani v Zvezi krščanskih očetov ; so imeli v Madridu dobro obiskano javno zborovanje, na kakreni so izdali oklic vsej španski katoliški javnosti, naj se začno zbirati prispevki za ustanuv ljanje in vzdrževanje katoliških šol. V oklicu ji rečeno: Katoličani ne moremo več mirno gledut . kako lajiške državne šole naše otroke vzgajajo v nekatoliškem in protikatoliškem duhu!« Ta klic z javnega zborovanja v Madridu gre sedaj javno ka kor plamen po vsej deželi. Vlada si ne upa nasto piti proti javnim zborovanjem, ker bi morala kršiti načelo svobode. Tako imajo španski katoličani kljub težkim časom priliko in možnost javno boriti se za svoje pravice. Ta boj jih bo zdramil. Svetovna razstava kruha Od 19. do 30. junija se bo v Rimu vršila raz stava kruha, vseh vrst in oblik, kakor ga priprav, ljajo in peko po vsem svetu. To krušno razstavo bodo priredili v starih Trajanovih tržnicah, kateri so odkopali v teku zadnjih let. ie sedaj so dospele prve pošiljatve kruha iz Jutrovih dežel in severne Evrope. Iz Amerike, južne Afrike iu azijskega vzhoda pa so došla poročila, da so pošiljatve kruha že na potu. Pekovske organizacije po raznih državah v Evropi so že v stikih z italijanskimi peki, da se dogovore o razstavi. Najbrže bo vsaka evropska država imela po eno stojnico v stari Triajanovi tržnici. Istočasno bo v Rimu zboroval tudi znanstveno4ehnični kongres, ki se bo pečal s pridelovanjem kruha. V Italiji se je začelo veliko gibanje, naj bi poslej pekli zgolj ržen kruh, ki je bogatejši na vitaminih kakor pa beli ali mešani. Rženega kruha doslej \ Italiji ni§o pekli, ampak so ga premožnejši sloji dobivali iz severnih držav, predvgem iz angleških tovarn. švedskega prebivalstva je 6 milijonov, med njimi je danes le 4 tisoč katoličanov. Kljub temu majhnemu številu pa je treba ugotovili, da katoliška cerkev med Švedi lepo napreduje. Pravkar so v Stockholmu posvetili kapelico v čast sv. Janezu Bosku. Vodili jo bodo salezijanci. Krasita jo dve sliki dvanajsterih apostolov, ki ju je naslikal Eduard Berggren. Dominikanci. ki so bili 400 let Matuškov zločin: Pri postaji Bialorbagy je lani Ma-tuška napravil atentat na brzovlak, ki je padel v globočino. Na sliki vidimo razvaline vlaka pod viaduktom, odkoder je padel vlak. P» Ui letih iz vojnega vjetništva -e je vrnil nemški pešec Oskar Daubmunu. kakor smo že poročali. ^Mladenič :<• bil \jei \ Iianriji. hotel je pobegniti. Zato so ga obsodili na prisilno delo \ Afriki. Ko "*se je vrnil. ^ ga someščani slovesno sprejeli. \'a levi: Mladenič se vozi domov med očetom in nia-terjo. Na desni: Tisoči someščanov slave njegovo vrnitev. Za kaioiiško šolstvo Katoličani na Švedskem Atentator Silvester Matuška, proli kateremu se bo kmalu začela razprava pred dunajskim sodiščem. Spomini dvornega krojača Spomini, ki jih objavlja neki dunajski krojač, bodo zanimali zgodovinarje prav tako kakor spomini slavnih državnikov in generalov. Mojster je imel izredno ugledne odjemalce. Franca Jožefa je ohrauil v slabem spominu. Cesar je bil vajen vojaške noše, ni maral civilne obleke in jo je trpel samo na zasebnem potovanju. Razen tega si nikoli ni hotel pomeriti naročene slvari. Pisec z grozo pripoveduje o hudih dnevih, ko je moral cesarja v naglici opremiti za nenadno potovanje na Cap Martin k oboleli cesarici Elizabeti. Cesarjev osebni sluga Ketterl jc moral napeti ves svoj vpliv, da bi Franca Jožefa postavil pred ogledalo. Cesar se ni zmenil za prekratke hlače ali preohlapne suknje. »Vraga, saj je to brez pomena!« je godrnjal. Ketterl je milo prosil: Ampak, veličanstvo, kakšni pa hoste! Saj se bodo ljudje ozirali za Vami!« ('esar je rentačil. a vendar moral pomeriti obleko, ker je odhajal v Inozemstvo ... \ngleški kralj Eduard VIL jo bil povsem dru-: gačen odjemalec. Slovel je kot modni zakonodavec, žrtvoval krojaču po več ur časa iu z njim vred užival kakovost podloge, dobro zlikane hlače ali lep šiv. Vedno je hotel biti brezhibno oblečen. ; Zato je zelo trpel, ko je videl, da se nevzdržno debeli. Prihajal je vsako leto v Marijanske kopeli in vestno opravljal vse. kar so mu predpisovali //travniki. A zdravljenje je malo zaleglo. »Tako vendar ne gre!« je rekel nekoč Eduard VIL krojaču, ki ga je poklical v kopališče, »že zopet sem , za en centimeter obilnejši. Spodnja vogala mojega telovnika naravnost štrlita ven. kakor da bi ju bil nalašč zavihal. Veste kaj? Poskusiva opustiti izrez zadaj!« Krojač je prinesel telovnik brez izreza na hrbtu. A čeprav se je bolj držal života, vendar ni mogel zakriti vzroka nesreče. »Ne, to zopet ne gre,« je žalostno vzdihnil Eduard VIL »O, če bi bilo mogoče odpeti spodnji gumb na telovniku!" V inozemstvu si ni upal izvršiti te »revolucije^, a jo je uresničil, ko se je vrnil v London. Odpeti gumb je kmalu poslal obvezen za vse modne junake... Tudi ruske velike kneze je štel dunajski krojač med svoje najboljše odjemalce. Vsi brez izjeme so bili krasno rasli in jako radodarni. Franc Jožef se je naravnost bal naročiti novo obleko, ker se mu je zdela vedno odveč. Habsburški nadvojvode so bili jako varčni in so vedno poskušali znižati krojačeve cene. kiv.v >-. • je sicer veliko naročal, a je bil slaD plačnik. Zato pa Romanovci niso nikoli barantali-in so tudi točno poravnali dolg. »Visočanstvo,« je nekoč omenil krojač enemu izmed njih, »zdi se, da bodo letos v modi beli telovniki. »Ah. tako?« je odgovoril veliki knez, »no. pa mi jih naredite dva ducata!« A časi so se spremenili. Kronani naročniki so 6e porazgubili. Nekdanji veseli Dunaj je postal revno brezposelno mesto. Krojač, ki je stregel visokim osebam, je dolgo kljuboval krizi, a naposled na zahtevo upnikov mora! predložiti obrtnemu sodišču izkaz dobičkov in izgub. Imetek je znašal 63.013 šilingov, dolgovi pa 149.158 šilingov. Mojster je odložil kredo in škarje. Lotil se je pe»esa in pričel pisati spomine, da bi vsaj nekoliko zaslužil tudi na tem področju. Odlikovani biki na nemški kmetijski razstavi v Mannheimu defilirajo pred odličniki. Zblazneli Ludovik Srhiiss, ki je v Eutinu umoril svojo mater, ji odrezal roke, te povezal v zavoj I in se ž njim odpeljal v Berlin. Iskalo ga je 8000 i policajev. Končno eo ga prijeli. Nesrečnež je znorel I izgnani iz Švedskega, so odprli lastno kapelico z ženskim liospicem. katerega vodi 5 dominikank. Iz Monakovega so prišle šolske sestre i/, kongregacije ubogih sester naše ljube Gospe. Tudi katoliška knjigarna je v Stockholmu. Prav tako imajo katoličani svojo korenspondenco, katero vodijo katoliški laiki in ki ima namen odgovarjali na napade proti katoliški cerkvi v svetovnem časopisju ter ' širiti poročila o katoliških zadevah in dogodkih doma in po svetu. Tudi v Bromolli in Linkopingu so 1 katoliške kapelice. V Helsinbergu so se naselile sestre poljske kongregacije Marijinih dekel, ki imajo predvsem ta namen, skrbeli za otroke poljskih | delavcev, ki so so naselili na švedskem. Slepi doktor in njegova mati Pretekle dni so na vseučilišču v Stockholmu praznovali praznik, kakršnega niso, odkar obstoji vseučilišče. Za doktorja so promovirali Nila Jurin-giusa. ki je bil slep rojen, pa je kljub temu študiral s tako energijo matematiko in napravil tako nalogo, da ga je vseučilišče moralo proglasiti za svojega doktorja. Čudovita je energija in spomin mladega doktorja, ki je dosegel to čast samo s pomočjo svoje ljubeče matere. Lela in leta mu je njegova mati prebirala znanstvene knjige o matematiki, kar je potem njen slepi sin v svojem spominu predelavah Nato je diktiral materi to, kar je on dognal s svojim razumom in 6 pomočjo svojega spomina. Tako je nastalo njegovo znanstveno delo, ki ga je usposobilo za doktorja. Njegova mati mu je bila najzve-slejša in najboljša tajnica. Slepčevo znanstveno delo je Iako globoko in tako posebno, da je njegov kritik, profesor iz Upsale. moral priznati, da se je moral zelo truditi, če je hotel vse razumeti in preštudirati. Na koncu je profesor-kritik mlademu Juringiusu izrekel te-le besede: >Poleg sveta oblik, barv in črt, ki ga uživa večina ljudi, je še drugi svet. kateri je pa večini ljudi zaprt. To je svet številk, svet matematike. Le malo ljudem je dan dar imeti veselje s sestavljanjem številk in z vzpo-rejanjem oblik.« v konec rilca, kjer je edini kraj na slonovem telesu, ki slona lahko boli. Slonica tega ni pozabila in se je nad paznikom maščevala. Kadarkoli je paznik prišel v njegovo bližino, jc žival iztegnila svoj rilec, prijela paznika in si ga začela tlačiti v žrelo. Kadarkoli je slonica nastopala v cirkusu in je njen paznik prišel zraven, ni več poslušala krotilca, ampak je škilila le za paznikom, da bi ga zopet kaznovala. Zato je krotilec končno moral odpustiti paznika brez odpovednega roka in dobiti drugega spremljevalca za žival. Odpuščeni paznik pa je vložil tožbo pred delavskim sodiščem in zahteval odškodnino. Delavsko razsodišče pa je od. ločilo, da se je slon po pravici branil, še nadalje sodelovati s tako togotnim paznikom. Tako je slon pred sodiščem dobil zadoščenje proti človeku. »Ko sem mu izročil ček, je vrgel črnilnik proti meni.« »Zakaj? Ali ni bilo kritja?« »Je bilo — kar za peč sem smuknil.« Slon pred sodiščem V berlinskem zoološkem vrtu imajo 13 let staro slonico, ki je povzročila, da je bil njen paznik in čuvaj odpuščen iz službe. Krotilec je pri nekem gostovanju v Pragi najel češkega paznika, naj spremlja slona v Berlin. Predno pa je novi paznik odpotoval na Nemško, je doma na Češkem poceni nakupil mnogo tobaka, ki ga je hotel vtihotapiti na Nemško. Tega pa ni mogel izvršiti, ker je nekega dne slonica našla paznikovo tobačno zalogo in požrla ves tobak kakor slaščico. Zaradi tega je i bil paznik ves divji in je v svoji jezi ugriznil žival Vajda Vojvod, novi romunski ministrski predsednik, voditelj romunske kmečke stranke, ki je prevzel po diktatorju Jorgi žalostno zapuščino iti bo zopet uvedel parlamentarizem. Prvi avtobus na tračnicah je v prometu na progi Soltau Vmclinghausen v Hanoveru. Ima dva motorja, vsakega na enem koncu, da se mu ni treba obračati