PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 90 lir Leto XXVm. Št. 190 (8283) TRST, sobota, 12. avgusta 1972 PRIMORSKI DNBVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni ______________°DeraoD» v Lrovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. KONČANA DOLGA BITKA OKROG POKOJNIN SENAT JE DOKONČNO ZAVRNIL VSE POPRAVKE OPOZICIJE Danes se sestane vlada - Sindikati protestirajo proti predvidenemu zvišanju telefonskih tarif RIM, 11. — Senat je danes zavrnil vse popravke, ki so jih Rtadložile leve skupine in misovci ter odobril vladni zakonski dekret j* Pokojninah v istem besedilu, kot ga je pred dvema dnevoma odojka poslanska zbornica. Minimalne pokojnine bodo torej znašale 30 "*°6 |ir za upokojence, ki imajo manj kot 65 let in 32 tisoč lir za •larejJe. Uradne agencije ne poročajo o r*zmerju sil v senatu in ne na-Vai«jo točnih podatkov o itevilu senatorjev, ki so glasovali za vladni **konski dekret, o onih ki so gla-*°vali proti, oziroma so se vzdržali. Agencija navaja samo, da so ** zakon glasovale skupine vladne v#čine, proti komunisti, socialisti in ''•odvisna levica, vzdržali pa so *• misovci. . « teh ugotovitev ne izhaja, če Jftudi v senatu prišlo do prostih ®“j®lcev oziroma, če je del mi sov-**th senatorjev glasoval za vladni jonski predlog. Z današnjim glasovanjem v se-natu se je zaključila dolgotrajna “■tka okrog pokojnin, ko je levi Siriji uspelo najprej v poslanski gornici in nato v senatu zakon bistveno izboljšati. Zvišali so mi-nitnalne pokojnine na 35 tisoč lir n jih s prihodnjim letom povezali Poprečno plačo delavcev v indu-“irtjd. Vlada je vse te popravke vrnila, češ da bi zahtevali prelika finančna sredstva in je vztra-deitf Se °knov* Prvo*-n' zakonski Jutri se bo sestala vlada, ki bo 10. pri razpravljala o nekate-ukrepih, ki so bili na dnevnem l. u že v prejšnji zakonodajni do-* in katerih niso mogli odobriti t adi predčasne razpustitve par- ^fnenta. Osrednja komisija za cene je da-,es izrekla ugodno mnenje za zvi-anje telefonskih tarif. Sedaj mora telefonskih tarifah razpravljati še /^ministrski odbor za cene, ki odločujočo besedo. Pred dne-„ je komisija za cene že izrekla Sodno mnenje, da se zvišajo ce- il>V*fdržavne sindikalne organizaci-OOIL, CISL in UR, so danes bita? kritizirale to stališče, saj smo zvišanjem vseh javnih tarif, j// Predstavlja ogrobo kršitev vlad-ri~r Predstavlja grobo kršitev vladaj Cf>Veze’ da ne bodo zvišali cen alstva. Sindikalne organizacije vstavljajo, da se bodo tarife pred-r^0Tfla zvišale za 8 do 10 odst., kar sOo prizadeva družinske proraču jp- Sindikati tudi ugotavljajo, da Poln8 nad‘n ne more reševati itika telefonskih zvez, temveč da k® Za krepitev zasebnih privilegi-tj 'kjer bi po zakonu morala ime-ilno vlogo državna podjetja, mkati v tej zvezi kritizirajo dvoj- ni sistem telefonske službe in za htevajo zaporo tarif za vse javne storitve. Waldheim dospel na uradni obisk na Kitajsko Pogovori s pekinškimi voditelji se začnejo danes PEKING, 11. — Generalni tajnik Organizacije združenih narodov Kurt Waldheim je dospel danes v Peking na petdnevni uradni obisk na povabilo kitajske vlade. Na letališču sta ga pozdravila kitajski zunanji minister či Peng-fej in nje gov namestnik Čao Kuan-hus. ki je vodil kitajsko delegacijo na zadnjem zasedanju generalne skupščine v New Yorku. Poleg njiju je bilo na letališču le malo ljudi, ter ni bilo nobenih ceremonij Wald-heim se je kratko pogovoril s kitajskima zastopnikoma ter se zahvalil za povabilo, nato pa je odšel v svojo rezidenco. Uradni pogovori med Waldheimom in kitajskimi voditelji se bodo začelo jutri ter bodo strogo delovnega značaja. Po splošnem mnenju bo posvečena posebna pozornost vprašanju Koreje, ki bi moralo po mnenju Kitajcev biti med glavnimi točkami prihodnjega zasedanja glavne skupščine OZN. Pekinška vlada je namreč zahtevala, naj bi umaknili iz Južne Koreje ameriške vo jake, ki so prisotni v tej državi kot četo OZN. Tak korak, menijo v Pekingu, bi bil v skladu z nedavno doseženim sporazumom med obema Korejama o postopni združitvi obeh držav. Po vsej verjetnosti bo na dnevnem redu pogovorov tudi vprašanje vstopa Bangla deša v svetovno organizacijo- Kaže, da Kitajci nasprotujejo vstopu, vendar pa se ne nameravajo poslužiti pravice do veta. Gotovo pa je. da Waldheim in kitajski predstavniki ne bodo govorili o Vietnamu; Kitajska zagovarja namreč stališče, da se OZN ne sme vmešavati v to vprašanje. Prav v tej zvezi je značilno, da kitajski tisk sploh ni omenil polemik, ki so v preteklih dneh nastale med generalnim tajnikom OZN in ameriško vlado o bombardiranju severnovietnamskih jezov. NA KONFERENCI NEUVRŠČENIH V GVAJANI Tepavac o povezavi položaja v Evropi s splošnimi napori za mir na svetu V glavnem mestu Georgetownu so odkrili kipe četverice voditeljev neuvrščenih: Tita, Naserja, Nkrumaha in Nehruja RIM, 11. — Danes so uradno odobrili sporazum med sindikalnimi organizacijami telefonskih uslužbencev in podjetjem SIP, ki se nanaša na obnovitev delovne pogodbe za 45 tisoč zaposlenih. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniifniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiinim,,,,!!,,,!!,,,,,I„i„nilimi„„mill|ll|||||||||||||||||| PARTIZANSKI OBROČ OKROG JUŽNO VIETNAMSKEGA GLAVNEGA MESTA Vrsta napadov osvobodilnih sil v neposredni bližini Sajgona Težave kolaboracionistov tudi na osrednjih planotah in v Laosu ■ Kljub uradnim izjavam se v Indokini bojuje vet kot 200 tisoč Američanov - Izjave bivšega pravosodnega ministra ZDA po hanojskem radiu SAJGON. 11. — Okrog Sajgona se odvijajo ostri boji med partizanskimi silami in kolaboracioni-stičhitna oddčlki. V Zadnjih urah so partizani napadli vrsto nostojank V rtepešrisdtti bližini južnoviethamske prestolnice. Najhujši boji so bili .jugovzhodno od prestolnice vzdolž državne ceste štev. 4. ki povezuje Sajgon s področjem delte Mekonga, na državni cesti štev. 1 severno od glavnega mesta in okrog postojanke v Lai Kheju na državni cesti štev. 13, ki povezuje Sajgon z An Locom. Najbolj silovit ;e bil partizanski napaii proti Lai Kheju. kjer je center za komunikacije saigonske-Ra generalnega štaba. Partizanski oddelki so vdrli v bazo. kier so se več ur borili, izreden so se umaknili. Sajgorvci so imeli štiri mrtve in 38 ranjenih. Boji so se danes nadaljevali tudi v bližini kamboške meie, okrog ameriška bojna enota v Južnem Quang Trj a in na področju osreu- 1 ...... njih planot, kjer so se vladne čete morale umakniti iz vasi Thanh Giao. Na tem področju je že precej časa vladalo sorazmerno zatišje, danes pa so osvobodilne sile sprožile vrsto napadov, ki so povsem izolirali številne vladne postojanke. Poseglo je tudi afneriško letalstvo, ki je spustilo na domnevne partizanske položaje na stotine ton bomb. Tudi v kaosu so bili danes boji na področju angk »skih templj -v. ki je pod nadzorstvom sil Patet Laa. Vladne čete so tu že 17. maia iztrgale domovinski fronti važno strateško mesteca Pnom Bakheng, danes pa so se morale pod partizanskim pritiskom umakniti Ameriško vojaško poveljstvo v Sajgonu .je sporočilo, da ie zadnja Skupna akcija ameriških ln salgonsklh vojakov v bližini Dananga. Vietnamu prenehala delovati. Večino čianov 3. bataljona 23. regimenta. ki šteja nekaj več kot tisoč mož, bodo poslali dor.ov vse druge. ki še niso opravili šestmesečnega roka. pa bodo premestili v razne ameriške baze. Na la način — je sporočilo poveljstvo — so se ameriške pohotne sile praktično prenehala bojevati v Južnem Vietnamu, čeprav še vedno ostaja v drža vi 44.600 Američanov. Na to poročilo, ki je očitno pro pagandističnega značaja, je takoj odgovoril glasnik delegacije južno-vietnamske začasne revolucionarne vlade na pariških pogajanjih. Po njegovih podatkih se v Indokini bojuje več kot dvesto tisoč Američanov. Okrog 50 tisoč jih je vkrcanih na ladjevju sedme flote, 45 tisoč jih je y bazah na ta jskem ozemlju. 25.000 oa Havajih. 45.000 v Okinavvd. 10.000 na otoku Guam, 6.000 v Tajvanu in. kot rečeno, skoraj 45 tisoč v Južnem Vietnamu. Trditev, da so se ameriški oddelki prenehali udeleževati v boje je glasnik označil kot Nixonov predvolilni manever, resnica pa je povsem drugačna. Po neuspehu no litike vietnamizacije je sedaj v teku ponovna »amerikanizacija* vojne. če so omejili pehotne sile. se je pa okrepila letalska in mornariška pomoč, brez katere bi bila sajgonska vojska že zdavnaj razbita. Severnovietnamsko zunanje ministrstvo je znova protestiralo za radi ameriških bombnih napadov proti jezovom in obljudenim področjem. Hanojska tiskovna agencija, ki je protest objavila, poroča, da .ie preteklo sredo ameriško letalstvo bombardiralo pokrajine Ha Bac. Quang Ninh, Thai Binh, Mam Ha, NgheAn, Ta Tinh in Quang Binh. Istočasno je topništvo sedme flote obstreljevalo otok Honsme in obalne vasi. Ti »ogabni zločini*, dodaja agencija, so povzročili vrsto žrtev med civilnim prebivalstvom. Bivši pravosodni minister v Johnsonovi vladi Ramsey Clark, ki je na obisku v Severnem Vietnamu kot član mednarodne preiskovalne komisije o ameriških zločinih v Indokini, je včeraj obiskal taborišče ameriških vojnih ujetnikov v bližini glavnega mesta. Bivši minister je dejal, da so ujetniki v zadovoljivem stanju, ter da je lahko """"mm,n.................................mmmmmmmiimimmm.mmm.......mmmm... Osem obsodb na procesu v Brnu Češkoslovaška sodišča so doslej obsodila 46 oseb na skupno skoro 100 let zapora n, _ Včeraj je okrož- J**iišče v Brnu izreklo osem b Pa devetem političnem pro d° katerega prihaja v zad-razdobju v Češkoslovaški. To-teka v,est* ni objavila agencija Če-temveč samo glasilo KP Mota...6 1 kovnost*. Vzreje so obsodili Vlastmilo ti:>Y? in sicer na štiri leta za-2^ ’ veta Markovo na tri leta, va j »asička. na tri leta, Ladisla-*W8t*ino na dve leti in pol, Ano na dve leti, Karla Autnija fHino ik na dve leti, Karla Autmja ton i?° leto in Stanislava (Tesarja 0 mesecev. Med obsojenimi je tudi Hana Sabatova, ki je prejela tri in pol leta zapora in ki je hčerka Jaroslava Sabate, katerega je isto sodišče v torek obsodilo na šest let in pol zapora. Njena brata Vatslava in Jana Sabato pa so 26. julija obsodili na dve, oziroma na dve leti in pol zapora, tako da je sedaj zaprta celotna družina Sabata. Vse obsojence je sodišče obsodilo, ker so »v razdobju 1978-71 razdeljevali letake in proglase sovražne soc1 inemu sistemu in socialistični državi*. V zadnjih štirih tednih so so- dišča v Pragi in v Bmu obsodila 46 oseb na skupno 99 let in 11 mesecev ostrega zapora. Večina teh procesov se bo sedaj vršila še pred prizivnimi sodišči, vendar bodo po mnenju opazo valcev potrdili že izrečeno kazen Val političnih procesov na Če škoslovaškem se verjetno s te«) še ni končal, saj so spomladi a, retirali okrog 100 bivših komun stov pripadnikov Dubčkovega »no vega vala* in so do sedaj sodi samo slabi polovici. Med drugir bodo v kratkem sodili časnikarjema Jiriju Hochanu in Vladimir- ju Neprasu ter zgodovinarju Karlu Kaplanu. Vrhovno sodišče Češke - Moravske je danes potrdilo prvomočno razsodbo sodišča proti Literi in Stehlu, katerega je mestno sodišče Prage obsodilo 20. julija na dve leti in pol oziroma na dve leti zapora. Val političnih procesov v ČSSR dokazuje, da ni moglo priti do dokončne »normalizacije* po sovjetski okupaciji in so zelo verjetno pri tem izbrali poletne datume, da vzbude čim manjšo pozornost na zapadu govoril z desetimi Američani, katerih imena je malo prej sam izžrebal. Tudi ujetnike so obvestili o obisku samo nekaj minut pred Clarkovim prihodom. Clark je tudi izjavil, da je Nixon prevaral ameriško ljudstvo, ker je sicer umaknil nekaj vojakov, ven dar jih je nadomestil s še bolj nečloveškimi in nasibvmi sredstvi. Napovedal je, da bo ob povratku v ZDA seznanil antensko ljudstvo o škod;, ki jo Američani povzročajo v Indokini. BENETKE, 11. — Nadaljevala se je stavka uslužbencev beneškega »Bienala*, ki protestirajo proti komisarski upravi in zahtevajo izboljšanje položaja. Stavka je proglašena za nedoločen čas. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. — Na sinočnjem sestanku konference neuvrščenih v Georgetovvnu je govoril jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac. Položaj v svetu je ocenil s stališča neuvrščenih držav in nadaljeval: «Nikdar nismo obravnavali po- mirjena v Evropi kot nekaj ločenega, saj je to del splošnega procesa in Evropa ni sama, temveč povezana z razvojem po svetu. Pomirje-nje v Evropi je samo eden, pa čeprav važen, element naših naporov, da postane mir splošen, da se bo vsak narod počutil varnega in povsem samostojnega pri izbiri poti svojega družbenega in političnega razvoja*. Jugoslovanski državni tajnik Tepavac je nadaljeval, da je treba pozitivne procese, ki so se pričeli v Evropi, pozitivno oceniti tudi za politiko neuvrščenosti, saj je evropska stvarnost sestavni del svetovnih dogodkov in lahko krepitev varnosti ter sodelovanja evropskih držav prispeva h krepitvi varnosti v svetovnem okviru. Ni miru na svetu brez miru v Evropi, toda ni niti miru v Evropi brez jamstev za mir na vsem svetu. V tem OKviru je treba tudi podčrtati, da bi koeksistenca blokov v Evropi, namesto enakopravnih in neodvisnih odnosov med državami, prav gotovo utrdila obstoječo razdelitev in to tudi za širše svetovno področje, kar ne more biti v interesu neuvrščenih, niti v interesu drugih držav na svetu. Povsem logično je, da obstaja velik interes za predvideno konferenco o evropski varnosti, saj važnost te konfeti nce prehaja v evropski okvir. To še posebej velja zy področje Sredozemlja. Prav zaradi tega pa morajo neuvrščene države tega področja stvarno oceniti medsebojne interese in možnosti vpliva na tok razvoja. Tepavac je tudi poudaril, da lahko neuvrščene države pozdravijo pobude velikih sil, ki imajo za cilj, da se utrdi svetovni mir. B. RATKOVIČ » * * GEORGETOWN, 11. - V osrednjem parku so danes svečano odkrili doprsne kipe četverice voditeljev gibanje neuvrščenih: Tita, Naserja, Nkrumaha in Nehruja. Na svečanosti so bili prisotni predsednik Gvajane ter številni delegati konference. Predsednik Bumham je v svojem govoru poudaril veliko vlogo četverice državnikov ka krepitev svetovnega gibanja neuvrščenih. Kekkonen v Moskvi MOSKVA, 11. — Finski predsednik Urho Kekkonen bo dospel jutri v Moskvo na kratek neuradni obisk na povabilo prezidija vr- niiiiHiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimmiiiiimtiiiiiiimiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiMiimniiimit Nixonova poslanica Meirovi TEL AVIV. 11. — Predsednica izraelske vlade Golda Meir je sprejela danes guvernerja države New York Nelsona Rockefellerja, ki ji je izročil osebno poslanico predsednika Nixona. Vsebina poslanice ni znana, opazovalci pa domnevajo, da zadeva položaj, ki je nastal na Bližnjem vzhodu do umiku vojaških svetovalcev iz Egipta. Čeprav je njegov obisk zasebnega značaja. sy je Rockefeller že sestal z izraelskim zunanjim ministrom Ebanom. s podj predsednikom vlade Alonom in q-brambnim ministrom Dajanom. Sam Dajan je danes v govoru po televiziji izjavil, da bi moral j izraelska vlada ponovno preuči i svoje stališče do MižnjevzhodiJe krize tako v vojaškem kot v p>-litičnim pogledu glede na spr Plenjeni položaj, ki je nastal na Bližnjem vzhodu po umiku Sovjetov iz Egipta in po dveletnem premirju ob Sueškem prekopu. Obramb ni minister nd povedal, v kakšnem smislu naj Izrael spremeni svoje stališče, dejal pa je. da je položaj za teiavivsko vlado sedaj ugodnejši, ker ni več nevarnosti direktnega spopada s Sovjetsko zvezo. Novi položaj bi moral omogočiti Izraelu, da nekoliko omeji svojo vojaško prisotnost na Sinaju, na političnem področju pa bi morala vlada storiti vse. dia bi prišlo do spo razuma z Arabci. Dajan je izrazil prepričanje, da bo v doglednem času možno doseči vsaj delni sporazum z Egiptom. (Na sliki: Nixonov odposlanec Rockefeller med srečanjem z Goldo Meir.) hovnega sovjeta in sovjetske vlade. Čeprav niso o tem ničesar u-radno sporočili, bodo finsko - sovjetski razgovori po vsej verjetnosti posvečeni pripravam za sklicanje vseevropske konference o varnosti in sodelovanju. Srečanje Živkov-Ceausescu SOFUA, 11. — Razvoj mednarod- tdskovna agencija BTA — med romunskim predsednikom Ceausescu-jem in bolgarskim voditeljem Živkovim, ki sta se srečala v poletni rezidenci romunskega predsednika na Črnem morju, sta posvetila posebno pozornost vprašanjem evropske varnosti in utrjevanju sodelovanja in dobrososedskih odnosov na Balkanu. Stavka pilotov RIM, 11. — Že tretji dan stavkajo piloti civilnega letalstva, ki zahtevajo obnovitev delovne pogodbe. Stavka je razčlenjena, tako da sporoče uro pred odhodom, katera letala ne bodo vzletela. Tudi danes je prišlo do posredovanja ministra za delo Coppa in pod-nega položaja je bil v središču I tajnika Tedeschija, vendar vse ka-pogovora — kot poroča bolgarska I že, da brez pravega uspeha. Dr. Francč Stele 10. avgusta letos nas je Slovence po kratki in neozdravljivi bolezni, kot je stalo v skopem sporočilu, zapustil akademik profesor doktor France Stele. S prizorišča slovenske kulture odhaja drugi iz najstarejše generacije slovenskih umetnostnih zgodovinarjev, drugi iz slovite »trojice* znanstvenikov, ki so jo sestavljali dr. Izidor Cankar (umrl 1958), dr. Vojeslav Mole (živi v Združenih držav Amerike) in dr. France Stele. Vsi trije so bili rojeni okoli leta 1886 (Stele 21. 2. 1886 v Tunjicah pri Kamniku in so se šolali na dunajski univerzi pri M. Dvoraku, zadnjemu iz vrste utemeljiteljev dunajske umetnostno -zgodovinske šole. ki je privedla metodo formalne analize v umetnosti na stopnjo eksaktne znanstvene metode. To so bila izhodišča vseh treh mož, ki so po stavljali temelje slovenski umetnostno zgodovinski vedi tako na ljubljanski univerzi kot v publicistiki. Toda medtem, ko so Izidorja Cankarja zanimala bolj teoretična vprašanja in evropska zgodovina umetnosti v širšem smislu, se je France Stele posvetil predvsem domači umetnosti, tako starejši kot tudi najnovejši. Kot rečeno, je prinesel z Dunaja zanesljivo raziskovalno metodo, potem pa je kot konservator pri Centralni komisiji za spomeniško varstvo za Kranjsko v letih pred prvo svetovno vojno pregledal doslej skoraj neraziskano spomeniško gradivo starejše umetnosti na vsem Slovenskem. Delo konservatorja je opravljal tudi po vojni in to mu je omogočilo, da je k topografijam umetnostnih spomenikov Stegenška in Marolta dodal še topografijo sodnega okraja Kamnik (1922) zatem pa napisal »Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih* (1924, 1966), ki je temeljno delo za poglobljeno raziskovanje naše umetnostne preteklosti. Bil je pionir pri poučevanju slovenskega srednjeveškega stenskega slikarstva in ob tem postal avtoriteta evropskega formata. Razprave, ki jih je sintetiziral v knjigi »Monu-menta artis Slovendcae* (1935) in v knjigi »Slikarstvo v Sloveniji od 12. do 16. stoletja* (1969) so plod tega dolgoletnega truda in odkrivanja fresk izpod stoletnih slojev beleža. Spoznanja ob domači umetnosti so ga usmerjala na širše umetnostno področje in teorijo zlasti potem, ko je nasledil Izidorja Cankarja na oddelku za umetnostno zgodovino na ljubljanski univerzi leta 1937. Leta 1935 je izdal »Umetnost zapadne Evrope*, v kateri je izrazil svoj u-metnostno - zgodovinski »čredo*. Privlačevala so ga precej različna področja umetnostne zgodovine, tako bizantinska umetnost, gotska arhitektura na Slovenskem, zlasti problematika dvoranskih cerkva (Ptujska gora 1940, 1966 in Cmogrob, 1962), sli- karstvo 17. stol. pri nas (Celjski strop 1929, 1969), teme iz sodobnega slikarstva (Slovenski impresionisti, 1970) Ivan Grohar (1957), starejše slikarstvo (Mo-numenta II, 1937, Slovenski slikarji, 1949, Fortunat Bergant, 1957) in še druge teme. Med vojnama je bil dolgoletni sourednik revije »Dom in svet* in pri reviji je prizadevno skrbel za likovno kritiko, ki se je vseskozi zavzemala za mlado slovensko umetnost od ekspresionizma do poetičnega realizma ob koncu tridesetih let. Hkrati je za Izidorjem Cankarjem urejal »Zbornik za umetnostno zgodovino*, prvo znanstveno umetnosto - zgodovinsko revijo na Slovenskem in vanj tudi neumorno pisal. Nasploh je mimo najvažnejših del, ki smo jih omenili, napisal ogromno člankov (preko 600 objavljenih enot), sodeloval pri mnogih revijah in na mnogih simpozijah in to že v letih, ki so marsikaterega prisilila v pokoj. Od leta 1940 je bil član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, bil je častni doktor ljubljanske univerze. Prešernov nagrajenec; prejel je zlati doktorat dunajske univerze, red zaslug za narod z zlato zvezdo, Herderjevo nagrado in številna druga priznanja. Iz njegove šole je izšla vrsta izvrstnih znanstvenikov, ki nadaljujejo in poglabljajo njegovo delo kot Emilijan Cevc, Zoran Kržišnik, Ksenija Rozmanova, Nace šumi, Sergej Vrišer, Marjan Zadnikar in še drugi. Ime Franceta Steleta pa je povezano tudi s Primorsko. »Umetnost v Primorju* (1940) in nova izpopolnjena izdaja (1960) jo temeljno delo za raziskovanje u-metnostnega gradiva na Primorskem kot je »Oris* temeljno delo za umetnost na Slovenskem. Hkrati je »Umetnost v Primorju* zgledno delo v pogledu metode, ko hoče opredeliti primorsko umetnost s stališča regije v odnosu do sosednjih, kjer se je ta umetnost porajala Podobno je razlagal tudi umetnost Lojzeta Spacala (monografija 1949) v zvezi z okoljem, ki umetniku ponuja ne le motive, temveč narekuje tudi način izvedbe. Čas je potrdil že za njegovega življenja pravilnost mnogih njegovih trditev, ki stoje zdaj kot vogelni kamni v zgradbi slovenske umetnostno - zgodovinske znanosti. V strokj ne bo mogoče mimo njega. Ostanemo še mi ki smo ga poznali. Ohranili ge bomo v spominu kot človeka mehkega značaja, ki se ni znal nikoli nikomur zameriti. PETER KREČIČ Končala se Je dolga bitka okrog pokojnin, ko je senat dokončno zavrnil vse popravke opozicije in je s tem obnovljeno prvotno besedilo vladnega zakonskega dekreta. Na konferenci neuvrščenih v Gvajani je jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac obravnaval tasno povezavo med položajem v Evropi in splašnimi napori za ustvarjanje pravičnejših odnosov in utrjevanju miru na svetu. V Brnu je bil te osmi proces proti komunistom, predstavnikom novega Dubčkovega kurza, ki te niso mogli sprijazniti s Husakovo »normalizacijo* izvadano v ozračju vojaške okupacije. V zadnjih štirih tednih so obsodili 46 oseb na skoro 100 let zapora. PO UGOTOVITVAH TRGOVINSKE ZBORNICE Porast industrijske proizvodnje v prvi polovici letošnjega leta Turizem pa je občutno zaostal za lanskim - Trgovina malo razgibana - Obseg zaposlenosti se krči Statistični urad trgovinske zbornice je objavil podatke o gospodarskih gibanjih v tržaški pokrajini za mesec junij. Na podlagi teh podatkov si lahko sestavimo vsaj približno sliko o razvoju tukajšnje ekonomije v prvi polovici letošnjega leta. Prvi podatek se nanaša na turizem in nam žal pove. da smo na tem področju občutno nazadovali v primeri z lanskim letom: tako je število nočitev italijanskih državljanov v hotelih in drugih turisti6iih objektih na Tržaškem v razdobju januar - junij 1971 doseglo 207.451 medtem ko je znašalo v ustreznem razdobju lanskega leta 218.677 nočitev. Še slabše je hilo glede obiska tujih turistov: skupno število njihovih nočitev je letos doseglo 112.131, v istem času lani pa so jih našteli znatne več, in sicer 134.329. V industriji so bili na splošno doseženi boljši rezultati kakor lani, le proizvodnja cementa se je skrčila, in to precej močno. V žele>-zami Italisider pod Skednjem so do konca junija proizvedli 285.252 ton surovega železa in 94.663 ton kokil, medtem ko je znašala lanska proizvodnja pri prvi postavki 283.691, pni drugi p>a 88.447 ton. Količina surove nafte, kj so jo letos predelali v tržaških čistilnicah, »e je v primeri z lanskim letom povečala za 19,4%, in sicer z 814.571 na 972.712 ton. Proizvodnja časopisnega in tiskarskega papirja je v letošnjem letu dosegla 58.783 ton, medtem ko je znašala lani 50.163 ton. Proizvodnja se je p>o vsem tem povečala za 17,2%. Tovarna Ital-cementi v žaveljski industrijski coni pa je letos proizvedla le 109.030 ton cementa, medtem ko je znašala lanska proizvodnja 117.600 ton. Produkcija se je torej zmanjšala za 7,3%. Tržaški trg z nepremičninami pa je še vedno živahen: od januarja do konca junija so na pristojnem uradu vknjižili 2.283 kupoprodajnih pogodb, skupna vrednost izmenjanih nepremičnin pa je po izjavah prizadetih strank dosegla 15 milijard 39 milijonov lir. V istem času lani so zabeležili 2.336 pogodb, vrednost nepremičnin pa je znašala 12 milijard 53 milijonov lir. Pregled trgovinske zbornice navaja nekaj podatkov tudi o razvoju potrošnje tobaka, soli in mesa na Tržaškem. Iz pregleda povzemamo, da so tukajšnje trafike prodale do konca junija 281.017 kg tobačnih izdelkov, medtem ko je znašala skupna prodaja v ustreznem razdobju lanskega leta 263.897 kg Prodaja soli se je povečala za 1,3%, in sicer z 9.005 na 9.119 stotov. Zanimivo pa je, da se je potrošnja mesa letos povečala kar za 12,1% v primeri z lanskim letom: zbornica namreč navaja, da se je količina mesa, ki so ga razprodali v tržaških mesnicah, povečala z lanskih 43.353 na 48.580 stotov. Pojav je deloma spravljati v zvezo s pomanjkanjem in z nedavno podražitvijo tega blaga v jugoslovanskem mejnem pasu. Tržaška trgovina na drobno je ko- KLJUB POZITIVNI PONUDBI RAVNATELJSTVA Skupščina CISL za nadaljevanje sindikalnega spora v ACEGAT CGIL in UIL za sprejetje ponudbe - Danes skupščini CGIL in UIL Sindikalni spor v ACEGAT se je v zadnjih urah zaostril. Na obeh skupščinah, ki so jih imeli včeraj delavci ACEGAT včlanjeni v sindikalno organizacijo CISL, so se izrekli proti sprejetju ponudb ravnateljstva, ki jih jim je posredoval tržaški podžupan Lonza. Na skupščini so sklenili, da bodo nadaljevali s stavkovnim gibanjem. Kot znano se s tem stališčem na strinjata organizaciji CGIL in CCdL - UIL, ki menita, da so ponudbe sprejemljive, še zlasti, ker gre za začasno rešitev, dokler ne pride do obnovitve vsedržavne pogodbe in do podpisa notranjega sporazuma, kar bi moralo biti jeseni. Podžupan Lonza je poudaril, ko je pojasnil ponudbo ravnateljstva ACEGAT, da je znesek 8.000 lir, ki jih ponuja, največ, na kar lahko v tem trenutku občinsko prevozno podjetje pristane. S predlogom ravnateljstva ACEGAT se strinja tudi občina, je poudaril takrat Lonza in izrekel mnenje, da bi se morali delavci s tem dosežkom za sedaj zadovoljiti. Ob isti priložnosti se je Lonza obvezal v imenu tržaške občinske uprave, da bodo uslužbenci ACEGAT s podpisom nove pogodbe jeseni bili deležni takih dohodkoh, kakršni so zagotovljeni uslužbencem sorodnih podjetij v glavnih mestih italijanskih dežel. Sinoči sta obe sindikalni organizaciji FIAI - CGIL in FNAI - UIL izdali sporočalo, v katerem vztrajata pri svojem pozitivnem ocenjevanju ponudbe ravnateljstva A CEGAT, v skladu z izjavami, ki sta jih obe vodstvi dali že v četrtek ter jemljeta na znanje odklonilno stališče FeNLAI - CISL. O-benem organizaciji FIAI - CGIL -ACEGAT ter FNAI - UIL - ACE GAT sklicujeta delavski skupščini, ki bosta v sredo, 16. avgusta ob 10. uri v remizi v Broletu ter ob 18. uri v menzi prav tako v Broletu. dovine svojih naporov, na katere vsi gledajo z občudovanjem*. Poleg tega se je dr. Abbrescia zahvalil tudi pripadnikom sil javnega reda, ki so sodelovali pri gašenju požara • Uslužbenci letališča v Ronkah so včeraj prekinili delo od 13. do 19. ure. Zaradi stavke je odpadlo šest poletov. Zahvala prefekta gasilcem za požrtvovalnost pri gašenju požara naftovoda Vladni komisar dr. Abbrescia se je v prejšnjih dneh zahvalil gasilcem. ki so sodelovali pri gašenju požara v naftnem skladišču pri Dolini. Še zlasti je poudaril vlogo poveljnikov inž. Sorrentina in inž. Casablance, ki sta se tudi opekla in sta se marala zateči v bolnišnico. ter inž. Gavagnina. ki ju je nadomestoval. Med drugim je prefekt Abbrescia dejal, da so gasilci »napisali še eno zgledno stran zgo- Ne podajaj se na pot sredi avgusta, ko je vročina in preveč prometa! Pridi raje na KMEČKI TABOR na Opčine, kjer se boš v senci in domačem razpoloženju dovolj pozabaval! Otvoritev danes, 12. avgusta ob 18. uri. V menjalnicah SFRJ sprejemajo vsakršno vsoto lir Jugoslovanski bančni uradi so včeraj uradno zanikali govorice, po katerih naj bi bile znatne težave pri menjavi lir v jugoslovanskih menjalnicah. V vseh menjalnicah sprejemajo brez vsakršne formalnosti katerokoli vsoto italijanskih lir. Edina omejitev velja za bankovce po 50.000 lir in po 100.000 lir. To omejitev pa so uvedli zaradi določil italijanske osrednje bančne ustanove. Po italijanskih določilih je namreč zakonsko prepovedan izvoz tehle bankovcev. Kruh in meso za veliki šmaren Za velikošmame praznike bodo imele pekarne sledeč umik: v ponedeljek, 14. avgusta bodo odprte od 7.30 do 13.00 in od 17.30 do 20. ure, v torek 15. pa bodo zaprte. Mesnice bodo v ponedeljek odprte od 7.30 do 13. ure in od i7. do 19.30, v torek pa bodo zaprte. Razstrelili so granati v Sesljanskem zalivu Včeraj dopoldne so minerci vojaške mornarice razstrelili dve gra nati za minomet, ki so ju našli v Sesljanskem zalivu približno 10 metrov od kopališča «Caravella». Granati sta ležali na dnu v globini štirih metrov. Granati so najprej potegnili iz morsscga dna in iu nato razstrelili drugje. nec junija izkazovala naslednjo sliko: prodaja prehrane se je razvijala približno z istim tempom kakor druga leta v tem času, za razliko od prejšnjih let pa je proti koncu meseca občutno oživela prodaja oblačil in deloma tudi obutve. Elektrogospodinjske naprave so nasprotno zaostajale, kar velja tudi za pohištvo, optične izdelke, razno stanovanjsko opremo in podobno. Birmanje je prineslo nekaj več prometa urarjem, zlatarjem in drugim trgovcem, kj se ukvarjajo s prodajo izdelkov, primernih za tovrstno obdarovanje. Nekaj več prometa so zabeležili tudi trgovci z modnimi poletnimi oblačili. Trg na debelo je bil na splošno miren, in to pri vseh vrstah blaga. Glede cen je zbornica ugotovila, da so se nekateri mlečni izdelki, mast in domača jajca v prodaji na debelo nekoliko počenih, cene drugega blaga pa so ostale v glavnem neizpremenjene. V prodaji na drobno niso zabeležili posebnih premikov: v glavnem so bile cene čvrste, kolikor je v juniju prišlo do kakšnega kolebanja, pa se je to zgodilo zaradi trenutne — večje ali majše — razpoložljivosti posameznih vrst blaga. Po ugotovitvah trgovinske zbornice je bilo konec junija na našem področju v rednem delovnem odnosu 88.867 ljudi, to je 1,5% manj kakor ob istem času lani. Brezposelnih Tržašanov .je bilo 3.152, to je 2,3% ljudi več kakor konec lanskega junija. Z UDELEŽBO NAŠE DEŽELE Od danes v Celovcu XXI. lesni sejem Danes ob 10. uri bodo slovesno odprli XXI. avstrijski lesni sejem v Celovcu, katerega se udeležujejo razstavljavci iz Avstrije in 27 drugih držav. Slovesnemu odprtju bo prisostvovalo tudi predstavništvo Furlanije -Julijske krajine, ki ga bo vodil deželni odbornik za prevoze Salvatore Varisco in ki ga bodo sestavljali številni zastopniki deželnega odbomištva za trgovino in industrijo in deželnega urada za načrtovanje. Naša dežela je tudi letos uredila lastni paviljon in sicer v okviru stalnega razstavišča «prijateljstva*, ki so ga postavili pred nekaj leti. Dan naše dežele bo v ponedeljek, ko bo odbornik Varisco orisal na posebni tiskovni konferenci letošnje razstavišče Furlanije - Julijske krajine ter razvoj prometnega in trgovinskega sodelovanja med sosednjimi deželami. V ponedeljek zvečer bo nastopila tudi furlanska folklorna skupina «Chei di Guart* iz Ovara. POSEG KMEČKE ZVEZE Dolinskim kmetovalcem čimprej izplačati škodo zaradi požara Predsedstvo Kmečke zveze je glede na razvoj razprave v rimskem parlamentu o vprašanju pokojnin proučilo neugoden potek parlamentarnega dela in izrazil močno nezadovljostvo tržaških kmetov ob vztrajanju, da obdelovalce zemlje še dalje ol držijo v podrejenem, diskriminiranem položaju. Še posebej je razlog globokega razočaranja, po dolgoletnih vladnih obljubah o izenačenju kmetov z drugimi delovnimi kategorijami na področju socialnega skrbstva, da jim sedaj hočejo še vedno priznati pokojnino, ki je že itak neprimerno manjša, šele pet let za vsemi delovnimi ljudmi. To stanje bo zato predmet posebne razprave na prihodnji seji izršnega odbora Kmečke zveze, ki bo prihodnjo soboto. Predsedstvo je tudi vzelo v pretres resno škodo, ki jo je prizadejal kmetijskim pridelkom kriminalni atentat na naprave naftovoda v Dolini ter naslovilo na deželnega odbornika za kmetijstvo pimso, v katerem zahteva njegov poseg za hitro izplačilo odškodnin prizadetim. • Uradi pokrajinske bolniške bla-gjne za neposredne obdelovalce bodo zaprti v dneh 14., 15. in 16. avgusta. Tradicionalna prireditev v Prosvetnem domu na Opčinah Drevi otvoritev Kmečkega tabora Razstava kmetijskih strojev m upodobitev ljudskih noš - Delovale bodo dobro založene stojnice Na vrtu Ljudskega doma na Opčinah so v teku še zadnje priprave za ureditev letošnjega 14. kmečkega tabora, ki ga organizira Kmetijska zadruga s sodelovanjem openskega prosvetnega društva Tabor. Stojnice so že nared in ča kajo na obiskovalce. Tudi razstava kmetijskih obdelovalnih strojev je pripravljena in bo odprta vse štiri dnd do torka, ko se bo tabor zaključil. Uradno bodo tabor otvorili danes popoldne ob 18. uri. ko bo imel ing. Miloš Kodrič uvodni govor. Obenem bodo otvorili tudi razstavo upodobitev ljudskih noš na Tržaškem od Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske dalje. Priredila jo je domačinka Živa Grudnova, ki se že več let ukvarja z etnografskimi vprašanji in je za te zadeve prava izvedenka. Nadaljuje se tako tradicijia razstav v okviru kmečkega tabora. Lani je bila na vrsti razstava cvetlic, predlanskim pa idrijskih čipk. V nedeljo zvečer bo za plesalce in druge obiskovalce igral zabavni orkester ljudske milice iz Ljubljane. druge dni pa bo vsak večer ples z ansamblom »Planšarji*. Svojevrstna privlačnost bo nastop folklorne skupine iz Gorij »Svoboda*, ki je na svojih turnejah v tujini doživela že vrsto zavidljivih uspehov, Skupina »Svoboda* bo nastopila jutri popoldne. Za zadnji dan tabora, torek, ko .je veliki šmaren, prireditelji niso predvideli nobenega posebnega sporeda. Sicer pa smo prepričani, da se obiskovalci niti v torek ne bodo dolgočasili, spričo dobre založenih kioskov, kjer bodo točili pristno domače vino. rezali okusen kra-ški pršut, pekli čevapčiče, klobase itd.. Zvečer bo. kot vedno na sporedu ples. Izognimo se torej gnečam na cesti, saj bo na kmečkem taboru v senci kostanjev, v pristnem domačem vzdušju boli prijetno kot v dolgih avtomobilskih kolonah, še zlasti ob kozarcu domače kapljice in porciji čevapčičev. NA POBUDO USTANOVE ZA TURIZEM Tri zanimive prireditve v drugi polovici avgusta Nastopili bodo španski plesalec Luisillo s svojo skupino, brazilski plesalci in plesalke ter Iva Za-nicchi, «1 ricchi e poveri» in Pippo Bando Z današnjo in jutrišnjo predstavo Čardaške kneginje se bo zaključil festival operete, ki je tel velik, uspeh med tržaškim občinstvom. Za konec avgusta pa sta tržaška avtonomna ustanova za turizem in ustanova za gledališče Verdi pripravili tri zelo pomembne prireditve. Zadnje pogodbe v tem smislu so podpisali včeraj. V četrtek, 17., petek 18. in soboto, 19. avgusta bo na odru Grada sv. Justa nastopil Luisillo s srnjim «Gledališčem španskih ple-sov». Ta izredni plesalec, koreograf n režiser je povzdignil na umetniško raven pristen izraz španskega naroda. V Trstu bodo nastopili s prireditvijo «.Fiesta fla-menca». V torek, 22. in sredo 23. avgusta bo na sporedu iPust v Riu 1972» ki je na vseh evropskih o-drih dosegel zelo velik uspeh. V reviji nastopajo najlepša južnoameriška dekleta v plesih, petju in zborih. Pred tremi leti smo lahko že občudovali te izredne plesalke in govori se, da bo letos nastop še na višji ravni. Končno bo v četrtek, 31. avgusta na sporedu glasbeni variete. Zasedba je izredna, saj bodo nastopili Iva Zanicchi s svojim an- TRŽAŠKA KNJIGARNA sporoča prijateljem in cenjenim odjemalcem, da bo zaradi letnih počitnic zaprta od 13. do 20. avgusta. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMIIllMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllinil, II, 111111111111111,111,11111111111111' ZA VEČJO VARNOST NA NAŠIH CESTAH MiiiiHiimiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii Občinski redarji bodo nadzorovali promet na cestah tržaške občine l’o stranskih cestah bodo krožili poljski čuvaji, ki bodo pazili, da ne bi izletniki zanetili ognja in povzročali škode na travnikih in njivah Za agente prometne policije se je veliki šmaren začel že pred petnajstimi dinevi. Od 27. julija dalje .je poveljstvo okrepilo nadzorstvo na vseh gestah ob sobotah, nedeljah in praznikih. Tržaškemu oddeiku so bili dodeljeni tudi agenti iz drugih mest. na pomoč pa so priskočili tudi agenti javne varnosti. ki so in bodo nameščeni na vseh križiščih obalne ceste od Grlja-na do Devina. Govori se. da bo nad našimi cestami tudi krožil helikopter prometne policije, ki bo priletel s padovskega letališča. Promet v mestu in na vsem področju. kjer -so pristojni, bodo ure jevali občinski redarji Poveljstvo je mobiliziralo vse ljudi da bo nadzorstvo res strogo podnevi in ponoči. Poleg tega pa so občinski redarji dali na razpolago tudi svoje radijske sprejemnike in oddajnike. da bodo lahko v vsakem trenutku poklicali na kraj morebitne nesreče reševalne avtomobile ali furgone italijanskega avtomobilskega kluba. ACI je tudi mobiliziral vse razpoložljivo sile za pomoč avtomobilistom. ki bi se znašli v teža vali. V operativnem centru za cestno pomoč bo stalno kdo pri telefonu, da bo sprejemal pozive na pomoč. Center ima na razpolago tri vozila, gi lahko pripeljejo pokvarjen avto v mesto. Za manjše okvare bo osebje ACI na razpolago za prva TRŽAŠKI PRISTANIŠKI URAD ZA DELO javlja, da bodo s ponedeljkom. 14. t.m. uvedli v tržaškem pristanišču delo po izmenah. Zaradi tega se bodo morali delavci pristaniških skupin, ki so sedaj na dopustu in se bodo tistega dne vrnili na delo, javiti na posameznih zbirališčih kakor sledi: ob 6.30 — Skupina za manipulacijo raznega blaga na ladji; ob 6.45 — Skupina na manipulacijo premoga in rudnin ter blaga na kopnem. Bliža se veliki šmaren in ljudje se odpravljajo na počitnice. Po naših cestah je promet zelo intenziven, zlasti zaradi tujih turistov, ki se peljejo v Jugoslavijo. Na obmejnih prehodih imajo agenti polne roke dela, ljudje pa morajo čakati v dolgih kolonah. Včeraj je bil na vseh glavnih mejnih prehodih promet zelo živahen, zlasti pa so našteli zelo veliko število prehodov na bloku pri Eeruetičili, kjer so ljudje Še pozno v noš čakati v dolgih vrstah. Na sliki: avtomobili pred obmejnim prehodom. hitra popravila. Avtomobilski klub tudi sporoča, da ob nedeljah deluje na Tržaškem ena sama mehanična delavnica in sicer na državni cesti 202 pri bencinski črpalki Shell v Sesljanu. Kdor se bo za veliki šmaren odpravil na daljši izlet, naj pred odhodom da svoje vozilo v roke dobremu mehaniku Učinkovite za vore lahko vedno prav pridejo, poleg tega pa ne bo škripcih, če se mu pokvari avto. Vodstvo tržaškega ACI je namreč ukazalo svojim šoferjem, da v teh prazničnih dneh lahko pomagajo avtomobilistom v težavah le na cestah naše pokrajine, ne bodo smeli pa v Furlanijo ali v Jugoslavijo kot prejšnja leta. V načrtu za nadzorstvo nad prometom in nad izletniki bodo imeli svojstveno vlogo občinski poljski čuvaji Na svojih motornih koles > bodo krožili po stranskih cestah in pazili, da bi morda izletniki ne zanetili požara v gozdovih. S tem bodo pomagali mri nadzorstvu gasilcem in pomožnim izvidnicam skavtov, civilne zašate in raznih alpinističnih klubov. Poleg tega važnega izvidniškega dela, pa bodo imeli poljski čuvaji še drugo zelo pomembno nadzorstveno nalogo. Paziti bodo morali. da ne bodo izletniki vdirali v ograjena zemljišča in čeprav nenamerno, povzročali škode na travnikih in njivah. Nekateri nedeljski izletniki so kot kobilice; kjer se ustavijo, tam uničijo vse. Še pred nedavnim smo poročali o nesramnem vedenju takih izletnikov, ki so pri Bazovici napadli in pretepli kmetico, ki .jih je opozorila, naj več pazijo na travnike in njive in naj ne mečejo smeti povsod. Kot vse kaže. bo torej veliko-šmarni promet pod nadzorstvom. Oblasti sicer opozarjajo avtomobiliste. naj vozijo previdno, vendar bolj kot odhoda na počitnice se bojijo tako imenovanega »velikega* povratka. Statistični podatki iz zadnjih let dokazujejo, da se za veliki šmaren ne pripeti več prometnih nesreč kot po navadi, tragičen pa je obračun povratka s počitnic Zato velja opozorilo; vozi previdno ko odhajaš, še bolj previden pa bodi. ko se vračaš. Obvestilo tajništva Kmečke zveze Tajništvo Kmečke zveze obvešča, da bodo uradi zaradi velikošmar-nih praznikov v ponedeljek, 14. t.m. zaprti. Praznik rib in vina na pomolu za ribarnico Nocoj in jutri bo od 20. ure do polnoči na pomolu za ribarnice praznik, ki ga je priredila zadruga ribičev Julijske krajine. Na prodaj bodo cvrte ribe raznih vret in izbrana bela vina iz okolice Trevisa. Ob jDomolu bodo vsidrani čolni za-ige. ki jih bodo praznično raz-tiili. Igrala bo godba na pihala. Požar pri Perčedolu: uničenih 1.500 ha gozdiča Včeraj popoldne je izbruhnil večji požar v bližini Perčcdola. Kmalu po 16.30 so dospeli na kraj openski gasilci pod poveljstvom vodie Zan-parla S seboj so imeli večjo motorno brizgalko, vendar pa niso mogli sami omejiti ;; ozara. Zato so poklicali na Pomoč še skupino tržaških gasilcev, s katerimi so do-gasili rožar kmalu no 20 uri. Vzroki požara še nisi' znani, ni pa težko domnevati kaj se je zgodilo. Požar je povzročil zelo verjetno kak cigaretni ogorek ali vžigalica, ki jo je lahkomiselni obiskovalec Krasa odvrgel kar tako v goščavo. S svojim dejan iem pa je zanetih požar, ki ie uničil približno 1.500 hektarjev gozdiča. Škoda torej ni samo za lepoto Krasa, am pak tudi finančna. Zato še enkrat priporočamo skrajno previdnost pri prižiganju ognjev in pri odmetavanju cigaretnih ogorkov in vžigalic med sprehodi po Krasu. sanmblom, supina «Riechi e povem in kvintet «Livermen». Razne točke bo napovedoval znani konfe-ransje Pippo Baudo, ki bo med drugim tudi nastopil kot pevec in glasbenik. Baudo namreč dobro igra deset različnih glasbil. Najlepša v naši deželi Predvčerajšnjim so v znanem sesljanskem lokalu izvolili najlepše dekle v deželi. Letošn.a lepotica Furlanije - Julijske krajine je po rodu Slovenka in je doma iz Križa. Ime ji je Vanda Pičulin in je zaposlena v frizerskem salonu. Mlada Križanka je s čarom svojega telesa prepričala žirijo, ki jo ie izvolila za najlepše tržaško dekle Po prvi zmagi va še drugo zadoščenje. Na tekmovanju za najlepše dekle v dežeb je ponovno slavila Zmagoslavi-- Seda1 jo čaka še natečaj za izvolitev ?.-iiss Italije. Lepe obline n enega L-iesa so dovoli prepričljiv argument za še tako pikolovsko žirijo. Mlada, komaj 17-letna frizerka. je že začela sanjariti o filmski karieri. •: pri njenih letih kdo bi ji to zameril. ŠD Olimpija čestita svojemu tajniku Antonu Ščuki in soprogi ob rojstvu male Katjuše. • Pokrajinski sindikat upokojencev CGIL sporoča, da so z novim zakonom, ki so ga odobrili v parlamentu podaljašali rok za «odkup» delovnega obdobja, ki gre od 1920. do 1926. leta. Interesenti naj se zglasijo na patronatu INČA v Ul. Pondares. Prošnjo za »odkup* delovne dobe morajo interesenti predložiti do 1. julija 1973. Na Opčinah ž avtom podrl dijakinjo Včeraj popoldne se je 16-letna dijakinja Ciniza Tinunin iz Ul. Milano 4 vozila po Ul Terana na Opčinah. Ko je zavozila s svojim motorjem ciao na Bozoviško cesto, jo je podrl s fiatom 1100 38-letni Franc Pečar, ki biva v Avstraliji, je pa doma s Padrič. kjer se v teh dneh mudi na počitnicah pri očetu Oskarju. Cinzio so prepeljali na ortoped ski oddelek bolnišnice, kjer so ji ugotovili zlom desne noge. udarce ■ in odgrnine. Zdraviti se bo morala mesec dni. ŽREBANJE zorni. Z10 TISOČ URAMI ZADENEŠ AVTO >500 V četrtek, 10. 8., je bil v prisotnosti predstavnika finančne uprave izžreban listek št. 0920 ki dobi avto FIAT 500 L Gledališča POL1TEAMA ROSSETTI Drevi, s pričetkom ob 21. uri ter jutri, s pričetkom ob 18. uri, bodo zadnjikrat ponovili v okviru festivala operet Kalmanovo opereto cčardaška kneginja*. Vstopnice za obe predstavi so na razpolago pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2 (tel. 36-372). Kino MIRAMARSKI PARK. Predstave »Luči in zvoki*: danes ob 21.00 in ob 22.15 dve izvedbi «Massimiliano e Carlotta* v italijanščini. Avtobusna služba proge M od zadnje postaje 6 Barkovlje z odhodom ob 20.40 in 21.55, ob koncu predstave vožnja do Barkovelj. Nazionale; 16.30 «Jungla erotica* Barvni film. Aliče Marie, Peter Bel-phet in Paul Famoff. Fenice 16.15 «C'era una volta il West»-Barvni vvestern film. Eden 16.30 «Darsela a gambe*. Barvni film. Michel Piccoli, Marie## Jobert in Michael York. Grattacielo 16.30 »Riti segreti*. Barvni film. Excclsior 16.15 «L’esibizionista», b®#-vni film, James Coburn. Ritz 16.30 «Due fratelli in un p sta chiamato Trinitš*. Richard Harrisa# in Donald 0’Brian, barvni film. Aurora 16.30 »Grisson gang*. Barvni film. Impero 16.30 «Bernardo cane ladro * bugiardo*, barvni film. Cnpito) 16.00 II. serija filmov »Com* Hitchkock* «Un uomo dalla pelle dura*, barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom. Cristallo 16.30 «11 corsaro delTIsol# Verde*, barvni film. Filodrammatico 16.30 «1 piacevoli ^ chi di Monique, ragazza alla pari*; Barvni film. Prepovedano mladim pod 18. letom. Moderno 16.30 «La mortadella*. Barvni film. Sofia Loren in Luigi Vre ietti. Vittorio Veneto 17.00 «Le messe ner* della contessa Dracula*, barvni t' 1rrl' Prepovedano mladini pod 14. letom Abbazia 16.30 «Django», barvni f®* A. Steffen. Ideale 16.30 «11 romanzo di un ladr° di cavalli*. Barvni film. Yul Bryn-ner in Jane Birkin. Astra 16.00 »Viva la muerte tu**' barvni vvestern film. Franco Nero #* EU VVallach. KINO NA OPČINAH predvaja danes ob 19. uri «E’ TORNATO SABATA... HAI CHIUSO UN’ALTRA VOLTA* Igra Lee Van Cleef. Razstave V Mestni galeriji Piran je razsoj' va, ki nosi naslov Ars Histriae Vr Razstava je odprta vsak dan od 10. ure do 12. ure ter od 17. ure d° 20. ure. Na razstavi sodeluje s Fj9 jimi deU 23 sUkarjev, med katerim so tudi Zvest Apollonio, Janez nassi, Herman Pečarič, Jože Pohle° in še nekaj drugih domačih s likar jo''1 Razstava bo odprta do 24. avgust®1 V Kraški galeriji v Velikem Rep#11 razstava del Pavla Ferluge z Opč1#" V koprski galeriji Meduza je #®? stava del skupine AMA (Ajdič, #**' ljuš, Apollonio). V koprski galeriji Loža je razstav® dunajske šole fantastičnega realizem Razstava bo odprta ob delavnikih #® 9. do 13. in od 17. do 19. ure vse d« 1. septembra. Izleti P. d. Slavko Škamperle obvešča dl® ne, da v nedeljo, 27. avgusta PT,tei, enodnevni izlet na Vrsno, rojstni kraj S. Gregorčiča, Bovec, Vršič in Kr®#l sko goro. , Vpisovanje pri Urdihu od 9. do ter od 17. do 20. ure. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 12. avgusta KLARA Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 20; — Dolžina dneva 14.16 — Luna v2l“ ob 9.36 in zatone ob 21.19. Jutri, NEDELJA, 13. avgusta LILIJANA Vreme včeraj: najvišja dnevna peratura 30,5, najnižja 23,8, ob 19-28,5 stopinje, zračni tlak 1018 ra<“) pada, veter 3 km na uro vzhod##” severovzhodnik, vlaga 63 odstop nebo jasno, morje skoraj mirno, ^ peratura morja 26 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN POROK®,. Dne 11.8.1972 se je v Trstu r#®® 16 otrok, umrlo pa je 15 oseb. . UMRLI SO: 66-letna Bruna Bon P#j Frausin, 77-letni Alessio De Ve«c 1 30-letri 81-letna Giuseppa Feliziani vd. P, 62-letni Giuseppe Salvagno, 30-*e Claudio Mestroni, 61-letni Giord®! Citter, 69-letni Giuseppe Ladini, ( letna Pia Pasquali vd. Minutillo. letna Assunta Pistrin vd. Beor^# 68-letni Savino Storelli, 79-letni cesco Bandel, 50-letni Giuseppe^ ^ Bruna Riavez vd. Stricca, chesi, 84-lctni Alojz Grilanc, Maddalena Toffoli. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vielmetti, Borzni trg 12; Cent®#? Ul. Rossetti 33; Alla Madonna Mare, Largo Piave 2; Sant’A## Erta S. Anna 10 (Kolonkovec)- NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoletto, Ul. Roma 16; Dav®#* UL Bemini 4; Al Castoro, Ul. L® na 11; Sponza, Ul. Montorsi#® (Rojan). , Ob nedeljah in praznikih so oi ' do 19.30 odprte vse lekarne d#®* in nočne izmene. PRIMORSKI dnevnik ZA IZVEDBO STANOVANJSKE PREOSNOVE POKRAJINSKI ZDRAVNIK OPOZARJA TURISTIČNO USTANOVO Tržaška IACP vabi deželno upravo Čeprav ne tako hudo kot pred meseci naj prispeva za ljudske gradnje I je morska voda še vedno okužena Državno nakazilo 26.581 milijonov za Furlani jo. Julijsko krajino nezadostno Spravni svet Neodvisne ustanove buaske gradnje (Istituto Autono-le čase Fopolari - IACP) - na svoji zadnji seji sestavil do-"*nt, 3 katerim je ustanova zav-s a sv»je stališče do uveljavljanja JulnovanJske reforme v Furlaniji -i. ‘craFni- Dokument najprej v* tav'lja, da ima naša dežela iz-n° zakonodajno pristojnost na rT°čju ljudskih gradenj in na pod-nUjJU urbanistike. Zaradi tega je »Jn° potrebno, da se v okviru F 1 Janije - Julijske ,on, ki naj omogoča premostitev «aki __ ^ Jekaterih se v krajine izda težah v zvezi z izvajanjem tn.?Vnega zakona štev. 865 na pod-Uled* ^'ur'anUe * Julijske krajine. jin?e bodočega delovanja pokra-Se ustanov IACP v naši deželi m dokument zavzema za njihovo »ai k v P°®eben konzorcij, ki tgjn bi v tesnem sodelovanju z de-UrJ1 Opravo omogočal pripravo in vanie deželnih načrtov za nJo ljudskih stanovanj. ^Upravni svet IACP nadalje ugo-zak^a’ 9-10 in Se«i-an ' Grljan - Trst Gruian 12 *>0 in 19.00 V*1 12.25 in 19.25 12.50 in 19.50 Sesljan (Dionea - ob delavnikih in praznikih) 17.10 17.30 18.00 Tr„ Koper - Izola - Piran Umag - Novlgrad - Poreč SS"! - P“U 28. 5. 1972 do 30. 9. 1972. pon. tor. sr. pet. sob. ned. 8.00 8.00 8.00 8.00 8.00 8.00 8.35 8.35 8.35 8.35 8.35 8.35 9.20 9.20 9.20 9.20 9.50 9.50 9.40 9.40 9.50 9.50 10.35 10.35 10.35 10.35 10.35 11.25 11.20 12.10 12.15 13.20 13.35 kSt S Sf*0 . °b Trst . Koper ladja odpluje vsak dan ob 13.15 s postankom ' v Miljah, ob 14.15 pa pripluje v Koper. > • Rovinj K°Per - Trs i$?M fr* ir Poreč 4 Novigrad - Umag - Piran - Izola T pon. tor. sr. pet. sob. ned. 15.30 15.30 16.55 16.50 17.50 15.40 16.30 18.25 16.30 16.30 18.25 17.15 19.15 17.15 19.20 17.15 19.15 17.45 19.45 17.45 19.45 18.30 20.25 18.30 20.25 18.30 20.25 19.05 21.00 19.05 21.00 19.05 21.00 V Rimu bodo izletniki ostali dva dni in si bodo ogledali tudi druge znamenitosti. Odhod iz Trsta bo v soboto, 30. septembra, ob 6. uri s Trga Garibaldi. Med potjo se bodo izletniki ustavili v Marzabottu ter počastili spomin tamkajšnjih številnih žrtev nacističnega terorja in padlih talcev. Fosse Ardeatine bodo obiskali v • ieljo dopoldne, popoldne si bodo ogledali rimsko okolico, v ponedeljek pa Rim. Odhod iz Rima bo v torek, med potjo pa se bodo izletniki nekaj časa ustavili v Firencah. Prijave sprejemajo na potovalnem uradu ETLI, na sedežu sindikata CGIL — Ul. Pondares 8 — tel. 750-431, od l. septembra naprej, pa tudi na sedežu združenja ANED, Ul. Crispi 3. Stroški za potovanje (vožnja, prenočišče in hrana) so 40.000 lir. Ob vpisu je treba plačati na račun 10.000 lir sta Požar zajel giulietto in čoln Včeraj, kmalu po polnoči, izbruhnila dva požara: v obeh primerih sta se vneli zapuščeni prevozni sredstvi in v obeh primerih so posegli gasilci pod poveljstvom Antonia Renedettija. Najprej se je ob 0.55 vžgal v Ul. I. Svevo v bližini lesnega skladišča zapuščen alfa romeo giuliet-ta, iz katerega so bruhnili visoki plameni. Mimoidoči so poklicali policijo, slednja pa gasilce. Avto ni imel evidenčne tablice, zaradi česar še niso ugotovili lastnika. Poldrugo uro pozneje pa se je vnel čoln, zasidran ob Trajanovem nabrežju. Tudi tokrat so najprej poklicali policijo, nato pa so posegli gasilci. Čoln je bil delno pod vodo, zaradi česar gasilcem ni bilo treba preveč napora za pogašenje požara. Zato v nekaterih krajih še vedno veljajo omejitve kopanja - V prvih šestih mesetih 4-odstotno zvišanje števila turistov v hotelih Iz škatle so mu ukradli samo 150 tisoč lir Ali so mu denar res odnesli tatovi? To vprašanje si postavljajo preiskovalci zaradi prijave proti neznancem, ki jo je vloži1 68-letni upokojenec Silvio Gašperini iz Ul. Bonomea 121. Priletni gospod hrani v železni škatli kar 2 milijona lir in to doma, v spalnici. V ponedeljek je preštel denar in ugotovil, da mu je zmanjkalo kar 150.000 lir. Zatem si je ogledal še opremo stanovanja in dognal, da mu manjka več krožnikov in nekaj perila. Čakal je do včeraj* ne da bi kaj prijavil policiji. ker je upal, da bo dobil «miši» pri delu....... . Tako vsaj po njegovih izjavah. Ko tatov ni bilo na spregled, je končno prijavil tatvino preiskovalcem. Policisti, ki so dospeli na kraj, so ugotovili, da ni ne na vhodnih vratih, ne na oknih in niti na sami škatli nobenih znakov, da bi domnevni tatovi s silo vlomili, «Morda se vam samo zdi, da vam je kaj zmanjkalo, saj ni nobenih znakov* so dejali Gasperiniju. Ta pa vztraja pri svoji: če ni znakov, pomeni da so imeli ključe. O zadevi sedaj preiskuje pristojni komisariat. Na zadnjem sestanku izvršnega odbora pokrajinske turistične ustanove so se seznanili s higienskimi in biološkimi raziskavami morja v v naši deželi, zlasti v kopališču Marina Julia. Kakor je razvidno in poročil pokrajinskega zdravnika dr. Montagne, onesnaženje ni več tako hudo kot je bilo pred časom, vendar še ni izginilo, zato so še vedno v veljavi omejitve kopanja. Seznanili so se s turističnim gibanjem v prvi polovici letošnjega leta, zlasti v Gradežu, ter ugotovili da se je število nočnin v hotelih zvišalo za 4 odstotke, znižalo pa se je v šotoriščih in sicer za 16 odstotkov. Na znižanje je vplival padec števila tujcev. Pričakujejo, da se bo v avgustu, ko bo po vsej verjetnosti za takšno turistično izbiro vreme prikladnej-še, število turistov v kampdngih zvišalo. V skladu s pravilom je ustanova izvršila preglede v turističnih krajih naše pokrajine, zlasti v Gradežu ki po kapacitetah sam daleč prekaša zmogljvosti ostalih krajev v pokrajini. Pregledali so hotele in zasebne sobe, če so v skladu s higienskimi in drugimi predpisi. Kjer so ugotovili prekrške, so tudi ukrepali. Letos se je v Gradežu prijavilo 22 novih lastnikov ki oddajajo zasebne sobe, in so jih vpisali v poseben register. Izvršni odbor EPT je razdelil vsote prosilcem za njihovo dejavnost ter financiral tiskanje letakov v več jezikih, da bi na prehodih opozarjali tujce, naj ne povzročajo gozdnih požarov. V posebnem prospektu bodo objavili navade in običaje V naši pokrajni, hkrati bodo ponatisnili brošuro o pokrajinskih cestah. Razpravljali so o zadevah, ki bodo v bližnji prihodnosti na dnevnem redu občinskega sveta. Odbor je poudaril svoje poprejšnje stališče, da je potrebno čimbolj okrepiti industrijsko cono, pomembno pomagalo pri družbeno - gospodarskem razvoju Krmina in hkrar ti ohraniti kmetijske strukture, zlasti žlahtne kulture, ki predstavljajo pomembno sestavino v krmin-skem gospodarskem tkivu. Sekcija poudarja, da ni potrebno uničevati kmečke zemlje ampak se potruditi, da bi za širjenje industrijske cone poiskali druga priklad-nejša zemljišča. Podaljšan teden filma v Štandrežu Teden filma v Štandrežu, ki ga je pripravilo prosvetno društvo O. Župančič, žanje zares velik u-speh in odobravanje. Na dvorišču gostilne Romana - Gabro se vsa!? večer zbere mnogo ljudi, ki z zanimanjem sledijo predvajanju. Veliko staršev šoloobveznih otrok je zaprosilo organizatorje te manifestacije, da hj teden filma podaljšali. Predstavniki društva jim bodo skušali ugoditi, za ponedeljek so že priskrbeli film, ki bo primeren za šolsko mladino. Vrteli bodo mladinski film «Slavčkovo petje*, ki prikazuje življenje šolske mladine, razposajenost in veselje dijakov v šolskih klopeh, ki večkrat nakuhajo marsikatero debelo. Film bodo vrteli, kot po navadi, ob 20.30 na dvorišču domače gostilne. Ob navzočnosti okrajnega sodnika Finazzerja, funkcionarjev kvesture in orožnikov je včeraj zjutraj v Tržiču prof. Salvatore Ban-cheri iz Gorice napravil obdukcijo trupla Micheline Giordano, ki jo je v četrtek popoldne mož Gae-tano Della Volpe ubil z nožem. Zdravniški izvedenec je na truplu našel šest ran, tri so bile na srcu in nekaj prask Gaetano Della Volpe je sedaj pod obtožbo namernega umora v goriških zaporih. Njegov uradni branilec je odv. Bonadonna iz Tržiča. NA POBUDO ZBORA «SEGHIZZI» V polovici septembra v Gorici tretji evropski shod o petju Izmenjali si bodo poglede na sedanjo ustvarjalnost Kaj pojemo danes v Fvropi. Na to temo bo uglašen letošnji, tretji po vrsti, evropski shod o pet.iu, ki ga prireja pevsko društvo Se-ghizzi v Attemsovi palači od 18. do 20. septembra. Gre za stransko vejo 11. mednarodnega pevskega Grb goriškega pevskega zbora «Seghizzi». SODNA RAZPRAVA V NOVI GORICI Medobčinski konzorcij za domove onemoglih Na sestanku, ki je bil pred dnevi v Siršu in katerega so se udeležili predstavniki vseh manjšin občin tržiškega okolja, so sklenili, da bodo ustanovili konzorcij za gradnjo in vzdrževanje domov o-rnemoglih. Za dva domova, ki ju bodo v kratkem zgradili v Ron-kah in v Škocjanu, je načrta že pripravil arhitekt Romano. Za oba domova bodo potrosili skupno 590 milijonov lir, vendar bo velik prispevek dala dežela sama. Prvi dom v Ronkah bo služil tudi Do-berdobcem in prebivalcem štaran-cana, drugi v Škocjanu pa prebivalcem Redipuglie, Turjaka, Dob-bie in Suliščana. Industrije ne graditi na škodo kmetijstva V Krminu se je sestalo vodstvo sekcije PSDI ob prisotnosti pokrajinskega tajnika stranke ing Lci-dattija ter občinskega odbornika Gradimira Gradnika. Obsojena italijanska državljana zaradi tatvine v supermarketu Z naloženima torbama sta zapustila trgovino, ne da bi plačala blago pri izhodu Po hitrem postopku so prejšnji dan obsodili na pet dni zapora in poravnavo stroškov dva italijanska državljana iz Torviscose. ki sta kradla v Grosistovem supermarketu v Šempetru. Obsojenca sta 63-letni Aldo Bertossi in njegov zet, 36-letni Antonio Spaziano. Moža sta odšla v nakupovalni prostor ter se založila z likerji, hrano, prekajenim inesom, milom in podobnim blagom. Namesto da bi zapustila trgovino pri blagajni in plačala blago, sta odšla skozi prehod, ki je namenjena kupcem, ki šele stopajo v trgovino. Najprej je odšel Bertossi; neopaženo je zapustil trgovino ter se ustavil v bifeju, kjer naj bi ga dohitel tudi njegov zet. Spaziana pa pri njegovem podvigu ni spremljala sreča: pri izhodu sta ga ustavila dva nameščenca Grosista. Bertossi je takrat zapustil bife. odšel k bencinski črpalki in tamkaj skril v grmovje svojo vrečo z jestvinami. Njegovo sumljivo obnašanje je zbudilo pozornost uslužbencev pri črpalki, kd so obvestili pristojne organe Takšnih prestopkov je v novogoriških trgovinah pravzaprav razmeroma veliko, vendar se ponavadi zaključijo, ne da bi sploh prišlo do sodne obravnave Če pa iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmniiiui,,m,iiiiiiiiiiiiliiiiiilliiliiiiIlliiiiiiiiililHiiiiiiiHiiiiilliliiiiiiii,,n,,u,,iIiI,iiiiiiiiiiiiiiiI OB PODVIGU ORZANA IN MALIGOJA V Štandrežu je bilo pred vojno veliko pogumnih skakalcev Med njimi se je odlikoval «Bareko», ki je s pevmskega mosta skakal na vse načine do nje pride, slovensko časopisje, iz tega ne kuje škandalistnčnih vesta, ker se zaveda, da bi takšno ravnanje ne koristilo dobremu vzdušju ob meji, medsebojnemu ra zumevan.ju in prijateljstvu. Le kadar zadobi pojav prehudo intenzivnost. se odločijo za ukrepanje. V Števerjaiiu so pokopali mamo Viktorijo V sredo popoldne se je z Vale-rišča po vsem Števerjanu naglo razširila vest o smrti mame Viktorije. Sosedje in domačini so jo imenovali kar tako, saj je bila prav za vsakogar, ki se je obrnil do nje, skrbna in prijazna mati, ki je rada pomagala bližnjemu v težavah. Nekdanji otroci, ki so danes že družinski očetje, se je spominjajo, kako jim je neštetokrat urezala kos belega kruha in jim ga dala z odprtim srcem. Bila je vzorno poštena in skrbna mati, ki bo prav gotovo ostala vsem Števerjancem globoko v spominu. Prav gotovo bo mama Viktorija ostala v spominu tudi vsem tistim preživelim partizanom, ki so v vojni šli skozi Števerjan. Vsakokrat jih je namreč povabila Izleti Trst ladja vsak dan odpluje ob 15.45 s postankom v Miljah, d) 16.45 pa pripluje v Trst. Obodov in prihodov so izražene v poletni uri. »Orzan in Maiigoj nista nenavadna rekorderja*, so nam včeraj povedali štandrežci, ko so iz dnevnega tiska izvedeli da sta poletela vodo s pevmskega mostu »saj smo v štandrežu imeli nešteto takih atletov ki so samo iz veselja skakali s pevmskega mosta in to brez vsake posebne propagande*. Po mnenju Štandrežcev se lahko Orzaji ima za rekorderja samo zaradj svoje starosti, ne pa zaradi višine s katere je skočil. V Štandrežu je bilo namreč pred vojno veliko mladeničev in med njimi tudi dobro poznani, kot pok. ZER1AL M0STRA DEL MOBILE Ul. Settefontane 58-62-64 ter prodajalne na K0RZU ITALIA in v Ul. MAD0NNINA ter CENTR0 SALVARANI Ul. $v. Frančiška 11 bodo zaprte v dneh 13., 14. in 15. avgusta Miro Pavletič (po domače Bare-ko), kj so skakali s pevmskega mosta. Pavletič je z mosta skočil pred vojno (leta 1939), v 18. letu starosti, ker pa ob bregu Soče ni našel primerne višine, ki bi ga zadovoljila, se je s svojimi navijači odpravil na tržaško obalo ter skakal z vseh mogočnih višin od Devina do Miramara; skočil je tudi z najnevarnejše in najvišje točke v Sesljanu, in tako znatno presegel Orzanove osebne rekorde. Skoki s pevmskega mosta so bili pred vojno običajna športna panoga za štandreske mladeniče, med njimi se je seveda odlikoval Miro Pavletič po drznosti in stilu. V vodo je skakal na vsemogoče načine: z zaletom proti toku in s tokom, s «piroetto», na noge in še drugače. Mirko Marvin nam je med drugim povedal, da se je ne koč hotel pomeriti z Barokom neki furlanski mladenič ki pa se je pri skoku v vodo pošteno potolkel. S pevmskega mosta so skakali tudi pok. Darko Nanut, Duško Leban in še nekateri drugi, ki so danes še živi. Včasih so v vodo skakali kar skupinsko v istem trenutku, včasih pa v kratkih presledkih eden za drugim, tako da je prvi padel v vodo, ko je še drugi bil v zraku. Z mosta sta nekoč skakala tudi pok. Lojze Komjanc in še živeči in korajžni Kremžar. Za vse te naše ase pa ni bilo takrat toliko propagande in fotografskih aparatov, kolikor jih je danes za vsekakor pogumna skakalca Orzana in Maligoja, tako da so njihovi podvigi šli na tiho mimo nas, pravijo štandrežci. Z mopedom je podrl dekle Delavec 51-letni Ubaldo Badin doma iz Koprive, se je včeraj ne- kaj pred poldne peljal z mopedom po cesti blizu železniške postaje v Moši. Iz nepojasnjenih razlogov je podrl 16-letno Rosanno Pillon, doma iz Moše, Ul. Gorizia, kj je pešačila ob strani ceste. Oba so prepeljali v goriško bolnišnico, kjer so Badina pridržali za 15 dni zaradi udarcev na glavi in levj roki. Pillonova se bo zdravila 5 dni zaradi ran na desnem kolenu in levem komolcu. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Baldini, Verdijev Korzo 57, tel. 2879. SPD Gorica priredi v petek, 18. in v soboto, 19. avgusta dvodnevni izlet z lastnimi sredstvi in vzpon iz Trente (Zadnjica) na Prehodavce in Triglavska sedmera jezera. Zbirališče bo v petek, 18. avgusta, ob 5. uri zjutraj na italijanski strani pri mejnem prehodu «Rdeča hiša*. Vsa ostala pojasnila na sedežu društva, v Ul. Malta 2, tel. 24-95. DRUŽINSKI IZLET z avtobusom v gornje Posočje in na Gorenjsko priredi Slovensko planinsko društvo iz Gorice, v nedeljo, 27. avgusta. Ogledali si bodo dolino Trente, nato bodo šli čez Vršič do Kranjske gore. Gozd Martuljk, Dovje do Kranja. Vpis in podrobnejša pojasnila na sedežu SPD v Ul. Malta 2/1. Pohitite z vpisom dokler ie še kaj prostora v avtobusu. P. d. Briški grič iz števerjana priredi v nedeljo 20. avgusta, enodnevni avtobusni izlet na Dolenjsko, z obiskom žužemberga, Baze 20, zdravili, šča Dolenjske Toplice, Doline Krke, Novega mesta in Otočca. Avtobus bo odpeljal ob 5. uri zjutraj z Bukovja, ustavil se bo na Dvoru in Oslavju. Za vpis in pojasnila se lahko prizadeti obrnejo do članov društva. NA POBUDO «MANUFAKTURE» Razstava skulptur NOB ob obletnici priključitve Razstavljajo Svetina, Kovač in Gaertner Kulturni dogodek z rahlim nadihom poslovnosti, tako bi lahko imenovali včerajšnje odprtje razstave skulptur in slik v kletnih razstavnih prostorih trgovine Manufaktura v Novi Gorici. Ravnatelj podjetja Marjan Orel je v svojem uvodnem nagovoru poudaril, da sodi razstava s svojo tematiko iz narodnoosvobodilnega boa v okvir prireditev 25-letnice prikliučitve Primorske k Jugoslaviji, kateri posvečajo družbeno politične (trga nizacije Slovenije zlasti pa Primorske. precejšnjo skrb in bodo poleg manjših prireditev oosveče-nih temu dogodku, imele še osrednjo proslavo v Cerknem združeno z otvoritvijo šole — spomenika. Trije so avtorji razstavi enih del: Tone Svetina. Aleksander Kovač in Josip Gaertner. Ideje za svoja dela črpata prva dva v NOB; za snov uporabljata kovino. Svetina celo granatne drobce, ki iih oblikuje v figure, iz katerih veje nezlomljivost slovenskega naroda. Svetina dosega v svojih skuplturah e-nak učinek kot v svojem epskem romanu Ukana Dogodku so prisostvovali umetnik Aleksander Kovač, predsednik Goriške turistične zveze Svito Vižintin. predstavniki domačih umetni kov in ljubitelj upodabljajoče u-metnosti. Ob tej priložnosti so si gostje ogledali tudi bogato izbi ro kristalov, preprog in spominkov s i(■'•'"rimi je trgovina dobro za ložena. v hišo in jih nasitila. Spodbudila jih je tudi, z dobro, vzpodbudno besedo, ki včasih več velja kot kruh. V sredo popoldne je 81 letna Viktorija Maraž, por. Komjanc nenadoma izdahnila zaradi kapi. V srcih svojcev in vseh, ki so jo poznali, je zapustila veliko praznino kajti za ene in druge je bila poštena in skrbna slovenska mati. Pokojnico so pokopali v četrtek na domačem pokopališču. S. R. • Goriški avtomobilski klub sporoča, da bodo njegovi uradi 14. avgusta, na dan pred velikim šmarnom, zaprti tekmovanja »Seghizzi*. da bi mednarodno priznani strokovnjaki poročali o mislih, tehniki in tradicijah, ki so danes prisotne v vokalnem muziciranju, predvsem na starem kontinentu. Dosedanji srečanji sta ovrednotili pevsko tekmovanje. Kakor u-gotavlja v svojem predgovoru zajetne publikacije o lanskih razmišljanjih predsednik «Seghizzi» Gio-vanni Cocianni, so se hoteli soočati z vzporednima vprašanji pevskega delovanja, da bi si izmenjali izkušnje ter sugestije. Letošnja prireditev obeta biti nadvse zanimiva in tudi resnično evropsko obarvana. Kar 13 držav bo poslalo svoje zastopnike na nekakšno okroglo miz-) o petju: Avstrija, Jugoslavija, Nemčija, Madžarska, Češkoslovaška, Poljska, Bolgarija, Romunija. Grčija. Švedska, Španija. San Marir.o in Italija. Vsaka bo imela svojega poročevalca. Za Italijo bo spregovoril direktor zbora Palestrina iz Rima Pio Fernandez Poiožai na področju dežele Furlanije Julijske krajine bo opisal Giuseppe Radole. Umetniški svet letošnjega shoda bodo sestavljali Giuseppe Radole, Vito Levi in Italo Motiglio, Iri je ravnatelj »Seghizzi*. Shodu bo predsedoval Vito Levi. komponist in profesor na tržaškem konservatoriju. Izvršni odbor pa bodo sestavljali: častni predsednik Antonio Zit-ter. predsednik Giovanni Cocianni, podpredsednik Bruno Antiči, tajnik Arturo Collenz. upravnik Alfredo Petroni in odgovoren za tisk Ital« Montiglio. ...... HlkUlllllllllllllllll ■1111,111,1,■,,|,|||| Poldnevna zapora trgovin za poletne počitnice Naslednje trgovine bodo ostale popoldne zaprte zaradi poletnih počitnic: Flli. Zobti, jestvine, Ul. Aquileia, do 30. 8.; Schif Alcida, jestvine, Korzo Italija, do 20. 8.; De Forna-sari Duilio, jestvine. Ul. Persoglia, do 31. 8.; Rebecchi Giuseppina, sadje in zelenjava, Ul. Fatebene-frattelli, do 25. 8.; Cattaneo Franco, jestvine, Ul. Fatebenefratelli, do 25. 8.; Vole Bruna, pekama, Ul. Fatebenefratelli, do 25. 8.: Maras-si Slavica, jestvine, Števerjan, do 18. 8.; pekama Artigiana, Ul. B. Pavia, do 25. 8.; Gornici Ofelia, pekarna, Ul. B. Pavia, do 25. 8.; Coceani Žita, pekama, Ul. Torria-ni, do 25. 8.; Fiegel Sergio, sadje lin zelenjava, Ul. Torriani, do 25. 8.; Zitteri Lina, sadje in zelenjava, Ul. Pavia, do 25. 8.; Zein Fran-cesca, jestvine. Ul. Cappella, do 25. 8.; Laurenti Bruno, sadje in zelenjava, Ul. Diaz, do 31. 8.; Bi-siach Felice, jestvine, Drevored XX. septembra, do 25. 8.; Pecile Mario, jestvine, Drevored XX. septembra, do 25. 8.; Romani Carla, sadje in zelenjava, Ul. Montesamto, do 31. 8.; Giovanella M., jestvine, Ul. Montesaoto, do 17. 8.; Visintin Egi dio, jestvine, Ul. Oberdan, do 25. 8.; Farfoglia Virgilio, Ul. D. D’Aosta, od 14. 8. do 24. 8.; Skok Sergio, jestvine, Ul. Rafut, do 25. 8.; Bortolutti - Marega, jestvine, Ul. sv. Antona, do 25. 8.; Suligoi Flo-rdano, jestvine, Ul. Favetti, do 25. 8.; Rebec, jestvine. Ul. Formica, do 25. 8.; Valentinuzzi Bruno, jestvine, Trg De Amicis, do 25. 8.; Pin Mario, jestvine, Ul. S. Pelldco, do 25. 8.; Čermelj, jestvine. Trg E. De Amicis, do 25. 8.; Portelli L., jestvine, Ul. Carducci, do 25 8.: Sever Maria, jestvine. Ul. Car-duccd, do 25. 8.; Clede Valentino, jestvine, Ul. Seminario, do 25. 8.; Zdravlig Sergio, jestvine, Ul. S. Giovanni, do 25. 8.; Briško Antonio, jestvine, Ul. S. Chiara, do 25. 8.; Briško Iivio, jestvine. Ul. P. del Torriooe, do 25. 8.; Cumar Maria, Ul. Udine, do 1. 9.; Cocolet Guglielmo, drogerija, Ul. B. Pavia, do 25. 8.; Miniussi Ostelia, pekama, Ul. Rafut, do 25. 8.: Vida Arman-do, jestvine, Ul. Rabetta, do 25. 8.; Oijak Darinka, jestvine, Štandrež, do 31. 8.; Cominotto, jestvine, Ul. B. Pavia, od 18. 8. do 25. 8.: Persoglia Claudio, jestvine. Ul. Coto-nifioio, do 31. 8.; Marega & Sta-bile, jestvine, Ul. D. D’Aosta, do 26. 8.; Decleva Caterina, pekama, Ul. S. Michele, do 25. 8.; Cumtoo Capurso, sadje in zelenjava, Ul. Colombo, do 14. 8.; Tarondi Sonia, sadje in zelenjava, Ul. D. D'Aosta, do 26. 8.; Culot Damdamo, drogerija, Ul. Veniero, do 31. 8.; Tinunin G., sadje in zelenjava, Drevored XX. septembra, do 31. 8.; Ursic Giovanni, jestvine, Ul. V. Veneto, do 31. avgusta. Ranjena mlada delavca Iz Brescie V četrtek zvečer so v bolnišnico pripeljali dva mlada delavca iz Brescie, ki sta bila vpletena v prometno nesrečo blizu restavracije «Transalpina», pri avtobusnem postajališču. Šestindvajsetletnega Carla Ferrarija so zaradi udarcev na prsnem košu in drugih poškodb pridržali za 20 dni, njegovemu prijatelju 22-letnemu Angelu Forestu so pa nudili samo prvo pomoč. Ozdravel bo v sedmih dneh. Kino Gorica VERDI: 17.30-22.00 «X Y & ”Dri”». E. Taylor in M. Caine, kinemaskop* ski film v barvah. Mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO: ob 17.00-22.00: «Shaft, il de-tectiv*. R. Reundtree in M. Gnun; film je v barvah. MODERNISSIMO: 17.00-22.00 »Testa tammazzo.... croce sei morto, mi chiamano Aleluja*. G. Hilton in A. Flori, kinemaskopski film v barvah. CENTRALE: ob 17.00-21.30 «Le pisto-lere», C. Cardinale in B. Bardot Barvni film. VITTORIA: ob 17.30-22.00 «L'abbomi-nevole dott. Philes*, V. Priče in J. Cotten. Barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan. Tržič AZZURRO: 18.00 »No... sono vergine*. M. Zetha in J. Dawe. barvni film. EXCELSIOR: 17.30 «11 ragazzo e la quarantenne». J. Simons in L. Wiang, barvni film. PRINCIPE: 18.00 cAl soldo di tutte le bandiere*. C. Bronson, barvni film. S. MICHELE: 19.00 «Una regina per Cesare*. G. Arbissan in R. Batta-glia. barvni film. Ulovu Gorica SOČA (N. Gorica): »Samokresi sedmih veličastnih*, ameriški barvni film - ob 18.15 in 20.15. SVOBODA (Šempeter): «En večer en vlak*, francoski barvni film - ob 18.30 in 20.30. RENČE: »Sveti plamen*, francoski barvni film - ob 20. ŠEMPAS: »Mesto v mraku*, ameriški barvni film - ob 20.30. KANAL: »Navihanci iz prve klopi*, nemški barvni film - ob 20. DESKLE; »Gusarji proti pariški TV», francoski barvni film • ob 20. PRVAČINA: Prosto. IZKORIŠČANJE NE POZNA BARVNIH RAZLOČKOV V Združenih državah črni kapitalizem ni boljši od belega Nezaslišani primeri uboštva - Državna pome: socialno potrebnim: raje to, kot pa upori siromakov v getih Bedno sliko črne Amerike ni moč v polnosti prikazati, ne da bi se seznanili z revnimi črnci, ki žive od danes do jutri, zahvaljujoč se socialni pomoči, in s črnci - milijonarji, ki se od belih razlikujejo samo po barvi kože. V Cincinnatiju lahko srečaš in se razgovarjaš z desetinami, stotinami črncev, ki prejemajo socialno pomoč. Treba prisluhniti njihovim pripovedim, če si hočeš ustvariti približno sliko njihovega stanja, njihove nesreče in neuspehov. Navedimo nekaj primerov, nekaj pogovorov z njimi, da bi bila slika bolj nazorna. Dorothy Darkes je bila bolničarka. Preveč se je zdebelila in je zato ostala brez dela. Stara je trideset let in ima dva otroka. Druge kvalifikacije nima, a tudi če bi jo imela, bi je nihče ne zaposlil. Živi od socialne pomoči, ta znaša 128 dolarjev mesečno, od tega plačuje za stanovanje 50 dolarjev. V. Home nima še štirideset let. Je zaposlen. V družini s 13 osebami dela samo on. Ima sedem otrok. Najstarejša, petnajstletna hči ima enega otroka. Home zasluži 95 dolarjev na teden. S tem pa ne more prehraniti družine. Vsak teden prejme po 31 dolarjev pomoči. šestdeset dolarjev mesečno plačuje za stanovanje. «Ali se ne čutite prizadeti v svojem občutku samospoštovanja, ko ste zdravi in zaposleni?* ga je vprašal dopisnik nekega londonskega časopisa. Samo Anglež lahko postavi podobno vprašanje. Home je dal edino možen odgovor: «če bi v družini delali samo vi in bi ne mogli zaslužiti dovolj, da bi prehranili otroke, bi verjetno tudi vi ne razmišljali mnogo o samospoštovanju.* Dorothy Brown je začela prejemati socialno pomoč, ko jo je zapustil mož. Ima sedem otrok, najmlajši ima komaj leto dni, najstarejši 17 let. Najstarejša hči ima otroka. Nihče ni zaposlen. Prejemajo 296 dolarjev mesečno. Za stanovanjsko najemnino gre 100 dolarjev na mesec. Tu in tam dela kot snažilka ali pere posodo po restavracijah. Pravi, da ni bila nikdar v zaporu, da bo pa gotovo nekaj naredila, da jo bo do zaprli. ZDA trošijo milijarde dolarjev za socialno pomoč. Samo mesto New Vork porabi za te potrebe nad dve milijardi, v največ primerih za nezaposlene, potem dru-ne s številnimi otroki in one, ki malo zaslužijo. Država troši mnogo, računajoč da je še vedno bolje tako kot pa doživljati upore obupanih siromakov v mestnih getih. Finančni komite senata je predložil, da se določi minimum 2400 dolarjev letno za družine s štirimi Otroki. Če družine ne zaslužijo toliko — 200 dolarjev mesečno — morajo prejemati pomoč v višini, ki je potrebna, da se o-menjena vsota doseže. Liberalci zahtevajo, da se vsota poveča McGovem pa v svoji predvolilni kampanji za predsedniške volitve obljublja, da bo vsakemu Ameri-kancu zagotovil 1000 dolarjev letnega dohodka, kar bi za štiričlansko družino znašalo 4000 dolarjev. Konservativci pa zahtevajo, da se povsem odpravi zamisel o zagotovljenem letnem dohodku, ker bi to ne spodbujalo revnih, da bi delali več in bolje. Primeri črncev . milijonarjev — poudarjajo konservativci — najbolje dokazujejo, da lahko tudi črnci uspejo. Zanimivo je srečanje s temi črnci - milijonarji. V Atlanti, črnski Meki ali črnskem New Yor-ku, kakor jo pogosto imenujejo tako belci kot črnci, je bila banka ustanovljena pred 50 leti. V njej so zaposleni samo črnci. Črnci so tudi lastniki. A v Atlanti so zavarovalnice, časniki, hoteli, in moteli, trgovske in poslovne družbe vse v rokah črncev. Črnske banke so tudi v drugih krajih ZDA. Največja črnska banka v ZDA je v newyorškem Harlemu. Njena aktiva znaša letno nad 40 milijonov dolarjev. Najstarejša je v Richmondu, bila je u-stanovljeina že 1. 1903. Do pred desetimi leti je bilo v Ameriki samo deset črnskih bank. Leta 1970 pa jih je bilo že 25. Njihova skupna letna aktiva znaša 477 milijonov dolarjev. V koliko se črnski kapitalizem razlikuje od belega? Na to vprašanje odgovarjajo sedanji predsednik črnske banke, Charles Rey-nolds in nekateri drugi črnski poslovni ljudje takole: «Nekoč so črnci stali v vrstah (samo za črnce!), da bi svoje drobne prihranke vložili v banke belcev. A čeprav so bili varčevalci, jim banka nikoli ni dajala posojila. Danes črnci vlagajo denar v svojo črnsko banko, ki jim da ja tudi posojila, pač v znesku, za katerega je gotova, da ji bo povrnjen.* m Razgovor z Johnom Shabazzom, borbenim voditeljem atlantskih črncev, je nekoliko drugačen. Pravi, da je vse, kar je črnskega v Atlanti, moč izraziti v superlativih: tu je procentualno največ črncev, tu so najbogatejši črnski finančniki, tu so črnci najbolj izobraženi, tu je najmočnejša črn- ska buržoazija. Toda dejstvo je tudi, da se črnski bankirji radi udeležujejo belih sprejemov in večerij, da prihajajo tu v stik z belimi poslovnimi ljudmi, da razmišljajo poslovno, belo. Črnska buržoazija izkorišča črnske reveže, ki se morajo zavedati, da jim je ta pravtako razredni nasprotnik kot bela. tišisMš, mm Od 5. do 20. avgusta razstavlja v Sesljanu svoja dela Aldo Bressanutti. Umetnik živi in dela v Miljah. Njegova gornja slika prikazuje ruševine starega devinskega gradu iz XI. stoletja Biiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii BENEŠKE SLOVENCE V TUJINI TARE DOMOTOŽJE Mario Predan iz Venezuele na obisku doma Bilo je v soboto 29. julija, bili smo v čedadski gostilni «Pri Toniju*. Vreme, ki je bilo zjutraj zelo grdo, se je okrog devete ure izboljšalo. Poslovni ljudje, prodajalci in kupci ter turisti so zato le prišli na tradicionalno čedadsko tržno soboto. Pred nami na mizi je bilo pet kozarcev. Bili smo dobro razpoloženi in stekla je beseda. Med naimi je bil tudi Mario Predan iz Raven, ki že 16 let ni videl rodne Benečije. Je možakar pri dvaintridesetih letih, srednje postave, kostanjevih las. Nosi naočnike, skoznje gleda z zamišljenim pogledom, ki obenem izraža skrb in podjetnost. Zaprosili smo ga, da bi kaj povedal za bralce Primorskega dnevnika. Govoril je v beneškem narečju, tu in tam si je pomagal s kako italijansko besedo. Preživel je dolga leta v deželi s španskim jezikom. ^Šestnajst let mi je bilo, ko sem 1. 1956 odšel onstran velike luže s trebuhom za kruhom,* je dejal Mario. «Ločenost od mojih krajev mi je bila kot sužnost.* Kako, da ste odšli ravno v Venezuelo? »Emigracija v Venezuelo je . o-betala, da si bomo tam gospodarsko opomogli hitreje kot drugod.* ~ — Ali so se vam uresničila pričakovanja? Mario Predan z ženo Eleonoro «Veste, človek ni nikdar zadovoljen, vedno želi še kaj več. Takšen sem tudi jaz. Če pa pomislim, kako mi je bilo nekoč, potem sem zadovoljen.* Ste poročeni? «Moja žena Eleonora Apolonija je Furlanka. Imava dva sina.» Pokazal je na dva fantiča, ki sta bila z njim. Kakšno delo opravljate v Venezueli? «Zadnja leta imam malo tovarnico cementnih proizvodov, kjer je zaposlenih 15 do 18 delavcev. Živim in delam v mestu Mara-caj, ki šte.je 260 tisoč prebivalcev. Tu ima enako podjetje kot jaz beneški rojak Emil Jurman, s katerim sva prijatelja. Njegovo podjetje je bolj razvito od mojega, zaposluje pa okrog 35 delavcev. V Venezueli sta skoraj vsa industrija in trgovina v rokah priseljencev. Pred šestnajstimi leti sem odšel tja, zdaj sem se vrnil v svojo drago deželico pod Matajurjem. V tujini nas domotožje zelo tare.* Se boste še vrnili v Beneško Slovenijo? «Rad bi tu začel s kako uspešno gospodarsko dejavnostjo, skupaj z bratom, ki je v Švici. V družini nas je bilo sedem otrok, vsi smo raztreseni po svetu. Upom, da se'bom'ž družino vrnil nazaj čez kaki dve leti. Rad bi bil spet doma, poslušal naše slovenske pesmi, vonjali cvetje iz svoje mladosti.* Ali kaj prebirate slovenske časopise? «Moja mama je naročena na «Matajur». Rada ga bere. Da bi se bolje seznanil, kaj se je zadnji čas zgodilo po naših beneških hribih in dolinah, sem zbral vsaj 20 številk Matajurja, prebiral ga bom, ko se vrnem v Ameriko.* Ko sem mu povedal, da imamo Slovenci v Italiji svoje skupno dnevno glasilo «Primprski dnevnik*, je prosil, da bi ga pošiljali tudi njegovi mami Veroniki, ki živi v Čedadu. Anton Birtič Metana 6=1 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Poslušajmo spet; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Avtoradio; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.00 Radio Olimpia; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Koncerti naše dežele; 18.50 Poker orkestrov; 19.10 Ra do Bednarik: Moja srečanja; 19.20 Revija zborovskega petja; 20.00 Šport; 20.35 Teden v Italiji; 20.50 »Zločin pod Pancami*, radijska drama; 21.35 Vabilo na ples; 22.35 Zabavna glasba; 23.30 Jutrišnji sporedi. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Med glasbenimi prijatelji; 16.00 Radijska igra; 16.20 Ansambel «Chei di Guart*; 16.35 Orkester »Musiclub*. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 17.30, 18.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glas ba za dobro jutro; 8.00 Jutranja glasba; 9.00 Marlboro mušic hali; 9.30 20.000 lir za vaš spored; 10.00 Polaris; 10.45 Plošče Rifi Record; 11.15 Plošče SAAR; Današnji pevci; 11.45 Glasba in pesmi; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Musič schaker; 14.00 Kino danes; 14.10 Počitek ob glasbi; 15.30 Z nami je...; 16.00 Otoki sonca; 16.20 Fumorama; 17.00 Deželni program; 18.00 Veselo v soboto popoldne; 18.40 Popevke na teko čem traku; 19.00 Oddaja progre sivne glasbe; 19.30 Primorski dnevnik; 20.00 Zapojmo in zaigraj mo; 21.00 Večerna glasba; 21.40 Glasbeni weekend; 23.35 Plesna glasba; 24.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 20.00 Poročila; GLEDALIŠČE MED KULTURNIMI LJUDMI NE BO UMRLO Gounodov Faust v Moskvi Ne ljubim gneče in čakanja v vrsti. Toda, ko sem se z množico ljudi pomikal čez mostič proti veliki kremeljski kongresni dvorani, sem občutil počasno premikajoči se hod po lahni strmini, kot nekakšen obred. Svečano občutje me je obdajalo med ženskami v kar moč lepih in moškimi v temnih oblekah, ki smo se družno liki reki premikali v živahno valujoči množici. Misel, da vsi ti okoli mene hite na predstavo Gounodovega Fausta, je bila radostna in poživljajoča, posebno še, če veš, da so vstopnice za večino predstav tedne in mesece v naprej že razprodane. Sovjetski narod ljubi gledališko umetnost, zlasti še operno. O vsem tem sem se prepričal na predstavi sami, končno pa sem našel potrdilo že pred samo predstavo na cesti, ki vodi k veliki moderni palači Kre-mljevskij Dvorec Zbjezdov. Okoli pet tisoč šesto gledalcev je zasedlo ogromni avditorij pred zaveso, ki je zakrivala oder. Sicer je bila dvorana namenjena za kongrese in zborovanja, poslužuje pa se je tudi Boljšoj teater za uprizarjanje večjih oper in baletov. Gounodov Faust vsekakor sodi v to zvrst in prav množične scene so prišle na razsež-nem odru še posebej do učinkovitega izraza. Predstava je bila vseskozi v resnici spektakularna, tako po množičnih scenah zbora in statistov v barvno izredno živahnih kostumih, izvrstnih baletnih izvedbah in nekaterih odličnih solistih. Presenetil me je zlasti orkester pod vodstom narodnega umetnika dirigenta B.Z. Haikina, ki je dinamično podajal Gounodovo glasbo z vso potankostjo za frazo in detajl in potišano spremljal pevce na odru, da se ne bi u-tapljali njihovi glasovi v orkstr-skem zvoku. V scenografskem pogledu nisem pričakoval presenečenj, ker mi je realistični slog ruskega gledališča dobro znan z njihovih gostovanj po svetu. Kakor je bila scena A. B. Rjibnova za evropske pojme sodobnega gledališča stereotipno realistična, je bila v podajanju ambienta slikarsko do potankosti dovršena. Izredne teh- ŽŽ V&////////. r//////Ai w/////wa i&fmfss' SOBOTA, 12. AVGUSTA 1972 7.10 Juranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 »Vin in jaz*; 12.10 Lahka glasba; 13.15 »La Corrida; 14.09 Plošče; 15.10 Oddaja za bolnike, 16.00 Spored za otroke; 16.20 Znanstvena oddaja; 16.30 Počitniški program; 17.10 Veliki variete; 19.23 Radijska i-gra; 21.15 Omella Vanom'; 21.30 Jazz; 22.10 Večerna serenata. il. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta Dori Ghezzi in Elvis Presley; 8.40 Za nas odrasle; 9.30 «Stmjena komedija*, 10.00 Plošča za poletje; 10.30 Gino Bramieri: »Batto quattro»; 11.50 Zbori iz vsega sveta; 12.40 Stare ital. pesmi, 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Plošča za poletje; 15.40 »Alto gradimento*; 17.30 Izžrebanje loterije; 17.40 Ping -pong; 18.30 Odrska glasba; 20.10 «Faust» opera. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Nabožni motivi; 13.00 Intermezzo; 14.00 Klavirske skladbe: 14.40 Simf. koncert; 16.10 Ital. sodobna glasba; 17.10 Ludwig van Beethoven; 18.00 Lahka glasba: 18.45 Sodobna glasba; 19.15 Večerni koncert; 21.30 Simf. koncert; 22.50 Radijska igra. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Schubertove simfonije; 9.45 Ital sodobna glasba; 10.20 Arhiv plošč; 11.00 Intermezzo; 12.00 Nemški «Liedern»; 12.30 Včerajšnji in današnji izvajalci. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30, 24 00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pionirski tednik; 10 35 S pihalnim or kestrom RTV Ljubljana. 10.50 Zavarovalnica Sava radijskim poslušalcem; 11.20 Pri vas doma; 13.10 Pojo operni pevci; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.15 Obvestila in zabavna glasba; 15.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.40 Glasba Bachovih sinov; 17.00 »Vrtiljak*; 17.40 Z orkestrom Michel Piastro; 18.10 Gremo v kino; 18.50 Z ansamblom Francija Puharja; 19.15 Dobimo se ob isti uri; 19.45 S knjižnega trga; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča; 21.00 «V soboto zvečer*; 22.20 Zabavna radijska igra; 23.20 Oddaja za naše izseljence; 24.05 S pesmijo in plesom v novi teden. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 TV za otroke; 19.30 Izžrebanje loterije; 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Glasbeni spored — vodi Renato Ra-scel; 22.15 Posebna oddaja: «Pro-getto record*; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.25 Telefilm: «La ballata di Andy Crocker*; 22.30 Jazz v Milanu. JUG TELEVIZIJA 18.50 Po domače z ansamblom in vaško godbo Maksa Kumra; 19.15 Obzornik; 19.30 V deželi klo bukov - film; 19.55 Obisk v ži valskem vrtu - film; 20.20 Mozaik, 20.25 Usodno nebo; 21.00 TV dnevnik; 21.35 Pesem poletja • posnetek; 22.35 Na poti k zvezdam; 23.00 Moj prijatelj Toni - film; 23.50 TV kažipot; 24.10 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.45 Za konec tedna v barvah bogati in revni; 21.15 Poročila; 21.30 Besedo ima obramba Man hattan; 22 20 Jerry Levvis Show. NA FILMSKIH PLATNIH Lee H. Katzin: «What ever Happened to Aunt Alice?» *What ever Happened to Aunt Aliče?* (La terza fossa) je ne povsem prepričljivo režirana, a zanimiva grozljiva zgodba o stari ženski, ki pobije svoje služkinje. Nekaj prizorov je zadetih, n.pr. drevesa, pod katerimi so pokopana trupla stark. Igrajo Geraldine Page, Ruth Gordan, Rosemarg Forsgth, Robert Fuller. To je vendar film. ki je vreden «,filološke» recenzije. Režiral ga je nepomembni Lee H. Katzin. Producent pa je znani režiser Robert Aldrich. In res siže spominja na Aldrichove filme, prav tako razne filmske prvine kot fotografija Josepha Biroca, Aldri-chovega sodelavca. Aldrichev vpliv je viden že v naslovu: Aldrich je namreč 1962 podpisal film z naslovom «What ever Happened to Baby Jane?* (Che fine ha fat-to Baby Jane?, v glavnih vlogah Bette Davis in Joan Craivford), pozneje pa *Hush... Hush... Siveet Charlotte* (Piano ... piano ... dol-ce Carlotta, v glavnih vlogah Bette Davis in Olivia De Havil-land). V teh delih se je Aldrichev pesimizem izražal preko prikazovanja nasilnega sovraštva med dvema starima ženskama. Tema je imela toliko uspeha, da jo je večkrat ameriški film povzel (da ne omenimo italijanske parodije Ottavia Alessija «Che fine ha fatto Totd Baby»). V «Chi giace nella mia bara*). V Henreida je obe vlogi poosebila Bette Davis. Curlis Harrington je dal surrealistično verzijo teme s filmoma «What’s the Matter with Helen?* (I raptus segreti di Helen) in *Whoever Slew Aun-tie Roo?*, oba z igralko Shelley Viinters. Nazadnje imamo ta Kat-zinov — Aldrichev film, ki spominja ponekod tudi na Leonarda Kastla *The Honeymoon Killers* (I killers della luna di miele) in na Donalda Siegla »The Beguiled* (La notte brava del soldato Jona-than; zaradi interpretacije Geraldine Page). nične zmogljivosti razsvethave so dopolnjevale potrebna občutja prostora, ki so imela pričarati naravnost presenetljive podobe, ki so bile žive kot bi bile iztrgane iz narave in prinešene na oder. Seveda so pomisleki glede fotografsko natančno ponazorjene scene, kot so opazne nasploh v sovjetskem slikarstvu, stvar okusa in miselnega in filozofskega nazora. Res pa je, da se pri vsej likovni dovršenosti sodobni gledalec ne more otresti lepotnega vtisa raz-gledništva. Podobno je bilo s kostumografijo, ki je bila do potankosti avtentična, barvno pa naslonjena skoraj preveč na pompozni zunanji učinek parad, kar je bilo zlasti občutiti v znamenitem prizoru druge slike tretjega dejanja, Režijska postavitev O. M. Mo-raleva ni tremela za izjemnimi sodobnimi ustvarjalnimi navdihi; bila je golj faktografska postavitev Gounodove mojstrovine brez globlje miselnosti, torej verna do vseh potankosti realističnemu prikazovanju, ki se je, kolikor je le bilo mogoče tudi izogibala mističnih prvin podzemnega in nadzemnega sveta. Priznati pa je treba, da je bilo izoblikovanih nekaj izredno impresivnih prizorov, posebno v množičnih scenah zbora in baleta in podanih nekaj sugestivnih kreacij zlasti Mefista, ki ga je z umetniško kreativnostjo v igri in spevu podajal odlični A. A. Zjizen, nadalje prekrasna Margareta Nine A. Lebedeve, Sibel zvonkega glasu v predstavitvi G. L Borisove, medtem ko so solidno prednašali svoje vloge tenorist Arhipov kot Faust, Boljšakov kot Valentin, katerega znamenita a-rija pred smrtjo, zal ni prišla do polnega izraza na razsežnem odru, ki so jo motili nekateri mimohodi, in pa zadovoljiva Mitjubova kot Marta. Zanimivost Gounodovega Fausta, ki so ga bili uprizorili ta večer že petsto petindevetdeseta od prve uprizoritve v Boljšoj teatru leta 1866 in je bila hkrati dvainštirideseta predstava v sedanji novi postavitvi iz leta 1969, je bila dramaturška predelava konca opere, ki se konča z znamenitim baletom Valpurgine noči in ne z Margareto v ječi in njenim očiščenjem, kot je to v navadi. Smiselno je bila sprememba tolmačena tako, da so rablji zvezano Margareto odvlekli iz ječe na morišče, medtem je po Fau-stovem razočaranju Mefistu odvlekel Fausta k razvedritvi pri ba-kanalu, med katerim se je Faustu v prividu prikazal lik nedolžne Margarete, kar je v njem vzbudilo kesanje, vendar ga pa Mefisto ni pustil od sebe. Sprememba konca ni bila nasilna, menim celo, da je v tej postavitvi prišel konec opere do efektnega in še bolj smiselnega zaključka. O koreografiji in plesih baletnega ansambla v plesnih točkah v drugem in tretjem dejanju in zlasti v velikem erotičnem baletnem spektaklu Valpurgine noči, bi bila skoraj vsaka beseda opisa odveč, tako popolno in umetniško doživeto je bilo plesno podajanje EMIL FRELIH Tex Avery-Chuck Jones: «Addio gattaccio crudele» Nova antologija slikanic z mačkom Tomom in mišjo Jeriyjem lAddio gattaccio crudele* je na neobičajno dobrem nivoju. Vsebuje sicer tudi klišejske odlomke, a večina kratkih slikanic, ki sestavljajo antologijo, je dobra in zabavna. Najboljše so slikanice znanega Tera Averja, brez Toma in Jer-ryja, temveč s psom Droopgjem ali brez stalnih protagonistov »The First Bad Man» je parodija wes-tema. *Out Foxed» pripoveduje o lovu na clisičjo* lisico. »The Flea Circus* je ambientirpna v cirkusu bolh. sField and Scream* nam prikazuje pustolovščine nesrečnega lovca - ribolovca. *Droo-py’s Double Trouble* temelji na zmešnjavi dvojnikov z različnima značajema. Med slikanicami s Tomom in Jerrgjem so zelo dobre tiste, fci jih je ustvaril znani Chuck Jones. «Advance and Be Mechani-cah, «Jerry, Jerry, Quite Con-trary*, *I’m Just Wild About Jer-ry* in «Surf — Bored Cat» so zanimive zaradi ritma in geometrijske risbe, ki se skriva za običajno pripovedno obliko. Poprečni sta slikanici Williama Hanne in Josepha Barbere iMa-tinee Mouse* in »ohutter Bugged Cat», s Tomom in Jerrgjem, ki nastopata v preostali slikanici, ki je po našem mnenju najslabša: Gena Deitcha «Calypso Cat*. SERGIJ GRMEK Visokogorsko umetno jezero v Bolgariji Na jugu Bolgarije, na planini Rili, končujejo gradnjo prvega visokogorskega umetnega jezera na Balkanskem polotoku Po nadmorski višini bo na tretjem mestu v Evropi. Jez tega jezera bo visok 100 metrov, v samem jezeru pa bo mogoče zbrati 145 mil. kubičnih metrov vode. Sistem elektrarn bo imel več central, njihova skupna zmogljivost bo znašala nad 200 megavatov. Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) V službi bo prišlo do nekih razpok Bodite skrajno taktni. Tudi v družinskem krogu bodite popustljivi. BIK (od 21.4. do 20.5.) Nove poti se vam odpirajo, vendar uporabljajte svojo staro metodo Ne zaupajte se preveč ljubosumnim osebam. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) V poslovnih zadevah boste morali u-porabljati vso svojo sposobnost. Če vas kdo žali. odgovorite odločno toda pravilno. RAK (od 23.6. do 22 7.) Le z intuicijo se boste izmazali iz nekih nepredvidenih težav. Do ljubljene osebe bodite dobri, ker preživlja krizo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne bi vam svetovali preveč drznih finančnih podvigov. Vsaj zjutraj bodite previdni. V svojih nasvetih bo dite odkriti. DEVICA (od 23.8. do 22.9) Sle dite nasvetom predstojnikov ali po slavnih tovarišev, ki so bolj izku- šeni kot vi. Odlično razpoloženje doma. TEHTNICA (od 23.9 do 23.10) Ko preverjate delo, bodite pedantni, da bi vam kaj ne ušlo. Nove lepe lastnosti boste odkrili pri ljubljeni o-sebi. ŠKORPIJON (od 24.10 do 22.11.) Previdni bodite z novimi načrti, da vam se kje ne spotakne Zvečer zelo prijetno v veseli in razpolo ženi družbi. STRELEC (od 23.11 do 2012.) Z nervozo ne boste prišli nikamor, pač pa si težave še povečali. Več razumevanja do mlajših oseb. KOZOROG (od 2112. do 20.1.) O pravka boste imeli s poslovno zadevo, ki ni lahka. Neka zelo sumljiva oseba vam bo pokvarila dan. VODNAR (od 21.1. do 19 2.) Zvezde vam narekujejo skrajno potrpežljivost. Neka oseba, ki se za vas ni zanimala, se začenia vnemati RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zahtevali bodo od vas nasvete. Bodite previdni, da ne boste krivi težav. Nemir v družini. MATIJA MAJAR. ZILJSKI: V ___ OdZabnicdo Trsta v septembru L1843 Prevod «Putovanja po Goričkom, Mlelačkom i Taršl janskom» iz zagrebškega «Kola» 1. 1847 6. g) Tudi l se na koncu besed, tako kot v štokavščini spren>en‘ v o, n. pr. da o nam. dal, mao (imel) nam. mel, misao Damin i s e 1 itd. Poleg tega imajo tukajšnji Slovenci še razne druge svof stvene posebnosti v svoji govorici, kot so a) pogosti deminutivi, n. Pr' svetičica nam. svetica, Minica nam. Mina, mami* nam. mama, kolence nam. koleno itd.; b) v Goriških N' dih sem slišal severni wy nam. iz n. pr. wyriti nam. izr*.;1! w y ž e t i nam. izžeti itd.; c) Beneški Slovenci pravijo: H o s P 8 nune (duhovnik) je rekao; ... Mamica je šla, medtem M stali Slovenci v takih primerih uporabljajo glagol v množini. P*8, nasprotno takemu načinu molijo tam: Biih nam p o m a h 8 f te!... Devica Marija molite za nas: (Ta značilnosti po vsej verjetnosti prišla od romanskih duhovnikov med naš 8 rod); č) Pri Kraševcih sem slišal jedanpot nam. j e o8 krat. (Sploh je treba priznati, da se kraški govor že zelo diod približuje čakavskemu narečju). m ............ . m. kMofo S. C je s svoje zanimive in še vedno odprte koprske razstave prim0^^ ra^lednic (v veži Študijske knjižnice) prinesel naš občasni s'' nik dr. Juriševič. Zaradi nejasnega klišeja, naj bralcem da je Majarjev portret v barvah in prav tako slika njegove f8j hiše na desni, spodaj pa je zapisano: POZDRAV IZ ROCOLJ ^ datum: 21, K). 900. — Ostalo je nekdo zabrisal. Na drugi stralii(fl je naslov: SPOŠTOVANI GOSPICI AMELIJI SANC IN KATAL * DENJ. Poštni žig je dvojezičen: z datumom 24. 10. 00. formpon&ni^ičme 1> o p i w n i c « c- i-. i. c c-- > v, Ck ¥ k.CttC ) i f (Saifmtz). Tu sem tudi danes, ko sedim in čakam na zimo-sc, da ne bo že čez kak teden pridivjala. Vi tam živite P«d podnebjem v sosedstvu z južnimi smokvami in oljkami. Nit* . p Stajer kot domovina vinske trte ni mnogo slabši, kajti tamkiL pregovoru šele sv. Katarina prihaja na belcu (sneg). No. Korotanija je že prava Sibirija, saj na belcu prijaha že sv- 1 j zija, o sv. Luki pa kar vtakni roke v kožuh. Kako bo to jese%'t ne vemo. No, kakor bo, bo, jaz se ne bojim niti Terezij8^ Luke. Peč bo topla, Vaš časopis bo tudi in skrinja slovanskih K ^ glede ostalega pa kakor Bog da, in tako bo tudi ta zima mini18’ bi pihnil. V Žabnicah na Koroškem dne 8. septembra 1844. Opomba urednika »Kol** MATIJA MAJAR ZILJSK1 Prevedla IVANKA HERGOl^ KONEC PRIMORSKI dnevnik 12. avgusta 1972 REYKJAVIK, 11. - Robert Fi- in t "*e zmaf’a' v 13. partiji . tako strl zadnja upanja navija Spasskega. Udarec je za sovjet-®Sa šahi sta res zelo hud, še po-la 'n°, ker je imel tokrat na razpo-j g0 figure in torej priložnost, ter Sdra 1° skuša še enkrat ahati navidezno utrujenost Ame-n5ana> je v zadnjih tekmah moč-. Popustil in nasprotniku dovolil, zmanjša njegovo prednost. “Passki je to vlogo napadalca j^Jetino vzel preresno, saj je bil ®Sov začetni napad res oster, pa seher danes dalj časa ni našel na- I ze je izdala nekaj hudih ukrepov prodna, da svoj napad zaključi. Mnogi ti nogometašem, ki so bili izključerli i7\;prlp SO: 5. Lc4, Sb6; 6. Lb3, 2' 7. Sbd2, 0-0; 8. h3, a5; 9. a4 ^ei>: 10. dxe5, Sa6; 11. 0-0, Sc5; Lv /Te3’ Le8; 13. Se4, Sxa4; 14. st- i,Sxa4= 15- Tel. Sb6; 16. Ld2, J’ i7- Lg5, h6; 18. Lh4, Lf5; 19. ni, Le6; 20. Sd4, Lc4; 21. Dd2, 24 j, 22- Tdl, Te8; 23. f4, Ld5; S,5*5. Dc8; 25. Dc3, e6; 26. Kh2, 2o ’ 27. Sd3, c5; 28. Sb5, Dc6; b' bd6> Dxd6! 30- exdf>. Lxc3; 31. ft. i.f6: 32. g5, hxg5; 33. fxg5, v' «. Lg3, Kf7; 35. Se5+, Sxe5; ar'' ^e5> b5: 37. Tfl, Th8; 38. Lf6, Kd6; 47. Txe5, Txc3+; T*ds f2, Tc2; 49- Kel- Kxd7; 50. hb «0. Tdl Ke2 Efl; 55. Txhl, Kd5; 66. Kb2, f4 !e _ 72. Txc4, Td7; 73. Te4+| 67 1 Tdl Tdl^~» Ke4; 68. Tel, Kd3; 69. - +‘ 70. Tel, f3; 71. Lc5, 74. Ld4, f2 in beli se preda. tivji „ fes PreceJ tvegan. S kmetom je tern globoko na d liniji, pri kar Pa fK)P0lnorna odkril kralja in, puvji® bdo pozneje zanj usodno, - spregledal prodor kmeta na 8 j: . spregledal prodor kmeta Stanje po 41. potezi, ko „ Sovi'1°, včeraj prekinili, je bilo za U° J~~J5ega šahista že zelo klavr-pa je Spasski s pomočjo Vse kombinacije, tako da Fi- izvedenci so celo mnenja, da bi Američanu ne uspelo zmagati, ko bi Spasski ne zakrivil usodne napake v 71. potezi, ko je zaradi ja-l°yega šaha dovolil nasprotniku, da približa središčnemu kmetu kralja in s tem da odločilni zalet napadu. Spasski je torej izgubil morda zadnjo priložnost, da brani svoj naslov.^ Niti mu ne bo pomagala psihološka pomoč žene, ki je ravnp v tem zanj nesrečnem dnevu prišla vvReykjavik, niti mu ne bo dovolj očitno naklonjenje organizatorjev, katere je Fischer s svojimi zadnjimi zahtevami dokončno naveličal. Američan je pa zdaj preboli] krizo in bo verjetno tudi nehal [s polemikami, predvsem zato, ker m|u očitno nihče več ne nasede. NOGOMET BUENOS AIRES, 11. — Disciplinska iajdoj, vriiiuurnuu, ±jv v komisija argentinske nogometne zve-' minck, Ritter in bratje Pettersson med tekmo z Jugoslavijo v finalu zl tretje mesto v malem svetovnem prvenstvu v Braziliji. Med drugimi bil diskvalificiran za tri mesece igr . lec Independenteja Semenwitz, ki taljo ne bo nastopal proti A,jaxu. BEOGRAD, 27. — Jugoslovanska nogometna reprezentanca se bo srb-čala 20. septembra v Turinu z Ita- lijo in 11. oktobra v Londonu |Z Anglijo. Tekmi bosta služili kpt priprava za uradna srečanja izločilnega kola svetovnega nogometnega prvenstva. KOLESARSTVO V nedeljo bo na sporedu v Pescari 27. trofeja Mateotti, ki bo veljavna za italjansko kolesarsko moško prvenstvo. Nastopili bodo vsi najboljši kolesarji, kot so Bi-tossi, Basso, Gimondli, De Vlae VETERANI SO ŠE NAJBOLJ AKTIVNI DVOBOJ ZA NASLOV SVETOVNEGA BIVAKA V ŠAHU 72. poteza usodna za Spasskega Dva nastopa v treh dneh Fischer ima znova 3 točke prednosti I# jc bila najdaljša in morda (udi najkpša partija dvoboja v l!oykjaviku za Maverja in Bonana Važnejša bo dirka Videm-Verzegnis, ki je na sporedu v torek Jutri bosta predstavnika lonjer-, nadaljeval. Da pa bi bila smola še skega kolesarskega kluba Adria Ma- večja, je nekaj pred ciljem odpo ver in Bonano nastopila na 80 ki- vedal še Bonano, ko se mu je po-lometrov dolgi krožni kolesarski dir- kvaril pedal in se je moral odreči ki za veterane v kraju Pinzano | končnemu sprintu. Kljub temu pa sta oba kolesarja zadovoljna s svojo dejavnostjo. Predvsem velja to za Maverja, ki je odnesel nekaj res častnih uvrstitev in bil nekajkrat celo med zmagovalci. Zadnje čase je v odlični formi in upa, da jo bo obdržal do konca sezone, saj so njegove možnosti za dobre plasmaje v prihodnji sezpni kaj pičle, saj prihajajo na dan vedno boljši in predvsem mlajši kolesarji, ki ga že letos resno ogrožajo. Kljub letom pa je zaenkrat eden najboljših tržaških kolesarjev. Pri tem pai ne mislim le na veterane, pač pa tudi na mlajše, saj vlada v vrstah amaterjev, mladincev in naraščajnikov prava kriza, tako da se mladi tržaški kolesarji ne uveljavljajo več v deželnem merilu. Radi al Tagliamento. Tokrat bosta nastopila brez večjih ambicij, saj bi jima morala dirka služiti le kot priprava za pomembno tekmovanje, ki bo v torek, ko bo na sporedu tradicionalna kolesarska dirka iz Vidma v Verzegnis. Torkova dirka bo izredno naporna, saj je cilj visoko v hribih in je treba prevoziti preko deset kilometrov vzpona. Oba lonjerska kolesarja sta dobro pripravljena, saj se zadnji mesec u-deležujeta vseh dirk v deželi in tudi izven nje. Vedno sta dosegla dobre rezultate, če izvzamemo zad njo dirko, ko je moral Maver odstopiti zaradi okvare na kolesu prav v trenutku, ko se je razvnel najhujši boj. Ker pa je na amaterskih dirkah prepovedano zamenjati kolesa, je moral loojerski pred-I stavmik opustiti vsako upanje, da bi PRED PRIČETKOM NOVE NOGOMETNE SEZONE Začetni koraki italijanskih prvoligašev dajo že povod vsakovrstnim predvidevanjem Glavni favoriti so Juventus, Milan in Inter - V Italiji ostalo samo še sedem tujih nogometašev Nova nogometna sezona se hi tro bliža. Počitnice nogometašev so se končale, saj so vse ekipe, ki bodo letos nastopile v prvi ligi, že Dričele s skupnimi pripravami. Ti treningi služijo nogometašem, da se po enomesečnem oddihu spet povrnejo v tisto formo, ki so jo imeli ob koncu lanskega prvenstva, služijo pa tudi zato, da se novo kupljeni nogometaši spoprijaznijo z novim načinom igranja. Izmed ekip, ki so se po zaključku letošnjega nogometnega trga najbolj okrepile, je brez dvoma lanski prvak Juventus. Turinsko društvo je kupilo bivšega vratarja Napolija Zoffa in srednjega napadalca Altafinija. Zoff bo imel izredno težko delo. Juventus namreč razpolaga z odlično o-brambo, zato je vratar zaposlen le v redkih, vendar izredno težavnih primerih. Zoff pa spada med tiste vratarje, ki se proslavijo prav v takih okoliščinah. Skoraj sigurno bo moral Altafini zapustiti svoje običajno mesto srednjega napa? Komisija argentinske nogometne zve-1 mm ek, Kitter in Dratje r ettersson. i stavniK opustiti vsako upanje, aa bi Ra(jj je običajno mesto srednjega napa: ihiiiii im n im im umi n m iiiiiiiiuiii iiiii iii n............................................................................................... 100 METROV ŽENSKE: PANOGA KRIZ FAVORITINJE svrnm avtomobilsko prvenstvo formule i Bo letos Afričanka prekinila vrsto ameriških zmag v sprintu? Nova zvezda je Aliče Aninim iz Gane, prvi vidnejši proizvod perspektivne afriške šole tajsko atletiko v pričakovajnu vsto- ko. Leta bodo morda nato nudila na arevnn T iiirliolj-o roniiKlilro DTRvi TVT.H fllfriSlzfh Kdo bo najhitrejše dekle letošnjih olimpijskih iger? Za tako kratko progo je zanesljivih kandidatk mnogo, veliko pa bo odvisno od slučaja. Forrpožanka Či Čeng, lani daleč najboljša na svetu je že v Munehnu. Prispela je iz Formoze, kjer so jo operirali na nogi. Zdravniki so enotnega mnenja, da letos atletinja ne bo mogla več doseči dostojnih rezultatov, Kitajka pa še vedno upa v hitro ozdravitev in v čudež. Njen nastop — če bo do njega sploh prišlo — bo verjetno simboličen. Do finala hi morala teči 2-krat ali 3-krait, kar pa poškodovane kite ne bodo vzdržale. Morebitna zmaga bi pomenila prvo zlato kolajno za ki- Annuin bi lahko prinesla Gani in sploh Afriki veliko zadoščenje, ko bi premagala v sprintu Američanke. pa v areno Ljudske republike Zadnji trije teki na 100 metrov so bili stvar črnih gazel iz ZDA. V Mehiki je Wyomia Tyus ponovila zmago iz Tokya, v Rimu pa je bila daleč najboljša lepotica Wil-ma Rudolph. Američanke niso letos pokazale nič posebno dobrega, na dan pa bodo prišle v pravem trenutku, čeprav letos res ne izgledajp tako močne. Pričakuje se tudi oster napad Avstralk, katerih zadnji verodostojni rezultati segajo v naše zimske mesece. Avstralke so po tradiciji vedno med najhitrejšimi. Njihov glavni adut bi morala biti Re-leane Boyle, že četrta v finalnem teku v Ciudad Mexicu. Najzanesljiveje.' ri^da vzhodna Nemka Renate Štecher, sprinterka, kj M .lahko, tudi metala. kroglo ah disk. V važnem, toki^ Ji težko uide čas 11”. Elektronski možgani so za zmagovalko predvideli i0”9. Bo ta «zid» prva prebila Renate Stecher ali katera druga? Po tolikih zmagah običajno močnih držav je prišel končno čas za nekaj sprememb. Ženska atletika iz Afrike komaj plašno vstopa v mednarodno areno, razpolaga pa že z možno zmagoval- ................................................ pravi rod afriških tekačic. Aliče Annum je stara 24 let, do ma je iz Gane, kot študentka pa vsako leto prebije nekaj mesecev v ZDA. Na tamkajšnjem državnem prvenstvu je celo z lahkoto razpolagala z ameriškima atletinjami in to ji daje nekaj upanja. Njeni najboljši rezultati so 11”1 na 100 in 22”7 na 200 metrov, skoraj 6,50 pa skače tudi v daljino. Kot je razvidno iz slike }t Aliče kar čedno dekle in njena pristno afriška pričeska bo nedvomno ogrela gledalce olimpijskih iger. Čas 11” je letos zabeležila tudi Eva Gleskova iz Češkoslovaške, tekačica - veteranka — pa je znana kot nezanesljiva v ostri mednarodni družbi , in tudi časomerilci iz čS SR,so še’ letos izkazali precej radodarni. Bolj nevarna se nam zdi temnopolta Anita Neti, ki tekmuje za Meliki?. »&«!#>.. Rezultat finala V Mehiki: i. Tyus (ZDA) 11”, 2. Ferrell (ZDA) 11”1, 3. Kirszenstein (Poljska) 11”1, 4. Boyle (Avstralija) 11”1, 5. Bailes (ZDA) 11”3, 6. Burge (Avstralija) 11”4, 7. Či Čeng (Formoza) 11”5, 8. Cobian (Kuba) 11”6. KB OLIMPIJSKE IGRE ^ „ . munchen72 ŠE 14 DNI Velika nagrada Avstrije zadnja ovira za Fittipaldija Stevvart in lckx bi lahko samo z zmago ogrožala prvo mesto avstralskega pilota Olimpijska košarkarska reprezentanca Avstralije bo prišla 18. avgusta v Milan. Že naslednji dan bi morala odigrati prvo od dveh prijateljskih tekem z italijansko reprezentanco. • « * Tudi Siena Leone, kot pred njo Tanzanija, je napovedala svoj odstop od olimpijskih iger zaradi prisotnosti Rodezije. Rodezijsko moštvo je na vsak način prispelo v Munchen. Med tridesetimi atleti je tudi osem črncev. Vodja reprezentance je izjavil, da so Rodezijci prišli na 01 kot športniki in se ne menijo za morebitne politične polemike. * * * Na košarkarskem kvalifikacijskem turnirju v Augsburgu je prišlo do prvega presenečenja, ko je Kanada odpravila Poljsko, ki je bila med favoriti. ZELTWEG, 11. — V nedeljo bo na dirkališču v Zeltvvegu na Štajerskem avtomobilska dirka, ki bo veljala za Veliko nagrado Avstrije. Dirka bo brez dvoma zanimiva in napeta. Belgijec Jackie Ickx in dosedanji svetovni prvak Škot Jackie Stewart bosta imela še zadnjo mož-uost, da se približata brazilskemu pilotu Emersonu Fittipaldiju, ki trenutno s 43 točkami vodi na lestvici svetovnega prvenstva. Stevvart zaostaja za njim za 16 točk, Ickx na za 18. Dirkališče v Zeltwegu meri 5,911 km. V nedeljski dirki bodo morali avtomobilisti prevoziti 53 krogov za skupnih 320 km. Proga je izredno hitra, saj dopušča poprečno hitrost nad 200 km na uro. Na lanski dirki je zmagovalec, Švicar Jo Siffert, prevozil progo s poprečno hitrostjo 213 km na uno, krog pa v 1’38”47. Med današnjimi neuradnimi poskusnimi vožnjami je Denis Hulme prevozil krog v r37”7, pred dvema mesecema pa je baje Švicar Clay Regazzoni dosegel čas 1’36”2. Glavni favoriti za končno zmago so brez dvoma Fittipaldi, Ickx, Regazzoni in Stevvart. Ickx je že osvojil VN Avstrije leta 1970 pred klubskim tovarišem Regazzonijem. V nedeljo bo skušal ferrarijev pilot ponoviti tisti uspeh. Z zmago v NUrburgringu na VN Nemčije je Ickx dokazal, da se je vrnil v odlično formo, zato je zelo verjetno, da se bo tudi v Zeltvvegu lepo odrezal. Isto velja za Regazzonija. švicarski pilot pa je manj zanesljiv kot njegov klubski tovariš. «Le-teči Škot* Jackie Stevvart se bo moral zelo potruditi, če bo hotel ostati v krogu najboljših. Od vs' dirk, ki jih je svetovni prvak pravil na dirkališču v Zeltvvegu, zaključil niti ene, saj je moral m radi okvar na vozilu vedno odsto piti. Drugače je s Fittipaldijem. Lani se je uvrstil na odlično drugo mesto, prejšnji mesec pa je zmagal na dirki veljavni za Veliko nagrado formule 2. Zato ima Brazilec konkretne možnosti, da še poveča naskok na lestvici za svetovno prvenstvo. V Zeltvvegu je v teh dneh izredno toplo. V senci so izmerili nič manj kot 38 stopinj vročine. V dirki za VN Avstrije bo prvič nastopila nova avtomobilska tvrdka Connevv z avtomobilom, ki ga bo vozil francoski pilot Francois Mi-gault. 1. — prvi: drugi: 2. — prvi: drugi: 3. — prvi: dragi; 4. — prvi: dragi: 5. — prvi: dragi: 6. — prvi: 1 2 1 2 1 2 1 X 1 2 1 . 2 'dalca, ker pri Juventus igra to vlogo Anastasi. V tekmah za italijanski pokal in v prvih prvenstvenih spopadih bi moral Aj ta fini obleči dres s številko 11, ko pa se bo v moštvo vrnil Bettega, bo tu di to mesto zasedeno. Bettega se sedaj pripravlja na povratek v pr vo ekipo. Trenira ga bivši znani nogometaš Sentimenti IV, ki je dejal, da njegovo delo izredno dobro napreduje ter je zagotovil, da bo Bettega lahko že letos spet nastopil. Juventus spada med glavne favorite za osvojitev prvenstva, ne smemo pa pozabiti, da bodo morali torinski nogometaši nastopati v treh konkurencah: na italijanskem prvenstvu, na tekmovanju za italijanski pokal in tekmovanju za pokal državnih prvakov. Po mnenju izvedencev ima mnogo možnosti za osvojitev prvega mesta na prvenstvu tudi Milan. Ljubitelji nogometa se še spominjajo, kako si je društvo v zadnjem hipu zagotovilo Chiarugija. Poleg njega pa je Rocco poskrbel za o-krepitev obrambe z mladima Turo-nejem in Dolcijem. Njihov nastop v prvi ekipi pa je še negotov, saj bosta morala trenerju dokazati ,da sta boljša od starejših, vendar zato zanesljivejših, Schnellingerja, oz. Rosata. Na sredini igrišča imata že zagotovljeno mesto Benetti in Rivera. Mesto tretjega krilca pa si bosta morala po vsej verjetnosti deliti Sogliano in Biasiolo. V napadu bo Chiarugi nastopil na levem krilu, v sredini in na skrajni desni pa se bosta premikala Bigon in Prati. Najbolj razburljiva je bila kupo-valna akcija Interja. Govorilo se je o prodaji levega branilca Facchetti-ja in krilca Mazzole, vendar je predsednik društva Fraizzoli sklenil, da bosta oba še vnaprej branila barve milanskega kluba. Nato je prišel na dan problem Chiarugija. Ko so vsi mislili, da bo Chiarugi nastopil v prihodnji sezoni za Inter, se je zvedelo, da si ga je prisvojil Milan. Po teh dveh senzacijah je Inter končno kupil Masso, Magistrellija, Mora in Doldija. Prva dva bi moral Invemizzi brez težav vključiti v standardno ekipo, Moro in Doldi pa se bosta morala izredno potruditi, če bosta hotela stopiti na igrišče. Massa bo pomagal Maz-zoli in Corsu na sredini igrišča, Magistrelii pa bo v vlogi levega krila v veliko pomoč doslej preo-samljenemu Boninsegni. Za veliko presenečenje je poskr- bel Cagliari. Vodstvo društva je namreč odstranilo trenerja Manlia Scopigna, ki je pred tremi leti privedel sardinjsko moštvo dc osvojitve naslova italijanskega prvaka. Na njegovo mesto je prišel bivši trener italijanske državne reprezentance Edmondo Fabbri. Ekipo je zapustil tudi srednji napadalec Vitali. Zamenjal ga je Maraschi. Po mnenju izvedencev bi morala biti napadalna dvojica Mairaschi-Riva ena izmed najuspešnejših na letošnjem prvenstvu. Druge ekipe niso opravile bistvenih nakupov. Zanimiv pa je primer Ferranteja. ki ga je Fiorenti-na prodala Vicenzi. Prav tako kot njegov klubski tovariš D’Alessi. se je Ferrante uprl taki odločitvi. V teh dneh so zapustili Italijo štirje tuji nogometaši, ki so v preteklih letih nastopali za italijanska moštva. Jair se je vrnil v Brazilijo, kjer bo igral v vrstah Santosa. Bivši nogometaš Rom« A-marildo je prispel v Rio de Janei-ro. Tu je že podpisal pogodbo za ekipo Vasco da Gama, kjer med drugim igrata tudi slavna brazilska nogometaša Tostao in Silva. Del Sol se je vrnil v Španijo. Cinesinho pa je opustil športno udejstvovanje. S tem se je zmanjšalo na sedem število tujih nogometašev ld nastopajo v Italiji. Nogometaši Sovodenj na furnirju v Renčah Ob priliki 25-letnice TVD Partizana iz Renč bodo domačini otvo-rili novo igrišče in organizirali nogometni turnir, na katerega so povabili «Vozila* iz Nove Gorice, «A-drijp* iz Mirna in «Sovodnje». Poleg nogometa bodo pripravili tudi druga športna srečanja v atlčtiki, vaterpolu in rokometu. Sovodenjci so povabilo na turnir, ki bo danes, 12. in jutri, 13. avgusta sprejeli z veseljem, čeprav tukajšnje ekipe sedaj še počivajo, še posebno v teh dneh, ko se vsi odpravljajo na dopust. Za ekipo «Sovodnje» bo to vsekakor preizkus itn priprava na bodoče prvenstvo, vendar jih zaradi igrišča ze lo tare skrb, kako bo z letošnjim prvenstvom. Delavci so namreč že začeli razkopavati njihovo dosedanje igrišče, tako da so se morali sovodenjski nogometaši obrniti na Štamdrežce, ki so jim obljubili, da jim bodo posodili svoje-.- drugi: *------—a- jv r"1"* ■ j*”* JJU8UOHI ft -4 .............."“—"'""—"'"'r........................................................ NA ATLETSKEM MITINGU V VIAREGGIU Rekorda V ecchiata inPignijeve ter vrsta dobrih rezultatov Tudi Mennea in Arese zadovoljila - Hart poražen na 100 m VIAREGGIO, 11 - Kot je bilo pri- ta. Oba zmagovalca sta zabeležila 4 UTTVtJ 1 l cn e i n/a Ai .oUnLAll: i čakovati so sinoči zabeležiti na predolimpijskem atletskem mitingu celo vrsto dobrih rezultatov. Najbolj so na vsak način zadovoljni domačini. Najprej je Mario Vecchiato popravil svoj državni rekord v metu kladiva z znamko 72,74. Takoj za njim je Franco Arese izenačil italijanski rekord 800 metrov s časom 1’47”1 in s tem prekinil vrsto razočarajočih nastopov, že v naslednji panogi pa je Pignijeva popravila državni rekord na 800 m ženske s časom 2’03"9. Sprinterji niso sicer zabeležili rekordov, so pa bili kljub temu v središču pozornosti, čeprav so organizatorji pripraviti dve seriji in tudi razdeliti najboljše tekače. Tako je v prvi seriji Mennea še enkrat potrdil svojo odlično formo in premagal Tin-kerja, medtem ko je razočaral Quar-rie. V drugi seriji je nato presenetljivi Cravvfort premagal znanega Har- čas 10”2. Izredno zanimiva je bila tudi borba med štafetami 4 x 100 metrov. Zmagale so seveda ZDA v postavi Black, Tayior. Tinker, Hart s časom 38"8, Italija pa je bila druga z prav tako odličnim 39”1. Med ženskami je na 100 metrov zmagala Avstraljanka Boyle s časom 11"5 pred Motinarijevo. SPLIT, 11. — Danes se je pričelo v Splitu 6. svetovno prvenstvo v jadranju v razredu «kadett». Na prvenstvu tekmuje 30 posadk iz Belgije, Češkoslovaške, Anglije, Indije, Jugoslavije, Madžarske, Kanade, Nizozemske, Poljske, Portugalske, Italije in Walesa. Videmean Vecchiato preživlja letos svojo drugo mladost, saj Je že dvakrat izboljšal državni rekord v kladivu. __c ^ladostnidnevnik SIMONA RUTARJA Aprili smo veliko; tudii jaz dasiravno sem malo ve-govorim. Z lajtenantovih besedij sem spoznal, da aij®«' do sedaj krivo sodil in da je vendar bolj moški, i n- Seto mislil. Tako se motimo večkrat v živenji. Ali pa l, ^ rda to le učinek vina? — Bili smo nazadnje vsi natrka-4 si 1 Pa jaz, ki sem težko domov prišel. Vlegel sem se i u^tok in spal cel noč kot kanon. — Unterofficierscurs stild med kompamije — Maj. Itbo ° ®est'h zjutro smo se zopet zbrali in šli v «Boschetto», je Vrel ta dain ves Trst- tudd obil0 «creme,>> 111 kjer hirati dve godbi. 408) A ker smo bili še od prejšnjega dne 1qw. * ^ nesmo posebno dobro imeli. — Zvečer smo šli jaz, ■H vj. ki, Praprotnik in Spazzapan k Pohlu. Cel večer smo % 4°. k te rega nam je veliko gospodar sam plačal. Od tod k cere ga nam je veliko gospodar sam piactu. uu roa r, uže pozno v noč v kavarno, kjer smo zopet na njegov ■j p*li- Povrnili smo se zopet ž njim in peljal nas je v kjer smo ga celo noč, pivo in izvrstno vino, prav j J! vlekli. gj šestih zjutraj smo izpili zadnji vrček in šli domov. Šli spat, a jaz sem moral «ausriicken in Marschadju-8 v°r Sedner Exclz dem Ftirst Weber». 409) Eksercdral jjt®'t®no, dasiravno sem bil pijan. Tako je vojaško živeli t1 Pa tudi 061 dan zasPan in za nič. sem prašen Terrainlehre.410) Znal nesem nič, a ne. Vendar je obit LoberstleitnanU svoje oči zlasti na-me (in na Artica) obrnil, zlasti ker mu je tudi lajtenant rekel, da se nekaj časa sem nič ne učim. 12. Pri rapportu so se oznanili trije iz oficdierscoursa. Oblt.Loberlientenantl odloči za drugi dan tudi mene (in Artica) k rapportu t = po ročanj u J. Zdelo se mi je, kaj da bode, zato sem skušal nesrečo od sebe odvrniti. Šel sem torej po poludne k obltu, deloma da bi zvedel kaj od njega deloma, da bi pokazal, da imam nekaj «ambitiona». 410a) Imeli smo namreč eno ((taktische Aufgabe« 411) za narediti in šel sem ga nekaj kajti vedel sem za kaj mi gre. Gotovo je, da bi obltloberlien-kajtd vedel sem za kaj mi gre. Gotovo je, da bi obltloberleden-tenantl in lajtenant ne videla rada, ko bi bil jaz oficir. 13. Pri rapportu mi zažuga, da bode samo še teden z menoj poskusil, češ da ženija in talenta še nij dobil do «iaj pri meni, pridnosti pa da nemam. 17. Prosil sem obtaloberldentenantal za novo momduro, ker ml je prednji dan očital, da hodim zamazan okoli, da celo «schweinisch», 412) povdarjaje, da takih ljudij ne morejo narediti za oficirje. A mondure mi nij hotel dati, rekoč, naj to, ktero imam, bolje varujem. Bilo mi je zopet tesno pri srci. H fcompamiji irti se sicer nesem bal, ker bi bil ondi manje opravka in marnje sitnosti imel ter bi tudi tako ne bdi pozabil na oficirsko preskušnjo, a glede na to, da bd bdi moral pri kompaniji večkrat dan držati in torej ne več lekcij dajati poslabšalo bi se bilo moje stanje znatno. Nekoliko podpore imam v lajtenamtu (7) zatorej se nočem sam oznaniti za izstop, čeravno vem, da obltlober-lientenantl uže težko čaka tega. Vztrajati hočem, učitd se in zgod! naj se, kakor je osodi drago. 20. Dobil sem 4 dnij kasernarrest (prva kazen) zarad VMaffenlehre. 413) 28. šel sem s četrtim bataljonom na Prosek streljat. Prostovoljci smo sd poiskali stanovanja v vasi, ker v barakah nij biio več prostora. Jaz sem plačal vsaki dan 25 soldov za star novanje. Živel sem dobro a tudi denarja zapravil veliko. Ker smo morali uže ob štirih zjutraj vstajati spali smo čez 8«.n Imeli smo dovolj časa, ker po poludne nij bilo nobenega o- pravila, se ve, da kdor nij hotel snažiti. 29. Streljal sem dobro. Prvi dan uže sem avansiral «Schlltz I. Classe.»414) Drugi dan sem streljal figuro na 300 korakov in tretji na 400— Zvečer smo pili v Gabrovici l=Gabrovecl. 30. Po poludne sem bil v Miramaru (% ure od Proseka). Zares, take krasote, take kombinacije, toliko različnih dreves in rastlin se nesem nadejaj videti. Vse je, kakor v nebesih! Jezerica z ribami in šumeče morje (h kteremu peljajo na eni strani vmetno narejene stopnice pod skalovjem,) povzdigujejo še bolj romantičnost kraja. Prekrasni vrti z različnimi kipi in lopami so zares cesarski. Mati priroda je tukaj prisiljena in presoljena, tako bujno vegetacijo roditi. In kaj hočem še le o nmjestetično nežnih poslopjih reči? Vse je lepo, vse je krasno, vse bliščeče! 31. Po poludne smo prišli v dežji in vetri iz Proseka V kavami dobim Bressana in svojega nekdanjega sošolca Berlota iz Gorice. Bili smo zvečer skupaj v gledališči «Mauro-ner». 415) Junij. 1. Binkošti. Imeli smo «kuracvisditu». 416) Hodil sem z Goričani po mestu. 4. Začela se Je pri nas «a-la-vne-aufmahne». 417) Vsako jutro smo šli zjutraj ob šestih v žaveljsko dolino in okolico ter se vrnili še le ob dveh, treh. Bili smo sicer komot, a imeli smo vendar dovolj opraviti. Letanje nam je prizadialo velike sitnosti. 7. Dijaška beseda v mestni čitalnici. 418) Nesem mislil, da se bode tako dobro obnesla. Petije je bilo prav dobro (peli so dijaki, telegrafisti ta vojaki vkup pod vodstvom g. Haj-driha).419) Govor je bil lep, škoda da ima govornik slab organ. Igra «Strast ta krepost», ki nema veliko vrednosti v sebi, vršila se je prav gladko. G. Laharnar, ki se je veliko vtikal v to igro in bi je zadnje dni enemu dijaku rolo «pdjan-<5evo» iz rok vzel se vendar nij kaj posebno obnesel, še manje pa v dogovoru (»Rodoljubna zmaga« ta najmamje pri po- zdravu Najbolje je igrala gospoddčina Kendova iz Rocola.420) K besedi je prišlo osem goriških dijakov (mej niimi Go- p°isrt - ta* J” SKoda, da sem bil zaspan. 8. Nadaljevali smo veselo dijaško živenije. Po poludne tenemi£fjal1 ^j,VkUp ^ tladjoi < (nem.)= »premikati se v opremi za Dohod Preo njegovo ekscelenco knezom(?) VVebrorm.. Terjetoo se^Ru-nm / J PT611^ z ^ izmed Predpostavljenih. J \ ^em' = pouk o zemljišču. (nem.)= ambicija, častihlepje. (Nem.)= taktična naloga. 412) (Nem.)= svinjski, n n £Nem-)= Pouk o orožju. “‘j (Nem.) =: »strelec prvega razreda*. 415) Anton Berlot iz Gorice je 1864-5 obiskoval prvi razred v Dara 4161 vlkLGledaIišee («Fenice») na Stadionovem C 416) Verjetno je mišljen obisk vojnega kurata. Karzu’ 4181 Tria-iyUejJf^’)- aufnabn?e (nem-)= Posnetek na pogled. 418) SfSka čltalmba1 le blla ustanovljena v začetku Irta 1861 Be- sedo je napovedala »Soča* (štev. 23, 5. 6. 1873), večje poročilo «Prva beseda slovenskih dijakov v Trstu* je priobčil «Sl™«wid narod* (štev. 132, 11. 6. 1873). J P ^ tSioveoskl 419) Anton Hajdrih (Heidrich - 1842-1878), slovenski glasbenik ti 4*n T1 JeLTrstu 0(1 1873’ znan P« skladbi »Jatonsko W Sn n “I in kr!£Itf- t naf>isaJ Anton Kos-Cestnikov (1837 -1900). Dvogovor »Rodoljubna zmaga* je iz Schillerjeve drame ssss^ses 421) Verjetno Franjo Ferfila (rojen 1845 v Senožečah), bil ie uradnik v ^ S (Nadalinanfe sltdij Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Meggio 1/1 Telefon 833 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna Številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, PoStni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaSkega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 12. avgusta 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Nai udrn oanki v Ljubliani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, liubliana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20' Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno ‘ upravni 300, legalni 400, osmrtnice .n sožalie 200 lir »Mali ogla51’ 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo Prl oglasnem oodelku eli upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P• • Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT • Tr5* NA UKAZ POMOČNIKA GENOVSKEGA DRŽAVNEGA PRAVDNIKA ARETIRAN VITTORIO TOGLIATTI V ZVEZI Z AFERO »RDEČIH BRIGAD Družina in zaročenka sta prepričani, da so obtožbe neosnovane - Preiskovalni organi delujejo v trikotniku Lombardije, Ligurije in Toskane CAGLIARI, 11. — Davi nekaj čez 10. uro so agenti karabinjersKe postaje v kraju Tortoli aretirala univerzitetnega asistenta prof. Vittoria Togliattija. Do aretacije je prišlo v kampingu prj Aabataxu, kamor je nečak pokojnega prvaka KPI prispel pred nekaj dnevi skupaj z An-nabello Schiavon. Tudi žensko so karabinjerji odpeljali na postajo ter jo zflsljšcild Aretacija Vittoria Togliattija je vzbudila po vsej Italiji precejšnjo senzacijo, posebno zato, ker desničarski krogi in listi povezujejo še mladega univerzitetnega asistenta z imenom njegovega stavnega strica. Aretacijo Vittoria Togliattija je odredil pomočnik genovskega državnega pravdnika dr. Mario Sossi, kd se je v zadnjih letih svoje kariere ukvarjal pretežno s preganjanjem levičarske ekstraparlamentar-ne dejavnosti. Dr. Sossi je ukazal istočasno aretacijo treh oseb, in sicer Vittoria Togliattija, genovskega arhitekta Arista Ciruzzija ter Marise Calimodio, ki živi s Ciruzzi-jem, a je bila svoj čas Toglattije-va žena (zakon je razveljavila »Sa-cra rota»). Agenti so aretirali Ciruzzija, ki je zelo znan arhitekt evropskega slovesa in Mariso na njunem domu v Genovi. Do Togliatti-jeve aretacije pa je prišlo šele danes. Karabinjerji so mu prišli na sled le slučajno, ker so ga opazili, ko se je večkrat peljal z avtom v toplici Arbataxa. Moški se ni uprl aretaciji. Neki časnikar se je pozneje povezal po telefonom z Vittoriovo materjo, ki preživlja skupaj s svojim možem prof. Eugeniom Togliattijem (bratom pokojnega Palmira) počitnice v kraju Pinzolo v tridentinski pokrajini. Že priletna ženska je izjavila, ko je zvedela za sinovo aretacijo: »Ta zadeva je za nas vse ponoven hud udarec. Družina je spet hudo prizadeta. Fašisti so ubili mojega očeta, mater in tri brate. Odvetnik Lazagna ker so bili judovskega porekla. Sedaj je prizadet moj sin Vittorio proti kateremu so naperili neosnovane obtožbe*. Gospa Togliattijeva prav nič ne dvomi, da je njen sin nedolžen. »Kaj, Vittorio? Prepričana sem popolnoma, da ni storil nič hudega. Po svojem značaju je sicer nekoliko originalen, kar mu je povzročilo precejšnje sitnosti v življenju. Hotel se je dokopati do neodvisnega dela, toda kar se tiče dobrote in plemenitosti, ga je narava tako obdarila, da bi mu niti ne prišlo na pamet, da bi se družil z ljudmi, ki se ukvarjajo z eksplozivi in podobnimi zadevami.* Časnikar je spraševal gospo Togliatti, če je Vittorio poznal Fel-trinellija, če se .je sestajal z odv. Lazagno, z arhitektom Ciruzzijem in bivšo ženo. Ženska je odločno zanikala, da bi se kaj takega kdajkoli zgodilo. «Moj sin — je izjavila — bi mi vsaj kaj nami-gal. V resnici se je moral trdo bojevati. da bi si odprl pot v življenje.* Včeraj se je preiskava o »rdečih brigadah* premaknila v Pizo, kamor je odšel pomočnik državnega pravdnika dr. Sossi. Ta se je sestal s tamkajšnjim preiskovalnim sodnikom dr. Pierluigijem Mazzocchi-jem, ki se ukvarja s preiskavo v zvezi z atentatom v februarju 1971 pri katerem je izgubil življenje univerzitetni študent Giovanni Per-soglio. Mazzocchi preiskuje tudi najdbo velike količine eksplozivnega materiala pri Pontederi. Pri vseh teh zadevah .je baje zapleten geometer Alessandro Corbara, ki je sedaj v priporu. Dr. Sossi se je pozneje vrnil v Genovo, da bi zaslišal Mariso Coli-modio, a kasneje bo odpotoval v Milan, kjer namerava zaslišati odv. Lazagno. Iz vseh teh dogodkov sledi, da preiskovalni organi skušajo postaviti določeno zvezo med raznimi don> nevnimd akcijami tako imenovanih »rdečih brigad* v Lombardiji, Liguriji in Taskani. Ali se jim bo to posrečilo? V tem trenutku ne moremo še odgovoriti na to vprašanje. Med drugim je zelo čudno, da je genovski državni pravdnik u-kazal ponovno aretacijo odv. La-zagne, ko je milanski preiskovalni sodnik že menil, da ne obstajajo resne obtožbe proti njemu ter je ukazal, naj ga izpustijo iz zapora. Med drugim se je milanski sodnik baje zanimal tudi za zadeve, ki jih je obravnaval genovski tožilec. Ali bo vse to utegnilo pripeljati do spora glede teritorialne kompetence sodišč? Pozneje se je zvedelo, da je Vittorio Togliatti priprt sedaj v zaporu Lanussi, od koder ga bodo jutri prepeljali v Genovo. 27-letna Annabella Schiavon je izjavila, da je Togliattijeva zaročenka in da je prepričana o njegovi nedolžnosti. Ostala bo še nekaj dni v Arbataxu, ker meni, da se bo zaročenec vrnil tja v najkrajšem času. V milanskem zaporu San Vittore je danes zvečer tožilec dr. Sossi začel zasliševati odvetnika Lazagno, ki je obtožen med drugim, da je bil član kriminalne organizacije, da je pripravljal atentate, kradel, da je motil radiotelevizijske oddaje ter trgoval z eksplozivom in o-rožjcm. Tožilec Sossi je izjavil, da preiskava poteka v najstrožji tajnosti, da pa je bil njegov ukaz, naj se Lazagna pripre v skladu z vsemi predpisi. Lazagna je s svoje strani zahteval, naj sodnijske oblasti prekličejo zaporno povelje, oziroma v najslabšem primeru, naj zaupajo preiskavo milanskemu preiskovalnemu sodniku. Odvetnika Lazagno bo branil v bodoče tudi komunistični odvetnik Malagugini. V poznih urah se je zvedelo še, da je dr. Marco Kamni, tajnik združenja sodnikov »Magistratura demo-cratica* podal danes nekaj izjav, v katerih ostro kritizira ves dosedanji postopek proti ljudem, ki so osumljeni, da pripadajo ekstrapar-lamentarnim levičarskim skupinam. Dr. Rarnat je menil, da je treba mobilizirati proti nevarnosti izma-ličenja pravosodnih postopkov vse javno demokratično in ljudsko mnenje. Razbit avtomobil še najzgovorneje priča o posledicah, ki jih mora prenašati voznik zaradi majhne neprevidnosti. ...................................................niiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiHiiitmiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiimiiiiimiiii ZARADI IZREDNEGA PROMETA NA VSEH ITALIJANSKIH CESTAH Previdna vožnja jamstvo za srečen povratek Tudi včeraj se je pripetilo mnogo prometnih nesreč - Trije člani mlade družine mrtvi med povratkom s počitnic RIM, 11. — Bliža se veliki šmaren in promet na cestah je vedno večji. Kot smo že pisali včeraj, so karabinjerji za prihodnje dni organizirali pomoč na cestah. Podobne ukrepe je sprejela tudi cestna policija, pri kampanji za varnost pa bodo sodelovali tudi mestni redarji vseh italijanskih mest. Dolge kolone avtomobilov, močno pripekajoče sonce in utrujenost voznikov so glavni vzroki za prometne nesreče, ki se bodo tudi letos pripetile. Upamo lahko le, da slednje ne bodo terjale tako velikega števila smrtnih žrtev kot prejšnja leta. Od voznikov je odvisno, če se bo to upanje uresničilo. Svetujemo jim torej predvsem previdno vožnjo, čim manj prehitevanj in nepotrebnega drvenja. Za volan naj sedejo predvsem spočiti In vozijo naj mlr-Če ^ na cestah kolone, bodo pač prišli žena Marina ter njuni otroci 3-letni kasneje. Vendar je le bolje, da pridejo kasneje, kot da sploh ne pridejo. Notranji minister je danes povabil vse avtomobiliste, naj sodelujejo pri preprečevanju prometnih nesreč. »Izredni ukrepi, ki jih je vlada sprejela za velikošmame praznike, bodo nedvomno prepričali avtomobiliste, da je bolje, da nesreče preprečijo, kot pa da nato pomagajo ponesrečencem. Vlada, je poudaril minister, je v tem oziru naredila vse, kar je v njeni moči. Beseda ostane torej le še avtomobilistom.* Tudi včeraj se je pripetilo v Italiji več prometnih nesreč, ki so terjale veliko število smrtnih žrtev. Na Avtocesti cvetja pri Genovi je nesreča uničila mlado družino, ki se je vračala s počitnic. 38-letni Giuseppe Nardulli, njegova 28-letna no, brez živčne napetosti. Če bodo PISMO MALAGUGINIJEVEGA BRANILCA MILANSKEMU SODIŠČU Kdaj se prične proces proti Pietru Valpredi? Sodnik D’Ambrogio je včeraj zaslišal Venturo MILAN, 11. — Odvetnik Alberto Malagugini. ki na «procesu Valpre-da» brani Roberta Garganellija. je tudi v imenu branilcev Valprede, Borgheseja. Bagnolija. Di Cole, Lo vati ja in ostalih obtožencev predložil milanskemu sodišču pismo, v katerem zahteva, naj sodišče nemudoma določi datum začetka sod obravnave. Pismo je naslovil predsednikoma milanskega prizivnega in porotnega sodišča, državnemu tožilcu ter predsedstvu državnega tožilstva. V pismu je odvetnik najprej na kratko opisal dosedanji »iter* procesa in navedel korake, ki jih je doslej storil, da bi se obravnava čimprej začela. Nato nadaljuje «12-julija letos je milansko sodišče prejelo vse akte. vendar doslej še ni odredilo ničesar, kar bi lahko dalo upati, da se bo obravnava kmalu nadaljevala*. Odvetnik nato. kot že rečeno, formalno prosi, da sodniki določijo datuma in nadaljuje: »Prošnja ni le neka formalnost. Za ta proces se namreč zanima vsa italijanska javnost in odlašanje jo razburja. Sramota je. da so Val preda in tovariši že 31 mesecev v zaporih, kjer na lastni koži preizkušajo naš kazenski sistem in prav tako sramotno je, da ne vemo še. kdaj se bo obravnava na: daljevala. Obtoženci morajo imeti pravico, da dokažejo svojo ne- tllllllllllMIItlinillHIIItlllltltlMIHtlllllllltlllttllllllllO AKRA, 11. - Glavni državni pravdnik v prestolnici Gane je danes zahteval smrtno obsodbo za oseb, ki so obtožene poskusa državnega udara. • * * ATENE. 11. — Kapitanu grške ladje Patris so naložili 120 milijonov lir globe zaradi onesnaženja morja. VVASHINGTON, 11. — Predsednik Nixon je sporočil, da bo odslej posebna komisija odločala o finansiranju oddaj radijskih postaj «Svo; bodna Evropa* in »Svoboda*, ki oddajata iz Zahodne Nemčije. dolžnost in da niso na noben način povezani s pokolom v milan ski banki. Tudi javnost ima pravico. da zve. kako so stvari v resnici potekale. V takem primeru, nadaljuje odvetnik Malagugini, niso sprejemljiva tako dolga odlašanja. Branilci pa zahtevamo, naj se obravnava začne čimprei tudi zato. ker so, medtem ko so naši varovanci za rešetkami, v teku preiskave proti ljudem, ki so člani popolnoma drugačne družbe, in so osumljeni, da so zakrivili isto dejanje.* Milanski preiskovalni sodnik D’Ambrogio. kd vodi preiskavo o fašistični tolpi Freda - Ventura. pa je danes v zaporu v Monzi zaslišal založnika Giovannija Venturo. Kot smo že poročali, so pred časom Venturo premestili v zapor v Monzo, medtem ko je Freda še vedno zaprt v Milanu. Zaslišanju je prisostvoval tudi državni tožilec dr. Fiasconaro. Franco, 2-letna Isabella in 10 mesecev star Massimo so se peljali proti Genovi. Zaradi utrujenosti (vozili so se namreč že ves dan) pa je Giuseppe zaspal za volanom. Avto lancia fulvia je zaneslo v obcestni zid, v katerega je treščil z veliko hitrostjo. Voznik, njegova žena in mala Isabella, ki so sedeli na prednjem sedežu, so bili pri priči mrtvi dva otroka pa so prepeljali v bolnišnico v Alessandrio. Najmlajši, Massimo, je v smrtni nevarnosti. V Ulici Cristoforo Colombo v Rimu je izgubil življenje 21-letnj vojak Maurizio Carboni, ki je bil te dni na dopustu. S svojim avtomobilom fiatom 500 se je vračal domov, ko je iz še napojasnjenih razlogov trčil v obcestni drog. Da so izvlekli njegovo truplo iz skrotovičene pločevine popolnoma uničenega avtomobila, so si morali gasilci pomagati z varilnimi aparati. Pri Brescii je ena oseba izgubila življenje, dve pa sta bili ranjeni. Avto fiat 128, v katerem sta se peljala milanska zakonca Barbara in Carlo Brogliato ter njun 16- letni vnuk Giovanni Costanza, je zaradi prevelike hitrosti na nekem ovinku strmoglavil v 200 metrov globok prepad. Ženska je odležala mrtva med razbitinami, medtem ko bosta oba moža okrevala v 40 dneh. Na kraju nesreče so preiskovalci našli sredi ceste precej gramoza, ki je bil, poleg hitrosti, verjetno glavni krivec za nesrečo. Tudi v predmestju Parme je prometna nesreča terjala človeško žrtev. 55-letni duhovnik Luigi Mus-si se je peljal z avtomobilom opel kadett na neki kongres v Fomovo di Taro. Z njim- sta bila še dva duhovnika namenjena na isti kongres ter dve mladi dekleti. Nesreča se je pripetila na nekem križišču v bližini kraja Vicofertile. Opel je trčil v avto fiat 125, trčenje pa je bilo tako silovito, da je bil Muzzi pri priči mrtev. Njegovi sopotniki bodo okrevali v nekaj dneh, voznik fiata 125 pa jo je odnesel brez praske. Neki poltovornjak je v bližini Or-vieta trčil v tovornjak, ki je stal na Avtocesti sonca. Voznik poltovornjaka, 44-letni Ignazio Spina iz Santa Maria Capua Vetere je bil težko ranjen in je umrl med prevozom v bolnišnico. Policija ni še pojasnila, zakaj je tovornjak stal sredi ceste. katerega je vozil 56-letni Vincenzo Pelliccioni, prevrnil sredi ceste. Pel-liccionija je sunek vrgel iz vozila ter je treščil na cesto, njegova žena ki je sedela poleg njega, je ostala v avtomobilu. Reševalci so jo spremili v bolnišnico, za moža pa ni bilo več pomoči. Na avtocesti Genova — Livorno je tovornjak s prikolico trčil v pred njim vozeče podobno vozilo Voznik 53-letni Giuseppe Tani in sovoznik 75-letni Oliviero Lupi sta a pri priči mrtva. Kaže, da je ~~ečo zakrivil Tani. ker je med vožnjo zaspal. Huda nesreča se je pripetila tudi pri Tivoliju, kjer sta dve osebi zgoreli v avtomobilih. BMW 2002, katerega je vozil 22-letni Amerigo del Priore je trčil v giulio 1300, za volanom katere je sedel prav tako 22-letni delavec Guglielmo Salvatore. SEVERNA IRSKA MED POGAJANJI IN GVERILO Dva mrtva in več ranjenih pri eksploziji v Belfastu Ubita mlada ulstrska gverilca - Pogajanja z vsemi političnimi strankami pod pogojem osvoboditve internirancev BELFAST, 11. — Dve osebi sta izgubili življenje, več drugih pa je bilo ranjenih pri eksploziji nekega furgona v bližini veleblagovnice, ki je na meji med katoliško četrtjo Lower Falls in protestantsko četrtjo Shankhilla. Po poznejših vesteh se je zvedelo, da sta žrtvi eksplozije pravzaprav atentatorja, in sicer neki 19-letni fant ter njegova 17-letna spremljevalka. Posredno je to domnevo potrdilo tudi sporočilo gverilske organizacije »Pro-visionals* v katerem je rečeno, da sta dva njena člana izgubila življenje v akciji. Spočetka se je zdelo, da je morda število smrtnih žrtev večje, toda negotovost je izvirala iz dejstva, da sta bili trupli obeh gverilcev zelo razmesarjeni. Vprašanje, kako je prišlo do eksplozije v furgonu atentatorjev, še ni popolnoma pojasnjeno. Zdi se, da se je v določenem trenutku u-stavil pred neko veleblagovnico fur-gon iz katerega je stopilo mlado dekle, ki je imelo v rokah zavojček. Dekle je hotelo stopiti v veleblagovnico, toda uslužbenci so jo odgnali, ker so verjetno sumili, da gre za poskus atentata. Dekle se je vrnilo, v furgon, ld se je takoj nato odpeljal po cesti naprej. Nekaj sekund pozneje pa se je znašel pred nenadno oviro delnega cestnega bloka, ki ga je postavila angleška vojska, ki se je naselila v bližnji zgradbi. Zdi se, da je nenadna ovira zmedla šoferja in njegovo spremljevalko in da je takoj nato zaradi njune živčnosti in duševne napetosti prišlo do eksplozije. Pri tej, kot smo že omenili, je bilo ranjenih več drugih oseb. Med terni je nekaj delavk neke bližnje tovarne. V Belfastu je prišlo danes zvečer do incidentov v isti mestni četrti, kjer je kakih 200 ljudi zažgalo tovornjak ter se potem polastilo več avtomobilov, verjetno zato da bi zgradili barikade. Politična dogajanja na Severnem Irskem zadevajo danes dve pomembni vprašanji. Na eni strani je še zmeraj v ospredju pozornosti javnega mnenja aretacija in sojenje mladega voditelja skupine «Pro-visionals* Martina Meehana. Danes se je Meehfifi ffiftfail zagovarjati pred sodnikom. Med predhodno ob- ravnavo je obtoženec izjavil, da ne bo priznal pristojnosti sodišča, dokler ne bo imenovano sodišče, ki bi predstavljalo vseh 32 pokrajin Irske. Iz te izjave je razvidno, da skupina «Provisionals» gverilske organizacije IRA odločno zahteva združitev pokrajin Severne Irske z Irsko republiko, se pravi odcepitev od angleškega kraljestva. Prav pri teh raznih stališčih pa pride do izraza nasprotovanje med skupino «Provisionals» in skupino »Oficials*. Ti so bolj popustljivi ter zahtevajo samo odstranitev angleške vojske iz katoliških četrti ter večje svoboščine za katoličane. V tej organizaciji igrajo največjo vlogo severnoirski socialdemokrati ali laburisti. Prav v zvezi z Meehano-vo aretacijo se je spor med skupino «Provdsionals» in skupino »Oficials* še zaostril. Prvi so namreč V SKLOPU ODPRAVE OB 50-LETNICI SOVJETSKE ZVEZE obtožili nasprotno strujo, da so fr*-je njeni člani bili krivi Meehanov* aretacije. Danes so se nekateri člani la®"' ristične stranke pogovarjali s pt**jj stavnikom angleške vlade ministre"1 Whitelawom. Gre za šest posla11' cev te stranke, katerim so P1-0*® stantski ekstremisti zagrozili, da P bodo ubili. Oblasti so dovolile Prl' zadetim nošnjo orožja. . Pogajanja z Whitelawom so rodila delen uspeh, saj je bilo skl«' njeno, da se bodo začela pog0Ja, n ja z vsemi političnimi strankah1 okoli 25. septembra. Predstavni* socialdemokratske stranke pa so 1 javili, da bodo šli na ta pogaja"! pod pogojem, da bodo oblasti lZP stile na svobodo vse interniranj' ki jih je zdaj že več kot 200. OD* sti so danes izpustile 18 internih8 cev. Slovenska alpinista na vrhu Pika komunizma Pri odpravi na najvišji vrh SZ so sodelovali alpinisti iz SZ in raznih socialističnih dežel letje doslej najgrše v 30-letni dovind Pika komunizma. LJUBLJANA, 11. — V Ljubljano se je vrnila tretja jugoslovanska alpinistična odprava, ki se je udeležila ailpiniade na Piku komunizma ob 50-letnici Sovjetske zveze in ki so jo sestavljali vodja Bine Vengust ter člani Franc Jeromen, Janez Rupar, Ludvik Rožič in Marjan Srečnik. Iz Ljubljane je odprava odpotovala 2. julija ter po dolgi poti prišla do velikega taborišča, kjer so se zbrala zastopstva vseh sovjetskih republik ter gostje iz Mongolije, Poljske, NDR, ČSSR, Madžarske, Bolgarije, Romunije in Jugoslavije, skupno okoli 130 alpinistov. Žal pa prizadevni organizatorji niso mogli pripraviti tudi dobrega vremena. Vodja tabora Abalakov je celo izjavil, da je bilo letošnje po- iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil NA NIZOZEMSKEM OTOKU AMELAND Zračni vrtinec uničil kamping Dve osebi sta izgubili življenje, 400 pa je bilo ranjenih sumi AMELAND, 11. — Zračni vrti-1 land, 10 km sevemovzhodno od ni-nec je danes popolnoma razdejal zozemske obale. Pri nesreči sta iz-Pri Frascatiju se je opel kadett, kamping Duinoord na otoku Arne-1 gubili življenje dve osebi, petletni HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Paul Mc(artney aretiran zaradi uživanja mamil GOTEBORG, 11. — člana znanega ansambla »The Beatles* Paula McCartneya je danes po zaključku koncerta aretirala švedska policija. Aretirala je tudi vse člane njegovega orkestra »The vvings* in njegovo ženo Lindo. Aretirali so jih, ker je policija našla v nekem zavoju, kj je bil namenjen njim, 200 gramov hašiša. 2 uri kasneje so McCartneya izpustili. Proti njemu in ostalim niso izdali nobene formalne obtožbe, državni tožilec pa je dejal, da bodo to storili kasneje.. Dejal je tudi, da so med zaslišanjem vsi priznali, da so naročili mamilo ter so morali izplačati kavcijo 9 tisoč švedskih kron (nekaj nad milijon lir), da so se lahko vrnili na svobodo. Tožilec je tudi povedal, da McCartneya in ostalih niso obdržali v zaporu, ker so ugotovili, da so slednji naročili mamilo zase in niso imeli namena z njim prekupčevati. Kljub temu dogodku bo bivši . «beatle» nadaljeval svojo turnejo po Švedski. Na sliki: McCartney in žena zapuščata policijski urad v Gotebor-gu. ‘ 1 deček in 18-letno dekle, oba Nizozemca. Ranjencev je bilo približno 400. Kamping je le nekaj metrov oddaljen od vasi Nes, katere pa vrtinec ni prizadel. Mnogo šotorov je popolnoma uničenih in več avtomobilskih prikolic «roulotte» je veter obrnil s kolesi navzgor. Na kraj nesreče so nemudoma prihitele reševalne skupine, ki razpolagajo s 17 helikopterji in več motornimi čolni ter so začele prevažati ranjence v bolnišnico v vojaško oporišče Leeuvvarden in v mestece Dokkum. Kakih 20 ranjencev je v srmtni nevarnosti. Nizozemska agencija je najprej sporočila, da so izgubile življenje štiri osebe, kasneje pa je to vest popravila. To je že peti zračni vrtinec, ki je prizadel Nizozemsko v zadnjih 100 letih. Na sliki: tako je Izgledal kamping potem ko se je neurje umirilo. Deček se je zadušil v starem hladilniku POTENZA, 11, — Petletni deček Antonio Grieco se je danes zadušil v nekem starem hladilniku. Nesreča se je pripetila nekaj metrov od otrokovega stanovanja. Deček se je igral skrivalnice in se je skril v star hladilnik. Vrata so se avtomatsko zaprla in Antonia ni nihče našel, čez dve uri je njegova sestra slučajno odprla hladilnik, a je bilo že prepozno. Na končni vzpon, ki se je Prl., 25. julija je krenila četverica ® venskih alpinistov. V enem so se vzpeli do »Velbluda* na. -ppj šini 5000 m p« *** nrpi nriorav*). poti, ki SO jv ovv jv balu —i dobro zavarovali s fiksnimi vrVI^. * 30 po že prej pripravo .j i jo sovjetski alP81*^ rovali s fiksnimi VI^j. Drugo noč so prespali v veliki 9**. ni votlini, ki so si jo med dri1* ARETACIJA Nobenega dvoma ni, Nigerija zaostala država■ dar nismo mislili, da so policijski voditelji tako zaostal' Že nekaj dni je v .sredb(“ pozornosti nigerijskih državfP nov vrsta ugrabitev. Ugrabijen ci so vedno otroci, vendar 8 sinovi premožnih staršev, j* gre torej za običajno ugrabit z odkupnino in ostalimi tiklinami. Javnost je tako f® ■ burjena. da je linčala že moške, ki naj bi bili ugra" telji. kljub temu pa se ugruv^ ve še ponavljalo Končno P0 : včeraj policija našla krivca ga aretirala. Pravzaprav m a retirala človeka, ampak kot' Zaradi takih podlosti, kot *. ugrabitve otrok so namreč 1 duhovi spremenili moloprian ža v kozo. . ... Sedaj lagoški zaporniki c.,j kajo. da bodo duhovi r>PL, ugrabitelju človeško podobo- u slej namreč tega še n storili. V Lagosu se celo B vori, da tega sploh ne nameT vajo storiti, kajti krivda if ko velika, da si ugrabitelj 2 služi kozjo podobo do smrt*' ROP Brez orožja, krink streljanfi umorov, in nasilja. Tako nalivnim peresom in mnogo J ,j taz.je. Tako bi lahko oPjJ. rop. katereaa je neznanec vedel v Franciji. > Trije bančni uradniki so v* dan nosili denar iz podri*2 ^ v osrednjo banko. Ropov banka še ni doživela. zato ,g bili kar m mi. Tudi včeraj ^ dvignili denar v podružnici. pa so prišli do avtomobila, videli listič za brisalcem s ^ Na njem je bilo napisano. ^ so neznanci ugrabili direK[ L,, jevo ženo in navodilo, nat "j stijg avto z denar em sT • gmajne z aenarem - fc. ter se 1 avhO jj. torju. Spodaj je bil seveda ^ rektorjev podpis. Uslužbenci ^ se ravnali po navodilih 18 sq so prišli v direktorjev ur..'gt jim povedali, da je slednji ^ počitn eah in da se nregova na pridno sonči ob bazenu■ ^ to so se uslužbenci vrnili avto. ki pa je medtem 84 čajno* izginil. ^ aklimatizacijskim pohodom % na višini 5500 m, tretjo v T" f m) in četrto še 600 m vlS! je terjala višinska bolezen ^ jf žrtve in v tabor se je moral ^jt> lom češkoslovaške odprave It Marjan Srečnik. Ostali s" trije, ki so nadaljevali vzP°?Ipei Tabor 5 je bil na vrhu r8 ^ t višini okoli 6900 m in z njeg8 Rl,paf 30. julija Jeromen, Rožič in JJ odpravili na zadnji del vzp(,n jj# da med tem, ko sta ga P^oup^ popoldneva srečno končala, ju vrh ni bil usojen. Po Prj pod sedlom, nekako na m, je zvedel za nesrečo naveze, ki je zdrsnila z / grebena in skupaj z drugi1”1’ ^ znašli na tem mestu, Je 3 f na reševanje. Prihodnji dan P i*1 V7twn na ,n-h |jilo v€č vzpon na vrh ne moči.