Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 1» gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol le\a B gld., za Četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V LJubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema uprimilStvo In eksprdlclja v „katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SeuienlSkik ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldoe. Vr edniitva telefon - štev. 74. Štev. 22. V Ljubljani, v petek 28. januvarija 1898. Letnil* XXVI Deželni zbor Kranjski. V. seja dne 28. jan. Zbornici predseduje deželni glavar Oton D e -tela, deželno vlado zastopa predsednik ekscel. baron H e i n. Adresa na cesarj a. Poslanec dr. Žitnik je stavil nastopni nujni predlog: Visoki dež. zbor skleni: I. Njegovemu Veličanstvu presvetlemu cesarju predložiti je adresa. II. Izvoli se takoj poseben odsek 9 Članov, ki naj sostavi adreso ter jo vjedni prihodnjih sej predloži visoki zbornici. Ta predlog so podpisali: dr. Žitnik, dr. Papež, Detela, Kalan, Povše, Jelovšek, Kajdiž, Modic, Košak, Zelen, Sch\veiger, Pfeifer, Ažman, Pakiž. Posl. dr. Žitnik utemeljuje nujnost predloga s tem, da se vse dežele pripravlja,o slovesno praznovali cesarjovo vladarsko petdesetletnico, za njimi ne sme zaostati tudi dežela kranjska, tudi ne narod slovenski, zato je prav, da deželni za-stop sklene adreso na vladarja. Posl. baron Schvvegel in dr. Tavčar izjavita se v ime svojih klubov za nujnost predloga. Posl. dr. Žitnik po sprejemu nujnosti predloga v obširnem, krasnem govoru pojasnjuje vzroke, zakaj da je vzlasti za slovenski narod prav, da se v sedanjih kritičnih razmerah obrne z adreso na cesarja. Govor posebe objavimo. Poslanec grof Barbo v imenu upravnega odseka poroča o razdružitvi občine Brusnice, oziroma o ustanovitvi samostojne občine Orehovica iz katasterskih občin Gor. Orehovica in Polho-vica. Dotični načrt zakona je bil vsprejet soglasno. O muzejskem zakladu poroča posl. baron Schvvegel. Prihodki 1. 1896 so znašali 8980 gld. 79 kr., troški 7061 gld.; imovina 409.651 gld. 43 kr. Za 1. 1898 se preračunava potrebščina na 6750 gld., ravno toliko pokritje z doneskom iz dež. zaklada 6195 gld. Vsprejeta je bila resolucija, naj bi naučno ministerstvo za reorganizacijo muzeja letos postavilo v proračun 4000 gld. V imenu lin. odseka poroča posl. V i d n i k a r o proračunu učiteljskega pokojninskega zaklada Vsa potrebščina znaša 84.357 gld., pokritje 10.697 gld, primanjkljej 23.660 gld., ki se bode pokril iz dež. zaklada. Ob jednem se zviša pokojnina nadučitelju K. Krištofu od 355 na 400 gld., vdovi Ter. Vrančič vzgojnina za 27 gld., vzgoj-nina Albini Praprotnik podaljša do konca septembra, miloščina vdovam Mar. Furlan, Fr. Kalin in Ani Jug za tri leta, A. Sadar za eno leto ; vdovi Ani Novak se dovoli vzgojnina letnih 36, učitelju P^isencoplu 48 gld. O podporah za šolske zgradbe poroča poslanec dr. Žitnik. Po nasvetu dež. šol. sveta in dež. odbora se dovoli Irnjnim šol. svetom. Krzelj 400 gld., Budanje 300, Trava 800, Kočevska Reka 500, Stari Breg 200, Osilnica 400, Fara 400, Loški Potok 500, Primskovo 500, Iška Vas 500, Orehovica 400, Vodice 400, Suhor 200, skupaj 6000 gl. Za podpore za šolske zgradbe prosijo sicer še sledeče šolske občine : P o s t o j i n a, katera pa naj po nasvetu c. kr. deželnega šolskega sveta pride na vrsto šele v 1899 letu. Dovje, D o b r a v a pri Zaspu, K o p r i v n i k, Ovšiše, Leše, Ribno, Bela Peč, Mengeš, Budanje, Prem, Zagorje in Gora so že 10°/o ali celo nad 10% podpore iz deželnega zaklada dobile. Stari Log (Altlag) ima le 744 gl. stroškov za šolske poprave. Kočevje je tudi že 10% deželne podpore prejelo. Za šolske občine P u d 1 o g. li u š e č a v a s, H o r v a S k i Brod, Kokra, II o r j u 1, .1 eži ca Vič, Sv. Duh in Koroška Bela deželni šolski svet ni nasvetoval za letos podpor, ker se dotične zgradbe se ne bodo tekom 1898 1. pričele izvrševati. Dalje poroča posl. Hribar o logaškem vodovodu. L. 1895 je dež. zbor logaški občini za vodovod, katerega troški so bili proračunjeni na 35.000 gld., dovolil 30%, to je 10.500 gld., ako država dovoli 50V Toda logaški županstvi sta, ne da bi o tem vedel dež. odbor, po inženerju I Iraškemu dali izdelati širši načrt, po katerem bi troški znesli 77.000 gld., ter oddali delo podjetniku VVagenfahrerju. ki se je dela tudi takoj lotil. Ker pa je vodovod v istini potreben in je vlada obljubila šo nadaljno podporo, dovolil je dež. zbor občinam Gor. in Dol. Logatec še 4500 gl, skupaj torej lf>.000 gld., in sicer tekoče leto 10.000, pri-hodnje 5000, ako kmetijsko ministerstvo prispeva s 50°/e cele potrebščine. Prošnja krajnega šolskega sveta v Beli Cerkvi za uvrstitev tamošnjo učiteljske službe v višji razred se ne reši, ker bode deželni odbor še v tem zasedanju predložil načrt o novi vredbi učiteljskih plač. Prošnja Fr. Jereba, učenca na vinarski šoli v Klosterneuburgu, za podporo se izroči dožolnemu odboru v rešitev. Frančiški Jalen in Avgustu Jak sc dovoli po 25 gld. miloščine. Dr. Maj aro n v imenu finančnega odseka poroča o prošnji občinskega zastopa v Novem Mestu, da se dovoli 4odstotna naklada na na-jemščino od stanovališč v mestni občini. Sklep se glasi: V mestni občini Novo Mesto se za 1 1899 do vštetega leta 1908 dovoljuje pobiranje 4od-stotne naklade na najemščino od stanovališč na LISTEK. 0 božiču. Češki spisal Vacslav Kosmak. Priredil Iv. P. (Dalje.) »Sedaj bo treba nekoliko zakuriti«, pravim jaz. »Oh, kdo bo zakuril ? Jaz se ne morem ganiti, in to otroče ne zna ognja narediti. — Jožek, kje so oče ?« »Nočejo iti domov !» odgovori žalostno deček. »Ali imate drva ?« vprašam jaz. »Nekaj jih je še zunaj«, kima bolnica z glavo. »Jožek ! prinesi drva«, rečem jaz. »Bomo zakurili«. »Gospod doktor, boste-li sami« — »Kdo pa ? Vi ne morete, sinko ne zna, a zakurjeno mora biti. Jožek, idi!« Deček steče ven in prinese drv. Kmalu jo veselo prasketal ogenj in razlival svojo gorkoto po ubožni izbi. »In sedaj, mati! Deček bo šel z menoj.,, V lekarni dobim zdravil, in preskrbim kaj gorkega. Potem zopet pridem z dečkom«. »Gospod Bog Vam plačaj ! Molila bom za Vas!« Z dečkom greva v mrzli, vetrni noči proti mestu. Iz krčmo se še sliši vpitje in piskanje klarinetov. Kupim v lekarni, kar se mi je zdelo potrebno za bolnico, in peljem dečka v gostilno, kamor som hodil na hrano. V kuhinji rečem, naj mu dajo kaj za želodček, in za bolnico naj pripravijo juhe in pečenih jabolk. Povečerjam v hipu, napolnim žepe z jabolki, orehi in rožiči, in se podam z Jožkom zopet proti opekarni. Jožek je nesel v dveh lončkih večerjo za mater. Veselo je vzdigoval drobne nožice. Bil je kakor prerojen. »Kaj pa so ti tam dali za večerjo ?« »Dali so mi juhe z žemljo, in pa kaše — gospod«. »Ali je bila dobra ?« »O, pa kako ! In pa še nekaj — gospod. Potem so mi še dali potvice, v kateri so bila jabolka, rozine in sladkor. To je bilo dobro. Mama nikdar tako no spečejo«. Jaz vzdibnem : »To ti verujem, dete !« »In gorko je tam«, pripoveduje deček dalje, »kakor pri nas, kadar očo žgo opeko«. Prideva do krčme. Med vrati je stal mož, ki je govoril sam seboj : »Kdo bo hodil v takem ! Ne pojdemo še tako hitro domu ne!« In iz žga-njarije se je čul vrišč in vriskanje. Deček se je stisnil k meni, in ko prideva malo naprej, mi zašepta : »To so bili oče«. Ko dospeva do opekarne, steče dečko naprej in odpre vrata. V izbi je bilo že toplo, in jasni plamen je že pregnal zaduhli zrak. »Lepo pozdravljam«, vzdihne bolnica. »Mama! nesem Vam večerjo«, klical je radostno deček. »Od kod?« »Iz gostilne!« »Jaz Vam pa neseni zdravilo«, pristavim jaz. »Pred vsem pa se morate pokrepčati. Tukaj imate, jej te. Slaba ste, ne smete druzega nego juho in potom sadje. Pozneje bomo videli, kaj bo«. Bolnica vzame lonček, in z žarečimi očmi srka v se blagodejen duh. Naenkrat pa ponudi juho sinku rekoč: »Jej. Jožek, jaz no morem«. »Mama, sem žo jedel«. »Kje ?« »V gostilni, v kuhinji«. Pripovedoval je materi, kaj dobrega jo dobil. ' / ta način, da se ta naklada ne pobira od letnih najemščin pod 24 gld. in od najemščin za stano-vališča od c. in kr. oziroma c. kr. vojaških obla-stev in c. in kr. oziroma c. kr. častnikov, dočim je od vseh drugih najemščin za stanovališča plačevati na leto po 4 kr. od vsacega najemninskega goldinarja. Deželnemu odboru so naroča, da izprosi temu sklepu Najvišje potrjenje. (Konec sledi) Svetovni dogodki. Odhod oddelka nemškega vojnega ladjevja v Kias-Tcheou zaznamuje v zgodovini inavguracijo novo ere. Nekateri dnevniki so že boje razdelitve Kitajske. Evropa se bode morala, kakor se kažo, omejiti na manj častihlepno »poslanstvo«. Kar se bode zgodilo tam doli, je predigra delitve obrežja Nebeškega cesarstva. Začetkom kitajsko-japonsko vojske narisal jo nemški cesar, kakor znano, čudno podobo »rumene nevarnosti«. Dovtipneži osmešili so vsestranski do-mišljivo in vzpodbudljivo »duhovitost« cesarjevo Zadnji dogodki pa so dati sliki Viljema H. njegov pomen, njegov relijef. L. 1895. pojavil se je v mnogem oziru nov nauk, katerega jo bil že leta 1880 v glavnih potezah označil baron llubner v svojem sprehodu okrog sveta in svojem Britanskem cesarstvu. Ta nauk ni banalen. S svojimi 400 milijoni prebivavcev (morda nekoliko pretirana številka) grozila je kitajska, pod vodstvom Japonske, Pijemonta skrajnega vzhoda, postati »moderna«. Zmeren, delaven in vstrajen Kitajec postal bode nekega dne Evropejcu strahovit tekmovalec. Vsled neustavljivega napredka trgovine in obrti, »evropske« inicijative Japonske, katero podpirajo Zedinjene države, in njo visokoletečega hrepenenja po pokroviteljstvu nad Nebeškim cesarstvom se je bilo v kratkem bati obrtne konkurence skrajnega vzhoda. Sredi med trgovinsko nadvlado Zedinjenih držav in prihodnjim tekmovanjem Kitajsko in Japonske, so je Evropa morala oboroževati proti »rumeni nevarnosti«. Fran-cosko-ruska zveza skušala se jo zavarovati s svojo pogodbo s Kitajsko. Japonska jo bila uklenjena. Rusija si je pridobila Port Arthur, Mandžurijo in Liao-Tounški zaliv. Kadi svojih železnic in svojih posestev je ona gospodovavka Tihega morja. Temeljem pogodbe z 20. dne junija 1895 Francoska gospoduje čez južno Kitajsko, v Kaoung-Toung, Kaoung-Si, Yun-Nau, Se-Tchouen in Fou-Kien. Kadi svojih železnic gospoduje čez cel tek Ru-deče reke in ima v svoji oblasti vso trgovino na jugu. Toda vkljub temu napredku se vendar še ni drznila nobena velesila, lotiti se »delitve obrežja manu militari«. Nemčija je pokazala pot. Cela Evropa se vznemirja ; vsaka velesila hoče imeti pri plenu svoj delež. Zedinjene države in Japonska sklepajo zavezo, da označijo svoj red v tej osvojitvi. Onstran pretoka la Manche vlada živahna agitacija. Radi svojega ostrega nasprotja proti Francoski, Nemčiji in Rusiji, vidi se tudi Angležka zapleteno v mrežo novih operacij in se oborožuje za prvi Bolnica me pogleda, in solze ji zalijejo oči, Jaz pa pravim: »Torej vzemite vendar in jejte ; nujno potrebujete«. Vsede se, naredi križ in začne jesti. Naložil sem še nekaj v peč ; vsedem se za tem na klop in pokličem dečka. Dajal sem mu jabolka, orehe in rožiče, dokler niso bili žepi prazni. Dečku so se zarile oči. Šel se je s svojim imetjem pobahat materi. Bolnica jo zavžila juho in nekaj sadja. Potem pa objame sinka in ga boža rekoč: »Glej, .Tožek, opoldne sva oba jokala, in sedaj nam je Jezus poslal angelja. Kako sva srečna!« Mene pa pogleda s solznimi očmi. Zdela se mi je zelo lepa. in srečen sem bil pri teh dveh revežih. V izbi je bilo gorko, in žena mi začne pripovedati svoje nadloge tako odkritosrčno, da se mi je zdelo, kakor bi bil med domačimi. Pripovedala mi jo, da je bila nekdaj srečna, da je pa vzela hudega moža, tako hudega, da je mislila nekoč skočiti v vodo, če bi ne imela tega Jožka. Toda Bog mi je pomagal vselej in povsod, kakor tudi danes, in sedaj že upam, da se bo na bolje obrnilo. (Dalje sledi.) mah. Danes se objavlja, da se bode Chamberlain imenoval minister vojno ; vsekakor pa bode v parlamentu branil nove vojaške načrte. Anglija čuti, da se bliža odločilen boj. Ako evropske velesilo, Zedinjene države in Japonska razdele med se obrežje Kitajske, je egiptsko vprašanje virtualno rešeno. Sueški prekop postal bode svetovna last. zakaj vse države bodo skrbele za to, da postane ta pot mednarodna in si s tem zagotovo slobodno občevanje s skrajnim vzhodom. Egipet je, kakor Rim, neutralna, mednarodna dežela, ker reprezentuje splošen interes. Taki zemeljski koti pa so vedno posvečeni miru in varnosti pred svetom. Italija, ki se je postavila nasproti Vatikanu, in Anglija, ki si je prilastila obrežje Nilovo, sta prezrli ta zgodovinski zakon; pokorili so bodeta za svojo pregreho. Ako pa je posledica delitve kitajskega obrežja intemacijo-nalizacija sueškega preliva, potem zguba Egipta zaznamuje poraz ustanovitve novega črnega cesarstva, o kojega gospodarstvu sanja John Buli. To jo vznemirjajoča perspektiva za prihodnost modernih Benetk : Kaj bodo ukrenilo zoper vse ? (Konec sledi.) Mažari v hrvatskem Primorjii. XXI. (Konec) Znano je, kaj mi sodimo o tako zvani avtonomni stranki na Reki. No moremo je ceniti, ker je Hrvatstvu in sploh Slovanstvu sovražna in tudi zato ne, ker je med njo vrlo mnogo iredentarjev, ki so tudi sovražniki Avstrije; ali to ji moramo priznati, da je dozdaj odločno branila svoje stališče nasproti ogerski vladi. Da ji je ostala pa ta obramba neuspešna, je kriva njena mržnja proti Hrvatom, katere morda mrzi bolj nego same Ma-žare. Če se ne spametuje še o pravem času, mora v tej borbi brez Hrvatov propasti, kajti ogerska vlada bode upotrebila vsa sredstva, da doseže svoj cilj. Lo nekaj bi moglo Mažare zaustaviti v njihovem napredovanju: zveza s Hrvati in pa odločna hrvatska vlada, ki bi mogla spregovoriti resno besedo v tej zadevi z Mažari, kajti, kar zdaj počno na Reki, je vse nepostavno. Saj so brez dozvole Hrvatske na Reki ne sme nič spremeniti, a če se je vladin zastopnik hrvatski v tem pogledu izjavil poprej nejasno, ni o tem spregovoril šo hrvatski sabor niti regnikolarne depu-tacije, pred katero spadajo te zadeve. Niti more reška avtonomna stranka, ki hoče, da bode Reka ravna Hrvatski in Ogerski, sama kaj odločiti v reškem vprašanju, niti more to izvesti Ogerska. Le v sporazumljenju s Hrvatsko se da to vprašanje rešiti in sicer le v hrvatskem smislu in v nobenem drugem, kajti Reka je hrvatsko mesto po položaju svojem, kakor tudi po prebivalcih, saj jih je čez polovico hrvatske narodnosti. Vse tedaj, kar se dandanes počne na Reki od strani avtonomne stranko in od mažarske vlade, vse je nasilje in nič drugega, a v pravni državi ne sme biti mesta nasilju, kajti ono se prej ali slej osve-čuje. Dočakajmo tedaj, kaj se bode med tem iz-cimilo na Reki, za katero tako željno posegajo Mažari in iredentarji. Do zdaj sta se oba sovražnika Hrvatske na Reki medsebojno podpirala v borbi proti Hrvatom, dokler sta jih iztisnila iz vseh postojank; zdaj pa jo prišlo do boja med njima, kajti Mažar misli, da je prišel čas, ko se ima Italijanom vrat zaviti, a uvesti novo čisto mažarsko gospodstvo. Te dni je odgovoril naučni minister na jedno interpelacijo glede reških šol, da se podučuje v njih, in sicer ne samo na drž., nego tudi na mestnih po mogočnosti v mažar-skem jeziku, a da bode od letošnjega novega leta naprej vsa mestna šolska uprava predana oblastim, ki bodo dolžno skrbeti v vsakem pogledu, da se odstrani vse, kar bi bilo protivnega mažar-ski državni ideji. In če to obeta minister Vlašic, potem se tudi ve, da se bodo izpolnile v največji meri, kajti hujšega mažarizatorja še ni imela Ogerska, kakor je ta mož, saj ni zastonj slovanski renegat. Ne omenja pa ta hud liberalec niti z besedico, kaj bode storil za hrvatske šole, saj je vender večjidel prebivalstva hrvatske narodnosti, a okolica Reke čisto slovanska. To so liberalski hinavci, ki se šopirijo za pravičneže, a hujih tla-čiteljev pravice je komaj kdaj videlo človeštvo. Pred nedavnim pa je nadzornik mažarskih srednjih šol pred profesorji mažarske reško gimnazije - učni jezik je do zdaj seveda še laški - proslavljal mažarsko kulturo kot jedino na celem obsegu mažarske države ter priporočal učenje ma-žarskega jezika vsem Rečanom, če hočejo zares deležni biti prave kulture. Kaj neki porečejo na to nestrpljivi Italijani, ki so do zdaj neprenehoma trdih, da je le njihova kultura prava. Vidi se iz vsega, da so Italijanom na Reki izpodmičejo tla na celi črti in prav jo tako, kajti kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Toda tudi Mažari no uidejo tej usodi, če Bog da. Politični pregled. v Ljubljani, 28. januvarija. Praške razmere so bilo po mnenju raznih hstov glavni predmet ministerskega sveta, ki se je vršil tekom včerajšnjega dne. Vladni komisar Hartel je predložil ministerstvu dva zapisnika ki ju je sostavil v Pragi po zaslišanju raznih višješolskih in drugih faktorjev. V teh zapisnikih se baje zelo črno slikajo razmero v Pragi in se nekako dokazuje, da so Cehi baje tisti element, ki Nemcem ne dajo miru. Potem takem je pač umevno, da se Hartel in namestnik Coudenhove ne strinjata povsem v nazorih, kajti poslednji je, kar dokazujejo njegove dosedanje izjave, vsaj toliko nepristransk, da zvrača krivdo nekako na obe praški narodnosti. - Poroča so nadalje, da namerava vlada zapreti obe praški nemški višji šoli, ako dijaki ne bodo nehali stavkovati in so kmalu ne prično zopet udeleževati vseučiliskih predavanj. Temu nasproti piše Schonererjeva trobenta, da si vlada lahko prihrani ta korak, ker bodo nemški dijaki sami ostavili višje solo ne samo v Pragi marveč tudi v Brnu, na Dunaju, v Gradcu in Ino-mostu, pa morda še kje drugje, in potem se bodo sama ob sebi zaprla vsa višja učilišča v Avstriji Gotovo ne bo nihče žaloval, ako pober6 nemški burši svoja kopita in jo poromajo v blaženi rajh, toda najbrže si bodo stokrat premislili in raje ostali na dosedanjih tleh, ker jim je znano, da bo vlada kmalu ugodila njih zahtevi, ker še nikdar nemškega dijaštva ni zadel preobčuten udarec Najbrže bode vlada kmalu preklicala tisto nemško dijaštvo razburjajočo naredbo, njej bodo pa sledila sprememba jezikovnih naredeb in stvar bodo poravnana, ako bodo namreč Čehi vse to mirno gledali. Soeijalna demokracija na Češkem. Mej tem ko se bije v deželah češke krone boj mej obema narodnostima za narodne pravico in se porabljajo v tem boju vse moči, tako da sta bojevnika popolno nezmožna, odbijati ob jednem napade tretjega sovražnika, šopiri se po čeških tleh brez vsakega posebnega nasprotstva soeijalna demokracija ter si pridobiva posebno mej kmetskim prebivalstvom vedno več tal. Najgorje je v tem oziru sedaj v severnem delu Češke, koder prebiva narod, čegar voditelji se tudi sicer v mirnem času prav malo zmenijo za kaj druzega, nego za večjo slavo Germanije iredente. Delavstvo je v teh krajih z malo izjemami že itak popolno v rokah rudeče garde, ob jednem se pa tudi z vsakim dnem bolj razširja socijalistična organizacija mej kmeti. V okraju Auša, čegar prebivalstvo se peča večinoma s pridelovanjem hmelja, in ki se nahaja v primeri s kmetovalci raznih drugih krajev v še precej ugodnih gmotnih razmerah, deluje že, kakor poroča glavno socijalistiško glasilo, več krepkih organizacij in zadnjega kmečkega shoda se je udeležilo že 42 občin po svojih zastopnikih. Nadalje piše prej omenjeno glasilo: Taki shodi se bodo prirejali v vseh krajih severne Češke in tudi drugod, da se na ta način spopolni socijalno-demokratična organizacija Položaj kmetov na severnem Češkem je tako neugoden, da sme socijalizem računati na velik vspeh In vkljub temu se nihče ne gane, vse misli le na narodnostni boj. Ako bi rodoljubi v drugih pokrajinah tudi tako malo se brigali za pretečo nevarnost m bi pravočasno z vztrajnim delovanjem ne skrbeli za organizacijo stanov na nasprotni nego socijalno-demokratični podlagi, preplavljena bi bila že cela Avstrija z »osrečevatelji« nižjih s-tanov in vsaka nasprotna sila bi se pokazala brezpomembno. Tako, kakor delujejo sedaj posebno zastopniki nemškega naroda, se pa narod pač ne zastopa. Zola pred porotniki. Le malo dnij nas loči še od onega trenutka, katerega tako željno pričakuje vsa francoska in tudi drugozemska ži- tlovska klika, ko bo namreč literat Zola stal pred porotniki ter se potegoval za čast svojo, Drey-iusovo in sploh vsega židovstva. Kakor smo že omenili, zahteva ta mož, da se pozove pred sodišče 104 priče, katerih imena je navedel v posebni vlogi na sodišče in ministerstvo. Mej temi se nahaja cela vrsta višjih vojaških častnikov in raznih diplomatov, potem pa tudi več drugih, seveda židovskih korifej. Vojno ministerstvo pa je po sklepu ministerskega sveta odredilo, da se ne sme odzvati povabilu noben kot priča pozvani častni!^ in tudi Esterhazvju se je ustno naročilo, naj pod nobenim pogojem no prestopi praga sod-nijske dvorane. Mesto teh bo pa nastopil sam vojni minister general Billot, ki bo v ime armade zagovarjal njeno čast in povedal Židom, kar jim gre. V Izraelu vlada vsled tega velika poparjenoBt in kujejo se novi načrti, kako bi bilo možno Se bolj prikriti neštevilna Bleparstva, ki mogoče lahko pridejo v javnost. Mej Španijo in Zveznimi državami vlada se vedno neka napetost, ki no obeta nič veselega. Sicer skušajo španjski vladni krogi kolikor možno prikriti vse dogodke in dogodbice, iz katerih bi bilo sklepati na kako večje nespora-zumljenje mej obema državama. Gotovo je sedaj le to, da je ameriška oklopnica »Maine« obiskala neko kubansko pristanišče, in da je ta »obisk« pred včeraj vrnila španjska oklopnica »Biseajra«, kateri se pa baje pridružijo še nekatere druge, ako hi imel obisk ameriške vojne ladije kak na-daljni namen in bi trajal nadalje. Ameriški vojni tajnik Long sicer zatrjuje, da ta korak zvezne vlade nima nikakega političnega pomena, marveč se je le znova pričel prejšnji promet mej Zveznimi državami in Kubo, kar jo baje znamenje prijateljskih razmer, toda španjska vlada nič kaj ne zaupa temu »prijateljstvu«, ki je lahko osode-polno za španjske interese na Kubi. Morda sc stvar poravna lepim potom, tembolj ker se je vzbudilo jednako nezaupanje pri drugih državah. Dnevne novice. V Ljubljani, 28. januvarija. (Nova izzivanja.) Iz Gradca, 27. jan. Nemška nestrpnost proti vsemu, kar kolčkaj diši po slo-vanstvu, je prikipela do vrhunca. Ni jim bilo dovolj, tem tulečim volkovom \Volfove baze, da so nam preprečili vse veselice, ki jih običajno prirejajo graški Slovani, ni jim bilo dovolj, da so nas kot Slovane pregnali iz vseh javnih lokalov in nas z izzivanjem prisilili, da smo se zbrali v dveh zavetiščih, kjer smo upali, da nas puste v miru, v restavraciji g. Kavbeta in v kavarni »Wien«, tudi jim ni bilo dovolj, da so pošiljali ogleduhe med nas in potem po časopisih trosili laži o nas, zdaj so nas začeli celo v naših prostorih napadati. — Sinoči je priredilo srbsko akade-mično društvo »Srbadija« slavnostno sejo s predavanjem, katere se je udeležilo skoro vse slovansko dijaštvo. Po seji se je napotilo nekaj dijakov v našo kavarno. Kar stopijo štirje nemški burši in brez povoda, kakor mi zatrjujejo vsi navzočniki, prično naše dijake nesramno psovati z »vvindische Hunde«, »Schufte« in drugimi psovkami, kolikor jih brani v zadnjem času sila na-množivši se nemški psovalni slovar. (Naši dijaki imajo že dovolj žalostnih izkušenj, da bi se še kdaj hoteli dejanski braniti nemških napadov. Finale vsakega pretepa je nastop policije, ki redno vselej napadene Slovane odvede kot prestopnike na komisarijat, Nemce-napadovalce pa zasliši kot povsem nedolžne priče. Tudi d r u g a o b 1 a -stva v Gradcu ne postopajo nič drugače, kar seje prav jasno pokazalo pri obravnavi dne 21. januvarija t. 1. j) roti trem slovenskim dijak o m.) Vse to so dijaki dobro vedeli in kolikor mogoče ignorirali psovanje. Kavarnar se je bal pretepa in brž poslal po policijo. Toda isti hip se vsuje v kavarno še okrog 100 buršev, ki so kar sipali najlepših psovk na slovanske dijake, pa tudi dregati so začeli s pestmi in palicami. Med tem jo prihitelo nekaj policajev, upajočih, da jim bo zopet treba miriti slovanske razgrajalce in jih odvesti na policijo, toda videč, da se Slovani niti ne ganejo, poslušali so mirno, da celo z neko spošt-Ijivostjo »Die \Vacht am Rhein«, ki so jo zatulili nemški dijaki. Drugod je ta pesem prepovedana, v Gradcu pa vživa celo v očeh nekaterih obla- stev večje spoštovanje, nego cesarska himna! — Naši dijaki so zapustili kavarno, ker jim ni nič drugega kazalo, a da ne bi Nemcev napadli, — spremljali so jih policaji! — Z oziroin na vse te dogodke jo sklenilo slovensko dijaštvo, da sestavi spomenico in jo pošlje našim drž. in štajerskim slov. deželnim poslancem, spomenico, v kateri hoče osvetliti naše žalostne razmere, ko so nas prav vsa oblastva izročila na milost in nemilost osurovelega nemškega dijaštva in skrajno zagrizenega meščanstva. Mestna policija dovoli Nemcem vse, kar hočejo, Slovencem pa niti slovenski govoriti, češ da s tem izzivajo miroljubne Grad-čane. Istotako je pri namestništvu. Ko je zadnjič načelnik akad. podružnice interpeliral c. kr. namestnika, ker je policija veselico brez vzroka prepovedala, rekel mu je, da nikakor ne dovoli veselice, ker je iz verodostojnega vira zvedel, da nameravajo nemški dijaki vse udeležence pri veselici napasti! Na Češkem imajo za varnost vsakega Nemca pripravljeno tudi če treba stotnijo vojakov, za nas se pa nihče ne zmeni! (Prijateljski razgovor) zadnjo sredo se je zelo dobro obnesel. Prišlo je tudi več udeležencev z dežele: iz Horjula, Selc, Ribnice, Lesko-vice. Trnovega itd. Izmed poslancev so so ga udeležili: Modic, Ažman, Schvveiger, Povše, dr. Žitnik, dr. Papež, Kalan in dr. Krek. V razpravo »o konsumnih društvih« so posegli: Modic, Kalan, Sušnik, Demšar, Povše, Bohinjec, Zalesjak, Lav-renčič, Stanonik, dr. Žitnik in dr. Krek. Od vseh strani so se pojasnili ugovori proti konsumnim društvom. Vsakedo se je imel priliko mnogo naučiti. Glavne misli, ki so se razvijale, omenjamo tu v kratkem posnetku: Konzumna društva so pojav gospodarske organizacije, ki je nujno potrebna, ki se pa seveda mora ravnati po razmerah. — Vso in za vsaki kraj, kjer so delavci, ni mogočo druzega, nego konsumno društvo, ker ti ničesar ne proizvajajo za Bvoj živež in nimajo ničesar prodajati, pač pa potrebujejo cenega in dobrega živeža. Na kmetih je zlasti treba po tem težiti pri gospod, organizaciji, da kmet svoje blago čim najugodnejše spravi v denar; vender je marsikje, kjer se mnogo živeža kupuje, za začetek potrebno, da se temu namenu služeča kmetijska zadruga spoji s konsumnim društvom. — Takih kmetijskih zadrug je vzlasti v Švici veliko. Kjer pa tega ni treba, naj se zadruga peča samo s prodajanjem na debelo v korist kmetijstvu — Gmotne koristi takih društev so velike : ceneje in bolje blago, pričetek umnega gospodarstva, domačega knjigovodstva, (ker se vsi izdatki zabeležu-jejo), uničenje pijavk, ki vzlasti nižje ljudstvo tako zelo izsesavajo. Nravne koristi: mejsebojna ljubezen, zaupanje, vzajemnost raste. Smisel za ide-jalne blagre se krepi. — S spravo nimajo taka društva ničesar opraviti. Konsumna in gospodarska društva ne spadajo v program kake posebne stranke: negovat so jih pričeli liberalci, oprijeli so se jih tudi socijalni demokratje, nacijonalci, ker je ideja zdrava. Politiški značaj teh društev se je jel povdarjati še-le, ko so jih naši možje jeli snovati. Mnogi tistih, ki proti našim društvom zabavljajo, je pa v ljubljanskem uradniškem kon-sumnem društvu, ki ni politiški nikomur na poti. Kar sme jeden, sme i drugi. Namen tem društvom sam po sebi je gospodarsk; če slučajno tudi dobivajo politišk pomen, je to vsled tega, ker se ž njim osloboduje ljudstvo in politiška moč, ki je bila preje marsikje na kmetih v rokah par trgovcev in krčmarjev, se po njih prevali na ljudstvo, kar je jedino pravično. Terorizem se je preje izvrševal, ko se je denarna odvisnost vpo-rabljala v politiške namene. Tu se ne more noben terori/.ovati, ker je temelj takim društvom strogo demokratišk. — Trgovce uničujejo, tako se trdi. Ta stavek bi se lahko obrnil. V trgovini se ne sme povdarjati samo trgovčevo, marveč tudi kupčevo stališče. Čim razumnejši je ta, tem bolj izrablja vse razmere v svojo korist. Po pravici jih tudi sme in mora, ker na nasprotni strani špekulacija tudi vse poskuša. Velika trgo-vinoma je večinoma v judovskih rokah in služi le velikemu kapitalu. Kako je možno to razbiti, razven z zadružnim življenjem. Kako brezozirna je ta judovska trgovina, pričajo goljufni konkurzi, varalni agenti itd. — Ljudje, ki v trgovini ničesar ne razumejo, vodijo ta konsumna društva. — „ Ta ugovor velja tudi za večino malih trgovcev, ki se tudi niso nikjer učili. Taka društva bodo še-le naučila ljudi na deželi prav trgovati. — Konsumna društva silijo potratnost, pijančevanje. Slučajno je to mogoče, a sama po sebi vplivajo ravno nasprotno. Varčnost bude in žganje izpodrivajo s cenim vinom. Vzlasti našim društvom je treba paziti, kar Be tudi res godi, da se ne bo pozno v noč popijalo in da se pijanstvu ne daje potuha. — Pri tujcih kupujejo. To delajo tudi trgovci. — Sicer pa razna konsumna društva dobo često pri raznih domačih trgovcih odgovor, da ž njimi ne smejo trgovati. — Železniškemu konsumnemu društvu trgovec z žve-pljenkami družbe sv. Cirila in Metoda niti teh žvepljcnk ni hotel poslati, češ da mu branijo drugi trgovci Kjer se proti takim društvom ne seje brozpotrebno sovraštvo, Be da b trgovci lahko izhajati. Celo v korist so jim. Plačujejo gotovo, kar je velikim všeč; malim pa lahko ceno oddajajo blago. — Misel gospodarske organizacije je zrela in brez haska se ji nekateri ustavljajo. — Jedna glavnih nalog goBp. organizacije je pa zbližati proizvajalca s konsumentom. (Meteor) so videli 26. t. m. ob '/»H- uri po noči v Št Vidu nad Ljubljano. Bil je za klobuk velik ter so je iakril v zeleni luči. (Iz Boli. Bistrice) 27. jan Dva zakonska Valentin in Marija ltavnik darovala sta tukajšnej tarnej cerkvi dragoceno monštranco, katero je izdelal ljubljanski pasar g. Ivan Kregar. Dolžnost hvaležnosti me veže, da očitno izrekam svojo naj-prisrčnejšo zahvalo omenjenima dobrotnikoma, ob enem pa tudi g. Ivanu Kregarju za res prekrasno delo, katero vsakdo hvali, kdor je vidi. Naj mi bo dovoljeno kratko oceniti krasno delo. Mon-štranca, ki jo visoka 68 cm, je vsa popolnoma srebrna, ter bogato okrašena s pravimi kamenčki in ima krasno po novem krovu izdelano lunulo. Izdelana je v moderni renesanci ter lino cizelirana. Križ na vrhu je impozanten, v sredi je omajl-podoba sv. Duha. Večji okrasek vije se na okoli iz klasja in vinske trte, na katerem jo pritrjeno tudi jagnjo božje. Žarki so lino izdelani, nodus pripraven, stojalo štirikotno, vendar ovalno, okrašeno je b štirimi (ino izdelanimi evangelisti in bogato cizelirano. S. Ažman, župnik. (Iz Železnikov), dne 27. jan. V noči od 26. do 27. jan. je upepelil požar žagi posestnikov gg. Ivana Globočnika in Janeza Demšarja v »Palmadi«. K sreči ni bilo burje, marveč jo pihal le lahek jugo-zapadnik, drugače bi bil pogorel tudi stoletja stari mlin »Palmada«. Brizgalnica ni mogla dosti pomagati, ker je zmrzovala voda v ceveh. — Pogrešalo se je pri ognju izurjene požarne hrambe. (Slovensko gospodarstvo na tržaških tleli.) Iz Trsta : Slovenci na tržaški zemlji so prav resno začeli misliti na to, kako bi oteli svoj imetek pred sovražnimi tujci, ki merijo na gospodarsko uničenje slovenskega tržaškega okoličana. I/.pozna-vati so začeli, da jim ni pričakovati ničesar od oblasti, katere dolžnost bi bila skrbeti za prospeh kmetijstva v področju tržaškega magistrata Izpo-znali so, da je tržaški deželni zbor storil že skrajen korak, ko je s svojim vedenjem prisilil zastopnike slovenskega naroda, da so izostali od sej deželnega zbora, mesto da bi se potegovali ondi za koristi okoličana, kateri jih je izvolil v ta namen deželnimi poslanci svojih volilnih okrajev. V tem izpoznanji toraj so tržaški kmetovalci jeli misliti na osamosvojitev. Zasnovali so si svojo veliko kmetijsko družbo katera šteje že do malega vso okolico svojimi člani. Te družbe so se oprijeli z vsemi močmi, ker v tej družbi jim je vsaj zajamčena ona samostojnost, katere so leta in leta zaman iskali v italijanski kmetijski družbi. Le-ta italijanska družba ni ne le storila ničesar za slovenskega okoličana kmeta, marveč imela je le politične smotre in je se svojo brezbrižnostjo še skušala izpodrezati žile slovenskemu kmetijstvu okoli Trsta Vse drugače slovenska kmet. družba tržaška! Ona skrbi materinski za slovenskega kmeta in se ozira na vse njegove težnje v gospodarstvu in tudi njej bode šla zasluga, ako se otme slovenski okoličan pogube, katero mu žele politični sovražniki v Trstu. Veliko nalogo ima izvršiti ta družba in težko bode njeno delo, kajti kmetijstvo tržaško je že malo ne kraj propada. In kako bi ne ! Kmet v sedanjih časih potrebuje inteligentne podpore, a podpore v razumne m vodstvu od strani inteligence. Kako vodstvo pa je ono italijanske kmetijske družbe v Trstu, je razvidno samo iz jednega slučaja, ki so je baje pred letom pripetil v okolici, ko je nekdo od družbe opominjal okoličansko kmetico, ki je imela mej grahom suhe veje, da ima namreč »v s o preveč s u h 1 j a d i« na svoji njivi. In taka družba ima tisoče letne subvencije! Toda vsaka — neumnost trpi le do svoje meje in blagor tržaškemu kmetovalcu, da se je zavedel še o pravem času! (75.000 kron) je glavni dobitek princ Ev-g e n o v e spominske loterije. Opomnimo, da je žrebanje že dne 11. februvarija. Telefonična in brzojavna poročila. Krško, 28. januvarija. Velika krška dobrotnika podarila je krškemu županstvu 30.000 gld. s pogojeni, da postavi o priliki petdesetletnice njegovega Veličanstva v Krškem javno bolnico. Dunaj, 28. januvarija. V današnji seji deželnega zbora je stavil posl. dr. Scheicher nastopni nujni predlog: Vlada se poživlja, naj takoj prekliče jezikovni naredbi. Nujnost je bila vsprejeta soglasno. Dunaj, 28. januv. V debato o predlogu posl. Seheicherja je posegel tudi župan dr. Lueger. ki je izjavil, da so priporoča preklic jezikovnih naredb tudi iz sooijalno-polit. ozirov, ker poprej ne morejo nastopiti toliko potrebne normalne razmere v Avstriji in parlament pričeti rednega zborovanja. Poslanec Schwarz je izjavil, da je samo državni zbor koinpetenten za uravnavo jezikovnega vprašanja in je nujno potrebno, da se proglasi nemščina državnim jezikom v Avstriji. Do-stavek v tem smislu se je vsprejel soglasno. Dunaj, 28. januvarija. Zatrjuje se. da se snide državni zbor v drugi polovici meseca februvarija. Dunaj, 28. januvarija. Zunanji minister grof Goluhovski se je podal za nekaj dnij v Levov. Dunaj, 28. januvarija. Grof Badeni je odložil častno predsedstvo pri avstrijski ju-bilarni dobrodelni razstavi, katero je prevzel kot ministerski predsednik. Dunaj. 28. januvarija. Nemško dijaštvo je sklenilo na sinočnem shodu dve resoluciji, v katerih se vlada poživlja, naj takoj prekliče znano naredbo praškega policijskega ravnateljstva, in izraža nemškemu dijaštvu v Pragi sočutje. Dunaj, 28. jan. Shod zastopnikov Raiff-eisenovih društev je vsprejel resolucijo, v kateri se vlada prosi, naj se v načrtu zakona o gospodarskih zadrugah posebno ozira na razmere posojilnic po Raiffeisnovem sistemu. Nadalje se je sprožila in odobrila misel, naj se ustanovi denarna centrala, ki bi pospeševala vso gospodarsko organizacijo. Dunaj, 28. jan. Deptitacija sedmogra-ških žena se je vrnila brez vspeha v domovino, ker se jim ni dovolila avdijenca pri cesarju. Dunaj, 28. januv. Iz zanesljivih krogov so poroča, da je neosnovana trditev nekaterih listov, da namerava vlada obdačiti planinsko koče, češ ker oddajajo hribolazcem razna živila. Praga. 28. januvarija. (Deželni zbor.) Poslanec Ni t so h e vloži predlog, v katerem se zahteva, naj se nastavi v zbornici tolmač, ki bi prevajal važneje govore v drugem deželnem jeziku. — Poslanec Lippert in sodrugi predlagajo uvedbo narodnih kurij z veto-pravico. — Poslanec Celakowsky poživlja namestnika, naj vpliva na to, da se v deželnem zboru na Dunaju sklenjeni Koliskov zakon ne bode predložil cesarju v potrjenje. — Poslanec Zatka s češke in poslanec Herbst z nemške strani interpelujeta namestnika radi zadnjih škandalov povodom občinske volitve v Budjejo-vieah. Praga, 28. januvarija. Akademični senat poživlja nemško dijaštvo. naj se v ponedeljek polnoštevilno vdeleži predavanj, dijaki so pa neki sklenili, da se za sedaj no odzovejo temu pozivu in hočejo čakati sklepov splošnega shoda akademikov. Pulj, 28. januv. Isterski deželni zbor je vsprejel z 21 proti 9 glasovom resolucijo ital. posl. Bubba, v kateri se vpraša vlada, iz kakih vzrokov je premestila dež. zbor iz Poreča v Pulj, ter izjavlja, da se je vlada s^ tem udala zahtevam siovanske manjšine. Vladni zastopnik jo zavrnil očitanja nasproti vladi. Odgovarjali so večini tudi slovenski zastopniki, toda radi nepopisnega krika na galeriji niso mogli dosti govoriti. Vladni zastopnik je štirikrat ukazal galerijo izprazniti. Gradeo. 28. januv. Poslanec prelat Kari o n je nevarno obolel in se vsak čas pričakuje katastrofa. Levov. 28. januvarija. Deželni zbor je po daljši, deloma precej burni debati vsprejel načrt adrese na cesarja z vsemi proti dvema glasovoma. Levov, 28. jan. Deželni zbor je danes soglasno vsprejel nujni predlog posl. Duna- jewskega, naj se odpošlje papežu udanostna spomenica. Budimpešta, 27. januvarija. V posl. zbornici je grajal posl. Hock, zakaj vlada mirno gleda slovansko in rumunsko agitacijo. Ministerski predsednik je odgovoril, da vlada že stori svojo dolžnost (gotovo), da pa se mu ne zdi umestno o tem govoriti v zbornici. Kološ. 28. jan. Vsled ovadbe je odredilo polit, oblastvo hišno preiskavo pri vseh rumunskih prebivalcih. Pri preiskavi se je baje našlo več iz Budimpešte datiranih manifestov, v katerih se poživlja prebivalstvo naj marljivo zbira denarne prispevke za ustanovitev nekega fonda in se pripravi na dogodke leta 1848. Pariz. 28. januvarija. Vsled prošnje ministerskega predsednika je zbornica sklenila s 323 proti 211 glasovom, da se razprava o interpelaciji glede nemirov v Algiru odloži do 10. februv. Nadalje se je tudi sklenilo, da zbornica ne bode imela jutranjih sej, ker so te vselej preslabo obiskane. Rim, 28. jan. Razna socijalistična društva so sklenila, da prirede povodom razprave v poslanski zbornici o načrtu zakona glede znižanja carine na žito velike demonstracije ter bodo zahtevali, da se carina popolno odpravi. Vlada se na ta dan že pripravlja in uradni list že objavlja dekret, s katerim se skliče na jutrišnji dan del letnika 1874. Umrli no: V bolniSnici: 25. januvarija. Lucija Škerjanc, strežnica, 72 let, plučnica. Meteorologiono poročilo. Višina nad morjem 306 2 m. a mp)»r*t«o» -2 7" za 0 7° pod normulom. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v Ljubljani, na Marije Terezije cesti štev. I (v Knezovi hiši) obrestuje hranilne vloge po 68 6_j 4x2 odstotka brez odbitka rentnega davka, kojega zadruga sama za vložnike plačuje, na kar se občinstvo opozarja. rradne ure vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne. Eksekutivne dražbe. Janeza Vale nčič a iz Kilovč nepremakljivo posestvo (34.890 gld.), terjatev 200 gld., dne 31. jan. in 4. februv. v Ilir. Histrici. Janeza B o j c a iz Prigorice nepr. posestvo (2048 gld ) terjatev 195 gld. 62 kr., dni 1. febr. in 1. marca v Ribnici. Tomaža J e ž e k a iz Spod. Gameljev nepremak. posestvo (86*17 gld.), terjatev 3000 gld., dne 5. febr. in 5. marca v Ljubljani. Antona N o v 1 j a n a z Orlega nepr. posestvo (650 gld ), terjatev ICO gld., dn<5 5. febr. in 7. marca v Ljubljani. Srečke za princ Evgenov spomenik, j 1 Predzadnji | teden. 883 9 ftlaitrni dftliiiAli? 1 kron. I Srečke a kr. priporoča J. C. Mayer, menjalnica v Ljubljani. ____________ejžS5 Dne 28. januvarija. Skupni državni dolg v notah.....10i gld 45 kr, Skupni državni dolg v srebru.....102 f>0 Avstrijska zlata renta 4°/0 ...... 122 " 05 " Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . 102 " 85 " Ogerska zlata renta 4°/0.......121 " 25 " Ogerska kronska renta 4"/0, 200 kron . 99 " 30 " Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 932 " — " Kreditne delnice, 160 gld.......361 ° 75 ' London vista................." _ " Nemški drž. bankovci za 100m. nem. drž.velj. 58 " 75 " 20 mark............11 " 75 * 20 frankov (napoleondor)............9 " 6H " Italijanski bankovci..... ! 45 " V"> " G- kr. cekini......................5 " 68 ! Dunajska borz a. Dn6 27. januvarija. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Hudolfove zelez. po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta...... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . n n južne železnice 3°/0 „ „ južne železnice 5°/0 . dolenjskih železnic 4°/„ 162 gld. - kr. 162 25 l!r9 25 99 80 140 25 130 B 40 109 „ — 112 n 50 98 70 98 60 224 75 184 35 128 — 99 „ 50 Kreditne srečke, 100 gld....... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Hudolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld.....j , ' St. Genčis srečke, 40 gld...... Waldsteinove srečke, 20 gld. . . . 1 ' Ljubljanske srečke..... Akcije anglo-avstrijske banke, 200* gld. .' AkcijeFerdinandove sev. želez., 1000 gl. st v Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. Akcije južne železnice, 200 gld. sr. Splošna avstrijska stavbinska družba Monlanska družba avstr. plan. Trboveljska premog,irska družba, 70 gld '. Papirnih rubljev 100 ... 198 gld. 50 165 „ -20 „ -26 79 79 67 22 163 3437 420 83 107 148 171 127 kr. 25 75 75 50 1. januvaryem 1808 se je pričelo novo celoletno uaročevanje! I« Km B ri i | ITI i i A vtciltuMKI oznanilo žrebanla tu in inozemskih loterijskih srečk, IVIr F* t. I izkaz vseh izžrebanih državnih in zasebnih obligacij. I J v i Lh H b \^ i a Rrft7n1afni nrivnplf Finanz;ielles Jahrbuch", ki obsega za- " "ICipiaUii pilVUtjlV znamek vseh izžrebanih srečk. XXXVI. leto. Naraf«i« se najprimernejše s poštnimi nakaznicami pri vseh c. in kr. - Voiizoiie 10. celoletna naročnina. .J ' m Id. 60