Izhaja 1. In 3. soboto vsakega meseca, a Celoletna naročnina znaša 2 K, posamezne številke po 10 vin. □ d a □ o Uredništvo: Fr. Terseglav, Ljubljana (Katol. tiskarna), n o a n o Upravništvo: Lud. Tomažič, Ljubljana (Katol. tiskarna). Št. 6. V Ljubljani, dne 13. marca 1909. Letnik II. Goreče baklje bodimo — Z njimi v temo posvetimo! Logatec. Ob oknu sem slonel in gledal v tiho, s snegom pobeljeno pokrajino, ki se je lesketala pred menoj v zimskem solncu. V bližnji vasi je bil semenj, in vračali so se kupci in prodajalci s svojo živino domov. Prav sejmarski so bili njihovi pogovori. Za njimi je šel tudi zabuhel in zanemarjen človek srednjih let. Očividno je bil pijan, ker so mu bili koraki negotovi, in neusmiljeno je pretepal ubogo ži-vinco pred seboj. Ko bi bilo samo to! Preklinjal je. da so sc kazale iskre, in vmes govoril tako grdo in nemarno, da se Bog usmili! In ni ga bilo, ki bi ga opozoril, da se kaj takega ne spodobi na javni cesti. — Iz šole pridrvi kopa otrok, nedolžnost in smeh na veselih obrazih. Bo li utihnil? Ne. Se dalje bruha iz sebe ostudni gnoj svojih besedi. Otroci postoje in poslušajo, potem spogledajo drug drugega in hite dalje po cesti. Nekateri s smehom in krikom ponavljajo, kar so slišali od suroveža. — Tako sc zastrupljajo nežne, komaj razvite cvetke ... Zabolelo me je pri srcu, in trpka mi je postala misel, da je v našem narodu še veliko surovosti in grdobije. Prva taka surovost in grdobija je kletvina. Tega ni treba posebej dokazovati, da sc med našim narodom čez mero preklinja. Kolne vse od fantiča, ki je zapustil vsakdanjo šolo, pa do starca, ki z eno nogo stoji že v grobu. Stariši kolnejo otroke, otroci stariše; Bog in svetniki, ogenj in strela, mraz in vročina, žival in voz. bič in komat — vse je predmet prekli-njevanju. Ta grda razvada ima še hujše posledice, če izvira od predstojnikov in prehaja na podložnike: otrok se nauči od očeta, vajenec od mojstra, posel od gospodarja, in tako postane najgrozovitejša kletev v ustih tegaalionega vsakdanja in domača. — Kje naj bo potem božji blagoslov, na katerem temelji zadovoljnost in sreča zemljanova? Resnico je govoril David, kraljevi pevec, ki pravi o preklinjevavcu: »Ljubil je kletev, zato naj ga zadene; noče blagoslova, saj sc odmika od njega. Oblekel je pre-kletev kakor oblačilo in šla je kakor voda v njegovo srce, in kakor olje v njegove kosti.« (Ps. 108, 18.) Kletvina se uživi v človeka in človek vanjo. In mi? Kaj naj rečemo o tej grdi razvadi? Taalioni bo trdil, da je malenkost, če tuintam .pokličem »hudiča«. Dobro, malenkost, dasi so še hujše kletvine, ki niso tako malenkostne! Toda p r i malenkostih mora začeti, kdor hoče postati v e 1 i k in kremenit značaj. Saj hrepenimo po izobrazbi, ne samo po izobrazbi uma, ampak še bolj po izobrazbi volje in srca — po značajnosti. In v svrho te izobrazbe nam ne sme biti nobena stvar malenkostna. Sicer pa, ali je to malenkost, ko se ta grda razvada razliva kakor umazana luža čez ves naš narod? Ali je to malenkost, če kolne brat brata, sosed soseda, tovariš tovariša? Glej, iz navidezne malenkosti vzraste suro-,v o s t, in surovosti moramo napovedati odločen boj! Moramo! Kdor veliko preklinja, ta ni olikan, pa naj zna še toliko in naj se še tako elegantno obnaša. — Ne glede na to, da je kletvina lahko tudi zelo g r e š n a , jo moramo obsojati že s stališča olike in zunanje uglajenosti, katere si gotovo želimo. Zato ne sme biti v naših vrstah prostora za preklinjevavce in primojduševavce. Koder je še ta navada med nami — in brezdvomno je je še strašno veliko — naj se polagoma zatre. Naenkrat ne bošlo; če bo šlo, tem bolje. Načelniki in vaditelji naj zlasti y telovadnicah in povsod, kjer so s fanti v stiku, pazijo, da med njimi ne bo preklinjevanja, in naj vsak slučaj pokarajo. To bo gotovo pravo bratsko svarjenje, ki bo rodilo sad. Drug drugemu bodimo zgled tudi v tem! Druga surovost in grdobija, še veliko grša jn gnjusnejša od preklinjevanja, so nesramne besede, umazano in opolzko govorjenje, takozvano k 1 a f a n j e. Težko je govoriti o tem, a prijateljska beseda je potrebna. Stara pesem: Klafa se povsod, v gostilni, v delavnici, pod košato vaško lipo. doma v hiši, na polju, ob košnji in povsod. Če pride le nekoliko več mladih ljudi skupaj pri vsakdanjih opravilih, gotovo ne sme manjkati zabeljenih umazanosti in neslanosti. In n i g a j u n a k a , ki bi se postavil po robu in zapovedovalno zaklical: Stoj! O tem ne govori! Grdo je! Ni ga junaka, ker so vsi enaki. Spočetka neko pritajeno muzanje in hihetanje, ušesa se napno, nar pomenljivih pogledov, zopet krohot, beseda da besedo, in tako se je pričelo in nadaljuje umazano govorjenje morda dolgo dolgo. Ni kmalu za- dosti. Razvija se strast, razvija se greh, in človek, predno sc zave dodobra, je postal suženj strasti, suženj greha. Koliko nepokvarjenih, nežnih src zamori tako govorjenje že v zgodnji pomladi! In tak izprijenec ni dostikrat več dovzeten za kako dobro stvar V umazanih in iz-kvarjenih družbah išče utehe in pribežališča, ne brigajoč se za svoj umski in nravni napredek. Ni dovzeten ne za nežnost, ne za pravo prijateljstvo, ne za čednost; take izprijence druži v medsebojnem prijateljstvu le ljubezen do — umazanosti in surovosti. Ozrimo se okrog sebe satno malo, in prepričali se bomo, da je res tako. To je žalostna resnica, ki jo lahko opažamo vsepovsod. Bratje, ali je tudi med vami v navadi? Dajte si jasen odgovor, in po odgovoru sc v bodoče ravnajte! Neizprosen, junaški boj umazanosti — klafanju! V tem boju bodi vsak izmed vas poveljnik, junak od nog do glave! Tu gre za kraljestvo vašega srca, vaše notranjosti. Jasno je, da tisti, ki ima še količkaj poštenja in značajnosti v sebi, se bo v dno duše sramoval, da bi zavijal umazanosti in grdobije v prazne in opolzke šale. Kdor ne zna drugega govoriti, kakor take neslane opolzkosti, ta je neumen tepec, ki nima drugega v glavi, kakor slamo, pa še ta je gnjila. Fantje, zapomnite si: največji klafači so tudi največji nevedneži v vsem, kjerkoli ga primete. Če bi kaj drugega znal, bi tudi kaj drugega govoril. Je pač res: Česar je polno srce, usta o tem rada govore. In tak ničvrednež s svojim jezikom fotografira svojo notranjost, ki je čisto izkvarjena. Ne pozabite na to pri vseh svojih zabavah in veselicah in naj ne bo nikdar vašega mesta med takimi neotesanci! Še eno o naših narodnih popevkah! Visoko čislajmo narodu o pese m in jo radi prepevajmo! Blaži nam srce, vedri nam duha. A vedite, fantje, tista pesem, ki je umazana, opolzka po svoji vsebini, ni narodna, in naj se nikdar ne oglasi iz vaših prsi! Umazane pesmi, ki se tuintam prepevajo kot »narodne«, niso nastale med narodom, ampak povečini po zaduh-lih, smrdljivih beznicah med ljudmi takega kalibra, kakor smo o njih preje slišali, ali imajo pa za svojega začetnika izkvarjenega vojaka, ki v mestu ni služil cesarja, pač pa mnogo presedel po krčmah in arestih. In kdo si drzne trditi, da bezniški in kasarnski duh predstavlja naš narod? Zato pa tudi bezniški in kasarnski duh ne sme priti med naše fante! Zapomnimo si: Vesela naj bo pesem, toda dostojna! Biser - organizacijo je nazval presvetli knezoškof ljubljanski našo telovadno organizacijo. Pomenljiva beseda! V sv. evangeliju so zapisane tudi pomenljive besede: Ne mečite biserov — svinjam! Zato v naših vrstah nikakor ne sme biti prostora za preklinjevavcc. veliko manj še za klafače. V vsem naj se kaže olika in oglajenost, ki smo zanjo vneti. Naši odseki in vsi člani teh odsekov morajo biti kakor g o r eč e baklje, ki svetijo v temo z a b I o d n a š e g a n a r oda, in ki izžigajo, kar je nezdravega, grdega, strupenega na njem . . , Bratje, tu-sem svetite, tu izžigajte! Povsod, v telovadnici in delavnici, doma in na polju in v veseli družbi bodite apostoli olike v besedi in dejanju, bodite apostoli ne-omadeževanega življenja! Kjerkoli hoče prekli-njevavec ali klafač uveljaviti svojo stvar, takoj mu zaprite pot: Stoj! Tega ne boš! Mi smo tukaj! . . . Vaše geslo bodi: Čisto srce, pa tudi čista usta! — Na delo, in bodite junaki! Leopold Turšič. Pomlad. Št. Vid n a d L j u b 1 j a n o. Pomlad prihaja v deželo. Kako koprni moja duša po tistih solnčnih dneh tako jasnili, da dvigajo človeka na perotih veselja, pomnožene ljubezni in upapolnega srca proti čistim višavam za pomlajenimi cilji in uzori. Kako se veselim vseh lepih dni, ki jih bomo prebili v letošnjem letu skupaj, drug drugega navdušujoč, drug drugega spodbujajoč k vztrajnemu, požrtvovalnemu delu za Boga in domovino. In ko sem se tako zamislil v tiste dni, sem sklenil, bratje, da vam hočem kot pomladno darilo predložiti dva predloga sedajle tik pred zasedanjem našega odbora v Bohinju. Povem vam ta dva predloga kar naravnost, brez strahu, ker zaupam v vas, da če tudi ta dva predloga, ki nista oficijelna od predsedstva Z. T. O., temveč moja zasebna, ne bodete sprejeli, pa bodete vsaj premišljevali o njih in morda se bo vendar tu pa tam našel brat, ki ju bo izpeljal. Prvi predlog: Sklenimo, da se bodo vršile vse naše priredbe v letošnjem letu v znamenju n a j v e č j e treznosti. Ne more se sicer našim prireditvam v tem oziru očitati kaj posebnega, toda povzdignimo se enkrat še nekoliko višje, bodimo tudi za zgled in skrbimo, da v tem oziru ne bo padla niti naj-mairša senca na nas. Bodimo za vzgled! Bratje, le poglejmo nekatere dogodke v našem javnem življenju in pomislimo in prepričajmo se, da je treba ravno na tem polju pri nas živih, kričečih zgledov mnogim sivim glavam! Udarimo nasprotnika, ki hodi sedaj po naši deželi tudi nekako pomlajen, in pa skuša samo s pijačo loviti in vzgajati ljudi. Udarimo pa tudi tiste slabotne značaje v naših vrstah samih, ki sc dado loviti na take limanice. Udarimo na dve strani in pokažimo tako našo moč, našo mlado, zmagujočo silo. Ne bo težko! Malo dobre volje, ki pa se bo ravno pri tem poizkusu, pri tej preskušni pomnožila stotero. Pred-pustom smo že napravili tak eksperiment s plesom; obnesel sc je prav dobro. Napravimo sedaj korak naprej pri naših veselicah in drugih prireditvah. Tako korak za korakom, od stopnje do stopinje za temi cilji, za zlatimi našimi cilji, ki so kot pomladansko sobice v mladosti našega življenja. Bratje, če izpeljemo to, pa bomo prišli skupaj in samo veselje nas bo in pesem čista in glasna, in pesem močna in jasna bo plavala iz naših duš do sinjih vrhov naših gora in višje in višje do modrega neba in še višje do naše Kraljice, do Zvezde Danice naših dni . . . Drugi predlog: Oklenimo se našega naraščaja z vso silo. O tem je pisal že brat F. Terseglav v »Mladosti« in se bo še pisalo. Opozoriti vas hočem samo na nekatere stvari. Delajmo pri naraščaju zlasti organizatorično. Kot apostoli pojdimo med naše fantke. Ljubeznivo, pa tudi strogo. Koliko dela, lepega dela, katerega se ne smemo sramovati, temveč ponosni moramo biti nanj. Poglejmo samo nekatere odlomke tega dela: 1. S kom občuje naraščaj. 2. kako se vede na cesti, pred šolo, pred cerkvijo, 3. kako se obnaša v cerkvi, 4. proti staran ljudem, proti mlajšim otrokom, 5. kaj govori med seboj, 6. ali- je dostojno ali snažno oblečen, 7. ali se potika v poznih večernih urah po cestah itd., itd.; sto in sto vprašanj, s katerimi moramo biti na jasnem, kjer moremo blagodejno vplivati. Ne bomo koristili samo naraščaju, temveč tudi nam samim, ker bomo s tem sami sebe vzgajali, pa še kako! Kako bomo mi sami pazili, da ne bomo storili tega. kar ne dopuščamo naraščaju! Kako skrbneje bomo pazili na lastne napake, kar seveda tudi moramo, ako hočemo doseči uspeh. Bratje, storimo tudi to! Bog bo blagoslovil naše delo, ki naj bo vedno in vedno združeno z gorečo molitvijo. Ne pomaga nič, tudi to moramo povdariti in naj bo komu ljubo ali ne, da moramo pri vsem našem delu tudi moliti, ako jiočemo, da bo to delo res trajno, uspehov polno. Ne pomaga nič: nismo samo telovadci, nismo za parado, smo tudi organizatorji, bo-rilci za uveljavljenje krščanskih načel v našem javnem in zasebnem življenju. Ni samo politika, gospodarstvo itd. itd., poglavitno je Cerkev in z njo Kristus, do katerega je pot samo ena: verno, udano srce, katero krepi milost Božja ravno po molitvi. Ne pomaga nič: tudi v tem moramo govoriti, in sicer mi sami, ne samo duhovniki, odkrito in jasno, ker se nimamo prav nič sramovati, prav nikogar bati, ker smo svobodni! Ta svoboda je naša moč! S to močjo zmagujemo in bomo zmagovali. Ne pomaga nič: tisoče nas je lahko, vse zastope imamo lahko v svoji oblasti, vse poslance lahko sami izvolimo, priborimo si lahko sto in sto pravic na političnem ali gospodarskem polju, zgubimo pa lahko in še kako lahko, zopet vse, ako pozabimo samo za malo časa, da vlada nad nami, nad domovino, nad narodi in kraljestvi Eden, ki je skrit tam v tabernaklju v podobi kruha, ki pa je Moč nad vse moči in ki ne sodi ljudi samo po njihovem delu na tem ali onem polju javnosti, temveč tudi po tem, kolikokrat se kdo ponižnega in udanega srca približa Njemu, ki je zato nad nami, da smo Njegovi. Pozdrav bratje, pozdrav pomladi, ki jo čutimo v svojem srcu kadarkoli se spomnim na vas in pa na tisto lepo pot, po kateri hodimo in hočemo hoditi tudi v naprej pogumno, neustrašeno, kot junaki! Ivan Podlesnik. Bratski odseki! Ker sc bliža čas prihodnje od borove seje, opozarjamo bratske odseke, da zanesljivo pošljejo k tej seji vslcd velevažnega, skupnega dela, svoje zastopnike. 1) n evni r e d je določen sledeči: Ob pol 11. uri prihod v Bohinj; takoj nato sveta maša v ondotni župni cerkvi. Skupno kosilo. Takoj po obedu seja predsedništva s sledečim redom: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Referati o okrožjih ki revizijah. 5. Določitev časa Zvezne javne telovadbe. (i. Poročilo o pokrajinskih javnih telovadbah. 7. Navodila načelnikom. S. Slučajnosti. Ker je dnevni red zelo obširen, prosimo, da posamezni odseki pri svojih sejah že sedaj razpravljajo o njem in dajo svojim zastopnikom navodila. Bratske odseke prosimo tudi, da nam zanesljivo do 8. marca spo-roče, koliko zastopnikov njihovega odseka se bo seje udeležilo. Na zdar! Dr. Pogačnik, predsednik. Pavlin, tajnik. V tej številki prinašamo še drugi dve sliki prostih vaj za leto 1909; vse štiri slike bo dala Z. T. O. natisniti na finejši papir in jih bo pošiljala odsekom, ki jih bodo zahtevali. — Vsem odsekom priporočamo, da iste na-roče. ker je ne le potrebno, da vise v vsaki telovadnici, marveč tudi v kras isti. Ako pa kateri odsekov želi fotografije prostih vaj (v velikosti 13 X 18), naj pa to naznani zvezinemu načelniku bratu Vojtehu Jeločniku, pri katerem se tudi naročc slike udeležencev mladeniškega tečaja. Dobrepolje. Vzor-učiteljl, prijatelj ljudstva! Naš telovadni odsek deluje šele dva meseca in vendar zelo dobro napreduje. Mladeniči so se telovadbe z neko posebno vnemo poprijeli. Ob najslabšem vremenu, ko je s Ino zapadel sneg, so prišli telovadci iz Ponikev k večerni telovadni uri. To je res požrtvovalno! Sicer jih je nekaj ndpadlo, drugim je pa telovadba že tak) prišla v meso in kri, da jim dve uri in še več telovadbe hitro mine. Zasluge si je za to preidobilo vrlo naše učiteljstvo. Ko bi bili povsod taki, kako bi si pridobili ljubezen ljudstva! (iodrnjaii so v Ljubljani, češ, da je prišel iz tako velike fare k telovadnemu tečaju le en telovadec. Res ie to! Ampak ta je bil učitelj brat Odlasek. Zal, da smo izgubili blagajnika učitelja br. Tratnika, ki je odšel na svoje novo mesto v Orni vrh. Vodil je vzorno blagajniške knjige. Telovadci smo zaklicali odhajajočemu bratu krepak »Na zdar!«, ko se je od nas poslovil s solznimi očmi. Naš nadučitelj br. Štrukelj, ki redoma telovadi skupaj s kmečkimi fanti, pa še posebej uči naraščaj po nedeljski sveti maši. Naraščaja se je nabralo zelo veliko, tako da imamo dovolj upanja za prihod-njost. Tudi šolska 'mladina sc že vadi po skupni telovadni komandi. Čast takemu nadučitelju! Kje mu je dru-godi enak? 30. svečana se je vršila revizija. Br. Jeloč-nik je našel vse v vzornem redu in obljubil, da bo prvi izlet Ljubljančanov v Dobrepolje. To nas veseli. Iz te mladine naj zrastejo zavedni, res napredni možje, vneti za prave naše vzore! Proste vaje 1909. 3. V vzpetni stoji roki v pest. 1. a) Odročno vzročenje (roke med odročenje iii uzro- čenje) — prekrižila stoja (desno nad levo). b) Obrat na levo (na prstih), do vzpotne stoje — z rokami lok na vznotraj do odročenja. c) Drža. 2. a) Obrat na levo do zanožne z desno — z desno , roko skrčenje za tilnik — leva vztraja na mestu (predročenje). b) Udarec z desno naprej do predročenja — z levo zaročno krčenje —■ spojeno izpad naprej z desno nogo. c) Drža. 3. a) Vzravnava in (spojeno) obrat v levo — pred- noženje z desno — predročenje. b) Nizki počep (predročenje ostane). c) Drža. 4. Odročenje. b) Vzklon. c) Drža. 4. 3. 1. a) Roke v bok — obrat v levo do zanožne stoje z desno. h) Vzročenje — (spojeno) nizki počep. 4. c) Drža. 2. a) Predklon v čepenju (kolena skupaj), roke na tleh. b) Izteza trupla v ležim oporo za rokama. c) Drža. a) V predklon v čepenju — (roke na tleh). b) Vzklon (spojeno), izpad z desno naprej z desno predročno uzročenje, z levo zaročenje. a) Obrat (na obeh petah), v levo do izpada z levo naprej levo: predročno uzročenje. Zaročenje z desno. h) Uspetno priročenje (desno nogo k levi). c) Drža. Kamnagorica. Revizija. — Kako nam brat predsednik razlaga »Mladost«. — Odločen boj pijanstvu! — Nove uniforme. — Novo orodje. Revizija našega telovadnega odseka se je vršila dne 31. januarja. »Zvezin« predsednik brat dr. Lovro Pogačnik nas je s krasnim govorom navduševal za novo delo, Posebno lepo je navduševal naraščaj, kako morajo ubogati, da postanejo enkrat krepki fantje in dobri možje. Brat Pavlin je telovadce v nekaterih točkah opozoril na lepo izvajanje telovadbe, priporočal je strogi red in pa disciplino. Na mladeniški tečaj smo poslali dva člana, načelnika br. V. Arha in brata V. Pogačnika. Dne 24. februarja smo pa imeli bratski sestanek, na katerem inarn je brat predsednik M. Mikelj nekatere poglavitne točke iz »Mladosti« razlagal. »Mi nismo in ne smemo biti za parado«; pri tej točki smo sc dalj časa pomudili. Razlagal nam je, kako moramo delati. Vsi, ne samo predsednik in načelnik, ampak tudi zunaj, z besedo in z dejanjem in ,pa z dobrimi zgledi moramo kazati, da smo res pravi delavci pod našim belim praporjem! Da pa v tem delu ne omagamo, nas predsednik navdušuje za vstop v Marijino družbo. Tukaj imamo priložnost pogosto prejemati svete zakramente ter se tako uspešno boriti zoper strasti. Priporoča nam tudi družbo treznosti; čim več bomo imeli abstinentov, tern več bomo imeli dobrih delavcev za našo organizacijo. Brat načelnik Arh poroča o nekaterih važnih točkah mladeniškega tečaja; priporoča strogo disciplino, graja nekatere nedostatke pri vajah, opominja telovadce, naj se ogibljejo igralcev, ki zapravljajo čas pri kartah ali pri kegljanju. Ogibljejo naj se tudi gostiln! Kdor ne opusti tega, ta ne more biti dober član naše družbe. Brat V. Miha pripominja iz lastne skušnje, koliko ima človek »prijateljev«, dokler jim vse znosi v gostilno, kar prisluži. Taka tovaršija je gotovo zelo draga. — Predsednik razlaga, kako je žalostno stanje takega človeka. Kaj mu ostane za čas bolezni?, kaj za nesrečo«, kaj za starost? Nič in zopet nič! Torej varujmo se tega, kar nas uničuje. Zaradi tega sestanka je nekje v neki gostilni hudo zašumelo, ker se brani, da bi se preveč ne pilo. Danes povemo odkrito, da prepovemo vsem našim članom po-sečati tisti kraj, kjer se še sedaj v svetem postnem času nu morejo zdržati plesanja! Uniform si napravimo dvanajst že do Velike noči, v kratkem dobimo tuiji rog in pa bradljo. Skakalnico si napravimo sami. Telovadimo redno vsak teden po tri ure, želimo pa že spomladi, da bi mogli tudi na prosto zleteti. Na zdar! Dolenji Logatec. Društveni dom. — Razne zapreke, težave In zdravila. — Nov odbor. Na zadnjem občnem zboru našega »K. S. Izobraževalnega društva«, ki se je vršil dne 28. februarja t. L. se je sprožila prevažna misel, naj bi se spomladi začel graditi »Društveni dom«. Navzoči možje so se misli oklenili z velikim navdušenjem; upamo, da se bo to navdušenje šo bolj razplamtelo in ne zamrlo. Samoposebi je umevno, da ise za lx>doči »Društveni dom« z vsem srcem ogrevamo tudi mi telovadci. Dobili bomo bodisi za telovadbo, bodisi za organizacijsko delo dostojen in udoben prostor. To je enkrat ena, da sc v takih razmerah, kakršne so dane zdaj našemu odseku, vsaj z ozirom na tehnično delo ne moremo povspeti do one višine, kakor bi se radi. Pomislite, telovaditi v tako hudi zimi v mračnih in nezakurjenih prostorih — priredili smo si namreč pred zimo za telovadnico dokaj prostoren hlev — ni baš privlačno. Odtod tildi umljivo dejstvo, da je marsikateri, ki ie bil poprej vnet telovadec, raje začel ostajati doma za pečjo, kakor da bi hodil v telovadnico zmrzovat. Rekel bo kdo: Zakaj pa peči ne postavite? Ne smemo! Naši nasprotniki, ki jih imamo na vseh koncih in krajih, so si na vso moč prizadevali, da hi nam še ta skromni prostor odjedli, pa so si polomili zobe. — Nekako težko nam je pri srcu, če se spominjamo nazajj. V začetku je bilo pri odseku iiad 50'članov. Kajpada je bilo — to moramo priznati — premalo izbere in reda. Pa kmalu smo se prepričali, da je treba pri vsakem odseku že takoj ou početka trdnega temelja, in ta temelj je delaven odbor in vzorni člani. Potem odsek napreduje. Kakor tega n: — in pri nas je bilo obojega ob začetku premalo — začne odsek hirati in treba je krepkega zdravila, da se odsek ozdravi. Takega zdravila smo 'se poslužili pri zadnji odborovi seji: Crtali smo iz imenika do dvajset članov, ki nam ni mnogo žal za njimi. Žal nam je le za tremi člani, ki so odšli s trebuhom za kruhom v Ameriko. Nekaj jih je šlo tudi na Nemškšo. Zdaj mas je še 29. Nadejamo se, da bodo vsi brez izjeme ostali trdni in neomajni, četudi rjujejo viharji okrog nas. Da le nekoliko gorkejše postane, si uredimo novo zasilno telovadnico ki je bila že pred zimo dograjena do strehe. Žal, da nas je prehitel sneg, predno je bila dovršena. Gotovo bi nam bilo sedaj mogoče poročati o lepših uspehih. V organizacijskem oziru smo dokaj na trdnem. Imamo redne odborove seje, pridno čitamo »Mladost«, ki je prihaja v Dol. Logatcu nad 40 izvodov, in se pripravljamo tudi za igro, ki jo še pred Veliko nočjo uprizorimo. Samo s tedenskimi sestanki smo radi preobilega snega morali nekoliko zoostati. Novi odbor smo si izvolili tako-le: Predsednik L. Turšič, podpredsednik Fr. Maček, tajnik Janko Tršar, namestnik Ivan Sijanec, blagajnik Fr. Pečkaj, namestnik Anton Maček, odbornika Lovro Blažič in Jož. Jerina.— Hrepenimo po pomladi, ki naj vlije krepkega življenja v naš odsek! Na zdar! Bohinjska Bistrica. V novi dvorani. — Življenje po tečaju. —- Odbor. Odkar smo ustanovili prt nas telovadni odsek »Planinski Orel«, skoraj vsaka številka »Mladosti« častno omenja vsaj nekoliko o našem gibanju, dasi ni bilo o nas še nobenega dopisa. Skromni smo, skromno smo pričeli. Do zadnje nedelje smo gostovali v salonu g. Markeža. Radovoljno nam je prepustil lično dvorano za. vaje. Iskrena mu hvala! Sedaj smo na svojem. Po skrbnem prizadevanju načelnika Šiitina" Žvana in . predsednika Petra Ravnika je gospa Franica' Mencinger odstopila dvorano v svoji hiši pri Obernekarju našemu telovadnemu odseku. Hvaležni smo blagi gospej,-vneti in požrtvovalni za vse dobro. Bode naj uverjena, da bo'»Planinski Orel« vedno v čast in ponos planinskim goram in bohinjskemu ljudstvu! Dvorana je prostorna; v tej bomo izvajali zlahka tudi vaje na drog. Vaje'infamb redna vsako •'nedeljo; do sedaj smo jih imeli šest. Brat Maks Žen iz Jesenic prihaja vedno vadit. Revizijo je izvršil dne 7. februarja brat V. Zabret. Z zadovoljstvom je pohvalil vojaški nastop našega telovadnega odseka. Za kratek čas • učenja in vaje je bil uspeh zares 'nepričakovan. Teiovadei — mnogo doslu-ženih vojakov med njimi .— so zares srčni in vztrajni, pravi korenjaki, sinovi planin. Zatorej1 se pa tudi ne strašijo ne trpljenja ne nasprotnikiiv.-TJa, »Planinski Orel« je pravo njihovo ime in nobeno drugo; Prav je, da se ne le po duhu, ampak tudi po imenu pred svetom ločijo od drugih. Srčno se veselimo odborove šege Z. T. O. 19. t. m., na sv. Jožefa dan. Vršila se bo že v naši dvorani. Seveda spomladi bi bilo lepše. Sicer pa na veselo svidenje 19. marca! Poučnega tečaja v Ljubljani se je udeležil brat načelnik Šiimen Zvan. Vrnil se je poln navdušenja za rast iu napredek našega telovadnega odseka. Dve nedelji je že nastopil in imel sam s telovadci vajo. Naš odbor je tako-le sestavljen: Načelnik Šimen Žvati, predsednik Peter Ravnik, zajedno tudi blagajnik, tajnik Franc Ravnik, namestnik Janez Ravnik; odborniki so: Alojzij Šilar, Anton .Torkar, Janez Rozman, Valentin Rozman, Janez Strgar, in namestnika Lovrenc Preželi- in Janez Skočir. Idrija. Ne zanemarjajte dušne izobrazbe! Da je v združenju moč in napredek, to ve vsak, kdor. zasleduje gibanje sedanjega časa. Kar posameznik večinoma ne zmore, to pa stori združenje v organizaciji. Tega principa se tudi naši "telovadci dobro držijo, hodijo redno k telovadbi in k predavanju,. Žalibog le nekateri se nekoliko obotavljajo ih jih ni večkrat k predavanjem. 1 ak si misli, da je Vseeno dober telovadec, tudi ako ga ni večkrat k predavanju. To 'pa nir res. Kdor bo hodil samo k telovadbi in imel namen samo telesno se razvijati, zraven tega pa zanemarjati 'duševni razvoj in društveno življenje, tak bo enkrat postal gotovo — »Sokol«! Nasprotniki vedno rujejo proti nam. Krasen pogreb br. Svetličiča jim je še bolj vnel strasti, da nam žele škodovati, kjer se le da. Tri reči so pa, ki nam dajejo pogum v našem položaju, in te so: pohvala revizorjev, podpora naših somišljenikov in ustanovitev telovadnega odseka pri sosedih, v Črnem vrhu. Br. Podlesnik in Je-ločnik sta nadzorovala odsek in marsikaj dobrega, posnemanja vrednega našla in pohvalila. Med drugim je rekel br. Podlesnik, da smo dosedaj pridobili največ novih naročnikov našemu glasilu »Mladost«. Druga vzpodbuda so nam naši številni podporni člani. Imamo jih že sedaj na sto. To seveda ni naša zasluga, ampak vrli me-ščanje umejo tok časa in nas gmotno podpirajo in gmotno vprašanje gotovo ni zadnje med pogoji za obstanek in razvoj kakega društva. Mi bomo blagim podpornim članom hvaležni. V nedeljo, dne 14. t. m., so šli naši telovadci peš v Crni vrh k ustanovitvi telovadnega odseka, in sicer štirje v kroju. Z veseljem so nas sprejeli vrli fantje ou-dotnega izobraževalnega društva. Mladenič Šinkovec otvori občni zbor in v iskrenih besedah pozdravi vse navzoče ter da besedo br. Terseglavu. Po dokončanem govoru br. Terglava spregovori br. Kanduč par besed v imenu idrijskega telovadnega odseka. Po končanem govoru br. kaplana Kastelica se je izvolil odbor. Pristopilo je 21 krepkih in čilili fantov v našo mladeniško organizacijo. Popoldne smo pa šli na veselico gasilnega društva: prav imenitno smo se zabavali, posebno smo hvaležni slavnemu tamburaškemu zboru, ki je tako spretno izvajal posamezne točke. V tej prijazni družbi nam je potekel čas tako hitro, da sami nismo vedeli kako. Prišel je čas odhoda. Poslovili smo se od vrlih bratov v nadi, da smo postavili mlaj, ki bo kljuboval vsem ljutim viharjem. Bratski Na zdar! Št^Vid. Skrb za naraščaj. — Dekliški odsek. — Med Sokoli. Članek br. Terseglava o skrbi za naraščaj v predzadnji »Mladosti« pri nas ni ostal brez uspeha. Ravno naraščajsko vprašanje je bilo pri nas pereče. Zato pa smo v zadnji seji sklenili preosnovati naraščaj v zmislu omenjenega članka. Vodstvo naraščaja je iz posebne prijaznosti prevzel br. Alojzij Markež, prefekt v knezo-škofijskih zavodih, v tehničnem oziru pa br. Zavodnik. Br. Markež je obljubil skrbeti, da bodo imeli dečki vsako sredo od štirih do petih predavanje in primerne razgovore; od petih do šestih pa telovadbo. Ob nedeljah popoldne pa imajo samo telovadbo. Snov predavanj bo zelo raznovrstna in mladim fantom razumljiva. Skrbelo pa se bo tudi za to, da bodo sami člani naraščaja napravili kako igro in se bodo vadili v nastopih. Na ta način upamo iz naraščaja vzgojiti ne samo dobre telovadce. ampak tudi poštene, zavedne mladeniče. Članski sestanki bodo odslej vsako drugo nedeljo ob 5. uri popoldne in se jih morajo udeleževati vsi redni člani. Ustanovil se je tudi dekliški odsek, ki bo v slogi deloval v korist čitalnice. — Zadnji čas smo tudi malo poagitirali za uniformo in si u"o je sedaj napravilo sedem fantov. Upamo, da si tudi drugi kmalu omislijo rdečo srajco. Tudi naši »Sokoli«, na čelu jim »brat Janko Žirovnik«, nočejo biti kar tako-le. Napravili so cele tri uniforme, a že pri teh so imeli smolo. Teden potem, ko so na svoji maškaradi prvič plesali v rdečih srajcah, se je zvedelo, da so »Sokoli« izključili svojega bivšega načelnika Poličarja. O vzroku molčimo.'Radovedni smo le, če bb naš nekdanji odbornik tudi sedaj trdil, da je to kaplan napravil. — Sicer pa sočustvujemo ž njim, da je zdaj, ko je celo leto brusil podplate za »Sokola«, dobil