Poštnina plačana v oot':'Vi:'i. Slo/emki Prvi strokovni list za hmeljarstvo * Glasilo Hmeljarske zadruge, r. z. z o. z. "' Izhaja redno vsak drugi petek * Naročnina letno 20 din, za inozemstvo 40 din, posamezna številka stane 2 din * Uredništvo in uprava: Celje, Cankarjeva ulica 4 — Telefon št. 190 hmeljar Leto x. Celje, 20. jantarja 1939 Štev.2 Nekaj o naših nabiralcih Vsako leto pred obiranjem začne živahno vrvenje po našem hmeljskem okolišu. Z vseh strani prihajajo hmeljski obiralci, da pomagajo obrati s hmeljevk, kar je dal Bog in so pridelale pridne roke savinjskega hmeljarja. Premalo rok je v Savinjski dolini in treba je številnih obiralcev od blizu in daleč, da spravijo pridelek pravočasno pod streho. Bližnji prihajajo kar peš, bolj oddaljeni pa po železnici. Dolgi vozovi jih potem razvažajo s postaj v bližnje vasi, cele procesije pa jih roma tudi peš. Vesele se hmeljarji, če je letina dobra, vesele se pa tudi obiralci, ker so to večinoma siromaki, ki jim je to, kar zaslužijo prt obiranju hmelja, glavni letni dohodek. Kako neopravičeno se vendar očita hmeljarstvu, da je omejeno le na majhen okoliš in da drugod od hmeljarstva nimajo nobene koristi. Saj plačamo hmeljarji letno nekaj milijonov dinarjev za hmeljevke, ki jih dobivamo iz gozdnatih krajev širom Slovenije ¡n imajo torej tudi ti kraji posredno korist od hmeljarstva. Številni obiralci, ki prihajajo vsako leto obirat hmelj iz najbolj siromašnih krajev, pa tudi odneso letno nekaj milijonov iz Savinjske doline in imajo torej prav tako tudi ti najbolj siromašni kraji naše domovine posredno korist od hmeljarstva. Zanimivo bo, če enkrat ugotovimo, odkod prav za prav prihajajo naši obiralci. Pride jih navadno vsako leto okoli 10.000, le lani jih je bilo nekaj manj, ker smo imeli žal izredno pičlo letino in jih zato nismo toliko potrebovali. In vendar smo zaposlili tudi lani 7753 tujih obiralcev, in to iz naslednjih okrajev in občin: Brežice: Čatež 7 Artiče 8 Lomno 9 Bizeljsko 54 Pišece 69 Blanca 109 Podsreda 10 Brežice 15 Rajhenburg 108 Senovo 19 Sv. Jurij ob juž. žel. 74 Sevnica ob Savi 68 Škofja vas 14 Sromlje 11 Šmartno v Rožni dolini 9 Videm 96 Teharje 17 Zabukovje 11 Velika Pirešica 20 594 Vojnik 11 Celje: Vojnik okolica 7 Celje 25 412 Dramlje Griže 53 1 Dravograd: Kalobje 50 Dravograd 2 Nova cerkev 20 D. Brezno 21 Petrovče 5 Prevalje 6 Slivnica 106 29 m Gornji grad: Rečica ob Savinji Kamnik: Dob 3 Domžale 2 Kamnik 10 Krašnja 19 Lukovica 25 Moravče 23 Motnik 10 Šmartno ob Tuh. 38 Trojane 28 Tuhinj 40 198 Konjice: Loče 144 Oplotnica 19 Prihova 8 Slovenske Konjice 86 Zreče 14 271 Krško: Boštanj 12 Bučka 35 Cerklje ob Krki 100 Kostanjevica 30 Krško 102 Leskovec 102 Mokronog 34 Raka 132 Studenec 42 Sv. Janž 24 Sv. Križ 1 Sv. Rupert 14 Škocijan pri Mokronogu 32 Št. Jernej 35 Tržišče 35 730 Laško: Hrastnik-Dol 8 Jurklošter 45 Laško 33 Loka pri Zid. mostu 22 Sv. Krištof 6 Sv. Lenart nad Laškim i 78 Trbovlje 76 268 Litija: Kresnice 1 Litija 7 Mlinše 8 Pblšnik 1 Primskovo 15 Sv. Jurij pod Kumom 13 Sv. Križ pri Litiji 5 Sv. Vid pri Stični 3 Šmartno pri Litiji 21 Veliki Gaber 2 Zagorje 53 129 Ljubljana: Ljubljana 6 Vrhnika 15 21 Ljutomer: Ljutomer 23 Mala Nedelja 11 Slatina Radenci 24 Logatec: Planina 12 Maribor desni breg: Črešnjevec 1 Fram 13 Hoče 12 Laporje 2 Makole 103 Maribor 3 Poljčane 198 Rače 29 Ruše 1 Slovenska Bistrica 45 Sp. Polskava 20 Šmartno na Pohorju 10 437 Maribor levi breg: Sv. Anton 1 Sv. Rupert v Slov. gor. 8 Novo mesto: Bela cerkev Brusnice Dobrnič Dvor Mirna Novo mesto Šmarjeta Velika Loka 17 15 8 3 2 8 4 32 89 Ptuj: Cirkovce 13 Dornava 4 Hajdina 37 Leskovec • 7 Majšperk 115 Ormož 5 Podlehnik 67 Polenšak 18 Ptuj 21 Ptujska gora 74 Slovenja vas 24 Sv. Andraž v Halozah 27 Sv. Barbara v Halozah 122 Sv. Janž na Drav. polju 23 Sv. Lenart 59 Sv. Lovrenc na Drav. p. 62 Sv. Marjeta v Halozah 156 Sv. Marko 55 Sv. Tomaž 45 Št. Vid pri Ptuju 52 Vel. Nedelja 157 Zavrč 52 58 12 1195 Slovenjgradec: Mislinja 7 Pameče 7 Skale 17 Šmartno pri Slovenjgr. 6 Šoštanj 4 Št. Ilj pri Velenju 5 Št. Janž na Vinski gori 8 Velenje , 15 69 Škofja Loka: Črni vrh 6 Planina pri Sevnici 77 Podčetrtek 82 Polje ob Sotli 79 Ponikva ob južni žel. 67 Pristava 153 Rogatec 96 Rogaška Slatina 82 Stoprce 50 Sv. Peter na Medv. selu 18 Sv. Peter pod Sv. gor. 71 Sv. Štefan 36 Sv. Vid pri Grobelnem 38 Šmarje pri Jelšah 304 Zibika 85 Žetale 77 Žusem 100 Šmarje pri Jelšah: Kostrivnica 87 Kozje 39 Pilštanj 165 1706 Savska banovina: Okraj Klanjec 238 Okraj Krapina 319 Okraj Pregrada 955 Okraj Varaždin 2 1514 Skupaj je torej bilo 7753 obiralcev. Skupno smo pridelali lani kakih 14.000 stotov hmelja. Ker blago ni bilo težko, lahko računamo, da smo nabrali 2,300.000 mernikov svežega hmelja in plačali za obiranje — po din E50 od mernika — skupno 3,450.000 din. Če računamo, da je ostalo 450.000 din za domače obiralce, so dobili tuji še vedno okroglo 3,000.000 din, oziroma je zaslužil pri obiranju hmelja povprečno vsak tuji obiralec po 387 din ter lahko odnesel ves zaslužek domov, ker je bil ves čas med obiranjem na hrani in stanovanju pri hmeljarju, ki mu je po potrebi plačal tudi vožnjo po železnici. Kakor omenjeno, pa smo pridelali lani izredno pičlo. Navadno pridelamo namreč mnogo več in smo tako pridelali n. pr. predlani 23.000 stotov suhega, to je najmanj 3,450.000 mernikov svežega hmelja in plačali samo za obiranje 5,175.000 din. Zaposleni pa so bili v letu 1938 obiralci v na- slednjih občinah našega hmeljskega okoliša: Braslovče 1321 Sv. Peter v Savinjski Dobrna 4 dolini 1061 Gomilsko 564 Škofja vas 125 Griže 44 Šmartno v Rožni dol. 10 Petrovče 448 Teharje 13 Polzela 428 Velika Pirešica 110 Sv. Jurij ob Taboru 326 Vransko 149 Sv. Pavel pri Preb. 696 Žalec 2454 Skupaj je bilo zaposlenih 7753 obiralcev. Kakor iz navedenega razvidno, so bili vsi tuji obiralci zaposleni skoraj izključno v našem ožjem, strnjenem hmeljskem okolišu, v Savinjski dolini. Prednji statistični podatki jasno dokazujejo, da so koristi hmeljarstva mnogo dalekosežnejše, kakor io izgleda na prvi pogled in da jih niso deležni samo razmeroma res maloštevilni hmeljarji, ki pač res sami morajo nositi ves riziko hmeljarstva, do-čim koristi uživajo posredno tudi mnogoštevilni, in io zlasti najbolj siromašni kraji po naši domovini. V Nemčiji še krčijo Po zadnjih poročilih se v Nemčiji bavijo z namero, da površino nasadov hmelja občutno skrčijo. Sicer končna odločitev o tem, za koliko jo bodo skrčili, menda še ni padla, vendar splošno prevladuje mnenje, da je treba popolnoma iztrebiti hmelj, ki se prideluje izven strnjenih hmeljskih okolišev, v strnjenih okoliših pa najbolj tam, kjer se prideluje glede kakovosti slabši hmelj- Največje težave pri tem povzročajo pivovarne izven strnjenih hmeljskih okolišev, ki pridelujejo hmelj za svojo lastno uporabo in ki na vsak način hočejo obdržati io pravico tudi v bodoče. V katerih okoliših se bo torej krčilo površino hmeljskih nasadov bolj in v katerih manj, torej še ni dokončno določeno. Gotovo pa je, da bo ponekod, kjer je bilo manj važno, hmeljarstvo moralo docela izginiti, tako menda tudi v bivši Avstriii. Kakor znano, je Avstrija po svetovni vojni izgubila vse kraje, kjer se prideluje hmelj, in je morala poslej ves hmelj uvažati. Zato je začela zlasti zadnja leta pred združitvijo z Nemčijo pospeševati pridelovanje hmelja doma, v okolišu Mühlviertel, kjer je dejansko bilo lansko leto že kakih 43 ha zasajenih s hmeljem. Sedaj pa bo tod moralo hmeljarstvo zopet izginiti, ker se v Nemčiji pridela hmelja več kot dovolj, dočim se v bivši Avstriji itak še niti začelo ni prav in se hmelj iz okolice Mühlviertel tudi ni nič kaj izkazal glede kakovosti. Hmeljarji bodo seveda tudi tod dobili odškodnino ali nagrado za opustitev nasadov, in sicer 1000 RM, io je 'kakih 15.000 din po ha. Prav kakor v okolici Mühlviertel v bivši Avstriji bo moral hmelj docela izginiti tudi še v nekaterih drugih krajih sedanje velike Nemčije, povsod, kjer hmeljarstvo že do-sedaj ni bilo večje važnosti. Kako bo Nemčija dokončno uredila vprašanje svojega hmeljarstva, zaenkrat še ni znano. Gotovo pa je, da je sedanja površina nasadov pri sedanjem načinu vnovčevanja hmelja popolnoma nevzdržna m jo bo treba prav občutno skrčiti ali pa temeljito spremeniti gospodarstvo s hmeljem. Vsekakor pa ni važno samo za Nemčijo, temveč za svetovno hmeljarstvo sploh, kako bo Nemčija uredila to vprašanje. Kakor smo že omenili, sta mogoča tu dva načina: občutno skrčenje površine nasadov ah pa brezobziren dumping; vendar je zadnji način skoraj neizvedljiv. Zdi se pa, da se zadnji čas razmišlja o nekaki združitvi obeh načinov. Razno Svetovna pivovarska razstava v Bruxellesu v Belgiji se bo vršila v letošnjem letu, in sicer v času od 9. do 18. septembra. Bo to prva svetovna pivovarska razstava, kjer bodo razstavljene vse razne pivovarske surovine in tehnične potrebščine. Hmeljarska poročila Savinjska dolina: Ker je lanski pridelek popolnoma razprodan, ni bilo seveda nobenih zaključkov več. Pojavilo pa se je nekaj zanimanja za star in za pivovarske svrhe ne več uporaben hmelj za izvoz v Južno Ameriko. Vojvodina: Pri nadalje živahnem povpraševanju za lanski pridelek so se cene še učvrstile ter se je plačevalo tudi do 22 din za kg. Vendar pa je iz prve roke vse blago že skoraj popolnoma razprodano in je bilo zadnji čas le nekaj zaključkov iz druge roke. češkoslovaška: Tudi zadnjih štirinajst dni je nespremenjeno živahno zanimanje za letošnji češki ža-leški pridelek trajalo dalje, vendar so zaloge v prvi roki že zelo pičle in so bili zato tudi zaključki le bolj redki. Cene so se nadalje učvrstile in se je plačevalo zadnji čas za lanski češki žateški hmelj do 48 din za kg. Naglo dviganje cen pa je seveda le malo koristilo hmeljarjem, ker so večinoma vsi prodali že prej, preden so se cene pričele dvigati. Nemčija: Sezona 1938/39 je v glavnem zaključena, ker je lanski pridelek iz prve roke razprodan in so tudi zaloge pri NHPD in trgovcih že zelo pičle, pa še to je večinoma le kakovostno manj vredno blago. Sicer pa je tendenca slej ko prej čvrsta in so cene za razne vrste blaga blizu uradno določenih najvišjih, vendar so več ali manj le nominalne. Francija: Tendenca v hmeljski kupčiji je nadalje izredno čvrsta in tudi živahna, četudi je večinoma že vse blago, zlasti pa boljše, iz prve roke skoraj docela razprodano. Tudi cene so se še učvrstile ter se je plačevalo zadnji čas za najboljše blago do 22 din za kg. Sicer pa pri teh pičlih zalogah presoja kakovosti ni več tako stroga in tudi sorazmerno slabše blago doseže boljše cene. Poljska: Zadnje tedne se je pojavilo zopet nenavadno živahno zanimanje in povpraševanje za lanski pridelek hmelja ter so se nudile tudi znatno višje cene. Ker pa je bilo večinoma vse blago že prej razprodano, do zaključkov iz prve roke skoraj ni prišlo in sedanje dviganje cen hmeljarjem tudi ne more več koristiti. Belgija: Tendenca na tržišču je prav čvrsta ter je bila zadnje tedne večinoma tudi zelo živahna. Cene so se še učvrstile in lanski pridelek notira Poperinghe do 19 din, letošnji v predprodaji za oktober-november pa do 21 din za kg. Sicer pa je pri živahni kupčiji bil lanski pridelek v glavnem že razprodan in so še neprodane zaloge v prvi roki že zelo pičle. Anglija: Vnovčevanje hmelja gre pri živahnem zanimanju in povpraševanju s strani pipovarn prav hitro od rok. Cene so uradno določene le malo višje kakor lani, vendar se zdi, da bi pivovarska industrija brez obotavljanja plačala tudi znatno višje cene. Amerika: Četudi so pivovarne v glavnem precej dobro založene s hmeljem, je vendar tendenca na tržišču čvrsta in tudi precej živahna, tem bolj, ker hmeljarji večinoma najemajo posojila na še neprodano blago in je zato le malo ponudbe. Tudi cene so se še učvrstile in dobavljen v pivovarno notira po zadnjih poročilih domači lanski pridelek 21-25 din, predlanski 12—16 din in starejši 5—11 din, že zacarinjen inozemski pa lanski 44—62 din in predlanski 39—48 din za kg. Sicer so cene deloma le bolj nominalne, vendar čvrste. Hranilnica Dravske banovine Celje — Ljubljana —1 Maribor Pupilarno uaren zauoč. Obrestauanje najugodnejše. Za vloge in obresti jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in vso davčno močjo. o prejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 4000 članov - posestnikov z vsem svojim premoženjem Ljudska posojilnica v Celju registrovana zadrega z neomejeno zavezo v novi, lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice Opozarjamo vse hmeljarje in kmetovalce sploh na važnost GNOJENJA! Na razpolago imamo sledeče vrste gnojil: RUDNINSKI SUPERFOSFAT 16% in 18% KOSTNI SUFERFOSFflT HMF18/19% FOSFATNO ŽLINDRO 6/10/18% razen teh dobavljamo: MEŠANA GNOJILA, ZLASTI KAS KOSTNO IN APNENČEVO MORO nadalje imamo stalno na zalogi: KALIJEVO SOL 40% ZA GNOJENJE ČILSKI SOLITER 16% ZA GNOJENJE Vsa navedena gnojila prodajamo po najnižjih dnevnih cenah Vprašanja in naročila na: TOVARNO KEMIČNIH IZDELKOV V HRASTNIKU D. D. ali njeno podružnico v Celju Izročajte denar v zaupanja vredne domače denarne zavode, da se omogoči z oživitvijo denarnega obtoka delavoljnim našim ljudem zopet delo in kruh. CELJSKA MESTNA HRANILNI CA tv lastni palači pri kolodvoru) Vas vabi, da ji zaupate tudi Vi svoje prihranke, ker Vam nudi zanje s svojim premoženjem popolno varnost. Mesto Celje jo je ustanovilo že pred 72 leti in tudi še samo jamči zanjo z vsem svojim imetjem in z vso svojo davčno močjo. Denarju, ki ga vložite, je vsakočasna, nemudna izplačljivost strogo zajamčena.