Poštnina plačana v gotovini 1TEV. 258. * LJUBLJANI. sreda, dne 9. decembra 1925. šievilka Din 1,—, LET© M. «WP#iV«*X3 3*4* TBftk dan opoldne, livninll nedeif in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani hi po poiti: Din 20-—, inoManstvo Din 80-—. Neodvisen političen list UREDNIŠTVO DT UFRAVNISTVOt 8IMOII GRBOOBCICBTA ULICA 6TBV. 13, 8TBV. U&. Rokopi«! m ne vračajo. — Oglasi po tarifa. Pismenim vprašanjem naj se priloži mamka za odgovor. Bačan prt poštnem ček. uradu Štev. 13.633. Dekoncentracija. Mod vernim odobravanjem ov^jm pristašev je dejal Sv. Pribieevie na neaelj-skem kongresu Sl)ti, da SDS na vprašanju narodnega in državnega edinsiva sloji in pade. Da SDS še na tem vprašanju stoji, se že ne bi moglo z vso sigurnostjo reči, pač pa, da je na tem vprašanju padla. Narodno in državno edinstvo je bilo SDS vedno najdoslednejše izvajanje in izrabljanje centralizma. Ker pa je ta postal pri nas vsled slabe uprave vsak dan l>olj nemogoč, je tudi pozicija SDS vedno bolj padala. Da prepreči SDS daljno padanje in da pokrije vsaj deloma svoj nemogoči centralizem, je iznašla SDS drugo geslo: dekoncentra-cii°- Lahkovernim se hoče s to besedo Predati: SDS je sicer za striktno izvedbo centralistične vidovdanske ustave, toda obenem tudi za dekoncentracijo. To pa je nemogoče. Ali je SDS za centralizacijo, ali proti njej. Tretje ni mogoče. Z dekoncentracijo sicer skuša SDS fingirati možnost neke kompromisne rešitve, toda mnenja smo, da bo dekoncentracija ravno tako žalostno propadla, kakor je že premagano stališče — centralizem. Dekoncentracija v okviru vidovdanske ustave ne more tudi v najboljšem slučaju r*»ononiU ničesar drugega, kakor omilje-nje centralizma. Ljudstvu in samoupravnim korporacijam bi se dovolile nekatere pravice, zadnja beseda bi slej ko prej bila pridržana vladi. Če bi bile samoupravne korporacije pridne in ubogljive! ter izglasovale samo sklepe, ki bi vsakokratni vladi ugajali, potem bi se vlada sploh ne vmešavala v njih posle. Če bi pa prišlo do nasprotja med samoupravnim telesom in vlado, potein bi v zim slu samostojno demokratske dekoncentracije vedno obveljalo stališče vlade. Tako dekoncentracijo pa ljudstvo odklanja, ker je nezadostna in v nasprotju '/■ bistvom osnovne pravice, ki je v sa-KKmpravi. * Ljudstvo hoče, da je samoupravno tek) v resnici samoupravno in da vsak njegov sklep obvelja. Samo tedaj, če bi samoupravno telo prekoračilo svoj delokrog in sklenilo nekaj, kar bi nasprotovalo osnovnim zakonom države, samo tedaj l>i imelo sodišče dolžnost, da sklep sa®oupravnega telesa razveljavi. Toda samo sodišče sme imeti to pravico in ne vlada. Zakaj, če odločuje vlada, potem je dejansko samouprava odpravljena in »ainoupravna telesa so le posvetovalen organ, ne pa avtonomna telesa, nad katerimi je edino zakon. Beseda dekoncentracija se sicer lepo sliši, ker kdo bi ne bil za to, da se uprava decentralizira, toda tudi pri površni ]*reBoji se vidi, da dekoncentracija, kakor jo misli SDS, ne zadostuje. Da bo dekoncentracija res prava, potem je tre- sedanjo ustavo izpremeniti ter samo-ifpravni m telesom z ustavo zajamčiti njih pravice. Take pravice pa SDS noče pnpoznati samoupravnim telesom, ker stoji in pade z vidovdansko ustavo. Zato pa jo tudi njena dekoncentracija prazna beseda, ki je samo dokaz zadrege, v kateri se nahaja SDS. Na eni strani bi rada vse centralizirala, na drugi strani pa se boji to ljudem priznali in zato slepomiši z dekoncentracijo. Samo slepomišenje in nič drugega ni samostojno demokratska. dekoncentracija in zato nesprejemljiva. Vedno bolj se v državi deli ljudstvo v dva tabora. Na eni strani skrajni centralisti, na drugi strani decentraiisti. Na «'ni strani oni, ki bi najraje oblekli ves Pred odhodom finančnega ministra v Amsriko. MMl r,.. sčgBgfai Beograd, tl. decembra. Včeraj popoldne je finančni minister dr. Stojadino-vič posetil ministrskega predsednika Pašiča in zunanjega ministra dr. Ninei-ča. Kakor se d o znava iz informiranih krogov, se je na teh sestankih govorilo o nameravanem potovanju ministra dr. Stojadinoviča v Ameriko. Dr. Stojadino-vič je določen za predsednika naše delegacije za Ameriko, drugi člarii pa še niso izbrani. V Ameriki se morajo rešiti tri vprašanja. Prvič se mora urediti vprašanje vojnih dolgov. Drugič se imajo urediti odnošaji med nanii in med Blairovo skupino. Tretjič se mora pripraviti teren za novo posojilo. Glede našega vojnega dolga se mora ugotoviti vsota, koliko ta dolg znaša ter najti način, kako naj se dolg vrača. Določiti se morajo tudi vse ostale modalitete. To vprašanje ______-------------------------- .sisifcifififci ms® uo umevalo več časa. Tudi se bo morala naša delegacija za to dobro pripraviti, da predloži popolne referate. — Glede Blairovega posojila vlada naziranje, da bi morala Blairova skupina dati naši državi poleg 15 milijonov še 20 milijonov dolarjev. — Novo posojilo, ki bi ga bilo v Ameriki najeti, bi moralo biti večje, kakor je bilo Blairovo, posojilo. Tudi pogoji zanj bi- morali biti ugodnejši. Tc posojilo bi se uporabilo za investicije. Nekateri krogi mislijo, da bi novo posojilo imelo znašati 200 milijonov dolarjev, novi posojilodajalec pa bi moral prevzeti naše obveznosti do Blairove skupine. — Naša delegacija mora v Beogradu dovršiti vse priprave, tako, da b; mogla po božičnih praznikih odpotovati v Ameriko. formalen potek situacije. Beograd, 9. decembra. Pojutrišnjem se prične delo narodne skupščine. Včeraj so se vršile priprave za skupščinske seje. Za popoldne je sklican radikalski poslanski klub, ki ima nadaljevati razpravo o brodarskem sindikatu. Danes bosta gg. Ljuba Jovanovič in Laza Markovič obvestila vladne prvake o svojih vtisih z zagrebškega zborovanja. V radikalnih krogih splošno sodijo, da je zagrebško zborovanje radikalne stranke zelo velike važnosti za čim čvrstejšo vez med Srbi in Hrvati. Vladni krogi ne pričakujejo v doglednem času nobene večje spremembe v političnem življenju. Nasprotno pa nekateri ekstremni opozicijski krogi vstrajno zatrjujejo, da je vlada nestalna in prav lahko nastopijo dogodki, ki bodo potrdili to njihovo pričakovanje. Oni sodijo, da je vlada na pragu širše rekonstrukcije, ld naj bi se v ■, rn u nnun. j»«i»viinmTirtCT*tt,,,T» DIJAŠKE ŠTIPENDIJE. Beograd, 9. decembra. 2e prejšnji prosvetni minister je izdelal pravilnik o podeljevanja ustanov dijakom na vseučiliščih in umetniških šolah. Ko je g. Štefan Radič prevzel resort prosvetnega ministra, je sestavil komisijo, ki bi imela revidirali ustanove. Komisija bi morala izdelati elaborat, ki bi ga predložila ministrstvu v odobrenje. Komisija je bila sestavljena iz podtajnika v prosvetnem ministrstvu g. Pasariča, iz načelnika dr. Andrica, dr. Glaviniča, dr. Dajiča iA Dimitrija Magaraševiča. — Komisija je izdelala elaborat in ga včeraj predložila ministru Štefanu Radiču. Določenih je 144 ustanov. Oddane bo 104, medtem ko se ima za ostalih 40 razpisati 6e natečaj, ki poteče 20. decembra t. I. — p0 veljajočem pravilniku imajo pravico do ustanov revni dijaki, katerih roditelji ne plačajo več ko 20 Din davka in ki pokažejo pri študiju prav dober uspeh. Dijaki, ki so jim bile ustanove že podeljene, dobe tudi za pretekle mesece denar, kar ga še niso prejeli, ker ga prejšnji minister narod v eno uniformo, na drugi oni, ki hočejo ohraniti vsakemu narodu njegovo individualnost. Med tema dvema taboroma je kompromis nemogoč in če misli SDS, da ji bo njena dekoncentracija na podlagi vidovdanske ustave omogočila nihanje med obema taboroma, se silno moti. Premočna sta oba tabora in preveč v boju, da l)i mogel kdo vzdržati v sredini pritisk obeh. Zato' naj SDS pokoplje tudi svojo dekoncentracijo in se naj lepo odloči za en ali drug tabor. prav kratkem času izvršila. Te vesti pa ne vzbujajo na merodajnih mestih nobenega interesa. Neki dobro informiral' član radikalne stranke in vlade je izjavil, da je vlada trdna in da pred sprejetjem proračuna za leto 1926-27 in pričakovati nobenih posebnih dogodkov v političnem življenju. Do tega časa ne b niti kake rekonstrukcije, niti najmanjše spremembe v sedanji obliki vlade. Sani' državni podtajnik v ministrstvu za socialno politiko dr. Krnjevič bo odstopil in odšel v Zagreb. To pa je popolnoma notranja zadeva Hrvatske seljačke stranke in se ne tiče radikalov. Kakor se čuje, bo g. Pasic zapustil sobo. Včeraj je bilo pri njem preče, živahno. Posetil ga je minister dr. Srskic, ki ga je obvestil o zadevi imo-| vine bivše črnogorske dinastije. Tudi I dr. Stojadinorie je bil pri Pašiču. g. Vukičevič ni mogel izplačati glede na to, da pravilnik še ni izšel. LJUBLJANA DOBI PODRUŽNICO OBRTNE BANKE. Beograd, 9. decembra. Na seji odbora za načrt zakona o Obrtni banki je bila končana debata o celem projektu. Spremenjeni so bili nekateri členi, kakor člen 5., 6., 8. in 9. Odbor bo imel še eno sejo, da stilizira posamezne člene. Misli se, da bo mogel ta zakonski načrt priti pred plenum skupščine še pi’ed božičnimi prazniki. Podružnica Obrtne banke v Ljubljani je gotova stvar. MRAZ. Beograd, 9. dec. Te dni vlada v Beogradu in v notranjosti Srbije silen mraz. V Beogradu kaže toplomer okrog 14 stopinj mraza. Najbolj mrzlo je bilo včeraj v Kragujevcu, in sicer —24* C, v Ljubljani je bilo že —19* G, za tem pa pridejo Niš 'in Sarajevo s —16* C ter Subotica s —15« C. Sava in Donava sta začeli zmrzovati. Po vodi plavajo veliki kosi ledu, zato je ustavljen ves vodni promet. Včeraj niso vozili niti navadni brodovi v Zemun. V Osijeku je —12» C. Po Dravi plavajo veliki kosi ledu. če bo trajal mraz še dva, tri dni, bo Drava zamrznila. Dravska zimska luka v Osijeku je že popolnoma zamrznjena. — Tudi iz vse Evrope javljajo o hudem mrazu. Včeraj je samo London imel j-7° C in je bilo tako to mesto najbolj toplo v vsej Evropi. Miinchen ima —20°, Praga, Frankfurt in Bukarešta —14°, Budimpešta in Mostar —12°, Atene po so intele le -f-4°, Kotor -f5° in Dubrovnik -{-6°. Zasedanje Sveta Zveze narodov. Ženeva, 9. decembra. Včeraj popoldan-»e je sestal Svet Zveze narodov. Pričela se je razprava o Mosulu. Po poročilu švedskega delegata, ki je priporočal, , da se sprejme odločba mednarodnega razsodišča v Haagu, je izjavil zastopnik Anglije, da angkffim vlada nima nič proti temu predlogu. Turški delegat je v imenu Turčije izjavil, da bi moral Svet Zveze narodov najprej izvršiti svojo vlogo kot posredovalec. Ko je predsednik dal na glasovanje predlog o sprejetju arbitraže, je nastala ostra debata o tem,' ali imata angleški in turški delegat pravico glasovanja ali ne. Odrejen je bil kratek odmor. Nato je bilo med največjo napetostjo izvedeno glasovanje. Vsi Stani Sveta Zveze narodov, vštevsi angleškega delegata, so glasovali za predlog, le turški delegat je glasoval proti. Turški delegat je nato izjavil, da turška vlada ne more sprejeti pravoreka haaškega razsodišča brez privoljenja angorske narodne skupščine. POOSTRITEV SPORA MED TURčLN) IN ANGLIJO. London, 9. dec. Včerajšnji listi so objavili nasprotujoče si vesti o stališču Turčije glede rešitve mosulskega vprašanja. »Murning Post« javlja, da so turške čete že dalje časa koncentrirane na meji Iraka v bližini Mosuia. Poročevalec Itetit javlja iz Carigrada, da je izvedel, da Je turška vJada v zadnjem času nabavite iz Češkoslovaške večje število topov, streljiva in letal. .Westminater Gazette naglaša v nekem članku, da se Angliji ni treba bati turškega napada na Mosul. ker je položaj Turčije jako oslabi jen. Po informaciji istega lista mosulako vprašanje v tem zasedanju Sveta Zveze naroaov še ne bo rešeno, ampak da t«1 odgodeno, in sicer zato, da se Turčiji in Angliji omogoči najti z medsebojnim pogajanjem prijateljsko rešitev. Chamberlain je v ta name'n napravil korali« pri turškem zunanjem ministru. RAZOROŽ1TVENA KONFERENCA. ženera. 9. decembra. V gospodarskem odboru konference za razorožitev bi.se imel osnovati izreden syet, v katerega bi prišli poleg Nemčije še delegati Angl;-je, Poljske, Jugoslavije, Rumunije in Nizozemske. Razen teh držav bi bile pozvan« tndi Rusija .in Zedinjene države ameriške, da imenujejo svoje • zastopnike. če bi te dve državi odklonili sodelovanje, bi se pozvali delegati Italije in Madžarske. . . >DOM< 0 POLITIČNEM POLOŽAJU. Zagreb, 9. dec. Včerajšnji >Dom« prinaša med političnimi beležkami: »Radi-kalsko-seljaška večina je složna in v tej slogi jaka. Radikalsko-se)jaška Kvexa soglaša v tem, da mora narodna skupščina neumorno delati ter da mora ne samo izglasovati državni proračun xa 1. 1926-27, temveč mora skleniti vse one zakone, ki jih narod pričakuje od talce večine in vlade. Med temi zakoni stoji-na prvem mestu zakon o izenačenju davkov ter zakon o občinski samoupravi, ker to oboje zahtevajo življenski interesi naroda, določila ustave in tudi sam zunanji svet, ki nam brez izenačenja davkov in brez občinske samouprave ne bo dal ugodnega posojila. Brez takega posojila nas bodo tudi še nadalje vsako leto naše reke in naši potoki upropa-ščali. bo ostala Donava brez ladij ter dežela brez železnic in cest. Nova Evropa in sovjetska Rusija. (i’o članku . . * Povojna Evropa kaže gotovo nove poteze. Toda te poteze so se izpreminjale. Tako so se uveljavili po vojni pacifizem in njegovi sdepti. Zdelo se je, da so politiki prejšnjih vlad, dl je buržuazija, ki je imela preje vodstvo v rokah, enkrat za vselej obsojena, tako •v mišljenju mas, ki so prepojile zemljo s 3vojo krvjo, kot v mišljenju inteligence. Maso So so oklenile revolucionarnih pokretov, v k rog in inteligence pa so nastale močnejše protibu.žujske smeri. Ko pa se je pokazalo, da primanjkuje v aapadni Evropi razboritih, za boj sposobnih moči, ki bi bile v stanu izvajati iz vojne primerne nauke, je sledila perioda polovičarstva ia oklevanja. Delavski razred se je zadovoljil z II. internacionalo, inteligenca pa se je oddaljila, korak za korakom, od komun Kima ter je jela iskati mirne reformistične poti zb ohranitev miru in rešitev pred grozečo vojno pošastjo. Toda pacifizem, ki začenja smatrati papirnato Zvezo narodov za realen iaktor, ki naj bi prišel pri mirovnem vprašanju v poštev, povečava faktično možnost nove vojne. Evropa, ki je obetala postati «ova, se vrača polagoma v stari tir, ki vodi do nove vojne, mnogo bolj strašne in pogu-bonosne in mnogo bolj zločinske, Tiot je bila zadnji. In v to vojno jo bodo zavedli politiki in vodilni razredi, ki so obdržali svojo prej-Snjo moč. Sovjetska Rusija. Toda v Evropi imamo popolnoma nov faktor: Unijo socialističnih sovjetskih republik, ki jo smatra jo ■ nekateri za napol azijatski stvor. Politiko puščam ob strani, hočem namreč obrniti. pozornost na drugo stran: na vprašanje, katere nove poti prinaša nastajajoča nova" kul tura, baza sovjetske državo, v evropsko življenje. Novi režim se je obnesel V začetku je Smatrala Evropa rusko revolucijo takorekoč za neprijeten incident, za požar, ki je izbruhnil pri sosedu in ki ga jo treba pogasiti. Kljub najresnejšemu prizadevanju ga ni bilo mogoče pogasiti.^ Tedaj so začeli prorokovati, da mora tako izčrpana država, ki je sprejela kot temelj svojega gospodarstva mesto glavnega individualističnega podjetništva princip državnega kapitalizma, v najkrajšem času definitivno propasti. Prerokovanje Be ni uresničilo. Sovjetska država se je v vsakem oziru tako okrepila, da ne more nihče več domnevati, da so naletele socialistične države na poti za dosego najvišjih ciljev na polju gospodarskega blagostanja in narodnega bogastva na kako zapreko. To vzbuja zavist in začudenje. Vsekakor pa smo šele v začetku razvoja in ne trdimo, da je življenje pri nas boljše kot v dobro urejenih državah zapadne Evrope. Trdimo pa, da hitro napredujemo na poti .omisarja za umetnost in šolstvo.) Ic zboljšanju ter da je baza našega gospodarskega življenja eliminacija eksploatacije dela, kar mora imeti najboljši učinek na blagostanje mas. Dolge vrste romarjev prihajajo : nam, da si stvar ogledajo: oficielni in ne-iiicielni zastopniki delavstva, vsakovrstni strokovnjaki in učenjaki. Vsi prihajajo do zaključka: Država je ozdravela in smer njenega razvoja je popolnoma drugačna kot pa smer razvoja na zapadu. Zakaj pri nas ni nikogar, ki bi mogel posnemati smetano ter obasati v žep glavni del nacionalne produk-ije. Prosvetno in kulturno delovanje Ena od glavnih nalog nove drž > ve in no-. ega družabnega reda je prosvetno in kul-urno delovanje, širše mase našega prebivalstva se nahajajo v stanju barbarstva. Toda \šli smo sredstva, da izpolnimo grandiozno alogo splošno politične in tehnične prosvete nas. Kljub velikanskim težkočam mirno lah-o trdimo, da bomo — čeprav ne mogoče z tom 1927, vendar pa prav gotovo ne pozne-ie kot leta 1930 — analfabetstvo 16 do 30 et starih ljudi popolnoma zatrli. Sovjetska inteligenca. Samocbsebi se razume, da je potrebna za ospodarsko življenje, kakor tudi za kultur- o delo, za stvar vneta inteligenca. Vsakdo ve, da naša inteligenca v začetku novega reta ni priznavala, da se je dvignil del te inte-isrence celo z orožjem v roki zoper proletarski prevrat ter da je ostal drugi del dolgo časa nejevoljen in nezaupljiv. Sedaj lahko -ečemo, da je to minilo. Boljši del inteligence ie spoznal dobro voljo revolucije in vedno večje vrste te inteligence prehajajo v naš '. '.bor. Sedaj je delo sploh mnogo lažje, kajti -stoče bogastvo omogoča državi, da izbolj-šuie položaj inteligence kolikortoliko. Nedavno je sklenil CK. resolucijo, ki stremi za izboljšanjem moraličnega, pravnega in materielneaa položaja inteligence. S prepričanjem lahko trdimo, da v doglednem času ne bo med delavsko intelirrenco vseh vrst in komunistično stranko nobenih nesporazum-1 jenj več. Ne glede na to ostane še izredno važna naloga, ki jo je označiHft,enin kot odločilno: Ustvaritev nove inteligence iz vrst delavcev in kmetov. To je eden od bistvenih 'lementov naše nove kulture. Ta inteligenca se vzgaja na delavskih fakultetah. To so učni •vivodi s tremi po eno leto trajajočimi kurzi (če treba, s pripravljalnim tečajem). Tz delavskih fakultet se rekrutira 30% našega dijaštva, in sicer boljši del. Ustvarili ■mo proletarsko dijaštvo, zdravo in močno ter polno revolucionarnega entuziazma in neomajne udanosti do vlade. Kar nas boli, ie edino to, ka nimamo še dovolj sredstev, da bi zpsiorurali dijaštvu eksistenco, kakr&no bi mu privoščili. Neverjetno, kako demokratična in socialna je postala nakrat naša SDS. Kar za spoznati «i to dično stranko, tako demokratične so resolucije, ki so bile sprejete na kongresu SDS v Beogradu. Tako zahteva SDS glede zunanje politike, »la se uvede stalni parlamentarni odbor za zunanjo politiko, da bo tudi ljudstvo informirano o zunanji politiki. Ko je bila SDS v vladi, je bil tudi z njeno pomočjo tozadeven predlog opozicije stalno odbit. _ Resolucije za notranjo politiko je predložil dr. Zeriav in v njih se med drugim zahteva: Izvedba volitev v oblastne zastope in njih redno funkcioniranje. Dekoncentracija uprave. Vprašanje državljanstva naj se moderno uredi. Kier ne delujejo izvoljeni občinski zastopi (ki lih je razpustila SDS. Op. uredn.), naj se takoj razpišejo občinske volitve. Revizijo uradniškega zakona im uradnikom treba zajamčiti takoj popolno depolitizacijo uprave. (Velika župana dr. Šporn in dr. Vodopivec, ki sta bila na pritisk SDS klrub prvovrstni kvalifikaciji odpuščena,^ bi bila potovo silno hvaležna, če bi se SDS na depolitizacijo uprave soomnila malo preje. Zelo interesantna so bila tudi izvajanja g. Demetroviča o gospodarskem in socialnem pros-am« SDS. Tako je SDS za ekonomsko demokracijo, ki seveda ni identična z dose-danio bančno. Vsi privilegiji se morajo odpraviti. (Ali tudi oni Trboveljske? Yprnša-hjo uredn.). SDS je tudi za zadruzmštvo. Skoda, da se ni povedalo, Če m tako zadružništvo, kakršno se je vodilo v Hrv. Slav. gospodarskem društvu, ki je končalo z.X?™ jonskim deficitom. Tudi naloge »DS velikanske in zato hoče dvigniti SDS produkcijo. Bilo bi zanimivo zvedeti, če misli SDS to doseči s konsumentsko politiko, z izr ve7,no carino na poljedelske pridelke, kar je nekoč dr. Žerjav tako doreče zagovarjal. Tudi proti velikanskim sodnim taksam je govoril dr. Demetrovič, pa čeprav so bile te takse uveljavljene, ko je bila SDS v vladi. Sicer pa smo mnenja, da bi SDS mnogo lepše in koristneje storila, če bi mesto lepih besed povedala, kako misli sanirati škodo, ki so jo njena politika in njeni pristaši zagrešili. Tako bi bili delničarji Jadranske banke za pojasnila silno hvaležni in tudi deficiti Slovenske, Slavenske banke, Hrv. gosp. društva, Plavšičeve akcije itd. čakajo še danes na pojasnilo od SDS. Ali pa se mar SDS zato ogreva za ekonomsko demokracijo, ker je njeno bančno delovanje doživelo popoln polom, ker je SDS kriva tolikih deficitov, ko nobena druga stranka? Kopa lepih besedi je v novem programu SDS, toda kdo bo tem besedam verjel, ko pa ceja kopa deianj govori, da je ostala SDS to, kar je bila, stranka, ki ne pozna dnurih interesov ko strankarskih, da ne rečemo kaj drueega. Pridno so preslikavali v Beogradu strankarski prorrram SDS. toda vse to prebarvanje nič ne koristi, ker skozi novo barvo prodira stara barva in posledica tega je, da je preslikana fasada SDS še manj prikupna od stare. Zakaj, ko je terorizirala SDS javnost, je bila vsaj iskrena. Sedaj pa je k vsej stari mizeriji prišla še neodkritosrčnost. In ta sije z novega programa SDS na kilometre daleč. dičevd i ttžko prenašajo I ašičev absolutizem, i as.č se ne počuti dobro v Radičevi družbi. Z4..10 Se je že začelo v obeh taborih govoriti o noviu volitvah. Slovenska ljudska stranka se i.e boji nobenih volitev, ki bodo svobodne. S programom krščanskega socia-liznu in solidariziral lanko vedno stopi pred narod, katerega bo vodila do zmage in do njegova avtonomije. Borila se bo pa vedno za vsakdanji kruh vseh stanov in za politično svobodo v demokratično urejeni državi. Govor dr Korošca V PtiTU. V nedeljo se je vršil okrajni zbor SLS za okraj Ptuj-Ormož v Ptuju. Glavni govornik dr. Korošec je govoril o programu SLS in poudaril, da sloni na načelih krščanskega socializma in krščanske solidarnosti. Naša stranka je ena in skrbeti mora za vse stanove. V naši državi je kmečki stan številčno največji in mi, ki smo njegova stranka, smo poklicani, da gojimo kmetsko stanovsko kulturo, katero tvori:o poštenost, vernost, svobodoljubje in pošteno, vedro veselje. Naša stranka si je nadela vžno nalogo varovati tradicionalno stanovsko kulturo slovenskega kmeta, ker to je ravno tako važno, kakor varovati njegovo število in njegovo stalnost. Dalje moramo ustvariti in osigurati drugim stanovom slovenskega naroda njim primemo kulturo. Posebno pažnjo moramo polagati delavskemu stanu, ki stoji ravnokar pred volitvami v svojo stanovsko organiza-•iio in ob tej priliki morajo vsi drugi stano- vi prihiteti našim krščanskim socialnim de-lavskim organizacijam na pomoč, da se vsi Politična situacija pa je zdaj sledeča: Ra-udeležijo teh volitev, ki morajo izpasti ugodno za krščansko socialne kandidate. Še eno važno narodno nalogo nalaga čas stranki, da stoji kot zvesta straža ob strani našega slovenskega vseučilišča v Ljubljani, ker vsak, kdor stega reko proti univerzi, jo stega proti bitni korenini slovenskega življa in ta je naš neprijatelj in mi njeeovi do konca dni. Slovenci si svoje vseučilišče vzdržujemo s svojim davčnim denarjem. Z državnim denarjem naj se drugod štedi. Naša nesreča leži v previsokem proračunu in ta napaka se bo dala odstraniti, če se bo znižal proračun za militaristične izdatke. Vse druge štednje so le drobnarija. Največ pa trpimo vsled državnega absolutizma, ki s svojo protiversko politiko ne bo pokooal samo cerkve, ampak tudi državo in vso družbo. Državni absolutizem je največji sovražaik narodov. Ne priznava jim svobode do samostalnega življenja. Napotu so mu celo občinske volitve, zato dve tretjini občin v naši državi nima več občinske avtonomije. Politične vesti. = btjepan Radič o gledališkem vprašanja. V svojem govoru v zagrebškem gledališču je dejal bt. Radič med drugim tudi sledeče: jftuša gledališča — imamo tu državna v Beogradu, Aagrelju in Ljubljani, imamo pet ob-lastnin in okoli 20 potujočih gledališč — ki veljajo letno [.reko 60 milijonov dinarjev, in Vendar- je samo slučaj, da pride kak kmet ali siromak v gledališče. Koliko da država za gledalibča in kako drage so vstopnice? Gospodarstvo v nobenem gledališču nič ne velja. Ni treba to zameriti, ker so igralci in umetniki ljudje, ki ne znajo gospodariti. Morajo biti gospodarji oni, ki niso igralci. Napačno je, da se troši samo na to, da bi se nekaj izrednega dalo, nekaj posebno dragega, kar bi ugajalo samo majhni skupini ljudi, ki so morebiti dobri in upoštevanja vredni, ki pa so manjšina — zrno. Oni pa, brez katerih ni kruha, kdo se briga za te! Tako -ie more in ne sme ostati!« — Res je, da je velika napaka, da velike mase naroda nimajo nič od gledališča. Toda zaradi mas ne sme trpeti kakovost gledališča in zdi se nam, da bo gledališko vprašanje prav rešeno šele tedaj, kadar bosta oba ta momenta uvaže-vana. Vstop širokih slojev v gledališče je nujen, toda nivo gledališča vsled tega ne sme pasti. V tem je po našem mnenju — problem naših gledališč. = Na Koroščevem shodu v Ptuju so bile sprejete sledeče resolucije: 1. Zaupniki na shodu v Ptuju iz ptujskega in ormoškega okraja izrekajo Jugoslovanskemu klubu in njegovemu načelniku svoje popolno zaupanje in zahvalo. Izjavljajo, da hočejo trdno vztrajati na stališču SLS za uresničenje njenega gospodarskega, kulturnega in socialnega programa na krščanskem temelju. — 2. Za izobrazbo slov. ljudstva zahtevajo, da se nam i/hrani popolno slovensko vseučilišče v Ljubljani. V ljudskih šolah odločuj volja staršev in davkoplačevalcev in vzgoja in izobrazba naj se vrši v krščanskem duhu, zato posebej odločno obsojajo vsako omejevanje verona-uka v meščanskih šolah in učiteljiščih; obsojajo ukinitev učiteljišč v Mariboru in Ljubljani. — 3. Poudarjajo, da je slovenski davkoplačevalec preobložen. Preveliko obdavčenje uničuje na Slovenskem vse, gospodarski stanovi zato zahtevajo davčno razbremenitev, posebej Se pri osebni dohodnini. — 4. Izražajo svojini katoliškim škofom kot vrhovnim dušnim pastirjem največje spoštovanje in izjavljamo, da bomo kot verniki vztrajno branili pravice naše katoliške Cerkve. = Poslanec Bechyne o bodoči politiki Češkoslovaške. Na velikem javnem shodu češkoslovaške’socialno demokratske stranke je podal poslanec Bechyfie obširno poročilo o političnem položaju v Češkoslovaški. Dejal je, da mora biti nova vlada sestavljena do 15. decembra, da bi se do tedaj mogel sestati češkoslovaški parlament. Socialno demokratska stranka bi se čisto rada odrekla prosvetnemu ministrstvu, ki pomeni za njo samo težko delo. Toda v trenutku, ko lioče rimsko katoliška stranka diktirati, da socialist ne sme biti prosvetni minister, tudi socialno demokratska stranka od tega ministrstva ne more odstopiti. Če katoliška stranka od tega svojega diktata ne odstopi, potem pač ne bo mogoče sestaviti parlamentarne vlade. Zelo mogoče pa je tudi, da bo v tem slučaju vsenarodna koalicija trajno nemogoča, ker stopajo manjšine vedno bolj v ospredje. Zanimivo je tudi to, da je dejal posl- Be-clivnč, da se je izkazal proporcionalni volilni red kot slab. Koncem svojega govora je naglasil posl. Bechynč, da vseeno upa v zmago demokracije in da bo po par mesecih uradniške vlad© prišlo med strSikami do sporazuma in s tem do vsenarodne vlade. — Posvetovanje češkoslovaške opozicije. Da bi se dosegel enoten nastop češkoslovaške opozicije, je bil sklican na iniciativo nemške* agrarne stranke sestanek vseh oooziicio-nalnih strank. Ta sestanek pa ni rodil žiliene-ga uspeha. Komunisti so izjavili, da sploh ne sodelujejo v skupni fronti opozicije. Zastopnik Hlinkove stranke se je udeležil sestanka samo kot opazovalec. Nemški socialni demokrati pa so izjavili, da bi mogli sodelovati le od slučaja do slučaja. Tri najmočnejše opo-zicionalne stranke so se torej izrekle proti skupnemu nastopu in zato je precej vseeno, če. ostale opozicionalne stranke nastopajo skupno ali ne. = Program narodnih demokratojr. —Pod predsedstvom dr. Kramafa “ * na seja narodno demokratskih ;poslance>v n senatorjev. Za predsednika poslanskega kluba je bil izvoljen dr Lukarsk,, za precbednika senatskega pa dr. Brabec. V debati se je naglašalo, da zahteva državni interes da se sedanja vladna kriza čim preje reši. Glede hndočeea dela parlamenta zahteva stranka da se čim preje reši vprašanje državnih nameščencev in pa davčna reforma. Stranka zahteva tudi popolno depolitizacijo uprave. Tudi zahteva stranka, da se uredi jezikovno vprašanje. = Hindenburg za veliko koalicijo. Predsednik nemške republike se je pričel posvetovati s strankami glede rešitve nemške krizo. Najprej je sprejel predsednika parlamenta socialnega demokrata Loebeja. Njemu jo izrazil Hindenburg željo, da se sestavi velika koalicijska vlada. Hindenburg je dejal. L sami izločili, pride v poštev samo vlada, ki sega od ljudske stranke pa do socialnih demokratov. Samo velika koalicija je v stanu zmagati tved.io večjo gospodarsko krizo. — Od nemških strank se je centnun odločno ie-javil sii vlado velike koalicije. Demokrati so v tem o^iru še odločnejši in izjavljajo, da v drugi vladi sploh ne sodelujejo. Proti veliki koaliciji pa so socialni demokrati, ki nočejo prevzeti odgovornosti v sedanji težki gospodarski krizi, zlasti še, ker je pričakovati, da se bo kriza še poostrila. Tudi nemška ljudska stranka ne kaže nobenega veselja, da bi sodelovala v vladi velike koalicije, razve«, če bi njej pripadali tudi nemški naciomalei. To pa je izključeno in zato tudi velika koalicija malo verjetna. = Švica vpelje socialno zavarovanje. Pri nedepskem glasovanju se je izreklo 403.008 volileev proti 213.000 za uvedbo socialnega zavarovanja. Po odglasovanem načrtu se ima starostno in sirotinsko zavarovanje izvesti takoj, dočim bi se invalidsko zavarovanje izvedlo pozneje. Polovico stroškov za zavarovanje odpade na državo in kantone, polovic« pa na zavarovance in delodajalce. V korist zavarovanja odstopi država ves dohodek od tobačne carine. Nedeljsko glasovanje o uvedbi socialnega zavarovanja je v švici letos Se drugo, ker je bil prvi predlog Rothenberga, da se uvedejo takoj vse panoge zavarovanja, odklonjen. Parlament je takoj nato izdelal kompromisni predlog in ta je bil pri nedeljskih volitvah odobren. Sedaj treba izdelati še pravilnik o izvajanju zakona. Glede višine premije ni še enotnosti med strankami in se gibljejo predlogi med 400 in 1000 švicarskimi franki, .ki naj jih dobi zavarovanec. ■= Konec sirske vojne. Dopisnik »Chicago Tribune« poroča, da so morali Druži odstopiti iz mesta Rašaja. Druži so se sicer močno utrdili, toda francoski tanki so razrušili v»e utrdbe in pehota je nato s pomočjo aeropla-nov in artiljerije popolnoma razbila Dru*e. Smatra se, da je s tem sirska vojna končana. Sultan Atraš, poveljnik upornikov, je pobegnil v Hermon. Prosvpt* REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama: Začetek ob 20. uri zvečer. 9. decembra, sreda: »Zapeljivka«. Red A. 10. decembra, četrtek: »Krpan mlajši«. Red B. 11. decembra, petek: »Profesor Storicin«. Red E. 12. decembra, sobota: Zaprto. 13. decembra, nedelja: Ob 8. uri zvečer »Profesor Storiein«. — Izven. 14. decembra, pondeljek: »Zapeljivka«. — Red C. 15. decembra, torek: Zaprto. Opera: Začetek ob pol 20. uri zvečer. 9. decembra, sreda: »Don Juan«. — Red F. 10. decembra, četrtek: »Eva«. — Red D. 11. decembra, petek: Zaprto 12. decembra, sobota: »Rigoletto«. Gostovanje gospe Olge Olgine. — Izven. 13. decembra, nedelja: Ob 3. uri popoldn« »Netopir«. — Izven. 14. decembra, pondeljek: Zaprto. Gostovanje gospe Olge Olgine. V soboto, dne 12. t. m. nastopi v operi v vlogi Gilde v »Rigolettu« gospa Olga Olgina, odlična poljska umetnica, koloraturka, soproga poljskega konzula v Zagrebu. Pri tej predstavi poje vlogo Rigoletta g. Holodkov. Ta vloga spada tako pevsko kakor igralsko med njegove naj-boljše kreacije. Predstava bo izven abonma, manov. K/dedar Družbe sv. Cirila in Metoda z& leto 1926 je izšel in se pravkar razpošilja. Cena mu je 15 Din. Preplačila se hvaležno sprejemalo v prid družbeni blagajni. Koledar je hkrati »Vestnik Družbe sv. Cirila i* Metoda« — poročevalec o njenem delovanju. Družbino uspešno delo na šolskem polju oznaniujejo govori njenih treh najvišjih funk-cijonarjev na veliki' skupščini, razvidno je iz zffledno sestavljene bilance, ob kateri ti-buia največjo pozornost razpreglednica doneskov 83 podružnic, zlasti v začetku navedenih tekmujočih za prvenstvo. Poleg »Ve*t-nika« naj se uvažujejo tehtni naro^"£ obrambni članki: »Nemci in mi«,... , manjšina v Avstriji in nemška manjšina v naši državi* in »Poročilo o šolstvu v Julij«*1 Krajini«. Pokojnim cirilmetodarjem je odločen daljši spominski članek, opremljen s slikami. Za pesniški del 3ta poskrbela rr- Ks. Meško in gospa M. Lamutova, s ka _______ kličemo: »Oj brat:e, združimo se v del za Družbo sv. Cirila in Metoda! Koled P_ toplo priporočamo. ________ rom na velike gospodarske težkoče, z ■ stalno rastoče brezposelnosti, je ’ n„i i ustanovljena nemška vlada na kollkor m g | če široki podlagi. Ker so se nemški nacionalct DRUGO PREDAVANJE O PARIŠKI RAZSTAVI g. arh. Kregarja pod naslovom »Arhitektom-■♦ka zasnova razstavnega prostora« se je v m lo včeraj v telovadnici srednje tehnične ^ le. Predavanje, namenjeno v prvi cem šole, so spremljale «£^£1paviP slike, katere so nam jasno pok ivu^ ne posameznih narode^ ^ rlT?žma tja do kubizma in ekstremni konstruktivizma. Razstava bi se imel* vrniti I)rcd svetovno vojno in večina načrtov datirn iz onc dobe in so sedai le delom* prilngodeni duhu moderne arhitekture. J* vidimo v gravnem dva čisto nasprotna. »'"T tova: prvi poln poezije — italijanski p ljon, katerega arhitektura spominja na ki*' siko. Drugi v primeri s prvim prava groteska: ta ne poana olepšav, v njem sta zasW pana»sila razuma in volje — to je ruski. viljon. Med tema pa je celn vrsta raznln izmov. V glavnem je zastopan kubizem. Dnevne vesti OE JE STRANKA V OPOZICIJI Neverjetno, kako se je izpremenila naša •dična SDS, odkar ni v vladi. Kar je še pred kratkim proklinjala, to danes blagoslavlja in kar je smatrala včasih za višek modrosti, tega danes ne more dovolj ostro obsoditi. Tako čitamo, da je predlagal na kongresu SDS dr. Žerjav depolitizacijo uprave. Včasih pa je bilo geslo SDS, da sme na vodilnem in tudi na nižjem mestu biti samo uradnik. ki je njen pristaš. Ni še dolgo tega, ko je odkrila SDS cisto novo teorijo, da je mogla zagovarjati perse-kueijo uradništva. Naj pa danes kdo samo poskusi persekvirati kakšnega uradnika, pa ga bo samostojno demokratski tisk takoj p učil, da to ne gre. . . ar.c ,* Rdi so časi ko se časopisje SDS prav me ni r-burialo ’ko je hotel g. Pribicevič reduciral že tak niizerne izdatke za ljubljansko univerzo. Pa danes poslušajte, kako se raz, vnema časopisje SDS za ljubljansko univerzo, pa čeprav so tu šele govorice, da je njen ob- pies° dobra stvar je opozicija. Stranke, ki >i or a jo — kakor SDS — nehote biti opozi-‘•jonaine, postanejo v opoziciji neverjetno pametne. Vse svoje prejšnje grebe takoj spoznajo in če bo SDS še leto dni V opoziciji, bo postala neverjetno pametna stranka. Pruno ie seveda vprašanje, če ne bo takoj zopet zapadla v stare grehe, kakor hitro bi prišla na vlado. Pa naj bo že tako ali tako! Danes smemo / zadovoljstvom konstatirati to, da je opozi-cio' alnost prisilila SDS, da je^tudi ona — za slovensko univerzo v Ljubljani. Za enkrat smo s tem uspehom zadovoljni. — Pobijanje draginje. V soboto se ie vršila v Beogradu v ministrstvu za socialno politiko konferenca za pobijanje draginje. Konference se je udeležil kot eksperi na do-*iv ministra tudi bivši minister Anton Kristan. Kristan je bil sprejet pri tej priliki tudi na dvoru. — »Uradni list« št. 108 objavlja: navodilo “»a ocenjevanje učiteljev vseh šol, ki spadaio T_re?.or ministrstva za poljedelstvo in vode; .pravda o državnem strokovnem izpitu uradnikov v jesortu generalne direkcije voda za preskop iz pripravljalnih skupin v pomožne, ocbocbo o mrksimu prodaje valut na potne liste ter razglas o uvozu petroleja. — Zaposlovanje inozemskih delavcev. ■»Uradni list« št. 108. objavlja pravilnik o za-poslovanm inozemskih delavcev. — Dijaške štipendijo. V prosvetnem ministrstvu se vrši revizija seznamov dijakov štipendistov na naših univerzah. Takoi, ko so vrne minister prosvete iz Zagreba, bo podpisal odlok za podelitev štipendij za tekoče šolsko leto. — Zakon o izkoriščanju vodnih sil. V mi-»ietrstvu za poliedelstvo in vode se je vršila v poridelfek se’‘a odbora za pretres nove-■gn zakonskega načrta o izkoriščanju vodnih lil. Odbor bo končal svoje delo še tekom te-ga tedna, nakar se predloži projekt takoj ministrskemu svetu. — Nova telefonska proga Beograd—Zagreb bo dovršena ter izročena prometu že v kakih treh tednih. — Nova italijanska šola V kratkem se ima »tvoriti v Dubrovniku nova italijanska šola, -dasi ie tam komaj peščica italijanskih otrok. Povodom te vesti je poslalo dubrovniško meščanstvo prosvetnemu ministrstvu predstav-ko, v kateri zahteva, da se otvoritev te šole ne dovoli, ker zato ni nobene potrebe. — Naj višja meteorološka postaja v Slove-*iji. Bo posebnem zavzemanju g. Lapajneta, upravitelja osnovne šole v Cerki'ah, kakor tudi uprave »Slovenskega planinskega društva', instalirana je bila te dni meteorološka postaja III. reda v turistovski koči na Krvavcu v višini 1695 m. Opazovanja bo vodila nelo inteligentna oskrbnica koče, gdč. Minka Krč, ki ie sama prosila upravo ljubljanskega meteorološkega zavoda, da se ji dajo potrebni aparati. Krvavška meteorološka postaja bo tako z ozirom na abs. višino druga v naši državi; najvišja je namreč na Bjelašnici (pri Sarajevu): 2067 m. Uprava ljubljanskega meteorološkega zavoda se peča z idejo, da se osnuje stalna postaja na Kredarici (2515 m) in upa, da s d bodo naši premožni ljudje, pod:etja in banke odzvali prošnji za primerne denarne prispevke. — Angleško posojilo za Skoplje. Te dni se m ude v Skoplju tri!e zastopniki neke močne angleške finančne skupine, ki hoče dati medu poso!ilo l,000.0f0 funtov šterlingov. — N"va državna obrtna š«!a? Veliki župan mariborske oblasti je podvzel korake za podržavi j en j e privatne dvorazredne dekliške •obrtne šole v Mariboru. — Promet ustavljen radi snežnih zametov. Ministrstvo pošte in brzojava je prejelo uradno obvestilo, da je vsled snežnih zametov začasno ukinjen promet pri čačku, Han ijesku, preko Romanje pri Sarajevu in še v nekaterih drugih krajih. — Priglasitev zasebnih žrebcev k liccnco-vanju. Na podstavi zakonitih predpisov o li-cencovanju žrebcev se razglaša, da morajo lastniki žrebcev, ki nameravajo v prihodnji plemonilni dobi spuščati svoje žrebce za ple-menitev tujih kobil, prijaviti te žrebce najpozneje do 1. januarja 1926 pri onem sre-skem poglavarju (mestnem hiagistratu), v Cigar okolišu je žrebec postavljen. Pri razglasitvi žrebca, ki se izvrši pismeno ali ustmeno, se mora obenem naznaniti: a) ime, priimek, bivališče in občina žrebčevega lastnika; b) pasma in rod, starost in barva, kakor tudi kraj, v katerem stoji žrebec. Opozarjam, da se za žrebca toplokrvnih pasem pod štirimi leti in za mrzlokrvne žrebce pod tremi leti splošno ne daje dopustilo za spuščanje. Svbječasno bodem razglasil, kje in kdaj bo pregledovala komisija priglašene žrebce in dajala dopustila (licenco). Pripominjam, da je razpisani rok 1. januarja 1926 skrajni rok; na pozneje došle prijave se ne bo moglo ozirati. -r Veliki župan mariborske oblasti. — Jugoslovansko napredno akademsko društvo Jadran priredi v četrtek dne 10. t. m. ob 20. uri v dvorani naprednega dijaškega doma, Tomanova ulica 3, Prešernovo akademijo v spomin 1251etnice rojstva velikega genija, pesnika dr. Franceta Prešerna. Slavnostni govor je prevzel univerzitetni profesor g. dr. F. Kidrič, sodelujejo pa dramska, orkestralna in pevska sekcija Jadrana. Vabimo pred vsem vso akademsko omladino, pa tudi širšo javnost, da se akademije v čim največjem številu udeleži in tako pripomore do dostojne proslave velikega sina našega naroda. Vstop prost. — Odbor. — Pasji koniumac v Mariboru. Ker se je pojavil koncem novembra v Mariboru pes, o katerem se je ugotovilo, da je bil stekel, je odrejen za mesto strogi pasji koniumac. Ker je bil pes volčje pasme, se morajo zglasiti v svrho ugotovljenja identitete psa vsi lastniki volčjih psov do 10. t. m. pri mestnem veterinarskem uradu. — Prevoz kosti italijanskih vojakov iz Šibenika V soboto so izkopali v Šibeniku 23 krst italijanskih vojakov, ki so umrli tam za časa okupacije med svetovno vojno. V to svrho v Šibenik poslana italijanska ladija jih je prepeljala v njihovo domovino. — Uradni italijanski šovinizem in geriški trgovci. Trg na dan sv. Andreja je bil v Gorici od nekdaj izredno dobro obiskan. V zadnjih letih pa očividno propada in trg v Udi-ne stopa bolj in bolj v ospredje. Vzrok je v prvi vrsti ta, da je prepovedal prejšnji župan, sedanji komisar Bombig trgovcem slovensko reklamo, dočim delajo trgovci v stari Italiji slovensko reklamo in dobre kupčije. — Naraščanje cen v Italiji. »Agenzia di Roma« prinaša statistiko, iz katere je razvidno, d3 so se v drugi polovici novembra cene kruha v par italijanskih občinah, kot n. pr. v Veroni in Benetkah, nekoliko padle. V splošnem pa je opažati v Italiji naraščanje cen. Vzrok je naraščanje cen moke na svetovnem trgu. — Vojna — zločin. Konferenca krščanskih cerkev, ki je zborovala te dni v Washingto-nu in katere se je udeležilo 31 različnih skupin, neoficielno tudi katoliška cerkev, je sprejela soglasno resolucijo, v kateri se definira vojna kot zločin. Glede vojnih obve-zancev, ki odklanjajo vojaško službo iz verskih pomislekov, je zastopala konferenca stališče, da je treba priznavati pravico poe-dinca, da sled/i glas svoje vesti. Radikalna skupina je zahtevala tudi obsodbo vsake obrambne vojne, ni pa prodrla s svojim predlogom. — Razpisana mesta. Pri velikem županu ljubljanske oblasti, oddelek za socialno politiko, je razpisano služiteljsko mesto. Prošnje je vložiti najkasneje do konca decembra. — Odda se mesto pisarniškega uradnika III. kategorije pri okrajnem sodišču v Mokronogu, kakor tudi vsako drugo mesto pisarniškega uradnika, ki bi se Izpraznilo tekom razpisa. — V območju mariborske oblasti se odda mesto okrajnega šumarskega referenta I. kategorije državnih uradnikov. Prošnje je vložiti do 20. t. m. pri velikem županu mariborske oblasti. — Iz poštne službe Premeščena sta poštna uradnika Fran Čuš od poštnega urada Maribor 1 k poštnemu uradu Maribor 2 in Andrej Doljak iz Sarajeva v Maribor. i Prakličn • t ! božižno darila Vam nudi modna • j konfek7ija s I Jas. Roj na, Ljubljana i — Strašen ciklon ob obali Virginije. Ob obali Virginije je besnel te dni strašen ciklon. Mesto Norfolk je deloma razrušeno. Promet je pretrgan, 50.000 ljudi je brez strehe. Število mrtvih in ranjenih še ni ugotov-Ijeno, je pa vsekako veliko. Katastrofalna megla na Angleškem. V Londonu je bila te dni zopet silno gosta megla. be hujše je bilo na južnem Angleškem, kjer j© bila taka megla, kakršne ne pomnijo nad 50 let. Železniški promet je bil oviran, deloma ukinjen. V londonski city sta prišla samo 2% uslužbencev v pisarne. Večina športnih prireditev je bila odpovedana, zračni promet ukinjen. V Londonu je bilo 29 ka-rambolaž med raznimi vozili. Megla je zahtevala več človeških žrtev. — Kuga v Rusiji. Iz Varšave poročajo: V gubernijah Minsk, Homel in Bobrulis je ugotovljenih več slučajev kuge. Zdravniška ko- misija je dognala, da so zanesli epidemijo vojaki rdeče armade, ki so se vrnili pred kratKim iz Afganistana. Vlada je odobrila za pooijanje kuge iuu.000 rubljev. — Premikajoča se gora. V vasi Cardinale v Kalabriji se je pričeta vsled dolgotrajnega dežja premikati velika gora. VeiiKo oocmo ob vznožju 'so morali hitro izprazniti, prte hiše so zasute. — btuiueset rudarjev zaprtih od ognja. V Boulderju (Colorado) je izbruhnil v glavnem rovu ogenj, ki je zaprl štirideset rudarjem izhod, ha kraj nesreče je prispelo o re-sirnin uacieiitov, ker domači rudarji ne morejo prtsiiociti na pomoč, ker nimajo mask. — z,eie»mska nesreča. Te dni je vozil preko železniškega prehoda pri Sv. Ani pri listu voznin ju sip Kodrič, uslužben pri trža-sin tvrdki v rampo z enovprežnim vozom, ooiozenim z moko. KeV so bue prečniee odprte, m slutil ivodric nič hudega. Komaj pa je bn sredi tracnič, je pridrvel osebni vlak iz rulja, ler se zaletel z veiiko silo v konja in voz. Konja je strašno razmesarilo, dočim je vrgio jvuurica v jarek ob tiru, kjer je ob-ježai nezavesten z nekoliko pretresenimi možgani. — cnmiski mraz v Monakovem. Te dni je ml v ivronakovem in okolici najbolj mrzel kraj v ivviopt. i onoei je kazal toplomer do 27 stopinj mraza. — cnumjaUoko maščevanje. V nekem brez-dnu pri Anmeni (provinca l-alermo, Italija) so našli trupni treu oseb z odsekanimi glavami. n omuc v a se, da gre za tamkaj običajno krvno osveto. O stornem ni nobenega sledu. — itajnenuUrsKi roparji obsojeni. Te dni so se Zagovarjali pred ceijsko poroto roparji, Ki so, kanor znano, napadli dne 3. oKiobra unzu Kajnenburga rudniškega inženjerja Franca i bigesa ter dva rudniška uradnika in pm odvzeli hob.bOO run, namenjamo za iz-p.aCiio delavcev. Na zatožni klopi so sedeli: odietni rudar rabjan ursič iz Veleskoveca pri zlatarju, 2uietni delavec Tomo senalj iz oezeian pil ivitzpoiju, 4zletni mizar Tomo vidanovic iz brinja pri Kiižpolju (ta je sedel enarat ze o, enkiat pa lo let radi ropa) ter komaj luieuii demvec Nikola bojjesic iz tvrižpoij. Obsojeni so bili na težko jeeo od 7 do iu let. Od oropane svoie so douin pri ujm še lbu.blkj.om, tako da trpi podjetje samo ibu.cOu n ih škode. — r askijevic upa, da bo poiniioščen. Neki novinar je ooiskai te dni kaznilnico-v Mitroviči. m tej priliki je govoril tudi z znanim dvakratnim monicem, Divsim gimnazijcem Faskijevicem iz Zagreba. Paskijevič je dobil med pogovorom zivcni napad. Jokaje je pripovedoval, kako težko jlreimsa zapor. iN-e-nadoma je vprašal: »ivdaj bo kronanje?« Ko mu je novinar odgovoril, da najprze kmalu, je odgovoril: »rivala bogu. Takrat bom Sigurno amnestiran. Saj sem vendar še otroki ivajiie, da me obvestite, predno bo kronanje?« — S petsto ženami zaročen, s sedmimi istočasno poročen. »Vossiscne Zeitungc poroča iz Leeusa: Tu je bil obsojen na deset let ječe ženitbeni goljuf Leslie. Bil je s petsto ženskami zaročen, s sedmimi pa istočasno poročen. Lesliie je vodil o svojin zarokan in porokan natančno knjigovodstvo. V njegovi blagajni sicer niso nasii nobenega denarja, pac pa nič manj kot 3700 ljubavnih pisem, imel je tudi zapisek vseh naslovov, laskovih priimkov svojin nevest in soprog, kakor tudi fingirana imena, pod katerimi jih je obi-skavai. Izdajal se je za vdovca z dvema otrokoma. Star je 64 let in vse prej kot kak Adonis. — Goljufova smola pri igri. Te dni so eskortirali iz Zagreba v Veliki Bečkerek agenta vukauovica, ki je ogoljUtal več tvrdk v Velikem Bečkereku in Novem Sadu za približno lbU.Out) Din. Vukanovič je priznal ter izjavil, da je zaigral ves d#nar v Monte Carlu. — Tele na mrliški straži. Te dni so našli v Gojačah (zasedeno ozemlje) 721etnega kmeta Antona Krkoča pod vrtovinom zmrznjenega. Dan popreje je šel iskat pobeglo tele. Spotoma je iz neznanega vzroka zaspal in tako se je zgodilo, da je zmrznil. T-oleg njega je stalo izgubljeno tele, ki so ga le s težavo spravili od mrtveca. — Na smrt »ponniosčen«. Newyorški juristi si belijo te dni glavo z nenavadnim slučajem, ki mu posvečajo tudi novine cele kolone. Gre za usodo glasovitega razbojnika Geralda Chapmana. Chapman ima na vesti nebroj izdatnih ropov — med drugim je oplenil tudi neki poštni voz, v katerem je dobil nad 1,000.000 dolarjev. Ko so ga hoteli pri tej priliki aretirati, je ustrelil policijskega stražnika ter pobegnil. Pozneje je bil v Newyorlfu aretiran ter obsojen na dosmrtno ječo. Ker pa ga je obsodilo že popreje con-nectizutsko sodišče in contumatšam na smrt, mu je sedaj predsednik Coolidge dosmrtno ječo odpustil, tako ima biti »samo še« usmrčen. S tem »pomiloščenjem« pa ropar očividno ni zadovoljen. Kajti izjavil je, da ga ne sprejme, temveč vztraja na dosmrtni ječi. To je povzročilo v ameriških pravniških kro- Popolnoma novo! . Senzacijonalno! MOČ IN LEPOT* Spoznajmo samega sebe! Igre! Ples! Šport! Solnce! Narava itd. Šest velikih dejanj o moderni kulturi -telesa. Semzacijonalni velefilm »Moč in lepota«, o katerem z največjim navdušenjem govori in piše ves kulturni svet, je izdelan pod protektoratom na j višjih oblastev. Sodelujejo v njeih razen svetovnoznanih plesalk-krasotic, športnikov, tudi norveška kraljevska rodbina, Lloyd George, Lord Balfour in drugi znani državniki. Dolžnost je vsakogar, brez razlike, da si ogleda to nadvse uspelo filmsko delo, ker | kaj sličnega nam filmska umetnost ne prinese zopet kmalu. — Da se .omogoči ogled tega filma vsem ljubiteljem, estetike, športa in narave, se bo ta predvajal še štiri dni. Predstave se bodo vršile kakor običajno:ob 4., pol 6., pol 8., 9. — Prvovrstni umetniški orkester svira pri vseh predstavah. Predstave se vrše točno ob: 4., pol 6., pol 8., 9. uri. Prvovrstni umetniški orkester svira pri vseh predstavah. Elitni KIWO MkTICk, vodilni kino v Ljubljani (Tel. 124). L, Za vse vrste oblačil do Božiča znižane cene pri priznano solidni tvrdki J. Maček < 1UBLJANA. gih živahne debate o vprašanju, če more kdo v Ameriki pomiloščenje pravnoveljavno odkloniti ali ne. Ameriška javnost nestrpno pričakuje, kako bo stvar končala. — Deset let od sveta odrezani. Ruski parnik »Worovskie« je pristal te dni ob nekem otoku ob Beringovem prelivu. Prebivalci otoka so povedali, da v njihovem pristanišču ni pristal že deset let noben parnik. Vsled tega tudi niso ničesar vedeli o izpre-membah, ki so se dogodile med tem časom na svetu in specielno v Rusiji. — Beda inteligence v Sovjetski Rusiji. Sovjetski strokovni list »Trud« poroča, da je momentano v sovjetski Rusiji deseitisoč zdravnikov brez posla. Večina od njih »o ženske. Sovjetska vlada je jela sedaj uvide-vati, da je položaj inteligence nevzdržen. Kakor poroča neki drugi sovjetski list, so bile podvzete nedavno mere, ki naj napravijo neproporeionalnosti, med plačilom manuel-nega in duševnega.dela konec. Sovjetska vlada hoče preprečiti, da bi se v bodoče dogajali slučaji, da bi bil n. pr. inženjer slabše plačan kot navadni delavec, ali pa profesor slabše kot sprevodnik cestne železnice. Za duševne delavce se uvedejo nove skale plač. — Arzenik v amerikanskih jabolkih. V Londonu je obolelo te dni več oseb na za-strupljenju z arzenikom. Preiskava je ugotovila, da so se ljudje zastrupili z amerikan-skimi jabolki. Vzrok je, da škrope nekateri ameriški sadjerejci sadno drevje, ko se začne razvijati sad z neko snovjo, ki vsebuje arzenik, da obvarujejo tako sadje pred golaznijo. O LAJSANA PLAČILA Uk BLEKE DAlB O. BESNA TOVlčk — štirje levi pobegnili ii cirkusa. Med cirkuško predstavo v mestecu Le Ma,ns na Francoskem je ugasnila električna luč v trenutku, ko je hotel vstopiti dompteur v kletko levov. Krotilec se je tako prestrašil, da je pozabil zapreti vrata. Ko se je luč zopet vžgala, se je izkazalo, da so medtem ušli štirje levi, kar je povzročilo silno paniko. Vpitje žensk je leve tako prestrašilo, da so se trije od njih vrnili nemudoma prostovoljno v kletko. Četrti je bežal na cesto. V svojem strahu je prevrnil eno žensko in tri otroke, ne da bi komu kaj storil. Dompteur in drugi cirkuški uslužbenci so hiteli za njim. Zunaj je bil hud snežni metež, zato je bil lev tako vesel, ko je začul glas svoiega gospodarja, da mu je sledil, krotek kot jagnje, nazaj v varno kletko. — Za 10 Din dobiš motor ali kolo, če kupiš srečko športne loterije Jugoslovenske Matice. Žrebanje se vrši v najkrajšem času 20. t. m. Dobitki obsegam dve motorni kolesi in 25 navadnih moških in ženskih koles iz znamenite francoske tvornice »Peugeot«. Srečke po 10 Din so naprodaj pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji, v vseh ljublianskih trafikah, v Tiskovni zadrugi, Matični knjigarni in v pisarni Jugoslovenske Matice, Šelenburgova ulica 7 II. — »Gospodarske Novine« Pod tem naslovom je začel s 1. decembrom izhajati nov strokoven list za poljedelstvo, sadje — in živinorejo, vinogradništvo in sorodne stroke. Vsebina prve številke je: Uredništvo: O pre-sajevanju sadnega drevja (s 3 slikami); poljedelsko stavbarstvo (s sliko); poljedelski krediti; Droždjenka; Napravi si sam (s sliko); razne poliedelske vesti in navodili glede obdelovania zemlje, živinoreje, sndjereje, vinogradništva in vrtnarstva; zadružništvo; beležke in tržni pregled cen poPedelskih potrebščin. »Gospodarske Novine« izhajajo vsakega 1. in 15. v mesecu. Naročnina znaša za poljedelce 15 Din, za druge naročnike 50 Dim letno. Številke na ogled se pošiljajo na zahtevo brezplačno. Uredništvo in uprava se nahaja v Zagrebu: Strossmayerjeva ulica C, dvorišče I. nadstropje. . Ljubljana. 1— Hud mraz v Ljubljani. Zavod za meteorologijo in geodinamiko v LTibljani nam sporoča o hudem mrazu, ki je vladal te dni v naši prestolici. Glavna meteorološka postaja (v vrtu Porodišnice) je izkazala naslednje podatke o toploti zraka za prve dni: 1. decembra minimum —15.6°, maksimum +0.6° C; 2. decemhra minimum —0.1° C, maksimum +3.2° C; 3. decembra minimum —10.3° C, maksimum +1.5° C; 4. decembra minimum — 17.6° C, maksimum —1.7° C; 5. decembra minimum —19 1° C, maksimum ■—2.8° C; 6. decembra minimum —19.2° C, maksimum —7.4° C. Stran 4. NARODNI DNEVNIK, 9. decembra 1925. Štev. 258. 1 — Umrl je na otrpnjenju srca v etarosti 21 let gosp. dipl. rer. pol. Franc Ferdinand Urbanc, edini sin tukajšnje veleugledne Urbančeve rodbine. Pokojnik je bil zelo inteligenten in marljiv akademik ter vrl narodnjak. Leta 1923 je bil kot žrtev podle, neutemeljene denuncijacije 3 mesece kot komunističen špijon interniran Kazinet akademijo z nagovorom, petjem, godbo in deklamacijami. Sledi prosta zabava in ples. Pri akademija sodeluje tudi naš priljubljeni operni pevec g. L. Kovač. Začetek ob 20. uri. J— Spomenik tovarišem — žrtvam svetovne vojne so sklenili postaviti Šentpeter-čani pred cerkvijo sv. Petra v Ljubljani ter so osnovali v nedeljo, 29. novembra 1925 posebni odbor, v katerega so izvolili kot predsednika g. Rohrmana Viktorja, za podpredsednika g. korvetnega kapetana v pokoju Kuboiko, za tajnika računskega svetnika Pirca, ta blagajnika g. Zupančiča Leop., za odbornike pa gg. gerenta Turka, župnika Petrača, dr. Steleta, rač. rev. Poženela, inv. Kristana ter zastopnike šentpeterske okolice gg. obč. svetovalce Logarja (Moste), Plevnika (Tomačevo), Presetnika (Šmartno), Bolto (Jarše) in Irta (stepanja vas). Imena tea mož in složni nastop cele fare nam jam- či, da se udejstvi žfelja Šentpeterčanov, postaviti časten spomenik padlim tovarišem, i Pisma sprejema rač. svetnik Pirc, Cegnar- j jeva ulica 10, denarne prispevke pa posesi- i nik in gostilničar Zupančič Leopold, Ahac- j Ijeva cesta. — Preostali po padlih tovariših | se prosijo, da jih čdmprej javijo odbora. 1— Prav lep je bil Miklavžev večer, ki ga je priredilo društvo »Atena« v okusno ozaljšani mali dvorani Narodnega doma. Srčkano je bilo rajanje malih angeljčkov, lep nastop Miklavža, Metista, Sv. Aniona, angel e v in parkljev. Po obdarovanju otrok je Miklavi nagradil še št. 10 a z zlato uro zapestnico in št. 8 b s kolesom. Ker srečna nagrajenca nista bila navzoča, naj se oglasita v četrtek, 10. t. m. od 5.—'7. ure v licejski telovadnici ali pa pismeno do konca t. m. na društvo »Ateno« v Mladiki. V garderobi sta ®e našla denarnica in dekliški .glavnik, ki se dobita ob omenjenem času v licejski telovadnici. — Društvo »Atenat. 1— Na novinarskem koncertu je bil v garderobnem prostoru Glasbene Matice zamenjan dežnik. Lastnik pogrešanega dežnika naj se zglasi v ravnateljstvu Mestne hranilnice ljubljanske. 1— Posipajte hodnike! Vsi tozadevni opomini v listih'so pri nekaterih nonšalantnih hišnih posestnikih bob ob steno. Zato naj se pobriga za stvar nekoliko intenzivneje policija. Nekaterim policijskim stražnikom je, kot •se zdi, itak silno dolgčas. Pred par dnevi je namreč čital eden od onih, ki veljajo pri svojih predpostavljenih za izredno >vesine in marljive«, eden, ki je posebno vnet za ovadbe po § 104., v službi na ulici plakate! Gospodarstvo. ,SLA VENSKA BANKA D. D. Upravni svet Slavenake banke d. d. je na seji, ki se je vršila dne 7. decembra t. 1., vzel z oDŽalovaujem na znanje demiaijo dosedanjega podpredsednika in vodečega upravnega svetnika, gospoda Augusta i raprotnika in jo odobril izsiop ravnatelja g. dr. Janka Kavčnika. Za bodoče vodstvo zavoda posrečilo se je pridobiti dosedanjega namestnika generalnega ravnatelja Jugosiavenske banke, g. K. iiltsa, ki v prihodnjih dneh nasiopi svojo služoo v lastnosti generalnega ravnatelja. V lanskem letu provedeno povišanje delniške glavnice imelo je za posledico izpre-membo v sestavi majoritetnega konzorcija Slavenske banke. Nova skupina postavila si je načelom, pri sestavi bilance proceniti aktiva s posebno opreznostjo in rigorojnostjo. Temu je treba pripisati, da bilanca za leto 1924, potem ko se upošteva prenos dobička iz leta 1923 in se obenem pritegnejo izkazane rezerve, završuje z izgubo 39,996.2S8.25 Din. Občnemu zboru, ki je sklican za dan 23. decembra t. 1. se bo predlagalo, naj se sedanja delniška glavnica, ki iznaša lUO.Ol.O.uOO Din, s tem, da se izmenja pet starih delnic po 100 Din za tri delnice nominalne vrednosti 100 Din, zniža na 60,000.000 Din, a obenem naj se upravni svet pooblasti, delniško glavnico zopet povišati na 100,000.000 dinarjev. Vse te mere kakor tudi temeljita reorga- nizacija v«eukupnega poslovanja jamčijo *s dalnji razvoj ter opravičujejo nade, da bo navoji skoro ponovno zavzel ono mesto, ki mu pripada vsled njegovih izvrstnih zvez. X Skupen iclet na Dunaj. Zagrebško prometno društvo — ZnDn-°b, Akademički trg 8 priredi od 26. do 31. decembra t. 1. skup«i izJert na Dunaj. Celokupna cena znaša 1021) Din za: stanovanje, celo oskrbo zajtrk, ko-silo in večerjo (brez pijače), postrežbo tn napitnine, vožnjo z avtom, avtobusom i« električno, ^ obisk znamenitosti Dunaj* z vodnikom. Za vožnjo do Dunaja in nazaj »p plača od Spil ja III. razred 168 Din; II. nared 256 Din. — Prijave je poslati neposredno gorinavedenem društvu do 12. t. m. P*w-spekt s podrobnejšimi podatki je interesentom v pisarni Zbornice za trgovino, obrt hi industrijo v Ljubljani na vpogled. = Odvetnika 1 dr. Alojzij Vrtačnik | in 3 I dr. Drago Marušič | | nu/. artjata, da sta preselila svojo pi- | samo iz Gledališke ulice štev. 8 | v Tavčarjevo (Sodno) ulico št. 1 | 5. Š ~1l||>iiiniiiiiiii milnimi Hlinim iiilliiiitiiiiiiiiiiiliiimuiiniillH'' (151) V oklopnjaku okoli sveta. Spisal ttobert Krati. Konj se še vedno mirno pase v razdalji pol kilometra, le včasih pogleda proti avtomobilu. Ze to je znak, da ni divji. Sicer bi se bil že takoj v začetku vrgel na tla in zmečkal jezdeca in to so predvideli tudi eni, ki so izvršili to kazen ali maščevanje; najbrže so mu dali lastnega konja, ki se moža ni skušal znebiti, a se tudi ni pustil vjeti od nikogar. Le z besedami in klici pa vseeno ni mogel voditi konja. Patrone še niso popolnoma gotove, ko Adam nenadoma prekine delo. »Kakšna past?« iNo, ki nam jo stavi zopet taka svin... tak lopov.t »Slišite, Leon or, kaj pa, če je to spet kaka past?« »Meni ne morejo ničesar več odvzeti/« >No, no! Imamo še prav mnogo. In oni, ki so morda tu zaposleni, ne vedo sploh še nič. Le pomislite, kako je bilo s tistim Zamorcem od suženjske karavane.< >To je bilo nekaj povsem drugega. Radi nas naj privežejo koga na konja? Vaše nezaupanje je preveliko. Hitro, končajte patrone! Koliko časa je nesrečnež morda že v tem položaju! Koliko je prebil!« Patrcne so gotove, nabašejo puško in kanono. Ni treba, da se še bolj približajo konju, petsto metrov razdalje, to ni nič za tako orožje, kakoršno ima Ma-ksimus. »Gotovi!« poveljuje Adam, ko je natanko izmeril razdaljo v oklopnem stolpu, ki je bil sedaj vedno dvignjen. Zdaj konj spet dvigne glavo, ki je ves čas obrnjena, v to smer. »Ogenj!« Dva rumena žarka završita skozi zrak, kmalu se združita in že zavije konjevo glavo rumen oblak prahu. Istočasno požene eden izmed delavcev avtomobil, kmalu pa stopi Leonor h krmilu. Ko se Maksimus približa, se konj zgrudi, a ne v stran, temveč na kolena, leže na trebuh, iztegne glavo in lako vztraja nepremično. Kar je bilo treba so se vse že domenili. Leonor je že zunaj z nožem v roki. Mož je na grozen način prevezan z jermeni. To je, kar so najprej mislili, da so cunje. Sicer je popolnoma gol. Hitro prerežejo jermena. Spanec je s črno brado, obraz ima barvo kakor mulati, koža telesa pa je rdečkasta, a le na sprednji strani, tako ga je ožgalo solnce; tudi je pokrit z mehurji. Le tam, kjer je bila koža obvarovana z jermeni, je precej bela. Kaj govori, ni moč razumeti. Vse je onemoglo jecljanje. Kazlcčijo edino besedo. »Vode, vode!« Adam ga odene s plaščem, in ga s pomočjo delavcev vleče, ker sam ne more iti, v avtomobil. Ko izpije s silno slastjo cel škaf vode, takoj 7a®j» — ali omedli. »Ali še vedno menite, da bi kdo toliko trpei, edino zato, da pride z nami vkup?« vpraša Leonor Adam zmaje skeptično rami. »Za sto milijonov dolarjev stori človek marsikaj.* »Takoj ga bomo odslovili.« »No, le storite to, jaz bom pa v tem času držal konju steklenico s kolinsko vodo pod nos, da bo potem 7/>pet mogel sesti nanj.« Konj se je onesvestil, a kmalu zopet opomogel. &e preden je pri polni zavesti, ga privežejo k skali, da jim ne uide, ko vstane. Še preden se to zgodi, se zbudi mož. Zbegano gleda okrog sebe. Zopet pije vodo, potem je, napravi več požirkov ruma in slednjič zamore tudi govoriti, in sicer zna tudi angleško. Diaz, tako mu je ime, je bil najprej gancho. Kakor se to večkrat zgodi v Severni Ameriki, se je tudi on poročil z eno ali kar z večimi rdečimi ženami in tako grdo varati svoj© rdečo tovatrišo. Deklica mu oddelek Penchnenchov. Tako je postal tudi on Indijanec; razlikoval se je le v tem, da je imel veliko brado. (Dalje prih.) ■. ^Miia a aiHis šaš bb oi so ■■■■■■■>■■ ■■HUM ■■■■■ Trapistovski sir pošiljam" po povzetju od 5 kg naprej po 20 Din kg. ■ Čajno surovo maslo 50 Din kg. ■ Vsa vprašanja in naročila sprejema Josip Terlecky, Daruvar H | MALI OGLASI St. a&M* otflMom do 20 bc:«eZavarovalnica« na >I’u ®< d. d. oglasni zavod, Ljubljana, Seleuburgova ulica 7. II Franc in Almj Urbanc naznanjata v svojem imenu in v imenu svojih hčerk Ene in Nice, da je njiju sin, oziroma brat, gospod Franc Ferdinand Urbanc dipl. rer. pol. v nedeljo, dne 29. novembra v Milanu, 21 let star na otrpljenju erca preminul,' bil tam dne 2. decembra v cerkvi SS. Trinitš blagoslovljen in nato vpepeljen. Sv. maša zadušnica ee bo brala v cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani dne 9. decembra ob 10. uri dopoldne. V Ljubljani, dne 7. decembra 1925. PBODA.K rei vagonov borovih brzojav. drogov od 7 do 12 m. — Ponudbe na Fr Paiavc, parna, iaga, Lahore« pri • Komendi. Čevlje na obroke proti jamstvu dobite pri tvrdki M Trebar, Ljubljana, St. Petra cesta p Okrajne zastopnike *a Kranj, Radovljico, Ljubljano, Kamnik, Logatec, išče ve*ja zavarovalnica. Služba stalna in primerna za vpokojence. Ponudbe z opisom dosedanjega poslovanja, pod >Stal-noc na »Publicitast d. d. oglasni zavod, Ljubljana, šelenburgova ulica 7. II. .VINTOClETr © tovarna vinskega kisa, d. z o. u Ljubljana, nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis \i vinskega kisa, jar* ponudbo i Tehnično In higijenično o urejena kisarna v Jugoslaviji, v UuMJana, cwtn štw,1a, D. nadstropij r« r» K u * M (a ■ # m # \ » I*dajatelj tn odgovorni urednik ŽELEZNIKAR ALEKSANDER — Za tiekamo »Markurc v Ljubljani Andrej Sever.