Številka 300. Trst. v ponedeljek 30. oktobra 1905. lakaja vj»kl dam «1 T tU it) nedeliafc in orarnitih ob 5. on 30 D>oeo«ia}o po 9 novi. re:ema aoravR lista „Edinost* «iJlc» dtortf» f a atti it. IS. — 1'radae are •« o« 2. pop. a< 1 iveier. — Cene ociaaom 16 ct na vrsto petit; poeiamce iiee. javne zanvaie in domaći cwiasi po pofodbv r^coccc TELEFON It®?- 11«7. blatilo polit.enega društva Edinost*' za Primorsko V edin neti j• cnoć f SaroAninaaia zn u teio 24 K. pol ieta 12 K. 3 mesece <1 K. — N» an>rf»e orei aooosiane naročnine se uprava ne ozira ■vintm nai *e Došiljaio na uredništvo lnta, Nefranko7aa« )i ma 4«? se sorejemajo in roko d i."! »e ne vračajo. «aro<*nino. oigiHrie .n retiamainie e pošiljati na upravo !i-it JKEDNIČTVO: al. tfiorflo Galattt IS. (Narodni dum.; udajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN OODINA. Lastnu : onsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konHorciia '.ista .Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Oalatti it. xt. PoStao-hranllnični račun St. 652.841. Dogodki na Ruskem. HARKOV 29. Shod, ki se je vršil na pokopališču, je sklenil, da se danes štrajk konča, da se ga pa nadaljuje na železnicah. Vračajo >e polagoma normalni odnošaji. REVAL 29. Ko je guverner zagotovil da odstrani čete z ulic in da izpusti are-tovance na svobodo, je nastopil mir. KIJEV 29. Nekoliko kozakov se je branilo streljati na demonstrante, radi česar so bili zaprti Zdravniki, lekarji zopet poslujejo, da ne puste bolnikov brez pomoči. MOSKVA 29. Razpoloženje je zelo razburjeno. Včeraj so trgovinski uslužbenci izsilili, da so bile zaprte špecerijske pro-dajalnice. Ob spopadu s policijo je bilo mnogo ljudi ranjenih. Vseučilišče je zabarikadirano, stražijo je dijaki. Delavci so obljubili, da zopet vzpostavijo funkcioniranje vodovoda, ako se isti popolnoma prepusti njihovi dispoziciji. Razne delavske organizacije štrajkajo, izlatti tiskarji. ODESA 29. Vseučilišče stražijo čete, delavci so izsilili, da so zaprte prodajal-niče in gostilnice. Promet ulične železnice je ustavljen. Lekarji in zdravniki organi-zujejo rešilno službo, ker je pričakovati, da pride do prelivanja krvi. Vse trge so zasedli kozaki, orožniki in redarji. Mestna uprava se je konstituirala kakor odbor za samoupravo. Delavci in dijaki so zgradili barikade. Kozaki so streljali ; pet oseb je bilo ubitih, 8 pa ranjenih. Na ljudske shode sta prišla po dva častnika in štirje vojaki, ter so v imenu njihovih polkov prosili, naj se ne strelja na vojake, od svoje strani so tudi oni obljubili, da ne bodo streljali na množico. Faktično streljajo samo kozaki. PETROGRAD 29. Shodi, ki so se vršili v noči med petkom in soboto, so sklenili, da se štrajk nadaljuje toliko časa, dokler ne bo vlada ugodila njihovim zahtevam. Zborovalci so zavrgli ustavo kakor polovičarsko odredbo, zahtevajoč popolno svobodo in odstranitev monarhičnega principa. Ta program pa ni smatrati resnim, ker se v njem zrcali le razi»oloženje olikanega in gospodarskega proletarijata. Meščanska družba pa odklanja ta program in zahteva uvedenje ustave. Sicer se pa štrajk Čim dalj bolj širi. Po polunoči je odrekla električna razsvetljava. Včeraj dopoludne je bilo vse mirno, ulice so imele normalno lice. Od časopisov je včeraj izišel samo vladni list. BEROLIN 29. Laffanov biro poroča iz Petrograda : Petnajst najvećih ruskih družeb za obdelovanje kovin, za promet in zavarovanje je včeraj popoludne zaprlo svoje petrograjske pisarne, potem ko so uslužbenci voditeljem zavodov poslali enakoglaseče se izjave, v katerih se nahajajo besede: „Ustavili smo delo radi političnega štrajka". BEROLIN 29. Iz Petrograda javljajo „Berliner Tageblattu". V petek zvečer se je še vršil velikanski shod v vseučilišču, katerega se je vdeležilo 40.000 oseb. Govori in sklepi na tem shodu so bili povsem revolucionarnega značaja. Ob pevanju mrtvaške koračnice na vladarsko hišo Romanov so se množice razišle. BEROLIN 29. „Berliner Tageblattu" so sporočili iz Petrograda: Vlada namerava nastopiti resno. T repov je na najboljem potu, da postane rešitelj domovine, to je, vlade. Pozno v noč je zbral pri sebi poveljnike polkov ter jim je dal navodila, naj ob vsakem puntu brezobzirno postopajo. Poveljniki so poročali, da vlada med vojaki tako ogorčenje pioti štrajkovcem in nemirnim elementom, da ne morejo jamčiti za ničesar. Vojaki so ogorčeni radi tega, ker dobivajo male porcije in ker se jih uporablja za policijsko službo. PETROGRAD 29. Grof \Vitte je v petek v Peterhofu predložil carju listo novih ministrov. Tudi minister Buligin in general T repov sta bila v Peterhofu. RIGA 29. Včeraj so štrajkovci na ulici vstrelili nekega polkovnika. Vse šole, zaloge, več bank je zaprtih. Na ulicah je vse polno delavcev. Razburjenje je veliko. Privatne banke in tovarne stražijo vojaki. ODESA 29. Splošen shod dijakov ie sklenil zapreti vseučilišče, dokler ne konča politični štrajk, ter organizirati dijaško milico. DUNAJ 29. Poštno ravnateljstvo je objavilo nastopno : ker je zveza z ruskimi železnicami pretrgana, se začasno ne vspre-jeinajo omoti in denarne odpošiljatve. vila njegova prizadevanja za dosego spo-razumljenja med italijansko večino in slovansko manjšino v deželnem zboru istrskem, zbog česar ne bi mogel ta deželni zbor delovati. Tej vesti je tržaški „Piccolo« v neki brzojavki z Dunaja odločno oporekal češ, da vlada niti ne misli na to, da bi izvajala kake konsekvence iz dejstva, da so omenjena pogajanja ostala brezvspešna, so-sebno pa da ne misli na razpuščenje deželnega zbora istrskega. K temu dementiju v „Piccolu" pripominja sedaj „Omnibus" : Vspričo teh oporekanj moremo mi pripomniti, da je tržaški namestnik princ Hohenlohe v svojem poročilu na vlado o vspehu pogajanj izrazil željo, da se umakne s tega mesta, ker so njegova prizadevanja za kako sporazumljenje med obema strankama ostala brezvspešna. Ob enem da je predložil vladi, naj deželni zbor istrski razpusti. Sicer pa pokaže nedaljna bodočnost, koliko resnice je v trditvah „Piccola" in koliko v naših informacijah. Brzojavne vesti. Španika ministerska križa MADRID 29. Montero Riosu je poverjena sestava novega ministerstva. Odstop tržaškega namestnika. Kakor znano smo bili pred par dnevi po pulskem „Omnibusu" posneli vest, da misli tržaški namestnik urine Hohenlohe a odstopiti In sicer zato, ker so se izjalo- PODLISTEK. 320 Prokletstvo. ^coavvtaski roman ArguU Aanoa — in dovr&il I. E Toml6 Trdvet M. O A. Tako je bil Omiš tudi v tej burn dobi ognjišče odlične hrvatske družbe, v katero je vpiral svoje oči domači svet. Bilo je tu prave, resnosti posvetovali so se o najvažnejih stvareh domovine. Da, če je kak Hrvat prišel pred bosanskega kralja samega, ki se je sedaj pisal tudi hrvatskim, iskaje pravice ali milosti, pošiljal ga je Ivrdko vMkdar na Omiš, ker tam da biva njegov namestnik ban Ivaniš. ki mu je Jal oblast soditi in vladati za kralja po vsej Hrvatski. Xu, tudi veselica je odmevala z dvora po Omišu in šumi okolo njega. Cesto so se zbirale tu odlične gospe in gospice na vesel sestanek, na hitro kolo, a pesem hrvatska je orila preko gore in preko morja, da je voda ob bregu poskakovala od radosti, ker je prišel v goste k gospej Vladislavi kralj osebno ter se mudil pod Harvatovo streho, veseleči se v krogu, pevaje pesmi in pijoći rujno vince s žarkega prisoja dalmatinskega. — Veselo, bratje, veselo! je zaklical ta slavni vladar stoječ v krogu pod Omiško streho. Čemu me gledate zaeujeno ? Morda zato, ker se kralj kreče v vaši družbi ter se veseli in peva ? Eh, vidi, vidi ! Mari mora biti kralj veden kislež, mračnež, pod težkim plaščem in težko krono, kakor ga rišejo na starih podobah ? Moji bratje na severu in zahodu so sicer res tako nepri-stopni, da jim ne smeš blizu niti na deset korakov. Jaz pa, kakor vidite, bratje nočem tega, ker rad gledam v vesela srca. Ljubše mi je, ako pred menoj ponosno dvigaš junaško čelo, ki mi pravi kakor odprta knjiga, da me res ljubiš, da si mi zvest, da, ljubše mi je, ako mi pošteno prigovarjaš, če sem se izpodtaknil, ljubše mi je vse to, nego-li da pred menoj podobno (Trku zvijaš hrbet, da me gledaš samo iz-pod očesa, pak mi trobiš na nos, da sem solnce na nebu in Bog na zemlji, a sicer bi me utopil v žlici vode. Jaz mrzim vsako suženjsko dušo, ki je pripravljena poljubljati kraljevo sled v prahu ; tako dela cigan, ne pa človek, dete našega jezika. Danes naj počiva zlata krona, naj zveni v krogu Drolme politične vesli. Švedski kralj Os k ar je objavil, da se bo imeneval : Kralj Švedov, Gotov in Vendov. Doslej se je njegov naslov glasil : Kralj Švedov in Norvežanov. Stavka vse učil iščnih dijakov v Bele m grad u traja dalje, ker je vseučiliščni senat odbil vse njihove zahteve po izpremembi vseučiliščnega statuta. Domače vesti. Ustanovni občni zbor Jadranske banke v Trstn se je vršil včeraj zjutraj v dvorani »Slovanske Čitalnice t. Vdeležilo se je isteya osebno in po pooblaščencih 162 delničarjev, kateri so zastopali 744.000 K delniške glavnice. Vsa delniška g"lav niča znaša 1,000.000 IC (2500 delnic po 400 K). Občni zbor je otvoril s primernim nagovorom predsednik konces jonarjev g Gjuro Vučkovič, kateri je bil jednoglasno izvoljen predsednikom občnega zbora Vlado je zastopal c. k. namestništveni tajnik g. Volbenk vitez Dr. Vintschgau. Kakor notar je fungiral g. Dr. Zencovich. Overovateljema zapisnika ia skrutinato-rjema je imenoval g. predsednik zboro vanja gg. Dr. Josipa Abrama in Antona Bogdanovič-a. Od koncesijonarjev izdelana in od ministerstva potrjena pravila so bila sprejeta jednoglasno ter se je istotako srbrna časa, danes naj molči ostri glas sodbe, naj zveni pesem v kolu veselo, glasno. Dopustite kralju, da je človek, kajti le oni kralji so dobri, ki so pravi ljudje. Je-li dobro tako, g-ospa Vladislava dra^a kumica in banica ? »Je, svetli gospodar!« je odgovorila banica cetinska, stoječa v krogu poleg njega, tak zakon je od Boga, a kolika sreča za siromašno ljudstvo, ako bi vsakdo gledal na tvoje oči, ako bi vsem srce bilo kakor tebi, bilo bi manje solz, žalosti in skrbi. Nikdar se ni IvanLš vračal iz Sutje skega, da ne bi bil donesel kak dar milostne Tvrdkove roke bodi srebrn pas s tanjko zlato žico, divno odičeti, za Vladi-slavo bodi zlato perje z biserom za Nikolo, ali ogrinjalo z dragim kamenom za Angeli jo. Vsaki hip je donasal Iva nišu nove milosti, videlo se je, da si ga je Tvrdko izbral prvim pomočnikom za bodočo veliko borbo, a v srcu mnogokaterega bosanskega vojvode se je zasadila kal zavisti. /a banico ni moglo biti večega uživanja, nego da je gledala na svoje oči, kako ves svet in celo sam kralj spoštuje in povišuje onega človeka, ki sta ga bila zla sreča in^hinavstvo Sišmanovo pregnala i jednoglasno sklenilo, da se ustanovi delniško društvo pod imenom »Jadranska banka v Trstu«, eno in drugo na predlog predsednika in zastopnika »Ljubljanske kreditne banke« g. Ivana Hribarja, župana ljubljanskega. V upravni svet so bili na to izvoljeni gg. Anton vitez Vukovič, posestnik v Trstu in državni poslanec, Ante Bogdanović, Ivan Goriup, posestnik na Opčinah, Dr. Gustav Gregorin, odvetnik v Trstu, Ivan Hribar, župan ljubljanski in predsednik »Ljubljanske kreditne banke«, Tomo Kosovič, brodovlastnik v Trstu, Dr. Radoslav Kvekič, odvetnik v Trstu in državni poslanec, Ladislav Pečanka, ravnatelj > Ljubljanske kreditne banke«, Gracijan Stepančič, trgovec v Trstu, Tomo Stipanovič, ravnatelj »Banke i štedione za Primorje« na Sušaku, in Dr. Vrbanič, narodni zastopnik in vseučiliščni profosor v Zagrebu, in sicer vsi jednoglasno. V nadzorstvo so pa bili izvoljeni per acclama-tionem sledeči gospodje : Gjuro Vučkovič, trgovec v Trstu, Henrik vitez Bačić Župan na Sušaku in predsednik »Banke i štedione za Primorje« na Sušaku, Hektor Polič, zastopnik pomorske komisijske poslovnice in agenture >Mate Polić-a« v Trstu, Dr. Otokar Rybar, odvetnik v Trstu, in Josip Ulčakar, ravnatelj »Tržaške posojilnice in hranilnice«. Po izvršeni vo-litvi zahvalil se je g. Ivan Hribar v imenu delničarjev koncesijonarjem na njih požrtvovalnem delu s pripravami za osnovanje »Jadranske bankec in posebno gg. Gjuri Vučkovič-u, kakor predsedniku koncesijonarjev in Dr. Gustavu Gregorin-u kakor referentu, na kar je predsednik zborovanja g. Gjuro Vučkovič s primernimi besedami zaključil zborovanje. Takoj potem sta se konstituirala upravni svet in nadzorništvo. Upravni svet je izvolil predsednikom banke g. Antona viteza Vukoviča, a podpredsednikom g. Dr. Gustava Gregorina, a nadzorstveni svet je izvolil predsednikom g. Gjura Vučkovič-a. Ravnateljem banke je imenoval upravni svet g. Maksa Antič-a, dosedanjega voditelja reške podružnice »Banke i štedione za Primorje« na Sušaku, knjigovodjo g. Milana Bogady-ja, blagajnikom g. Jerneja Pintar-ja in korespondentom g. Augusta Tosti-ja. Tekom bodočega tedna začne banka poslovati v svojih prostorih ul. Ni-colo Machiavelli št. 26 v prvem nadstropju. Novemu slovanskemu denarnemu zavodu želimo najboljšega vspeha na čast in korist slovanskega življa na našem jugu. Naj bi ideja, ki je vodila osnovatelje »Jadranske banke« bila zvezda vodnica njenim voditeljem ! in ponižala samo zato, ker je ta človek hotel obraniti zakon in pravo svoje domovine, ne da bi iskal kake koristi za se. Vsa ta slava jo je delala blaženo, ker je slavni junak, prvi Hrvat svoje dobe, bil tovariš njenega življenja do groba, ker jo je ljubil živo, kakor ona njega. Nu, še bolj, nego j gospodske časti poleg polnih čaš, bolj od veselega sestanka in glasnega kola ugajali so gospej tisti tihi trenotki po hodnikih in dvoranah grada, po hladnih poteh vrta in gaja, ko je gospa Vladislava bila sama z dragim si tovarišem, z milini si sinkom. V teh hipih blage samote ali je stala banica na visokem stolpu, da si osladita oko divnim razgledom na hrvatsko obal in sinje morje, ali pa je ob tihih večerih sedel pri oknu Ivaniš, a tik njega je stala gospa Vladislava, objemajoča ga z eno roko. Po morju se je razlilo rdečilo, v njem je drhtela zlata večernica, srebrna mesečina je drhtela po vrhu valovja, široko morje se giblje in šumi na lahko, po logu pihlja vetrič skozi vejevje, a v samoti svoji skaka ptica slavec svoje pesmice. (Pride _še.) Slika 8 porotnega sodišča v Rovinju M mol i torek se jt- vršila pred tem sodiščem važna razprava. Ta se je morala vrniti v hrvatskem jeziku, ker obtoženec ni zm-1 družeča jezika, a je bila tudi porota tako sestavljt na. da so vsi porotniki ća je reasumiral razvoj razprave in tobmaćil zakonske predpise na italijanskem jeziku!! Porotnik g-. I ran Plesno je opozoril predsednika, da bi moral tolmačiti tudi v hrvatskem j<-ziku ker večina porotnikov bolj • ume hrvatski. A nekateri njih da sploh ne u m e j o italijanski. Xa to jc dal predsednik odgovor, da ne more tet^a storiti, za to ker so porotne listine i tko sastavljene, d a mera vsaki porotnik znati italijanski. Proti tej izjavi je protestiral branitelj ;r. Kurelić, toda brez vspeha, kakor je to vselej, kadar sjre za pravico našega jezika. Denimo tudi, da je trditev predsednika o sestavi porotnih list, oziroma o znanju italijanskega jezika resnična. Potem j>a moramo vprašati : j e - l i tako postopanje o s ustavljen j u H i s t pravično, je-li zakonito?! lako postopanje je gotovo nepravično in nezakonito ! A če je tako : kako je mogel dati g. predsednik takov odgovor v obrambo nepravičnega in nezakonitega postopanja ? ! Kje je tisto pravo, kje je tisti zakon, ki zahteva, da mora hrvatski porotnik znati italijanski ? ! A če se že to zahteva (če tudi neopravičeno> od hrvatskega porotnika, zakaj pa se ne zahteva od italijanskega porotnika poz na-vanje hrvatskega ali slovenskega?! To bi bilo poprej opravičeno, ker se večina razprav vrši — žal — z našim ljudstvom, kar pa je sicer naravno, ker naš živelj tvori večino prebivalstva. Na gornje vprašanje daj a pojasnila edino le dejstvo, da mi Slovani živimo v turških razmerah, če prav Avstriji plačujemo davke in dajamo .... Kanonen-tutter. Miljski hrib in miljska občina. Zadnjič sem povedal, da je Miljski hrib glede cest popolnoma zanemarjen. Danes hočem še dostaviti, da je ta lepi hrib zanemarjen tudi gospodarski. Vinogradništvo se le malo goji, da-si je večina zemlje pripravna za to. Maslin loljkf je na zapadni strani precej, a največ bi nosili kamenolomi — ako bi bilo cest, po katerih bi mogli izvažati kamenje. Ljudstvo je tam vse slovensko, izvzemši najemnike, ali Ko-stine. kakor imenujejo kmete, ki obdelujejo posestva miljske in koperske {deloma tudi tržaške) gospode. Pod mesto, oziroma mestno občino v Miljah spada ves Miljski hrib, vse tri Škotije (zgornja, srednja in spodnja* in vas Planje. Naše ljudstvo na > Hribu- se zelo malo zaveda svoje narodnosti, izvzemši malo boljših posestnikov. Tam se govori slovensko in laško ob enem ! Domačinom na Miljskem hribu je čisto vse eno? govore-li svoji materini slovenski jezik, ali pa tuji laški ! Osobito rada meša mladina, ki hodi na delo v bližnja mesta. Ako vam povem, da na vsem »hribu« ne čitajo niti enega političnega lista, ne mesečnika, ne tednika in ne dnevnika — potem lahko sodite, v kakih razmerah da živi to pošteno, a do skrajnosti zanemarjeno ljudstvo! »Edinost« stane le 3 novčiće. Ženske in možki prihajajo vsaki dan v Trst, a da bi si kupili to, ali kak drugi list, iz katerega bi se kaj naučili, to jim ne pada niti od daleč na misel ! V narodno-političnem oziru pa stoje ti ljudje vendar večinoma 11a narodni strani : le žal, da niso organizovani. Ko bi bili složni, bi imeli v občinskem odboru v Miljah tretji razred v svojih rokah, a v drugem bi lahko paktirali s prepirajočimi se italijanskimi strankami. Le vas Hrovatini vleče bolj na la>ko stran, a bi se pridobila tudi ta, ko bi posestniki videli, da se gro za njih lastno dobro. Sedaj ga ni, (vsaj jaz menim tako) niti enega človeka slovenske narodnosti v vsej miljski občini, ki bi bil kedaj pregledal volilne liste iste občine. Koliko je nemaničev, ki imajo volilno pravico, a koliko je davkoplačevalcev (naših), ki niso vpisani v imeniku volilcev ! ! Mi t upamo, da se tudi tam stvar obrne na ; boljše. Obljubljeno nam je bilo, da se I vstanovi na »hribu« pevsko društvo, da ^sezidajo novo dvorano in da bomo prih. leto že poslušali ubrano petje sinov Miljske^ a hriba. Pevsko društvo »Kolo« je prodrlo led s tem. da j^ prvo priredilo veselico na : Miljskem hribu, ter (vsaj upati jt tako) navdušilo mladino in može za lepo ubrano narodno petje. Zraven »Kola« je bilo prihitelo na »hrib« tudi lepo število tržaške gospod ki je res nekoliko trpela radi slabih 2 cest', a je s tem svojim pohodom vršila pravo misijonsko delo! Ako I»i>g da, pojdemo prihodnje leto v velikem številu na veselico, ki jo prirede mladeniči in res lepa dekleta, sinovi in hčerke Miljskega hriba. (Reči moram, da sem malokje na deželi videl toliko lepih deklet, kakor sem jih videl na »hribu« na veselici »Kola«! Gospodo učitelje prosimo. naj se žrtvujejo kolikor le možno za narodno petje ter naj rešujejo s tem ljudstvo iz narodnega mrtvila. Vam pa, dekleta, mladeniči na Miljskem hribu priporočamo: delajte vsi na to, da nam prihodnje leto zapojete vsaj par lepih slovenskih zborov. V tej nadi vam Miljčanom kliče na svidenje B r e j s k i Zima na Dolenjskem. Iz Novega mesta nam pišejo dne 27 t. m. : Po dnevni snežni vihri se je izbudil z današnjim mrzlim jutrom krasen dan. Sneg je pomrzel, zrak je čist, veje le lahen severozaparien vetriČ. Danes so se spravila tudi naša županstva nad sneg. Istega vozijo v Krko. Snežni plug orje široke ceste. To je stara navada pri nas, da se še le po toči zvoni, Nu, hvaležni bodimo, da se sploh zvoni in da se na naših cestah sploh kedaj in kaj godi. Bati se je hude zime, Danes v jutro smo imeli 20 C. nad ničlo. Podgorjanci imajo še ajdo, po več krajih tudi še kromp:r zunaj. Ajda je seveda šla rakom žvižgat. Velika škoda je tudi na drevju. Dne 28. pa nam pišejo : Po včerajšnem krasnem dnevu je sledila mrzla ledena noč. Sneg je na površju skoraj za pedenj premrznil. Ob 8. zj. je začel dihati lahen šilok. Toplomer se je dvignil na o.° (J. in dosegel že ob 10. m. — io° C. Popoludne je šilok ponehal, zadihal je mrzel severozapadnik. Pričakovati je nocoj zopet hudega mraza ; ponekod sneg že dobro drži, izlasti po gozdo vih. Toplomer ob 5. ur. pop. 50 C nad ničlo Zgodnja zima. Od vseh strani monarhije prihajajo vesti o zapadlem snegu v minolem tednu in o nastalem mrzlem vremu. Na Kranjskem, Štajerskem in Ko roškem je sneg provzročil mnogo škode na drevju, Živina ne more na pašo, a mnogo pridelkov je še na polju. Nenavaden mraz so imeli v soboto v Novem mestu, namreč 10 stopinj Cel-sija. pod ničlo. Ruskij kružok naznanja vsem učen kam in učencem, da se bo vršil pouk od danes naprej v sobi »Podpornega društva, v »Narodnem domu« (vhod ulica Galatti). Danes ob 7, in pol je pouk za I. kurs. Mesečni semenj v Herpeljah se bode obdržaval namesto dne 2. novembra, 3. novembra t. 1., kar dne 2 novembra t. 1. je stoki semeni v Sežani. Krvav pretep v krčmi. 34 letni Ivan Stiglic, doma iz Krašice v Istri ter izgnan iz Ttsta je bil prišel včeraj popoludne ob 4. uri z dvema tovarišema v krčmo »Al Pozzo d'oro«, ki se nahaja v ulici di Crosada. Posedli so vsi trije okrog mize in si dali prinesti liter vina. Ko so pa vino popili, n:so hoteli plačati. Vsled tega je navstal prepir mej njimi in krčma-rjem Aleksandrom Placita. V prepir se je pa vmešal, hoteč ga pomiriti 28-letni Anton Sardela. Hkratu se je pa Sardela zgrudil z groznim krikom na tla : Stiglic ga je bil ranil z nožem v trebuh. Prišli so redarji, ki so aretovali Sti-glica in ga odvedli v zapore v ulici Tigor. Ranjeni Sardela je pa dobil prvo zdravniško pomoč na pomožni postaji društva »Igea*, a potem je bil prenešen v mestno bolnišnico. „Škrata'' je izišla 43. številka z raznovrstno vsebino in mnogimi izvirnimi slikami. Loterijske številke izžrebane dne 21. oktobra 1005. : Trst 45 84 43 13 44 Line 43 25 29 88 89 Koledar jn vreme. Pnnes : Klaudij, m učenec; i Toruzd; Lelju. Jutri: Volbenk. škof; Srečko: SlojsavH. Temperatura včeraj : ob if. uri popoludne 7'1 Celsius. — Vreme včeraj : lepo, tu pa tam oblačno. bilo izvoženih v inozemstvo 3 111.498 iger, ki so tehtale 429.930 kilogramov. Karte je prodajalo 0601 prodajalcev. Sežigovanja mrličev v Avstriji. Namest-ništvo v Pragi je odbilo prošnjo društva za sežiganje mrlir.ev. Namestništvo se sklicuje na ministersko odredbo od 30. decembra 1885, po kateri je dopuščeno samo pokopavanje mrličev. Razne vesti. Meslo možem postal sinom. 84-letna madjarska igralka Kornelija Prielle se je hotela omožiti z 32-letnim pisateljem Koloma noiv. Rozsnvaga. zato so jo pa sorodniki hoteli staviti pod skrbništvo. Morala je odnehati od svoje namere, da se omoži s svojim prijateljem. Ker ga pa ni mogla dobiti za moža, zato je sklenila da ga po-sinovi. Da se maščuje nad svojimi sorodniki. ga je adoptirala za sina in ga tako določila svojim univerzalnim dedičem. To pa je ravno, kar so hoteli sorodniki preprečiti. Nova igralnica v Italiji. Gasom nekega poročila iz Kima, se je mali v republiki San Marino osnovalo društvo za ustanovitev igralnice. Najbrž pa italijanska vlada prepove to. Slaba letina za šampanjec. Kakor javlja lastnik velike šampanjske tvrdke v Rliei-nisu, bo letos zelo slaba letina na šampanjcu. V početku julija so pričakovali dobro kvaliteto in kvantiteto. Toda potem so prišle razne nezgode, vetrovi, toča itd. ki so zelo škodovali trti na mnogih krajih ; meseca septembra je bilo pa tako hladno vreme, da ni grozdje moglo dobro zoriti. Trgatev je pričela dne 25. septembra, ali tudi med trgatvijo je bilo neugodno vreme. Prevrtanje Mont Blanca. Simplonski predor, ki je dolg skoro 20 kilometrov še ni otvorjen in že še bavijo francoski in italijanski listi z načrtom, ki ga je izdelal francoski inženir |acquier, kateremu je svrha prevrtanje Mont Blanca. Seveda do izvedenja tega načrta ne pride še tako hitro. Statistika siromakov v Berolinu. Glasom neke statistike prihaja na 60 berolinskih prebivalcev po en berač. V Berolinu je okoli 04.000 siromakov. Vzdrževanje teh ljudi stane na mesec pol milijona mark, na leto torej b milijonov. Sama mestna občina vzdržuje poprečno 11.000 ljudi. Stroški mesta za te siromake znašajo na mesec 82.000 mark. Nova vrsta razsvetljave V Parizu poskušajo sedaj neko novo vrsto ulične raz svetljave, ki daje, kakor poročajo, mnogo močnejo svetlobo, nego vse doslej posku-šane razsvetljave. Materijal za to novo razsvetljavo se dobiva iz odpadkov, ki se največ nahajajo v nemškem koksu. Umorstvo na soprogu. Kakor poročajo iz Biale, je bil v ruski vasi Czeladz, ležeći ob prusko-šlezijski meji. izvršen grozen umor na soprogu. Soproga rudarja Barča je imela za hrbtom svojega pridnega in skrbnega soproga ljubimsko razmerje z nekim mladim možem. Da bi se poročila, sta oba sklenila, da na nasilen način spra vita Barča s pota. Žena je položila v posteljo svojega moža dinamitno patrono Ista je eksplodirala ko je mož spaval. Učinek je bil grozen. 1 elo spečega moža je bilo doslovno raznešeno na kose. Čedna dvojica je sedaj pod ključem. Nov list na Cetinju. Teh dni prične na Cetinju tedenski politični list, ki se bo zval »Odbrana«. List bo izdajal Savo Bu-letič, predsednik cetinjske občine; glavni urednik lista pa bo Mirko Mijuškovič, su-plent cetinjske gimnazije. Izdelovanje igralnih kart v Avstriji. Glasom poročila ministerstva za finance je v letu 1904 devet izdelovalcev, 254 pomožnih delavcev in 20 koloristov v 10 tiskarnah izgotovilo 1,499.576 iger kvart. Iz inozemstva je došlo 4322 iger. Za inozemske in tuzemske karte je bilo uplačanih 031.288 kron kolekovine. iz Avstrije je Izjava. Podpisani obžaljujem besede, ki sem jih govoril v gostilni ..Konsumnega društva pri sv. Jakobu o gospodu Antonu K r e š e v i č u, ker is'e ne odgovarjajo resnici. Trst. 30. oktobra 190,5. Martin K r e š e v i č. mm. -to c- o 11 o • 1 o 11 o 11 o • 1 o 1ML. O--------v is&r Tovarna pohištva santa* £evi pnzi ulica Tesa štv. 52 A (lasfcui hiša). ( ZALOGA: pmiin ?0SF\R?0 (šolsko (Mslcpje). Cene da se ni bati noben* konkurtno*. Sprejemajo se vsakovrstna det« tadi po posebnih načrtih. Uuctrov&n oenlk braapia&KO ta fraake J £ lOliOilOIlOilOIlOilOIIOtiOllO'iOl Hočete se prepričati? ()biščite velika skladišča jtfarije vdove Salarini Ponte della Fabra 2 (vogal Torrente). ul. Poste Nuove 5 „Alla Citta di Loudra-' Velite izbor izgotovljenili oblek za moške, dečke in kostumov za otroke. Površniki, močue jope. kožuhi, paletot - ranglan. Obleke za dom in delo. Delavske obleke. Tirolski loden. Nepremodljivi plašči (pristni angleški). Specijaliteta: blago tu- in inozemskih tovarn. Izgotavljajo se obleke po meri po najnovejši modi, točno, solidno 111 elegantno po nizkih cenah. Sprejemajo se vsakovrstna dela iu po -posebnih načrtih........... = am~ Jlasiman cenil brezplačno in franio^. * Tovarpa pohištva _ = RflFflEL ITflLIfl = ? Velikansko skladišče in razstava poroštva m tapetarij TRST ulica Malcanton štev. 1 po zelo nizkih cenah. m i s it Priložnosti tak°.j*nega odhoda II IIU£.IIUol. se p,-ocia j)0 nizki ceni trgovina s pohištvom in tapetari.jami, koja se nahaja vže 14 let na Jako dobrem kraju. Naslov pove „Edinost". Stavbinski materijal kakor korce, vsakovrstno opeko, pesek, apno, živo in ugašeno, se dobiva po najnižjih cenah, da se ni bati konkurence, pri tvrd ki ======= Belli & Corsi ulica Economo št. 12 (stari mlin), IM5)7naniam ima™ pripravljene ■^d^IlctlljclNl moje patentirane orala. Dani jih tudi na poskusnjo. — Z1VIC i dr.i — Trgovinska ulica št. 2. Dr. D. BEACH . v bolnišnici sv. Ifoka v Hu- dimpešti, je v vseh slučajih povrarujonega, telesnega zaprtja in slabotnega želodčnega živčevega delovanja/ presenetljivo ugodnim vspehorn vporabljal (tudi odvajalno) želodčna tinktura G. PICCOLIJA. dvornega za-lagatelja Njega Svetosti in = lekarja v Ljubljani. —- 1 steklenica velja 20 stot. in se vnanja naročila točno «——• izvršujejo. —— ffarohi kolek je vžobtti pri »pravi „Edinost" TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA Dl RISPARM10 5 MILOVANJE PO NiJVGDERNEjŠlB HBTEMB KATALOG) BREZPLAČNO