Let© VII.. šftev. 7. Celje, čeirlek 22. jatiuarja 1925. Poštnina plačano v gotoiiil. ^H ^^^H ^^B ^H ^^B^^v ^lkl^^B HB ucejska knjižnica B ^^^BH^^B IHb ^^^^H ^^Lk^^^V ^^^^H ^I^^^^^A H^^H Ljubljana ¦ ^^HH^^^B Stane Sctno 84 Din, mesečno 7 Din, za Inozemstvo 240 Din. Of las! se računajo po tarlfu, PH večkratnem oglašanju popust. Posamesna SSe-vlUu» t Dln. Izfiafa vsaH sorek, gemels. tn soboto. airednlfervo : Ötrossmayerjeva il. St. 1, prltličje. Teles. 65 mpravinlätv©: Strossmayerjevaulica 1, prltiičje. Teles. 65. Računpri poätnem ček. zavodu št. 10.666. IVAN REBEK: Volitve« Slovensko obrtništvo so po svojili r.estrankarskih organizacijah kot tako 80 ni oglasilo v javnosti, kako slališče hoče zavzeti pri sedanjih volitvah v Äarodno skupščino. Zaradi tega rni- sljjii, da slnžim le dobri stvari, ako sc sara zgtesim, žf? zaradi tega, ker se me je raviio na željo obrtništva,- že večkrat kandidiralo, in sicer že pod prejšnjim rexjmom v avstrijski Parla- ment, kakor tutli lela 1921. in 1923. v narodno'skupščino. — Zal, da ravno slovensko obrhiištvo, kot nepolitično organizirano, r.i moglo dosedaj odlo- cilno uprivali na izid volitev. To je žalostn.o dejstvo, ki ga eutimo obrtniki najbolj; osobiio od lanskega leta na- prej euiimo to v.si. na lastni koži. Spominjarn sg volilnoga shoda, ki »em gsi imel na Polzeft, ko se je po ^ojem govoru neki klerikalni volileo oglasil k bescdi ter kategorično izjavil, da navzoči klerittatci odobravajo moj prograp, da sem jini kot obrtnik' sini- patičen ter zaupanja vreden^ a da me vsocno ne more jo voliti, ker sem od -naiireino .straiike« postavljen za kandid.iic. Toroj tako stališče zavze- majo klerikalci, da raje v lastno ško- do h\ proti prepriuanju volijo njini Tioljubo kandidatc, kakor pa bl daii -^':c obrtništvo drugacno propricanjoknkor pri prej.šnjili volit- vah in da bo oddalo svoje glasove kan- didatom Narodnega bloka. S parolo lastno avtonornije so Tansko loko klnri- Banski sfol sklenil izpustifev radi- čevskih vodiieSjev. Dr. Maček in tovariši se imajo pustiti na svobodo. — Kazensko postopanje proti njim se nadaljuje. — Pollcija zahteva njlh izročltev. Zayreb, 21. januarja. Danes ob . dopoldne \c senat banskega stota dostavil kr. sodnemu stolu v Zagrebu svoj odlok gledo pritožbc drž. pravd- nika proli sklepu sodnega stola o usta- vitvi kazenskogu postopanja proti pe- torici rlanov vodstva razpušcone IIRSS (dr. Maček in tov.). Sklep ban- skega stola je pričakovafa javnost z veliko nesti'pnostjo in napetim zani- manjem. Sklop no deli v dve lorki: 1. iočkn: Kazensko postopanje proli dr. Machu in tovarixem se ima nadnljevali in se zato v tern oziru raz- vel'javi sklep sodnega stola, ki je odre- d'd ustavitev kazenskega postopanja. 2. točka: Ulčinc se preiskovalni zapor proti dr. Mačku in tov. Vsi se imajo pustiti na svobodo. 2. točko uloinerjuje banski stol s teni, da so obdolženci zakrivili deja- nja, za katera do]oča zakon kazen pod 10 leti, in da obenem tudi ne obstoja •jvsivarnost oz. sum, da bi obdolženci pobognili. Danes dopoldne se je zbrala pred sodno palaco na Zrinjevcu velika množica, ki :,a pricakovai'a prihod iz- pušoenili voditeljev HRSS. Organizi- rarie so bile posebne manifestacije, ki pa so izostale, ker je policijsko ravjia- teljstvo od sod?.i(?ga stola zahtevalo ta- kojsnjo izrocifev vseli petero vodi- j toljev HIHSS, ki so bill izpuščeiu i/ preiskovaincga zapora. Offcijeln! poset naše kraljevske dvojlce v Parizu. HeogratJ, 2J. januarja. Po poro- čilu iz Pariza se vrši of.ioijel'ni poset naso kraljevske dvojice, pri predsedni- kii i'rancoske republike Dni^ergueu v prvi polovici meseca majnika t. 1. —- Ofioijelni sprejem v Parizu je določen 70, '.\ dni Araljevsko, dvojica posoti nato v spremstvu predsednika franco- ske republike vso po vojni opustošene francosko kraje. Povodom tega ofici- jelnega poseta ni izkTjučena možnost, da so ob tej priliki" izvrsi. obnovitev /,vezn(i pogodbo med Jngoslavijo in ¦.L'Yancijo. Izplacevanje invalidskih prejemkov. BeogrutL :>1. januarja. Financni minister je dano« obvestil* ministra za. socijalno politiko, da je izdal vsom podrojpnini finaniim upra.vam nalog, da prično z izpJačevanjem 100-mili- jonskega kredita, ki je namonjen za povišanc prejemko invalidov. Krvav volilni spopad v vranjskem okraju. fi/iograd, 2J. januarja. Po poro- čilib iz vrnyujskega okraja je prifilo v mestn "Ratoje do krvavoga spopada med pristasi radikalnogn posTanca Dragovica in pristasi poslanca Kosi- oa. Konflikt je hil tako resen, da je bilo 17 volilcov težko ranjenih in .jo den danes pnnoci urnil. Težkoče v trgovinskih pogajanjih z Madžarsko. Beograd, ?A. januarja. Trgovin- ska pogajanja med Jugoslavijo in Madžarsko so r.aleteta na gotove tež- koče. Madžari znbtevajo znatne kon- cesije in olajšavo glede železniškega prometa ined Madzarsko in Reko oz. Trstom. Nasa dclegacija teli konccsij ne more vSprejeti, ne da bi zabtevala primernili olajsav tudi v prilog naše- ga železniškega prometa. kalci mainili svoje volilce. Nepoimo-^ vanje kmučkih in drugih mas se je res dalo izrabiti, in danes se vidi, da je bi- lo to geslo o lasini avtonotniji le pesek v oči. Osobito obrtništvu. bi bilo tisoc in tisoukrat žal, čc bi avtonomijo res tudi imeli, kajfi ž njo bi bili gospo goče dpseči le. re volimo kandidate Narodnega bloka,. katerili program je rešiti gospodarska vprašanja ter dati lastnemu r.arodu zasluzka in s tern tudi kruha. — Če bi pa 8. februarja zmagala separaiistiuna struja, se bo borba za, separatizem vseh vrst nada- ljevala. V narodni skupščini gaspo- darska viu-a.šanja no bodo prišla na dnevni rod in tako bo naše gospodar- stvo uuičono vsfed zaslepljenosti in so- vinizma soparalisticnih strank in vo- lilcev. Geslo klorikalcev je sodaj "boj proli korupciji«. Res je, kjer ista ob- stoja, se jo moia uniciti brez ozira na stranko. Ako bi bili! klerikalci v tent odkritosreni. bi morali dati sami sebe na razpolago, a tega ne store. Le na- volilnih shodiK in po pokvarjenili ca.- Josip Brinar: aBzihoslovni izprehodi /sy po ofeolici celjshi (Konec.) liimske toplice se v stariii Jistlnah' irrin.'tinjojo na kratko »Toplice« (v »Ra- iionarimi Styric«, 1. 1265.: Topi'itz); doslavek >>rimske« najderno žele v pozncjsi dobi, ko se je ustanovilo mo- dern o zdra vil išce. Zapadno od Rimskili toplic je na visavju Turjc (pri Sv. Stei'anu). Skle- pajoč po analogiji bi bilo to ime sta- 1>GSa kellskega izvora, kakor gorovje Turo (v Osrednjih Alpah) ati Turska ft-ora in Turski žleb (v Savinjskib pla- uinah). A še marsikje drugod je ohra- njeno to ime, n. pr. Turja glava (ob razvodjn med ,Pako in Mežinjo, t. j. ponemčeno Mi.slinjo*) Turiška vas (}\iz. od Šmartna pri Slovenjgradcu), Turski vrh (v Halozali). Trg Iladečc jo izpeljanka iz staro- wlovenskega »Rad-«, ki služi kot koren ra/.niin osebnim in po fe-teh tudi kraj- *) Prim. .T. Brinar »Papirnata zemljepisna imena^, -Plan in ski .Vest- 7i ik, 1. 1924, nim imenom, n. pr. Eadmirje, lladu- ha in Kadgona (iz: Radogoj). Jvorakajoc ob Savi navzgor, pu- stiino ob strani Suhi dol ter zadenemo na iščavno per. To ime bi labko razlo- /J1L s »Savna pec<-, t. j. pečina ob Savi. Toda po glasovnih pravilih moramo •soglasnisko skupino »šč« izvajati iz »skv, kar bi dalo »Skavno (skalno) Peč« kot podlago sedan ji »Ščavni pečis. '< Nad ioi-e/ni.šku pohLaju ilraslnik nas pozdravlja podružna corkvica v Dragi, ki jo pati dobila svoje imo po »dragi«, t. j. globclici, po katori žubori studenček. Besedo »draga« jo že Slom- yek nekdaj uporabil v značilni prispo- dobi, ko pravi o d obrem govorniku: »Beseda niu teče kakor studenčnica po zeleni dragi.« Krenimo na sever ob potoku, ki. so združi pod Kovkom, (kovk = Berg- koppe) iz dveh potokov: iz Brnice (t. j. voda z zablalonim bregom) in iz Bobnarice, ki pribobni iz slikovite so- teske »v .Bobniu. Premogovnik Hrastnik ;je dobil svoj naziv po vasi Hrastnik (t. j. na- sel.bina ob Jirastovju), ki je nekdaj stala na liribcu nad prcmogovnikom, a so je pozneje, ko so se podzemski rovi porusili, vsa sesedla, tako da je danes lo So malo sledu o njej. Tik nad jamskimi vhodi je vas na »Logu«, imenovana po nekdanjem logu (go- zdu). Severno od vasi Prapretno (v oko- lici obilo pi'aproti) pridemo črez Raz~ potje v Ti.bovlje. To ime izvira najbrž iž korena »trebc (trebiti). »Trbovlje« bi torej znacilo kraj, ki jo otrebljen gnnovja in drevja. ^>Trebeže« imenu- jejo v tamošnjem okolišu njivice, ki ji.li prekopavajo na posekanili ali po ožganjh gosčavah. Da se je prvotni koren imena »Trbovlje« glasil »treb«, to nara kaže nekdanja pisava besede Cl. 12(55.: aqua Trevol (potok) in Tre- vul (vas). Isti koren dobimo tudi v krajnem imenu Trbonje (pri Vuzeni- ci), ki so ga nekdaj (1. 1251.) pisali »Trobunnc«. Vrhn tega, se pojavlja pr- votni »treb<: v domacem narecju, kjer se še pogosto cuje oblika >Trebovlje«, kakor tudi poje tista hudomnšna za- bavjjivka* »Hudič Trebovlje trese...!< Med Trbovljami in Hrastnikom je premogovnik na Ojstrem. Ime Ojstro so nanaša na lüesedno osnovo »ost, ostor«. Ta 'jezikovna podlaga se nam pokažo tudi y imenu hriba »Ostenek*,- ki sn >i,,;,ro >i.wi vn.sjo knVov -:lo/r,.vrt »ost*. Na južni strani Ostenka, na po- ložnem pobočju so besi izmed sadnega drevja vas Sindence (v. matičnem zemH ljevidu »Slov. ozemlje« je vpisano na-^ pacuo; Studencc). Slovensko Ijudstvo; se že od nekdaj rado spominja stude- nih (mrzlih) izvirkov, ki mu s .cisto studencnico gase žejo. Zato tudi kraj- ua imena,- izvirajoca iz »studencev«, tako pogosto sreoujemo, in sicer t raz- nih jezikovnih oblikah: v sing.: »Stude- hoc nad Krskim in pri Ljubljana; v; plur., žen. sp.: naie »Studence»: (nad: Hrastnikom), Studenee pri Ponikvi (v Savin, dol.) in >Studeniee« pri Polj- canaji; v plur., moš. sp.: »Studenci«. pri Mariboru. — Naše Studenee kažejo popohio upravičenost krajnega ime- na; kajti na brežuljku, po katerem je vas razprostrta,- izvira izredno obilo studencov, žiiborečih nizdol v bobnečo Bobnarico. Ker me je v najlepšili letiH živ- Ijenja pojifa studenčnica iz teli virov^, zato se tudi sedaj cdpočijmo ob stu- denem vrolcu! Poslovivsi se od pri- jaznib Studenc, pa zaključimo naša' razmišljanja o lepiH slovenskili ime- nih in se po bliznjici prek Mrzlice vr- nimo z naših izprcbodov domov. Stran 2. »NOVA DOBA « Stev. 7 sopisih kriče o korupciji, toda lo na viclez, ker čc bi resno holeli, bi takrat, ko so imeli vlado v rokah, lahko spra- vili pod ključ vse tiste, ki jim oeitajo korupcijo. A nili cnega se niso dotak- nili. Potemtakem so da sklepati, da la- žejo svojim volilcem, ali pa se bojijo sami lastne -nsode, da bi enkrat oni prišli na založuo kiop. Ker je pa do lake obtožbo precej clolga pot, jo boije, da Ijudstvo samo napravi svojo sodbo tor voli listo Na- rodnega bloko. v kalcrega moramo imeli zaupanje in katerega program je: državno edinstvo. enakopravnost in gospodarski procvit vseh troh piemen Srbov, Jirvatov in Slovennov. Politi&ne westi« VAŽNA SEJA MINLSTRSKEGA SVETA jo dolocena za sredo, 21. t. ra. !Na tej seji se bo poleg drugih vpra- šanj obravnavalo tudi stallšče vlade k izjavam minist ra. dr. Šurmina v easo- pisjn, ki so i?zvate v blokaških listih mnogo komentarjev in vesti o krizi eelokupne vlade. Seveda la kriza ne obstoja in bi tudi v slucaju kakega iz- jemnega stališča dr. Šurrnina v kabi- nelii samo on moral izvajati ev. kon- sekvenee. 0 krizi eelokupne vlade slej- koprej n i go vor«. SLAV A JIM! Narodnim socija- fistom in slovenskoštajerskiin radjka- lom, da so tako pošleni, da so odklo- nili združitev s špijonom in izdajal- ceni dr. «Pivkom. Täko čitauio v ILsti mariborski »Stra/.i«, ki z blatom ob- nietava vsakega. pcšlenega narodnega moža. Le se več takih slavospevov oni gospodi nied nami. ki vrisi tako dobro- došel po^el za propadajoči klerikali- üeni, poštenjaki, ki niso zastepljeni od strasti, kojim je narod in urejena dr- zava vise kol strast in hujskanjo, bo- do tem .sigurnejšo uašli pot, ki je pra- va in jo gredo pri nas vsi poštcnjaki, ki so se združili v Narodnem bloku. Da nismo imeli :.'izdajalcev« kot je dr. Pivko, bi jočali danes pod Avstrijo ali PH pod iaškim Rimom in tisti »vodil- iii« gospodje, ki so zapustili svoj na- rod na Koroskem in na Primorskem ter danes /gagarijo po Jugoslaviji, bi lahko pekcrno shižili Dunaju ali i\imu. KOGA NAJ VOLIJO RADICEV- CI? Ma pogajanjih med Hrvalsko za- jednico dr. Lorkoviča in nekateriini vodilninii. elani razpuščene HRSS. ki so se vrsil'a to dm v Zagrebu, se je sklenilo pozvali pristaše HRSS in HZ, da volijo v slucnju razveljavljenja ra- dicevskih list kandidato Hrvatske za- jednice, komuniste in s prepelnhovce. V nobenem slnčaju se ne,sine voliti kterikalnih list. V Bosni je radicevcem prepovedano voliti listo dr. Spaha, v Dalinaciji pa Davidovicevo, zemljo- radniško in dr. Drinkovieevo listo. Ra- dičevci skušajo v slučaju razveljavlje- nja fist HRSS na dan volitev povzro- eiti izgrede. Radicevci obračajo — vla- da pa bo obrnila , . . Dnevne vesti. VELJAVNOST MEŠČANSKO- SOLSKIll JZPMČEVAL ZA URAD- NlŠKl POLOŽAJ. Z odlokom štev. 28.230 z dno 2. julija 1924 je ministr- slvo prosvete dolocilo, da je štiriraz- redna moščan.ska «ola v zadevah urad- niškega čina enakovredna dovršeni nižjL srodnji žoli. Z odredbo stev. 04.352. z drro 27. novembra 1924 pa je ministrstvo pravde ta odtok izpopolni- ]c v toliko, da je odpustno izpričevalo javniii trira^rcdiiih meščanskih šol v Sloveniji in iJaliuaciji, ki so obstojale dc leta 1922., cnakovredno izpričeva- }u štirirazrcdnih meščanskih šol. Iz- pru'oval'a" trivazrednih meščanskib šol r-)dgovarjrijo i/.prircvaltJm strokovne loie s predpisano končno izkušnjo v smislu zadnjega odslavkn 5. rlena "(iradniškega zakcna. rivDr.NSKI IZKAZ o slanju bol- jiikov pod državno upravo v Sloveniji. Stan je due 20. decembra .1924: SploS- na bolnina.v Ljubljani (z otroško bof- nico) 420. Bolnica za žcnske bolezni v Ljubljani 6J}. Zavod za umobolne v Ljubljani 2^5. Blazniea-hiralnica v Ljubljani 200. Zavod za umobbme na Studencu 322. Splošna bolnica v Ma- riboru 229. Javna bolnica r Celju 195. Javjia bolnica v Brežicah 36. Javna bolnica v Slovenjgradcu 06. Javna bolnica v Murski Soboti. 102. Javna bolnica v Ptuju 49. Hirahiica v Ptuju 108. Hiralnica v Vojniku 159. Skupaj 2204. VPRAŠANJE STANOVANJSKE- GA ZAKONA. Pod goslom: »Stano- vanjski zokon ni prenehal s 1. janu- arjem 1925!« in ppd naslovom »Stau- bono pravo sada i n budiicnosti« je napisal dr. Lavoslav Šik, odvetnik v Zagrebu knjigo, v kateri jc zbral iz časopisnih porocii", iz tu- in inozem- ftkega pra^'osodja in raznih pra.vniških. dei vse mornente, ki govore za nave- deno naziranjo, Knjiga bo vooigled ])opolni negotovosti, ki je v zadnjem casu zavlndala o stanovanjskem vpra- šanju pri vsoh oblastih in sodiščili, vsekakor vzbudila .splosno pozornast. Bogala Vbcbina knjižice je razvidna žc iz naslovov pocdinih poglavij: No- vogradnje in süirogradnje. — Kaj se je zgodil'o 1. .lannarja 1925? — Mne- nia, da stanovanjski zakon ni prene- hal. — Kako b&do sodišča sodila. — Henry George. — Reforma tal. — Osnovni tem(;lji slanovanjskega zako- na. — Opravičene želje hišnih posest- /.'ikov. — Opravičene želje najemni- kov. — Pretl novim stanovanjskjni. zakonom. — Pravice hisnili posestni- kov in »ajemnikov po 1. Januarju 1925. — Pojavo zadnjih dni. — Gena knjigi je 15 dinarjev. Dobiva se v vseh knjigarnaii in pri založniku: Girilme- todske krjižare Zagrel). Proradovicev rrg 4. IUJ1X BAÜJURA: SMUÜAR. Smuška teorija in praksa za zacetnike in izvežbane. lzdala in založiTa lg. Kleimnayr & Fed. Bamberg d. z o. z., Ljubljana. — Znani naš strokovnjak za tujski promet in planinstvo Rudolf Bad jura je napisal praktično in zani- mivo razpravo o smuškem sportu v teoriji in praksi. Knjižico, ki obsega 76 strani, krasi 0 lepih pokrajinskih in 55 tehničnih slik. Delo posebno smučarjem topTo priporočamo. Celjske novice. NAŠI NVMCI IN UENKGATI. V dobi, ko zagovorniki neštetih volil- nih skrinjic in strank. konkurirajo v razsajanju in netenju najnižjih in- fttinktov ljudskih mas proti državi — smatrajo tudi med nami živeči Nemci in stari avstrijski renegati za primer- no in umestno, da kriče in vpijejo ter kličejo na pomcč ono avstrijsko justi- co, ki nas je davila dovolj dolgo. Gelj- ski Ncmci in renegati kriče, ker je uajvišje sodišče odiočilo, da »kupčija« slavne dvanajstorice ni bila niti mo- ralna niti jeljavna. »Südmarka Süd markovske« lojalne junake z gor- jačami in kamenjem, ki danes mirno žive med n^rodom in v državi, ki jo sovražijo kot stekli psi, ta se pojavorn teh pokvarjenjh duš ne more cuditi, saj so prava slika prihuljenc notra- njosti ljudi, ki ižčejo zaslužka pri Slo- vencih, da tern lažje bijejo po njih. In sl'ovenske duSe br(;z ponosa očivid- no zopel delajc napotje po nemških trgovinah in nemškili delavnicah. — Zato pa Mihel vpije, da bi svet lie vi- del, kako mu grp psenica v klasje. REDN I SESTANEK JDS za me- Hto Celje se vrsi danes, v sredo 21. tm. ob 8. zve3er v klubovi sobi »Geljskega doma«. Polnoštevilna udeležba! V PR AS A NJ E KAZSIIUENJA M ESTNEGA ELEKTK. OMREŽJA NA 0K0LW0. \ toiek, dne 20. t. m. ob 8. zvečer se je vršil na cetjskem ma- gistratu sestanek zaslopnikov mestne in okoliškc občine radi vprašanja raz- širjenja električncga omrežja mesta Celja na bližnjo in daljšo okolico. Za- stopnik okoližke občine je predlagal, da bi mestna obcina izvršisa zgradilev clektr. omrežja v okolici. Ker so pa s tern projektom zvezana velika breme- na za mestno občino celjsko, se je skle- nilo lo vprašanjo še podrobneje pro- ucilj, nakar naj bi se sklical ponovni skupni sestanek obojestranskih zastop- nikov. ki naj bi v zadevi končnoveljav- no izrazil svoje mnenje. »MRTVAŠKl ŽENIN«. Maribor- ska Glasbena Matica praznuje letos petletnico svojega obstoja. V proslavo tega dogodka je priredila 14. t. m. y. Mariboru slavncstni koncert, na ka- terem je ^roizvajala veliko Dvofako- vo baiado »Mrtvaški. ženin«. Zanima- nje za ta naravnost kulturni dogodek je šlo preko mej Slovenije in od vseh strani našo domovine so prihiteli lju- bilelji urnetnosti, da sodoživijo tako redko gla..?beno prireditev največjega stila. Kritike vseh listov so bile zbog velikanskcga uspeha zelo laskave. Moramo reci, da je mariborska »Glas- bena Malica.'< proslavila svoj petletni obstoj na način, kakoršen bi bil vsa- kemu slicnemu drustvu lahko tudi ob netindvajsetlolnici ali še večjih jubi- lejili v ponos. .Mariborska »Gl'asbena Matica« pa hoe'e ta redki. umetniski užitek omogočiti tudi nam Geljanom in pride v geste k svoji posestrimi »Glasbeni Matici« v Celju, ki priredi. z njenim sodeiovanjem slavnoslni koncert na Svecnico 2. febr. 1925 ob 17. uri popoldne v veliki dvorani »Celjskega doina«. Naj omonimo sa- mo. da sodeluje pri proizvajanju »Mrtvaškega ženina« mešan pevski zbor, brojec 100 cl'anov, in veliki or-, kestcr 65 godbenikov. Koncert dirigi- ra g. konccrtni \odja Fran Topic. Kot solisti sodelujejo: gdč. Vladimirovna, oporna povka fsopran), g. pnter Kolb iz Zagrcba Ojariton) in g. A. Zivko Uenor). V orkestru so zastopani naj- odličnejsi mariborski umetniki, da oniQiiimo samo gospo Fani Brandl- ovo. gg. Borana, Uruzoviča, Schön- herr ja, Skaceja itd. Kratko vsebino baiado, ki jo je spesnil K. J. Erben in poslovenil Josip Slritar, priobčimo v eni. ])rihodnjih številk. Predprodaja vstopnic za kor cert priene v pondeljek 26. 1. m. v trgovini Goričar & Leskov- sok (Kralja Petra cesta). Občinstvo, posebno izvcncoJjsko, je naprošeno, da Bi prcskrbi vstopnice že v predprodaji. da ne bo p re veliki naval pri konccrtni blugajni zadržal pričetka koncerta. Ker kor.ča koncert že ob 19. uri zve- t-cr, imajo vsi okoličani najlepšo pri- ložnost za povratek s prvimi vecerni- vni vl*aki. Naj ne bo Celjana, ki bi za- mudil ta knlturni dogodek. 0 sprejo- mu dragih nam mariborskill gostov obvestimo naše občinstvo priliodnji teden. GLASBENA MATICA V CELJU sklicuje za nedeljo 25. t. m. ob 11. uri dopoldne setanek zastopnikov vseh coljskih knllurnih društev. Sestanek se vrši v proslorih »Glasbene Matice« (nasproti fame cerkve) in ima namen, da se posvetujemo glede prireditve slavnostnoga koncerta mariborske »Glasberie Malice«, ki izvaja dne 2. februarja v Celju Dvorakovo baiado »Mrtvaaki žcnirt«, in glede sprejema mariborskih go.stov na kolodvoru. —. Drustva, ki bi po pomoti ne prejela posebnega \abiia, naj se smatrajo s te- mi vrsticami za povabljena in naj nam pogrcšek oprostc. — Glasbena Matica v Gelju. IZ P0ŠTNE SLUZBE. Postni uradnik della Mea v Gelju je imono- van za uradnika 4. skupjne II. kate- porijo. SMRTNA K0SA. V pondeljek, dne 19. t. m. ob pol 6. zvecer je premi- nul v celjski boinici po dolgi, mučni bolezni g. Karol Yujak, učitelj na de- ski okoliški sou v Celju v 60. letu sta- rosti. Pokojnik jc služboval dolga leta kot nadučitolj v Ljubečni pri Celju, pred 4 leti pa fp je prcselil v CeTje, da $i tu ustvari udobnejše življenje. Kot odličon šolnik in mož blagega značaja je bil splosno priljubsjen in spoštovan^ Hvaležcn sj)omin je zapustil zlasti r srcih svojc šolske mladine. PokojnUc ;je bil vedno odločen narodnjak in vnet pristas napredne misti. Pogreb se vrši v četrtck, dne 22. t. in. ob 3. uri popol- dno iz celjske javne bolnice na mestno pokopalisče. Blagemu pokojniku bodi, ohranjen čashm in trajen spomLnv ležko prizadetini pa naše iskreno so- žalje! FRANC0SKO PREDAVANJE. X soboto, dne 24. t. m. ob 8. zvečer se vrši v proslorih državne trgovske šole v Celju francosko predavanje s skioptičniini slikami. Predava fektor 1'jnbljanskega v.seucilišča g. Rene Mar- tel »o starem in novem Parizu«. Vsi Ijubitelji Irancoskega jezika se vabijo, da se udeleže predavanja v čimvečjem številu. . SVETOSAVSKA BESEDA, ki jo kakor vsäKo leto ludi lotos priredi srb- •ska pravoslavna obcina v Celju, se vr- si v soboto, dne 31. t. m. zvečer v >Celj- skem domu«. VIŠNJEGORSKI POLŽ NA PO- STI. Upravništvo našega lista je pre- jelo dne 20. t. m. 8 dopisnic, oddaniii v St, Petrn v Sav. dol.. Zidanemmostu, Hraslniku, Jiogatcu (2), Podčetrtku, Sv. Tomažu pri Ormožu in Grabštaj- nu. Bopjsnice nosijo poštni pečat od januarja, februarja in marca 1920. Ceiili pet let je torej preteklo, predno jih je dobil adresal v roke. Na vsak način redek primer hitrosti in toc- nosti! PLAN1N.SKO DRUŠTVO. Clan- ske izkaznici» za S. P. D. izdajeta za Celje in okolico gg. dr. Kalan, odvet- nik in Vrtovec (drogerija »Sanitasa), oba v Gelju. Llanarina za leto 1925. znaša 25 Din, vpisnina za nove člane 10 Din. Zq. poset koč in polovično vož: njo po železnici je treba Jegilimacije s sliko, ki je uporabna za 9 let in sta- ne 10 Dir. Clani. ki imajo že legiti- raacijo. naj isto prinesejo poverjeniku, ki v isli potrdi cianstvo /.a leto 1925. proti placilu 25 Din. Oslali in novi clani naj izrociio svojo sliko (6 cm »iroko in 10 cm visoko), nakar so izda legitimacija is potrdilom članstva za leio 1925. (skupaj 35 Din). Opozar- jamo tudi na >Planinski Vestnik«, ki izhaja s slikami 12-krat na leto in sta- ue letno sunin -^iO Din. Naroca se pri Osrednjem odboru S. P. D. v Ljublja- ni. — Savinjska podružnica S. P. 51. v Celju. TRET JI iZKAZ 'PRISPEVKOV, 7.11 novo planinsko kočo v Logarski do-- rini. Nabrali so: g. notar Hudovernik iz Ljubljana 1000 Din, g. dr. Mayer iz Soštanja 500 Din._ gdč. Justa Repič iz Polzele 190 Din, g. Vrtovoc iz Celja 300 Din. V Žaicu sta nabrala gdc. Janja Hodnikova in g. Fr. Kocbek 2250 Din. Prispevali so gg.: župan Va- bic, veleposestnik Roblek, tovarnar Lorber^. ler trgovec Kvedcr in Krn^o- vic po 250 Din; po 150 Din gg'- rav- natolj p*osojifnice Širca in trg. Pilih; po 100 Din gg.: dr. Bergman, Janič in Kunst ter gg. Ciril Senica, I. Marovt, Vizovisek, Kapvudnik in Rud. Lorber. V Zagrebu je nabral g. Lad. Janzon 850 Din, na Vranskem pa g, notar Presečnik 500 Din. Darovali so: po 500 Din: Južnoštaj. hranilnica v Gelju in g. dr. Ban, ndv. v Ormožu; p. dr„ Popovič iz Zemuna 150 Din; po 100 dinarjev gg.: H. Požun, notar v Gor, Radgoni, odvetnik dr. Surina iz Kla- njca, o^v dr. J- Hrašovec iz Celja, od- vetnik dr. Sander Hrasovec iz Šmar- ia, 8a- ^ra Plesivcnik, hotel Evropa, rivnatel'j Baeblcr, dr. Stanovnik in I. lloppe, dentLst, vsi iz Gelja. Vscsm na- biraiccm in darovalcom iskrena hvalal — Savinjska podružnica S. P. D. v Celju. BORBA PROTI KUZNIM BO- LEZNI M IN OmiAMBA PRED 0KÜ- ŽENJEM. Že dolgo znano in dognano je dejstvo, da nastopajo premnoge in predvsem mnoge otroško kuzne bo- lezni na ta nacin, da prihajajo njili kuznc kaii preko ust ali nosa do gol- tanca in sc tarn vgnezdijo po žlezaK 'bezgarkah) na straneh poziralnika. Kakor je snaga in čistost v občo odlo- cilne važnosti v borbi proti okuženju, tako je fa'-' posebno važen pripomocek obrambe snaženje ust in goltanca. —- Razne tekočine, ki vsebujejo desinfek- Stev. 7. NOVA OOBI« Stran & eijske all lazkuževalne primesi, so ze ocl nekdaj v rabi za čiščenje ustiie du- pline. Zelo priporočljivo tako zdravilo je prodvsem vodikov peroxyd, ki mora biti primerno razredčen. To sredstvo je kot razkuzilo usl in gottanca. tudi v obrambi proti skrlatinkl zelo ucinko- vito. V Amcriki so grgranja s tern sredstvom že obvezno uvedli v vseh «o- lah. Stalna ceJjska zdravslvena komi- sija je na predlog in osebno interven- cijo g. srezkega sanitetnega referenda in dogovorno z gg. lekarnarji v Celju dosegla, da ,se to sredstvo dobiva v. vseh ccljskih lekarnah po zelo znižain ceni. Podrobnosti dobave in uporabo ;c razvidoti iz letakov, ki se bodo v to svrho dclilj občinstvu po mestu in ucenceni v vseh celjskih šolah; dobe so pa. tudf brr-zplacno pri mestnem magi- stratu (soba. štev. 2), na kar se občin- stvo opozarja. — Mostni magistral. celjski, dne 13. jan. 1925. — Žnpan: Dr. Hrašovec s. r. IZGUBIL SE JE KLIŠE pisal- lUjga stroja »Mercedes«-. Pošteni naj- ditelj naj ga vrnc y upravi »Nove Dobe«. V KON CERT NI KAVARNI »CEN- TRAL« V CELJU se vrše vsak večer elitni salonski. koncerti pod vodstvom znanega kapelnika Güldeberga iz "Finske. ¦ Kino. KINO GABERJE. Sreda 21,- če- trtok 22. in petek 23. januarja: »La dame dc Monsoreau« ali »Zvesloba do grobai. Koloriran film v 5 dej. po slovitein romanu Al'eksandra Duma- sa. Film je prvovrstno delo pariške tvornioe Pathe-Color. V glavni vlogi (ionevieve Felix. MESTNI KINO. Sreda 21. in čo- trtek 22. januarja: »Potovanje okoli sveia v 18 dnch«.. II. del v 12 dej. Mo- numentalni anu-riski. fitm po Jules Verneovem ronianu, V glavni vlogi William Desmond. Razširjajte „Novo Dobo"! _ „Pop/: Odgovorni urednik: Rado Pečnik. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna. Cell*. §ALAMA prvovrstna novaroba.povsemzrela se dob; povsod. Prvahrvatskatvornicasa- lam, sušena mesa i masti IIL ßappilouic-n sinoui i i Petrinje. 2astopstvoza Slovenijo:! T u, nc in drug L'ub|Ja«a,M*rlbor,c"je 12-12 Sokolstvo. REDNI OWNI ZBOR SOKOL- SKEGA DRUŠTVA V CELJU se vrsi, kakor ,smo že poroeafi, v četrtek, dne 22. t. in. ob S. zvečer v mali dvorani Narodnoga doina. Ker je za sklepč- nost potrebno stevilo najmanj 1G0 na- vzočih, se člani društva pozivajo k polnoštevilni udeiežbi. Obrttni vestnik. VPRAŠANJE KRED1T0V ZA MALE OBRTNIKE. Trgovska in obrt- niška zbornica za Slovenijo v Ljub- ljani je prejela od podružnico Warod- ne bankc v Ljubljani obvestilo, da sme podružnica v smislu ol. 24. bančnih pravil o kreditiranju in eskontiranju dovoliti malim obrtnikom mcniCno po- sojilo. ki sme znasati za enoga obrtni- ka največ 5000 Din. Posojila so name- njona malim obrtnikom in se bodo da- jala le proti menici s Iremi podpisi. Ža la maloobrtna posojila je pri podrviznici v Ljnbljani razpoložna vso- la pol milijona dinarjev, pri podruž- nici v IVlariboiv. pa 300.000 Din. Po- sojilo morejo dobiti samo obrtniki, ki so najmanj tri leto. samostojni. Pro- silcom se bo obrniti s pismeno proš- njo na pristojno bančno podruznico. V prositji je navesti označbo obrti in od kedaj se obrt šzvršuje, popis pre-» moženjskega stanja. za kaj se potre- buje posojilo in v kakšnem znesku, nadafje imena onih, kateri sopodpiše- jo menicQ. PrOvsnjo je vložiti obrtniku potom svoje zadrvige. Zadruge pošlje- jo prosnjo s svojo izjavo trgovski in obrtniski zbornici, katera prodloži prosnjo Narodni banki. Mnenje za- druge in zbcrnice je samo informa- livncsa značaja. Eskontni odsek" pri podružnici Narodne banko temeljem svojih informacij odloci o tern, ali se da kredit ali ne. Ako je kredit odobren, pozovo podružnica pjrosilca, da vloži menico, ki no sme bill daljsa kakov 92 dni. Poteg posojilojemalca treba še dva podpisa. 'Menice bo odplačati v ireh enakih trimesennili obrokili, ra- cun.jono od prvotne svote. Novega po- sojila se ne da, dokler ni popornoma odplacano prvo po&ojilo. // M E L J. ¦r>l. poroC-Uo llinelj. drnstva v Žalcu. Zuiec, (\ S. R.y 15. jan. 1925. Takoj po izdaji naSega zadnjega po- ročila so sle cene skokoma kvišku in sicer od 4100 in 4200 na 4500 in 4800 c. K za 50 kg. Prodalo se je kakih 1000 stotov. Od 12. t. m. pa je postaja- Jo na trg'i Tnirnej.se, povpra Sevan je zinanjšano. Malenkostne množine so bile prodane po 4700—4800 č. K za 50 kg. jHazen češkega hmelja je posta- jalo tudi povprasovanJG po jugoslo- vanskem lunelju, ki se nahaja v tran- zitnih .skladiščih, živahnejše in je bilo prodanih kakih 1000 stotov po 2500 do 3400 č. K za 50 kg. Pri mirnem prometu je razpolo- ženje zelo cvrsto, cenc pa stabilizi- rane. (*Srmzer Hopfen- j'Pdnost v torn, da ne vsobnjo nobeno nova.rno.sti za bolnika. Doktor je torej v/el t-ovljarju rnalo krvi in mu jo vbrignil na dm gem me- stu. Bolnik ni okusil niti kapTjice vina dovot dni. Yino mu je postalo zoprno. Toda desetega dne je pricel Boiret zo- pcl. piti. Pijanost se je ponovila tudi po drugi injekciji. Da reši pijanca po- gube, mu je vzel zdravnik na enkrat zopet desot kubienih centimetrov krvi. Ta količina se je razdelila na oscm in- jekeij. Zmaga zdravnika je bila po- pol*na. Boiret, ki se je prej tekom os- inih let vsak dan napil do nezavesti, ni pil zdaj ze tri meseoe. Obenem se je spremenil njegov obraz: malinasti nos je obledel, otekline so izginile, oči se niso vec solzire. Čevljar zdaj pridno dela v svoji prej zapuščeni delavnici. Ta f-udezna novica je hitro šla po de- želi in zdaj oblegajo zdravnika žene drugih pijancev. Dr. Dunant se pona- sa doslej že s 16 priniori uspešno ozdravljenega mnogoletnega aLkoho- ]"izma. To in ono. KAJ JE STORITI, DA JEZA MANJ ŠKODUJE. Znano je vobee, da je jeza cloveškemti zdravju zelo škod- Jjiva. To velja posebno o bolnikih, ki »o jozi zelo podvrženi. Najslabše pa j? za onega, ki v razdraženosti pije kaj grenkega. Skušnje so pokazafe, da si je s tern še bolj pokvaril zdravje, ali celo uničil življenje. Da se to ne bo več zgodilo, se svetuje sledeče sred- stvo: kadar te prime jeza, ne pij na to kaj grenkega ali omotnega, ampak si poišči vsaj par žlic mrzle vode in jo popij, nakar se ti žolč potolaži. Tako si boš svoje zdravje najbolje očuval. Za;smeh in kratek can. Sin »vesole vdove« je bil radi tež- kega. ylocina obsojen v dosmrtno jeco. Ko je mati zvodela za obsodbo, je vz- kliknila vsa obupana: »Jezus, Mari- ja! Tako dolgo pa ubogi fant ne bo vz- drzal!« ¦' i^epcek in Joiško se razgovarjata o Tepih stvareh, ki jih imajo doma. Popeck: xMoj oče ima lepo skodelico 7, zlatim napisom: »Voščilo za god«!« Josko: >To je res nekaj posebnega, to- da moj oce ima skodelico 7. napisom: ,Kavarna Evropa*!« Curlška borza v sredo 21. jan. Zagreb: 8,50 ZAGREBŠKA BORZA v sredo, dne 21. januarja. Dunaj: 0.0851— 0.0871. Milan: 2.4805—2.5105. London: 200.32—-293.32. New-York: 60.05—Gl .05. Pariz: 8.225—3.275. Praga: 1.8210—1.8510. Cur ih: 11.74—11.84. ==S5SSSSSSS9HMnBBBei* ——'— pritftto nonksKo je stou dospelo. prizaaao sredsWo proti slaboHrVnosti ta^o za odrasic HaHor za o!roi(c. P0bI 5C pri Sanitas, Celjc 6-5 Sprefme se priden, pošten in krepak učenec v trgovino z meSanim blagom pri tvrdki Ferdo Pustek, Šmarje pH Jeišah. 2-1 Freda se Uro|35((i siValni stroj. Izve se v upravi. Klobube moderne fazone in fine kakovosti, kakor tudi vse vrste Čepice, srajce, hravate, sploh vse perilo in modne predmete za gospode, se prodaja !etos po zelo nizkih cenah samo v veletrcovini R.STERMECKI, CEL/E Trgovci engros cene! Cenik zastonjl Stran 4. »NOVX DOB'A* Stev. 7. Telefon 5tev. 75 In 76 Podružnica Poatniček.rač. 10.598 Ljubljanske kreditne banke v Celju Centrala v Ljubljani Deluiška glavnica in rezerve Din 60,000.000— Delniška glavnica in rezerve Din 60,000.000 — Ustanovljena leta 1900 Agcncija Logatec. Podpužnice Agencija Logatec. Brežice, Čraomelf, Gorlca, KranJ, Mart to or, MeiKovžč, Novl Sad, PtuJ, Sarajevo, Split, Trst. Sprelema VlOge na klifižlce fin leKoČi JKSK Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račttn prost ugodnemu obrestovanjis 38$$% valut in dovoijuje vsal&ovrstne kredlte. Ppodaja si?eölL:e> dpžairne pazredn© lotex»lje. Otvarja akredilive in izdaja Kredltna pisma za iu- in Inozemstvo. NAZNANILO! Cenj. občinstvu naznanjam, da sem odprla v lastni hiši v Celju, Pred grofijo modni salon ter se priporočam za mnoga naročila. S spoštovanjem Mica TašBsBF 6-4 V brivnici Koštomaj striženje samo Din 5*— Istotam brušenje britev, škarij, gilett, no- žev, kuhinjskega in raznega orodja. V najem se da 2 do 3 fino mebfirane all nemebli- rane sobe in kopalnico, eventuelno tudi kuhinjo. Naslov v upravi tega lista. t Kupim več vagonov krajnikoir Pismene ponudbez navedbo cene franko vagon je poslatii na »Lesno industrijo« 2 p. Radomlje. 2 Sprejme se dobro izurjena kuharica kj zna delit porcije, za boljšo restav- racijo. Ponudbe na upravniStvo lista. Marljivost, treznost in varčnost, so predpogoj nravnosti! Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LRSTNI DOP stavb. in kreditni zadr. z om. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranilne vloge po 8%• Ve^je stalne vloge po dogovoru najugodneje. Janistvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna i/ Cel|u, Prešcrnova uliea št. 15. 63 -7 Iz malega raste veliko! Na drobno Pri Na debelo Kupujte po konkuren- čnih cenah v veletrgovini p?i ^Solncu1 Kupujte po konkuren- čnih cenah v veleirgovini pii ,5olncu' manufakturno in modno blago kakor n. pr.: Sukno, hlaceylna, tlskovlna (Druck), ceUr, volna za jumperje, pavolavvsehbarvah, prejca, vezenina, blagozaprte, dežnike,krayate, moško perllo, svllene robce, vence za neveste, flor nogavke 1.1. d. Platno belo in rujavo, Kupiš pri nas samo pravo. Zato prepričajte se vsi, Da pri nas po ceni se dubi. 9. Drofenib, Celje, Glavni trg 9. Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da je na5 iskrenoljubljeni, predobri soprog, oče, stari oče, tast, gospod KAREL VIZfAK nadučifelj v Celju dne 19. januarja 1925 ob pol 6. uri zvečer, po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 22. januarja 1925 ob 3. uri popoldne iz celjske javne bolnice na mestno pokopališče v Celju. Maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Celju v petek ob 7. uri. CELJE, 19. januarja 1925. RozaUja Vizjak, soproga. Albert, Adolf, Stanko, Štefica, Dragica, otroci. Pavla, Branka, Anka, snahe. Jolanda, Vlasto, Nevenka, vnučiči, in ostaif sorodnikf- Brez posebnegaobvestüa. licitEijskl zboF oiioliShB sole o Celju javlja tužno vest, da je preminu! blagl tovarlš, gosp. Karel Vizjak v 60. letu starosti. Pogreb blagega pokojnika se vrši v Četrtek ob 15. uri iz bolnice na mestno pokopališče. Celje, 19. januarja 1925. Pupiiaraova»ttn In Javnokoplston denarnl zavod oeljskega mesta Mestna hranilnica celjska UttMtiovlftsna ieta 1864. — /tof tntftUm driMsmim umdsonttv&m+ Vrednost nzervnih zak/adov mad fteon 2S.OOO.OOO*—% V last ml palačl p«*l kolodvomi. V*I ImuftllQieni nosH *e Iwrsatelo nafftnlsnfiMrte» Hiiro luloC- ¦o. UtfotfCoo obr«aarrcui|e. Polasnll« In namvetk brexpläeno, Za hranilne vlog» ]anä muto CeJJe $ celira svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo.