št. 2
februar 1979 letnik XIII
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELME — TOVARNE GOSPODINJSKIH APARATOV IN ELEKTROMATERIALA, LJUBLJANA
Program konference OOS in osnovnih organizacij sindikata za leto 1979
(RazmL&Lžanže 8. maccu
Izhodišča za oblikovanje programa so:
"■Naloge Zveze sindikatov Slovenije v razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in Političnega sistema socialističnega samoupravljanja«, sprejet na 9- kongresu ZSS ter resolucija kongresa ZSJ.
Vsi člani v osnovni organizaciji ter v vseh oblikah njihovega Povezovanja morajo s svojim organiziranim političnim delovanjem prispevati k temu, da 'bodo delavci:
—	povsod polno uveljavili svoje samoupravne pravice in dolžnosti
—	upravljali in gospodarih z družbenimi sredstvi tako, da se bo na podlagi združevanja dela in sredstev, skupnega planiranja, razvoja tehnike, tehnologije in organizacije dela, smotrne rabe družbenih sredstev in vestnega odnosa do dela stalno povečevala Posamična in skupna produktivnost
—	ustvarjeni dohodek razporejali tako, da se bodo uresničevali njihovi interesi za vsestransko izboljšanje delovnih in življenjskih razmer, obenem pa krepila tudi materialna podlaga združenega dela kot osnova za večji dohodek
—	skrbeli za tako delitev sredstev za osebni dohodek, da bo uresničeno načelo i»za enako delo in delovne rezultate približno enak osebni dohodek« ter s tem Prispevali ne le k zagotavljanju enakega družbenoekonomskega Položaja, temveč tudi spodbujali Vsa večja prizadevanja za delo, za vse oblike ustvarjalnosti in z osebnim dohodkom na podlagi minulega dela prispevali tudi k usmerjanju vse večjega deleža čistega dohodka v razširjeno reprodukcijo,
—	skladno z ustvarjenim dohodkom neposredno odločali tudi o zadovoljevanju skupnih interesov in potreb ter okrepili svoj vpliv pri uveljavljanju družbenoekonomskih odnosov v krajevnih in samoupravnih interesnih skupnostih
—	pri uresničevanju svojih samoupravnih pravic in dolžnosti vse bolj postajali tudi nosilci obrambnih priprav, da bodo usposobljeni za opravljanje svojih nalog na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite.
II- Temeljni smotri programa dela
„ — s programom bomo uresničevali kongresne sklepe in bese-ue tovariša Tita na 8. kongresu Jugoslavije, po katerih mora biti delovanje osnovnih organizacij smdikata aktivno usmerjeno v reševanje konkretnih življenjskih vprašanj delavcev, ki jih zastavila neposredna praksa. Ta vpra-
šanja moramo stalno uvrščati na dnevne rede svojih sej. To pa terja trajno, organizirano aktivnost vsega članstva ZSS. .
—	zagotoviti večji vpliv članstva na stališča in odločitve
—	organizirano usmerjanje vseh oblik aktivnosti članstva na določene naloge ter tako povečati učinkovitost sindikalnega delovanja.
Program aktivnosti in nalog v letu 1979
1.	Uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov
2.	Uveljavljanje načel delitve po delu in rezultatih dela
3.	Prizadevanje za uspešnejše gospodarjenje in gospodarsko stabilizacijo
4.	Uveljavljanje samoupravnega družbenega planiranja in priprave na oblikovanje srednjeročnega plana razvoja za obdobje 1981—1986
5.	Uveljavljanje delegatskih odnosov
6.	Uveljavljanje dohodkovnih odnosov in svobodne menjave dela
7.	Uveljavljanje usmerjenega izobraževanja
8.	Uveljavljanje samoupravne družbenoekonomske stanovanjske politike
1.	Za poglobitev in vsebinsko uresničevanje samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov bomo v letu 1979 delovali združeno z vsemi DPO v TOZD in DO. V delo samoupravnih organov in DPO bomo okrepljeno vključevali ves naš strokovni potencial ter s' svojim delovanjem presegli miselnost nekaterih, ki še vedno mislijo, da je samoupravljanje in uveljavljanje Zakona o združenem delu le politična akcija in da za to ni potrebna angažiranost strokovnjakov.
Bolj dosledno bomo spremljali izvajanje planov in dogovorov na vseh samoupravnih, političnih in poslovnih nivojih.
Politično bomo podpirali vse poslovne ukrepe, ki bodo podvzeti v poslovnem procesu za:
dvig produktivnosti, boljšo delovno in tehnološko disciplino, boljše gospodarjenje, pravilno kadrovsko politiko, boljšo organizacijo delovnih procesov, odgovornejši odnos do dela in sredstev, skratka vse ukrepe, ki bodo na samoupravni osnovi doprinesli k boljšemu gospodarskemu uspehu.
Organizirali bomo tudi akcije, ki bodo potrebne za izvršitev predloženih oziroma sprejetih ukrepov.
(Nadalj. na .2. str.)
Dan, kot vsi drugi v letu, če bi ga ne šteli za praznik žensk. Praznujejo ga že dolga leta tako, da se spomnimo na tiste odločilne trenutke v Chichagu, ko so ženske zbrale ves pogum in pokazale svojo moč in na krivico, ki je delajo vsi, ki imajo ženske za manjvredna, podrejena bitja.
Vzemimo 8. marec raje po naše, v današnjem trenutku. Kako živimo ženske, vsakdan. Smo zadovoljne, nam je omogočeno in smo sposobne napredovati se osvobajati? Težka je pot. Stalno razdvajanje med dolžnostjo delavke — samoupravljalke ter žene — matere. V katero vlogo bolj sodimo? Izkušnje kažejo, da zanemarjanje ene ali druge strani našega vsakdana pušča globoke posledice; neurejene družine, potepuški otroci brez občutka ljubezni in priljubljenosti, nezadovoljne osamljene žene, na drugi strani pa občutek apatije in odmaknjenosti od vsega skupnega, družbi lastnega dogajanja, kamor sodimo vendar moški in ženske.
Potem je rešitev v kompromisu; enkrat zanemariš eno plat, drugič drugo na račun prednosti prve in tako gre življenje dalje.
Praznik je dan za želje. Kaj si želimo? Mogoče se boste strinjali; manj osamljenosti pri vlogi žene, gospodinje in matere, pa več razumevanja v družbi za našo večno dilemo dvojne obveze. Želimo si dovolj oblik družbene prehrane, dovolj servisov in uslužnih dejavnosti, ki nas bodo pomagale razbremeniti, več mest za naše otroke v vzgojno-varstvenih ustanovah. Edino, ko bomo poskrbeli za ureditev te plati našega vsakdana lahko pričakujemo, da bo vloga ženske — samoupravljalke zaživela tako, kot predvideva naša ureditev in tako, kot si želimo ženske.
Razmislimo ob prazniku (tako kot razmišljamo že mnogo let...), kaj smo v Elmi napravili za ženske, zanje posebej. Nočno delo je že dolgo ukinjeno; bomo razmislili o naslednjem ukrepu?	Majda Nose
(Nadalj. s 1. strani)
Kakšne akcije bodo potrebne, se bomo sproti dogovorili. Razpravljali bomo tudi o združevanju dela in sredstev v asociacije izven TOZD oziroma DO. Podpirali bomo vsa integracijska povezovanja, v katerih bomo imeli garancijo za uresničevanje naših interesov.
2.	Posebno pozornost bomo v letu 1979 posvetih urejanju odnosov v TOZD, med TOZD in med TOZD in DSSS in uveljavljanju delitve po delu in rezultatih dela.
To bomo dosegli tako, da se bomo vedno vključevali v konkretno problematiko ter s svojimi predlogi in stališči sodelovali v razreševanju. Spremljali pa bomo tudi delo komisij za spremembo in dograjevanje sistema nagrajevanja ter tako imeli možnost vpliva na oblikovanje takega sistema, ki bo imel svoje osnove v podlagi dela in njegovih rezultatov.
3.	Spremljali bomo izvajanje planov ter analizirali eventualna odstopanja ter zahtevah od vodstev in organizatorjev proizvodnega procesa odpravo vzrokov za odstopanja.
Spodbujali bomo inovacijsko in racionalizatorsko dejavnost pri vseh ter spremljali delo komisij odgovornih za ta področja.
Podpirali bomo ukrepe za hitrejši razvoj novih izdelkov, predvsem takih, ki bodo dajali boljše ekonomske rezultate.
Smotrno izkoriščanje reprodukcijskega materiala in sredstev dela ter likvidnih sredstev so prav tako elementi uspešnejšega gospodarjenja, zato bodo s svojim vplivom posegali v odpravljanje pomanjkljivosti, ki bi se pojavljale. Posebno pozornost bomo posvetih boljšemu izkoriščanju delovnega časa na vseh ravneh To bomo dosegli tako, da bomo nenehno preganjali nedelavnost, pa tudi s pravilno kadrovsko politiko ter organiziranim nastopanjem proti vsem neupravičenim odsotnostim z dela.
S svojim delovanjem in pa kontrolo bomo vplivali na izvajanje nalog na vseh področjih: poslovnih, samoupravnih in političnih. S tem pa bomo tudi prispevali h gospodarski stabilizaciji.
4.	Za uveljavitev samoupravnega družbenega planiranja bomo organizirali razprave o vseh planih tako za TOZD in DO kot tudi o planih družbenih dejavnosti ter se na podlagi razprav opredeljevali za plane, ki bodo v interesu vseh delovnih ljudi.
V tem letu bomo tudi dah pobudo za organiziranje priprav za naslednji srednjeročni plan. Preverili bomo, če imamo na voljo dovolj strokovnega kadra za sestavo takega plana. Namreč zavedamo se, da bo naslednji srednjeročni plan zahtevnejši tako po vsebini kot kvaliteti.
5.	Več pozornosti bomo posvetili delu naših delegacij. To pa bomo dosegli tako, da bomo z njimi razpravljali o njihovem delu in jim omogočili preko sindikalnih skupin in zborov delovnih ljudi seznanjati nas s svojim delom in pa pridobivati stališča. Te možnosti so sicer sedaj tudi imeli, vendar pa se je sami niso posluževali. Naloga sindikata bo torej, da se za njihovo delo zanima in jih vključi v tak način delovanja.
6.	To leto bo pri nas prvo, ko bomo dokončno tudi tehnično začeli izvajati sporazum o prido-
bivanju dohodka pri skupnem prihodku na s sporazumom dogovorjenih principih in pa Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih med TOZD in Skupnimi službami na osnovi svobodne menjave dela. Naša naloga oziroma vloga pri tem delu ne bo majhna in ne lahka, ker lahko pričakujemo, da bo na tem področju prišlo še do raznih usklajevanj.
Prav tako že prihaja do novih kvahtet dohodkovnih odnosov tudi v blagovni menjavi, to je med proizvodnjo in trgovino. Tudi na tem področju bodo potrebna usklajevanja, pa vnašanje nove miselnosti in razlogi razlik med starimi kupoprodajnimi odnosi in dohodkovnimi odnosi.
7.	Glede na našo kadrovsko strukturo je za nas izredno pomemben Zakon o usmerjenem izobraževanju. Z uveljavljanjem usmerjenega izobraževanja nam bo mogoče, vsaj dolgoročnejše, zagotoviti potrebne strokovne kadre. Zato bomo vphvali na to, da se v planih kadrov upoštevajo principi usmerjenega izobraževanja.
8.	Stanovanjsko pohtiko imamo opredeljeno s Samoupravnim sporazumom o podeljevanju kreditov za gradnjo stanovanj in oddajanju najemniških stanovanj. Spremljali bomo izvajanje dogovorjene stanovanjske politike ter posredovali v eventualnih odstopanjih.
Druge aktivnosti
— Organizirali bomo proslavo ob 8. marcu, dnevu žena. V sodelovanju z ZSMS bomo izvedli kulturni program.
— V počastitev 27. aprila in
1.	maja bomo organizirali proslavo s kulturno in športno rekreacijskim programom.
— Za dan borca 4. julij in 22. julij se bomo pridružili proslavi v KS Črnuče. Povezali se bomo s prirediteljem in v dogovoru z njim sodelovali v programih.
— V oktobru bomo imeli prireditev za 10, 20 in 30-letnike v Elmi in pa družabni sestanek z upokojenci Elme.
— Za dan republike 29. novembra bomo imeli proslavo v tovarni.
— Za dan JLA pa se bomo pridružiti proslavi v okviru KS Črnuče-Nadgorica.
— V počastitev teh jubilejev v letu 1979 bomo organizirati za vsako OOS po en izlet v zgodovinske kraje Slovenije in Jugoslavije.
— Program športno rekreacijskih dejavnosti bodo izdelati referenti za šport in rekreacijo in bo to sestavni del tega programa.
— Pri OOS bodo posebne komisije za socialna vprašanja delovale skupaj s socialno delavko ati pa samostojno v določenih primerih.
— Področju informiranja bomo posvetiti posebno pozornost, pravočasnim in pravilnim informacijam o celotnem poslovanju. Predvsem bomo dali poudarka Spodbujali pa bomo tudi dopisovanje v naše glasilo »Stik« ter tako zagotavljati, da bo naše glasilo čimveč pisalo o dogodkih pri nas. Tako urednikom ne bo treba zapolnjevati strani z raznimi temami, ki so splošnega pomena.
— Delovanju samoupravne delavske kontrole in vsem samoupravnim organom bomo nudili vso pomoč, da bodo lažje aktivno
uveljavljati svojo vlogo. Vsaj enkrat letno bomo skupaj oceniti uspešnost njihovega dela.
— Sodelovati bomo pri vseh odločitvah o namestitvi delavcev s posebnimi pooblastiti. Izbirati in predlagati kandidate za vse potrebne organe v samoupravljanju in sindikatu, ki jih bo potrebno imenovati med letom.
Načrt, ki sd ga je zastavil prodajni oddelek, je uspel zadovoljivo, to je 90 % od postavljenega plana, seveda brez nove proizvodnje.
Koncept poslovanja prodaje smo usmerili k Rotrebam trga, če smo hoteli doseči dober ali pa vsaj zadovoljiv rezultat prodaje. Zato smo morati ustrezno oblikovati način prodaje, spoštovati načela .poslovne politike, še posebej prodajne politike.
Naša prodajna dejavnost, ki je v večji meri klasična, je zajemala od obdelave trga, sprejemanja naročil do odpremlja-nja blaga. Na drugi strani smo zaradi1 čim večjega prilagajanja trga vključevali v prodajne načrte še oblikovanje zalog, prevoza, servisiranja in evidentiranja naročil. Zaloge bi morali oblikovati tako, da bi skladiščnim službam omogočiti takojšnjo in popolno odpremo poišljk. Kot vemo pa največkrat nismo bili sposobni sprejetih naročil realizirati in s tem zadostiti potrebam naših kupcev in ne nazadnje tudi končnim porabnikom.
Skozi vse leto smo lahko občasno ati daljše obdobje zaman iskali in povpraševati po trgovinah nadrobno po tipka stikalih, Mečnih stikalih z lučko in visečih okovih E14. Zaradi pomanjkanja navedenih izdelkov se naše podjetje prav gotovo ni uvrstilo med stotidne dobavitelje, čeprav smo nedvomno vsi želeti slišati o poslovnosti podjetja samo najboljše.
Manjši so bili izpadi proizvodnje v TOZD Gospodinjski aparati^ zato pa bolj boleči. Zaradi 6-mesečnega pomanjkanja čistilnika preprog je veletrgovina uvozila večje količine in s tem povzročila delni padec prodaje. Tudi likalnikov s teflonizirano spodnjo ploščo nismo vedno uspeti dobaviti pravočasno, kar je povzročilo nejevoljo naših kupcev. Priliv naročil za transformatorje je bil izredno dinamičen. Izdelki s tega področja so zaradi kvalitete na trgu zelo iskani in cenjeni. Žal pa so premajhne kapacitete narekovale že tako dolge dobavne roke še povečati in sicer na 2 do 3 mesece, odvisno od konstrukcije transformatorja. Čeprav je za nekatere kupce predloženi dobavni rok predstavljal resen problem, so se skoraj vsi odločili, da izdelavo transformatorja zaupajo naši TOZD.
Nesporno je, da smo dosegli rezultate v DO na vseh področjih. Priznajmo si, lanskoletni uspehi so nas ohrabriti in prav gotovo bodo krepko vplivali na letošnje gospodarjenje.
Pozitivni premiki v proizvodnji so imeli posebno za prodajo,
— Sindikalne funkcionarje bomo poslali v izobraževalne seminarje, da bi svoje delo lažje kvalitetno opravljali.
— OOS bodo za vsako akcijo iz tega programa vedno imenovale posebne odbore, ki bodo akcijo vodili.
Marija Ritonja
kakor tudi za jugoslovansko tržišče ugodne poslovne rezultate.
Za uspešno poslovanje prodaje pa je brezpogojno vključevanje novih izdelkov v proizvodni program, kajti v bodoče bo od njega vse bolj odvisen uspeh podjetja na notranjih kot tudi na zunanjih trgih. Lanskoletni izpad novih izdelkov v proizvodnji ni slamo povzročil manjšo rast proizvodnje, prinesel je tudi manjšo rast dohodka in s tem manjšo možnost pokrivanja vseh izdatkov ter doseganje tako prepotrebne akumulacije. Če k tej bilanci prištejemo še posledice v obliki neposlovnosti, ki smo jo povzročili z neprestanim obljubljanjem dobav za »O« stikala, fluo okove, OG stikala, potem lahko zaključimo, da naši poslovni odnosi ne bodo dosegati začrtane ravni poslovanja.
V	lanskem letu smo obliko poslovanja z našimi kupci bistveno spremeniti in sicer s sklenitvijo Samoupravnih sporazumov. S to obliko povezovanja želimo doseči trajnejše sodelovanje, združevanje dela in sredstev. Cilji samoupravnega dogovarjanja so:
—	medsebojna delitev dela zaradi pridobivanja večjega skupnega prihodka in dohodka;
—	skupno programiranje proizvodnje in prometa;
—	maksimalno zadovoljevanje potreb tržišča s kvalitetnimi proizvodi ;
—	večja produktivnost dela;
—	najugodnejša uporaba družbenih sredstev in zmanjšanje materialnih stroškov poslovanja;
—	skupna raziskava tržišča zaradi izdelave planov proizvodnje in prometa;
—	uresničevanje solidarnosti pri varovanju delovne in socialna varnosti delavcev.
V	minulem letu ni bilo pogojev za samoupravno sporazumevanje o cenah finalnih izdelkov. Tako smo še vedno morati naše vloge za cene naslavljati na Zvezni zavod za cene Beograd.
Vloge za povečanje novih cen izdelkov so bile pozitivno rešene, razen predloga za gospodinjske aparate, ki ga je Zavod zavrnil. Nedvomno bo v perspektivi dana možnost za samoupravno dogovarjanje o cenah ati urejanju cen na republiški ravni. S premikom dosedanje administrativne oblike bo po vsej verjetnosti lažje prebroditi krizo cen in uveljaviti upravičeno stališče za povečanje cen tako na področju elektroinstalacijskega materiala kot aparatov za gospodinjstvo.
Danica Markandel
Realizacija prodaje v letu 1978
Razvoj novih izdelkov v TOZD Elektromaterial Lendava
Stikalo SI-01
V razvoju novih izdelkov je želela TOZD Elektromaterial Lendava izpolniti svoj asortiment s sodobnimi in kvalitetnimi izdelki, iki bi bili konkurenčni na domačem in tujem trgu. Strokovne službe v DO so prevzele nalogo skonstruirati tehnično in tehnološko izpolnjene artikle, Id bi ustrezali standardom, razen tega pa je bil močan poudarek dan estetskemu videzu.
Dejstvo je, da se je razvoj začel že leta 1971, TOZD pa do danes nima artiklov na tržišču. Napak, oziroma nesistemskega dela ni možno opravičevati, tudi namen tega članka ni obtoževanje, ampak poraja se vprašanje, zakaj je sistem razvoja narejen šele leta 1978?
Zakaj je razvoj potekal tako neorganizirano in nestrokovno? Kako drugače pojasniti dejstvo, da so odstopanja od standardov ugotovljena šele po poskusnih serijah, ko so vsa orodja, priprave in material bili ze izdelani oziroma naročeni?
Posledica tega so številne spremembe, ki smo jih morali narediti, nekatere pa do danes niso realizirane.
Nekaj konkretnih primerov lahko nakažem:
— Za celotni vodotesni material (bakelitni polizdelki) je bila določena masa Melopas MPL 53218 NORMAL (GIBA — ŠVICA), katera je pokazala zelo dobre rezultate. Po dobavi je prišlo do pomote (dobavljena je bila masa za brizganje, ki ni bila primerna za klasično stiskanje), zraven so nastale težave pri uvozu (orientacija na uvozne mase se je pokazala napačno) in je na koncu masa opuščena in zamenjana s Chromosovo Melaform 180/INJ-61, ki pa ni pokazala tako dobrih rezultatov.
— Zaradi neprimerne konstrukcije orodja za čepe — natič NV 07 so nastali problemi pri izdelavi, noži so se lomili in se je moralo pristopiti h konstrukciji in izdelavi novega orodja, kar še vedno ni končano.
— Druge napake pri konstrukciji in izdelavi orodja so se pokazale pri vtičnici NV-01, varnostni kontakt in kontaktni vložek se lahko uporablja le z dodatno operacijo krivljenja (vprašanje kvalitete).
— Pero montažno (okov ECO OF-02) je bilo neuporabno za montažo zaradi neprimerne konstrukcije — (pri inventuri odpisano ca.
55.000	kosov).
.. — Kot neprimerno se je pokazalo tudi tesnilo pri vodotesnem serijskem stikalu, problem dokončno še danes ni rešen.
— Po tipskem preizkusu mehanizma za »O« in vodotesno stikalo je pokazalo, da so kovice M 3 X 6 prekratke (zamenjane so z .3X7), vijak M 2, 5 X 18 je zamenjan z M 2, 5X20, vijačni spoji mso v skladu s predpisi; moralo se je pristopiti k izdelavi orodja za Relacijski vložek zaradi nevarnosti dotika delov pod napetostjo, neprimernih ca. 50.000 vzmeti za tipkalo odpisanih pri inventuri.
Velik vpliv na potek razvoja je imela tudi TOZD Orodjarna kot glavni nosilec izdelave orodij in priprav, obljubljeni roki izdelave so bili večkrat prekoračeni.
V naslednjem seznamu so podani datumi izdaje delovnega naloga za izdelavo nekaterih orodij in datumi prevzema v TOZD Lendava. 20-0450	Pokrov I. STK DD	20.	9.1975	6. 44.1978
20-0448	Ohišje vtičnica NV-01	20.	5. 1975	14. 12.	1977
20-0446 Pokrov STK VOD SI-01	5.12.1974	12.12. 1977
20-0444 Ogrodje II. STK DD	5.11.1974	6. 4. 1978
20-0430	Pokrov razvodnice	20.	8. 1973	12. 3.1977
Datumi sprejema niso končni, ker so orodja po poskusnih serijah in po tipskih preizkusih šla na popravilo oz. na dodelavo v TOZD Orodjarna.
Upam, da bomo vse te primere vzeli kot opozorilo za nadaljnje delo, saj je vsem nam cilj osvajanje tržišča v pravem trenutku, skupaj s tem tudi večji zaslužek. Osnutek novega sistema osvajanja imamo, naloga vseh nas pa je dopolnjevanje in izvajanje le-tega.
Na koncu je treba povedati, da so v redni proizvodnji:
—	stikalo s tlivko
—	ker. okov E 40
—	starterski okov OF-01
V pripravi za redno proizvodnjo so naslednji artikli:
—	razvodnica VOD 80 X 80/6
—	natičnica NV-06
—	vtičnica NV-01
— FCO OF-02
Z določenimi spremembami bodo zaživela tudi vodotesna in »O« stikala, upamo že v februarju letos.
Stjepan Turk
Perspektiva stanovanjske zadruge
Če drži resnica, da je delovnemu človeku poleg stimulativnega dohodka potrebno dati tudi ustrezni standard, potem vsekakor drži to, da je eden izmed glavnih faktorjev pri reševanju družbenega standarda prav stanovanjsko vprašanje. Delovne organizacije rešujejo stanovanjski problem zaposlenih na različne načine, učinkovitost pa je prav tako zelo različna.
Ne bi mogli trditi, da nismo temu problemu posvečali precejšnje mere pozornosti. Delovna organizacija je skušala vsa leta nazaj rešiti čim več stanovanjskih problemov, seveda v okvirih svojih možnosti in to v taki obliki, da je pač nakupovala stanovanja in jih po prioritetni listi razdelila delavcem.
Stanovanja so bila kupljena s krediti in naj bo taka akcija videti še tako humana, se anuitetam za odplačilo ni moč izogniti. To ne pomeni, da nakup stanovanja ni koristna usmeritev reševanja stanovanjskega vprašanja, čeprav bi se tudi negativne strani takega reševanja dalo opisati.
S ciljem, da bi tako akcijo še pospešili in rešili čim več stanovanjskih problemov, zavedajoč se, da je treba stanovanjsko problematiko reševati bolj perspektivno, smo se pred dobrim letom odločili, da skušamo problem reševati z večjimi stanovanjskimi posojili. Vsekakor je taka akcija perspektivnejša, saj se sredstva vračajo, aktivira se udeležba posameznika, reši pa se znatno več problemov.
S ciljem, da nudimo članu kolektiva čim lažjo pot do lastnega doma, se je v podjetju pred približno letom dni ustanovila stanovanjska zadruga Elma.
Cilj zadruge je, da članom omogoči organizirano individualno gradnjo individualnih ali vrstnih hiš, graditev lastnih stanovanj in pomaga pri adaptiranju hiš.
Zadruga, ki se je lotila dela že takoj na začetku, je v prvi fazi skušala rešiti problem pridobitve zemljišča za posamezne člane, kar je na področju ljubljanskih občin zelo problematično. V prvi fazi je bil cilj zadruge pridobiti zemljišča za individualno gradnjo ter vrstno gradnjo. Kljub maksimalnemu prizadevanju vodstva zadruge zaenkrat na področju ljubljanskih občin ni možno pri-
dobiti zemljišč za individualno gradnjo. Službe za urejanje stavbnih zemljišč sicer že lep čas zatrjujejo, da »se dela« na izdelavi zazidalnih načrtov; vendar konkretnih rešitev zaenkrat še nimajo. Povpraševanje pa je prav na tem področju precejšnje. Torej za individualno gradnjo obstajajo samo dolgoročnejše rešitve.
Precej bolj jasna slika je pri zemljiščih za vrstno gradnjo. Obstaja možnost, da zadruga pridobi zemljišča za vrstno gradnjo. Zemljišče, kjer je predvidena vrstna gradnja, leži v Spodnjih Črnučah med Energoinvestom in trgovino. Tu je po zazidalnem načrtu predvidena izgradnja kompleksa vrstnih hiš (BS 109), kjer je za zadrugo predvideno 38 vrstnih enonadstropnih hiš.
Trenutno se dela na pridobivanju soglasij za izdelavo lokacijske dokumentacije. Vrsta in natančna velikost projektov še ni znana, saj je potrebno pridobiti tipske projekte, ki bi se lahko vključili v omenjeni zazidalni načrt. Če ustreznih tipskih projektov ne bo moč dobiti, je potrebno poiskati projektantsko organizacijo, ki naj bi izdelala projekte po naročilu. Pri tem bo potrebno poiskati čim cenejšo rešitev, pri vrsti projektov pa predvsem upoštevati želje posameznih članov, ter na podlagi tega iskati soglasje na občini, da se zazidalni načrt nekoliko korigira v korist članov, ki bodo na tem področju gradili. Komisija, ki bo na tem področju delala, bo morala tudi te probleme uskladiti.
Kdaj bi se gradnja začela in kakšni bodo pogoji, bi bilo v tem trenutku težko natančno opisati.
Če bi pri pridobivanju potrebne dokumentacije šlo vse po normalni poti, bi morala biti do konca leta zbrana vsa dokumentacija, ki je potrebna za začetek gradnje.
Pridobivanje dokumentacije je obdobje, ki ni odvisno samo od prizadevanja članov zadruge in vodstva zadruge, ampak predvsem od zunanjih faktorjev, zato se na skrajšanje tega roka ne da vplivati.
Jasno je torej, da bo stanovanjska zadruga končno le začela z gradnjo, to pa pomeni velik korak pri reševanju stanovanjskih problemov v Elmi.
Štefan Kranjec
Kronika samoupravljanja
Volilni odbor na referendumu v TOZD GA
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O SPLOŠNIH POGOJIH PRI VAROVANJU PREMOŽENJA
Skupščine vseh slovenskih regij so na svojih sejah v mesecu novembru leta 1978 sprejele določila: samoupravnega sporazuma o splošnih pogojih poslovanja pri varovanju premoženja, ki urejajo medsebojna razmerja o izvrševanju fizično-tehničnega in protipožarnega varovanja med uporabniki in izvajalci storitev. Izvajalec storitev je DO VARNOST, uporabnik pa TOZD DO Elma v Črnučah. Po tem samoupravnem sporazumu se izvajalec storitev obvezuje prevzeti v preventivno varovanje premoženje TOZD v Črnučah tako, da bo opravljal naslednja opravila:
—	fizično in tehnično varovanje in spremstvo (prevozi, prenosi denarja in drugih dragocenosti)
—	strokovne storitve za teoretično in praktično usposabljanje delovnih ljudi in organiziranje seminarjev s področja fizično-tehničnega in protipožarnega varovanja premoženja
—	nadziranje brezhibnosti gasilnih aparatov itd.
Delovni ljudje TOZD so že pristopili k temu samoupravnemu sporazumu s tem, da so se obvezali, da bodo spoštovali njegova določila, ki se uporabljajo od
1.	1. 1979.
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O MEDSEBOJNEM
DOLGOROČNEM
SODELOVANJU
NA PODROČJU
PREIZKUŠANJA
IN ATESTIRANJA
Skupni delavski svet delovne organizacije. Elma na 5. redni seji dne 5. 1. 1979 in delavski svet ISKRA — Inštitut za kakovost in metrologijo (IKM) sta se na svoji 1. redni seji dne 23. 1. 1979 odločila, da omenjeni delovni organizaciji skleneta samoupravni sporazum o medsebojnem dolgoročnem sodelovanju na področju preizkušanja in atestiranja, izhajajoč iz potreb in obveznosti, ki izhajajo iz zakona o standardizaciji in iz težnje po družbeno čimbolj usklajeni dejavnosti.
Elma poverja IKM tipsko preizkušanje, raziskave kakovosti in zanesljivosti izdelkov ter metro-loške dejavnosti, zlasti za potrebe atestiranja. IKM se obvezuje, da bo preizkuse opravljal načelno v svoijih laboratorijih in na svoji opremi le v izjemnih primerih bo Elma omogočila, da se preizkusi izvedejo v laboratorijih Elme in da bo v dogovorjenih rokih izpolnjeval prevzete naloge.
Izvajanje tega sporazuma koordinira koordinacijski odbor, v katerega so imenovani Velibor Šušulič, dipl. ing., in Anton Simonič, ing. ter Franc Gerk, elek-tro ing., in Ljubiša Vujovič, el. ing.
Omenjeni samoupravni sporazum je sklenjen za dobo petih let in se podaljšuje iz leta v leto, če ga nobena od podpisnic ne odpove s šestmesečnim odpovednim rokom.
SPREMEMBA 2. ODST. 43. ČLENA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O OSNOVAH IN MERILIH ZA UGOTAVLJANJE IN DELITEV DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV
Pobudo za spremembo 2. odstavka 43. člena omenjenega samoupravnega sporazuma so dali delegati delavskega sveta TOZD EJektromaterial Lendava s sklepom št. 4 na 17. redni seji dne 31. 10. 1978.
Skupni delavski svet je na 5. redni seji dne 5. 1. 1979 to pobudo izvršil tako, da je določil predlog za spremembo, delavski sveti TOZD in DSSS v Črnučah in v Čatežu pa so na svojih sejah, ki so bile dne 11. 1. 1979 in 12. 1. 1979 razpisali referendum za dne 26. 1. 1979 in imenovali posebne komisije za izvedbo referenduma. IO OOS v TOZD in DSSS pa so organizirali predhodno razpravo po sindikalnih skupinah.
2.	odst. 43. čl. se torej spremeni tako, da se pravilno glasi:
Za neposredno proizvodne delavce je potrebno izračunati obračunske režijske postavke. Določila kako se izvrši ta samoupravni sporazum, določi vsaka TOZD v svojem pravilniku o ugotavljanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke.
Za to predlagano spremembo so delavci TOZD in DSSS takole glasovali: v gospodinjskih aparatih je glasovalo 312 delavcev od 401 vpisanih v volilni imenik, to je 259 ZA, 43 PROTI, 10 delavcev je nepravilno glasovalo, ni glasovalo kar 89 delavcev.
V Orodjarni je glasovalo 99 delavcev od 111 vpisanih v volilni imenik, od tega 88 ZA, 9 PROTI, 2 glasovnici sta bili neveljavni. V Transformatorjih je glasovalo 64 delavcev od 83 vpisanih v volilni imenik, od tega ni glasovalo 19 delavcev, ZA je bilo 62 delavcev, PROTI 1, neveljavna je bila le ena glasovnica V Čatežu so glasovali takole: od 124 vpisanih v volilni imenik je glasovalo 113 delavcev, od tega 107 ZA, 5 PROTI, 1 glasovnica je bila neveljavna.
Delavci delovne skupnosti Skupnih služb pa so se takole odločili: ZA je glasovalo 94 delavcev od 128 vpisanih v volilni imenik, PROTI je bilo 12 delavcev, 1 glasovnica je bila neveljavna, glasovalo ni 21 delavcev, ki so bili opravičeno odsotni.
KJE SO VZROKI ZA NEPRAVOČASNO DOBAVO
kovinskih sestavnih delov, so se vprašali delegati delavskega sveta TOZD Elektromaterial Lendava, ki so se sestali na 20. redni seji dne 26. 12. 1978. Ugotovili so, da bodo morali delavci oddelka montaže prekiniti delo tako, da bo 50 odst. delavk in delavcev (neposredno in posredno proizvodnih) odsotnih z dela
11.	1., 12. 1. in 15. 1. 1979; 50 odstotkov delavcev pa dne 16. 1. do 18. 1. 1979. Za čas odsotnosti z dela prejmejo delavci nadomestilo OD v višini režijske ume postavke. Omenjene dneve odsotnosti bodo nadomestili v treh prostih sobotah, ko bo dovolj sestavnih delov za nemoteno proizvodnjo. Delegati so se nato so-
glasno odločili, da je treba poiskati krivce in ugotoviti nastalo škodo.
SLUŽBENA POTOVANJA
Gl. direktor, direktor TOZD — GA in direktor tržno-planske-ga sektorja so v času od 24. 1 do 26. 1. 1979 odpotovali v ZRN v firmo Rowenta Offenbach na razgovore o poslovnem sodelovanju v letu 1979.
Delegati delavskega sveta TOZD Orodjarna so na svoji 14. redni seji dne 11. 1 .1979 odobrili Tinetu Vogriču, konstrukterju orodij in Radu Remšaku, orodjarju, udeležbo na seminarju v Fus-snu, 'ki je trajal od 12. 2. do 16. 2. 1979. Tja je potoval tudi Franc Gregorčič iz TOZD Elektromaterial Čatež. Firma BIHLER je namreč organizirala za vse kupce svojih strojev brezplačni seminar, kupec plača le stroške potovanja in bivanja v Halbeesh Fussen.
Na ogled sejma Domotechni-ca, ki je bil v času od 7. 2. do 10. 2. 1979 in mednarodnega sejma gospodinjskih aparatov v dneh od 8. 2. do 10. 2. 1979 v Kolnu so odpotovali: gl. direktor, Štefan Kranjec, Zoran Lah, ing. Predrag Ivic in Anton Jernejčič.
STANOVANJA
Na 20. redni seji dne 26. 12. 1978 so delegati DS TOZD Elektromaterial Lendava . sklenili:
— da Elma TOZD Elektromaterial Lendava posodi Samoupravni stanovanjski skupnosti Lendava trisobno stanovanje do avgusta 1979. leta. Omenjeno stanovanje je bilo kupljeno na V. natečaju. Hkrati so pooblastili delegacijo socialnega skrbstva v TOZD, da na naslednji seji skupščine stanovanjske skupnosti opozori na prepozno razdelitev stanovanj. OZD bi morale vsaj 2 meseca pred vselitvijo stanovanj vedeti koliko stanovanj bodo dobile.
Stanovanje na cesti 24. junija št. 76 se še ne dodeli Boži Pa-šalič, ker sta Mehmed Mešanovič in Ivan Zorn vložila pritožbi na omenjeni sklep. Obravnavo pritožbe Mehmeda Mešanoviča so vsi delavski sveti TOZD in DSSS v Črnučah prestavili zaradi
nepopolne dokumentacije, pritožbo Ivana Zorna pa so zavrnili kot neutemeljeno.
SKUPNI DELAVSKI SVET
se je sestal na svoji 5. redni seji dne 5. 1. 1979 in ugotovil,
—	da sklep št. 24 4. redne seje z dne 16. 10. 1978, ki zadolžuje glavnega direktorja, da v roku petih dni uredi zadevo glede velikih zalog surovin in polizdelkov ter vpliva na zmanjšanje nabave določenih materialov, ki niso nujno potrebni za proizvodnjo, še ni bil izvršen, so pa sprejeti določeni ukrepi,
—	da so delavci TOZD in DSSS na svojih zborih z večino glasov sprejeli samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih med TOZD in DSSS ter Samoupravni sporazum o temeljih plana DO in določili predsednike delavskih svetov TOZD in DSSS za podpisnike,
—	da predlog Samoupravnega sporazuma o izobraževanju v DO delavci na svojih zborih čimprej uskladijb.
Delegati so še razglasili samoupravni sporazum o poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev med delavci Elma TOZD Gospodinjski aparati in ISKRO — Široka potrošnja TOZD Tovarna gospodinjskih aparatov Škofja Loka, sprejeli še plan za leto 1979. Glavni direktor je povedal, da je bilo več sestankov glede usklajevanja planov za leto 1979. Poudaril je, da je plan za leto 1979 zelo napet, saj je celotni prihodek za 55 odst. večji od prihodka v preteklem letu. O planu so razpravljali tudi člani poslovnega odbora na svoji 3. redni seji dne 18. 12. 1978 in dali skupnemu delavskemu svetu predlog, da sprejme nekaj ukrepov,
—	da se uvede delo v treh ali več izmenah, ali poišče zunanje kooperante, če bodo nastopila ozka grla (bakelit, plastika)'
—	da se razbremeni orodjarna A, oz. poveča orodjarna B tako, da se kupijo novi stroji
—	da se terminsko planira tako, da bodo možna sprejemanja nabave vseh sredstev, ki so planirana za izvršitev plana,
—	izboljšati tehnologijo
—	da se izdela plan izdelave orodij dvojčkov
—	da se investicije, ki so v teku, tudi izvršijo in se nabavijo tista osnovna sredstva, ki so nujno potrebna za izvršitev letnega Plana
—	da se pridobijo strokovnjaki, ki bodo imeli ključen vpliv na izvršitev
—	da delavski sveti na svojih sejah analizirajo izvršitev plana in sprejmejo določene ukrepe Vsaj enkrat mesečno
—	da se delavci sproti obveščajo o izvršitvi plana.
Delegati so še obravnavali poročilo predsednika finančnega odbora, poročilo predsednika komisije o ureditvi vseh pravic in obveznosti s članicami SOZD TEGO ter poročilo o gospodarskih Prestopkih in prekrških delovne organizacije v letu 1978 in sprejeli spremembe Pravilnika o službenih potovanjih in nadomestilih OD, imenovali na predlog skle-Pn delavskega sveta delovne
radi tega zamudili in poročajo vodji splošne službe.
Vsi delavci TOZD pa so se na svojem zboru dne 4. 1. odločili, da obratovodja montaže nastavi posebno knjigo, v katero bodo tehnologi vpisovali vse popuste in vzroke za le-te. Knjigo hranijo priučevalke v montaži.
DELAVSKI SVET TOZD GOSPODINJSKI APARATI
je na svoji 18. redni seji dne 11. 1. 1979
—	imenoval delavce s posebnimi pooblastili za opravljanje opravil in nalog vodje oddelkov: tehnološko-operativne priprave dela, kontrole in skladišč, vzdrževalne dejavnosti, projektov ter obratovodje polizdelkov in površinske obdelave
—	komisiji za spremembe in dopolnitve pravilnika o OD je poveril odločitev o pritožbah na odločbe o OD, ki so jih vložile
Kdaj se bomo prilagodili Zakonu o združenem delu?
skupnosti Skupnih služb Djordja Krstiča za direktorja delovne skupnosti Skupnih služb in mu dali nalogo, da v 6 mesecih od združitve dela z delavci delovne skupnosti Skupnih služb pripravi program opravil in nalog, ki jih DSSS opravlja za TOZD. Imenovali so Stanka Tadina za člana Poslovnega odbora namesto ing. Stoleta Bugarja.
Delegati skupnega delavskega sveta so obravnavali tudi poroči-io o stroških proslave ob 30. obletnici DO Elma.
Cena za gostinske usluge znaša |0.396 din, najemnina hale TKS Domžale joa kar 12.800 din. Za izvedbo kulturno umetniškega programa so odšteli Ladku Korošcu, Frančku Drofeniku in drugim izvajalcem kar 5.000 din, pevskemu zboru Črnuče 2.000 din, fotogra-■bje nagrajencev so ocenili na 3-068 din, članom ansambla STUDIO 6 so odšteli 4.700 din, za vabila, blokce za gostinske uslu-§e> za napis posvetil v knjigah F1 za izdelavo žigov za označitev blokcev so porabili skupaj 858 din. Vsi stroški torej znašajo 110 «soč 72 din, ki jih bodo TOZD v Črnučah izplačale iz sklada skupke porabe, delovna skupnost Skupnih služb pa iz sklada za °sebne dohodke.
Delavski svet TOZD Elektro-•haterial Lendava obvezuje vse nadrejene v TOZD, da od dne
12. 1978 vodijo pregled zamud nvtobusov in delavcev, ki so za-
konstrukterke v oddelku vhodne kontrole.
Na 19. redni seji dne 17. 1. 1979 so delegati po daljši razpravi imenovali Danila Pečarja za vršilca dolžnosti za opravljanje del in nalog obratovodja montaže, Antonu Sibelji pa ponudili opravljanje drugih delovnih nalog in opravil, ki naj bi ustrezale njegovi strokovni izobrazbi in z delom pridobljenim izkušnjam.
Ponovno so razpisali opravila in naloge obratovodje montaže in potrdili razpisno komisijo, ki so jo že imenovali.
Na 20. redni seji dne 31. 1. 1979 pa so dali komisiji za reševanje odškodninskih zahtevkov pooblastilo, da odloči o odškodninah, ki ne presegajo 5.000 din ter določali blagajniški maksimum v znesku 500 din.
22. SEJA DELAVSKEGA SVETA TOZD TRANSFORMATORJI
je bila dne 11. 1. 1979. Delegati so razpravljali o individualni uspešnosti direktorja TOZD, ki jo je predlagal glavni direktor in ugotovili, da ocena ni popolna, zato so zaprosili glavnega direktorja, naj jo ponovno predlaga.
Od sprejema na DS TOZD Orodjarna, to je od dne 11. 1. 1979 veljajo nove vrednosti urnih postavk za storitve kot sledi:
—	skobljanje	225,00	din
—	rezkanje	280,00	din
—	ol. brušenje	280,00	din
—	okr. brušenje	280,00	din
— kopiranje	325,00 din
— graviranje	325,00 din
— kaljenje	250,00 din
— struženje	280,00 din
— koordinatno brušenje	540,00 din
— erozija	540,00 din
— koov. vrtanje	400,00 din
— orodjarsko delo	250,00 din
— vtiskavanje v jeklo	
(matrice)	670,00 din
— vtiskavanje značk (Cu, Al)	500,00 din
Na 22. seji delavskega sveta TOZD Elektromaterial Lendava so delegati:
—	potrdili elaborat o inventuri
—	ugotovili, da v zadnjih šestih mesecih leta 1978 kar 72 delavcev ni doseglo normalnih delovnih uspehov
—	imenovali člane komisij za ugotavljanje delovnih sposobnosti delavcev, ki v času od 1. 7. do 31. 12. 1978 niso dosegli normalnih delovnih uspehov v obratu montaža in v obratu nekovine,
—	odločili so se in Lasla Geza s 15. 2. 1979 razrešili opravljanja del in nalog obratovodje montaže, za vršilca dolžnosti pa so imenovali Branimira Vinka za dobo 3 mesecev. Komisija v sestavi Jože Rožman Stjepan Turk in Marija Ošlaj ima opraviti do
15. 1. 1979 komisijsko primopredajo dokumentov ter del in nalog, ki jih opravlja Laslo Geza in ga razporedi z dnem 15. 2. 1979 na dela in naloge tehnologa vzdrževanja, komisija za medsebojna delovna razmerja pa naj objavi javni razpis za opravljanje del in nalog obratovodje montaže.
—	ponovno so še odločili, da skupna komisija podpisnic Samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in štipendistov v občini Lendava, mora TOZD vrniti neizkoriščena sredstva za kadrovske štipendije v znesku 110.630,55 din.
—	imenovali so komisijo, ki bo ocenila uporabnost orodij Štefana Maučeca, Avgusta Ošlaja in Štefana Špilaka
—	sklenili so, da se prispevek delavcev, ki se vozijo na delo in z dela z avtobusi, zviša od 1. 2. 1979 na 70,00 din.
—	podelili 'kredite za stanovanjsko gradnjo
—	za delegata v GZS imenovali Zvezdodraga Žlebnika — direktorja TOZD
— TOZD bo mesečno namensko varčevala pri TPB za dobo dveh let, vezala bo 50.000 din mesečno.
Marta Stare
Servisna dejavnost v delovni organizaciji
Našo servisno mrežo sestavlja trenutnio 110 pogodbenih servisov in tovarniški servis. Med pogodbenimi servisi je 60 privatnikov, ostali pa so državna podjetja. Ti servisi popravljajo aparate iz osvojenega proizvodnega programa Elme, nekateri izmed njih pa so še zbirni centri za pokvarjene aparate tovarne Ro-wenta. Tovarniški servis poleg domačih aparatov popravlja še 63 različnih tipov aparatov tovarne Rowenta, kateri se prodajajo v Jugoslaviji.
Z dobro polovico pogodbenimi servisi že vrsto let uspešno sodelujemo, ostali pa se nam stalno menjajo. Razlog temu je, da nekateri pričakujejo večje zaslužke s servisiranjem naših aparatov, zadovoljni pa tudi niso s pavšalom. Da bi to malo omejili, smo jim bili prisiljeni za poslovno leto 1979 povišati pavšal in rabat na prodane rezervne dele. S tem ukrepom upamo, da bomo povečali interes do servisiranja v dobi garancije. Najbolj prizadevne serviserje smo do sedaj poučevali o servisiranju na seminarjih, ki smo jih prirejali vsake dve leti v tovarni. V želji, da bi potrošniku naši pogodbeni servisi nudili še boljše storitve, bomo v bodoče prirejali seminar vsako leto.
Iz statističnih podatkov, katere zbiramo že vrsto let, lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da je kvaliteta naših aparatov iz leta v leto boljša. Vse manj je popravil v dobi garancije, kljub povečani proizvodnji. Pri vsem tem pa v naš servis prihaja vedno več aparatov v popravilo, manj pa v pogodbene servise. Tako naš tovarniški servis opravi skoraj 40 % vseh garancijskih
popravil. Posebno veliko popravil imamo še z neprodanimi aparati od trgovin.
Zavedati se moramo, da kvaliteten servis veliko pripomore k dobri prodaji aparatov. Vseeno pa je med nami še vedno nekaj takih sodelavcev, ki menijo, da servis ni potreben, čeprav je po zakonu obvezen. Zaradi tega imamo včasih težave predvsem s preskrbo rezervnih delov. Večkrat se je dogodilo, da nam je proizvodnja iz skladišča neki del pobrala do zadnjega kosa. Na začetku servisne dejavnosti smo imeli celo primere, da smo morali gotove aparate dvigniti iz finalnega skladišča in jih razstaviti, da smo prišli do delov. Takšni primeri se ne bi smeli več pojavljati. V primeru, da bi to sedaj ugotovil tržni inšpektor, nam lahko po zakonu prepove prodajo aparatov, za katere ne bi imeli delov. Vedno bolj bomo morali skrbeti za zadostno zalogo rezervnih delov ter za hitro dostavo le-teh do pogodbenih servisov, trgovin ali potrošnikov. Kot omembe vreden problem velja poudariti tudi prostorsko stisko tovarniškega servisa. Za skladiščenje rezervnih delov za preko 70 različnih aparatov imamo na voljo samo 9 m2 površine. Povprečno pa ima vsak aparat okrog 30 raznih delov. Servisna delavnica ima 16 m2 površine in nam služi še kot sprejemnica za stranke, skladiščni prostor prispelih pošiljk pokvarjenih aparatov in kot poslovni prostor. Da bi lahko pri našem delu dosegli še boljše rezultate, bi bilo potrebno navedene probleme čim-preje odpraviti.
Karel Mihelj
Imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v TOZD GA
Razpisna komisija delavskega sveta TOZD GA je v skladu z določili samoupravnih aktov razpisala opravila in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Razpis je bil objavljen v Dnevniku, dne 2. 12. 1978. Na ta razpis je Ml odziv naslednji:
—	računovodja TOZD — na opravila računovodje TOZD ni bilo odziva
—	vodja tehnološko operativne priprave — na razpis se je javil Predrag Ivic, po poklicu dipl. strojni inženir
—	vodja 'kontrole in skladišč — na razpisana opravila in naloge se je prijavil Ivo Koprivc
—	vodja vzdrževalne dejavnosti — na razpisana opravila vodenja vzdrževalne dejavnosti se je javil Marjan Fabjan
—	vodja projektov — na razpisana opravila se je javil Boris Kante
—	obratovodja montaže — za opravljanje opravil obratovodje montaže so se prijavili: Anton Šibelja, Vlajko Dimitrijevič in Janez Škofič
—	obratovodja polizdelkov — prijave za opravljanje teh nalog so bile tri. Prijavili so se: Anton Nolimal, Viktor Žnidaršič in Zlata Arsič
—	obratovodja površinske obdelave — za opravljanje teh nalog sta prispeli dve ponudbi, in sicer Marka Rappla in Jožeta Bolcarja
Razpisna komisija je upoštevala pri svojem odločanju o predlogu kandidata za opravljanje omenjenih nalog tudi mnenje družbenopolitičnih organizacij TOZD GA in pripravila poročilo za delavski svet, ki je nato odločal o imenovanju ali neimenovan ju posameznih kandidatov. Predlog razpisne komisije je bil naslednji:
—	za vodjo tehnološko operativne priprave proizvodnje je komisija predlagala Predraga Ivica z utemeljitvijo, da izpolnjuje razpisne pogoje glede izobrazbe in da moramo dati možnost tudi mladim ljudem, da se uveljavijo. Predrag Ivic namreč izpolnjuje formalne razpisne pogoje, odstopa pa od pogoja o delovnih izkušnjah, zlasti na področju vodenja planskega oddelka.
—	za vodjo kontrole in skladišč je komisija predlagala Iva Koprivca. Razpisna komisija je predlagala, da delavski svet kljub temu, da imenovani ne izpolnjuje v celoti razpisnih pogojev, Iva Koprivca imenuje, saj j e imenovani že z dosedanjim delom dokazal, da je sposoben naloge v celoti opravljati. Družbenopolitične organizacije so še predlagale, da si mora Ivo Koprivc pridobiti tudi ustrezna znanja;
—	za vodjo vzdrževalne dejavnosti je razpisna komisija predlagala Marjana Fabjana, prav tako so mu dale podporo tudi družbenopolitične organizacije. Ugotovljeno je bilo, da je na tem področju, čeprav na njem dela šele malo časa, že začel in izpeljal nekaj dobrih rešitev.
—	za vodjo projektov je razpisna komisija predlagala v imenovanje Borisa Kanteta. Družbenopolitične organizacije so ugo-
tovile, da Boris Kante kljub temu, da ne izpolnjuje v celoti razpisnih pogojev, dobro opravlja naloge vodenja projektov. S tem se je tudi strinjala razpisna komisija in predlagala delavskemu svetu, da ga imenuje.
—	za opravljanje opravil obratovodja montaže je razpisna komisija predlagala, da se imenuje Janez Škofič. Družbenopolitične organizacije so vodile predvsem razpravo o tem, komu izmed kandidatov dati podporo. Izmed prijavljenih kandidatov sta izpolnjevala pogoje le Anton Šibelja in Janez Škofič, zato je. v družbenopolitičnih organizacijah tekla razprava o teh dveh kandidatih. Družbenopolitične organizacije so ugotovile, da se na podlagi iznesenih dejstev ne da podpore Antonu Šibelji, in da se podpre kandidat Janez Škofič. Na osnovi mnenja družbenopolitičnih organizacij in na podlagi dejanskega stanja v montaži, se je tudi razpisna komisija odločila, da se za ta dela in naloge imenuje Janez Škofič.
—	za dela in naloge obratovodje polizdelkov se je razpisna komisija odločila na podlagi mnenja družbenopolitičnih organizacij, da predlaga Viktorja Žnidaršiča za opravila obratovodje polizdelkov. Povedati je treba, da se kandidatka Zlata Arsič ni javila na razgovor, kandidat Anton Nolimal pa ni izpolnjeval razpisnih pogojev.
—- za opravljanje del obratovodje površinske obdelave se je komisija odločila za kandidata Jožeta Bolcarja. Kandidat Marko Rappl je sporočil, da ni več zainteresiran za združevanje svojega dela z delom delavcev TOZD GA.
Delavski svet je izvedel tajne volitve. Vsi kandidati, ki jih je predlagala razpisna komisija, so bili imenovani, razen Janeza Škofiča, ki ni dobil zadostnega števila glasov članov delavskega sveta. Glede na to, da za dela in opravila obratovodje montaže ni bil imenovan Janez Škofič, je delavski svet na svoji seji 17. 1 1979 sklenil, da se gre v ponoven razpis del in opravil obratovodje montaže. V ta namen je imenoval razpisno komisijo. Na tej seji je bil za dela in naloge obratovodje montaže imenovan vršilec dolžnosti Danilo Pečar. Morda je na prvi pogled bil postopek imenovanja delavcev s posebnimi pooblastili enostaven, vendar temu ni tako. Treba je namreč povedati, da se je pri imenovanju za dela in naloge obratovodje montaže zataknilo. Za ilustracijo naj povem samo to: delegati delavskega sveta iz montaže so po volitvah vprašali, zakaj ni bila Antonu Šibelji dana podpora pri kandidaturi, ampak so družbenopolitične organizacije in razpisna komisija odločile, da predlagajo delavskemu svetu v imenovanje Janeza Škofiča. Na seji delavskega sveta dne 17. 1. 1979 je bil podan naslednji odgovor: družbenopolitične organizacije TOZD GA niso dale podpore Antonu Šibelji ob prijavi na razpis iz naslednjih vzrokov:
—	nezakonito popravljanje plačilnih listkov
—	prekinitev dela (nezaupanje — štrajk)
—	onemogočanje dela delavske kontrole
—	delanje razlik med delavci in nagovarjanje posameznikov
Morda bi bilo zanimivo podati o primeru tudi nekaj ugotovitev s sestanka OO ZK TOZD GA z dne 22. 1. 1979, na katerem se je razpravljalo tudi o tem. Debata, ki se je nanašala na obnašanje članov ZK ob sklepih samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v zvezi z reelekcijo vodstvenih delavcev TOZD je trajala približno uro in pol. Na tej seji je bilo ugotovljeno naslednje:
—	člani ZK v delavskem svetu iz obrata montaže v tej situaciji niso odigrali vloge člana ZK, ker so bili pasivni ob razlagi sklepov ali pa so delovali celo nasprotno tistemu, za kar so se v delavskem svetu opredelili (v primeru Antona Šibelje iz Danila Pečarja kot vršilca dolžnosti obratovodja montaže).
—	v oddelku montaže se sestajajo neformalne skupine in delegacije, katerih pooblastila so vprašljiva
—	padajo neresnične izjave, da je Anton Jernejčič prisiljeval člane delavskega sveta, naj glasujejo za Danila Pečarja kot vršilca dolžnosti obratovodje montaže
—	na delavskem svetu in kasneje so posamezniki izjavljali, da bodo prekinili z delom, če bo Danilo Pečar opravljal naloge vršilca dolžnosti; člani ZK v montaži nič ne vedo o tem.
—	v obratu montaže so se še naprej odvijali nezdravi odnosi med preddelavkami in delavkami
Prvi transformator posebne izvedbe je bil izdelan v januarju v naših delavnicah. Služil bo za napajanje signalnih luči na novem RTV oddajnem stolpu v Domžalah. Stolp je visok 164 m in mora biti iz varnostnih razlogov v zračnem prometu osvetljen v skladu s predpisi. Za napajanje signalnih luči je potrebna energija 2 X 55 V, 11 A (ca. 1200 VV). To ne predstavlja nobenega problema, če ne bi bilo potrebno te energije peljati na antenski stolp, ki je pri obratovanju oddajnika na potencialu 64 kV visoke frekvence. Za rešitev tehničnih zahtev takega pogoja obratovanja je potrebno ločiti napajalni del na stolpu z zračno raz-
ter vodstvom obrata; po nelegalnih poteh je prišlo do zbiranja glasov proti kandidatu, ki ga je komisija predlagala v izbor na delavskem svetu.
—	posamezniki iz oddelka montaže oporekajo veljavnosti politične ocene za Antona Šibeljo, ki so jo podale družbenopolitične organizacije, čeprav je bila ta ocena sprejeta in potrjena na dveh sestankih družbenopolitičnih organizacij, na katerih so bili prisotni tudi delegati iz montaže.
Na osnovi navedenih ugotovitev je OO ZK sprejela naslednje sklepe:
—	člani ZK so dolžni biti na tekočem z dogajanji v TOZD. Vsak poizkus podtalnega delovanja v situaciji, kot je reelekcija in druge je treba ostro obsojati in preprečiti širjenje neresničnih izjav. Kdor tej nalogi ne bo kos, bo klican na odgovornost v skladu s statutarnimi predpisi.
—	sindikalna organizacija, oziroma njen izvršni odbor naj takoj izvede postopek za zamenjavo tistih delegatov v izvršnem odboru sindikata in delavskega sveta, ki so se v tej situaciji obnašali dvolično izpostavljali svoja osebna stališča pred sklepi in dogovori samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, ali pa so v celoti pasivni do vseh dogajanj.
—	ob morebitnem ponovnem kandidiranju Antona Šibelje za dela in opravila obratovodje montaže se sprejeta ocena imenovanega s strani OO ZK ne menja, ker smo mnenja, da se je o njej dovolj razpravljalo.
Nada Radin
daljo ca. 400 m od zemlje. Ta problem je rešil transformator, ki ga vidite na sliki. Od idejne zasnove do izdelka je preteklo le dva meseca. Rezultat združenega dela vseh, ki so na kakršenkoli način sodelovali pri realizaciji tega projekta, je nadpovprečen. Transformator daje lahko dvojno moč, kar je bilo pri izračunu brez posebnih preizkusov najteže določiti. Za oddajnik v Domžalah bomo naredili še rezervni transformator. Prodajna cena je ugodna. Bralce, ki jih zanimajo tehnične podrobnosti obveščamo, naj se obrnejo na projektivo transformatorjev.
Pavel Brulec
Problemi, ki se pojavljajo
pri izdelavi in
orodij
Da bi bila kasnejša problematika bolj razumljiva, je treba Predstaviti temeljno organizacijo združenega dela Orodjarno.
TOZD Orodjarna je po številu niajhna, saj je zaposlenih komaj ljudi. Za dobro opravljanje dela v naši TOZD se zahteva kvalificirane orodjarje, strugarje, rezkalce, brusilce in ključavni-carje ter za vodenje del ljudi s strokovno izobrazbo srednje, višje in visoke stopnje strojne smeri- Splošno gledano se v orodjarji obdelujejo kovine, največ jek-}° na posebnih specialnih strojih in nazadnje še fina obdelava in rnontaža že prej strojno obdelanih sestavnih delov za posamezne končne izdelke — orodja ipd.
Zaradi vse večjega obsega de-ta je bilo nujno pri organizaciji dela najti način planiranja, ki bi vplival najbolj optimalno ter uskladiti delo z dejanskimi potrebami in zaradi tega dal določene pozitivne rezultate. V povezavi s planiranjem je bilo treba na plan vezati tudi način nagrajevanja po delu. Merila za Pravično nagrajevanje je bilo in le še vedno težko najti, vendar Y celoti gledano, smo tudi te našli tako za režijske, kot za normirano delo. Posledica tega je večja storilnost in drugačen pristop k delu.
V orodjarni so izvoljeni in delujejo vsi samoupravni organi, kot so: DS, odbor za delovna razmerja, delavska kontrola ter druge komisije. Prav tako so v okviru TOZD organizirane politične organizacije, kot ko ZK, sindikat ZMS.
Orodjarna je ozko povezana z vsemi TOZD v naši delovni organizaciji. Vsi v orodjarni se zavedamo, da naše hitro in kvalitetno delo zagotovi boljše in uspešno poslovanje drugih TOZD ter DO kot celote. V orodjarni se ua osnovi drugih TOZD opravljajo naslednje naloge:
1.	Izdelava novih orodij.
2.	Generalna popravila orodij in strojev.
3.	Manjša opravila orodij in strojev.
4.	Izdelava naprav in strojev.
Sposobnost izvrševanja naročil
ni na najbolj željeni ravni. Tisti, ki mislijo, da nam je v orodjarni Vseeno, kdaj je kaj izvršeno, se zelo motijo. Zavedamo se svoje vloge v DO ter da je skupen us-Peh tudi naš uspeh.
Če na kratko analiziram, zakaj nastajajo pri našem delu vse večji problemi, lahko ugotovim naslednje:
1.	DO Elma je v zadnjih dveh letih znatno povečala obseg proizvodnje. Povečanje proizvodnje, večanje plana in optimistično gledanje v naprej je zagotovo Pravilno, kar je bilo potrjeno tudi na samoupravnih organih.
Povečan plan pa ne zahteva večjega angažiranja samo v TOZD, kjer je težišče proizvod-pje, temveč tudi v TOZD Orodjarna, kjer se opaža stalno večanje popravil in drugih naročil.
Število ljudi v orodjarni se ni Povečalo, prav tako se niso zad-uje dve leti bistveno povečale strojne kapacitete.
2.	Tudi stroji v Orodjarni, sicer ne vsi, vendar nekateri, npr. brusilni stroji, ki so že precej mtrošeni, so v preteklem letu po-
popravilu
vzročali probleme. Težave nastajajo tudi zaradi slabega ali pa nepravočasno dobavljenega re-promateriala.
Stroji v orodjarni morajo biti stalno zasedeni, zato je nujno, da se delo organizira tako, da ni nikjer »praznih mest«. Tak način pripelje do velike obremenitve strojev.
Usklajevanje kapacitet je zelo težavno, saj moramo začeti z novim delom, kljub temu da vemo, da se bo na posamezni fazi delovne obdelave zaradi zasedenosti kapacitet (ročna orodjarna, brusilnica) delo za določen čas ustavilo. To se še poveča v primeru okvare na strojih, kjer je ozko grlo.
3.	Velik problem in zaenkrat skoraj nepremostljiva ovira je pomanjkanje kadrov. Pomanjkanje ljudi profila orodjarja se kaže pri nas, še bolj pa je pereče v tako imenovanih »B« orodjarnah. Organizacija »B« orodjarn ima namen razbremeniti TOZD Orodjarno vseh malih popravil, ki nimajo značaja generalnega popravila. To v glavnem še ni realizirano, delno se nekatera manjša popravila že opravijo v TOZD GA in Lendavi, vendar mnogokrat tudi s pomočjo TOZD Orodjarna.
Na razpise v dnevnem časopisju ni pravega odziva, zato smo se morali odločiti za dolgoročnejšo politiko. Že pred dvema letoma smo zelo povečali število učencev v gospodarstvu, saj se jih sedaj uči v TOZD Orodjarna kar 31.
Tako bomo dobili v nekaj letih nove kadre, čeprav vemo, da na njih ne moremo računati najmanj še dve leti po formalni izuči tvi (eno leto služenja vojaškega roka in eno leto prilagajanja samostojnemu delu).
4.	Kvaliteta orodij, s katerimi se sedaj proizvaja, je povprečno pod sredino kvalitete novega orodja. Orodja so že veliko naredila, velikokrat so bila prebru-šena, zavarjena, ponovno kroma-na imajo že dodatne vložke itd. Za ponovno obnovitev, oziroma izdelavo novih orodij, pa je potrebno najmanj leto dni in veliko denarja. Velika iztrošenost orodij povečuje naročila popravil in tudi zelo obremenjuje orodjarno.
5.	Zaradi dotrajanosti strojev v proizvodnji (Stance) ter zastarelosti strojev, ki zahtevajo star neekonomičen način dela, s slabšo kontrolo, pride do zloma oziroma poškodbe orodij. Vedno obstaja zveza, da je treba vsakemu stroju izdelati primerno orodje (moderen nov stroj — prilagojeno orodje).
Velike važnosti je tudi odnos do orodja, pa naj bo med transportom, pri vpenjanju, med delom ali pa tudi pri popravilu. Zavedati se je, da ima vsako orodje, pa če je še tako enostavno, zaradi veliko vloženega dela veliko vrednost. Nekatera komplicirana orodja (v naši DO) so vredna tudi 60 starih milijonov dinarjev.
6.	Vemo, da je tudi TOZD Orodjarna eden izmed členov v verigi razvoja novega proizvoda. Tudi tu nastajajo problemi uskladitve zaradi rokov, terminov in drugega.
Ko se rodi nov proizvod, še ni popolnoma vse definirano, vse se še spreminja zaradi boljše funkcionalnosti, včasih celo oblika dimenzije, matrice itd.
Novi proizvodi imajo skoraj vedno prioriteto, saj nam dvigajo uspešnost poslovanja. Vsako zavlačevanje nas drago stane.
V orodjarni si prizadevamo, da čimprej in v merilih še sprejemljivih rokih orodja izdelamo.
Izdelava orodij za nove proizvode pri kooperantih se ni najbolje obnesla, saj je preveč sprememb, dogovarjanj, aneksov in nazadnje še popravil v domači orodjarni.
Storitve kooperantov postajajo vse bolj nekvalitetne tako, da moramo veliko orodij, izdelanih v drugih orodjarnah, reklamirati ali sami popravljati in zaradi tega zamujamo z rokom.
Iz vseh naštetih problemov, ki pa še niso vsi, izvirajo dobri ali slabi medsebojni odnosi med TOZD. Vsak, kdor naroči v orodjarni popravilo ali novo orodje, misli, da je tisto edino in najvažnejše kar orodjarna dela in ne razmere, zakaj kasnimo. V letošnjem letu smo si zastavili ob srejemanju plana tudi vaš plan izdelave orodij in popravil.
Upamo, čeprav so zahteve zelo velike, da bomo uspeli. Mislim, da bi morali biti odnosi med orodjarno in ostalimi TOZD boljši. To se pa da doseči edino s pravilnim planiranjem izdelave orodij in popravil, kjer naj bi sodelovali vsi predstavniki TOZD oziroma vodstvo delovne organizacije.
Sedanji odnosi niso najboljši, največ se krhajo zaradi prej naštetih problemov, delno pa tudi zaradi subjektivnih razlogov, ki pa so vedno z dobro voljo rešljivi.
V orodjarni smo mišljenja, da delamo v DO za iste cilje v isti smeri in ne želimo nobenih nasprotij pri delu, ker edino na tak način bomo obdržali dobre odnose.
Vsi zaposleni po TOZD in v skupnih službah se moramo zavedati povezanosti med seboj. DO naj bo celota, s katero bomo skupaj dosegli zastavljene cilje.
Z razumevanjem problemov, ki nastajajo pri naši zadolžitvi — doseči plan, bomo zagotovo z dogovarjanjem, pravilnim planiranjem in končno vestnim delom dosegli zaželene rezultate.
Milan Šeškar
Organiziranost fizičnega varovanja tovarne
Delovna organizacija z vsemi svojimi dejavnostmi, obrati in službami je zelo dinamična tvorba, kjer se neprestano nekaj dogaja, dopolnjuje in spreminja. Del tega dogajanja je tudi vratarsko čuvajska služba ali kot jo drugače imenujemo služba fizičnega varovanja družbene imo-vine. V Elmi smo imeli to službo organizirano v okviru splošnega oddelka, ki je organizacijsko spadal v kadrovsko upravni sektor. Pri opravljanju te službe je bilo izredno veliko težav, predvsem so se te težave kazale v času dopustov ali drugih izostankov delavcev, ki so opravljali te naloge, namreč vedno znova se je pojavljal problem, kdo bo zamenjal odsotnega delavca.
Da bi to službo drugače oziroma bolje organizirali, smo že v letu 1975 navezali stike z DO Varnost, da bi jim prepustili opravljanje te dejavnosti, vendar je zaradi raznih nerazčiščenih vprašanj glede pravic opravljanja te dejavnosti prišlo do podpisa pogodbe o prevzemu preventivnega fizičnega varovanja družbene imovine med DO Varnost in DO Elma šele v mesecu novembru 1976. leta in od takrat dalje opravljajo to dejavnost delavci DO Varnost.
Služba fizičnega varovanja je organizirana z namenom, da se zagotovi varstvo premoženja naprav in objektov pred uničenjem, poškodovanjem ali tatvino, ter da se zavaruje življenja delavcev, njihovo premoženje, da se odkriva kazniva dejanja, ter ugotovijo storilci kaznivih dejanj.
Služba fizičnega varovanja deluje preventivno in ima predvsem nalogo, da odkriva, odstranjuje in opozarja, da se odpravijo vsi neposredni vzroki, po-
goji in okoliščine, zaradi katerih lahko pride do poškodovanja ali nezakonitega odtujevanja in uničenja družbenega premoženja. V ta namen je potrebno izvajati določene ukrepe, ter voditi vrsto evidenc. Novost pri poslovanju te službe je vhodni listek, katerega namen je, da se v vsakem trenutku ve, kdo in zakaj in h komu je prišel v tovarno, koliko časa se je zadrževal in kje vse je bil. Listek je bele barve in pravokotne oblike, vsak delavec, ki sprejme obiskovalca pa je dolžan listek izpolniti in se nanj podpisati. Novosti so tudi pri sprejemanju tujih poslovnih strank, ter pri vhodih in izhodih motornih vozil.
Naloga delavcev, ki opravljajo službo fizičnega varovanja premoženja, kateri v današnjem času dajemo vse večji pomen je, da opravljajo službo varovanja 24 ur dnevno s tem, da se v nočnem času, ko je od 18 pa do 6 ure služba Okrepi z dodatnim delavcem. Naloga službe nadzorovanje območja tovarne ter ukrepanje na kraju samem, seveda čel je to potrebno. Prav tako so ti delavci dolžni kontrolirati vse prihode v območje tovarne, kakor tudi vse izhode. V ta namen so v uporabi posebni obrazci oziroma dovolilnice na osnovi katerih vratarji vodijo razne evidence.
Naloga vseh zaposlenih delavcev pa je, da pomagajo delavcem varnostnikom pri preprečevanju in odstranjevanju vzrokov za morebitna poškodovanja ali uničenja družbenega premoženja, kajti le na tak način lahko pričakujemo dobre rezultate ter krepitev družbene samozaščite.
Jože Valenčič
Poročilo o poslovanju DO ELMA v letu 1978
I.	UVOD
ELMA se je v 30. letih razvila v delovno organizacijo s 1.277 zaposlenimi. V svojem sklopu ima 5 temeljnih organizacij in delovno skupnost skupnih služb z naslednjim številom zaposlenih (povprečje
9.	mesecev 1978) in naslednjim celotnim prihodkom
		zaposl.	struktura	cel. prihod. 1. do IX. 1978 (mio din)	struktura
TOZD Gospodinjski aparati		391	31%	155,3	47 0/0
TOZD Transformatorji		70	5%	33,1	7%
TOZD Orodjarna		78	6%	15,1	5%
TOZD Elektromaterial	Lendava	537	43 »/o	95,1	29%
TOZD Elektromaterial	Čatež	80	6%	30,4	6%
Delovna skupnost skupnih služb		133	10%	19,1	6%
skupaj		1.377	100 %	338,3	100 %
V svojem proizvodnem programu proizvaja preko 400 različnih proizvodov, ki pa so razdeljeni v tri proizvodne grupe, in sicer v: male gospodinske aparate elektroinstalacijski material mali suhi transformatorji
Znotraj teh grup je 7 podgrup z naslednjo udeležbo v strukturi po vrednosti v letu 1977
stikala	16%
okovi	10%
ostali inst. mat.	11%
likalniki	37%
ostali gosp. aparati	14%
storitve	8%
transformatorji	9%
Temeljne organizacije imajo med seboj razdeljene tehnologije tako, da se le-te ponavljajo v dveh ali večina TOZD. TOZD sodelujejo v faznem procesu tako, da vsaka proizvaja določene polizdelke na svoji tehnologiji- le-te pa montirajo TOZD finalisti, ki so tudi nosilci razvojnih in planskih funkcij za proizvode v skupnem prihodku za TOZD udeležene glede na vloženo živo in minulo delo.
II. STARTNI POGOJI OB VSTOPU V LETO 1978
Ob vstopu v leto 1978 se je delovna organizacija znašla ob dokaj specifični situaciji. Na eni strani je dokaj ugodno zaključila poslovno leto, glede na obseg proizvodnje in prodaje v primerjavi s preteklim letom, na drugi strani pa kljub temu ni ustvarila praktično nobene akumulacije. 39-odstotno povečanje celotnega dohodka v primerjavi s preteklim obdobjem je omogočilo kar za 53 odst., povečan dohodek, ki pa se je potrošil za delno ureditev osebnih dohodkov, ki so že nekaj let stagnirali ter za močno narasle samoupravne obveznosti, ki so jih povzročili v tem obdobju nastali SIS, katerih obveznosti so zelo prekoračile bivše zakonske obveznosti.
Podrobnosti tega dogajanja so razvidne iz naslednjega prikaza
	plan 77	real. 77	realizacija 1977 (v mio din)	
			indeks real./pl.	realiz. 77/76
Celotni prihodek	437	451	103	130
celotni dohodek eksterni	375	361	95	139
porabljena sredstva	167	149	89	130
dohodek	108	113	103	153
prispevki	16	15	94	330
čisti dohodek	93	97	105	151
osebni dohodek	85	79	93	138
ostanek	7	18	357	264
v poslovni sklad	—	0,7	—	616
povpr. OD/zap. (din)	4.000	4.000	100	124
Kljub vsemu pa je ostanek dohodka le porastel skoraj za trikrat. Le-ta pa je bil v pretežni meri potrošen za pokritje obveznosti iz sklada porabe preteklega leta, ki je bilo zaključeno z negativnim rezultatom, oziroma v katerem ni bilo mogoče pokriti vseh obveznosti skladov.
Analiza vzrokov nizke akumulativnosti je pokazala dva izvora:
1.	interni izvor, ki izhaja iz širokega proizvodnega programa in zaradi tega visok nivo fiksnih stroškov,
3.	eksterni izvor, ki izhaja iz razkoraka v administrativno določenem gibanju surovin proti gibanju cen finalne proizvodnje.
V letu 1977 je imela delovna organizacija naslednjo strukturo stroškov:
struktura stroškov 1977
tuje storitve	3
izdelovalni material	49
OD izdelave	9
skupno variab. stroški	61
posredni material	5
ostali proizvodni stroški	9
OD režija	24
drugi os. prejemki	1
skupaj fiksni stroški	39
skupno stroški	100
Iz tega se da ugotoviti, da je skoraj 40 odst. fiksnih stroškov in da predstavljajo režijski OD 3,5-krat večjo postavko, kot izdelovalni OD. To pomeni, da bi bilo potrebno voditi takšno politiko, da bi se vpliv fiksnih stroškov zmanjševal. Vsa dela v proizvodnji so bila normirana, zato ni bilo mogoče izkazati rezerv v tej smeri. Neko absolutno zmanjševanje režijskih delavcev ne pride v poštev, ker je njihova velika večina vključena v neposredno odvijanje proizvodnje. Izhod je torej ali pustiti dela programa ali pa v intenzivni rasti obsega proizvodnje na obstoječih programih, s čimer bi na višjem nivoju vseh stroškov, zniževal vpliv fiksnih.
To je bilo prvo izhodišče, ki je narekovalo visok planirani obseg v bodočem letu.
3. Drugi vzrok, to je razkorak v gibanju cen, bi bilo mogoče kompenzirati ali z izredno hitrim spreminjanjem proizvodov znotraj obstoječega proizvodnega programa ali pa s spremembo proizvodnega programa kot celote. V obeh primerih pa je možno ukrepati le dolgoročno, nikakor pa tako hitro, kot se razpirajo škarje med cenami surovin in izdelkov.
Po podatkih republiškega komiteja za tržišče in cene, je potekal letni porast cen surovin, ki jih uporabljamo in finalnih izdelkov naslednje:
Letni porast cen v SRS 1971—1977	
Kemična industrija	21,6
črna metalurgija	19,9
barvna metalurgija	16,3
elektroenergija	34,2
nekovinska industrija	23,2
elektroindustrija	7,3
Elma — finalni izdelki	6,5
Iz prejšnje tabele je razvidno, da predstavlja material skupno 54 odst. stroškov. Pri zadržanih fiksnih stroških in zadržanih indeksih cen, bi moral letni obseg prodaje rasti kar trikrat hitreje od cen surovin, če bi hoteli zaustaviti padanje akumulativnosti. To pa pomeni 60—70 odst. letni porast obsega, kar pa tudi teoretično ni izvedljivo.
Iz tega je nujno izhajal zaključek, da bo treba iskati izhod v več smereh, in sicer:
a)	Povečanje obsega do skrajnih zmogljivosti in do obsega, ki ga dopušča tržišče.
b)	Intenzivno vključevati nove proizvode v obstoječih programih.
c)	Z investicijskim vlaganjem in kooperacijo odpraviti ozka grla.
d)	Pritiskati na administrativne organe za dviganje prodajnih cen.
Intenzivno povečanje proizvodnje je pomenilo še večji pritisk na obstoječe kapacitete in tehnologijo, ki pa je zaradi nekaterih ozkih grl in zaradi splošne zastarelosti, že dosegla nivoje prenasičenosti in neracionalnega izkoriščanja. Ta obremenitev se da razbrati tudi iz naslednjega prikaza:
Osnovna sredstva (v mio din) Sedanja vrednost 31.12.1977						
TOZD	Gosp. aparati	Transf.	Orod- jarna	Lendava	Čatež	skupaj
1. Skupaj	31,5	1,2	8,7	14,9	8,2	64,1
2. samo oprema	10,6	0,6	7,6	3,4	1,8	32,2
3. cel. prihodek 77	235	28	19	125	20	451
4.	3:2	22	46	2,5	13	11	14
Iz prikaza je razvidno, da je delovna organizacija v letu 1977 s sedanjo vrednostjo opreme že ustvarila 14 din celotnega prihodka na 1 din vrednosti opreme. V TOZD GA je dosegla celo 22 din na 1 din kar pomeni, da se je vsak dinar vrednosti opreme v celotnem prihodku obrnil vsakih 14 delovnih dni. To je skrajno izkoriščanje opre-me v dveh, treh ali celo štirih izmenah, je puščalo posledice na kvaliteti, na motnjah v planiranju in zaradi tega tudi na kopičenju nedovršene proizvodnje, kar je angažiralo večja obratna sredstva.
Problem financiranja proizvodnje je postajal vedno bolj akuten, saj zaradi padanja akumulativnosti iz leta v leto ni bilo mogoče izločati ostanka dohodka v obratna sredstva. Celo nasprotno, zaradi nuine nabave nekaterih strojev za odpravo ozkih grl, se je celo zmanjševal trajni vir obratnih sredstev.
V letih 1976 in 1977 so bili na področju obratnih sredstev nasled-nji premiki:
Obratna sredstva (v 000 din) 31.12.		
	1976	1977
trajna	37.179	28.253
dolgoročni krediti	21.629	18.896
kratkoročni krediti	10.324	9.473
skupaj	69.132	56.622
Iz tabele se vidi ne samo absolutni padec razpoložljivih trajnih virov obratnih sredstev, namreč upadanje teh sredstev kot celote. Celotno razliko do potrebnih sredstev je bilo potrebno pokrivati s kratkoročnimi aranžmaji, največkrat s kupci, kar pa je povečalo tudi stroške financiranja in zopet vplivalo na padanje akumulativnosti.
Ob Startu v leto 1978 je delovna organizacija razpolagala z mnogimi nesigurnimi subjektivnimi činitelji, katere so karakterizirala Predvsem naslednja dejstva:
1.	Intenzivna decentralizacija skupnih služb v letu 1977 in prenos Planskih in operativno tehnoloških funkcij na TOZD je povzročila določeno organizacijsko zmedo in strokovno nepripravljenost v TOZD.
2.	Ureditev samoupravnih odnosov v TOZD in med TOZD je zahtevala mnogo truda za odpravljanje negativnih teženj, pa kljub temu v začetku leta 1978 niso bili vzpostavljeni zadosti trdni odnosi med TOZD, kakršne zahteva sodelovanje v faznem procesu proizvodnje.
3.	Ukinitev komiteja ZK in reorganizacija sindikatov je za daljši čas omehčala politično koordinacijo med TOZD.
Edino subjektivno dejstvo, na katerega se je bilo moč nasloniti ob vstopu v novo plansko obdobje, je bilo razmeroma dobro vzdušje •bed delavci, ker je bil razmeroma napet plan leta 1977 dosežen, ker so se povprečni osebni dohodki v enem letu dvignili iz 3.000 na
4.000	din in ker je bilo sproščenih mnogo demokratičnih poti, ki so se dolgo časa zapirale v tehnokratske strukture.
Pod navedenimi objektivnimi in subjektivnimi pogoji se je pripravljal in sprejel plan za leto 1978. Pri tem je bilo potrebno razrešiti osnovno dilemo in sicer:
—	ali na osnovi natančne raziskave ugotoviti objektivne možnosti v'seh kapacitet in na tej osnovi dimenzirati obseg plana ter ga nuditi tržiščem,
—	ali na osnovi tržnih možnosti dimenzirati takšen obseg plana, da bo z njim mogoče zagotoviti normalno rast OD in doseči vsaj minimalno akumulativnost.
Po prvem principu bi pomenilo že v planu zaustaviti rast OD ali celo izkazati izgubo. Posledica tega bi bil verjetno določeni sanacijski program, ki pa ne bi mogel bitF 'bistveno drugačen od že obstoječih treh sanacijsko-investicijskih programov za Lendavo, Čatež hi Črnuče, ki so delno že v realizaciji ali pa tik pred njo.
Posledica takšnega plana bi pomenila tudi zaustavitev OD in skupne porabe, kar pa že neposredno za tem pomeni odhod najpomembnejših kadrov, oziroma začetek razpada, ki bi ga le težko zaustavili.
Torej je ostal na razpolago le drugi princip. To se pravi, lotiti so je bilo treba optimističnega plana, ki pa je baziral na vrsti subjektivnih činiteljev, od katerih je bila odvisna njegova realizacija.
III.	OSNOVNE ZNAČILNOSTI IN POTEK IZVRŠEVANJA PLANA ZA LETO 1978
Plan je bil torej optimističen in napet. Predvideval je naslednji obseg in indekse glede na realizacijo v letu 1977.
	obseg (v mio din)	indeks
Celotni prihodek	384	139
porabljena sredstva	226	135
dohodek	157	146
_	osebni dohodek	113	134
Izvršitev tega plana bi omogočila formirati tudi določen ostanek ln sicer:
za stanovanjsko izgradnjo	4,9 milijona din
za prehrano	3,5 milijona din
______za sklade________________________________9,7 milijona din_______
Omogočen pa bi bil tudi dvig povprečnih osebnih dohodkov iz
4.000	na 5.000 din, kar bi pomenilo nadomestitev zaostanka, nastalega v letu 1975 in 1976, proti DO v elektroindustriji.
Ostanek dohodka za sklade sicer še ne bi pomenil nobenega bistvenega posega v spremembi materialnih pogojev DO, zaustavil pa bi proces propadanja osnovnih substanc, dokler ne bi bile aktivirane nove investicije po izdelanih sanacijsko-investicijskih programih.
Pri ocenjevanju možnosti za izvršitev tako napetega plana so bile ugotovljene kritične točke in ozka grla, ki jih je potrebno odstraniti z naslednjimi ukrepi:
a)	Odpraviti fizično ozko grlo na kapacitetah velikih štanc. Le-tega bo možno odpraviti z nabavo nekaterih novih strojev kot nadomestilo iztrošenih in s skrbjo za polno zasedbo.
b)	Povečati ekspeditivnost in kapacitete pri vzdrževanju in proizvodnji orodij.
c)	Zagotoviti že v I. kvartalu vstop v proizvodnjo novih izdelkov, in sicer:
Pri instalacijskem materialu
—	nova družina O-stikala
—	nova družina vodotesnih stikal in vtičnic
—	novi flurestenčni okovi
—	nova tipka stikala pri gospodinjskih aparatih
—	varilnik folije
—	vžigalnik na plin
—	parni likalnik z brizgalko pri transformatorjih
—	novi prenosni zaščitni trato
Nova proizvodnja naj bi predstavljala skupaj prodajno vrednost 66 milijonov din ali 15 odstotkov celotnega obsega prodaje. Ta proizvodnja naj bi zaradi novih cen prevzela nase velik del bremena pri razkoraku v cenah.
d)	Z novim likalnikom LA 15 omogočiti doseg planiranega obsega izvoza likalnikov Rovventi. Izvoz likalnikov za Rovvento naj bi znašal 59 milijonov din ali kar 27 odstotkov prodaje gospodinjskih aparatov.
e)	Izpeljati vse organizacijske funkcije, ki so bile prenesene iz DSSS na TOZD, predvsem pa usposobiti planske in tehnološke funkcije v TOZD, da bo nemoteno potekal fazni proces proizvodnje iz TOZD v TOZD, tako da bodo finalisti s pravočasnimi internimi naročili polizdelkov omogočali pravilno terminsko planiranje v proizvodnji polizdelkov.
f)	Mobilizirati vse družbenopolitične in samoupravne faktorje, da bodo vodili pobudo za realizacijo plana predvsem s pritiskom na boljše izkoriščanje delovnega časa in na odgovornost vseh strokovnih služb.
Kot je razvidno iz gornjega doseganja plana v pretežni meri ni bilo pogojeno z zunanjimi faktorji, marveč predvsem z notranjimi.
Poglejmo sedaj, kako so se ti faktorji obnašali in kako je potekalo izvajanje:
a)	Nabava raznih strojev za veliko štancarijo je potekala prepočasi, deloma zaradi prepočasnih odločitev v TOZD gospodinjski aparati deloma pa zaradi dobavnih rokov in deloma zaradi prepočasnega prenašanja malih štanc v TOZD Čatež. V TOZD GA je med delavci vladal še vedno odpor proti prenašanju tehnologij v druge TOZD.
Ta TOZD je doživljala v tem letu mnogo notranjih pretresov, ki so imeli bistven vpliv na dogajanje. Najprej disciplinski postopek proti direktorju TOZD in šefu montaže, nato menjava direktorja TOZD, nato štrajk delavcev zaradi neinformiranosti glede ukrepov na področju OD, nato izražena nezaupnica političnih organizacij proti vsem šefom na osnovi novega statuta, ki je bil v tem pogledu narejen, nato reelekcija vseh šefov itd., itd.
Ta TOZD, ki je bil odločilni proizvajalec kovinskih polizdelkov, je bil organizacijsko razpuščen in tako se odprava ozkega grla na stancah, ki je bila neizogibna za realizacijo plana, ni realizirala. Niti obstoječe kapacitete se niso dovolj izkoriščale zaradi akutnega pomanjkanja delavcev v I. polletju v Črnučah. Tudi uvedba 3. izmene na stancah s prevozom naših delavcev iz Čateža ni uspela zaradi organizacijske neusposobljenosti v tej TOZD.
Del teh izpadov je bil med letom nadomeščen z zunanjimi kooperanti, le-ta pa nikakor ni mogel pokriti izgubljenega časa.
b)	Obseg kapacitet orodjarne za vzdrževanje in proizvodnjo novih orodij je bil povečan predvsem z uvedbo normiranih del in z uvedbo planiranja strojnih kapacitet. Akutno pomanjkanje ročnih orodjarjev pa je bistveno omejevalo ekspeditivnost pri popravilu orodij. Na drugi strani pa je sistem planiranja del v orodjarni nujno zahteval spremembo sistema naročanja popravil in vzdrževanja. To se pravi, da bi morale perfektno funkcionirati tudi planske funkcije v TOZD, kar pa zaradi novih kadrov in neizkušenosti nikakor ni moglo zaživeti v tako kratkem času. Rešitev bi bila povečanje kapacitet v vzdrževalnih orodjarnah v TOZD in v izdelavi dvojčkov — orodij, kar pa je mogoče realizirati le v daljših razdobjih.
Manjkajoče kapacitete v orodjarni se je skušalo nadomestiti z naročili orodij v drugih orodjarnah (Iskra, Emo, Elko, Rade Končar, RŠC Velenje). Kot kaže pa se borijo vse orodjarne z istimi problemi, to je pomanjkanje kadra, kajti dobavni roki se nikjer ne spoštujejo in beležimo 6—12 mesečne prekoračitve dobavnih rokov. Naročila orodij v orodjarnah na Kosmetu in v Makedoniji pa so doživela neuspeh, zaradi popolnoma neustrezne kvalitete.
c)	V planu navedena nova proizvodnja je imela že ob koncu preteklega leta opravljen celotni primarni razvoj. Pretežni del orodij za serijsko proizvodnjo je bil izdelan že ob začetku plana. Manjkajoča orodja je bilo treba izdelati in tu so se stvari zaustavile z neverjetnimi odlaganji terminov, kjer so bila orodja kompletirana pa se je pogosto dogajalo, da so v preizkusnih serijah nastale napake, ki so zahtevale spremembo konstrukcije ali pa tehnologije. Tudi tu pa smo se srečevali z mnogimi kadrovskimi problemi. V TOZD so bili novi neizkušeni tehnologi, v razvoju pa novi neizkušeni konstruktorji. Pretežni del izkušenega razvojnega in tehnološkega kadra je v kriznih letih 1975 in 1976 zapustil tovarno in vse to je bilo potrebno ustvarjati na novo.
Vse to so bili vzroki, da se je pretežni del planirane nove proizvodnje začel finalizirati šele ob koncu leta. Ta izpad pa predstavlja po vrednosti praktično toliko, kolikor manjka do 100-odstotne realizacije letnega plana, celotnega prihodka, kar pa bi imelo pri dohodku in ostanku še dosti kvalitetnejši odraz.
d)	Nov zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju je s svojimi določili glede pravice izvoza izdelkov po licenci ali kooperaciji na vsa tržišča preprečil podpis pogodbe za kooperacijo v proizvodnji novega likalnika LA 15 s firmo Rovventa. Ne samo to. Določila zahtevajo celo spremembo nekaterih dosedanjih pogodb. To je vplivalo na zmanjševanje obsega izvoza likalnikov za Rovvento, kar pa je imelo vpliv tudi na obseg proizvodnje likalnikov. Od predvidenega izvoza likalnikov Rovventi v višini 59 milijonov din je bilo realiziranega le približno 30 odstotkov. Del vplivov za takšno zmanjševanje je pripisati seveda tudi padcu konjunkture na zahodnih tržiščih, tako da se tudi prognoze Rovvente niso uresničile.
Padec izvoza likalnikov smo skušali nadomestiti s povečanjem izvoza instalacijskega materiala, kar pa je na eni strani zaradi omenjenih kapacitet, na drugi strani pa zaradi novo odprtih tržišč, lahko le delno nadomestilo ta izpad.
c) Izvedba novih organizacijskih funkcij, prenešenih iz DSSS na TOZD, to je predvsem planiranje in operativna tehnologija, je zahtevala velike strokovne napore vodstev TOZD. Zahteval je na eni strani enotne sisteme v celotni DO in njihovo konkretno aplikacijo na specifične pogoje TOZD. Medtem ko na področju tehnologij ni bilo težav glede enotnega sistema, glede zajemanja in spremljanja normativov in postopkov, ker je tu že obstajala nekajletna tradicija, je bilo to drugače na področju planiranja. V DO je bil namreč tik pred decentralizacijo uveden sistem Georga, ki pa še ni zaživel. Torej tu ni šlo za prenos izkušenj na TOZD, marveč pravzaprav šele za uvedbo.
Novi planski kadri v TOZD so se prepočasi usposabljali za uvajanje lega sistema in so to hoteli nadomestiti z raznimi poenostavitvami. Najbolj kritično se je to odražalo v TOZD Lendava, ki je bila določena za nosilko planiranja proizvodnje instalacijskega materiala. Ta neurejenost v planiranju je na eni strani povzročala zastoje v finalizaciji, kar je zmanjševalo celotni obseg proizvodnje, na drugi strani pa kopičenje nesortiranih polizdelkov, ki so postali pomemben faktor pri obremenjevanju obratnih sredstev. Že v prvem polletju je bilo zabeleženo povečanje nedovršene proizvodnje za 47 odstotkov, proti istemu obdobju preteklega leta, medtem ko je bilo v tem obdobju zabeleženo le 17 odstotkov povečanja fizičnega obsega proizvodnje oziroma 25 odstotkov povečanja finančnega obsega proizvodnje.
V TOZD Lendava je bil v II. kvartalu tudi izvoljen novi direktor TOZD, medtem ko je bil prejšnji na tem mestu le dobro leto. Ta TOZD pa je medtem zrasla iz 366 na 525 zaposlenih delavcev in v tem času je bil zaposlen celotni strokovni team, brez potrebnih izkušenj. V preteklem obdobju je bil ta TOZD praktično skoraj brez strokovnega kadra.
Vsi ti subjektivni vzroki, ki so v veliki meri izhajali iz ene hitro nastajajoče se TOZD, so imeli pomemben vpliv tudi na dogajanje v drugh TOZD — dobaviteljih polizdelkov.
f) Glede vpliva in efikasnosti družbenopolitičnih faktorjev za izvrševanje plana, lahko na tem mestu dajemo le površno oceno. Verjetno je bilo za dogajanje v tem letu tipično za vse te faktorje, da se še niso znašli v novih pogojih delovanja, saj so bili vsa pretekla leta vajeni dobivati direktive iz centra, to je bilo iz sveta ZK, iz komiteja ZK DO ter vodstva sindikata itd. V novih pogojih so se ti faktorji dostikrat našli izven dogajanja, včasih pa so se celo vključili v podporo negativnih tendenc, ki so se pojavljale znotraj TOZD ali DSSS. To so bile predvsem tendence zapiranja v lastne interese TOZD grupno-lastniške miselnosti ali metanja krivde za neuspeh na druge TOZD itd.
Te organizacije so tudi premalo iskale opore pri občinskih političnih forumih. Občinski politični forumi pa so tudi premalo navezovali stike z dogajanji v TOZD in še vedno urejali vsa vprašanja preko DO, ne glede ali so bila družbenoekonomska ali politične narave.
Marsikatera pomembna politična, organizacijska in kadrovska vprašanja so tako ostajala nerešena in v teh organizacijah TOZD se tudi ni razvila zadostna mera odgovornosti.
Seštevek vseh navedenih faktorjev je torej vplival na to, da letni plan poslovanja ni bil izvršen. Vzroki so bili torej v veliki meri notranjega značaja, vendar ob pomembnem vplivu tudi zunanjih za DO objektivnih faktorjev.
IV.	REZULTATI POSLOVANJA V LETU 1978
Dokončne rezultate poslovanja bo pokazal šele zaključni račun, vendar se da le-te na osnovi devetmesečnih rezultatov in obsega dogajanja v zadnjih treh mesecih že izdelati prognozo glavnih pokazateljev. Ti so razvidni iz tabele:
Iz prikaza je razvidno, da je kljub temu, da niso bila dosežena planska predvidevanja glede obsega proizvodnje, doseženih nekaj ugodnih poslovnih rezultatov glede na preteklo leto. Z 21-odstotnim povečanjem uporabljenih poslovnih sredstev in s 16-odstotnim povečanjem zaposlenih, je bil ustvarjen kar za 38 odstotkov večji dohodek, kot v letu 1977. Le-ta pa se je v pretežni meri potrošil za neizogiben dvig osebnih dohodkov, ki se je na zaposlenega dvignil za 20 odstotkov in dosegel na koncu leta približno 5.000 din.
Fizična produktivnost, merjena z normativnimi norma urami na zaposlenega v globalu ni porasla, ker je velik del novo zaposlenih, predvsem režijskih strokovnih delavcev v TOZD Lendava in Čatežu, ki sta v tem letu izoblikovala lastne strokovne službe. Le-ta pa bodo svoj efekt izkazala šele v naslednjih letih.
		(v mio	din)
	1977	prognoza 1978	indeks
1. Sedanja vrednost osn. sredstev (31.12.)	64,2	77,6	120
2. Sedanja vrednost opreme (31.12.)	32,2	38,6	120
3. Obratna sredstva (povpr. uporabljena)	92,4	112,1	122
4. zaposleni	1.122	1.300	116
5. celotni prihodek	451,5	450	100
6. eksterni celotni prihodek	260,2	320	123
7. porabljena sredstva (eksterna)	145,3	162	115
8. dohodek	114,9	158	138
9. prispevki	18,6	30	161
10. čisti dohodek	96,7	128	132
11. osebni dohodek	79,3	110	138
12. skladi	17,4	18	103
13. fizični obseg proizv. (1000 NNU)	1.164	1.304	112
14. poslovna sredstva (povpr. upor.)	157,3	189,7	121
15. ekonomičnost 6 : 7	1,79	1,98	110
16. rentabilnost 6 :14	1,65	1,69	102
17. produktivnost 8 : 4	0,10	0,12	122
Pregled realizacije 1978, glede na srednjeročni plan (v mio			din)
	SR plan 1978	realiz. 1978	indeks
Celotni prihodek	401	450	112
eksterni celotni prihodek	322	320	100
porabljena sredstva eksterna	203	162	80
dohodek	119	158	133
obveznosti	18	40	222
čisti dohodek	101	129	122
osebni dohodek	79	110	138
ostanek	22	8	36
Iz pregleda se vidi, da se v pogledu obsega za vrednosti izvršujejo ali celo presegajo srednjeročna planska predvidevanja. Največje prekoračitve pa so na področju samoupravnih in zakonskih obveznosti ter na področju osebnih dohodkov. Ker so obveznosti in OD nastajali kot posledica inflacije, celotni dohodek pa zaradi zadrževanja cen temu ni sledil, je ta razkorak v celoti vplival na nedoseganje plana na področju akumulacije oziroma ostanka dohodka, ki je bil realiziran le s 36 odstotki.
V.	UKREPI ZA SANACIJO POLOŽAJA
Iz predhodnih podatkov je razvidno, da se Elma ne nahaja v nekih trenutnih težavah, marveč da je današnje stanje posledica dolgotrajnega izčrpavanja tehnologij. Latentna neakumulativnost se je skozi desetletja odražala na
—	preskromnem razvoju novih proizvodov
—	prepočasnem nadomeščanju delovnih sredstev in prepočasnem uvajanju novih tehnologij
—	premajhnemu izdvajanju finančnih sredstev v trajna poslovna sredstva za financiranje proizvodnje.
Prepočasen razvoj proizvodov je onemogočil prilagajanje cen in s tem tudi ustvarjanje zadostnega dohodka za pomembnejšo akumulacijo.
Prepočasno uvajanje novih tehnologij je omejevalo hitrejše naraščanje obsega proizvodnje, ki pa ga je tržišče omogočalo. Večji obseg bi zniževal vpliv fiksnih stroškov in s tem povečal akumulativnost.
Premajhna lastna obratna sredstva so zahtevala večje angažiranje tujih in s tem večje stroške (obresti), ki so v zadnjih letih že začeli presegati akumulacijo.
Vse to kaže, da bo možno to stanje, ki je posledica dolgoročnega procesa, le dolgoročno sanirati.
A. Dolgoročni ukrepi
Osnovna orientacija dolgoročnega razvoja Elme bi morala bazirati na postopni preorientaciji proizvodnih programov tako, da se v Črnučah razvijajo programi, ki zahtevajo manjšo udeležbo živega dela, v Lendavi in Čatežu pa programi z večjo udeležbo živega dela.
Prvo fazo teh programov zajemata dva programa v Lendavi in Čatežu, ki naj bi delno modernizirala proizvodnjo instalacijskega materiala. Ta dva bosta v celoti realizirana v letu 1979.
Drugo fazo predstavlja realizacija investicijskega programa za proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov, ki pa vsebuje predvsem avtomatizacijo dveh tehnoloških procesov, to je štancanje kap za likalnik in galvanika.
Tretjo fazo naj bi predstavljala razširitev in modernizacija proizvodnje malih suhih transformatorjev v Črnučah s tem, da se del te proizvodnje, ki zahteva novo zaposlovanje, prenese na lokacijo, kjer je še razpoložljiva delovna sila.
Istočasno naj bi se izvršil še drugi del investicij za moderno proizvodnjo elektro-instalacijskega materiala v Lendavi in Čatežu.
Tako imenovani četrti proizvodni program, ki je začel nastajati v letu 1978, to je proizvodnja naprav za opremo montažnih delovnih
mest, naj bi se razvijal na področju Črnuč, vendar tako, da bi se v povezavi z neko drugo delovno organizacijo, ki že ima ustrezno opremo, omogočil hitrejši razmah.
Proizvodnja štirih, dokaj različnih proizvodnih programov pa bo v Elmi mogoča le pod pogojem, da se najdejo zelo čvrste povezave z nekaterimi drugimi delovnimi organizacijami s področja teh dejavnosti, s katerimi bi našli racionalnejše rešitve v razvoju, tehnologijah in v prodaji izdelkov.
Trenutno so v razpravi naslednje povezave:
1.	Ustanovitev poslovne skupnosti TOZD za področje elektro-in-stalacijskega materiala, v katero bi se vključile TOZD Lendava in Čatež, IM Elektrokontakt in Nopal. Osnutek programa je dan v strokovno razpravo.
2.	Skupni program in skupni prihodek med TOZD Gospodinjski aparati in TOZD Iskra Reteče. Sporazum je bil na referendumu že sprejet.
3.	Vključitev TOZD Transformatorji v poslovno skupnost Energo-invest. Izvršeni so samo predhodni razgovori.
4.	Kooperacijski odnos med TOZD Orodjarna in nekaterimi dru-gimi TOZD na področju proizvodnje naprav za opremo montažnih delovnih mest. Izvršeni so samo predhodni razgovori s SOZD Elkom.
Glede na uspeh navedenih že začetih povezovanj, bo treba v tej smeri najti ustrezne povezave z drugimi delovnimi organizacijami, kajti le v lem je lahko zagotovljen bistveni pogoj racionalne proizvodnje tako obsežnih in različnih proizvodnih programov.
E- Kratkoročni ukrepi
Med najpomembnejše kratkoročne ukrepe spada vsekakor realizacija plana za leto 1979. Ta plan je še bolj optimističen od plana za leto 1978 kljub temu, da so med tem nastali neki novi proizvodi in da je bilo aktiviranih nekaj novih strojev na ozkih grlih. Za realizacijo tega plana so potrebni predvsem naslednji ukrepi:
1.	Na vseh ozkih grlih uvesti poseben režim nadzora za polno izkoriščanje kapacitet in za hitro odstranjevanje izpadov.
2.	Za vse plansko manjkajoče kapacitete že v začetku leta angažirati zunanje kooperante v družbenem in privatnem sektorju.
3.	Dodelati vse začete organizacijske ukrepe predvsem na področju planiranja in vzdrževanja orodij.
4.	Uvesti efekten informacijski sistem tako, da bodo vsi delavci sproti obveščeni o dogajanju in predvsem o doseganju plana.
Na področju nove proizvodnje, ki ima bistveni vpliv na finančno realizacijo plana, je potrebno storiti predvsem naslednje:
1.	Hitro realizirati bistvene ukrepe, ki jih predvideva posebni Program ukrepov za izboljšanje stanja razvoja.
2.	Pri TOZD — nosilcih proizvodnih programov sprejeti terminske Plane osvajanja novih proizvodov.
3.	Kadrovsko usposabljati delovna mesta, ki imajo bistven vpliv na osvajanje novih proizvodov — vodja projektov ,TM, tehnologi I, konstruktorji itd.
TOZD naj bi mobilizirale vse subjektivne faktorje od političnih do samoupravnih, ki naj bi s stalnim pritiskom na strokovne in druge faktorje vplivali na maksimalno angažiranje.
PRODAJNA IN NABAVNA PROBLEMATIKA
Med celim letom je bilo povpraševanje po naših izdelkih zadovoljivo, oziroma v okviru predvidenega gospodarskega načrta. Moramo Pa ugotoviti, da smo zadovoljivo pokrivali potrebe tržišča samo z gospodinjskimi aparati, s proizvodnjo elektroinstalacijskega materiala in transformatorjev pa v veliki meri tega nismo uspeli.
Plan prodaje smo po vrednosti dosegli približno 70 odst. in 83 odstotkov po fizičnem obsegu. V primerjavi z letom 1977 pa 120 odst. Po vrednosti in 107 odst. po fizičnem obsegu.
Na področju instalacijskega materiala smo celo leto imeli velike težave zaradi neizpolnjevanja proizvodnega plana in zakasnitev pri skoraj vseh izdelkih, razen skupine p/o stikal. Nepopravljiva posledica pa ima izpad vseh glavnih skupin novih proizvodov (»O« stikal, OG stikal in vtičnic, okovov ECO, natikal), kar do konca leta nismo uspeli osvojiti.
Na področju malih gospodinjskih aparatov smo na domačem tržišču dosegli načrtovane rezultate. Lahko pa bi še nekoliko boljše, če ne bi prevečkrat primanjkovalo likalnikov s teflonsko ploščo in čistilnikov preprog. Na slabše doseganje plana je največ vplival bistveno zmanjšan izvoz likalnikov. Izvozili smo samo 74.000 kosov likalnikov E 5291, medtem ko smo teh izvozili v prejšnjem letu 143.000 kosov.
Pri prodaji transformatorjev smo sicer plan dosegli po vrednosti Ul odst., toda potreb tržišča nismo uspeli pokriti. Prisiljeni smo bili dobavne roke podaljševati skoraj na enkrat daljši čas od normalnih dobavnih rokov.
Skupna zaloge finalnih izdelkov so bile med letom precej pod načrtovanimi, na koncu leta so se te zaradi slabše prodaje v decembru nekoliko povečale (pribl, na 30 dni), toda za normalno prodajo so še vedno prenizke. Nekoliko previsoke so (zaradi manjšega izvoza likalnikov) samo zaloge gospodinjskih aparatov. Kritično nizko pa je stanje zalog instalacijskega materiala, samo za pribl. 18 odst. dnevno Prodajo.
Tudi v nabavni službi smo v preteklem letu imeli precej težav. Zaradi konjunkture je na trgu primanjkovalo v glavnem izdelkov črne metalurgije (HVT in vijaki) ter plastičnih mas. Splošno pomanjkanje teh surovin in naš izredno širok asortiman je nekajkrat povzročilo resne motnje v proizvodnji.
Poleg tega je v glavnem zaradi nedoseganja zastavljenih planov v proizvodnji prišlo v drugem kvartalu do prevelikih zalog surovin (preko 30,000.000.—). Do konca leta smo s posebnimi ukrepi te zmanjšali na 28,100.000.— din. Pomemben delež v stanju zalog surovin ima-•io tudi materiali, nabavljeni za nove proizvode, katere nismo realizirali.
Gibanje cen repromateriala je bilo povprečno v mejah s predvidenimi našimi planskimi cenami.
Za nekatere surovine so se med letom občutno dvignile cene. Za bakelitne mase so cene porasle za 20 odst. do 39 odst. Vijačni material se je podražil za 27 odst., izdelki črne metalurgije pa za 15 odst.
V izvozu smo v preteklem letu imeli naslednjo problematiko. Zaradi občutnih podražitev domačih surovin in storitev smo postali posebno pri gospodinjskih aparatih predragi v proizvodnih stroških. Zahodna tržišča so zahtevala, da cene znižujemo, kar pa največkrat nismo mogli. Zaradi tega je izvoz gospodinjskih aparatov bil nižji kot preteklo leto. Zelo močna pa so bila povpraševanja po instalacijskem materialu in transformatorjih. Kljub težavam zaradi prodajnih cen smo v preteklem letu prvič uspeli izvoziti tudi naše transformatorje. Za instalacijski material pa predstavljajo največjo oviro za večji izvoz naše nepravočasne dobave in dejstvo, da zelo malo izdelkov ustreza mednarodnim standardom.
Prcgicd izvoza in uvoza za TOZD:
	UVOZ	izvoz
TOZD 02	946.462,00 US $	602.948,00 US $
TOZD 05	88.277,00 US S	224.959,00 US $
TOZD 03	96.523,00 US $	66.130,00 US $
TOZD 04	15.745,00 US $	—
SKUPAJ	1,147.007,00 US $	894.037,00 US $
Tako smo tudi v preteklem letu ostali še vedno večji uvozniki kot izvozniki. Kljub temu pa smo z izvozom ustvarili dovolj pravic do uvoza in nismo zaradi tega imeli težav. V letu 1979 so pogoji za pridobivanje uvoznih pravic poostreni in bomo zato prisiljeni povečati izvoz ali zmanjšati uvoz.
Prodajne cene na domačem trgu smo za transformatorje in instalacijski material uspeli spremeniti do višine, ki jo Zvezni zavod za cene dovoljuje. Te posebno za instalacijski material še ne pokrivajo vseh podražitev surovin in storitev. Samo cene za bakelitne okove, ki so bile kritične, smo s posebnimi akcijami uspeli dvigniti na kolikor toliko zadovoljivi nivo. Med letom pa so ponovno postale zelo kritične cene skoro vseh gospodinjskih aparatov, ker s spremembo cen nismo uspeli do konca leta. Zato ostane ta naloga na tem področju vsekakor prioritetna.
Lahko zaključimo, da kljub nekaterim resnim težavam v preteklih letih na tržišču še vedno predstavljamo največjega proizvajalca instalacijskega materiala, likalnikov in tudi malih suhih transformatorjev in da so naši proizvodi še vedno iskani na tržišču.
ZAPOSLOVANJE
Področje zaposlovanja v DO ELMA lahko ocenjujemo dvojno, in sicer zaposlovanje v TOZD, ki se nahajajo v območju Črnuč in zaposlovanje na območju občine Lendava in Čatež.
Kadrovanje novih delavcev v DO ELMA poteka skladno z vsakoletnim gospodarskim načrtom, katerega sestavni del je tudi plan oz. načrt zaposlovanja, kateremu določamo dinamiko zaposlovanja naknadno, če bi hoteli na kratko opisati probleme zaposlovanja v dislociranih TOZD, lahko ugotovimo, da ni bistvenih problemov s kadrovanjem nekvalificiranih delavcev za priučitev, kajti na teh območjih je trenutno tega kadra dovolj, nekaj več problemov je s kadrovanjem tako imenovanih strokovnjakov, pri čemer so mišljeni kadri z višjo in visoko strokovnostjo, ki že imajo nekaj delovnih izkušenj.
Prav tako je problem kadrovanja kvalificiranih orodjarjev, ki jih za sedanje potrebe celotne slovenske industrije primanjkuje, tako da v letu 1978 nismo uspeli v nobeni TOZD organizirati B orodjarn, čeprav smo si te želje v gospodarskem načrtu zastavili.
Skupna ugotovitev za vse TOZD in DSSS razen za TOZD Elektro-material Čatež, je, da postavljenega plana za leto 1978 nismo dosegli in to zaradi najrazličnejših razlogov. Planirano število ljudi celotne DO ELMA za 1978. leto je bilo 1522, ob koncu leta pa smo v DO imeli 1381 delavcev.
Razlogi, da plana v celoti nismo uspeli realizirati, so v lendavskem TOZD na primer predvsem iz razloga pomanjkanja prostorov. V TOZD Elektromaterial Lendava je bilo kljub pomanjkanju prostorov kadrovanih 94 novih delavcev, od tega velika večina neposredno proizvodnih delavcev.
Lendavska TOZD je v letu 1978 planirala 625 delavcev, decembra pa je ta TOZD zaposlovala 586 delavcev, kar je 39 delavcev manj kot jih je bilo planiranih.
Seveda so to le končne številke, kajti niso upoštevani delavci, ki so med letom zapustili delovno razmerje in jih je bilo potrebno nadomestiti z novimi delavci. Skupno je s TOZD Elektromaterial Lendava na novo sklenilo delovno razmerje 94 NK delavcev, zapustilo pa jo je 44 delavcev.
TOZD ELEKTROMATERIAL ČATEŽ
Povprečno je delo s TOZD Elektromaterial Lendava združevalo 571, zapustilo pa 83 delavcev.
Leto 1978 je bilo za to temeljno organizacijo še posebej dinamično, in to na vseh področjih gospodarjenja. TOZD se je na novo organizirala, kar je povzročilo tudi določene kadrovske potrebe. Za leto 1978 je bilo z gospodarskim načrtom predvideno 95 delavcev, ob koncu meseca decembra pa je delo v TOZD združevalo 98 delavcev. Delovno razmerje je na novo sklenilo 26 delavcev, od tega 3 tehniki, 3 kvalificirani delavci in 20 NK, TOZD pa je zapustilo 11 delavcev, in sicer 1 KV in in 10 priučenih. Povprečno je delo s TOZD Elektromaterial Čatež združevalo 87 delavcev.
TOZD in DSSS, ki se nahajajo na območju Črnuč, pa se srečujejo z drugačnimi problemi. Povečanju fizičnega obsega proizvodnje je sledilo ustrezno povečanje zaposlovanja, tu pa so nastajali različni problemi.
1.	Ponudba nekvalifeirane delovne sile je bila slaba in nekvalitetna, vendar smo zaradi nujnosti reševanja ozkih grl v proizvodnji kadrovali, kar je pač bilo na razpolago, posledica teh kratkoročnih rešitev pa je več problemov, kot so nizka produktivnost, veliko opravičenih in neopravičenih izostankov z dela, nerešeni stanovanjski problemi, odsotnosti zaradi slabega zdravstvenega stanja, pogosti bolniški izostanki in podobno.
2.	Dobro je znano tudi pomanjkanje KV delavcev, vendar smo se tega problema lotili na drugačen način. Že v letu 1971 smo se odločili, da bomo pospešeno vzgajali svoje kadre in zato napravili ustrezen plan izobraževanja. Ker planiranega števila učencev nismo uspeli zagotoviti na širšem ljubljanskem območju, smo iskali učence v manj razvith območjih Slovenije in v Čakovcu. Trenutno imamo 41 učencev, kar je celo nekaj nad planom (2). Predvidevamo, da bodo TOZD na območju Črnuč imele dovolj kvalificiranih delavcev v letu 1980 in od takrat dalje.
TOZD ORODJARNA
V tej TOZD je bil v letu 1978 največji problem pri kadrovanju orodjarjev, katerih kljub veliki angažiranosti nismo uspeli kadrovati. Naj kot primer navedem, da v Bosni, iz katere prihaja največ delavcev vseh starosti, je na vseh zavodih skupaj prijavljen le en orodjar, o njegovih kvalitetah pa tu ne bi govorili.
TOZD Orodjarna je planirala za leto 1978 95 delavcev, na koncu leta pa jih je bilo 83, torej 12 delavcev manj. Med letom je delo na novo združilo 9 delavcev, 1 z višjo izobrazbo, 8 pa kvalificiranih, zapustilo pa jo je 7 kvalificiranih delavcev. TOZD za svoje potrebe izobražuje 31 učencev vseh vrst kovinskih poklicev.
TOZD TRANSFORMATORJI
Tudi proizvodnja te TOZD je v veliki meri odvisna od števila in kvalitete delavcev, ki delo opravljajo. TOZD je za leto 1978 predvideval 97 delavcev in kot ostale tudi ta TOZD ni dosegla planiranega števila delavcev. V mesecu decembru 1978 je v TOZD Transformatorji združevalo delo 79 delavcev, kar je 18 delavcev manj kot jih je določil letni gospodarski načrt. Tudi ta TOZD izobražuje KV delavce za svoje potrebe, in sicer ima trenutno 7 učencev.
Delo v TOZD Transformatorji je na novo združilo 32 delavcev, od tega 1 s srednjo šolo, 4 kvalificirani in 27 nekvalificiranih. TOZD pa je zapustilo 14 delavcev. Povprečno je bilo v TOZD 73,1 delavca.
TOZD GOSPODINJSKI APARATI
V	tej TOZD je bilo preteklo leto, vsaj kar se kadrovanja tiče, še posebej pestre. Za leto 1978 je bilo planiranih 461 delavcev, v mesecu decembru pa je bilo v tej TOZD 411 zaposlenih Največ delavcev je imel TOZD v mesecu juliju, in sicer 431, povprečno je delo v TOZD združevalo 416 delavcev.
Pri reorganizaciji DO sta največ sprememb doživela TOZD GA in DSSS, to pa se pozna tudi pri kadrovanju. V TOZD je bilo kadro-vanih 81 novih delavcev, od tega 1 z visoko izobrazbo, 4 s srednjo, 1 kvalificiran in 75 nekvalificiranih, delo pa je zapustilo 75 delavcev, in sicer 2 z visoko izobrazbo, 1 s srednjo izobrazbo, 2 kvalificirana in 70 priučenih delavcev.
V	tej TOZD primanjkuje nekaj visokostrokovnih delavcev, predvsem za področje tehnološko operativne priprave dela. Delavcev, ki opravljajo delo na področju TOP, je premalo, poleg tega pa so to vi činoma mladi brez večjih delovnih izkušenj, tako da delo na tem področju zaostaja.
Med letom so se v tej TOZD večkrat pojavila ozka proizvodna grla, ki smo jih morali reševati na najrazličnejše načine, predvsem pa z raznimi premestitvami delavcev in kadrovanjem novih. V tej TOZD je veliko delavcev iz drugih republik, pri čemer nastajajo izpadi v proizvodnji zaradi odhodov domov, nepravočasne vrnitve, iz raznoraznih samovoljnih dopustov in podobno.
DSSS
Delovna skupnost se je v letu 1978 srečevala predvsem s problemom pridobivanja visoko in višje strokovnih kadrov. S programi izobraževanja, tako rednimi kot ob delu, nismo uspeli zagotoviti dovolj ponudbe, da bi lahko ustrezno zapolnili vrzeli, ki so zaradi odhodov delavcev nastajali.
Da bi delovne naloge lahko kolikor toliko zadovoljivo opravljali, smo probleme trenutno reševali tako, da smo razporejali delavce delovne organizacije na opravila, kjer je bilo to pač najnujnejše, ii delavci pa v največji večini primerov niso dovolj strokovno usposobljeni za opravljanje nalog na drugačnem nivoju, kar ima za posledico le vzdrževanje nekega stanja, opaziti pa je pomanjkanje novih idej glede organiziranosti in posodabljanja poslovanja. Položaj bi lahko sanirali tako, da bi pridobili nekaj ključnih delavcev predvsem na področju projektiranja in razvijanja izdelkov, na področju razvojnih tehnologij in pa predvsem na področju organizacije. Te delavce smo sicer poizkušali dobiti v letu 1978, vendar smo iz razgovorov s posameznimi kandidati, ki so se prijavili na oglase, ugotovili, da ELMA s takimi pogoji, kot jih lahko v tem trenutku nudi, za večino strokovnih delavcev ni zanimiva, še posebej ker se nahaja izven središča Ljubljane, ker ne more nuditi hitrega reševanja stanovanjskih problemov in zaradi osebnih dohodkov, ki pa niso glavni razlog.
Delovna skupnost je planirala 151 delavcev, decembra pa je štela 126 delavcev ali 25 delavcev manj kot jih je predvidel gospodarski načrt. V letu 1978 je na novo združilo delo z DSSS 23 delavcev, in sicer 4 z visoko izobrazbo, 3 z višjo, 11 s srednjo, 4 KV in 1 priučen
delavec, zapustili pa so jo 4 z visoko, 3 z višjo, 8 s srednjo, 2 kvalificirana in 3 priučeni, skupaj 20 delavcev. DSSS je povprečno imela 125 zaposlenih delavcev v letu 1978.
Iz opisanih ugotovitev lahko zaključimo, da je bilo področje zaposlovanja v preteklem letu dokaj dinamično. Delovno razmerje z Elmo je združilo 265 novih delavcev, prenehalo pa 171 delavcev.
Kvalifikacijska struktura zaposlenih je slaba, saj imamo le 8 delavcev z visoko izobrazbo, pa še ti so v večini primerov razporejeni na vodstvenih in vodilnih delovnih mestih. 33 delavcev je z višjo izobrazbo, 95 s srednjo, 473 kvalificiranih, ostalo pa so priučeni delavci.
Da bi izboljšali kvalifikacijsko strukturo zaposlenih, smo v naših programih izobraževanja začrtali vse vrste izobraževanja, tako izrednega študija, kot tudi preko raznih tečajev in seminarjev, na žalost pa odziv ni takšen kot bi moral biti, večina zaposlenih namreč ne čuti potrebe po izpopolnjevanju, raznih sredstev prisiljevanja pa ne poznamo.
Z volišča TOZD GA
BOLEZNINE
V letu 1978 je bilo v OZD zaradi boleznin izgubljenih 9,2 odst. delovnega časa, oz. samo za boleznine do 30 dni 3,9 odst. Ce te podatke prevedemo v ure, pomeni, da je bila celotna OZD zaradi vseh boleznin prekinjena dnevno za 1 uro, 10 minut, če ob tem upoštevamo še vse ostale odsotnosti z dela (letni dopusti, izredni dopusti, odhodi z dela, sestanki ipd.) upoštevajoč tudi delovno uspešnost delavcev, je prav gotovo nemogoče doseči začrtan gospodarski plan.
To lahko trdimo predvsem na osnovi podatkov, da je največ izpada delovnega časa zaradi bolezni v tipično proizvodnih TOZD, kjer se pojavljajo še drugi najbolj pereči problemi, ki onemogočajo nemoten in uspešen potek proizvodnje. V TOZD GA je bilo zaradi bolezni izgubljeno povprečno 19.8 odst. delovnega časa ali preračunano v ure pomeni, da je proizvodnja stala 2 uri in 40 minut. Z nekaj manjšim odstotkom odsotnosti se bori TOZD Elektromaterial Čatež, ki je imel v letu 1978 kar 26 odst. izpada delovnega časa zaradi bolezni oz. je bila proizvodnja prekinjena povprečno 2 uri in 15 minut.
Od teh tipično proizvodnih TOZD pa v TOZD Elektromaterial Lendava odstotek izpada delovnega časa zaradi upada in znaša 8,7 odstotka ali preračunano pomeni, da je njihova proizvodnja stala povprečno 1 uro in 9 minut.
Vzroke za takšne boleznine prav gotovo ne bomo našli v analizi bolezenskega stanja naših delavcev, pač pa tičijo vzroki v gospodarskem poslovanju TOZD, v organizaciji dela, v tehnologiji dela, ekološkem okolju, premajhni socialni varnosti delavcev itd.
Analize o bolezenskem stanju delavcev smo opravljali v preteklih letih, vendar so nam lahko služile le kot pregled stanja, ukrepov za zmanjšanje pa nam zakon o zdravstvu ne omogoča. Pri tem je mnogo ovir, predvsem tudi odnos zdravstvenih organizacij do proizvodnje, saj mnogokrat ugotavljamo neupravičeno odsotnost iz tipično »bolnih proizvodnih« vzrokov. Seveda nam zakon o zdravstvenem varstvu ponuja možnost večje kontrole bolezenskega stanja delavcev, s tem da ustanovimo lastno obratno ambulanto, ki bi delovala v neposredni bližini organizacije združenega dela ali znotraj, ki bi lahko zasledovala tudi te »bolestne proizvodne« vzroke ali predlaga njih odstranitev oz. izpopolnitev. Naša družba že živi v obdobju, kjer se vse mudi, prehitro se menja način življenja, pridobivanje materialnih dobrin je njihova prvenstvena težnja. Prihajamo v obdobje, ko pozabljamo na človeka z vsemi njegovimi psihofizičnimi lastnostmi, ki se odražajo v njegovem odnosu do dela, do sočloveka. Mnogo več bomo morali storiti za njegovo razgledanost, mu omogočiti pridobivati znanje, ki ga bo porabil za boljše opravljanje nalog, vse te stvari pa so v naši OZN na najnižjem mestu v »skrbi« za dobro proizvodno uspešnost, vendar vsak dan bolj opažamo, kako jo prav ti problemi spodjedajo.
SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST DO ELMA
Samoupravno organiziranost DO »ELMA« smo zakoličili že ob obravnavi osnutka zakona o združenem delu in sprejemu programa uresničevanja zakona o združenem delu.
DO »ELMA« je OZD s petimi TOZD in DSSS, ki jih povezuje skupni interes na področju proizvodnje gospodinjskih aparatov, elek-troinštalacijskega materiala in transformatorjev. TOZD so med seboj Povezano v faznem procesu proizvodnje v smislu sodelovanja pri vseh Srupah proizvodov in s tem v zvezi seveda tudi dohodkovno. Najpomembnejša samoupravna sporazuma, ki urejata ti področji. Samoupravni sporazum o združitvi v DO »ELMA« in Samoupravni sporazum o pridobivanju dohodka pri skupnem prihodku, smo sklenili v začetku leta 1978 ter se med letom prilagajali njunim določbam. Istočasno pa smo sprejeli oz. sklenili turdi naslednja samoupravna splošna akta, ki opredeljujeta medsebojne odnose TOZD:
Statut DO in Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in delitev dohodka in osebnih dohodkov.
Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih med TOZD in DSSS ter Samoupravni sporazum o osnovah plana DO »ELMA« pa smo sklenili šele ob koncu leta 1978.
Od ostalih samoupravnih splošnih aktov DO je SDS sprejel še Pravilnik o knjigovodstvu. Manjkajo pa še pravilniki o delu skupne delavske kontrole, inovacijah in tehničnih izboljšavah ter poslovni tajni. O pravilniku o štipendiranju in pripravništvu, pa si kljub določilu samoupravnega sporazuma o združitvi še nismo na jasnem ali bomo imeli skupni pravilnik, samoupravni sporazum ali pa si bo vsak TOZD sam urejal to področje. Do sedaj so TOZD na Črnučah sklenili samoupravni sporazum, TOZD Elektromaterial Lendava pa je sprejela svoj pravilnik. Iz te kratke analize obstoječega stanja samoupravne organiziranosti DO lahko vidimo, da imamo sprejete oz. sklenjene vse tiste samoupravne splošne akte, ki nam omogočajo nemoteno poslovanje med TOZD, na nas pa je, da določila teh aktov spoštujemo in se pri medsebojnem poslovanju temu primerno obnašamo.
Vzporedno z novo organiziranostjo DO so se na novo organizirale tudi TOZD, seveda v skladu z Zakonom in samoupravnim sporazumom 0 združitvi v DO. Tako so delavci TOZD sklenili samoupravne sporazume o združevanju dela delavcev v TOZD in sprejeli nove statute tar si uredili delovna razmerja, ki zajemajo naslednje samoupravne splošne akte:
—	pravilnik o delovnih razmerjih
—	pravilnik o varstvu pri delu
—	pravilnik o odgovornosti delavcev
—	pravilnik o ugotavljanju dohodka in delitvi sredstev za OD
V	sklepu delovnih razmerij pa žal še nismo sprejeli pravilnik o razvidu del oziroma delovnih nalog. Prav tako pa TOZD niso sprejeli še novega pravilnika o delu samoupravne delavske kontrole TOZD. Enako kot za TOZD pa zgoraj navedeno velja tudi za DSSS.
Večino samoupravnih aktov sprejetih v letu 1978 in 1977 na nivoju DO in v temeljnih organizacijah združenega dela je potrebno še dograditi organizacijske predpise o poslovanju in izvajanju posameznih določil omenjenih aktov. Posamezni sporazumi pa sploh zahtevajo dograditev različnih tehnik izvajanja določil. Največ dela pri uvajanju je zahteval Samoupravni sporazum o pridobivanju dohodka Pri skupnem prihodku. Na izvajanju določil tega akta je bilo potrebno delati celo leto 1978, pa še sedaj ni v celoti delo opravljeno, saj ta akt zahteva spremembe obdelav od materialnega poslovanja, poslovanja z osnovnimi sredstvi in še druge. Potrebno pa je bilo opraviti spremembe in vnesti nove obdelave na tehnoloških postopkih in načinih zajemanja normativov časa. Do konca poslovnega leta 1978 niso bila v celoti izpeljana opravila na spremembah poslovanja v salda-kontih in ni še zaključena reorganizacija poslovanja fakturiranja. To so le v grobem navedene naloge, ki jih je pogojeval omenjeni sporazum, pa še niso zaključene. Izračunane pa so bile nove kalku-tacije na osnovi omenjenega sporazuma. Proti koncu leta sprejeti Samoupravni sporazum o osnovah plana v DO predvideva poseben organizacijski predpis o planiranju v DO, ki bo dokončno izoblikovan v začetku leta 1979. Organizacijski predpisi in iz njih izhajajoča navodila, izdelani v preteklih letih, so bili po samoupravni reorganizaciji dopolnjeni le v toliko, da je bilo mogoče poslovati v novih razmerah. V letnem poročilu je potrebno posebej poudariti, da smo faradi neurejenega stanja na področju organizacijskih predpisov v tatu 1978 močno zašepali. Vzroki za neurejeno stanje oz. neurejene razmere pa segajo že več let nazaj, ker temu področju nismo posvečali nobene posebne pozornosti.
V	oddelku organizacije poslovanja v letu 1978 ni bil zaposlen noben delavec, dela so se opravljala le priložnostno in še ta v najnujnejših primerih.
STANOVANJSKO PODROČJE
Že v prvih letih razvoja DO ELMA se je pokazala potreba po Pridobivanju delovne sile iz oddaljenih krajev Slovenije in tudi iz drugih republik, čemur pa je logično sledila potreba po zagotovitvi stanovanj za te delavce in njihove družine. Tako je bila vse do leta 1977 prvenstvena stanovanjska politika gradnja najemniških stano-Vanj, kreditiranje individualne gradnje pa je bilo zelo skromno.
Z rastjo proizvodnje se je povečalo tudi število zaposlenih in tadi potrebe po reševanju stanovanjskih vprašanj. Spoznali smo, da 1,6 financiranje izgradnje najemnih stanovanj v današnjem času neracionalno, predrago in prepočasno reševanje problematike, zato se Je Skupni delavski svet že v letu 1977 idejno odločil za kreditno Politiko stanovanjskega področja in obenem imenoval inciativni odpor za ustanovitev Stanovanjske zadruge kot oblike hitrega in cenej-soffa aktiviranja lastnih in družbenih sredstev za rešitev stanovanj-skih problemov.
Stanovanjska zadruga je bila registrirana v decembru 1977, ž.V pa je dosedaj urejena samoupravna formacija zadruge in v teku so nadeve okrog urejanja zemljišča ipd. V tem času pa smo tudi znotraj
izdelali analizo potreb po kreditiranih sredstvih in kot predlog
dali v potrditev delavskim svetom TOZD v Črnučah. Pri tem smo stremeli, da potrebna sredstva planiramo tako z izločanjem obveznih sredstev kot tudi na skladu SP in tudi namensko uporabimo za kreditiranje stanovanjske izgradnje v obdobju 1978—1980.
V predlogu uporabe kreditnih sredstev je zajeta tudi vezava razpoložljivih sredstev v Stanovanjsko komunalni banki z namenom, da bi vsem kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje razpisa, skušali dodelit: maksimalno pripadajoče oz. do te višine zaprošene kredite za do ■ končno rešitev njihovega stanovanjskega problema.
S tem načinom gospodarjenja se nam odpira možnost razpolaganja z večjim številom stanovanjskih enot, katere bodo delavci izpraznili ob izgradnji lastnega stanovanja. Že v tem razpisnem obdobju se nam bo sprostilo predvidoma 6 stanovanj, tako da bomo lahko nudili pomoč tudi tistim delavcem, ki z lastnimi in tudi družbenimi sredstvi ne bi mogli rešiti stanovanjskega problema.
INVESTICIJE
Realizacija plana nabave osnovnih sredstev za leto 1978
din
1. DSSS v vrednosti		586.305,65
2. TOZD —	Gospodinjski aparati v vred.	2.739.363,70
3. TOZD —	Transformatorji v vrednosti	587.390,65
4. TOZD —	Orodjarna v vrednosti	168.465,25
5. TOZD —	Lendava v vrednosti	727.633,40
6. TOZD —	Čatež v vrednosti	867.532,75
SKUPAJ	DO	5.676.691,20
Investicijski program v teku
1. Investicijsko-sanacijski program za razširitev in modernizacijo proizvodnje elektroinstalacijskcga materiala v TOZD — Elektromaterial Lendava.
Novembra 1977 sprejeti program je predvideval
—	razširitev sedanjih poslovnih prostorov;
—	zamenjavo dela sedanje zastarele opreme;
—	nabavo proizvodnih sredstev za povečanje proizvodnje obstoječega programa in za izvajanje novega programa;
—	nabavo opreme za orodjarno in energetiko.
Fizična produktivnost se bo dvignila v prvem letu po zaključeni investiciji za 14 % in za 22 % v drugem letu. Dohodek na zaposlenega pa se bo v prvem letu dvignil za 30% in v drugem letu za 34% v primerjavi s produktivnostjo oz. dohodkom v letu 1977.
Junija 1978 so bili zagotovljeni viri financiranja za vlaganje v:
din	
I	— gradbena dela v vrednosti II	— domača oprema v vrednosti III	— uvozna oprema v vrednosti IV	— ostalo	15.891.000 8.206.000 8.624.000 1.279.000
Skupaj osnovna sredstva	34.000.000
V	— obratna sredstva VI	— energetski prispevek	8.500.000 1.632.000
Skupaj vlaganja	44.132.000
Zaradi pomanjkanja lastnih sredstev so bila vlaganja pokrita pretežno s krediti.	
Viri financiranja:	
din	
Kredit LB — Gospodarske banke Ljubljana Kredit Sklada skupnih rezerv SRS Kredit LB — Temeljne pomurske banke Lastna sredstva	17.000.000 17.000.000 8.500.000 1.632.000
Skupaj viri	44.132.000
Po zagotovitvi virov financiranja je bilo v juniju 1978 pridobljeno gradbeno dovoljenje, sklenjene pogodbe z izvajalci gradbenih del in v juliju 1978 smo pričeli z izvajanjem investicije. Do konca 1978. leta so bila izvajalna dela na povečevanju poslovnih oz. proizvodnih prostorov, skladiščnih kapacitet, pridobljeno soglasje za uvozno opremo ter sklenjene pogodbe za domačo in uvozno opremo. Do konca leta 1978 je bila investicija vrednostno realizirana v višini 42 odst. Bistvene zakasnitve so nastale le pri izvajalcu skladišča. Gradbena dela bodo zaključena v I. četrtletju 1979, domača in uvozna oprema pa nabavljena postopoma v skladu s pogojenimi dobavnimi roki do konca II. četrtletja 1979 razen enega stroja, ki bo nabavljen v I. četrtletju 1980.
2.	Investicijsko-sanacijski program za razširitev proizvodno prostorskih kapacitet v TOZD — Elektromaterial Čatež.
Decembra 1977 sprejeti program je predvideval:
—	razširitev proizvodnih prostorskih kapacitet;
—	nabavo moderne proizvodne opreme;
—	dograditev spremljajočih objektov;
—	nabavo opreme za orodjarno.
Učinki vlaganj se bodo kazali predvsem v povečanju celotnega dohodka od 16.557.000 v letu 1977 na 35.945.000 din v prvem letu in na
65.437.000	din v drugem letu po zaključeni investiciji. Povečanje čistega dohodka pa od 4.677.000 v letu 1977 na 11. 313.000 din v prvem letu in na 33.468.000 din v drugem letu.
V juliju 1978 so bili zagotovljeni viri financiranja za vlaganja v:
din
I	— gradbena dela v vrednosti II	— domača oprema v vrednosti III	— uvozna oprema v vrednosti IV	— ostalo	17.337.000 5.173.000 4.558.000 1.800.000
Skupaj osnovna sredstva	38.867.000
V — obratna sredstva	3.000.000
VI — energetski prispevek	1.386.000
Skupaj vlaganja	33.353.000
Vlaganja so bila pretežno pokrita s krediti	
Viri financiranja:	
din	
Kredit LB — Gospodarske banke Ljubljana	15.000.000
Kredit Sklada skupnih rezerv SRS	7.000.000
Kredit izvajalci in dobavitelji	6.867.000
Sovlagatelji	3.000.000
Lastna sredstva	1.386.000
Skupaj viri	33.353.000
Po zagotovitvi virov financiranja v juliju 1978 je bila avgusta 1978 sklenjena pogodba za izdelavo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedbo. Pridobljena so bila soglasja za uvozno opremo. Sklenjene so bile pogodbe za del uvozne opreme in odkupljeno zemljišče.
V	decembru 1978 so bili izdelani glavni projekti, ki bodo omogočili sklenitev izvajalske pogodbe ter s tem povezano pridobitev komercialnih kreditov izvajalcev, kar je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja in s tem povezano sprostitev ostalih virov financiranja. Tako se bodo začela gradbena dela izvajati aprila 1979 ter bo investicija realizirana oktobra 1979.
3.	Investicijsko-sanacijski program za razširitev in modernizacijo proizvodnje v TOZD — Gospodinjski aparati.
Januarja 1978 je bil izdelan investicijsko-sanacijski program za razširitev in modernizacijo proizvodnje v TOZD — Gospodinjski aparati. Januarja 1978 so ga sprejeli samoupravni organi v TOZD — GA. Sprejeti investicijski program pomeni sanacijo proizvodnje malih gospodinjskih aparatov, ki ustvarjajo predvsem naslednje cilje:
—	zagotoviti socialno varnost delavcev, ki delajo na tem programu že več deset let;
—	omogoči znižanje proizvodnih stroškov in s tem poveča konkurenčna sposobnost na domačem in tujih tržiščih, predvsem v deželah v razvoju;
—	poveča devizni priliv in zmanjša uvoz tovrstnih proizvodov na domače tržišče;
—	poveča akumulativnost in tako omogoči nadaljnjo reproduktivno sposobnost te proizvodnje.
V	elaboratu obdelana finančna uspešnost investicije je dokazala učinkovitost in smotrnost vlaganj v:
din
I	— gradbena dela v vrednosti	50.461.000
II	— domača oprema v vrednosti	38.830.000
III	— uvozna oprema v vrednosti	43.595.000
IV	— ostalo	9.705.000
V	— obratna sredstva	37.487.000
VI	— energetski prispevek	9.568.000
VII	— obresti	3.950.000
VIII	— vezava	1.377.000
Skupaj vlaganja		193.973.000
Predvideni viri financiranja:	
din	
Kredit LB — Gospodarske banke Ljubljana	73.146.000
Kredit Sklad skupnih rezerv SRS	40.000.000
Kredit Inozemski	31.040.000
Kredit Občinski rezervni sklad — Bž	6.000.000
Kredit Izvajalci	15.138.000
Kredit Dobavitelji	11.649.000
Lastna udeležba	18.000.000
Skupaj viri	193.973.000
Januarja 1978 so bili vloženi zahtevki za pridobivanje investicijskih sredstev. Februarja 1978 je investicijski program sprejel tudi skupni delavski svet.
Marca 1978 so strokovne službe glavnih kreditorjev postavile zahteve po dopolnitvah in spremembah investicijskega programa, kar je bilo opravljeno v teku leta 1978. Tako je bilo aprila 1978 sprejeto dopolnilo sklepa SDS o prostorskem programu razvoja tovarne v Črnučah. Predana v izdelavo lokacijska dokumentacija in z njo v zvezi izdelava arhitektonsko zazidalne situacije za BP-7. Avgusta 1978 ugotovljene končne potrebe komunalnih napeljav in prometa v območju tovarne v Črnučah ob koncu kratkoročnega in dolgoročnega razvoja tovarne. Avgusta 1978 je bila sprejeta sprememba GUP za BP-7 v Črnučah. V teku leta so bila tako opravljena dela zajeta v naslednjih točkah:
—	priprava lokacijske dokumentacije za nove objekte takšne oblike, da bo dobila soglasje pri ustreznih organih;
—	zmanjšanje gradbenega objekta delovne hale in s tem v zvezi predelava gradbenih stroškov in finančnih pokazateljev;
—	izdelava idejnega projekta korigiranih gradbenih objektov v obliki in obsegu za investicijski program in detajlirani prikaz razmerja celotne prostorske povečave s povečavo proizvodnih prostornin;
—	dopolnitev energetske bilance;
—	razčlenitev potrebnih instalacij in izdelava sheme instalacij v novih objektih;
—	analiza cen za gradbena in obrtniška dela s specifikacijo po m2 za proizvodne prostore in aneks;
—	izdelava elaborata o ekologiji.
V	decembru 1978 je bilo izdelano poročilo o posegu v okolje in vložen zahtevek za mnenje o posegu.
V	izdelavi so še idejni projekti procesa — tehnološko-proizvodne zasnove in specifikacije opreme.
Z dokončanjem navedenih opravil bodo dani pogoji za pridobivanje investicijskih sredstev in s tem za izvedbo investicijskega programa. Zakasnitve pri realizaciji januarja 1978 sprejetega investicijskega programa so nastale v prvi vrsti zaradi obsežnosti in zahtevnosti dopolnil in sprememb programa, v drugi vrsti pa prešibka zasedenost delovnih mest za tovrstna opravila.
Poročilo so pripravili:	Gostinčar Jana
Felc Stane	Berglez Vlado
Knez Aleksander	Ritonja Stane
Valenčič Jože	Zupančič Marko
Glavni in odgovorni urednik STIK izroča 1. nagrado tov. Tončki Glažar
Žrebanje Novoletne nagradne križanke
Kadrovske spremembe v mesecu januarju
SPREJETI V DELOVNO
RAZMERJE:
TOZD GOSPODINJSKI
APARATI
— Marinkovič Rado razporejen na delovno mesto stiskalen v nekovinah, delo nastopil 15. 1. 1979
— Bazaj Gazim razporejen na delovno mesto istiskalec v nekovinah, delo nasltopil 16. 1. 1979
delovna skupnost
SKUPNIH SLUŽB
— Stražiščar Dušan razporejen na delovno mesto VŠ pripravnik, delo nastopil 3. 1. 1979
— Fekonja Uroš razporejen na delovno mesto direktor EFS, delo nastopil 1. 1. 1979
TOZD ORODJARNA
— Hribar Anton razporejen na delovno mesto orodjar, delo nastopil 3. 1. 1979
TOZD ELEKTROMATERIAL
LENDAVA
— Godina Dušan razporejen na delovno mesto orodjarja, delo nastopil 9. 1. 1979
TOZD ELEKTROMATERIAL
Čatež
— Kržič Slavko razporejen na delovno mesto vodja kontrole, delo nastopil 5. 1. 1979
— Ceglar Stanislav razporejen na delovno mesto nabavljalec-šofer, delo nastopil 3. 1. 1979
— Ribič Janez razporejen na delovno mesto delovodja, delo nastopil 25. 1. 1979
— Gregorčič Franc razporejen na delovno mesto tehnolog III, delo nastopil 16. 1. 1979
— Gričar Marija razporejena na delovno mesto monterke v obratu Polšnik, delo nastopila
3.	1. 1979
— Judež Jelka razporejena na delovno mesto monterke v obratu Polšnik, delo nastopila 3. 1. 1979
— Bolte Silva razporejena na delovno mesto monterke v obratu Polšnik, delo nastopila 3. 1. 1979
— Poznajelšek Olga razporejena na delovno mesto priučeval-ke v obratu Polšnik, delo nastopila 3. 1. 1979
— Vozelj Štefka razporejena na delovno mesto monterke v obratu Polšnik, delo nastopila 3. 1. 1979
— Martinčič Marija razpore-' jena na delovno mesto monterke v obratu Polšnik, delo nastopila 3. 1. 1979
— Seručar Boža razporejena na delovno mesto monterke v obratu Polšnik, delo nastopila 3. 1. 1979
— Končan Majda razporejena na delovno mesto monterke v obratu Polšnik, delo nastopila 3. 1. 1979
— Brodar Marija razporejena na delovno mesto monterke v obratu Polšnik, delo nastopila 15. 1. 1979
— Heršelj Pavla razporejena na delovno mesto monterke v obratu Polšnik, delo nastopila 15. 1. 1979
— Jamšek Stanislava razporejena na delovno mesto monterke v obratu Polšnik, delo nastopila 15. 1. 1979
— Juvan Danica razporejena na delovno mesto monterke v obratu Polšnik, delo nastopila 15. 1. 1979
— Končan Vida razporejena na delovno mesto monterke v obratu Polšnik, delo nastopila 15.1. 1979
— Renko Pepca razporejena na delovno mesto monterke v obratu Polšnik, delo nastopila 22. 1. 1979
— Resnik Vida razporejena na delovno mesto monterke v obratu Polšnik, delo nastopila 18. 1. 1979
— Repovž Danica razporejena na delovno mesto monterke v obratu Polšnik, delo nastopila 15.1. 1979
— Sladič Nada razporejena na delovno mesto monterke v obratu Polšnik, delo nastopila 15. 1. 1979
— Štenpihar Ljubica razporejena na delovno mesto monterke v obratu Polšnik, delo nastopila 15. 1. 1979
DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI:
TOZD GOSPODINJSKI APARATI
— Pestotnik Gizela, monterka, sporazumno razrešena 5. 1. 1979 — Šabanov Hermina, monterka-, sporazumno razrešena 18. 1. 1979
— Džogič Dragutin, transportni delavec, odšel v JLA 22. 1. 1979
— Gregorčič Anton, planer, sporazumno razrešen 26. 1. 1979 — Marinkovič Rado stiskalec v nekovinah, odšel v poizkušni dobi na svojo željo 26. 1. 1979 — Mimik Janez, brusilec, sporazumno razrešen 11. 1. 1979 — Vasilič Čedomir, transportni delavec v skladišču, odjavljen z 18. 10. 1978
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
— Povšnar Mirko, organizator izobraževanja, razrešen v odpovednem roku 31. 1. 1979
TOZD TRANSFORMATORJI
— Jungič Mirjana, navijalka, sporazumno razrešena 4. 1. 1979 — Štrukelj Jože, pomožni elek-tromehanik, odšel v JLA 19. 1. 1979
— Strmljan Stanislava, navijalka, sporazumno razrešena 30. 1. 1979
TOZD ORODJARNA
— Krese Edo, rezkalec, sporazumno razrešen 10. 1. 1979
— Vidic Janko, orodjar, odšel v JLA 25. 1. 1979
— Pirnat Janez, orodjar, odšel v JLA 27. 1. 1979
TOZD ELEKTROMATERIAL
Čatež
— Koren Jurij, strugar na re-volvericah, odpuščen po sklepu disciplinske komisije dne 31. 1. 1979
Julka Velkavrh
Usmeritev dela sindikatov v pripravah na ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
Predloga za delo sindikatov na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite (DSZ) sta zvezna in republiška Ustava, ki v temeljnih načelih in v posebnem poglavju obravnavata ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Na podlagi ustave smo se dolžni vsi državljani aktivno vključiti v obrambo domovine. V Ustavi je med drugim rečeno:
»Družbenopolitične in druge družbene organizacije se pripravljajo za delovanje v vojni, sodelujejo pri izdelavi usklajevalnih načrtov in pripravljalnih ukrepov v okviru družbenopolitične skupnosti in spodbujajo ter usmerjajo aktivnost svojih članov in delovnih ljudi za obrambo domovine«.
Vse sile je treba usmeriti v proces podružbljanja LO in DSZ tako, da bo lahko vsak delavec uresničeval svoje ustavne pravice in dolžnosti pri obrambi domovine zlasti v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih.
Ljudska obramba mora postati sestavni del našega družbenopolitičnega in ekonomskega sistema. Ljudsko obrambo moramo vgrajevati v vse strukture gospodarstva in družbenih dejavnosti (kot so kultura, vzgoja in izobraževanje, znanost, informativna dejavnost itd.).
Osveščanje članov sindikata — krepitev zavesti za delo v obrambnih pripravah v morebitni vojni, je trajna naloga sindikatov. Le osveščen delavec bo izpolnjeval naloge in obveznosti, 'ki bi jih terjala obramba domovine. Pri tem pa bomo uspešnejši, če bomo ustvarili osnovne pogoje, to pa je:
a)	socialno in pravno varnost
b)	uveljavitev ustave in zakonov
c)	krepitev samoupravnih odnosov in
č) stabilnost gospodarstva.
V	vsaki TOZD mora sindikalna organizacija sodelovati v obrambnih pripravah! V vseh samoupravnih aktih in drugih dokumentih morajo biti jasno in konkretno opredeljene vloge in obveznosti TOZD in posameznika v morebitni vojni.
Za LO in DSZ moramo nenehno izobraževati in usposabljati vse delavce TOZD, OZD in v delovnih skupnostih. To še posebej velja za sindikalne funkcionarje na vseh ravneh, pa tudi za druge vodilne delavce in organizatorje dela.
Aktivi rezervnih vojaških starešin so lahko v veliko pomoč sindikatom pri usposabljanju delavcev za obrambo.
Časnika »Naša obramba« ter »Obramba in zaščita« sta osnovno čtivo za izobraževanje.
V	obrambnih pripravah naj sodeluje vsakdo, ki se zavzema za naš samoupravni socialistični sistem. Ne smemo pa dopustiti, da bi se vrinjali v odnose in komiteje za ljudski odpor nasprotniki našega socialističnega sistema. Odveč pa je tudi pretirano sumničenje in nezaupanje v ljudi.
V	odbore in komiteje za LO in DSZ moramo vključevati predvsem mlajše delavce in ženske, saj bodo le-ti v primeru
vojne glavni nosilci odpora in boja v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Pri tem moramo računati na to, da bodo vojaški obvezniki odšli v JLA in v enote teritorialne obrambe. Starejši borci in aktivisti lahko z nasveti pomagajo odborom in komisijam pri njihovem delu v obrambnih pripravah.
Sindikalne organizacije morajo tesno sodelovati z JLA in teritorialno obrambo in se zavzemati za vključevanje mladincev in mladink v enote teritorialne obrambe.
Pomembno je tudi delo pri razporejanju kadrov na delovne dolžnosti v vojaških razmerah. Sindikati morajo prevzeti politično odgovornost za izbiro kadrov v TOZD, OZD, ki delajo v obrambnih pripravah in v družbeni samozaščiti in skrb za izbiro kadrov, ki bodo v vojnih razmerah delovali v sindikatih.
Povzetek članka Julija Planinca sekretarja sektorja za LO in DSZ RSZS
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem vsem sodelavcem za podarjeni venec in cvetje, posebej pa vsem, ki so mojo drago mamo spremljali na njeni zadnji poti ter sočustvovali z mano.
Jože Rožman
ZAHVALA
Ob smrti svojega dragega očeta se zahvaljujem vsem sodelavcem za podarjeni venec.
Zdenka Balič
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi mojega dragega sinka se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem za izrečeno sožalje in podarjene vence.
Dragica Marič
Naš prispevek družbi
Nenehen razvoj medicinske znanosti ter sodobne oblike in metode zdravljenja zahtevajo vedno večje količine krvi. Že sam porast vedno hujših prometnih nesreč in nesreč pri delu zahteva ustvaritev nujnoh zalog krvi. Ob to prav gotovo sodi tudi naša obveza, da bomo za potrebe nezgod in interese narodne obrambe prispevali ustrezno količino krvi.
RK Slovenije je pobudnik in organizator vsakoletnih krvodajalskih akcij. Za našo delovno organizacijo je bila ta akcija organizirana 19. januarja. Udeležilo se je je 60 krvodajalcev in od teh prav gotovo zaslužijo največje priznanje krvodajalci TOZD Orodjarna in TOZD Gospodinjski aparati. Vsi ostali pa so bili po številu udeležencev zelo skromni,
in bi bilo prav, da se v naslednji akciji odzovejo z večjim številom udeležencev. Ta humana akcija, katere dobrine lahko še danes potrebujemo sami ali naši najbližji, bi morala prodreti v našo zavest kot obveznost in humanost, in bilo bi prav, da bi tudi vodilna struktura spremenila odnos do te dejavnosti ter s svojo udeležbo potrdila svoj pozitivni odnos do humanih dejavnosti, do človekovega življenja. Upam, da kritika ne bo izzvenela neugodno, ker to ni njen namen, naj pa bo apel vsem, ki še niso izkazali tovrstne pomoči družbi, da to v naslednji akciji, ki bo čez leto dni, popravijo s svojo udeležbo.
Vsem krvodajalcem se zahvaljujemo za udeležbo.
Jana Gostinčar
Z obraza krvodajalca je videti zadovoljstvo, ker bo mogoče njegova kri rešila neko življenje
elma
□
Rovventa
QtCLcLim&
Leto jubilejev in kongresov proslavimo vsi slavno, pionirji in mladina, vsi delovni ljudje.
Našo domovino povzdignimo, bodimo ponosni vsi na njo, varujmo jo in gradimo, da še bolj nam bo lepo.
Gradimo ceste in mostove, da imeli prosto bomo pot. Razkrijmo vsem lepoto naše
domovine,
pokažimo svetu, kdo smo mi.
Zato mladinci in mladinke krampe, motike in samokolnice vzemimo si v roke, da zgradimo varne si dome.
Srečni, da pomagamo lahko na kamniti svet stopimo, pljunimo si v roke in zraven pojmo pesmi si vesele.
Odmeva naše naj orodje
po celi zemlji tej,
naj sliši se bitje našega srca,
in iskrice zagorijo naj v očeh.
Zavriskajmo glasno,
da lepše nam bo,
ker cesto gradimo,
ves svoj trud vanjo vložimo.
Naj pot nam lije s čela, naj žuljave naše bodo dlani. Trud naš bo vrnjen stotero, ko cesta zgrajena bo trdno.
Zgled in vzor vsemu svetu bodimo s svojimi deli, ponos tovarišu Titu, ponos naši domovini.
Da Tito z vrhom zadovoljstva, pokazal bo na nas rekoč:
»To naša je mladina, to naša je bodočnost!-«
Elizabeta Varga

Koncentracija pred odvzemom krvi
Čakanje pred laboratorijem tudi tri ure — ali ni to možno skrajšati s primernimi organizacijskimi prijemi?
Po odvzemu krvi se prileže malica
Glasilo STIK izdaja delovna skupnost ELMA — tovarna gospodinjskih aparatov in elektromateriala Ljubljana — Črnuče. Ureja ga uredniški odbor, izhaja enkrat mesečno. Odgovorni urednik Ignac Erhatič. — Telefon: 343-271 int. 89. — Rokopisov ne vračamo — Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72 — Tisk: Tiskarna Ljubljana v Ljubljani