Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banji
XXIV. — številka 92
Ietenlcj,e'Ji: obc- konference SZDL hi Xrijc' KranJ. Radovljica, Sk. Loka Kranj ciT Izdaja cp Gorenjski tisk •* OdgoT^1 urednik Anton Miklavčic
_       °mi urednžk AIbin Učakar l!iUo SOCIA
1971
L I
STIČNE   ZVEZE   DELOVN EGA LJUDSTVA
KRANJ, sobota, 27. 11. Cena 50 par
Ust Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedenska Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob sredah in sobotah.
ZA GORENJSKO
Praznovanju dneva
v republike
likih ko praznujemo 28. obletnico ve-
r za razvoj naše družbe in državnosti sp0m.P°nietnbnih dogodkov, se s ponosom 04 r ln)a,,,(-> vseh pomembnih trenutkov v času 2$. ie .VQ na^e republike do danes. Ko so pred sre^- °(lposlanci vseh narodov Jugoslavije naši ulaJVeČie voine vihre postavili temelje
Pat
bod itev
&adv      1 Uret*itvi, so se dobro zavedali, da
nove Jugoslavije ne bo lahka in eno-,tvar. Najprej je bilo treba izgnati oku-unati z domačimi izdajalci.
ter obrai
*v laf 2
l«Še  j    pa "i bila socialistična preobrazba
tojUn    1        0f?  zelo  skromnih materialnih
Podr, [?.   ,e bilo treba začeti znova na vseh °Clih   t? i-,
V«H;v. ■   ' K')llk(> hrabrosti in samopremago-
01
sol
]c Zahteval ta proces in koliko enotnosti
p0frief "'//'°''' je bilo treba izpričati za tako st\>Qt. n° UsPehe pri razvoju naše družbene Za nQ, vendar te naloge niso bile pretežke stva i nurodi-', ki so združeni na osnovi brat-* 'e^ l'"°'""s" gradili novo Jugoslavijo in Ko j Udl novo družbeno ureditev.
iepe Prebiramo zapiske in zgodovinske ^Aftli Pre.[ete t,a 11 zasedanju Avnoja. ugo-ld a,,.    nlihovo aktualnost m svežino. Prav
S0ČQ l*°*dnost nam da
m svežino, današnjih dneh orno-Ved"° d Ustavnin spremembah tako kot PoV( ^ 0s/,';' upoštevamo misli in duha skle-fođitv*0 bil( spreieti & Pred tolikimi leti. Pri ^stpo ,'r;">,""w smo prišli v obdobje, Pr'5'°/»/o"/'Krepublikam dajejo vse večje
vek« <*a>
s leni našemu delovnemu rlo-
**ain/e'"'/ ""'~'U)s(i' d<* s<' aktivno vključi ^e *ePsY ( "':h''"0 dogajanje m v oblikovanje bru<i ' Rodnosti.
80
Q/Cl< ii» «.C.?aw;e av"<>i<i v bosanskem mestecu
1* bil
....... pomemben mejnik v \godo~
"arodov ,„ t!Ui, temelj, na katerem
lahko dopolnjevali našo držav-
v imenu
n°m Gorenjske čestitam . p     »^rentskiu   1 *. aZWku ,/ k našemu največjemu
i'm telim prijetno praznovanje.
MARJAN Hl/JAK
11.
stran:
Pri Jernaju na Krivem brdu
12
■ stran:
Kako
postaneš
regrut?
18.
stran
Vas, ki je zrasla na pogorišču
Naslednja številka bo izšla v soboto, 4. decembra
*U
Samoprispevek za asfaltiranje ceste v Dražgoše
Cesta od Češnjice do Draž-goš in od tu čez Jelovico na Jarnnik in v Kropo postaja Iz leta v leto bolj prometna. Vse več je turistov, ki žele spoznati ta del Gorenjske in tudi Dražgošani so za razvoj turizma. Pravijo, da piidc gost v njihovo vas le enkrat. In to zaradi ceste, ki je makadamska in po vsakem večjem nalivu tudi zelo poškodovana. Zato so se prebivalci KS Dražgoše odločili napeti vse sile, da bo cesta dobila asfaltno prevleko. V nedeljo so izvedli referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za dobo petih let, s katerim bi pridobili vsaj del dennrja za asfaltiranje. Vsak z; ' >sleni ho plačeval po 2 odstotka od osebnih dohodkov, kmetje pa bodo v tem času prispevali 10 odstotkov od katastrskega dohodka. Vpisanih volivcev je nekaj čez 300. Referenduma se je udeležilo 98 odstotkov občanov,   za samoprispevek
JESENICE
pa je glasovalo 95 odstotkov volivcev.
S samoprispevkom bodo v petih letih zbrali nekaj čez 300.000 dinarjev. Po predračunu pa bi za asfaltiranje 6 km ceste od Češnjice do Dražgoš potrebovali 1,500.000 dinarjev. Zato so se Dražgošani obrnili za pomoč na Cestno podjetje Kranj, Cestni sklad Slovenije in Gozdno gospodarstvo Kranj. Povsod so jim pomoč obljubili. Skušali pa bodo najeti tudi kredit.
Drugo leto se spominjamo 30. obletnice bojev v Dražgo-šah in požiga vasi. V spomin na te dogodke bo v tej vasi pod Jelovico veliko prireditev in proslav, zato občani KS Dražgoše žele, da bi cesto vsaj delno uredili že spomladi. Da bi to zamisel uresničili, so številni zavezanci sklenili, da bodo večino prispevka plačali že v začetku prihodnjega leta.
L. B.
0 Pri občinski konferenci ZK na Jesenicah potekajo v teh dneh konference po krajevnih organizacijah ZK v občini. Organizirali jih bodo do konca tega tedna, v petih krajevnih organizacijah pa jih bodo pripravili v začetku decembra.
0 Na zadnji seji novega izvršnega odbora pi i občinski konferenci SZDL na Jesenicah so se zmenili, da bo prihodnja razširjena seja izvršnega odbora in družbenopolitičnih organizacij občine v decembru. Posebna komisija bo do tedaj pripravila program dela občinske konference SZDL v prihodnje. O tem programu bodo na tej seji podrobno razpravljali
0 V sredo je bila na Jesenicah seja sveta /a :v podmstvo pri občinski skupsemi na Jesenicah, na katei i so poleg drugih problemov razpravljali tudi o poslovanju podjetij v občini v zadnjih devetih mesecih. D. S.
KRANJ
0 V čet i tek popoldne sta bili volilni konferenci v organizacijah ZK v Tekstilindusu in v Iskri. V obeh organizacijah so razpravljali <> delovnem programu in izvolili novo vodstvo organizacije in člane občinske konference zveze komunistov.
% Pri občinskem sindikalnem svetu je bila sredi tedna seja športne k Člani so razpravljali o pripravah na
zimske športne igre. Razen tega pa sta bili v četrtek opoldne tudi dve volilni konferenci. Tako so se sestali člani medobčinskega odbora sindikata delavcev v kmetijstvu in člani sindikata delavcev v industriji in rudarstvu.
£ V začetku tedna pa je bila pri "lum.kem odboru ZZB NOV seja odbora Prešernove brigade. Razpravljali so o proslavi v Leskov u.i in o delovnem piom umi za prihodnje leto.
A. Z.
RADOVLJICA
£ Pri občinskem sindik.iluem svetu je v sredo popoldne zasedal odbor storitvenih dejavnosti, v četrtek pa sc jc sestalo predsedstvo občinski;.! sindikalnega sveta. Predsedstvo je med drugim razpravljalo o razvoju srednjega šolstva v občini, o osebnih dohodkih zaposlenih in o ustanovitvi medobčinskega odbora za promet in zveze.
£ V začetku prihodnjega meseca se bosta sestala oba /bora radovljiške občinske skupščine. Med drugim bosta obravnavala urbanistični načrt za Radovljico, Lesce, llegunje z Zgošami in za Za puže. Razen tega pa je predvidena tudi razprava o razvoju srednjih šol v občini. O omenjenem progi a mu jc že razpravljal svet za prosveto, kulturo in telesno kulturo.
Komunisti obsodili proteste študentov
V četrtek je bila na Jesenicah uspela volilna konferenca krajevne organizacije ZK Plavž, ki se jo je udeležilo okoli 90 članov občinske konference ZK. Po razpravi in sklepih o svojem delu in nalogah v prihodnje so člani občinske konference na Plavžu ostro obsodili nedavni protest zagrebških študentov
z besedami; »Delovni ljudje, komunisti krajevne organizacije ZK Plavž, zbrani na volilni konferenci, kjer ocenjujemo uspešnost in neuspešnost svojega dela in iščemo metode in vsebino za naše prihodnje delovanje, ostro obsojamo način, kako so hoteli študentje v Zagrebu reše-
vati aktualne probleme * f družbi. Z metodo sile se^ naši družbi problemi ric šujejo, s tem se 1* ]J temelji naše sociahsh«-" volucije. Obenem ^\ c,, da tovariša Toneta *■ ^ ki je  podprl zagrebške ^ dente, takoj pokličejo n ^ govor.«
ZMS v krajevnih organizacijah
Za četrtek, 2. decembra, je predsednik OK ZMS Kranj Zvone Filipovič sklical 4. redno konferenco občinske organizacije ZM Kranj. Na seji bodo obravnavali uveljavljenost mladinskih aktivov v krajevnih    skupnostih. Na
podlagi posebnih vprašalnikov, ki so jih poslali vsem mladinskim aktivom v občini, je občinska konferenca ugotovila, da se morajo mladi še naprej prizadevati za uveljavitev njihove organizacije v krajevnih skupnostih
in si za svoje delo pr p| tudi primerne PrOSt°f^i & zadevati si morajo l" gih večjo   uveljavitev v
krajevnih organizacij*' * pfi podlagi teh ugotovite* ^ OK ZMS Kranj Pr,Pra* rav0< lišča in predloge » ra v
V četrtek opoldne jc bila v Kranju volilna konferenca sindikata delavcev bldustrtj*
stva. Na konferenci so izvolili Slovenije, člane novega vodstva sindikata delavcev industrije ln rudarstva Kranj
delegate za kongres sindikata delavcev Industrij1" i republiškega odbora in novega predsednika obeh
stv»
A. Z. — Foto: F. Pcrdan
.I««"'
isko, ki SJ '
Na konferenci sindikata kmetijskih, živilskih In tobačnih delavcev za ('01    '/ito 'j1'M' J'H okrog 2800 delavcev In kmetijskih zadrug, kombinatov. Vodno skup""«1       le/"'1'V.ioV'", v četrtek, 25. novembra, dokaj kritično razpravljali 0 nekaterih prcM«»j" a,.|n..° čutijo. Pretresali so gospodarsko stanje v njihovih oi ■•-..ini/ai i jah slv,,'|,n
ivlti orgnnuncijMii .7- „ui''"'\i~ku'9
pogojih In možnostih hitrejšega uveljavljanja sodobne tehnike, o delitven gi„t|t in podobno. V razpravi je sodeloval tudi predsednik republiškega odhoia variš Julij Planine. — K. M. — Foto: F. Perdmi
Za praznik vam predstavljamo
Veletrgovsko
podjetje ra iz Kr
Kok
o dograjena veleblagovnica Globus, bo
*«* Kok«
Veletr
ra največji detajlistični promet v Kranju
^ra iz v§0vslco podjetje Ko-   stotkov   detajlističnega pro-
no
Podi
ranja je specializira-
st»Jnim |fi    za Promet s tek-»zdelki ° asorn- galanterijo in Kakv    plastičnih mas.
Ja, p0v!Ve bi,a rast Podjet-^atki za ? Primerjalni po-setih let p obJc zadnjih de-•asu nov0- ?met se Je v tem dohodek- al za 6.3-krat( c\sti Vs°ta 0\ia. "J-krat, letna 9,7-kraP^'h dohodkov za S**rat adi Podjetja za 17.Hral' Pos'ovni sklad za Pa se ; ' stevi|o zaposlen i li Tako £ Pov<*alo za 4.8-krat. našai »-S razv°i Pa je Pri-StVa nis!fVe- °fcratna sredino i , "araščala soraz-h radi vjJSiVOJem Podjetja. Sgih vv  !,kl,K' inflacije in
trcbe p'/;U| Podjetja, so po-^aScale. Ctlstvi1' skokovito
I Sv°ji s! LC,no' t,;> Kokra ^^Kion ,<>KI p'--i Pomeni 5?0vaStLnenn Širšem ju-ven0  r*!1" trgu. PrvenSl
^diW ;a Povedati, d., 6pecial   / danes med večje
E**Elfc cistične tiskov.0 tekstilne
v °blik-,t     ,U||i trguje v
J° Ji omo„/";,-l,,'-«.),ovinsk'i. iS^e If^.P'oclajo blaga
proizvodnje
?CPos,e(,ln tuje
kZ ko''isti"t' i Potrošnikom, gS*m. v,;'k," Podjetju kot *|Okra 2S ,. ,S|oveniji opravi
lik
ah
l in.,
ln 75 odstotkov prometa v •»vsnskih
SH. • Pa 7* 7.'""a*ln i-epub-Čn^a. v^dstotkov grosi-brb'ii pa 25 od-
mota. Kokra kupuje blago v vseh naših republikah, rasen tega pa tudi v številnih tujih deželah: Veliki Britaniji, Zahodni in Vzhodni Nemčiji, Švici, Franciji, Češkoslovaški, Italiji, Avstriji in celo na Kitajskem. Intenzivno pa se že pripravljajo tudi na izvoz blaga široke potrošnje. V precejšnji meri oskrbuje predelovalno industrijo z reprodukcijskim blagom, na primer s tkaninami, umetnim krznom, umetnim usnjem ter poza-menterijo. Kokra ima danes 3000 kvadratnih metrov gro-sističuih skladišč, dve blagovnici, in sicer v Kranju in Novem Sadu, ter 19 specializiranih, pretežno sodobno opre ml jenih prodajaln, ki prav ta ko merijo 3000 kvadratnih metrov. Največja maloprodajna enota pa je v gradnji. To je veieM.i.v >\ rtiča Globus v Kianju, 0 kateri bo v tej reportaži še govora. Kokra ima svoje predstavništvo v Beogradu, konsignacijsko skladišče za angleško firmo Bil ter troje zastopstev tujih firm. Ima lasten avto park /a dostavo blsgl in vso ustrezno srednjo mehanizaciji za opravljanje administra tivnih del.
KOKRA V VILIBLAGOVNI-CI GLOBUS
Kokra sodeluje pri Investiciji v novo veleblagovnico Globus v Kranju s 63,69 odstotka sredstev, Merkur z 24,46, /ivila pa s 14,85 odstot ka. .lavna skladišča pa gradi jo v Istem objektu garažno
Veletrgovina Kokra iz Kranja ima dve blagovni hiši, in sicer v Novem Sadu in Kranju. Na sliki je Kokrina blagovnica v Kranju. — Foto: F, Perdan
etažo. Največji delež pri investiciji ima torej Kokra.
Pobudnik za gradnjo veleblagovnice v Kranju je bila Kokra, in sicer že leta 1960 in tudi kasneje. Za veleblagovnico je imela že tedaj osnutek projekta, ki pa ga še ni bilo mogoče uresničiti. Prvotni nrojekt je bil skromnejši. Skupaj z ostalimi partnerji so ga kasneje dopolnili, tako da je danes Globus precej večji, kot je bilo prvotno predvideno. Tako kot ostali partnerji pri gradnji Globusa, izpolnjuje Kokra svoje finančne obveznosti do graditeljev v redu in jih misli seveda tudi v prihodnje, čeprav tega v začetku marsikdo ni verjel, saj jc bilo nezaupanja več kot dovolj. Delež bančnih kreditov pri gradnji znaša 35,32 odstotka od zneska, ki ga mora vplačati Kokra /a gradnjo veleblagovnice. V tej veleblagovnici bo Kokra imela 3100 kvadratnih metrov čistih prodajnih površin, 550 kvadratnih metrov skladišč, 100 kvadratnih metrov pisarniških prostorov in 450 kvadratnih metrov ostalih površin, kar da skupaj 4200 kvadratnih metrov. Od čistih prodajnih površin pa bo Kokra uporabljala kar 72 odstotkov.
k ^Vl K
*°t0; t ^m '»o
lohui
:P• Perdan UUC,° POUj
Kranju bo imela Kokra 3100 kvadratnih metrov maloprodajnih Jetje največji detajlistični promet med vsemi podjetji v Kianju.
KAJ BO IMELA KOKRA V GLOBUSU?
V kletni etaži bo imela Kokra na površini 900 kvadratnih metrov sodoben salon pohištva z vso potrebno stransko dejavnostjo za kupce (svetovanje, montaža, prevoz itd.). Razen tega bo v kletni etaži poseben oddelek za stanovanjski tekstil (zavese, posteljnina, talne obloge itd.). Tu bodo kupcem na razpolago polagalci podov in tapet.
V pritličju bodo na površini 800 kvadratnih metrov specializirani oddelki dam-skega in moškega modnega blaga, usnjene galanterije, ur, zlatnine, bižuteri je, foto in optičnega materiala, papirne konfekcije, šolskih in pisarniških potrebščin, izdelkov domače obrti itd. Tudi tukaj bodo posebne službe kot fotografski laboratorij, urar-ska delavnica, kozmetična Svetovalnica, aranžiranje daril itd., dopolnjevale prodajo.
V prvem nadstropju Globusa bo imela Kokra 1400 kvadratnih metrov prodajnih površin. Kupcem bo na voljo zelo široka izbira konfekcije, razen tega pa bo v tej etaži še butik za mladino, pestra izbira športnih potrebščin, glasbil, metrskega blaga, potrebščin /a otroke itd. V prvem nadstropju bo tudi prodaja čevljev, ki jo je Kokra s posjodbo /a določen čas odstopila Peku iz Tržiča, ker je kranjska Planika sodelovanje že nred nekaj leti zavrnila. Tudi tukaj bodo prodaio dopolnjevale posebne službe, kot krojaška delavnica, rob-ljenie zaves, kreditna služba, men i al niča itd. Z otvoritvijo svoie poslovne enote v vete* blsuovnicl Globus bo imela Kokra v Kranju med vsemi podjetii največji detajlistični promet.
KOKRtN POGIFD V PRIHODNOST
Prihodnje leto bo dosegel Kokrln promet okrog 25 ml-lllard starih dln»rlcv, leta 1975 pa okrog 32 milijard sta-
rih dinarjev. Ena največjih nalog podjetja je korenita modernizacija grosistične prodaje, tako v organizacijskem, komercialnem in tehničnem pogledu. To namerava Kokra opraviti 1973. leta. Prav tako namerava Kokra graditi lastne garaže in kasneje tudi skladišča ter še naprej razvijati maloprodajo. To planirajo za obdobje prihodnjih desetih let.
Kokra je kolektiv marljivih ljudi. V letu 1972 bo imelo 3,75 odstotka zaposlenih visoko in višjo izobrazbo, 12 odstotkov srednjo, 16 odstotkov je visokokvalificiranih delavcev, 17,25 odstotkov zaposlenih pa ima nižjo strokovno izobrazbo ali pa so pol-kvalificirani delavci. Kokra bo imela tako prihodnje leto enega najboljših kadrovskih sestavov na Gorenjskem.
Kolektiv pri tako dinamičnem razvoju v zadnjih letih zase ni bil preveč radodaren. Osebni dohodki so bili v zadnjih letih sicer dobri, drugi prejemki zaposlenih pa celo preveč zmerni. Najbolj kritična stanovanjska vprašanja so sicer urejena, vendar je kolektiv mlad, saj jc poprečna starost okrog 30 let in zato nastajajo na tem področju kar naprej nove zahteve In problemi. V podjetju razmišljajo tudi o svojem počitniškem domu in še o marsičem, Kar pa nameravalo urejevati In reševati bkladno z razvojem celotnega podjetj**, ki bo v prihodnje glede na doslej dosežene rezultate verjetno še uspešneži.
Kolektiv velelrgovskega 0 podjetja Kokra iz Kranja 4j$ želi ob 29. novembru, dne-41 vu republike vsem svojim O zvestim prijateljem in 0 vsem delovnim ljudem % Gorenjske obilo uspeha. 0 Potrudil se bo, da bi svoje % kupce v prihodnosti Še # dosti bolje zadovoljil kot Q) doslej.
3,000.000 za razvoj kmetijstva
škofjeloška skupščina sprejela predlog družbenega dogovora o namenskem izločevanju sredstev za razvoj kmetijstva
Že ob sprejemanju stališč o razvoju in problemih zasebnega kmetijstva v škofjeloški občini sta občinska konferenca ZKS in občinska konferenca SZDL opozorili, da je eno od ključnih vprašanj prav gotovo vprašanje vlaganja v kmetijstvo. V stališčih je bila načelno opredeljena
vloga GKB — podružnice Škofja Loka in ocenjeno sodelovanje zainteresiranih delovnih organizacij pri kreditiranju zasebnega kmetijstva. Vendar je to premalo. Zato sta občinski komite ZK Skofja Loka in izvršni odbor občinske konference SZDL Škof j a  Loka  pripravila za
sredino sejo obeh zborov skupščine občine Škofja Loka predlog družbenega dogovora, ki naj bi srednjeročno zagotovil vsaj minimalna sredstva za investicije v kmetijstvo. Družbeni dogovor naj bi podpisale Kmetijska zadruga Škofja Loka, Kmetijsko gozdarska zadruga Ziri,
II
Delovni kolektiv Industrije pohištva Stol Kamnik je prav te dni v svojo kroidko zapisal pomemben uspeh. V četrtek so slovesno Izročili namenu novo tovarno pisarniškega pohištva. Proizvodna zmogljivost nove hale je projektirana za 5000 enot pisarniškega pohištva na mesec. Kaj to pomeni za kolektiv, pove podatek, da so do sedaj izdelali mesečno le 2500 enot pisarniškega pohištva. — Foto: J. Vidic
V počastitev dneva republike je bila v petek v Tovarni usnja Kamnik slovesna otvoritev novega obrata plastične obutve In drugih izdelkov. Mesečno bodo v tem obratu izdelali 50.000 parov škornjev. To bo prva tovrstna proizvodnja te obutve v Jugoslaviji. — Foto: J.VIdic
Gozdno gospodarstvo Kranj, skupščina občine škofja Loka in Gorenjska kreditna banka. Skupščina je predlog družbenega dogovora sprejela.
Će bo družbeni dogovor podpisan, bo Gorenjska kreditna banka iz svojih kreditnih sredstev zagotovila za potrebe kmetijstva najmanj 2,000.000 din letno, če bodo ostale podpisnice izpolnile svoje obveze. Kmetijska zadruga škofja Loka, Kmetijsko gozdarska zadruga Ziri in Gozdno gospodarstvo Kranj sami ali s sodelovanjem drugih zainteresiranih organizacij letno zagotove najmanj polovico bančnega zneska ali najmanj 1,000.000 din iz svojih kreditnih sredstev. Ostanek prispevajo uporabniki kreditov — kmetje lastniki, in sicer najmanj 1,000.000 dinarjev.
Skupščina občine Skofja Loka pa se s podpisom družbenega dogovora obveže, da bo s svojimi stališči, ukrepi in organi skrbela za dolgoročno politiko razvoja kmetijstva, za stabilen in stimulativen davčni sistem, da bo za-
gotovila sredstva za rcb . $ nje obrestne mere in s^ za razvoj pospeševalo* j v skladu z materialnim1.
nostmi in realnimi mi. ,
Kmetijska pospe^'^ služba je odgovorna 23 ^ kovne utemeljitve PoS':^je nih kreditov, za us«*"^ sredstev na posamezna ^ ročja v skladu s spreje goročno razvojno P0'1^^ činske skupščine in P; pod-samoupravnih organ0 ^ If pisnic sporazuma, ^e. ^
pibine bj«jiti/u'""' ..ji
di za določitev rafl»Jg & ditov med posaniezn javnostmi v kmetij' $5
Krediti i/ teh ^ft^f bodo delili pod P°scD~, ^
goii in rok vračila' Q rubiti krajši od Pct..r o0 ^ vesticijskih vlaganji«iv^ družbenem dogovor" ^
ko leto napravi skup"0 £,p-čilo, ki ga obravnava * ščina občine ob spfgHy poslovne politike za nje leto. ^ ^
Družben dogovor s*,v!ii': me za dobo petih k?t. yli bo začel, ko ga «- 1 samoupravni podpisnic
Posreduje**10 prodajo
KARAMBOLIRANIH VOZU J
1. OSEBNI AVTO ZASTAVA 850 SPECIAL, j***^ delavc 1969 s 35.000 prevoženimi kilometri. ^ cena Je t.OOO din. (
2. OSEBNI AVTO ŠKODA 1000 MB, leto > 1968 s 45.000 prevoženimi kilometri. Začet«* 1
Jc 7.500 din. 7j
3. OSEBNI AVTO ZASTAVA 750. leto Isdel*** j JL. s 12500 prevoženimi kilometri. Začetna cCtl 11.000 din.
4. OSEBNI AVTO ZASTAVA 750, leto Ird**-** jc s prevoženimi 48.500 kilometri, /.r.etna c*n 8.500 din.
I 8. il°
Ogled vozil je možen vsak delovni dan ou
14. ure pri Zavarovalnici Sava — PE Kranj- ^s
Pismene ponudln- / 10 "o pologom od začeli«-' sprejemamo tlo petka 3. decembra do 12. ure.
ZAVAROVALNICA *JvA Poslovna enota Kranj
V prenovljeni prodajalni TEKSTIL BLED
nudimo veliko izbiro moške, ženske in otroške konfekcije za jesen in zimo ter ostalo tekstilno blftgO
Brezplačen servis za Šivanje zaves in popravilo konfekcije
Izkorist'1! priloži1
Numizmatična razstava
Numizmatično društvo v Kranju je v Galeriji v Prešernovi hiši v Kranju pripravilo razstavo novcev iz srednjeveških kovnic na Slovenskem ter kovanih   fužinarskih bo-
nov iz 1. polovice 19. stoletja.
Razstava bo odprta v petek, 3. decembra, ob 18. uri. Odprta bo do vštetega 9. decembra.
^sbe„j^vc^er je bila v Delavskem domu v Kranju republiška revija solistov in ansamblov y/u^vo »i Slovenije, ki ga je pod pokroviteljstvom Kulturne skupnosti Kranj organiziralo «vrans ^>,asbenih
Je
pedagogov Slovenije. Sodelovali so Glasbena šola Tržič, Glasbena šola ^ šola Škofja Loka, Glasbena šola Radovljica, Glasbena šola Jesenice, Center Senic m,*iV.ZgoJ° Koper in Akademija za glasbo Ljubljana. Na fotografiji: Mojca Govedič z u 'Kranjem Pavčičevega Slepca, (jk) — Foto: F. Perdan
li«va .u
s,ikarskih del akademskega slikarja Henricha Marchla v kleti Prešernove hiše.
lik
Zborovodski seminar
Za zborovodje šolskih in amaterskih pevskih zborov gorenjskega področja bo na Glasbeni šoli v Kranju strokovni seminar, na katerem bodo predavali znani slovenski strokovnjaki s področja zborovske dejavnosti.
Seminar, ki se bo začel v soboto, 4. decembra, dopoldan bo trajal šest sobot, in sicer
v decembru, januarju in februarja po dve soboti. Predavali bodo prof. Janez Bole, Marjan Gabrijelčič, Radovan Gobec, Peter Lipar, Marko Munih in Branko Rajšter.
Zborovodje, ki niso prejeli vabila za seminar in bi se želeli udeležiti seminarja, naj pošljejo prijavo na Glasbeno šolo v Kranju. -ar
Kolektivna razstava Dohka
Danes ob 18. uri bodo v mali dvorani delavskega doma pri Jelenu na Jesenicah odprli kolektivno slikarsko razstavo članov likovne sekcije
D0LIK pri DPD Svoboda Tone Čufar. Razstavo, ki bo odprta do vključno 8. decembra, bodo odprli s kratkim kulturnim programom. D. S.
Otvoritev razstave fotografij v Gorenji vasi
Fotoklub   Planinske   zveze     bila odprta v počastitev dne-
Slovenije je sinoči odprl v galeriji nove osnovne šole »Ivan Tavčar« v Gorenji vasi razstavo »Narava 71«. Pokroviteljstvo nad razstavo, ki je
va republike, sta prevzela Skupnost za varstvo okolja SRS in Skupščina občine Škofja Loka.
-jg
Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Kranj
razpisuje v skladu z zakonom o srednji šoli (Uradni list SRS, št. 18/67) delovno mesto
ravnatelja Poklicne šole Kranj
Pogoji:
najmanj višja šolska izobrazba in vsaj 5 let vzgojno izobraževalne prakse; opravljen strokovni izpit. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Kandidati naj vložijo pismeno prošnjo, kolkovano z 1 din, življenjepis z opisom dosedanjega službovanja, šolsko spričevalo, potrdilo o sedanji zaposlitvi, potrdilo o nekaznovanju in da ni v preiskavi ter potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu na naslov:
Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Kranj, 64000 Kranj, Trg revolucije 1.
V",h t,c' '* galcrijjike zbirke Gorenjskega muzeja v Mestni hiši.
V dvorani radovljiške graščine je bil v torek zvečer koncert pesmi in opernih arij. Pripravila ga je delavska univerza Radovljica, v programu pa so nastopili sopranistka Zlata Ognjanovie, mezzosopranistka Nada Sevšck, baritonist Edvard Sršen, basist Dragiša Ognjanovie in pianistka Boža Ivančič. Izvajali so dela Osterca, Grečaninova, Golarja, Cajkovskega. 2ganeca, Mozarta, Leoncjvalla, Puecinija, Bizeta, Verdija, Smetane, Saint Seai.sa in Rossiniju.
nm
* 8. StlA!}
»ubuia, li. novem*1"3
101
ggttlil ■
Skupščina občine Kranj Občinska konferenca ZKS Občinska konferenca ZMS Cbčinski sindikalni svet
Občinski odbor ZZB NOV
čestitajo
vsem
delovnim ljudem za dan republike — 29. november in želijo še nadaljnjega napredka pri izgradnji socializma
Delovni kolektiv	čestita	vsem delovnim
	ljudem	
Komunalnega	za dan republike in se še nadalje	
podjetja Tržič	priporoča	
	za svoj	e storitve
Komunalno podjetje
Vodovod Kranj
Vsem delovnim ljudem čestita
za dan republike
ELEKTRO Kranj
Cesta JLA 6
s svojimi delovnimi enotami
Distributivna enota Kranj Distributivna enota Žirovnica Proizvodna enota Kranj in uprava
čestitajo za dan republi*8
Vsem občanom in poslovnim prijateljem
čestitamo ob dnevu republike
s
ZAVAROVALNICA SAVA
PE KRANJ
Zavarovancem se zahvaljujemo za zaupanje in se priporočamo
OR^I SKA konferenca szdl radovljica SKiib ska konferenca zks radovljica 0ft7,    lna občine radovljica 7n     skl sindikalni svet radovljica
£!J°V Radovljica
^»nska konferenca zms radovljica
čestitajo
vsem občanom
za dan republike
in jim želijo še nadalje
veliko delovnih uspehov
v izgradnji socializma
Tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih fedelkov KRANJ v združenem podjetju
iskra kranj
proizvaja telefonske centrale, telefone, kinoakustič-nc naprave, števce, stikala, merilne naprave
Kolektiv podjetja čestita
vsem delovnim ljudem za dan republike
in jim želi še veliko delovnih uspehov
DOQU
let
Kolektiv splošnega gradbenega podjetja
Projekt
l# - čestita občanom
Kram      *L,?£atc"
"1 u dan republike
Delovna skupnost
Gozdnega
gospodarstva
Bled
čestita
za dan republike vsem delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem
Kmetijska zadruga Bled
odkupuje vse kmetijske pridelke in prodaja ves potrebni reprodukcijski material. V vrtnarijah na Bledu in v Radovljici vse vrtnarske storitve. Prodaja tudi gradbeni material in sprejema naročila za prihodnje leto.
Obenem vsem delovnim ljudem čestita za praznik republike in se priporoča
Gostinsko podjetje
Zelenica
Tržič
čestita
vsem delovnim ljudem za dan republike
Obenem obvešča cenjene goste, da prireja ples v restavraciji Pošta v dneh 27., 28. in 29. novembra z pričetkom ob 19. uri. Vabljeni!
exoterm
kranj
j ugoslavija
KEMIČNA TOVARNA
Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem
čestita
za dan republike
SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKA KONFERENCA ZMS ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV
čestitajo vsem občanom Škofje Loke za dan republike 29. november
Sodo.
Uraro
industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov
čestita vsem delovnim ljudo za praznik republike
Komunalni servis Jesenice
z zbiralnicami oblek za kemično čiščenje
TRŽIČ, PARTIZANSKA C. 14 KRANJ, NA SKALI 4 RADOVLJICA, LINHARTOV TRG 21 BOHINJSKA BISTRICA ŠT. 97 MOSTE ŠT. 11 KRANJSKA GORA ŠT. 119 JESENICE—PLAVŽ, TITOVA C. 77a.
čestita cenjenim strankam za 29. november
in sporoča, da poleg kemičnega čiščenja vseh vrst oblek i/, naravnih in umetnih vlaken, usnja in preprog impregnira dežne plašče in opravlja
scočgart apreturo volnenih in drugih obla j • SOLIDNA CENA — HITRA USLUGA
ljubljanska banka
Pravi naslov za denarne zadeve
Vsem delovnim ljudem in poslovnim pri j a tel) eni čestitamo za dan republike
Industrijski kombinat
Kran
čestita
vsem delovnim ljudem za dan republike in obrnem priporoča svoje izdelke
PRIJERNAJU NA KRIVEM BRDU
Kad?.r zapojo »Fantje s ?raprotna«, pomislim na vas praprot no pri škof j i Loki. Pa tudi na tisti cestni most Pred vasjo, ki so ga rned vojno stražili nemški žandar-ji- Na boje, ki so se vodih okrog tega mosta. Tu je padel Tomo, partizanski diver-»*• in obveščevalec, doma s Poljske.
Na Praprotnem se od glavne ceste škofja Loka—Železniki odcepi makadamska ce-sta- ki skozi Lušo pelje proti t^artu in Staremu vrhu. V gornji Luši. kjer se začne Cesta vzpenjati proti Lenartu, se odcepi ozka kolovozna P°t Proti Postotam in Kri-vemu brdu. Kdor prvič z avtomobilom pelje v ta hrib, J0ra biti kar dosti vešč in KOraižen. Ob najmanjšem spodrsljaju bi se voznik s ^vrnjenim avtomobilom doli'' bcndna Pelial naza^ v
Ko bodo domačini to brali, "Odo menili, da pretiravam.
•ar.ie ta gorski svet ne pred-;tavha nobenih težav. Tod je ?odo1^ narave po svoje obli
ovala ljudi; v pridne, zna-Sc?^  Prijazne  in zavedne
P-^n takih je Franc Potoč-K- Po ci,,,n;     lernaj s Kri-sa brda. Njegova kmetija v V7'dana v pobočje hriba
za v 1 Bove* privezan da n'5o, da ne bi /drsel v irJno- ^"»Jcva kmetija «*■ ]cma 32 ha zemlje.
*&£ri2AN*CINO POTRDILO Posi i»        V INDIJI
v ftkofji lok C. r>ovrd,,li, dn
li-
so mi
.tema j
b0,l PaZn!7liu1   k™ Naj-J* presenetil Jer-
na
J**, kr
m"      T      Povedal, da
Jo,.„ takol, "-kij
*rnaj
H' sklenil
QM .,' ,. ^"'iii,   da bo Uv^l.uil pravice, ki
izvirajo iz položaja kmeta-borca. Razmišljal je, koga od znanih borcev naj zaprosi za izjavo, da je res aktivno sodeloval z osvobodilno fronto. In tako se je spomnil na dr. Janeza Kmeta, ki je 1942/43 vodil delo OF in partije v Selški dolini. Toda dr. Janez Kmet je bil tedaj v službi v Indiji. Jernaj je dobil njegov naslov, mu pisal, in kmalu dobil tudi izjavo dr. Kmeta. Na zavodu za socialno zavaroavnje pa z izjavo niso bili zadovoljni. Rekli so, da jo mora potrditi naše veleposlaništvo v New Delhi ju. Veleposlaništvo je moralo potrditi, da je izjavo res napisal in podpisal doktor Kmet.
V spremnem pismu, ko mu je vrnil potrjeno izjavo za sodelovanje v NOB, je dr. Janez Kmet Jcrnaju med drugim zapisal:
»Osebno imam najlepše spomine na Selško dolino in njene ljudi, mislim na čisto človeško stran našega sodelovanja med vojno. Mi smo bili kot nekakšni apostoli nečesa čisto novega, čeprav se pozneje vse skupaj ni izkazalo lako lopo (tu dr. Kmet misli na pojav domobranstva), vi pa ste tudi čutili z nami, saj smo bili vsi skupaj otroci naše majhne Slovenije.«
ZA PFVMO SKRIT PARTIZAN
Daleč naokrog jc znana zgodba iz Jcrna j;vc hiše.
Pozimj 1944/45 jc bil nri .Ternaju na peči partizan Anton Ješe-Ziatko (sedaj živi v Šentvidu). V sobo, kjer je peč, vodi dvoje vrat, prva iz hodnika, druga iz kuhinje. Naj povem, da je bilo tedaj pri .Ternaju 11 otrok v starosti <>d 4 do 16 let. Večina le teh je ''da na peči. ko so sc nn vratih prikazali domobranci z naperjenimi puškami in brzostrelkami.
»Kje imate partizana, ki je spal na seniku?« so vprašali. Partizan, ki je ležal na peči, se je spomnil, da je na ležišču na seniku pustil puško. Zdaj je bila ta puška že v rokah domobrancev in zato so vedeli, da je partizan v bližini. K sreči je partizan ležal na peči, okrog njega pa je bilo deset otrok, tako da ga niso opazili. Na klopi pri peči je bila partizanova ti-tovka. Jernajeva Poldka, ki je bila tedaj stara 14 let, se
Franc Potočnik
je hitro usedla na titovko, da jo ne bi opazili domobranci. Otroci so preplašeno zijali l peči in molčali. Drug za drugim so se usedli na partizana in ga tako popolnoma zakrili.
Tudi Jernaj je hitro in spielno ukrepal. Prinesel ie sadja, kruha in žganja. Med tem ko so pili, so domobranci otrokom na peč' ponujali bonbone, če povedo, kje je partizan Vedeti moramo, da v vojnih dneh otroci, poseb no v hribovskih vaseh, niso videlj bonbonov. In kliuh temu nihče ni stegnil roko. da bi vzel bonbon in izdal partizana, štiri ure so bili domobranci v hiši ter pili žganje, ves ta čas pa se je Zlafko   dobesedno   cvrl na
j m u r It u
S.Je8*nlcah "! "° 0bUk*H trgovino Igrač Jurček, ki jo jc odprlo trgovsko podjetje Murka tUdI    *>l*r 'ITr'sl-,v"IM v/itojno varstvenih ustanov  v  občini.  V  pogovoru  s poslovodjo
trgovina Igrač, ki Je edina tovrstna trgovina na Gorenjskem, >*enn. Svetovali so, kaj in kakšne Igrače naj bi ponudili povedno rajši posegajo za koristnimi, uporabnimi in vzgojnimi igrača
"X** w'»»»
n. otrli h«J?ato zalo) ■U.s_     Urokom, k, vcdno n||
vroči peči, ki je bila še posebno vroča, ker so pripravljali peko kruha.
KDO BO OBDELOVAL ZEMLJO
Zženo, ki je umrla kmalu po vojni, sva imela 11 otrok,« je dejal Jernaj. Sin Anton je umrl mlad, star komaj pet let. Julija letos je v škofji Loki umrla hčerka Milka, stara 35 let. Zapustila je moža in tri otroke. Tako je živih še devet sinov in hčera. Vsi imajo avtomobile in (razen enega) hiše. Prej sem rodil od 6 do 8 glav živine, zdaj
pa imam le eno kravo. Od otrok je doma le hčerka Lojzka. Nihče noče obdelovati zemlje.
V naših hribih je bil med vojno tak živžav, da nam je bilo po vojni kar dolgčas. Ne po vojni, ampak po tistih znanih obrazih, ki so se tod okrog bojevali za svobodo. No, včasih nas še kdo obišče. Časi se spreminjajo in z njim tudi mi«.
Pri Jernaju na Krivem brdu se bom še oglasil. Prijetno je z njim kramljati, prijetno je biti na obisku v tako gostoljubni hiši.
J. Vidic
Transturrst za novo smučarsko vlečnico
Zgodaj zapadli sneg kaze, da bo letošnja zima naklonjena smučarjem. Seveda sneg še ni vse. Treba je tudi poskrbeti, da se smučarji v zimsko športnih središčih dobro počutijo. Tega so se zavedali tudi pri turistični agenciji Transturist v Skofji Loki, kjer so za letošnjo sezono poleg vsem že dobro znanih storitev pripravili še vrsto novosti.
Kar tri pakete uslug bodo letos imeli na voljo smučarji. Tisti, ki bodo želeli ostati na snegu najmanj tri dni. se bodo lahko odločili za normalni turistični zimski paket. Tega bodo uporabljale tudi skupine nad petnajst oseb, ki bodo uporabile vsaj en polni penzion. Poleg polnega penziona vsebuje paket še neomejeno število voženj s ski-busom in celotnim sistemom Žičnic. Zimski vikend paket je namenjen smučarjem, ki se odločijo za smučanje konec tcJna. Paket v Bohinju vsebu\e dva polna penziona — od petka popoldne do nedelje popoldne — in neomejeno število voženj s ski-busom ter sistemom žičnic. Cena je od 159 din do 200 din. Tretji je zimski mladinski paket. Namenjen je šolskim skupinam. Paket vsebuje avtobusni prevoz iz Ljubljane in neomejeno število voženj na sistemu žičnic. V skupini mora biti vsaj štirideset dijakov, paket pa je mogoče uporabiti le od ponedeljka do petka. Tovrstne — mladinske — pakete posreduje le turistična agencija Transiroista v 1+jub'jani.
Se posebno zanimive pa so letošnje novosti na Starem vrhu. Poleg na novo urejenih smučarskih prog in povečanega parkirnega prostora bodo leto* pripravljeni še številni smučarski tečaji, urejeno bo otroško varstvo na snegu in prvič letos nočno in turno smučanje. Šestdnevni začetni in šestdnevni nadaljevalni smučarski tečaj traja od ponedeljka do sobote po dve uri dnevno. Tečan se bodo začeli 3. januarja. Druga možnost je vpis v dvodnevni izpopolnjeval ni smučarski tečaj, ki traja šest ur — vsako soboto in nedeljo.
Otroško varstvo bo pripravljeno od sredine januarja dalje. Starši bodo lahko ob sobotah in nedeljah prepustili otroke od četrtega leta dalje — predšolske — v varstvo vzgojiteljicam in brez skrbi smučali. Varstvo obsega tudi osnovne korake in igre na snegu. Vse tečaje bodo vodili izkušeni vaditelji. Nič strahu! Tudi manj izkušeni smučarji pojdite pogumno na Stari vrh. Letos je na nove urejeno smučišče za začetnike z 250 metrsko vtečkteo.
Nočno smučanje na osvetljenem smučišču srednje težavnostna stopnje — od zgornje postaje žičnice do kmeta tgaj-narja — bo ob normalnih vremenskih razmerah ob petkih in sobotah do pol osme ure zvečer. Za to smučanje bodo veljale običajne cene.
Za turno smučanje so pripravljene tri različne proge — po stopnji težavnosti — z izhodiščem na srednji postaji žičnice. Prva je enourna m poteka po vpjaški cesti do Rovt, dvouma ubere smer proti Mlaki ali Javorjem, triurna pa je krožna mimo Potočnika na Rovte. Proge bodo vzdrževane in označene, na vseh končnih točkah pa se bodo smučarji lahko ustavili na kmetijah, kjer bodo dobro postreievi z domačimi speciali-tetami.
Iz Škofje l,"ke rfo spodnje postaje žičnice bo vozil skt <>us trikrat dnevna, ob petkih in sobotah pa štirikrat. Po potrebi bodo pri Transturistu pripravili tudi izredne vožnje.
Se zanimivost. Vse dnevne, dvodnevne, trodnevne, šest-dnevni in sezonske karte bodo letos veljale za vse žičnice Transturista na Voglu, Pokljuki in Starem vrhu. Torej bo smučar, ki se bo odločil po smučanju na Starem vrhu naslednji dan za Vogel, lahko tam uporabljal karto prejšnjega dne. Kaže, da bodo smučarji j vsem, kar letos nudi Transturist, lahko zadovoljni. -Jg
Medtem ko se ameriške čete sicer počasi, a vendarle pospešeno glede na prvolne načrte, umikajo iz Vietnama, prihajajo s pa^Mansko-indij-ske meje in Kaira čedalje bolj nevšečne novice. Videti je, da je trenutno za svetovni mir več nevarnosti v teh dveh področjih kot v Vietnamu, ki je sicer v tem smislu dolga leta imel rezervirano mesto med novicami na naslovnih straneh časnikov.
O pakistansko-indijskem nesporazumu bi ne mogli kaj več poročati kot smo to storili v našem zadnjem komentarju — z izjemo dodatka, da sta obe strani pomnožili svoje iziave in trditve, ki pa so si. tako kot vselel doslej, v očitnem nasprotju. Medtem ko Pakistanci trdijo, da so indijske pehotne, topniške in tankovske enote vdrle na nii-hovo ozemlle (in imele pri tem, po pakistanskih virih, občutne Izgube). Ncw Delhi to odločno zanika. Resnica Je verjetno n»»kje v sredi: domnevamo lahko, da tako ena kot druga stran nosita del krivice za obmejne incidente, ki pa po vseh podatkih, ki so trenutno na voljo, še niso prerasli v kal resnejšega, čeprav je za kaj takega precej možnosti.
adat grozi
• • •
Iz Kaira pa prihajajo dan za dnem bolj bojevite izjave, ki jih lahko strnemo v eno osnovno grožnjo: spoznali smo, da so vsi napori za miroljubno rešitev zaman in prišel je čas, da si z orožjem v roki priborimo nazaj ozemlje, ki ga je zasedel Izrael. To je refren vseh govorov, in nastopov egiptovskih voditeljev zadnjih dni. Takih, ki bi bili prepričani, da bodo Egipčani svoje grožnje tudi uresničili je malo. Bolj kot to so pripravljeni verieti, da gre za retoriko, ki naj doseže dva smotra. Prvič: pokaže Izraelu, da bo treba naposled vendarle začeti z resnimi razgovori in se nekako zedimti ?a komoromls... In drugič: vzbudit? nri domačih poslu-čalcih vtis odločnosti in ori-pravlienosM na spopad ter hkrati potolažiti del vojske (nrpdv^m r»n kompn^nj kader), ki zahteva nkcijo. V nobenem primeru pa ne bi snvdi zares bojevite iziave o vojni, krvi in smrti, ki nri-ha'ajo iz K^ira, Jemati kot suho zlato. Pri vsem tem je
Vojakovi spomini (1)
Kako postaneš regrut
»Tra-tra-tra rarara-tra...« Prekleto, gospod Svatimir spet vadi — zdaj že kar navsezgoduj zjutraj, ko normalni smrtniki sladko spijo! Strašno! Ne vem zakaj ga mama ne vrže iz hiše?
Potem sem se dokončno predramil in ugotovil, da bi naš podnajemnik, gospod Svatimir, prej umrl kol pa tako nesramno zlorabil svojo občutljivo flavto. Rezki, razglašeni zvoki očitno prihajajo s kasarniškega dvorišča. Pet je ura in regruti okrog mene opotekale se vstajajo ter vlečejo nase hlače. Po hodnikih odmeva klic desetarja, zato brž zapustim škripa-Jočo posteljo.
SANJE IN STVARNOST
Ja, spoštovani bralci, pred tednom dni sem oblekel uniformo JLA.
Plaz zbeganih 'fazanov' me odnese navzdol. Dvajset minut fizkulture nam dodobra pretrese otopele betice in jih oropa poslednjih ostankov Čudovitega, v nedavno pit u k lost odmaknjenega sna. Počepi, zamahi, sklece, pivilklo ni, tek... Nato odklamamo v umivalnico. Bitka za prostor ob pipah je neusmiljena. Ker imam ostre komolec mi sčasoma uspe prodreti h koritu. A prav tedaj znova M
hrešči trobenta  Zajtrki Brž.
ven, brž v stroj! Kdor zamit di, mora čakati. In kdor ča-k \ dočaka suh kruh ter malo postnnega čaja.
Usta vajena ocvrtih jajčk in si nine, hrustajočih žemljic in medu. brez volje zve fijo trpki, rumeni tir, ki nikakor ne mara v požiralnik.
Osuplo opazujem stan- kaj le', katenh tek je nepojmljiv. V par minutah so pospravili Ogromno količino hrane, pot lej pa začeli oprezati naokoli in tuhtati, komu izmed ne previdnih novincev bi se dalo izmaknili slabo postavilo paketu marmelade ali paste te. Cez kak mesec jim bom bržkone čisto podoben, raz mrljam. Oh, kje si civilizacija? Vrag naj vzame Vence 1 ina, ki je uničil vse moje vabljive načrte. Tistega Ven-celjna. da, tistega z občine, z. vojnega odseka .
PAST ZA FRAJI.RJA
Bil jc lep zgodn jespom!a danski dan  Pravkar sem od
pri steklenico piva, hoteč za
liti vest, da bo stan v krat kem kupil nov avdi Stati n.iiiiiii ni ravno mojster vo lana. V bistvu ga sploh sovraži ter sede zani samo. kadar res  nc  gre drugače.
namreč treba vedeti, da imajo nekatere besede o psihologiji arabskih množic vendarle drugačen pomen in odmev kot drugje, denimo v Evropi. Tisto, kar bi zvenelo na stari celini kot nekaj zelo odločnega in bojevitega ima, denimo v Kairu precej milejši prizvok in zato je tod treba uporabljati mnogo močnejše odtenke, da se doseže govorniški učinek, ki bi sicer drugod učinkoval malone grozljivo ostro. Bilo bi seveda nespametno vse Izjave, ki so te dni prihajale iz Kaira (predvsem govor predsednika Sadata in ministra za vojsko Sadeka), zreducirati bolj na puh'o govorniško demagogijo. F.p'^čani so nrav gotovo s svojim potmljenjem pri koncu. Od |untl«Ve vo'ne leta 1%7 le nanosled minilo že precei časa in dobršen del minuleea obdobta le bil v 7"i»~~"bi r»riza^<*van| Kaira za dokončno rešitev spora. Toda notrpUenje Je eno. spoznanje, da hI arabski svet utegnil izirubiti še eno vojno z Izrfdelom r»a dmtro in to je bržkone listi odločil-
Avto pretežno uporabljani jaz. Srkajoč mrzlo pijačo sem se zato že videl, kako v Kopru nalagam avanturic željno štopatko in kako jo skupaj ubirava proti Poreču.
»Poziv za v vojsko? No, vendarle. Povejte onim gori, da zaslužijo povišico. Načela le še armija lahko spravi k pameti Doma smo nemočni,'« jc v  kuhinji   mama tarnala
pismonoši.
Odrevenel sem. Vojska0 Sedajle? Nee! Prestrašen začnem planirati reševalno akcijo. Sleherna ura je dragoce na.   Najprej   bom   stopil do
načelnika Vencelj na, sklenem
»Prepozno, drag] fant, prepozno. Dovolj dolgo ste izigranih prepise. Potrdila o šolan m tudi ne premorete, kajne? Jasno! Na fakulteti vas zadnji dve leti niti videli niso . . .«
Ampak . . .«
»Nič ampak. Prenehajte se truditi m boditC veseli, tla greste  razmeroma   blizu «
In sva odpiavila. 'Poba, v hudi   kaši   si',   sem mrmral
predse ter odšel iskat Tačka,
ki jc kar zadeva voiaščino — priznan strokovnjak
»Edino  bolezen   te utegne izmazali.' DgOtOVJ vidiki navi baJMC.  »Zvišan  krvni pritisk
in Eaaenčens pljuča zmeraj z ilei ta, Daljše popivanje, tri.
štii i škatli* cigaret dnevno, HinOfO  lave  —   in zdravnik
bo prisiljen kapitulirati. Pre
deti zaviješ v ambulanto. pO golim še kos surovega krom pirja,  ki   hipoma  dvigne te
lesno temperaturi > ■
Upoštevajoč nasvete moj stia nad mojstri, sem v lia-
ni element, ki še vedno (kljub vsem izjavam) zavira vojaške akcije. Ne dvomimo dosti, da bi arabske armade že zdavnaj prešle v napad, če bi bile čisto prepričane, da ne bodo poralene. Ampak ker tega prepričanja ni, je potrpljenje (pa čeprav še tako na koncu) edina možna inačica ukrepanja. Izraelci pa se na drugi strani še vedno počutijo dovolj samozavestne prav zaradi tega, ker so prepričani v svojo moč (dasi najbrž ne več tako zelo kot pred leti) in razen tega vedo, da jih v morebitnem trenutku njihov reliki zaveznik ne bi pustil popolnoma na cedilu.
Deveto srečanje Tito — Ceausescu v majhnem romunskem mestu Temišvaru sodi v sedaj že redno prakso izmen lave mnenj, ki kot kaže obema predsednikoma zelo ustreza. Sestanek jc izrazito delaven. Predsednik Tito, ki je imel zadnje čase vrsto sestankov z nekaterimi najpomembnejšimi svetovn'ml dr-
slednjih 48 urah uničil ocean pelinkovca, pokoril skoraj osem zavojčkov filtra 57 ter polokal približno dva ducata
iekspresov«. šumenje v glavi,
Silovita tresavica in bolečine v prsih so me nazadnje prepričali, da je organizem »pripravljen« Na trgu sem kupil zajeten gomolj ter ga spoto ina, v parku, skušal spraviti vase. Toda razdraženi, terori zirani želodec ni zdržal nasilja. Tam, kamor je odložil strupeno vsebino, letos goto vo ne uspeva niti najbolj trdoživ plevel.
RAZKRINKANI SIMULANT
Doktoi jeve hladne, sive oči niso izdaj.de ničesar. Preiskave je opravil hitro in na tančno, popolnoma rutinsko: pritisk, pulz, dihanje, grlo, refleksi . . Prepričan sem bil, da bo našel kakšno napako.
Pozneje, ko so laboranti poslali izvid analize krvi, se je   i" m asi  obrnil  k  meni in
povedal!
»Ce odštejemo prehodne znake pijančevanja in pOOO Čevanja, ste pri najboljšem zdravju. Akutni bronhitis pa
teb
žavniki, bo vsekakor o razgovorih   podrobno   »n £jj miral svojega sobesednika, njega pa dobil v zaRien0J,a. munsko stališče do oDraVyta vanih  problemov. Državn bosta    seveda ^^f1^. tudi razvoj medsebojnih^ nosov,   ki   veljajo za dobre.
• # •
Atomska bomba, plodirala pred dnevi nad tajsko,  je  nekako **J"E s prvim nastopom PeR,^ll0. delegacije v Generalni s* {Jl ščini  Združenih narodov nihče ni pripravljen ven da je bilo Jo zcolj naKI'!,kOf S  tem   |e  Peking vseka.W hotel    demonstrirati    1 "^ katerih oči   so  uprte ^ svojo moč v natanko nem  trenutku. Vsakdo| ,j| seveda o taki dcmon *Tje, lahko svoje mnenje, nas da je bila odveč, nepotr in nezaželena.
LJUDJE
• -
IN
DOGODKI
r
kaj^"
jc posledica pretiranega nja. Zbogom, mladi L'\>sUioo, In srečno preživite v0j*!f Saj ste regrut, mar ne- ^ Odšel sem poparjen n ^ kot pesa. Optimizem »n ^ zavest sta izhlapela je kam. 'Nac, ugnali so -.^ kričal moj vagabun s
'Pomiri se, bolje P<l'' ^,-jal pozneje,'  mu  je °* scrn, njegov antipot. Sn()/n;h0dnj« da ga bo treba v P>>» bolj upoštevati.
--' dođi*
»Poravnajte   vrstC' cr€^3 vola'! Vojska ste in/jjlfc ovac!«  je vpil stan ^ ko smo sredi pohfi<>na ' vili kačasti stroj.   . Pcm
»Kaj bomo poČenjai' . ^
šepetate pobaral spK  ' ^ ječega   'starino'.   Ct|» ^0 nje v vojašnici JC h koncu VcŽk3'1
»O, nič posebnega-boste paradni korrjK- ^
»Amen.« sem dmU ' yx slno z.l za jato c<>' k3s3r-so neovirano P'1'1'" . v
niški sid ter odjadrau
ri  železniške P'^,;,,t. NaCa Vojak
Slovenija ^ ^ avto
poslovalnica Kranj, Cesta JLA 10
NA ZALOGI fotj vse vrste snežnih verig in folije p rosen ju ____0.
		
€%, Miha O O Klinar	Aprilsko s|	poročilo 1941
Predigra
ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR. A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE
(Bertolt Brecht, Bericht der Serbcn)
Kadar bomo imeli resnično samoupravno so-^"istično družbo, se bodo morda silnice člove-*e in človekove usode v resnici spremenile v Pnd preprostega večinskega človeka. Toda ugo-ovitev in presoja pripada prihodnosti in ne našim žeijam, da bi se to zares in čimprej ures-n'Cilo. Današnji svet je še vedno zapleten in mu P'Uv tako kakor včerajšnjemu določajo usodo '•estruktivns sile. Mi smo še vedno še)e na iz-
hod
scu iz večtisočletne razredne družbe, izrab-
Jalske roparske družbe, v kateri je bil sleherni UiP*omat' pretkanec, ki si je znal podrediti dru-°e£a človeka in ga izrabljati, porabljati v svoj narnen in svojo korist.
Diplomacija je igra »kdo bo koga«, ne da bi P1' tem veljala kaka etična pravila.
taka misel se mi vsiljuje, ko se poglabljam Poglavja 'diplomatske igre' pred dobrimi tremi ^setletji, ko se je Zahod prizadeval, da bi vpre-v svoj imperialistični voz osovraženo Sovjetsko zvezo, ki jo je nekoč hotel uničiti z inter-ene:oiiistično vojno, vedoč, da je Sovjetska zve-.,. edina socialistična država in podpornik med-rodnega  komunističnega  gibanja,  ki je kot Dr*° obsodilo fašizem, obsodilo že ob njegovem asi/*nku, v času, ko so ga nekateri, kasneje celo ,"ddi,i zahodni politiki občudovali (na pr. Chur-in ga začeli grajati šele, ko jim jc postal ^iien kot imperialistični partner in začel ogro-
njihove imperialistične koristi
Nt
Pi\
h j,,XlJ./"vo fašizma — tako italijanskega L   m n,skeg i. To so na Zahodu prav dobro
'  ' ahodu so vedeli, da so bili komunisti
kakor
prav opOTO vedeli. —mi jc postopoma obračunal s komunisti, 5J«er naglo ob
Mussol
1933
s pogromi in množičnim zapiranjem P°'igu Reichstaga, ki so ga provokativno i nacisti pod vodstvom Goringa februarja
POžig pa naprtili sekretarju III. internacio-
^7 l,,niiirovu in soobtožencem, proti katerim k u''1 C n'',10lcni s°dm proces v Leipzigu, na čud 10,1 '° Dimitrov z govorom, ki ga je ob-Vol° Vcs ''aP'cdni svet, razkril nacistično pro-v at"i|o in se iz. obtoženca spremenil v tožitelja, dru?1"'" 1:1 Pa S(l naPrcdni pravniki, kulturni in i,n ;'' svctovno znani  javni delavci začeli tako
UitV-"VaU' Prot'Proccs'» ki Jc ao kraja razkril nUl J? 1leve zločinski- namene proti nemškim ko-i •lom, socialistom in drugim nemškim na-iti j ."!'" sil "'• česar se je takrat z.bal celo Hitler °bto 111 Ma' Diniitrova in druga dva bolgarska so-fenec* kf <>pi'ostl,i» z glavo pa je plačal 'ohto-kator"'    Ma' D' na Procesu ot''8ral vlogo provo*
a Pa 'o ni moglo preprečiti I . "ia nemšk
'-»pri v koncentracijska taborišča, ki Staslul ' 1 ^° 1-H,1i n,cc' drugo svetovno vojno eno  -  P<> vsem SVCtU kot taborišča smrti. Vse-
Moii'1,'! [anja nemSkih komunistov, ki jih je na so
J K tsko zvezo, v kateri so takrat komunisti
socialistično socialistično
oelelb      simPatizerjl videli prvo
,-t-'Voliufi ' '1 »'Panje na
•» tudi v niihovii, deželah.
Velesili kC •'" ,/-avtv-n'5tvo' sta hiteli zahodni SV(>iiiiii V ,isk'm CaSU samo v skladu s
Pa v' ,1''»hstii nimi interesi v Evi opi, ne "JU tuie .P°trcbc vsega človeštva po inuce nika resZn3a fašizma, tega najhujšega sovraž 'ieiij l|'|"U '11'11" • k i aci |e in človecaiiskili strem pl'">av ,]vcl,V;1' S takim 'zavezništvom' (to so **kršeti' ' S1"'i° Celo angleški protikonumisti, ska zve/,IC bil Wi"^I<»'» Churchill) pa se Sovjel-
1939 rnen'1   000818 samiti in je zato le avgusta
^° D» Ost-I   tl;' h' /ani° trenutno najbolje,
a "ven evropskega 'imperialističnega
spopada med nacističnim in zahodnim imperializmom'.
Vsaj do take ocene je vedno bolj prihajal Molotov, k čemur so pripomogla tudi s strani zahodnih delegacij zavlačevalna in vse preveč 'diplomatska pogajanja' v slabem pomenu te besede. Dne 16. avgusta 1939 je objavil Tass novico, da je '14. avgusta na povabilo vlade Sovjetske zveze prispela v Moskvo NEMŠKA DELEGACIJA, v kateri sta bila predstavnik nemškega ministrstva za prehrano in kmetijstvo in predstavnik nemške kmetijsko-znanstvene službe na poljedelsko razstavo v Moskvi. (AdG 4174 G)
Brez dvoma je tudi ta delegacija v skladu s Hitlerjevimi nameni sondirala teren v Moskvi. Po drugi strani pa so tudi Hitlerjevi, na videz manj pomembni diplomatje in različni 'sekretarji', s katerimi sta prihajala v stik tudi angleški in francoski poslanik v Berlinu, skušali na kak način 'prišepniti' zlasti Angležem, ki so bili za taka 'prišepetavanja' bolj dovzetni kakor Francozi, naj se jim s podpisom pogodbe s Sovjetsko zvezo ne mudi, kar je čutiti med vrsticami VVeizsackerjevih 'Spominov'.
VVeizsacker je bil tisti 'nekdo iz nemškega zunanjega političnega urada', od katerega jc na primer tudi italijanski poslanik Attolico dobival svoje informacije za Ciana in mešal s pomočjo diplomatskega zbora v Nemčiji štreno ter vnašal zmedo v diplomatske možgane. Po vojni je v svojih 'Spominih' sicer trdil, da je svojo 'diplomacijo' pred nemškim napadom na Poljsko 'uporabil v okviru svojega delokroga in možnosti, da bi odvrnil svet od katastrofe', v resnici pa jc igral odlično 'diplomatsko' igro v skladu s tedanjimi Hitlerjevimi prizadevanji, da bi razbil trojno proti nacistično koalicijo med Anglijo, Francijo in Sovjetsko zvezo in da bi tako Poljsko izoliral in osamil ne samo od zavezniške pomoči z vzhoda, marveč — če le mogoče — tudi s strani Anglije.
In zahod je res zavlačeval še nadalje. Celih devetnajst dni je minilo od sklepa o sestanku vojnih misij Anglije in Francije ter Sovjetske zveze, preden sta 11. avgusta 1939 zahodni vojaški misiji po izredno počasni pomorski poti do Leningrada in od tam z vlakom naposled vendarle prispeli v Moskvo, britanska v sestavu: admiral sir Reginald Plunkctt-Ernle-Erle-Drax, maršal letalstva sir Charles Burnett in suhozem-ski gcneralmajor Heywood, in francoska: general Doumenc za kopensko vojsko, general Valin za letalstvo in kapitan Villaume za mornarico, v sovjetski delegaciji pa so bili maršal Vorošilov, šef generalnega štaba Sapošnikov, ljudski komisar (minister) za mornarico admiral Kuznecov, šef letalstva general Loktionov in namestnik šefa generalnega štaba Rdeče armade Smorodi-nov. (AdG 4163 E) Toda angleška delegacija ni imela
ZA POGAIANJA NOBENEGA POOBLASTILA.
»Oficirji niso imeli za pogajanja nobenega pooblastila« piše tudi Churchill. (Druga svet. vojna, str. 182)
In to jc bilo v času, ko je se Gdring že vrnil s svoje petindvajset dnevne inšpekcije nemške oboroževalne industrije in letalstva ter utrdb Siegfriedove Bnlje in ugotavljal, da ima 'indu-sirijsko Pomije najpopolnejšo obrambo' (AdG 4166 1"), v času, ko je Goebbels na zasedanju I ,r.:stične zveze svobodnih poklicev v Benetkah napovedoval da sta Nemčija in Italija določeni, da izoblikujeta duhovni obraz bodoče Evrope', in ko |e v (klansku rohnel ponovno gauleiter ■•danskih oaciStOS Forster lO grozil Poljski v skladu z n ivo i : ki jih je dobil od Hitlerja v Ober-salzbci g,u:
POLJSKA MORA VZETI NA ZNANJE
da 'Gdanska ne bodo presti ašile poljske grožnje' m da bodo nacisti v Gdansku poskrbeli, da v teh ■krajno napetih časih prebivalstvo Gdanska ne bo izgubilo živcev, ker ima na temelju dosedanjih izkušenj zaupanje v nacionalsoci di.stično vodstvo, ki bo v danem trenutku pravilno palo':
»Mi smo namreč v zadnjih tednih v Gdansku storili vse, da smo pripravljeni odbiti vsak napad in vdor. . . POLJSKA SI MORA BITI NA JASNEM, DA GDANSK NI NA TEM SVETU SAM IN ZAPUŠČEN, MARVEČ JE ZA NJIM VELIKI NEMŠKI REICH, naša materinska dežela in naš FCHRER ADOLF HITLER, pripravljen sleherni trenutek, da stopi na našo stran v primeru poljskega napada . ..« (AdG 4167 E)
Forster je seveda tudi 'podprl upravičene nemške zahteve do Gdanska' in s tem tudi do nemškega koridorja čez poljsko ozemlje in pozdravil ob zaključku 'čimprejšnjo ZDRUŽITEV GDANSKA Z VELIKIM NEMŠKIM REICHOM'.
Poljska vlada seveda ni mogla vzeti na znanje, kar je od nje zahteval Forster. Že pred njegovim govorom, ki je bil 10. avgusta 1939 zvečer v Gdansku, je že dopoldan poljsk1 radio napovedal, da 'Forster je govoril to, kar mu je'naročil Hitler' in opozarjal Forsterja, naj ne pozabi, da 'Poljska ne pozna miru, ki se mu pravi, enemu vzeti, a drugemu dati'. (AdG 4167 E)
Vsega tega se je poljska vlada zavedala, ni pa se hotela zavedati, da bo mogla Hitlerju kljubovati samo tedaj, če bo okrepila svojo fronto proti Hitlerju s sovjetsko armado. Tega pa poljska vlada še vedno ni hotela in je še vedno odbijala vsako misel na kakršnokoli vojaško zavezništvo s Sovjetsko zvezo.
NEMŠKI GENERAL BRAUCHITSCH
je že slavil nemško orožje po ogledu obratov oboroževalne industrije »Rheinmetall-Borsig A. G.« v Dusseldoilu: »Najboljši delavci sveta so skovali najboljše orožje najboljšim vojakom sveta. Zato se jim zahvaljuje vse nemško ljudstvo, še posebej pa nemški vojak.« Govoril je tudi 'o notranji nacionalni in socialni sklenjenosti vse nemške nacije pa zaslugi nacionalnosocialistične revolucije':
»Ta sklenjenost bo obstala, četudi bi morali priti TEŽKI DNEVI, in prestala z uspehom sleherno preizkušnjo. To sveto zagotovilo vam lahko dam kot vrhovni poveljnik vojske in kot eden ožjih fiihrerjevih sodelavcev ... čE BO FOHRER NEKOČ ZAHTEVAL OD NAS ZADNJI IN NAJVIŠJI DELEŽ, TEDAJ BODIMO PREPRIČANI, DA NI NOBENE DRUGE POTI VEČ, MARVEČ, DA JE OBSTOJ NAŠEGA LJUDSTVA (mišljeno: s pomočjo vojne) NESPREMENLJk VA IN NEODLOŽUIVA POTREBA.« (AdG 4169 A)
Generaloberst von Brauchitsch je kot vrhovni poveljnik nemške vojske vedel že datum pohoda na Poljsko, ki ga je Hitler že postavil za 25. avgust 1939. Tudi Poljska je čutila, da je vojna pred njenim pragom. Sleherni Poljak jo je čutil in verjel, da jc Poljska dovolj močna, da odbije sama sleherni napad. Tako so Poljakom zagotavljali
POLJSKI MARŠAL RYDZ-SMIGLY
in drugi politiki in generali, zagotavljali tako, kakor so skoro po vseh drugih državah in z velikimi besedami slepili ljudstvo, kakor da bi hoteli preslepiti tudi sebe, da so zares tako močni, da odklanjajo celo taka zavezništva, na katera se v svojem boju proti napadalcu v danem trenutku edinole lahko zanesejo, če ni bil to samo namig Zahoda, je bilo odklanjanje sovjetskega zavezništva s strani poljske vlade verjetno tudi občutje slabe vesti zaradi prigrabitve dela ukrajinskega in beloruskega Ozemlja leta 1920.
SVARILO ZA POLJSKO, A šE POSEBEJ ZA ZAHOD
je bil tudi že znani Cianov obisk pri Ribbentropu v Salzburgu in nato še pri Hitlerju v Obersalz-bergu (AdG 4171 G). So bili na Zahodu res lahko tako do kraja prepričani v tistem trenutku, da 'Italija še ne bo korakala s Hitlerjem' in da ne bo 'izpolnila te dolžnosti vojaške pogodbe osi Berlin—Rim', saj je istega dne (11. avgusta), ko se je Ciano prvič sestal t Ribbentropom, itali-fanski naj ial de Bono poročal Mussoliniju o 'pripravljenosti italijanske vojske na zahodnih mejah', torej na mejah s Francijo. (AdG 4170 E)
Počasi se je dremavec oprijel tudi njega, vendar se je vmes prebujal. Velikokrat je slišal cerkveno uro. Najbrž so jo, kakor on, slišali tudi drugi zaporniki. Vendar Aleš tudi med dremanjem ni imel miru. V njem se je bila misel na izdajalca tako zakoreninila, da se mu je Filipov obraz vsiljeval kar naprej. Tako je bilo vse do prvega svita, ko so se spet polihoma odprla vrata.
Sprva je mislil, da so prišli ponju ali da se zgodilo kaj drugega, potem pa je slišal sinočnega stražarja, ki je prirohnel natanko tako, kakor je napovedal Bernard. Videl je, da ju je nekoliko presenetil z obiskom, zato je s prstom na ustih hotel utišati kak morebitni vzklik, nato pa je naglo, vendar obzirno VKlenil Bernardove roke, ki so že tičale v okovju. Pozdravil ju je s prijaznim pogledom, potem pa priklinjajoč bandite, odšel na hodnik ...
— Saj ne pretirava, ko govori o banditih! Če pri tem na koga misli, so to gotovo gestapovci! je rekel za njim Aleš, da bi nekako popravil sinoČ-njo obsodbo.
Bernard, ki je popravljal roke in okovje, da ga ne bi preveč tiščalo, je dodal:
Najbrž res. In pri vsem tem niti ne vem, kako se piše, ali vsaj kako mu je ime. Če bi kakorkoli preživel, bi ga po vojni rad poiskal. Znano mi je le, da ga kličejo biirgcrmaister. Nemara zaradi let in zajetnosti!
Aleš je spoznaval, da celo znotraj zaporov ni vse tako, kakor je videti na prvi pogled, in tudi
— Tja! In pri tem z roko odsekano pokazal na steno.
Policista sta ga z vajenimi rokami pripeljala in privezala kakor prvič. Le s palcem se je dotikal poda. Ko sta ga obešala, je čutil njune močne šape, da se je nehote vprašal, kaj sta mogla biti pred vojno.
Obersturmfiihrer se je s počasnimi, na videz mirnimi, vendar pa z zategnjenimi koraki približal obešencu in siknil utrujeno, a vendar grozeče:
— Kaj znata naša fanta, veš! Premisli, in konec bo vsega!
V sobi je zavladala tihota in nekaj časa se tudi premaknil ni nihče. Sekunde so tekle, v zraku pa je bilo čutiti prepletanje različnih volj, ciljev in nagibov. Aleš je tiho čakal, z očmi uprtimi v noge mize, za katero sta sedela gestapovska oficirja. Videl je tudi njune škornje. Te zoprne, gladke usnjene cevi! Vedel je, da bo z molkom ujezil zasliševalce, čeravno je lahko pričakoval, da se bo potem začelo. Zato je molčal in bolščal pod mizo.
Zdaj so se škornji premaknili. Mir je bil porušen, obersturmfiihrer pa je odsekal:
— Tako, štel bom do deset. Če ne bo nič, ga prepuščam vama.
Pri tem je rahlo pokimal rabljem in začel šteti. Toda ni štel hitro, kot bi -:e mu nič ne mudilo. Vsekakor je dal Alešu dovolj časa za premislek. ■
— ... šest ... sedem ...
ivan jan •
mrtvi ne lažeio
24
ne tako, kakor bi radi gestapovci. Sicer je o podobnem slišal in vedel že poprej, kajti že dolgo ni delil ljudi na dobre in slabe narodnosti, temveč na dobre in slabe znotraj vsake skupnosti.
— Kaj meniš, je Prus, Bavarec ... ? je pomisleke končal z vprašanjem.
— Mar je to pomembno? Menda je Avstrijec, je nedoločno, vendar tako, da sta razumela oba, odgovoril Bernard.
Oživljal se jc nov dan. Kdo ve, kaj bo prinesel? Posebno Alešu, ki je med novimi dogodki pomenil »vroče železo«.
Prav zato se je Aleš še vedno največ ukvarjal s Filipom, z. Golobom in Martino . . . Spor, zavist, napetost in nekakšno tekmovanje med Golobom in Filipom, ki ga je čutil vseskozi kakor nevidno oviro in nevarno skalo, ki se lahko zdaj zda i sproži na vse, mu je vzbujalo vrsto novih misli, zapletov in neodkritih dejanj. A zdaj, ko sta bila oba v zaporu ujela, ta nasprotja morajo nujno izgimti. Vsak njun korak jc bil vendar podpisan z življenji, zato vse drugo izginja, se umirja, postaja majhno in komaj omembi- vredno. Vendar ga je tudi zdaj to strašilo in poganjalo v negotovost. Motda se bo šele tu, ob koncu poti, v največjih stiskah, ki lahko doletijo človeka, pokazalo, kaj je, kdo in kakšen je? Zavedal pa se je, da iz njega ne bodo stisnili ničesai, najmanj pa kakega podpisa. Tudi Bernard gre isto pot! Kaj si le mislijo, da bi jih celo klical? Tudi če bi ga hranili s samimi cekini, se ubijajo zastonj!
čas je tekel in obersturmliihtei je pričakoval, da bO Aleš tnordf le potikal in se vdal. A čakanje se mu je preveč zavleklo. Potem so se vrata spet Odprla, med podboji pa je trdo obstal policist VVilli in ga odsekano poklical:
— Aleš Kralj! Marš!
Spet tako, kakor znajo, je obšlo Aleša, ki je počasi vstal in pogledal Bernarda. Ta ga je spodbujal z očmi. Odgugal se je proti vratom. Slutil je, kaj ga čaka po tem molku.
Obersturml uhrer Werner je že z. obrazom kazal svojo voljo. Nikjer več prijazne poteze. Stal je takoj /a vrati, ob mizi pa sta se pretegovala še dva visoka gestapovska oficirja in se vedla, kot bi bila le gledalca I )bei stni inlulii er |e Aleša dal m na kratko ter z glasom, ki ni obetal nič dobrega, vprašal:
— Boš povedal kaj novega?
Aleš se m hotel pogovarjati v tem tonu, zato je samo odkimal.
Oberstuimluluer jc stisnil skozi zobe:
Obersturmluhrerjev glas je bil počasnejši. Kot bi se bal, da Aleš ne bo rekel nobene. Obcšenec je molčal.
... osem ..., je zategnil VVerner.
Aleš nič! Noge v škornjih so se spet premaknile in eden izmed tistih, ki jih je nosil, je celo vstal. Kurt pa je prijel za bič in ga stisnil, da so mu na hrbtni strani roke izstopile debele žile.
— Devet, je trgal tišino obersturmtuhrcrjev glas. Vsi so čakali, kdaj bo izrekel še zadnje število, ki je bila meja.
Obcrst m ml rihrer je vlekel. Čutil se je premagan, ogoljufan.
Potem pa je moral reči še »deset«!
Kurt in VVilli sta se že bala, da bo tik pred koncem obcšenec morda le spregovoril. Vsakdo ni bil tako trden, kot tale tu. Njuni vajeni in močni roki sta se začeli enakomerno dvigati in padati. Z biči s! i mojstrsko tolkla po raz.bolclih mestih, zato je bilo Alešu huje kakor prvič. Vendar pa so bolečine postajale spet tope, da ni več stokal glasno. Kurt. ki je bil videti slabši kot VVilli. ni nehal tolči. Bil je bolj žilav, medlem ko je drugi kmalu slckel bluzo. Potem sta spet udar jala tako dolgo, da je Alešu zlezla glava med ramena. VVerner je mahnil z roko in biča sta nehala žvižgati. Spet je stopil k obešencu, in zamolklo vprašal:
— In zdaj.' Bo šlo kaj laže?
Sicer je mislil, da ga Aleš ni dobro slišal, vendar ni ostal brez odgovora. Zaprepadeno, vsaj sprva, dokler se ni spet ukrotil, je poslušal obe šenčev glas, ki mu je s stisnjenim grlom zabrusil:
— Brez potrebe vsi napoti in spletke. Dobro veste, kdo sem. In jaz dobro veni kdo ste vi. Za tovarn zadnjič povem: komunist sem!
In če bi bil še zunaj, bi delal natanko to, k.u sem. Ia> napakam bi se ogibal. Proti nasilju, proti nasilnežem kot ste vi, sem dvignil orožje. Zato vem, da me boste ubili. lahko me tolčete, kolikor hočete! Tudi raziežete me lahko, a ne bo zaleglo! Moje življenje je bilo končano že tedaj, ko ste me ujeli. Kazen, če bi vam ušel. /daj vem, da tudi to ni mogoče. A zapomnite si — z izda jalci vred boste čudno končali. To jc vse, kar sem vam še imel povedali.
Tudi če bi hotel, več ne bi mogel, kajti pred očmi so mu poplesavali nejasni, zaprepadeni in zmešani obrazi, ki jih  jc bilo neznansko velik«).
Gestapovci so se nemo spogledali. Iz njihovih oči in vedenja je zavelo najprej vse k.n drugega kakor surovost, takoj nato pa so se njihovi obra
zi zresnili in VVerner je dovolil pretepanje.
Kmalu je Aleševo telo nemočno obviselo ob steni, da je bilo videti kakor mrtvo.
Za tisti dan je bilo zasliševanja konec. Biča nista več žvižgala okoli Aleša in takoj potem Je spet pokazal znamenje življenja.
Motno je pogledoval proti oficirjem in čakal, da ga bosta pretepača dotolkla. Tega, kar jim Je rekel, ni povedal le zaradi poguma in vzdržljivosti, temveč tudi zato, da bi jih razdražil. Računal je, da ga bodo potem pokončali v nekaj tre" nutkih.
Zdaj se je zgodilo nekaj drugega. Tepli ga n1" so več, v njihovih očeh pa je bral občudovanje, ki mu je pritisnilo pečat zmagovalca! Hkrati se je zavedel, da ga imajo še vedno za nevarnega sovražnika, prevzeli pa sta jih njegova trdnost m upornost.
On pa jim je hotel uiti iz strahu, da bo zarad' mučenja, zaradi bolečin, nazadnje morda le st0* ril kaj takega, kar bi ga pokopalo. K temu so ga navajali nevarni nasprotniki, ki so vedeli kaj hočejo. Hotel se jim je izmuzniti s smrtjo!
V zapor so ga privlekli še bolj zdelanega ka* kor prejšnji dan. Z bolečinami mu je zmanjK valo tudi notranjih moči. Pripravljen je bil konec.
Bernard je bil še vedno v celici. Zdaj mUA z vodo močil obraz in mu brisal krvave madež., da je okovje na njegovih rokah neprijetno zve -čalo. .
Aleš je dihal le rahlo in oči odprl samo toIlWj da je spoznal Bernarda. Njegovo mrmranje J bilo podobno materini tolažbi in ljubkovanj Bernard ga je pomiril in poziv il. Vendar je s nil potem: %
— To znajo, hudiči, ko jim ne preostane gega!
Aleš je na to rahlo prikimal ter šepnil- .
— Povedal sem jim svoje. Niso mogh sK presenečenja! rflV
Težko je govoril, zato sta raje molčala, cel ^ je bilo Alešu poslej laže pri duši. Govt)1 ilT,i, premagane bolečine, premagani strah pred nJ govorilo je nasilje.
Najbolj zgovorna pa je bila prijateljev* R£ moč, kajti poslej Bernard ni bil le sojetnik, več človek, ki mu jc pomagal. . da
Morda pa ga je še bolj opogumila za^Sjin jo
jc zasliševalcem jasno povedal, kako je z
kako z. njimi
Vendar ga rane niso nič manj bolele. Naspr no. Bolj ko se je čas odmika I v neznano,  ' J no ga udarci žgali. Sc huje pa je bilo / "O''a"lo' kjer so se spet odprle rane. V njih je kljUVLj kakor bi ga kdo prebadal z ostrimi in žareči iglami. Bolečine so bile vedno hujše.
To pomoni, da telo spet oživlja. Bolečin** vendar znamenje življenja! si jc dajal P£JJ .d
Ob pogledu na njegove noge se je Bern skušal grenko pošaliti: ., — Najbrž so se bali, da bi jim ne uteke Nasmehnil se je ob bežnem pogledu 0° L le zidove, Aleš pa je dodal:
ledno
— Saj vidiš, da kopriva ne P°MbBi ^ Ponorčeval se je i/, sebe, kajti V | je neprenehoma ugibal, kako hi pobej-i
MU o priPclil°
Martina jc zjutraj zvedela, kaj SC J j^gjh, Alešu, takoj zatem pa tudi o aretauj ir9&* Tudi Goloba so vzeli! Čudno! se Jc 1   S(]..(h m ko se je spomnila Filipovih <>P.onll"".la p|.ipIaV-negotovost sta jo nagnala, da      A'-,„,| ir b<>. d [jati obleko in druge drobnarije. Nai
Se umakne. „,i«el na ''''^
Sredi p.iprav  jo |c ustavila       '       kaj zg£ o njem ni bilo si,sat., da bi se im '    Rj s0J* ddo. Zakaj  je tako vneto iskal Al   ^ j*g kmalu potem ujeli? kje in kdai  ■•    ,  , ,c, večer sešla? Kaj je zdaj « ^fšla * s,- mu ... treba hali!  Kal. ko «» 'j Vendar se tudi za to ni mogla otu      ( ^ $ep
Medtem jc zložila v nahrbtnik v^. je zdelo najbolj potrebno, ing ^ p0steU*
Iz  p.evidnosti  pa ga  |c |>o .m" ■•' '.  .j., p"«, da  ne bi bil takoj  na oivh. ^       hj|() ,>dv'* Zdaj je nihče ... zadrževal, vse je k.„ od mene odločil ve. pa ni vedela*"       je ov
odšla ......<-Ma. n. žc čas.' Na/a Intj^ pflV
neko novo spoznanje, k. si ga  '     ,.„• vse val... Brez Aleša bo v parl./a.nh ga i e.
RADIO
ob *      P°slu§ajte vsak dan
17 m 6*' 7*' 10'' 12' 13" 15" jtiLĆ?''      In 24 uri ter ra-
JSfa dnevnik ob 19.30. Ob UrJ73ah Pa ob 6.05., 7. in 24. 12 V:r radijski dnevnik ob 9.,
' «•» 15., 17., 22., 23. in 19 JO.
27. NOVEMBRA
GhS Dobro Jutro — 8.10 nirsk7"a^tineja-9.05 Pio"
nimI Cdnik - 935 s rihal" Ha L o'^/oni RTV Ljublja-^adiici,'- ^avarovalnica Sava 10 20 S'm Poslušalcem -I/nr, vas tloi"a — 12.10 12.3?PU? Edvarda Griega -12.40 p mct,Jski nasveti — Vi/anii° domaČe z domačimi
Vam _~u    ^ Priporočajo
dnc 7_ ^TO Sobotno popol-jo nS'mUdi svet - 15-40 P()-VrtiiV,' °Perni "cvd - 1600 m«JJ - i°-40 pcl minul z
- 16 4? o Pos:u"'ske:,,a radia 17,10 r k"Ji/ne-a trga — Z ans,"7,,() v kin« - 17.50
- n n Fožeta Kan"» *- 18 5q j,0 J/ opernega sveta
I9rvn , °8°vor s poslušalci U.15 i,!* noč, otroci -Mihg h .utu 2 ansamblom 'ndes.."'/:"ia ~ 20.00 Na iih
ritniu 21.30 Godala v
•s i/s,.,- ^-20 Oddaja za na-Plt^m v novi teden
rUgl Prog am , l305 p
l4.oo, J2norama zvokov -ril<> - -   4k;,.",^ha za razved-,       Glasbeni vai lete
*"* 1 S.4n |.(
to*lfi°S s "'' " pro';,amu MV i ,* Plesnim orkestrom
£W i , „ sn«m orkestrom
b°tni n 16 H» s.,
**b  7:: 17.35 Dobimo
J ^ s, -   1  • Popei
>.i     ; 14 - P,,,«, lv,
Sjftttri , ;»" "voki 20.05 3°-45 o,;,"':';-'' Polifonije -
?K O,,. , ' ,"• Polifonije W H k"""vr. >14n
**fe.f5 8t« zbrali -
Sl0venske poezije
28. NOVEMBRA
Ni':,;',!',...........•
«,.,.: '"'.»r.,        s'- i"""
v anekdotah —
17.05 V svetu opernih melodij — 17.30 Radijska igra: Mala nočna glasba — 18.23 Lahka glasba — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.10 Vedre in vesele melodije *za predvečer našega praznika — 23.05 Literarni nokturno
Drugi program
9.35 Z orkestrom Franck Pourcel — 10.00 Nedeljski sprehodi — 11.35 Svetovna reportaža — 11.55 Opoldanski cocktail — 13.35 Glasbeni va-riete — 14.35 Radi ste jih poslušali — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Majhen koncert za nedeljsko popoldne — 16.35 Popevke slovenskih avtorjev — 17.00 Ples ob petih — 18.00 S popevkami po svetu — 18.35 Z orkestrom Hans Carste — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 19.40 Igramo za vas —' 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Giuseppc Verdi: Trubadur (odlomki) — 21.00 Nedeljski divertimento — 21.40 Salzbur-ški festival 1971 — 22.45 Noc-turno s slovenskimi skladalo) 1 ji — 23.55 Iz slovenske poezije
29. NOVEMBRA
6.00 V praznična jutro — 8.05 Radijska igra za otroke
— 8.40 Naši najmlajši pojo na prazničen dan — 9.05 Vedrilo — 10.05 Pesmi o republiki — 10.20 V. Konjar: Delegati na II. zasedanju AVNOJ a (reportaža) — 10.45
Lepe melodije — 11.15 Čuje se odmev korakov ... - 12.10 Čestitke za praznik — 13.30 Z. Kržišnik: Povezanost Slovencev z drugimi jugoslovanskimi narodi (reportaža) — 14.20 Pojo najbolj znani oper ni pevci našega časa —- 15.15 Revija pevcev in ansamblov domačih napevov — 1600 Partizanski filmski junak — 16.30 Iz. jugoslovanske filmske glasbe — 17.05 Priljubljeni jugoslovanski pevci zabavne gta«h» — 1730 Radijska igra: Odkritje — 1R.31> Lahka orkestralna glasba slovenskih avtorjev — 1900 Lahko noč, otroci — 19.15 Godala v ritmu — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.15 Vedre melodije - 22.15 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Godala za lahko noč
DrugI progam
13.05 Panorama zvokov — 14.35 Glasbeni variete - 15.40 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 16.05 Naš podlistek -    16.20 Ob lahki plasbi
- 16.40 Popevke na tekočem trnku —  17.35 Za vsakogar
naleti      !K ,n 7 orkestra«
Carmen Dragon - 19.00 Deset murni s pianistom Boru tom Lesjakom — 19.10 Glas-
bena skrinja — 20.05 Bou-tique lahke glasbe — 2030 Literarni večer — 21.10 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 21.40 Iz Brahmsovega ustvarjanja — 2235 Ob prazniku — 23.55 Iz slovenske poezije
30. NOVEMBRA
6.00 Dob-o jutro — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.40 Skladbe za mladino — 9.05 Parada popevk in zabavnih zvokov — 10.05 Simfonični plesi in rapsodije — 11.15 Po domače, veselo, poskočno
— 12.10 Od melodije do melodije — 13.30 Od para žuljavih rok do gospodarskega giganta (reportaža) — 14.05 Naši vokalni ansambli pojo narodne pesmi — 14.30 Z našimi majhnimi ansambli — 15.05 R. Šukl je: Orfej brez Evridi-ke — 16.00 Melodije po narodnih besedilih s pevci in malim orkestrom p. v. Mihe Gunzka — 16.30 Lahka glasba s simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 17.05 Ples ob petih — 18.00 Veter s sedmih strani neba — 18.40 Orkestralne melodije jugoslovanskih skladateljev — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Petnajst minut za EP — 20.00 Pol ure z našimi opernimi pevci — 20.30 Radijska igra: Aleš iz. Razora — 21.15 Slovenska lahka orkestralna :! ■ iba — 22.15 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe — 23.05 LiterasaJ nokturno — 23.15 Plesni zvoki
Drugi program
13.05 Panorama zvokov — 1435 Glasbeni variete — 15.40 Slovenske popevke — 16.05 Z madridskim simfonični na orkestrom - 16.40 Melodije za v , tkdfar 17.35 Torkov om-nil.ns - 18.40 Plesni zvoki — 19.00 Melodije po pošti — 20.05 Srečanje ob lahki glasbi — 27.30 Glasbene konture
— 21.40 Večeri pri slovenskih
hteljih: Vilko Ukmar — 2248 Za pihala, za godala — 23.55 Iz slovenske poe/.ije
1 DECEMBRA
4.30 Dobro jutro — 8.05 Glasbena matineja — 9.05 Nenavadni pogovori — 9.25 \\dno lepe melodije — 9.40 Iz glasbemh šol - 10.20 Pri vas doma — 12.10 J. Often-bach: odlomki iz, opere lioff-mannove pripovedke — 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Poje moški zbor DPI) Svoboda Primsko-vo pri Kranju — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Z Mozartom v vedrem ritmu — 16.00 Vrliljak - 16.40 /. orkestioni R1AS Berlin — 17.10 Jezikov-
ni pogovori — 1735 Naša glasbena galerija — 18.15 Popevke s slovenskih festivalov
— 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu (stereo) — 21.30 Od melodije do melodije — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Slovenski pevci zabavne glasbe
Drugi program
13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.05 Ob lahki glasbi — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.35 Na mednarodnih križ.potjih — 17.45 Glasbeni vsak dan — 18.40 Radi ste jih poslušali — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Mladi sebi in vam — 20.05 Slovenske narodne pesmi — 20.30 Lahka glasba ob kaminu — 20.45 Žive misli — 21.05 Koncertni jazz — 21.40 Iz manj znane operne literature — 22.10 Razgledi po sodobni glasbi — 23.40 štiri Pa-horjeve  klavirske miniature
— 23.55 Iz slovenske poezije
2. DECEMBRA
4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo
— 9.35 Narodne pesmi iz Bosne in Hercegovine — 10.20 Pri vas doma — 12.10 D. Šva-ra: dva odlomka iz opere Slovo od mladosti — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Pesem iz mladih grl — 14.30 Z ansamb/ h Mojmira Šepeta 14.45 Enajsta šola — 15.40 Majhen recital violončelista Matije Lo-renza — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Paul We-ston — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Četrt ure z ansamblom Atija Sossa — 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 10.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Petnajst minut za EP — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni tokovi sedmih desetletij — X.
— 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Iz. sodobne češkoslovaške glasbe — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz albuma izvajalcev jaz/a — 23.40 Popevke na tekočem traku
Drugi program
13.05 Panorama zvokov — 14.00 Otroci med seboj in med nami — 14.10 Majhni ansambli — slovenski avtorji — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe —- 16.05 Naš podlistek
— 16.20 Kitara v ritmu — 16.40 .Sestanek ob jiikebo.vu
— 17.35 Kulturni mozaik — 17.45 Iz naših javnih priredi
tev in radijskih oddaj — 18.40 Godala v ritmu — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Pet minut čez osmo — 20.30 Radijska kinoteka — 20.40 Glasbeni so-iree — 21.40 Nikola Hercigo-nja: Gorski venec — dva prizora — 22.00 Salzburški festival 1971 — 23.55 Iz slovenske poezije
3. DECEMBRA
4.30 Dobro jutro — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Od melodije do melodije z velikimi zabavnimi orkestri — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Igra violinist Vladimir Škerlak — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Kaj nam pripoveduje glasba — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za turiste — 15.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev
— 16.00 Vrtiljak — 16.40 S festivalnim orkestrom belgijskega radia — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.15 Signali — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Petnajst minut za EP — 20.00 Slovenski zbori tekmujejo — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki z logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo
Drugi program
13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Slovenski pevci zabavne glasbe
— 16.05 Operetne uverture — 16.40 Popoldne ob sprejemni-niku — 17.35 Svet in mi — 17.45 Rad imam glasbo — 18.15 Z orkestrom Metropole
— 18.40 Vokalne melodije slovenskih avtorjev — 19.00 Odmevi 7. gora — 19.20 Igramo za vas — 20.05 Radijska igra — 20.36 Vrtiljak lahkih not — 21.40 Beograjske glasbene svečanosti — 2335 Iz slovenske poezije
Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1, stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515 1 135 - Telefoni: redakcija 21-835. 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. - Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10% popusta. Neplačanih oglasov   ne objavljamo
Kranj CENTER
27. novembra amer. barvni film PRAVI POGUM ob 16. in 18. uri, amer. barv. film KANKAN ob 20. uri, premiera amer. barv. filma PONNY EKSPRESS ob 22. uri
28. novembra amer. barvni risani film GOSPODIČNA IN POTEPUH ob 10. uri, amer. barvni film PONNY EKS PRESS ob 13. uri, amer. barv. film PRAVI POGUM ob 15. in 20. uri, amer. barv. film GRAND PRIX ob 17. uri
29. novembra iueos'ov. film NEVIDNI BATALJON ob 10. uri. amer barv. film PONNY EKSPRESS ob 13. uri. amer. barv. film ORLOVO GNEZDO ob 15. in 18. uri
30. novembra amer. barvni risani film GOSPODIČNA IN POTEPUH ob 10. uri, amer. barv. film GRAND PRIX ob 15. uri, ari'T, barv. film ORLOVO GNEZDO ob 18. uri, premiera amer. barv. filma PETERICA V AKCIJI ob 21. uri
1 deOtmhrfl amer. barvni film OUO VADIŠ? ob 16. in 19. uri
2. decembra amer. barvni film OUO VADIŠ? ob 16. in 19 uri
3. decembra amer. barvni film OUO VADIŠ? ob 16. in 19. uri
Kranj STORZIC
27. novembra amer. barvni
risani Mm GOSPODIČNA IN
POTEPUH ob 16. uri. jugoslovanski barv. film PAST ZA GENERALA ob 18. uri
28. novembra amer. barvni risani film GOSPODIČNA IN POTEPUH ob 14. uri, jueo-slovanski barv. film PAST /A GENERALA ob 16. uri. amer barv. film PADALCI PRI HA JATO ob 18. in 20. uri
29. novembra amer. barvni
film UPORNIK PRERIJE ob
14. uri, premiera fugoalov. barv. filma BURDUS ob 16 in
18. uri, nemški film CUDEZ LJUBEZNI ob 20. uri
30. novembra amer barvni film PRAVI POGUM ob 14. In 20. uri, jugoslov. barv. film BURDUS ob 16. in 18. uri
1. decembra fugoaloV. barv.
film BURDUS ob 16 uri, nem. film CUDEZ UUBR2 NI ob 18. in 20. uri
2. dci embra amer 1i.it \ m film PONNY EKSPRESS 00 16., 18. in 20. uri
3. decembra amer bai v m film PONNY EKSPRESS ob 16   18 in 20. uri
Tržič
27. novembra amer. barvni film OUO VADIŠ? ob M ,„
19. uri, premici.i nemškega barvne.'., filma HURA! SOI A GORI! ob 22. url
28. novembra amer. barvni film OUO VADIŠ? ob 15. In 18 uri
29. novembra nemški barv. film HURA! SOLA GORI! ob
15. in 17 uri amer. barv. CS film INCIDENT PRI PIIAN TON II1LLU ob 19. url
30. novembra nemški barv.
film HURA! SOLA GORI! ob 17. in 19. uri
1. decembra amer. barvni film MAROKO 7 ob 18. in 20. uri
2. decembra amer. barvni film MAROKO 7 ob 18. in 20. uri
Kamnik DOM
28. novembra prem. amer. barv. filma KOMISAR X — TRI ZLATE KACE ob 15., 17. in 19. uri
29. novembra amer. barvni film OUO VADIŠ? ob 15., 18. in 21. uri
30. novembra amer. barvni film OUO VADIŠ? ob 16. in
19. uri
1. decembra jugoslov. barv. film PAST ZA GENERALA ob 18. in 20. uri
2. decembra amer. barv. CS film ČLOVEK IZ OKLAHO ME ob 18. in 20. uri
3. decembra amer. barv. CS film ČLOVEK IZ OKLAHO-ME ob 18. in 20. uri
Krvavec
27. novembra amer. barvni film UPORNIK PRERIJE ob 19.30
28. novembra amer. barvni film UrORNIK PRERIJE ob 16. uri
29. novembra amer. barvni CS film ORLOVO GNEZDO ob 16. in 19. uri
30. novembra prem. jugosl, barv. filma PAST ZA GENE RALA ob 16. in 19. uri
•koti« Loka SORA
27. novembra jugosl. barvni film MASKARADA ob 18. in
20. uri
28. novembra jugosl. barvni film MASKARADA ob 17. uri. amer barv. film VOJNA ZA PETROLEJ ob 15. in 20. uri
29. novembra amer. barvni
film LJUBEZENSKA ZGOD BA ob 17. in 20. uri. amer. barv. film BILLY THE KID ob 15. uri
30. novembra amer. barvni film VOJNA ZA PETROl BJ ob 17. uri. amer barv film 1 H DI/ENSKA ZGODBA ob 20. uri
1. decembra amer. barvni film LJUBEZENSKA ZGOD BA ob 18. uri. amer barvni t.lm BII.LY THE KID ob 20. uri
2. decembra Franc, barvni
film POSLEDNJI MOHIKA NEC ob 20 m i
3. decembra franc. barvni film POSLEDNJI MOHIKA NEC ob 18. in 20. uri
Železniki OBZORJE
27. novembra amer barvni film LJUBEZENSKA ZGOD ba ob 20. ui i
M novembra amei barvni
film I IUMEZENSKA ZGODBA ob 15., 17. in 20. uri
novmhra amer. barvni film VOINA ZA PETROLEJ ob 17. in 20. uri
30 novembra amer. barvni Hlm Bil I Y THE KID ob 20. uri
3. decembra amer. barvni dim TA PREK! ili DONO
VAN ob 20. uri Radovljica
27. novembra amer barvni
film /ii i na NEVARNI >S i
ob   18.  mi.  amer   b.u v   I din
OBESI u <.\ BR1 / USM1 LJENJA ob 20 uri
28. novembra ItallJ Ipanski
bovni   film   DOLGI   DNI'VI
MAŠČEVANJA  ob   if>. nrl.
franc.-italij. barv. film DIA-BOLIK ob 18. uri, amer. barv. film ZELENA NEVARNOST ob 20. uri
29. novembra španski barv. film ULICA TUSET ob 16. uri, amer.-angl. barvni film POSLANSTVO MARS ob 18. uri, franc. barv. film LOV NA VODJO TOLPE ob 20. uri
30. novembra franc. barvni film LOV NA VODJO TOLPE ob 18. uri, amer.-angleški barvni film POSLANSTVO MARS ob 20. uri
1. decembra amer. barvni film VETROVI JAMAJKE ob 18. in 20. uri
2. decembra amer. barvni film ZALJUBLJENE ZENE ob 20. uri
3. decembra amer. barvni film VETROVI JAMAJKE ob 20. uri
Jesenice RADIO
27. novembra franc. barvni film ZLATA VDOVA
28. novembra franc. barvni film ZLATA VDOVA
29 novembra amer. barvni film M ATT HELM LJUBI IN UFUA
10. novembra amer. barvni film  DIP1 OMIRANEC
1. decembra amer. barvni film D1PLOMIRANEC
2. decembra franc.-italiian. barvni CS film BUFFALO Mil I — JUNAK DIVJEGA /I HODA
3. decembra amer. barvni film M. A. S. H.
Jesenice PLAVt
27. novembra amer. barvni film DIPLOM IRANEC
28. novembra amer. barvni film Dl Pl OMIRANEC
29. novembra frnnc. barvni I i bi i /LATA VDOVA
30. novembra franc. barvni
film /I ATA VDOVA
1. decembra    franc itabi b n v ni TS film BUFALO BIL —    JUNAK    DIVJEGA ZA HODA
2. decembra amer barvni film KRALJEVSKI SEN
3 deeembra amei barvni film KRALJEVSKI SEN
Kranjska gora
27 novembra aaser, barvni
film MAŠČEVALEC IZ CA-ROI INF
?8 novembra amer barvni hlm K R Ai rEVSKl SEN
29. novembra franc barvni
< s film ARI/ONA COI.T
30 novembra amer barvni rita] M ATT HELM LJUBI IN UBI I N
2. de. eml ' R amer. barvni film DUM OMIRANEC
Dov|e Molslrana
27. novembra amer barvni film     AFERA THOMASA
< R< »VVNA
28. novembra amer barvni CS film OSVOBODITEV by
RONA   U »\l 5A
29. novembra amer ilalij. b m \ni film   /LATA MRZLI«
CA
30. novembra amer. barvni
CS Blni rivoiviranI /. RDEČE REKE
1 decembra franc barvni film ZLATA VDOVA
1 ooniik  DELAVSKI DOM
27. novembra amer barvni
CS film OSVOBI IDI 11 v BY RONA JONI SA
28. novembra amer. barvni i,bi, M v li RVAJ EC l/ CA ROI INI',  amer.  barvni film
MATT HELM LJUBI IN UBIJA
29. novembra amer. barvni CS film REVOLVERASI Z RDEČE REKE
30. novembra franc. barvni CS film ARIZONA COLT
1. decembra amer. barvni film KRALJEVSKI SEN
27. NOVEMBRA
9.35 T V v šoli (RTV Zagreb), 16.28 Napoved sporeda, 16.30 Košarka Crvena /ve/da : Jugoplastika — prenos, 18.00 Ptujski festival narodno zabavne glasbe, 18.15 Obzornik, 18.30 Mali vitez — serijski film, 19.20 Mozaik, 19.25 TV kažipot, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik. 20.25 3-2-1. 20.35 Glasbena križanka. 21.20 Filmska burleska. 21.40 Oddelek S — serijski barvni film. 22.30 Poročila (RTV Ljubljana)
28. NOVEMBRA
8.55 Madžarski TV pr, ■■!• I
(RTV Beograd), 9.30 Zdaj sa-ori pesem (RTV Ljubljana), 10.000 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb), 10.45 Mozaik, io.so
Otroška matineja, 11.40 Mestece Pevton  - serijski film
(RTV i (ubijana), 14 M Roko borba za pokal prvakov (RTV Zagreb), 15JO Košarka Radnl c k i : Giimpija   prenos fRTV
Beograd. Ljubljana), 17 00 Ro koborba   za   pokal prvakov
(rtv Zagreb), i8.no Muči mr
toda ljubi me italijanski film,  19.45 Cikcak, 20(X) IV
dnevnik, 20JO  32 1 (RTV
I uibliana). 20.35 Stare bajte
(RTV Beograd), 2125 Video fon    (RTV    Zagreb), 2140 Športni pregled (JRT), 22.10 Poročila (RTV Ljubljana)
29. NOVI MURA
9.4s Ma.lz.u-.ki IV puri, d. 10 10 Pesmi m plesi na
rodov ftsgoelavijc (RTV Bco
grad), 10.40 Risanke (RTV Ljubljana), 11 00 Radosl Bi PO pe (RTV Beograd). 11 4s ( »,l P«»ved sporeda (RTV l.jublja no), 14.00 Finali- prvakov v boksu prenos (RTV Bco grad), 16 30 Košarka 1 okorno tiva : Beogi a«I    pi eno-, (RTV
Zagreb) liJO Porot Ha 1808 Kljukceve dogodivščine, I8J9
Risanka     (RTV L|iiU|.in.i).
i" 00 Maksimetei (RTA Bt o grad) M M I -k, ..k. 2000 TV
dnevnik 20 25 3-2 1. 20.35 R Meglic: Majoi, usticl)cni bo-
ste - TV drama, 21.20 Danes družine včerajšnjih kolon? ' 22.10 Gala UNICEF - IL 23.20 Poročila (RTV Ljubi]* na)
30. NOVEMBRA
10.10 Slovenski ljudski si, 10.40 P. Golja: Juroes mladinska igra, 16.28 ?aI\ ved sporeda (RTV Ljubljana* 16.30 Rabotnički : Ono"^ prenos (RTV Skopje), [JJ F. Forstnerič: Jabolko, • Obzornik, 18.30 Zabavne 1 lodije   45/46,   19.00 M*?* 19.05 Spanci pripoveduj«^ dokumentarna oddaja, :^ Cikcak,   20.00   TV dnev^; 20.25 3-2-1, 20.35 Gol vnea ^ kovi - nemški film. 22. ročda (RTV Ljubljana)
I. DECEMBRA
8.15 TV v šoli fRTV Zag*$ 17.05 Doktor Doliitle - ■ r. ski barvni film, 17-30 Ob* nik, 17.45 Hokej 'f*2|3gj Gardena - prenos, lj** TV ekran, 19.15 Cikcak. ;°-%35 dnevnik, 20.25 ^^pag Prix Japon 71 — ' n,cii-noč v prodajalni Ifisn Q(0. tov, 20.55 Monitor, 2L» ^ čila, 22.00 Posnetek v,, metne tekme (RTV ^J na)
I 2. dec
.-čem?**
9.35 IV v šoli, 10-3° ,,.00 Sčina (RTV Z. ": e*",(,(„acO Francoi ina (RTV n ]IC<, 14.45 TV v š011 - po ,vitL'v 15.40    Nemščina ;iPuOsn0ve
(RTV Zagreb),  "vl 1 « \l..d'
spiosne izobrazbe, 1 is
gr.
splošne izoiir.i/i" 1 - rVf ne* žarski IV pregled t * boi&> grad).   1745 \0 -Svet-.;
18.15 Obzornik, f-^Mo/^5
katerem iivimo, I ,gTv 19.05 Enkral  J     1 ,,,li^
l,ubl,,na). .'»'<' ;^:(),:^
v letu dni (RJV ... J:h-V-19.50 Cikcak. 20. 1 1
nik. 20.35 3-2-1.
vi razgledi, 21.35 »flg
2235 -
pravite ml 10
nemško      "       "  v;n i"; Franck: Simfonu        . ^
za   klavir   in ^JSjfLptJ
Poročila (RTV LjubU«
ni ci
mbRA
soii (»firS
nalesčin« g -
9 30 T V g,eb),  11.00 An:'
Beograd)
14 i"
■rv
Beograd),        £agreb). *>
ponovitev (r i     ' ,tovfli Smuk  žensk k i/ .„
muk žensk k B p
kal barvni Morit/a,    l/-1      „..iK "„,10 očalnik, 17.45 pb*   ,,,,,, .
1 (ubijana).
Mladost
da V   " i-t
serijski film ' J$ £ . dnevnik ^idflju, ubeaen Pg ?o^x
l.llll.
t V
L,
,   j ITV 1 i|lhh-
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE
16 iS**11' 7- ERNEST, 13. DAKTILOGRAFKA, 15. ASTA, 24. pp ' 17- SKRL, 18. TIRANIJA, 21. AHA, 22. TL, 23. TV,
37.
g, 26. EMIR,
AR, 27. RIS, 29. AKVAPLAN, 34. ANAA, 36. ORK, 39. PARTIZANSCINA, 42. ARIANA, 43. ANANAS.
IZŽREBANI REŠEVALCI
!• nagrad' Sm° ^ rešitev nagradne križanke. Izžrebani so bili: prejme Anica Čannan, Kranj, Gradniko-Pijadg j'nagrado (20 din) dobi Anica Goršič, Kranj, Moša **esoio»      3naKrado (10 din) pa prejme Rajko Okorn, Zg. -'»de vam bomo poslali po pošti.
Konfekcija
Mladi rod
Kranj
zaposli
večje število izučenih ali priučenih šivilj in sprejme v obratu na Trsteniku večje število žensk *a priučevanje iz Trstenika in *n okolice
os^0', d°bodki so določeni s pravilnikom o delitvi 2Urilo dohodkov na osnovi samoupravnih spora-Vsi zainteresirani naj se /.glasijo v splošnem
sekt
°rju.
Go
renjski sejem Kranj
ešča
obv
k^ike motornih vozil, da bo v me-
odd nuj*r' icDruar in marec 1972 s^Caja' sejemske prostore v Sav-
lov111 *°^u za garaž-ranjc avtomobi-
^lba1/ilana   b°   stalna ^'uvaiska
^cčna najemnina cca. 80,00 din. j^r^ayc   sprejema   uprava sejma, anJ. Staneta Žagarja 27
P^Jovna skupnost delovne enote {£karna
Cp Gorenjski tisk Kranj
ra^'laša
P^OSta delovna mesta
*• ^opista ' *<unln!stratorja
biti l<( n\ /a ''elovno mesto kopista moia ski u ,,:m delavec — kopist ali kemij-''"lov ' Ul v,,,,r'' ""' P'ost Kandidat /a ;Hlini,IU "H"An »dininisti atoi ia mora imeti Praksetivno  *°'o       najmanj  3 leta
PoI1(|<(( "•'  "sli, /man delovnem mestu
Ol J»?l. *|[t,jl'n»" lainVUvn podH'llu do lO.decem-°br»*b|. K' /;» »prejem predložiti doka/ll.i
TRŽNI PREGLED
V KRANJU
Solata 5 din, špinača 6 do 7 din, korenček 3 din, slive 6 din, jabolka 3 din, pomaranče 8 din, limone 7 do 8 din, česen 10 do 12 din, čebula 3 din, fižol 8 do 10 din, pesa 3 din, kaša 5 din, paradižnik 4 do 5 din, žganje 14 din, ajdova moka 6 din, koruzna moka 3,80 din, jajčka 1,20 do 1,30 din, surovo maslo 20 do 22 din, smetana 12 do 14 din, orehi 30 do 32 din, klobase 6 din, skuta 7 din, sladko zelje 2 din, kislo zelje 5 din, kisla repa 4 din, cvetača 6 do 7 din, krompir 0,90 do 1 din, med 14 din
V TRŽIČU
Solata 6 din, špinača 4,50 din, korenček 4 din, slive 5 din, jabolka 3 do 4 din, česen 8 din, čebula 3 din, fižol 66 din, pesa 3 din, kaša 5 din, ajdova moka 4.80 din, surovo maslo 25 din, smetana 13 din, orehi 30 din, skuta 8 din, sladko zeljo 3 din, kislo zelje 4 din, kisla repa 4 din, cvetača 5 din, paradižnik 4 din, krompir 1,10 din, med 12 din
in Hudolin Zdenka, Perišič Milivoje in Sluga Marija, Svetelj Marko in Kozjak Sonja, Bogataj Feliks in Kozjak Nevenka, Bessler Helmut in Kos Ida, Eržen Jožef Mirko in Prebeg Marija, Brankovič Peter in Hočevar Marija, Ja/bcc Andrej in Kralj Antonija, Bohinc Mihael in Cuder-man Pavla, Bodiroža Vojislav in Dolenc Veronika, Jenko Rajko in Bizjak Ivanka, Hu-dobivnik Valentin in Troha Ljubica
V TRŽIČU
Hočevar Marjan in Muzik Helena
V SKOFJI LOKI
Grašič Peter in Česnik Nataša. Gaber Frančišek in Belec Antonija, Stržinar Frančišek in Lamprcht Dragica, Klančar Marjan in Orehovec Ljuba. Bogataj Franc in Jereb Marija, Pintar Stanislav in Kemperle Stanka
so se
V KRANJU
Roblek Srečkp in Zaplot nik Marija, Krajcer Andrej in Vučkovič Danica, šiiiei Miroslav m 'iž.en Anica, Stcmpihar    Marjan Gabrijel
V KRANJU
Florjančič Janez, roj. 1896, Cuderman Marija, roj. 1892, Čimžar Frančiška, roj. 1914, Lojk Josip, roj. 1900, Folič (ženski) 1971, Pcrnuš Franc, roj. 1891, Pavec Julijana, roj. 1915. Kodelja Franc, roj. 1906, Kavalar Gregor, roj. 1917
V TRŽIČU
Pcrnuš Rok, roj. 1895 iu Alič Marija, roj. 1905
V SKOFJI LOKI
BoŽnar Jakob, roj. 1900 in Jugovic Janez, roj. 1893
VABILO
Pokroviteljski odbor za gradnjo šole — sponi, niha NO H v Cerknem vabi ob-tau,', naj ob novoletnih praznikih za čestitke kupujejo reprodukcije s cer-kl unskim partizanskim motivom. Odbor je namreč zalotil litografijo aka-dtmskega slikarja Doreta Kletnenčiča — Maja: Partizanska bolnica Franja. Reprodukcija na formatu razglednici' nosi posvetilo pihati !ja Franceta Bevka, ki mu je bila gradnja te vseslovenske sole močno pri srcu.
Ob tci priložnosti se Pokroviteljski odbor obrača tudi na družbene in delovne     organizacije ter
ustanove s prošnjo, naj bi se letos odločili za drugačni način novoletnih voščil. Toplo priporočamo, naj bi sredstva za čestitke namenili skladu za gradnjo te šolske ustanove s posebnim poslanstvom.
Sklad za gradnjo šole — spomenika NOB v Cerknem ona tekoči račun pri SDK v Idriji št. 5202-652-66. Razglednice, ki jih je založil odbor, lahko dohiti v trgovski poslovalnici Zavodi Borec II Ljubljani, Titova 17, večja naročila pa sprejema Uprava osnovne šole Cerkno.
Pokroviteljski odbor
GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je na « [led st.dn.i arheološka, kulturno zgodovinska, etnografska in ume!.....ino/"odov niska  zbiika.  V Galeriji  v Mestni hiši je
odpn.i razstava ilikarskih del iz galerijske zbirke Gorenj«
skeisi muzeja (povojno obdobje).
V   baio, ni   stavbi   v  Tavčarjevi  ul.  43   je  odprta stalna
pokrajinska zbirka Narodnoeevotodilnj boj na Gorenjskem
m republiška zbirka Slovenska /ena v i evoluciji.
v Prešernovi hiši fc odprt Prešernov spominski muzej, v galeriji v isti stavbi pa razstava vedui kranjskih in koros-kft mesi Matije Meriana (15*3—le\30>.
Galerijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od
10. do 12. in od 17. do ll>. um
loterija
Poročilo o žrebanju srečk 47. kola, ki je bilo 25. 11. 1971: srečke s so zadele
končnicami din
90 470 9970 93630 219710 255330 11 21 31 07041 74971 159221 2
272621 77142 658292 63 21513 66363 105133 373383 751393 144 74764
012004 75 23685 66415 99835 027315 6
76606 91236 531408 688216 97 30687 215607 422557 78 5748 18008 58508 310068 9
64809 151059 370049 736779
30 50 200 500 10.000 10.000 20 10 10 500 1000 10.010 6
10.010 506 10.006 10 K)00 510 50.000 150.000 10.000 100 2000 509 10.000
»e
10O0 500 1000 10.000 6 506 20% 10 006 10.0% 10 500 10.000 10.000 20 200 500 1000 10.000 6 506
100% 100% 10.0%
Dežurni veterinarji
26. 11. do 3. 12. Bedina Anton, Kokrica, tel 23-518; 3. 12. do 10. 12. Rus lože, Cerklje, tel. 73-115; 10. 12. do 17. 12. Cepuder Bogdan, Kajuhova 23, tel. 22-994; 17. 12. do 24. 12. Bedina Anton, Kokrica, tel. 23-518.
ČETRTEK, 2. decembra, ob 19.30 za red KOLEKTIVI-ČETRTEK B. Behan: TALEC
— uprizori dramska družini pri Prešernovem gledališču v K ran ju;
PETEK, 3. decembra, ob 19.30 za red KOLEKTIVI PETEK  B.  Behan: TALEC
— unrizori dramska družina pri Prešernovem gledališču v Kranju.
a
Vas, ki jja zrasla
ogonscu
Sreda, 24. novembra zjutraj. Gorenjska je spokojno počivala pod prvim letošnjim snegom, ko sva s fotoreporterjem peljala proti Tržiču. Najin cilj je bila vasica Gozd nad Tržičem, ki leži 864 metrov visoko pod pobočjem oziroma dolgim hrbtom Križke gore. Upala sva, da bova z avtomobilom premagala strmo in zasneženo cesto do Gozda, vendar sva pri zadnji hiši v Križah obupala. Avto je zakopal v sneg in obstal. Čeprav je bilo precej pod ničlo, naju je pot pošteno ogrela. Po slabi uri hoje sva bila v Gozdu.
Vas je bila zaradi borbe kokrškega odreda z Nemci in belogardisti 7. oktobra 1944. leta do tal požgana. Tu je bila 7. julija 1941. leta ustanovljena prva partizanska četa v nekdanjem kranjskem okraju. Na hiši številka 3 je v spomin na ta dogodek vzidana plošča, ki so jo odkrili 22. decembra leta 1948 vojaki in starešine garnizije v Križali.
m j m
Gojžani se neradi spominjajo tistega žalostnega 7. oktobra pred sedemindvajsetimi leti. Grozeče trenutke, ko je vas zajel plamen, se Koržmova mama spominja takole:
»V vasi je bil kokrškl odred, vendar ga je nekdo izdal in prišli so Nemci in belogardisti. Začeli so požiga-ti. In kako jc gorelo, saj so bili skednji polni sena. Našo hišo so zažgali dvakrat, vendar sva uspela s pokojnim očetom ogenj obakrat pogasiti. Mislili smo, da smo hišo obvarovali, ker so Nemci in ostali odšli. Vendar ni bilo tako. V nedeljo, IS. oktobra, so se vrnili, in hišo do tal požgali. Ne vem, kako ln kje so izvedeli, da naša hiša ni popolnoma pogorela. Ker strehe nad glavo nismo imeli, smo odšli, kamor je kdo vedel in znal. Mi smo odšli v Veterno in Sebenje. Takoj
I.uknnčevrga In Rozmanovega r Gozda niti atrmina in »neg ne moreta zaustaviti. Zajahala st.i mtipufl in se spustila v dolino, če zavore niso bile dovolj, ni a «1 pomagala r norimi. Res |c. Bolje se je slabo peljati kot pa dobro hoditi.
po vojni smo začeli vas obnavljati. Številni ljudje so nam pomagali. Tako smo zgradili vas, kakršna je danes . ..«
Viktor Tome
Prvi domačin, ki sva na srečala pri žagi, ki so jo postavili v času obnove in ki jo domačini uporabljajo Še danes, je bil 251ctni Viktor Tome, po domače Korž.mov iz Gozda. Krave je gnal napa jat. Dela doma na krnel i ji, razen tega pa hodi vsak dan na delo v Rocovo eevaruo v Križali. »Počakajtu,« nama je dejal, »da pri vežem krave. V hišo bomo šil. Lažje se bomo pogovorili. Pa tudi premočena sta ln vama zato kozarček domačega ne bo škodil.«
V hiši smo se seznanili / mamo  Frančiško  in hčerko
Andrejko, Očeta) so lani pokopali Pil je eden najbolj prizadevnih pri obnovi vasi.
Kor;.....i   SQ W*f novo hišo
vselili 1J 'I -eembrn 1952. leta.
i »puter*. Mleka v Gozdu nt* oddajajo in zato mleko predelajo doma. Obdelovalnih površin v Gozdu ni veliko. Vsega skupaj imajo kmetje 12 hektarjev obdelovalne zemlje, kar bi bilo ravno prav ra. enega kmeta. Več imajo gozda. Malo denarja jc- od lesa, Če ga sam spraviš, pravijo. Cr pa moraš delavce najeti, sr tj splača Prav zaradi f    i in težkih pogojev gospo-
darjenja je v Gozdu samo ena »čista« kmetija. Na njej gospodaril Alojz Mali. Ostali so polkmetje. Zaslužek iščejo v Tržiču, po »šihtu« pa obdelujejo še svoje kmetije. Sploh pa je veliko Gojžanov že odšlo v dolino. Po vojni je bilo v Gozdu 70 ljudi, danes pa le še 27, in še marsikdo od njih, predvsem mlajših, bi se rad poslovil od Gozda. Zato ni čudno, da je danes večina Gojžanov starejših. 7 jih hodi v službo. Poleti z motorji, pozimi pa peš. Pot preorjejo s traktorjem in lesenim plugom. To je težko. Pri Korž.mu so mi povedali, da bi radi dobili boljši plug. V Gozdu ni vodovoda. Vsaka hiša ima »šterno« ali kapnico. Nekajkrat so že hoteli graditi svoj vodovod, vendar je zamisel vedno padla zaradi različnih vzrokov v vodo.
• • •
Spomladi, poleti in jeseni prihaja v Gozd veliko ljudi, predvsem planincev, ki gredo na Kriško goro. Lahko bi se ukvarjali s turizmom, vendar vas nima nit j gostilne. Bila je, vendar jo je lastnik pred leti zaprl. Tako ljudje danes nimajo kje jesti in piti. Vendar, če turisti v Gozdu iščejo hrano ali pijačo, JO lahko flobi jo pri gostoljubnih domačinih. Vsakomur radi uslrez.ejo.
Značilno za današnji Gozd je tudi to. da imajo ljudje še ovce. Včasih so jih imeli več, danes pa manj. Med le tom jih dajo v planino. Vendar tudi tu niso varne. Pred dvema letoma jih je precej pobila strela, letos pa sta po planini pustošila dva psa in morila   živali.   Domačini ne
vabljena gosta. Vedo le tO, da sta bila velika, črna in ne preveč boječa. Tudi pri srečanju 7 ljudmi ne.
Pri Koržmovih sva zvedela še eno zanimivost. Na njiho-vem hlevu je mladina pred leti uredila klub. Socialistična zveza jim je kupila televizor, ki so ga mladinci namestili v svoj skromni klub. Vendar je mladinska organizacija propadla in danes televizor še vedno sameva na Koržmovem hlevu. lahko bi ga vzeli in uporabljali, pravijo pri KorŽmovih. Vendar ga nočejo. če moramo vse kupiti, bomo pa še televizor. Siicr je v Gozdu že pet televizorjev, ostale hiše pa imajo radijske sprejemnike. Gozd r*n je prnv gotovo tudi ena redkih vasi, ki ima samo ene-■n šolarja. To je Koi-žmova Helena. Obiskuje šesti razred •snovne šole. Od doma gre /i'if sj Ofc pol sedmih, vrača pa se popoldne ob treh. Ci ata sama hodi. poleti in pozimi, v lepem in slabem vre iiMiu. Ni ie strah, pravi. Navadila se je in ni težko. Pn*-
mišljeval sem, kako lepo je njenim sovrstnikom, ki imajo šolo pred nosom ali se po učenost vozijo z avtobusi. Helena za to ne ve ...
Začudil sem se, ko sem zvedel, da gojžanski kmetje nimajo davčnih olajšav, čeprav živijo precej visoko in delajo v težkih pogojih. Tako mi je pripovedoval Franc Košir, upokojeni uslužbenec JLA. 1932. leta je šel od doma. Bilo mu je 6 let. Služba ga je vodila po različnih krajih države. 1953. leta se je vrnil v Gozd. »Nikoli se ne bi,« mi jc dejal, če ne bi imel tu gori staršev. Marsikdaj sem že pomislil in si dejal: polomili smo ga, ko smo vas spet zgradili. Saj v vasi kmalu ne bo več za delo sposobnih ljudi, bodočih gospodarjev na naših kmetijah. Hiše, ki smo jih s trudom zgradili, bodo ostale prazne. Vendar sem se vseeno vrnil v Gozd, kjer v miru uživam svojo pokojnino. Če nimam dela, gledam televizijo, ki jo imam že deset let, In berem. Včasih, ko smo Imeli v vasi še gostilno, smo se ob večerih zbirali tam. debatirali in Igrali karte. Tako smo se navadili, da se še danes ob sobotah in nedellah zberemo v nekdanji gostilni .. .«
J. Košnlek Fotografije: F. Perdan
n Kot*? Frančiška Tome aH
va mama se je v l>0%0* &1f»
žila iz Bohinja, Kjer-J ^3
sirarstvo. Ker Goj*** £
ne oddajajo v m**"
predelajo   in   P«Jeu° j-ff*
Na  fotografiji vidin^o^a
čiško Tome pri
masla.
«t»
1*44. *ei"   V«**- ti Nemci ln belogardUtl «> »e 7. oktobru «     ^j^M- * ^
znesli nad nedolžnimi prebivalci Gozdu na« ^oiiJC«*1
ao pregnali, domačije pa do tal požgali.
va»i je žalosten opomin um tu dogodek.
▲
Kozarček domačega in kmečka hrana - recept za dolgo življenje
Kranj^dr.čev} cesti 31 v han Ri^lKl pri sinu m snahi iedem;Jj Star m°Ž /«• Pred bH^evedesetimi leti je HrcuTu Vlsoko v hribih v oče jc T md Idriio. Njegov ie ie k™el kmetijo in Ivan Pasti kra 1antič moral
dr«gem s, m Pomagati pri k hodil T     Pa tudi v šol°
k hodil t pa tudi v šol° p0sebnost° danes ni nobena
^okee^\pa, so poši;
liali
1 °tmu 1 pa so P°št~ ?^*j kr» ?■ V šol° le napred-e so Z ;e- Dva ra^da šo-hko, dl*eh v šebrcljah. To-Xn Pisan S° Se "auči" brati
Sbil šole >frersem
f0?e"? n! Poinagal doma, kr°i«ca Vcm se Sel učit za ■ g »ekemu mojstru
Podnio i,ekc'u" mojstru '■al ,'   l«ri]o. Tedaj sem •    teS dela v delavnici se }'se, kar je bilo,
Po'rebnoJC ^se, kar j, > cel, °Y°R  hiše- Drva' 0nt<*Ral '   ravo s«" kosil, !!* ?v«? v *«*'"/*. Pa
v Id""' voli* «t»v7o,,c preselil v iiri>
S?« ?dprl krojaško obrt.
Anira'
^ sem j„ Pa mi ;<
tudi 'idel, bila
takoj všeč. Čez nekaj tednov je bila ohcet. Veste, tedaj nismo leta in leta ,hodili', kot sedaj delate ,ta mladi'.*
Dalje pripoveduje Rinkov ata, da je največ hodil šivat po kmetih. Šivalni stroj je naložil na voziček in selil se je od kmeta do kmeta. Vso zimo. Če je bil kmet bogat in je imel številno družino, je pri njem šival tudi ves mesec.
»Za plačilo pa nisem dobival denarja. Krompir so mi dali, drva, butare za peč, pa tudi mleko in druge kmečke pridelke. Skoraj uro daleč so včasih hodili otroci po mleko. To je trajalo vse do druge svetovne vojne. Dobro se spomnim nemške zasedbe liri. Prav pred našo hišo so imeli zbor« »Kako ste preživeli vojno?« »Sinovi so takoj začeli delati za partizane, midva z mamo pa sva bila že prestara, da bi se aktivno vključila. Se dobro se spontiujam, kako je najmlajši sin Zdravko odšel v partizane. Sest žandarjev ga je prišlo mobilizirat za nemško vojsko. Trije so stra-žili pred hišo, eden je ostal v veži, eden je stražil mene
'e in delo na hribovskih kmetijah
Js (20) arcela »na krivici«
— priča v^ških prepirov
Hr^m     nas bolj živo kot dan t J*" S*hja|M       '8r0, Jc b,,°' c°Prav niso Imeli dvora-
*?Fav J« bila*°-KoČarJcv kozolec, kjer Je bil vselej svež /rak,
bilo kulturu« življenje med obema V Hotovlji so veikr.it
m '8re- đon" H1VOrana* nabito polna. To so bile Upe, prepro-k a°'na'e Kn,cčkih Igralcev nI manjkalo, tudi režiser h|b<'akakšn  :°>V Trpln ,z Po,Jan al1 P« kak uClt«W" Vcas,h
0
<^in() * ic bila
K .''"'„„„""'"^ll.na
S,^'JC «tj
Pa"* !8rU tUdl v Po,Janah na Cudetovcm opuščenem lPraznJe„| D«»IinarJevl trgovini.
nimive snovi /a pisanje. Večkrat sc je zgodilo, da SC je sin bahaškega kmeta zaljubil v revno dekle ali celo v deklo, pa rudi obratno se jc zgodilo, da se jc namreč hčer odločila, da ne bo kmetica Posledice lakih odloči tcv s«> bile ležke. Največkrat so st.uši take neposlušne otroke povsem ia/dcdinili.
Med obema vojnama so bili od nos j med posli in domači nii v glavnem dobri. Ce sta bili pri hišj domača hčerka in dekla, sta bili večkrat celo dolu i pi ijateljiei, tudi na /a
S> taki" «»«»■
11 <S i'"
^'hn,; v«ndar nekoliko ne
r:ih Mudi
Povsod.
ie bila enaka /"irala na
^'ii' ,;.,,V:ni »<> naši dosti /a
*ie7,' Prid;,
V
naši;
in tretji je stražil Zdravka. Pa mu je Zdravko rekel, da bi vzel še nekaj cunj seboj in da se gre preobleč. Žandar mu je dovolil in se zaklepetal z mamo. Zdravko je to izkoristil in skočil skozi okno na butare, ki so stale tam in od tu po bregu Sore na Ledinico in k partizanom. Ko so žan-darji opazili, da jim je ušel, so noreli po hiši, a kaj jim je pomagalo. Se Nemci so se jim smejali.«
Po vojni so se vsi trije sinovi vrnili domov, a tudi kmalu odšli. Z mamo sta ostala sama.
»Delati nisva mogla več, pa naju je k sebi povabil sin Pavle, ki je živel v Kranju. Mama je umrla že 1958. leta in od tedaj sem sam.«
Morda bi povedali le še to, da je Rinkov ata med najzve-stejšimi bralci Ljudske knjižnice v Kranju. Vsak niesec prebere še eno do dve knjigi. Zlasti rad bere dela Bevka, Finžgarja in dela drugih domačih pisateljev.
»Kaj priporočate za dolgo življenje in zdravje?«
»Silce domačega vsako jutro in zdravo kmečko hrano.«
L. Bogataj
bave sta hodili skupaj. Tod ni bilo slišati, da bi jih imenovali na primer naša dekla in naš hlapec, vselej so jih imenovali po imenu: naša Francka, naša Polona. Bile pa so seveda tudi izjeme, posebno v ravnini pri veleposestnikih. Pri nas pa se gospodarji največkrat niso dosti ločili od hlapcev; prav tako so delali in enako judli. Nekateri so se seveda držali tudi bolj visoko, kar je povzročilo slabo voljo med posli, zato so se ti večkrat selili na druge kmetije, ker so upali, da bo tam bolje. Dekle so D kle: »/.hiraj, zbiraj, v ža-kelj d> vaj, kjer je boljše, tja pa pojd!«
Tudi medsosedski odnosi so bili tod v glavnem vselej dobri, medtem ko so sc naši nekdanji predniki baje veliko tožarili, največ /aiadi mejnih sporov. Takrat je bila zemlja zlata vredna, zato ni čudno, da so se tožarili za vsako krpo zemlje. Razni advokati pa so na ta račun seveda kupovali gradove in posestva, marsikateri zariizeni pravdač pa jc prišel na beraško pali co. V Vinharjih sredi vasi, pod pol jo jc še danes majhna parcela, ki jo še /daj ime nujemo »Na krivici«. Verjetno jc bila priča velikih vaških prepirov.
Dokler so pridelovali žito doma,  jc bilo povsod v na-
ivan Rink
vadi, da so si gospodinje v stiski sposodile hlebec kruha pri sosedu — bodisi, da ni imela kvasa za peko ali pa je dobila obiske. Ko je potem spckla svoj kruh, ga je še vročega vrnila. Imele so navado, da jc vsaka vrnila nekoliko večji hleb, kot ga je dobila, zato je vsaka rada posodila, pa še svež. kruh je dobila namesto starega. Izposojale so si tudi druge stvari, ker je od nas daleč v trgovino in rado kaj zmanjka. Danes je to drugače, ker jc cesta, pa z avtom ali mopedom lahko hitro opravijo v dolini. Tudi tisti, ki se vsak dan vozijo v tovarno, lahko spotoma kaj preskrbe.
Družine so bile po prvi vojni povsod velike. Kjer ni bilo domačih, so imeli za delo po dve dekli in dva hlapca. Toda v času gospodarske krize so imeli tudi veliki kmetje le po cneea hlapca in eno deklo. zato pa so morali najemati več dninariev. Vstajalo te je tod zmeraj zgoda i. posebno čez leto: vsi za delo sposobni žc ob zori, pozimi pa Ic oni, ki so imeli delo v hlevu ali svinjaku »Vrdcjo« (skrb /a živino) smo si imeli vso raz '.lieno med seboj, da je prašiče krmila vedno ena od deklet, tudi pri molži smo pazile, da se nismo brez potrebe menjavale, ker se živali navadijo na človeka in so potem boli mirne. V hlevu so imeli delo z živino največ le
moški, svinjak pa je bil v oskrbi žensk.
Najbrž ne bo odveč, če opišem še, kako smo redili prašiče, ki jih je bilo vedno poln svinjak — vse od malih pujskov do pitancev in starih plemenskih Svinj.
Vse čez dvajset kilogramov težke živali smo tehtali redno vsakega prvega v mesecu. Pitanci so morali pridobiti vsaj po kilogram na dan, sicer se jih ni splačalo rediti in smo jih čimprej oddali mesarju. Manjši pujski so morali prirasti na dan za pol kilograma. Na pitancih se je slanina tresla, ko so tekali po dvorišču. Kakšna stara plemenska svinja ie tehtala tudi več kot 300 kilogramov. Male pujske smo imeli vsako pondad in še jeseni. Vse, kar jih nismo potrebovali za dom, smo prodali po bližnji okolici. Bili so po približno 100 dinarjev.
Marija Frlic (Naprej prihodnjič)
Pogovori o Besnici
(11. nadaljevanje)
Prejšnjo soboto je zašla v besedilo napaka, ki moti bistvo zapisa. V tretjem odstavku bi se moral prvi stavek končati: »... imelo le župni-šče v Zg. Besnici štedilnik.« (Ne pa: »kmečko peč«!) In še tega nisem povedal, da je1 bila prva besniška hiša, ki si je kmalu nato napravila štedilnik, da ne bi zaostajala za župniščem, gostilna pri »Žni-darju« v Kravjem potoku (zaselek na osojni strani pod župno cerkvijo).
OBLEKE IN NOVICE
Ze se mi je hotelo zapisati nekaj o »modni reviji« v cerkvi, a raje bolj preprosto povem: da ženske, posebno mlajše, niso hodile v cerkev le zato, da bi molile, pač pa tudi zato, da bi se postavile z lepo obleko po najnovejšem kroju. Saj sicer drugod še priložnosti ni bilo, da bi se pokazale v svoji brhkosti in dobrem okusu!
Oblek pa besniške ženske niso dajale delati le domačim šiviljam, pač pa tudi v Kranj, kar je bilo za tedanji čas na moč imenitno. In če se je le dalo, so bile vse te priprave prava skrivnost — presenečenje in bleda zavist vrstnic je bila ob prazniku tem večja. In potem se je še dolgo časa po domovih govorilo, kako jc bila ta in ta oblečena, iz kakšnega blaga jc bilo oblačilo sešito in katero vse okrasje jc imelo. — Navada jc namreč bila že od nekdaj:
za Veliko noč ali pa za sejemsko nedeljo (žegnanje) so tako ženske kot moški prvič oblekli nove obleke.
Omenil sem že v prejšnjem zapisu, kako radi so fantje in možje posedali po gosjil-nah. Dodati moram še trditev, da takrat niso silili v gostilne le zaradi pijače (žganja in mošta so imeli dovolj doma), pač pa zaradi družabnosti in novic, ki so jih tamkaj zvedeli. Časopisja, radia in televizije ni bilo — bil pa je živahen in zanimiv pogovor v krčmi, pravo moževa-nje, kot so včasih rekli resnemu pomenku med možmi. Starejši so pripovedovali mlajšim spomine na nekdanje čase, prišleci s potovanj po kupčiji, povratniki iz tujih krajev, odsluženi vojaki — vsi so vedeli kaj povedati, ta novice, ta opise daljnih dežel, oni spet kaj takega, kar je kmete zanimalo ali pa drvarje. Skratka, v gostilnah včasih ni bilo pusto. Posebno, če so možje tudi kako šaljivo ugenili.
Ženske pa v gostilno nekako niso spadale, tudi v družbi zakonskih mož. ali zaročencev ne. Se bolj kot možje v krčmi, so jo pisano gledale in opravljale ženske iz bližnje in daljne soseščine.
POTA IZ DOLINE
Tako kot je sedaj dober asfalt od Kranja pa vse do zgornjebesniške cerkve in do Nove vasi nad Sumom seve včasih ni bilo. (Od te hvale moramo izvzeti le
Zidav Je pogorele Blaičevc kjjže ob ceatl v čapuljah (Zg. Bcs-nica) — lolo: F. Pcrdaa
nevaren in nemaren cestni odsek »Na potoku«!)
Iz Besnice v Kranj je bil speljan le ozek kolovoz — tako ozek, da se s parom konj ni niti dalo voziti — z ovinki in strmimi klanci. Poleg kmečkih vozov (dir, lojterni-kov, košev in t rug) so imeli nekateri gruntarji tudi kolesje, zapravljivčke — pač zato takega imena, ker je zapravljal čas in denar, kdor se je z njim prevažal... Imena »bogerl« (iz nemškega VVa-gerl) niso uporabljali, čeprav je bilo v soseščini to ime znano.
Iz ust Spancevega Franceta sem tudi zvedel, kako slučajno so pripadle Nemilje s svojim okoljem k Besnici, ne pa k Podnartu.
Bcsniški župan Janez Pap-lcr je 1. 1900 s pomočjo velikega posestnika Jerale in še nekaterih gruntarjev iz Ne-milj napravil občinsko pot, ki je vezala nemiljski kot pod Jelovico z besniško dolino. Če bi pa takrat bila speljana pot iz Nemil j do Podnarta — bi se danes meja kranjske občine najbrž končala pri Novi vasi na koncu besniških dobrav . . . No, sedaj pa bi bilo že prav, če bi bila Desnica s cesto povezana s Pod-nartom in nato tako tudi s staro gorenjsko cesto.
Z motorizacijo (najbrž pretirano, bahaško — sam sem načelen pešec!), ki pozna le eno pot — asfaltno in gladko in ravno — so se Besni \ ni tudi starim izhojenim, a zdaj zaraslim stezam odpovcdaTT. Včasih je bilo za Kotarje (prebivalci iz nemiljskega kota) in Vidmarje (prebivalce Vidma, zaselka blizu Nove vasi, severno od Kravjega potoka) samoposebi umevno, da so hodili v Kranj po stezi ob robu dobrav nad savsko strugo.
Druga taka pešpot — ne le bližnjica, pač pa tudi prijetnejša hoja, senčni hlad, brez prahu, brez. srečavanj vpreg pa še voda za odžejan jc — jc vodila od Cepulj (zaselek okrog sedanje stavbe zadružnega doma) pa vse do Rakovice, vseskozi ob rečici Besnici. Te steze danes ni več; ona na dobravah pa še služi lovcem, gobarjem, kostanjar-jem in redkim domačinom — a le od časa do časa.
Ta prijetna pot po dobravah, lahko bi ji rekli razgledna in sprehajalna pot, je ena od najdragocenejših besniških lepot: čudovit razgled proti severu zajame vršace Karavank in Kamniških planin, ki kipe iznad zagonetnega Udenhoršta v osptediu. Spodaj, v skalnati soteski šumi Sava — do nje se spuščajo prepadne k.unnatc str mine. Na drugo strni, proti jugu pa zajame pogled rodovitno besniško ravan in vrhove nad njo: Sv. Jošt, Spi časti hrib, Jančcv vrh in pred gorje Sv. Mohorja; zahod zapira Rovnik na vzhodu ne prav daleč pa se bele že vi soke stolpnice Novega Kranja ...
Črtomir Zoreč
Kdo jih vzdržuje?
Na območju Gorenjske jc na cestah I.—IV. reda *° {> mestnih ulicah postavljenih 110 paraboličnih cestnih vaITl^ai nih ogledal, od tega 30 v kranjski občini. Za vseh 11" °^p^ je bilo treba odšteti prek 11 milijonov starih dinarjev. ^ ^ cestna ogledala so bila postavljena že pred nekaj le1'' ^ predvsem na pobudo občinskih komisij za varnost v ces prometu, nekaj pa na pobudo Cestnega podjetja. ^1,
Običajno se cestna ogledala postavljajo v križišciB ^ kjer je preglednost slaba ali je sploh ni in je vkljuc ^ vozil s stranskih na prednostne ceste težavno in ne vff. Dobro rabijo voznikom tudi na ostrih in nepreglednin ^ jih, kjer je zaradi ožine vozišča srečavanje — predvsenJ ^ vozil — tudi nevarno. Dokazano jc, da so taka ogl^\JjjaiiJe ristna in potrebna, ne samo za hitrejše in lažje oo prometa, temveč tudi za varnost, saj se je na kraj' so bile številne prometne nesreče, po postavitvi ogleda ^ nesreč občutno zmanjšalo. Seveda pa le dobro cestno a J^gjat lahko rabi namenu, razbito ali zaradi poškodovani^ ^ f in vlage deformirano steklo pa je samo v posmeh ysi korist in pomoč voznikom. Če so ob postavitvi og ^ ^ zainteresirani in odgovorid za varnost prometa sog JJJJgjl so ogledala potrebna, potem jih je treba tudi redno vz    ^ g
Ker pa cestna ogledala ne spadajo pod opremo predvsem Cestno podjetje in tudi občinska komuna jetja ne čutijo dolžna, da bi ta ogledala redno vzo ^0 zato je več ogledal praktično že neuporabnih, to pa i ceSme0J slaba usluga prizadevanju za čimboljšo varnost v  , 0 prometu. M-
Tole ogledalo jc ob cesti III
• • • 'n za prlniAri
*r,"vo »gledalo u Kokrlci pri tamerj«.
Borovlje - Tržič
V petek, 19. novemb^'^. Korošci vrnili obisk b/. vili*,mi NOB rutavi'' izje, s katerimi se <>'» 0\\\tno
Sodelovanje med koroškimi Borovljami in Tržičcm se je letos razširilo še na področje zbiralcev in konjičkar-jev v obeli občinah.
Pred 14 dnevi so v Borovljah razstavljali svoje izdelke amaterski tržaški slikarji in zbiralci različnih predmetov.
|o (rofini
zbirke od ^ znamk).
zbirke pjjP znamk).   nrircditeV v ^ Petkovo pr"      j, po 1 j,,« je uradno P°'-d£ ski"V
TrŽK! Stanko *
Globoka in večna tišina
nast(!eali Smo do hiše- Zraven
84 ma£mnK Pdja,a SVOJ> I8U Dri-   a- °ba sta se neče-
takrat   Cno ^smejala. Meni
Umrl"1 bil° do smeha-Umri i  aiC   clovek- Slišite,
selite Lyck' ^udie- ne ve" smo Jr' zaluJte!  Cim bolj be Približevali hiši, tem
močneje je name legel mučen občutek žalosti. Zabili so krsto. Svojci so jokali. Igrala je godba. Zamižala sem . . . Ne, ne morem gledati teh bledih obrazov, žalostnih pogledov, ne morem poslušati joka, joka za pokojnico. Še jo vidim, kako se nasmejani
Moje mesto
Zvečer^ ^ moj rodni krai-SVetlobi SeTlesketa v n^žni Spremiia- lsočere luči nas hi. v h r na vsakem koraka Pren. Javi se blešči snež-
Vra> , 83 JuliJskih Alp. Pot ine j Sern se iz mesta. Jernove(JJ   Vodila niimo Premim stoa.   8'edališča. Pred
83 Pesnik, !P našega velike" Serna Pn i • Franceta Pre-?e vrbe V? dežn»kom mogoč-Ijudi.       mi na mimoidoče
strmim naprej. M|ieia m; • Sern Prijateljico. vUa me   Je naproti. Pozdraje. »Dober dan.« De-
jala mi je, da so dobili telefon. Med pogovorom sva pojedli celo vrečko bonbonov. Vračali sva se skozi park. Poleti je prekrit s cveticami, pozimi pa z belo odejo snega. Poslovili sva se pri lekarni.
Premišljevala sem o vseh novih stvareh, ki jih je dobil Kranj: o telovadnici, stolpnicah in blokih. V njih bodo imeli ljudje topel in prijeten dom.
Sonja Hafner,
4. r. osn. šole Franceta
Prešerna, Kranj
Žirovska hajka
t^'a io , *m Prinn,  ftova znanka in
d<čHV °Va,a:
v ppart,zane. Dodelili v ^rešerr
r°Polc|
rnovo brigado.
JWS      prišli v 2I.
folegij J' se razporedili in J? Že več „5. odP^iicmo.
E,Jan» aal ,r.e- Prejšnji dan ^ba   Proli,e.ncka' suhega
^i,,:^eliJstrU S° naS bil na svoiik     • Takoi smo
C> svojJe sonce Po-C?fc 4        žarkt "a
Cna svojih *h V2držati ^k ^acevr,aUJanSk°
."spel
■•er nam
*C??ki ™i.sT? vrnili
as je v manjše
cto
^^>lai)^uiSlNemci se cn-^ ^0ni,    'n  tokrat sdk)
m; r°Pili
No le <W h m'k,mn kmc" iC °blek0a dornača dekla
V w« £,da scni šla na
X sta Jl0renie.  Pri tem
p -----... smo
"; nekem kine-
kla
m°Ja dva tova-
riša skrila za senik, kjer je imel gospodar že narejen bunker. Nič nisem pokazala strahu. Po vrnitvi z njive sem šla v kuhinjo med Nemce, vzela golido in šla v hlev molst. Nemci so me spraševali o »banditih«. Nekako sem jim dopovedovala, da jih je mnogo in da so vsi bežali. Vse tri dni, kolikor je trajala hajka, sem bila tu.
Nemci so se ves čas zadrževali okrog hiše. Nihče skritima tovarišema ni mogel pomagati. Trpela sta žejo in lakoto. Nemci so šli na senik in tipali z bajoneti in posebnimi dolgimi železnimi palicam skozi vse seno. Na srečo ju niso našli.
Po končani hajki smo se začeli zbirati. Odšli smo na Primorsko, kjer sem obiskovala enomesečni tečaj bolničarke. Vrnila sem se v bataljon, kjer sem bila bolničarka. V času napadov in hajk smo imeli veliko dela.
Bilo jc mnogo hudih dni, to pa se nam je poplačalo z našo zmago in svobodo.
Mitja Frlan
no
sopihajoč kot demon
•ton v tu-
Z VsoT*1« bo "t,": da mi bo K^C "*»»* izkaza.
l°vek.
se to
sec, prišel je, me pozdravil, se skril za oblak.
Le skrij se! Vse naj se skrije, zbeii! Nočem gledati tega, kar zapuščam. O, pošast fin tO-pihajoč kot demon vlak gre v noč. Kako mučno! Počasi te zapuščam, domovina. Bol se mi veča. Prvič občutim, kako te ljubim, kako si lepa, domovina. Ampak odhajam; ni mi poti nazaj, prepozno je. Ne beti te od mene ve reke, hribi, doline . . ..' Pojdite : menoj, tudi ti, domovina. Ne
srečavava na trgu. Ob vesti, da je ni več med živimi, me je stisnilo v grlu in pri srcu.
Smrt . . . Smrt je le globoka in večna tišina. V krsti leži mrtev človek. Zanj je življenje na lepem, a tudi krutem svetu končano. Da ... Za vedno končano. Tako je hotela usoda. Sprevod gre počasi. Dolg je, kajti mnogi jo žele spremiti na tej zadnji poti. Zdaj pokojnico hvalijo in poznajo vsi. A prej? Godba še
vedno igra žalostinke. Po cestah zaudarja vonj pa cvetju. Zdaj jo vsi poveličujejo. A pred njeno smrtjo? Mož in otroci skrušeno stopajo za krsto. Prišli smo med drevored pred pokopališčem. Zdelo se mi je, da se tudi
drevesa klanjajo pokojnici. Njihovi vrhovi se prepletajo med seboj.
Radovedni otrok opazuje pogreb. Z velikimi zvedavimi očmi do zadnjega spremlja krsto. Nato se počasi umika, kakor bi se nečesa bal in se sunkovito obrne ter steče k mami. Tudi on ob pogledu na to žalost ne občuti nič lepega.
Prispeli smo med grobove. Povsod stojijo lepi spomeniki. Toda pokojniki ne čutijo, ne vidijo in ne slišijo več. Mrtvi so . . . Na neki gomili gori svečka. Njen plamen postaja vse manjši in manjši, dokler popolnoma ne ugasne. Ravno tako je počasi ugašalo življenje pokojnice. Za zidom rastejo vitke, bele breze. Tiho je, le glas govornika togo seka tišino. Nato molk, mučen molk. Tudi smrt je molk. Oglasil se je otožni glas iz zvonika. Zemlja zakriva krsto. V krčevitem joku jo žalujoči spremljajo toliko časa, da pokojnico zakrije. Zemlja sjovenska je vase sprejela svojo zvesto hčer.
Ljudje se razhajajo. Zopet se vesele. Pokojnico pozabljajo, kajti imajo vsakdanje skrbi. Mi živimo, živimo. Prekmalu bo smrt odnesla tudi nas. Zopet bo vladala tišina. Padali bomo, padali v naročje matere zemlje.
Sončka Vidmar, 6. a r. osn. šole Cvetko Golar, Skofja LoM
vlak gre v noč
(Oton Zupančič)
zapuščaj me! Tudi jaz te ne bom. Vedno boš z mano: v srcu, v mislih ...
Pošastno sopihajoč kot demon gre vlak in ... ustavi se. Odšle so male zvezde, luna, moja domovina. Zakaj ste odšli vsi moji in še ti, moja draga domovina?!
Hladni je bil pozdrav s tabo, tujina...
Andreja Demšar, 8. b r. osn. šole heroja Bračlča, Tržič
Načrtovane žive bakle niso zagorele
Stari ata mi je velikokrat pripovedoval, kako jc bilo med vojno. Največkrat se spomnim na dan, ko so Nemci požgali našo domačijo.
Borci Vojkove brigade so postavili pred našo hišo in na bližnjih pobočjih nekaj mitraljezov. Pričeli so streljati na Trebijo, kjer je bila nemška postojanka. Nemci so streljali na partizanske položaje s topovi in minometi. Ena od granat je padla na naš hlev, ki je začel goreti. Medtem so Nemci pričeli prodirati iz vseh smeri do naše hiše in seveda tudi do partizanskih položajev. Borci Vojkove brigade so se bili primorani umakniti višje v hrib proti Stari Oselici. Stari ata je ob tem premišljeval, kaj naj stori. Odločil se je, da leže na domačo kmečko peč in »zaigra« bolnika. Stara mama ga je pokrila z odejo. Nemci so prišli že do hiše in štirje od njih so vstopili in naravnost k staremu očetu. Dva sta mu potisnila cev brzostrelke na sence. »Zelo hladni sta bili,« je kasneje pripovedoval. Tretji ga je pretipal misleč, da ima pri sebi kako orožje. Iz izbe je stopil moj praded Jurij in prosil Nemce, da starega ata in druge pustijo pri miru. Eden od Nemcev je pradeda dvakrat udaril z orožjem po glavi tako močno, da se je onesvestil. Stari ata je še naprej ležal na peči. V bližino njega so Nemci potisnili tudi jokajočo staro mamo in mojega ata, ki je bil tedaj še deček, teta pa je že pobegnila v gozd. Nekdo od Nemcev je iz dveh steklenic začel polivati po pohištvu, oknih, stenah in podu neko mastno smrdečo tekočino. Drugi Nemci so se napotili na podstrešje in ropali našo skromno imetje. Potem so se vrnili v sobo in s seboj prinesli poleg drugega tudi dva para novih čevljev in dve žepni uri. Iz nezavesti se je prebudil tudi praded. Ob odhodu so Nemci ukazali: »Tiho in mirno spat!« Na namočeno odejo so odvrgli prižgano vžigalico, za seboj zaprli vrata in odšli.
V zakurjenem prostoru so domači jokali v pričakovanju strašne smrti. Dim je zamračil dnevno svetlobo v sobi. Plameni so sikali in vse pohištvo je bilo v mračnem ognju. Zunaj hiše ie bilo še opaziti skupino Nemcev, ki pa so se že odpravljali na požig proti sosednji domačiji. Stari ata je poskusil tvegati, da bi se nekako le rešili iz objema smrti. Skozi zadimljeni prostor so se prebili v vežo in s seboj potegnili tudi pradeda. Vsi so skočili skozi zadnja vrata in neopazno zdrsnili po bregu v grapo. Od tam so se plazili po grapi navzgor proti gozdu v smer vasi Stare Oselice. Pri aktivistu NOB Nikolaju Remicu so potem našli začasno oskrbo in potrebno pomoč.
Nemci so bili prepričani, da so takrat v hiši zgoreli moj stari ata, stara mama, praded in moj ata. Toda ni bilo tako, pač pa je bilo naslednjega dne opaziti pogorišče z ožganimi ostanki lesa in zidovja. Zlobna roka okupatorjevega požigalca je do tal upepelila našo domačijo in istega dne tudi domačijo našega soseda.
Čeprav je bila družina mojih staršev zelo prizadeta in prestrašena, ni nehala z aktivističnim delom vse do osvoboditve.
V povojnih letih jc bila naša domačija obnovljena. Pozabljeni so bili vsi napori in strahote zadnje vojne, vendar pa dneva, ki so ga doživeli v zimi 17. novembra 1943, ne bodo pozabili.
Marinka Vidmar, 8. a r. osn. šole Ivan Tavčar, Gorenja vas
Kako se pripravljamo na 29. november - dan republike
Peti november, šesti, sedmi, osmi in kmalu bo koledar pokazal 29. To je dan republike. Na ta dan je vse zaprto — vse se ustavi. Tovarne ne delajo, trgovine z živili, z blagom, z dežniki, s čevlji, vse se zapre, saj 29. november je največji praznik naše republike in nas vseh.
Tudi v šoli sc bomo dobro pripravili na 29. november. Oktet in pevski zbor se bosta naučila nekaj novih pesmic, ki jih bomo zapeli ob tej svečani prireditvi. Mislim, da bomo tudi mi. šolarji, nekaj dni prosti. V naši vasi pred osnovno šolo. pred trgovino, vsepovsod bodo visele zastave in nas spominjale na tako velik praznik.
Kot vsi drugi, si bomo tudi mi pripravili pester spored in se bomo potrudili, da bo še lepši dan republike — 29. november.
Barbara Trobec, 8. a r. osn. šole Matija Valjavec, Preddvor
ŠOLSKIH i KLOPI
- o..
Nada iz Radovljice — Približuje se Silvesrrovo in rada bi imela novo obleko. Mi lahko svetujete model? Blago za obleko je temno modre barve. Stara sem 16 let, visoka 171 cm in 58 kg težka. Imam srednje dolge kostanjeve lase.
Marta — Za vas sem narisala  obleko, ki  je na levi
strani risbe. Izrez ni velik, rokavi so všiti nabrano, nad komolci so stisnjeni, do zapestja pa so ozki. Zgornji del obleke je krojen ob telesu. Zapenjanje je na hrbtu. V pasu je obleka rezana na poseben način. Spodnji del je ob prerezu nabran. Dolžina je midi.
Draga iz Kranja — Za novoletno zabavo bi rada imela obleko, ki bi bila v pasu nabrana, nabrani pa naj bodo tudi rokavi. Obleka naj bo srednie dolžine. — Visoka sem 154 in tehtam 45 kg.
Marta — Po vaši zamisli sem narisala model. Zapenja se zadaj, rokavi so všiti običajno in se proti zapestju širijo. Pred zapestjem so stisnjeni z elastiko. Elastika v tri vrste je tudi v pasu. Dolžina je midi.
Koti£elc
met ljubitelje e vetja
Sobne rastSine
PIŠE: INŽ. ANKA BERNARD
Vrt je prekril sneg, zato se lahko tembolj posvetimo sobnim rastlinam, ki poživljajo naše stanovanje. Vsakdo nima srečne roke — kot pravimo — za gojenje sobnih rastlin. Kje je vzrok, da nekomu rastline uspevajo, drugemu spet ne? Kakšno je idealno rastišče za sobne rastline? Na ta vprašanja ni mogoče nahitro odgovoriti, saj imajo rastline različne zahteve za svojo rast. Zato ni mogoče uganiti, pri kateri temperaturi naj rasto preko zime, kako jih zalivati. Treba je pač poznati pogoje, ki jih rastlina potrebuje za rast in cvetenje.
Ogrevanje s centralno kurjavo je v stanovanjih bistveno spremenilo pogoje za rast lončnic. Zdaj ne uspevajo več dobro rastline, ki so pozimi rasle na hladnem, ker ne prenesejo toplote in suhega zraka centralno ogrevanih prostorov. Zato pa lahko gojimo mnoge druge rastline, ki smo jih prej le občudovali v rastlinjakih pri vrtnarju in bi zanje potrebovali ogrevano cvetlično okno, zaprto vitrino ali hišni rastlinjak. Lončnice lahko razdelimo glede na njihove zahteve rasti v naših stanovanjih v tri skupine.
V prvo skupino sodijo rastline, ki uspevajo v običajno ogrevanih prostorih, kjer sobna temperatura ne preseže 14 do 18 stopinj Celzija. Te rastline žele biti tudi poleti na svetlem, vendar zasenčene pred žgočo sončno pripeko. Pozimi jih zmerno zalivamo, poleti pa več. Pri zelo suhem zraku jih je pozimi treba pogosto orositi z mlečno vodo ali kako drugače povečati zračno vlago. Od novembra do februarja jih ne gnojimo, poleti pa dodajamo vsakih 8 do 14 dni cvetlična gnojila. V tej skupini so: amarilis, azaleja, primule, bunganvileja, kri-zanteme, klivije, kolumneja, bršljani, fatshedera, clatior, begonije, gloksinije, večina gumovcev, hibiskus, kalanhoje, kentia, palme, peperomije, hortenzije, filodendron, poinsetije, uzambarske vijolice, božični kaktus, deloma tudi ciklame, kaladiji, kakteje in razne orhideje.
(Konec prihodnjič)
ega las
Lepi lasje imajo lesk. Zato ne smemo lase umivati s prevročo vodo, dobro morajo biti izprani. Lahko pa so vzroki tudi drugje, v pomanjkanju vitaminov ali v drugih zdravstvenih težavah. Dobro je jesti veliko tudi zelenjave, posebno špinače in piti mleko.
Vsak večer lase prekrtaČir mo, če jih t upi ramo in lakiramo. Lase, ki se cepijo, redno strižemo, od časa do časa pa napravimo oljno oblogo.
Prhljaj je znamenje, da je
hisišče obolelo, če ne pomaga večkratno umivanje las s posebnim šamponom in masaža z lasno vodo, se je treba obrniti na zdravnika za kožne bolezni.
Lasišču z redkimi lasmi dobro dene masaža, masiramo pa redno vsak večer po pet minut. Znana sredstva za krepitev las so kamilice, koprive, bre:.ovo listje in olja. Kamilice uporabimo tako, da pripravimo čaj in z njim obla ■mo lase po zadup'in upiranju.
Dobro shranjen krompir
če hočemo, da bo krompir, ki smo ga v jeseni kupili kot ozimnico, dobro prestal zimo, moramo zanj tudi primerno poskrbeti. Gomolji krompirja se najbolje počutijo pri temperaturi od 4 do 6 stopinj Celzija in pri relativni vlagi do 90 odstotkov. V takih pogojih bo krompir dober celih 6 mesecev. Nižja temperatura krompirju škoduje, pojavi se sladkost. Škrob v krompirju se pri temperaturi pod 4 stopinje začne spreminjati v sladkor.
DRUŽINSKI P0MENK1
Škodo pa lahko popravimo, če krompir takoj za nekaj časa prenesemo v prostor s temperaturo od 7 do tO stopinj. Krompir začne zmrzo-vati pri minus 1J5 stopinjah, pri minus 3 stopinjah pa docela zmrzne. Ko se zmrznjen krompir odtaja, hitro začne gniti. če pa je temperatura prostora previsoka, bo začel krompir kaliti in s tem i Ijati hranljive snovi. Ob kale-nju pa se v krompirju tvori tudi strupena snov solanin. Ta je tudi v zelenem krompirju, ki nastane takrat, če krompir hranimo na svetlem. Kalitev krompirja se da preprečiti s kemičnimi prepih rati, na primer tuberite. Preparat ne vpliva na okus krompirja. Ne uporabi pimo pa ga za semenski krompir V prostoru, kjer hranimo krompir, ne smemo imen bencina, petroleja ali drugih dišečih snovi, ker se gomolji tako navzamejo vonja, da postanejo popolnoma neuiit-nL
Astma (2)
Prav vse vzroke, ki ^ peljejo do astmatični padov, še ne poZ 2ief-Znana pa je skupin*^ gičnih vzrokov, v so perje, živalska % cvetni prah, ^"Jjvil*' živalski prhljaj, z^ ju mleko, jajca, ™le01*t#i-druge snovi. To so ^ to zunanji vzroki, i danes upoštevamo ^ zdravljenju in taZ*a0 šamo dokazati oD*^ ^ vost posameznika flV snovi. Razen teh v~ ^ je pomembno t""1 k0t ševno stanje ^f^g* je utrujenost, raZ . jefr in podobno. Vsaka
»pre"1
cija   kot je
brGl<tii«.w,   e,—r •
obnosnih votlinah J
bronhitis, gripa, ^*\$r
00»
ko vzrok za napao ■»
Napade astme P»*aVi
rnupnuc;  aw>-  - nlb3»
opažamo ob sprem*^ p vremena in takrat, ^g ozračje nasičeno * ^ (pomlad, jesen). ^ času je tudi pog»sl padov večja. RaZC!L tix$ izzovejo napad ast ^ velika   nihanja te ture.   Mnogokrat ^ bolniki napad •* ^tf. mo na delovnem ^ Ce Premenjajo mesto, pa je ^ za nekaj časa Pra ozdravljena. ^
Iz vsega Poyed««f> razvidno, koliko p povzr :a zaradi    tega za težko. Zaradi P^/V*
sproščajo H «J tf^. povzroče napad* ^ notranjih * dov astme p* u mo še bore ^
,c v uvodu **° J3S* da lahko napad« * le nekaj t*** \ * le dneve, pof*,^ krat, če pr^ln° ki tt? parno. Bol«*«** „ vj
se napad« , .kj slct „sneje. Taki b#^M reagirajo na yj oteženo dih««** -X al tim- *'
let
še nekaj
namreč  lU-    { ni
Ta se pojavD*1 ,t>1' V nekaj dni. *gS j
»»četni F«? st», 1 m sIuz še ^JSS*'
* *■ ho,'?> d
dr. Gora/d W
SKUPŠČINA OBČINE JESENICE OBČINSKA KONFERENCA SZDL JESENICE OBČINSKA KONFERENCA ZKS JESENICE OBČINSKI SINDIKALNI SVET JESENICE OBČINSKI ODBOR ZZB NOV JESENICE OBČINSKA KONFERENCA ZMS JESENICE
o vsem občanom Jesenic za dan republike
INDUSTRIJA BOMBAŽNIH IZDELKOV
I BI Kranj
ČESTITA ZA DAN REPUBLIKE
Povsod zahtevajte nase izdelke, ker so kvalitetni in priznani na domačem in tujih tržiščih. V bogatem asortimentu izdelujemo žakardske dekorativne tkanine za pregrinjala, zavese, prevleke in prte, žakard gradle za žimnice in posteljne damaste v pastelnih barvah.
ČESTITAMO K DNEVU REPUBLIKE
KOLEKTIV
CESTNEGA PODJETJA V KRANJU
Kolektiv
Komunalnega podjetja Radovljica
ob dnevu republike — 29. novembru čestita
vsem delovnim ljudem in jim želi
prijetno praznovanje
Združena lesna industri ia Tržič
čestita
vsem delovnim ljudem za dan republike
Kadar gradite dom, kadar ste v zadregi, kje boste dobili embalažo in. kadar si opremljate stanovanje se spomnite na
Združeno lesno industrijo Tržič
ki vam nudi po konkurenčnih cenah: stilno pohištvo, izdelano v najmodernejših barvnih tonih, oblazinjeno pohištvo najnovejših modelov, leseno embalažo, grobo ali prekomorsko, transportne palete, izdelane po JUS ali vaši želji, deske iglavcev in listavcev, ladijski pod in okrasne opaže, letve vseh vrst in dimenzij. Zaradi povečane proizvodnje vabimo k sodelovanju večje število delavcev za vse obrate podjetja.
Kvaliteta je naš ponos in reklama. Naše izdelke najdete na trgu vseh zahodnih držav. Prepričajte se o tem in zadovoljni boste!
\mm\
TOVARNA OBUTVE TRŽIČ
Za dan republike čestitamo vsem delovnim ljudem in se priporočamo
Delovni kolektiv OKOVJE Kamna Gorica
čestita
vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem ob dnevu republike
in se priporoča s svojim novim proizvodnim programom kot je z brizganimi in vakumiranimi plastičnimi izdelki ter industrijskimi stoli
Prešernovo gledališče
KRANJ
čestita
vsem cenjenim abonentom in
obiskovalcem
za dan republike
Obrtno podjetje
Tržič
Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem
čestita
za dan republike
in jim želi veselo praznovanje
TITA N
KAMNIK
MTV
TITAN
tovarna kovinskih izdelkov in livarna Kamnik
proizvaja: fitinge črne in pocinkane, ključavnice navadne in cilindrične, obešanke navadne in cilindrične, motorne mesoreznice in drobilke za orehe, ulitke iz temprane litine za avtomobilsko, strojno in ele&> tro industrijo.
Cenjenim potrošnikom priporočamo naše izdelke.
Čestita vsem delovnim ljudem in P0' slovnim prijateljem za dan republik
ŽITO LJUBLJ
s svojimi delovnimi enotami na Gorenjskem
Delovna enota Pekarna Gorenjska — Lesce Delovna enota tovarna čokolade — Gorenjka Lesce Delovna enota Pekarna Kranj Delovna enota Pekarna Tržič
A
čestitajo vsem prebivalcem Gorenjske za da republike in se priporočajo s svojimi izdel*
T^jf^ka konferenca szdl
OBciS1 sindikalni svet tržič t^J^ka konferenca zks
5* NOV TRžic
t^Jnska konferenca zms
Vsem delovnim kolektivom
in občanom
čestitajo
za dan republike
in jim želijo prijetno
praznovanje
Papirografika
Ljubljana, Resljeva cesta 30
trgovina na veliko uvoz — izvoz
Vsem delovnim ljudem °estitamo za dan republike
*a dan republike
čestita obrtno podjetje ELEGANT CELJE Seoi svojim odjemalcem in poslovnim partnerjem
Skupščina občine Kamnik
in družbenopolitične organizacije
občinska konferenca szdl občinska konferenca zk občinski sindikalni svet občinska konferenca zms zveza združenj borcev nov zveza rezervnih vojaških starešin
čestitajo vsem delovnim ljudem za dan republike
in jim želijo še nadaljnjih uspehov pri izgradnji socializma
GOSTILNA BLA2UN
Grašič Franc, Kranj, Cesta talcev 7 (Klanec)
priredi na praznik republike v nedeljo, 28. novembra ob 20 uri
VESELI VEČER S PLESOM
Igra kvintet Jevšck.
Obenem čestita delovnim ljudem za dan republike in se priporoča za obisk.
TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ
žensko perilo, domače halje in velika izbira žepnih robcev
GRADITELJI!
Preskrbite si pravočasno
gradbeni material
ANSKE OPEKARNE
UubU
^veščamo vse graditelje in ostale interesente, da bodo ie na voljo vse opečne izdelke preko zime
* industrijski prodajalni je na voljo tudi ves drug gradbeni material in »tavbno pohištvo.
Vse informacije daje prodajni oddelek v Ljubljani, Cesta na Vrhovce 2 telefon *«ev.: 61-965 in 61-805 ter zastopnika za Gorenjsko SMOLI-J Andrej, Kranj — ™azorjeva4 (poleg nebotičnika) telefon štev 23 138, KZ Bled, telefon štev. 77425.
lScUe nas na novoletnem sejmu v Kranju! ^!^Iidne CenC ~~ hUra dobava
PRESCHERN
OMine) Italija
trp
govina električnih strojev
VT0RADI() *g GLASBILA 0 RADIO * TE-J*VIZIJA $ ŠIVALNI STROJI # SVETIL Co * KO' KSA • OTROŠKI VOZIČKI # ^  RILNJIKI ZA OLJNE PECI # PRALNI ROJI gg PISALNI IN RAČUNSKI STROJI
Poročamo
se za obisk
Modna konfekcija Krim — obrat Kranj
SPREJMEMO
VEC KROJACEV IN
ŠIVILJ
Osebni dohodki od 1.000 do 1.300 din. Povrnemo tudi stroške prevoza na delo.
■QS« |jf **** kritmke }     >}(<>'rud, * siccr
Ti i z pisti je   u redu ištvo
vJ?^c';e ; , '"' v ""-ilHišlvo Glasa, Kranj, Trg Kkr    v' svo° V"r!l     s decembra 1071, 1 h,/'A^KA 'in' "V!!k" z oznako: NAG
m stcei -JRADNA
Žrebanje bo 9. decembra. Izid
veliko
Rjavili v soboto, Ji. decembra.
Uspeha pri reševanju.
ŽIVIUA
KINO CENTER KRANJ
EDINO PREDVAJANJE V SLOVENIJI NA NOVO FILMSKO TEHNIKO TODD- AO, SUPER-PANO-RAMA 70 MM:
CAN CAN, ameriški barvni glasbeni film, v soboto, 27. novembra ob 20. uri
GRAND PRIX, ameriški barvni film, v nedeljo, 28. novembra ob 17. in v torek, 30. novembra ob 15. uri
ORLOVO GNEZDO, ameriški barvni vojno-vohunski film, v ponedeljek, 29. novembra ob 15. in 18. uri in torek, 30. novembra ob 18. uri
VSTOPNICE LAHKO REZERVIRATE PO TELEFONU 21-122
Filmske premiere
PONNY EXPRESS (JUNAKI BONANZE), ameriški barvni vvestern film, v soboto,
27. novembra ob 22. uri
QUO VADIŠ, ameriški barvni film, v nedeljo,
28. novembra ob 22. uri
HURA! ŠOLA GORI, nemška barvna glasbena komedija, v ponedeljek, 29. novembra ob 21. uri
PETORICA V AKCIJI, ameriški barvni we-stern, v torek 30. novembra ob 21. uri
Maline e
GOSPODIČNA IN POTEPUH, ameriški barvni VValt Disnevev risani film, predstavi 28. in 30. novembra ob 10. uri
NEVIDNI BATALJON, jug. barvni film, v ponedeljek, 29. novembra ob 10. uri
KINO STORŽIC KRANJ
PAST ZA GENERALA, jugoslovanski barvni
film, predstava 27. novembra ob 18. uri in
28. novembra ob 16. uri BURDUS, premiera jugoslovanskega barvnega
filma, predstava 29. novembra ob 16. uri in
18. uri
ČESTITAMO VSEM KINOOBISKO-VALCEM IN DELOVNIM LJUDEM ZA DAN REPUBLIKE
KOLEKTIV KINOPODJETJA KRANJ
Bombažna predilnica in
tkalnica
Tržič
razpisuje javno prodajo
93 elektromotorjev različnih firm in različnih jakosti
Javna prodaja bo v petek, 7. decembra, s pričetkom ob 9. uri na parkirnem prostoru pred vhodom v podjetje.
Trgovina Delikatesa v Kranju
bo v času praznovanja odprta vsak dan od 6. do 12. ure.
Priporočamo se za obisk
in vam želimo prijetno praznovanje
ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ
razglaša naslednja prosta delovna mesta:
1. administrativnega tehnika
Pogoj: upravno-administrativna šola, poskusna doba 1 mesec;
2. ekonomskega tehnika
Pogoj: srednja ekonomska šola, poskusna doba 1 mesec;
3. več kvalificiranih elektroinstalaterjev in elektromehanikov
Pogoj: ustrezna poklicna strokovna šola, poskusna doba 1 mesec;
4. več polkvalificiranih in nekvalificiranih delavcev za delo v elektrostroki
Poskusna doba 1 mesec.
Praksa je zaželena. Nastop jc možen takoj. OD so določeni s pravilnikom podjetja. Rok prijave je 15 dni po objavi.
Kandidati naj pošljejo pismene vloge na naslov: Elektrotehniško podjetje Kranj, Koroška cesta 53/c — splošna služba.
Podjetje za PTT promet Kranj
razglaša prosta delovna mesta:
1. načelnika notranje kontrole
2. vodjo omrežne skupine
3. referenta za tehnično dokumentacijo
4. referenta za informativno službo
5. referenta za VF naprave in meritve
6. referenta za gradbene zadeve
7. referenta za delovna razmerja
8. več kvalificiranih tt monterjev
9. več pismonoš
10. šoferja C kategorije
11. delavce v PTT manipulaciji
12. kvalificiranega elektroinstalaterja
13. glavnega referenta za gospodarski plan
Pogoji za sprejem so naslednji:
pod 1.: II. stopnja elektro fakultete — šibki tok in 5 let prakse na vzdrževanju ali proizvodnji telefonsko-telegrafskih naprav;
pod 2.: II. stopnja elektro fakultete — šibki tok in 3 leta prakse ali I. stopnja elektro faku'tetc in 7 let prakse;
pod 3.: I. stopnja elektro fakultete — šibki tok in 3 leta prakse ali dokončana STš elektro gradbene smeri in 5 let prakse;
pod 4.: II. stopnja filozofske fakultete s tem, da ima smisel in veselje do novinarskega dela;
pod  5.: II. stopnja elektro fakultete — šibki tok in 3 leta prakse ali L stopnja elektro fakultete in 7 let prakse; pod  6.: gradbena tehniška šola in 5 let prakse; pod   7.: II. stopnja pravne fakultete m 3 leta prakse;
pod 9.: dokončana osemletka in vozniški izpit B kategorije ter odslužen vojaški rok;
pod 11.: dokončana srednja šola (PTT, gimnazija ali ekonomska šola); pod 13.: dokončr ki II. Stopnja ekonomske fakultete ter 2 leti prakse. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Osebni dohodek se i/plačuje po pravilniku.
Za delovno mesto pod 1. bo v letu 1973 na voljo družinsko stanovanje. Zaželeno je, da se kandidati zglase osebno v podjetju s predložitvijo dokazil o Izobrazbi.
Ugodno prodam novo švedsko peč exonom z bojlerjem za centralno kurjavo 21.000 do 28.000 Kcal. h. Dovžan Do-ra, Mojstrana, n. h., telefon 81-562 5835
Prodam diatonično HARMONIKO. Jezerska cesta 4, Kranj 5836
RDEČI KANARČKI naprodaj pri Mihaelu VVIESERJU, Ferlah - BOROVLJE, Lerchen Weg 15 v 5723
Poceni prodam LES za opaže (deske in pun te) ter ograd-je za fasadni oder. Janez Svoljšak, Mojstrana 71 5862
Poceni prodam skoraj novo trajno žarečo PEČ. Zglasi-te se popoldne. Jakšič Jože, Kolodvorska 25, Bled 5863
Prodam električni RADIATOR. Pečar Anton, Zadružna 1, Kranj 5864
Prodam kompletno SPALNICO, Leben Karolina, Planina 1, Kranj 5865
Sedem mesecev staro rodovniško SVINJO, težko 130 kg, zamenjam za teleta ali prodam. Mengeš, Prešernova 36 5866
Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE, češnjevek 3, Cerklje 5867
Prodam 160 kg težkega PRAŠIČA. Prebačcvo 41, Kranj 5868
Prodam 300 kg težkega PRAŠIČA. Porenta Anton, Trata 15, Škofja Loka 5869
Prodam dobro ohranjen 120-litrski HLADILNIK obo-din in ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK gorenje. Koki i:'., Kuraltova 32 5870 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Ogled po 16. uri. GorjanC, Moša Pijade 15, Kianj 5871
Prodam bas KITARO. Gart-nar Alojz, Hrcg 18, Preddvor 5872
Prodam PRAŠIČA za zako'. Luže 4, Šenčur 5873
Ugodno prodam novo KROŽNO Z AGO / železnim ogrodjem. Škofjeloška n ti 33, Kranj 5874
Poceni prodam kuhinjsko MIZO, STOLE in POMIVM
NO MIZO. Tavčarjeva II, Kranj 5875
Prodam KONJA. Zabukov je 1, Bcsim.i 5876
Prodam Hi PRAŠIČE, težke po HOki^ /a zakol ali dopil > nje. Kristane, Srednja vas 13, Šenčur 5877
Prodam sedem tednov sla re PRAŠIČKE. Babni vrt 7. Golnik 5878
Prodam PRAŠIČA za zak& Voklo 12 Jj£
Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 45, Cerkg
Prodam globok OTR0$*f VOZIČEK. Vopovlje 21, Cg*
Prodam 12 m' suhih hrast? vih DRV. Bohinc Joža, Cen ljc 16. telefon 064 73-154 5»»
Prodam štiri  leta stareg delovnega    VOLA, tezkfg« okrog   600   kg. Radovljjg Jurčičeva 1
Prodam 11 mesecev stafj TELICO. Sp. Duplje 37 3JT
Prodam VRTALNI STRO" primeren za serijske izdela ' Kranj, Cesta JLA 20. »,
Prodam  rabljen 200-WP BRZOPARILNIK. Voklo 3J^,
Ugodno prodam AEG STj[ DILNIK — PEČ na trdo h rivo. Savnik,
Gregorčičeva^
Kranj
NAGRAJUJ^J
UŽITKOM POČITNICAM'
Prodam NAPUšC Sv. gjg
72, Skofja Loka ^ mesecev
Prodam osem *£r~ rega PSA. ^^.kg Ikega ovčarja t [0° 58»" Lesce, letališka » ^ OLJNO PfC .3
Prodam 8. Muiaja
planina
'ss**
Prodam P^'lf ''skomin verigi
0»
s pilil'
ni.....      14. Trtic fč
Prodam dje. Jelenceva 6. 'r 5^
Kranj ,     dvC si>
Poceni prodam p£ MOREZNKT na
XII. NOVOLETNI SEJEM OD 16
gon (ena alfa 400 s V£ kom in verigo) v dobre' ^ nju. Suhu 32, Kranj
-26. DECEMBRA
Prodam KRAVO pred tclit-vijo. Zalog 34   . 5915
Prodam SLAMOREZNICO 1 verigo in puhalnikom spei-ser ler DESKE in BANKINE za opaže. Dvorje 7, Cerklje 5916
Prodam tri KRAVE, eno s teletom, dve bosta kmalu le-letil i. Razgledna cesta 14, Bled 5917
Prodam PRAŠIČA. Resinan. Gorica 2, Radovljica 5918
Prodam sladki MOŠT, ZELJE v glavah in LUCERNO. Olšcvek 11, Preddvor 5919
Prodam PSA volčjaka. Pre-doslje 17, Kranj 5920
Prodam KRAVO s teličkom. Zbilje 38 5921
Prodam SENO in PESO. Sp. Brnik 4 5922
Prodam suha bukova DRVA. Bašelj 6, Preddvor 5923
Prodam dva PRAŠIČA, težka po 170 kg. Sp. Brnik 56 5924
Prodam 80 k e težkega PRAŠIČA. Poženik 38 5925
Prodam obžgan LES in droben KROMPIR. Zg. Brnik 35 5926
Prodam 13 tednov brejo SVINJO in 200 kg težkega TOAŠTCA za zakol. Zg. Brnik 23 5927
Prodam STRUŽNICO prvo tajska, tip 160 in VRTALNI STR< > j
od 1 do 13 mm. Gadova 14, Kokrica (pri Pro-}ektovi žagi) 5928
Prodam dobro vozno KO-B"0. Žirovnica 55 5029
Prodam   globok OTROŠKI
voziček, košarico, sta
jj'f o in dvodelno zastekleno okno z roleto. Dolinar, j' 'kovo naselje 135, Škofia Loka
p'odam delovnega VOLA. 43 kij 3, Preddvor 5931
Prodam ZAVUALNI STROJ [jUnd mašina), dolžine 1 m. Nav-lov v oglasnem oddelku 5932
Prodam šest mesecev brejo ''HO fri/.jsko. zimska IA-
Nltl KA 4tonsko HARMO-v *0 na novo uglašeno. Po-Zo,,|k 14, Cerklje 5940
KUPIM
7ii
k"r>im SANKE. Prebačevo
K i,
{!* kU< lai (evo HARMONIKO *8lov  v  oglasnem oddelku 5896
Tu«'"1"" dobro ohranjen JJjJJttOR stever 18 KM s l" ' uliko in koso. Česen i I ;". Tacen 42. Šentvid — **JbUaiui S897 M !£>m tri PRAŠIČ! , težke ,1, ;° ''° kg. Urevc, Ra j Kosovelova 17 5898
lvl(v','r"n 'rofazni ELEKTRO 4* cOR 4 ali  5 KM. HraSe
K.r j
anj
5805
m   3-tonsko lubasovo
Kupim FIAT 750, letnik 1968 ali 1969. Plačam takoj. Doma od 16. do 18. ure. Stra-han Franc, Šenčur, Kranjska cesta 28 5845
Prodam PRIKIJUČEK za prikolico za fiat 1100 R, REZERVNO KOLO za škodo, DVIGALKO za vvartburga. Flerin, Kidričeva 36, Kranj, telefon 21-820 5899
Prodam RENAULT 8, dve zimski gumi in eno letno GUMO za taunusa. Markuta, Partizanska 27, Kranj 5900
Prodam FIAT 750, letnik 1966. Luže 15, Šenčur 5901
Prodam FIAT 750, letnik 1961. Cesta Kokrškega odreda 26, Kranj 5934
STANOVANJA
m
Zaročenca iščeta SOBO. Možnost pranja in kuhanja. Ponudbe poslati pod »Kranj — takoj« 5902
Nujno iščem enosobno STANOVANJE ali večjo SOBO 7. možnostjo kuhanja v Skofji Loki ali okolici do Kranja. Medved ali Železnikov. Ponudbe poslati pod »nagrada 100.000 SD« 5903
POSEST*
Ob Bistrici pri Tržiču u todno prodam HIšO / garažo in drvarnico. Naslov v oglasnem oddelku 5857
Prodani dve ZAZIDLJIVI PARCELI. Lahovčc 67 5904
Prodam gradbene PARCELE na lepem kraju v Lescah. Informacije 27., 28. in 29. novembra 1971. Hribar, Sob-čeva ulica 14, Lesce 5905 i od no prodam polovico HI6E / vrtom V Vogljah pri K raniu. Naslov v oelasnem oddelku *>3S
ZAPOSLITVE
Zapot 11 m t dva POMOČNIKA. Ponudbe poslati na naslov: OVEN Franc, izdelovanje lesenih in plastičnih rolet I ll Mil ANA. Rožna dolina, cesta XV. št. 1 5850
Instruiram NEMŠČINO za OSnOVM la štednje šole ter matematiko za osnovno šolo O ros, Zanova 36. Kranj 5906
Potrebu iem POMOČ v GOSPODIN IS I\ 11 dvakrat te densko i/menično »lonoldne OZ.   popoldne.    Ponudbe pO
slati pod »Kokrii b 5907 Instruiram matematiko
za osnovno  šolo   in gimna /iio  Demšar Milojka, Valjav fieva  l, Kranj,  telefon 23-119 5908
V VARSTVO sprejmem otroka od 6. do 14. ure. Flerin. Kidričeva 36, Kranj, telefon 21-820 5909
V stalno zaposlitev sprejmem MOŠKE od 20 do 30 let
za priučitev izdelovanja patent žičnih ščetk. Možnost zaslužka preko 2000 din mesečno. Mihelčič, Stražiška 12, Kranj 5936
Poštenemu dekletu nudim hrano in stanovanje za pomoč v gospodinjstvu v popoldanskem času. Ponudbe poslati pod »resno« 5937
POSOJILA
Nujno potrebujem 8000 din posojila. Vrnem po dogovoru s 25 % obrestmi. Ponudbe poslati pod »gotova garancija« 5910
03VESTILA
ROLETE lesene, plastične z delnim popustom in žalu-zije naročite pri zastopniku ŠPILERJU, Gradnikova 9. Radovljica, telefon 75-610. Pišite, pridem na dom 4557
PLESNI NADALJEVALNI TEČAJ v delavskem domu v KRANJU   v  soboto,  27. no-
vembra ob 18.30. Začetniški plesni tečaji v sredah in nedeljah. Nov začetniški plesni tečaj se začne v petek, 3. decembra 5853
Cenjene stranke obveščam, da se lahko odslej poslužujejo SERVISNIH USLUG za OLJNE GORILCE bentone in PEČI norrahammai husqvar-na pri NOVAKU JOŽETU, Kidričeva 24, Kranj, telefon 23-058 ali 21-057. Popravila po garancijskih pogojih brezplačna 5911
Opozorilo!  Ne odgovarjam za uokvirjene slike  in ogledala po šestih mesecih prejema. Čolnar, steklar, Kranj 5912
Opravljam vsa AVTOKLE-PARSKA DELA v popoldanskem času. Škofic Marjan, Kranj, Jezerska cesta 15 5938
Brusim NOŽE in ŠKARJE. Šempetrska 8, Kranj tel. 22458
PBifmDiTvr
SZDL KOKRICA priredi ob prazniku republike, 28. novembra, ob 16. uri VESELICO. Igra ansambel TURISTI 5855
GOSTIŠČE »ŽLINDRA ANTONIJA« VALBURGA prireja v soboto, 27., nedeljo 28. in ponedeljek 29. novembra ZABAVO   s   PLESOM. Igra
ansambel METODA PRA-PROTNIKA s PEVCI. Vabljeni! 5859
KO SZDL čestita vsem va-ščanom ŠENČURJA in SREDNJE VASI ob dnevu republike in vabi na proslavo v nedeljo, 28. novembra, ob 16. uri v kulturnem domu. Odbor 5913
GOSTILNA PETERLIN, KOMENDA prireja 29. novembra ZABAVO s PLESOM. Igra ansambel ZAPRAVLJIV-CKI. Obenem čestita vsem obiskovalcem za dan republike 5914
MLADINSKI AKTIV MAVČIČE prireja v nedeljo, 29. novembra, ob 18. uri PLES za staro in mlado. Iern ansambel   TURISTI. Vabljeni!
5039
OBLETNICA
Ob obletnici smrti dragega moža in očeta
ŠTEFANA TOMCA iz Gozda 4
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in sočustvovali z nami.
Zena z otroki in drugo sorodstvo
Zahvala
Ob nenadomestljivi izgubi naše drage maoe in stare mame
Marije Cuderman
se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja, sosedom, znancem in prijateljem, ki so v težkih dneh sočustvovali z nami in spremljali našo mamo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. župniku za ganljive poslovilne besede in pevcem za žalostinke.
žalujoči: sinova Jože, Franc in hčerka Marija z družinami
Zg. Bela, 22. novembra 1971
Zahvala
Ob nepnčakovani izgubi našega dragega očeta, brata, strica, starega očeta in tasta
Ivana Juhanta
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom m soborcem NOV ter Maistrovim borcem za severno mejo. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so natega dragega pospremili na zadnjo pot, daroval, vence ln cvetje ter Z nami sočustvovali.
Žalujoči: družine Juhant in drugo sorodstvo Poženik — Cerklje na Gorenjskem
Od 1. Kokre
do 31. decembra 1971 v vseh prodajalnah reklamna prodaja z nagradnim žrebanjem
500 ur za 500 kupcev $
GLAS * 30. STRAN
* ——- ■
nesreče
STOPILA PRED AVTOMOBIL
V sredo, 24. novembra, nekaj po 14. mi je na Cesti Staneta Žagarja v Kranju voznik osebnega avtomobila Janez Velikanje Iz Kranja vozil proti križišču s semaforji. Kake dva metra pred prehodom za pešce pa je nenadoma z desne strani stopila pred njegov avtomobil Cirila Roblek iz Bašlja. V nesreči je bila Roblekova lažje ranjena.
Zahvala
Ob smrti dragega moža in očeta
Mihaela Štefeta
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala kolektivu Iskra in njegovim sodelavcem za denarno pomoč, kolektivu Vino Kranj in Jelovici — obrat Preddvor. Prisrčna hvala duhovniku iz Preddvora in vsem drugim, ki so nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali.
žalujoči: žena Miha in Joža
Ivica, sinova
Preddvor, 23. novembra 1971
Sporočamo žalostno vest, da nas ic po težki in hudi bolezni v 57. letu starosti za vedno zapustila naša dobra mama, stara mama, sestra in teta
Ivanka Šink
Bičova mama iz Cirč
Na zadnji poti jo bomo spremili v soboto, 27. novembra, ob 16. uri izpred mrliške veže v Kranju.
Žalujoči: otroci Franci, Dani, Ivanka ter Ančka in Janez z družinama, sestra Micka in drugi sorodniki
Zahvala
Ob smrti dragega moža in očeta
Pernuša
Francovcga Iz Sr. Bele pri Preddvoru
se najlepše zahvaljujemo sosedom in znancem za pomoč, kolektivu opekarne Bobovek, kolektivu Merkurja, PE Kurivo, g. župniku iz Preddvora in Janezu Janežiču za ganljive besede ob grobu.
žalujoči: žena, otroci in drugo sorodstvo
V nedeljo, 19. septembra, ob 10.10 url se je pri vasi Ljubno na Gorenjskem pripetila prometna nesreča, v kateri so bili soudeleženi osebni avtomobili ford taunus bele barve GO 174-80, renault-8 sive barve LJ 33-60 in volksvvagen krem barve CE 396-66. Prosimo očividce te nesreče, ki so vozili za navedenimi vozili, posebno pa voznike, ki so vozili za renaultom-8, ki je vozil iz Ljubljane, da se oglasijo na postaji prometne milice v Kranju ali drugi najbližji postaji milice ter izjavijo, kar vedo o nesreči in vožnji navedenih avtomobilov pred nesrečo.
Iz pisarne UJV Kranj
Ogenj v mizarski delavnici
V sredo, 24. novembra, ponoči je izbruhnil požar v mizarski delavnici Vinka Rožiča v Viševnici pri Bledu. Rožič je prejšnji večer v delavnici delal. Po delu je skobeljni stroj izključil s stikalom, ni pa potegnil kabla iz vtičnice. Ponoči je začelo v delavnici tleti. Ko je Vinko Rožič zjutraj odprl delavnico, Je ogenj izbruhnil. Vzroke požara še raziskujejo, škode je za okoli 40.000 din.
SENTA
skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, tel. 22-053
Kombinati, kmetijske zadruge, posestva, kmeta vale i!
Zamenjujemo ajdo, pšenico in vse vrste žitaric za moko
Prodajamo najkvalitel ne j so moko, krmilno mo ko, koruzo, pšenični zdrob in koruzni zdrob. Skladišče Je odprto od 7 JO do 16. ure vsak dan tudi v soboto
Umrla je članica družbenopolitičnih organizacij v Tržiču
Marija Alič
Pogreb naše članice bo v soboto, 27. novembra, ob 16. uri izpred mrliške veže na pokopališču v Tržiču.
Družbenopolitična organizacija občine Tržič
KINOPODJETJE KRANJ
razglaša
prosti delovni mesti
NATAKARICE
(za snack bar Center)
Pogoji:
KV delavec gostinske ali trgovske stroke ali PKV delavec iste stroke z delovno prakso 2 leti oziroma 5 let
BILJETERJA I. (za kino Center — Storžič)
Pogoji:
PK delavec, poskusno delo 1 mesec. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Pismene ponudbe naj kandidati pošljejo poslovnemu odboru podjetja.
ŽIVILA
DVA RAZNAŠALCA KI za dostavo jutranjika »DELO« naročnikom na dom
(za področje Kranja in za področje škofja Lo ka)
SPREJMEMO TAKOJ.
Delo primerno za gospodinje  in upokojence. Zelo   dober   zaslužek in ostali pogoji.
Ponudbe sprejema CGP »DELO« Kranj, Koroška eesta 16.
Odprto prvenstvo SRS v vaterpolu
Zimski bazen bo danes in jutri prizorišče odprtega zimskega prvenstva SRS v vaterpolu. Letošnje tekmovanje bo dokaj kvalitetno, saj *bodo v A grupi nastopile Triglav I, Triglav II, Koper ter Vodovodni stolp (starejši vaterpolisti). V B skupini: Radovljica, Kamnik, Borec (Kranj). Celovec in Triglav III. Zaradi prezgodnjega termina se prvenstva ne bodo udeležili: va-terpoiisti POŠK-a, Mornarja, Primorja, GAK — Gradec in Triestina — Trst. Igralni čas danes od 19. ure dalje in jutri ob 8. in 17. uri.
—dh
Kros atletov ob dnevu republike
Zaradi izboljšanja stanja tekmovalcev srednjih prog v Kranju bo AK Triglav pozimi organiziral štiri zimske krose. Prvi kros bo že v ponedeljek, 29. novembra, ob 11. uri, posvečen pa bo dnevu republike. Udeležili se ga bedo člani AK Triglava in čtaB* šolskih športnih društev >z Kranja, šolska športna drU» .Iva bodo tekmovala za Prt> hodni pokal, ki ga poklanja AK Triglav. D. Žurner
Invalidi ob dnevu republike
V počastitev dneva republike se bodo danes na kegl.1}* šču Triglava pomerili v Prl; jateljskeni srečanju invah"1 Nove Gorice, Hrastnika, gorja, Trbovelj in Krmu-'-Pokroviteljstvo nad letošnji«" ■.i e, anjem je prevzelo V'n
Kranj. -d"
Podelitev Bloudkovih nagrad
V četrtek so v LjublJa-m /e ,ediiuc podelili republiška družbena priZTUV nja za delo in dosežke v telesni kulturi, BloudkOVC nagrade. ljetos so nagrade dobili štirje posainez niki in dve organizaciji, plaketo pa 23 posamezni kov ler 7 organizacij. Med triindvajsetimi riacraieii
ci so tudi 111 je < «oi 1^1* FRANJO KLOJCNlK.
Kranj - pl iketO je >'"hl1 za pomembno oi ,', miz icH |kO del ».
PETER ŠTEFAN C 1C» K-seiuce — za tckmovaln1-'
dosežke _
VIKTOR RAVNIK, i* senlce — za tekmovali«* dosežke. dh
Obveščamo cenjene obiskovalce, da bo zimsko kopališče v času praznikov odprto:
V SOBOTO od 9. do 13 in od 15. do 19 »«*
V NEDELJO od 12   lo 17   i1
V PONEDELJEK od      do l'> ure
V TOREK BO KOPALIŠČI. ZAPRTO!
Letos smo za primer j a-'o pri izboru najboljšega *°fenjskega športnika in ^pe k sodelovanju povabili tudi urednike šport-■JJ strani slovenskih časnikov in RTV Ljubljane
ter naše športne sodelavce.
^ naši anketi so sodelo-I*K športni uredniki: za j^lo Evgen Bergant, za "nevnik Stane Fugina, za sportske novosti Drago j^njc, za RTV Marko R°žnian ter za naše ured-^štvo Jože Javornik, Pe Jj* Didić, Božo Malovrh 1X1 "Usan Humer.
Kandidate, ki so nam ^ Predlagali, smo točko-po enakem ključu kot Pri bralcih. Na pr-mestu je spet Peter štefančič s 67 glasovi, sle-^° Pa mu Jože Zupin, J» lož« Turk 49, Dušan l****! 46, Blaž Jakopič '7> Štefan Pesjak 25, Marjan Mesec 23 Judita Man-delJc 17, Iztok Kavčič 14
ter Viki Tišler z 12 glasovi.
* ekipni konkurenci pa na pi-vem mestu keg-, * Triglava, drugi so peiisti Jesenic, tretji k Cetverec Bleda, četrte ■ arkarice Zirov ter pe-vaterpoH8ti Triglava.
d^er   Pa   obljuba dela t  *• snni letos namenili denarne nagrade. Pr-0 v vrednosti  150 din
S"16 NadU RuU,r' 1 JUb* 100a ^"'-nova 5; drugo ^ d*n dobi Janez Krni-
ter  Krani- Cestil JLA 28 ^ *retJo 50 din Anton Gr-Kranj, Cesta JLA 32.
D. Humer
Izbrali ste najboljšega gorenjskega športnika in ekipo za leto 1971
Peter Štefančič in - po tradiciji - hokejisti Jesenic
Ob dnevu republike letos ste že šestnajstič, dragi bralci, izbrali najboljšega gorenjskega športnika in tretjič zapored najboljšo gorenjsko ekipo. Anketa je pokazala, da ste za leto 1971 kot najboljšega izbrali smučarskega skakalca Kranjčana Petra štefančiča, člana ŠD Jesenice. V ekipni konkurenci pa so po tradiciji že tretjič na prvem mestu hjpkejisti Jesenic.
PETER  ŠTEFANČIČ: Le-tošnji državni prvak; tretji ^M^^^^^v na tekmovanju za Poldov me-
morial marca meseca v Planici, kjer je nastopila skoraj vsa elita evropskih skakalcev; dobitnik nagrade »Zlata smučka«, ki jo najboljšemu jugoslovanskemu smučarju podeljuje uredništvo Sportskih novosti...
BOGDAN NORČIČ: mladinski državni prvak za sezono 1970/71 in član državne reprezentance.
JOŽE ZUPIN: po ogorčeni borbi je tokrat prvič postal prvak Jugoslavije v motokro-su; je zmagovalec mednarodne dirke »Karlovac 71«; svojevrsten podvig pomeni njegova uvrstitev med 15 najboljših krosistov sveta, kar doslej ni uspelo še nobenemu Jugoslovanu.
% BLAŽ JAKOPIČ: ponovno državni prvak v slalomu; na FIS-A tekmovanju v Kranjski gori je bil 8. v veleslalomu; več dobrih rezultatov je
Peter štefančič
Na drugem mestu je pristal smučarski skakalec, mladinski državni prvak za leto 1971, Bogdan Norčič, na tretjem letošnji državni prvak v motokrosu Tržičan Jože Zupin, na četrtem kandidat za olimpijske igre v Sapporu, smučar Blaž Jakopič, na petem pa hokejist petnajst-kratnega državnega prvaka Jesenic Albin Felc. Od šestega do desetega mesta so se razvrstili smučarski skakalec Marjan Mesec, padalec Štefan Pesjak, atlet Dušan Prežel j, hokejist Viki Tišler in kegijač Jože Turk.
V konkurenci ekip je druga ekipa kegljačev Triglava, tretji so vaterpolisti Triglava, četrte košarkarice Jesenic in   prt    kosarkarice /irov.
Ste izbrali prav? Primerjajmo najboljše dosežke prve peterice.
Bogdan Norčič
Albin Felc
zabeležil tudi na drugih mednarodnih tekmah, kar mu daje velike možnosti za potovanje v Sapporo.
ALBIN FELC: kapetan »večnih« šampionov v hokeju na ledu; bil je dolga leta član državne reprezentance in eden najpopularnejših športnikov SFRJ.
Med ekipami pa ste izbrali kot prve tri naslednje:
HOKEJISTI JESENIC so že petnajstič osvojili najvišji državni naslov, imajo v svojih vrstah največ državnih re-prezentantov, v borbi za šestnajsto zvezdico pa so konkurenti, da tudi letos postanejo zmagovalci.
KEGLJAČI TRIGLAVA so letošnji vicešampioni evropskega kegljaškega pokala. Zabeležili pa so še izvrstne rezultate na domačih kegljiščih. V svojih vrstah imajo tudi štiri državne reprezentante.
Jože Zupin
Blaž Jakopič
VATERPOLISTI TRIGLAVA so v letošnjem tekmovanju nastopili v II. zvezni vaterpolski ligi. Kljub temu, da se po enoletnem premoru ni* so uvrstili spet v I. zvezno ligo, so tokrat pristali na tretjem mestu.
VRSTNI RED — POSAMEZNIKI:
točke
Sk*h hokejist
1. PETER ŠTEFANČIČ — smučarski skoki, ŠD Jesenice 837
2. BOGDAN NORČIČ — smučarski skoki, SK Triglav 709
3. JOŽE ZUPIN — motoristika — AMD Tržič 580
4. BLAŽ JAKOPIČ — alpske discipline — ŠD Jesenice 531
5. ALBIN FELC — hokej — HK Jesenice 494
6. MARJAN MESEC — smučarski skoki — SK Triglav 489
7. ŠTEFAN PESJAK — padalstvo — ALC Lesce 426
8. DUŠAN PREZELJ — atletika — AK Triglav 406
9. VIKI TIŠLER — hokej — HK Jesenice 386
10. JOŽE TURK — kegljanje — KK Triglav 343
11. Lidija Svarc (plavanje — PK Triglav) 339 točk, 12. Bo"o Jan (hokej _ HK Jesenice) 241, 13. Rudi Knez (hokej — H K Jesenice) 239, 14. Anton Česen (kegljanje — KK Triglav) 172, 15. Judita Mandeljc (plavanje — PK Triglav) 164, 16. Janez Gorjanc (klasična kombinacija — SK Triglav) 136, 17. Tomo Balderman (vaterpolo — PK Triglav) 132, 18. dr. Ivo Valič (alpinizem — PD Kranj) 126, 19. Miro Jenkole (kegljanje — KK Triglav) 118, 20. Vinko Šorli (vaterpolo — PK Triglav) 106, 21. Miran Gašpcršič (alpsko smučanje — ŠD Jesenice), Klemen Kobal (smučarski skoki — SK Triglav) in Zvone Koller (alpinizem — PD Mojstrana) po 102, 24. Vera Otrin (streljanje — SD Jesenice) 94, 25. Anton Globevnik (motoristika — AMD Bled) 80 točk itd.
VRSTNI RED — EKIPE:
1. HK (hokej) JESENICE 655 točk,
2. KK (kegljanje) TRIGLAV 429 točk,
3. PK (vaterpolo) TRIGLAV 216 točk,
4. KK (košarka — ženske) JESENICE 194 točk,
5. KK (košarka — pionirke) ŽIRI 128 točk itd.
D. Humer
GLAS
SOBOTA, 27. novembra 1971
•Prvega mafa 1945 smo izvedeli, da zavezniki uspešno razbijajo nemške oborožene enote na zahodni fronti. Zato s>no se takrat odločili za akcijo, da osvobodimo zapornike v Begunjah. To je bila ena večjih akcij, ki jih je i.vedel kokrški odred. Osvobodili smo prek 600 zapornikov, ki jim je prav gotovo grozila smrt.«
Janko Prezelj — Stane, rojen v Cešnjici v Selški dolini 1923. leta, je bil takrat komandant kokrškega odreda. Po osvoboditvi zapornikov jc odred brez enega bataljona krenil na Koroško. Partizani kokrškega odreda so bili prvi partizani v Celovcu in prvi, ki so v tem mestu izobesili slovensko zastavo.
Po osvoboditvi je Janko Prezelj, ki zdaj živi v Kranju, opravljal vrsto pomembnih dolžnosti v JI.A in na področju obrambe. Tudi danes aktivno dela na področju teritorialne obrambe. Ob prostem času pa se posveti delu v športu in lovu. — Med vrsto odlikovanj in priznanj ima Janko Prezelj tudi naslednja: dve medalji za hrabrost, partizansko zvezdo II. stopnje, me daljo bratstva in enotnosti II. stopnje, medaljo za vojne zasluge z zlatim mečem, medaljo dela H. stopnje ln druga. A. 2.
Kot v mnogih naših organizacij ah družbenega dela se je tudi v ČP Gorenjski tisk uveljavila pozornost do upokojencev. Njihovo srečanje je bilo letos vključeno v počastitev dneva republike. Ob svečanem kosilu so direktor podjetja Jože Konc, glavni urednik Glasa Tone Miklavčič ter v imenu samoupravnih organov Tone Jenko pozdravili udeležence s hvaležnostjo in priznanjem za njihovo nekdanje delo v tem kolektivu. Vsakemu upokojencu so tudi po&*' rili 500 din. K. M. — Foto: F. Perdan
Uspeh v turizmu
V torek jc bito v K ran m posvetovanje predstavnikov gorenjskega turizma in r.o-stinstva. Posvetovanje je pn pravil svet za gostinstvo in turizem pri republiški gospodarski zbornici in strokovni odbor gospodarske zbornice v Kranju. Osnovna ugotovitev na posvetu je bila, da smo letos na Gorenjskem lahko zadovoljni z doseženimi rezultati y turizmu.
Na Gorenjskem so namreč v devetih mesecih obeležili prek milijon 250 tisoč prenočitev, kar je nekaj več kot lani celo leto. Število postov se je namreč povečalo za 9, število prenočitev pa za 13
odstotkov. Uspeh je še toliko v<u'ji, ker se turistične zmogljivosti v primerjavi z minulim letom niso povečale.
/'(/ SO govorili o združevanju v turtstienem gospodarstvu na Gorenjskem, so ugotovil,, da je bilo tudi na tem področju v zadnjem času precej uarejenee.a. Tako danes pet turističnih gospodarskih organizacij razpolaga z okrog 500 ležišči, kar je vsekakor velika razlika od nekdanje razdrobljenosti na tem področju. Podatki kažejo, da je gorenjsko gostinstvo za potrebe na zunanjem trgu že dovolj združeno. Izjema je tu le kranjska občina. Ugoto
vitev o primerni združitvi pa ne velja za turistične agcnci je, ki so še vedno preveč razdrobljene.
Skratka, na posvetovanju so ugotovili dvoje:
Do združitev ni prihajalo le zaradi večjih možnosti pri pridobivanju kreditov, ampak tudi raiadi večje poslovnosti, raziskav trga, skupne propagande, vzgoje kadrov itd.
Zaradi konkurenčnosti v gostinskih storitvah ni več potrebno nadaljnje tdruteve nje v večje organizacijske enote.
A. Z.
Nova pošta :n avtomatska telefonska centrala v Tržiču
V sredo opoldne so v Tržiču odprli novo pošto In av tomatsko telefonsko centralo. Centralo je ***** kranjska Iskra in ima 500 priključkov. Zmogljivost P» bodo kasneje labko „ petkrat povečali. Dokler v Tržič" ne bodo zgradili potrebnega telefonskega omrežja, bodo labko ustregli prošnjo vsakemu tretjemu prosilcu *» telefon. Za novo posto, ki j« menda ena naJsodobncJ*|h v Sloveniji, je Podjetje za PTT promet I* Kranja 4* •eglo enako stopnjo v razvoju telefonskib zvez. Na 0* renjskem Je zdaj 21 avtomatskih telefonskih central * «90 priključki. — A. Ž. — Foto. F. Perdan