Ob razpravah o polletnih obračunih
Tudi delovni čas pod drobnogledom
Razširjena seja občinskega komiteja ZKS Ljubljana-šiška, ki se je nadaljevala s sejo predsedstva občinskega komiteja SZDL (2. septembra), je prinesla toliko odločnih in jasnih misli, aktualnih in kon-kretnih nalog, da je zares škoda, ker ne morejo vse najti odmeva v našem časo-pisu. Skušajmo zato iz tehtne problema-tike izbrati le nekaj izhodiščnih točk, kl so dale seji širok okvir za razpravo: ne-spodbudna rast skupnega dohodka za 12,3 odstotka, močno povečanje zalog končnih izdelkov (za 21,3 odstotka), dvig osebnih dohodkov za 24,6 odstotka, povečano za-poslovanje za 1,6 odstotka, padec ekono-mičnosti poslovanja, manjši dohodek, ki je ostal gospodarskim organizacijam za osebne dohodke in ostanek dohodka.
Če omenimo še to, da je bilo pri ana-lizah o lizplačanih dohodkih marsikje ugo-tovljeno, da so orgaruizacije združenega dela prekoračile dogovorjeni del dohodka za skupno porabo ter da so temeljne or-ganizacije s slabimi poslovnimi rezultati pogosto iskale rešitev iz gospodarskih te-žav v prekomernem zaposlovanju — po-tem je jasno, da je bila razprava komuni-stov ostra in kritična.
Podatkov ne jemati pavšalno
Pustimo ob strani tarnanje na račun splošnih gospodarskih gibanj doma in v svetu, ne iščimo znova »grešnega kozla« v neplačansi fakturirani realizaciji, prav tako se ne sklicujmo zgolj na neurejene dohodkovne odnose kot vzrok za slabe po-slovne rezultate. Iz večno ponavljajočih se razprav o tem, kaj bi morali storiti, pa nismo, se prav gotovo ne moremo nade-jati svetlejših podatkov, še manj pa prave aktivnostii med ljudmi.
Kaj torej storiti?
Številke o izvozu, ki spričo ostalih sicer dokaj blago zvene, bo treba malce podrob-neje preanalizirati. Res je, da je organi-zaaij združenega dela, ki se usmerjajo v izvoz, čedalje več, res pa je tudi, da tega ne gre jemati pavšalno, amipak pogledati, v kalikšni meri so tuje surovine nadome-stile z domačimi, koliko lastnih izdelkov so izvozile, ne navsezadnje pa bo treba spremeniti tudii uvoznoizvozno razmerje med Vzhodom in Zahodom; iz zahodnih držav namreč uvažamo 88,2 odstotka re-promateriala, iz vzhodnih pa le 11,8 od-stotkov.
Ne gre, da bi z vso ihto zagnali vik in krik ali pa nemočno stali ob strani in gle-dali, kako gre voz v svojo srmer. Koledar do konca leta je vse tanjši in naša aktiv-
nost torej bolj potrebna. Realno, trezno in brez nestrpnosti bo treba zavihati rokave, pomesti s problemi najprej v svoji sredini — to je naloga vseh, posebno komunistov. Laže bo šlo, 'ker so naloge in ukrepi več ali manj znani, treba se jih je le držati in jih izpolnjevati.
Kakšen je naš delovni urnik?
Prav tako so na seji menili, da bo tre-ba prej ko slej stopiti na prste tistemu »vmesnemu« kadru med vodilnimi in osta-limi delavci, ki so doslej pogosto ostali skriti kritičnemu očesu in o katerih prav-zaprav malo vemo; gre za razne trgovske potnike, zastopnike v tujini in podobno. Poleg tega vsaj v tretjini delovnih organi-zacij samoupravni odnosi niso ravno na višini, kar tudi nosi s seboj določene po-sledice.
Pa še na nekaj so opozorili: da bo tre-ba podrobneje pogledati, kako pravzaprav izkoriščamo svoj delovni in prosti čas, kakšen je naš delovni urnik, poiskati mož-nosti za uvedbo drsečega delovnega časa tam, kjer tega še niso storili.
Za skladnejši razvoj Ijubljanskih občin
Naloge, ki čakajo Ljubljano v novem srednjeročnem obdobju 1976—1980, so si-cer v glavnem zinane, vendar pa bo za nji-hovo reševanje potreben dogovor vseh ljubljanskih občin. Naloge se med seboj prepletajo, vplivajo druga na drugo — do-cela nemogoče je, da bi jih zapirali v ob-činske meje! Terjajo stalno dogovarjanje in sporazumevanje, pripravljenost za skupno rešavanje vprašanj, načrtovanj, pripravljanje programov — pa tudi zdru-ževanje sredstev zamje. Predlog dogovora za občine ljubljanske regije o skupnih vprašanjiih družbenega razvaja je sedaj narejen, treba ga je temeljito pretresti, zato je razumljivo, da so mu udeleženci seje SZDL posvetili primerno pozornost.
Marjana Vončina