228514 JLETJLoJJSKJL NOVEMBER 1982 - ŠT. 21 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA________________LETO XXIII Devetmesečje v okviru družbenih usmeritev k_____________________________________v V prejšnji številki glasila smo poročali o oceni gospodarjenja, tik pred izdelavo periodičnega obračuna. Po obračunu je bilo ugotovljeno, da ocena podatkov ni dosti odstopala od dejanskega izračuna, nekateri kazalci so celo ugodnejši. Kljub številnim težavam nam je uspelo fizični obseg proizvodnje celo povečati, v odnosu na lansko obdobje za 0,3 %. Tudi porast fizične produktivnosti je zabeležen za 5,7 %, kar je nad dosežkom v republiki. Prodaja preje je v letošnjem letu potekala nemoteno, kar je posledica pomanjkanja preje na jugoslovanskem tržišču. Usmeritev v donosnejše artikle in povečan obseg dodelave enojne preje, je vplival na iztržek za kilo- V predilnici II (Foto: B. B.) gram preje, poleg povečanih prodajnih cen. Največ preje smo prodali na slovensko tržišče, in sicer 57 % vrednosti proizvodnje, na Hrvaško 17 %, v Makedonijo 7 %, v ostale republike (razen Črne gore) pa 5 %. Da bi zagotovili najnujnejša sredstva za nakup surovin iz tujine, in prav tako za nakupe rezervnih delov, smo morali pojačati izvoz preje. Na konvertibilno tržišče smo izvozili za 3,018.000 ameriških dolarjev preje, kar je za 36 % več v primerjavi z lanskim obdobjem in smo tako v celoti uresničili plansko obveznost, ki je postavljena v okviru Samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino. Ker nam sredstva od izvoza niso zadostovala za nakup surovin, smo se povezovali za združevanje deviz tudi z našimi kupci. V devetih mesecih so ti prenesli na naš devizni račun 2,297.000 ameriških dolarjev, vendar se je prenos deviz po zadnjih ukrepih, ko ostane delovnim organizacijam le 30% deviznih sredstev, zmanjšal in nas resno skrbi, kako si bomo zagotavljali surovine za prihodnje leto. Ker predelujemo v glavnem surovine uvoznega porekla, stroški izredno hitro naraščajo, k temu je izdatno pripomogla že dosedanja postopna devalvacija dinarja. Kilogram surovine je v odnosu na lansko leto v povprečju dražji za 26 %, električna energija za 57 %, sledijo pa tudi podražitve ostalih^ materialov in storitev. Če upošte- vamo, da predstavlja surovina skoraj tri četrtine vseh naših stroškov, potem lahko ugotavljamo, kako usodna je za nas vsaka podražitev vlakna. Kljub intenzivni izterjavi nam ni uspelo izterjati vseh terjatev, ker se v jugoslovanskem merilu že kaže poslabšanje plačilne sposobnosti gospodarstva. Zato so tudi terjatve večje kot so bile v začetku leta ali ob polletju. Vsi našteti dejavniki so se odrazili na poslovnem uspehu devetmesečnega obdobja. Planiranega dohodka nismo dosegli, kljub temu, da je v odnosu na lansko leto večji za 17 %. Isto velja tudi za čisti dohodek. Na izpad od načrtovanega je v naj večji meri vplivala hitrejša rast cen od predvidene v planu. Ob vsakem periodičnem obračunu poslovanja je delovna organizacija dolžna ugotoviti, kako izpolnjuje družbene usmeritve za urejanje določenih stroškov, osebnih dohodkov in skupne porabe. Analiza izdatkov, kot so reprezentanca, dnevnice, potni stroški doma in v tujini, je pokazala, da moramo le-te razmejiti tako, da posebej obravnavamo tiste, ki so vezani na poslovno dejavnost in druge, ki nastajajo zaradi obratovanja počitniškega doma v Novigradu. Če izvzamemo stroške počitniškega doma, potem so preostali večji za 39 %. Značilno za letošnje leto je več potovanj v tujino, zaradi izvoza preje, reše-Nadaljevanje na 2. strani (Nadaljevanje s 1. strani) vanja reklamacij in uvajanja novega Siro Spun postopka predenja. Ti stroški so v okviru postavljenega normativa za podgrupo predilnic. Družba omejuje tudi dela po pogodbi. Naša delovna organizacija je imela v devetmesečju 150.000 din teh izdatkov in so v okviru postavljenega družbenega normativa. V okviru teh meril pa smo prav tako pri oblikovanju in porabi sredstev skupne porabe. Posebna odgovornost se postavlja v zadnjem obdobju razporejanju sredstev za osebne dohodke. Vsi kršilci družbenih usmeritev morajo preveč izplačane osebne dohodke, ki jih ne morejo opravičiti s povečanjem dohodka in izvoza, poračunati. V naši delovni organizaciji smo že v polletju posvečali temu vso pozornost in sproti spremljali možnost rasti sredstev za osebne dohodke. Zato je tudi razporeditev v devetmesečnem obdobju v skladu z Dogovorom o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov. A. Kralj RAZPOREDITEV CELOTNEGA PRIHODKA v 000 din naziv 30.9.1981 plan I-IX/82 30.9.1982 1982 1981 1982 CELOTNI PRIHODEK 807.41? 999-465 986.028 122 99 - porabljena sredstva - amort. po predpisih min. 519.895 625.803 635-263 122 102 stopnjah 34.439 51.46 6 53-757 156 104 DOHODEK ?53-078 3?2.196 297-008 117 92 OBVEZNOSTI IZ DOHODKA 67.920 78.179 58.099 85 74 ČISTI DOHODEK 185.193 244.018 238-909 129 98 BRUTO OSEBNI DOHODEK 131.908 165.138 151.847 115 92 SKLAD SKUPNE PORABE 18.546 21.733 21.071 114 97 AKUMULACIJA 50.704 73.646 65.990 130 90 Skupaj 201.158 260.517 238.903 118 9? AKUMULACIJA + AMORTIZACIJA 85.142 125.11? 119.747 141 96 Po najnovejših ukrepih ZIS TRENUTEK STREZNITVE Klesati se je začelo na vrhu. Kaže, da se bomo lahko nagledali nenavadnih prizorov: ministri se bodo vozili v malolitražnih avtomobilih domače izdelave, razen v izjemnih državnih priložnostih, zvezna administracija bo delala od osme ure, službena potovanja v tujino bodo skrčena za nujne potrebe, manj bo dragih koktajlov, diplomati ne bodo imeli privilegije pri carini. Če od vseh zahtevamo odrekanje, moramo pričeti pri sebi. Osebni vzgled je najboljši, in s tega načela so krenili predstavniki zvezne vlade na svoj »pohod« k predlaganju naj novejših ukrepov za varčevanje. Na mnogih srečanjih zveznih funkcionarjev s predstavniki tiska ne pozabijo poudariti, da bodo dosledno spoštovali kar je dogovorjeno ob zadnjem »paketu« ukrepov, ki ga je potrdila zvezna skupščina Jugoslavije. Moramo zaupati, da bodo dosledni pri svojih odločitvah, ker lahko le tako zahtevajo od vsa- kega posameznika, da sprejme »nove navade«, da se odreče včasih tudi česa, kar je nujno, da se porabi le toliko kot dovoljujejo možnosti. V tem smislu lahko tolmačimo tudi odločbo o uvedbi depozita za zasebne prehode čez mejo. Nekaj občanov, s katerimi se je reporter pogovarjal, je menilo, da bi tak ukrep moral biti uveden že prej, saj pravijo, da se je s potovanji že pretiravalo. Potovali so tudi taki, ki jim materialne možnosti niso dopuščale takega »razkošja«, pa so se mnogi zaradi te »mode« tudi zadolževali. Depozit pa sedaj obvezuje tudi zvezni izvršni svet, da ukrene vse potrebno, kar bo pripomoglo uravnavanju stanja na domačem trgu, toliko bolj, ker so mnogi potovali čez mejo le zato, da bi kupili to, česar pri nas ni bilo dobiti. V nasprotnem primeru bodo odprta vrata mnogim špekulacijam, katerih administrativni ukrepi ne morejo zavreti. Špekulanti vedno prenesejo svoje stroške na končnega kupca. Njim bo odklenkalo le, če bo domače tržišče dobro založeno. Mnogi se tudi ne strinjajo z uvedbo bonov za bencin, toda ta ukrep je bil nujen in edini mogoči način, da se prepreči kaos pred bencinskimi črpalkami. Nekaterih ukrepov pa ne bi bilo potrebno, da bi jih sprejeli, toda kaj, ko se dogaja, da se vsak posameznik in vsaka delovna organizacija drugače vede. Zakaj je npr. moralo priti do tega, da se z zakonom odreja začetek delovnega časa ali pa to, da so precizirali, da lahko pečejo kruh, ki ni težji od 1,240.000 dinarjev za nabavo osebnih varstvenih sredstev v letu 1983 Ob koncu leta sprejemamo načrte, plane za delovno organizacijo za leto 1983. Tako je izdelan plan nabave osebnih varstvenih sredstev: ortopedskih čevljev, zaščitnih oblek, vate za zaščito slušnih organov, respiratorjev za zaščito pred bombažnim prahom in druga osebna varovalna sredstva. Sredstva, ki se uporabijo v te namene, niso majhna. Za leto 1983 je-predvideno 1 milijon 240 tisoč N dinarjev v te namene. To so naša skupna sredstva, zato je prav, da jih tudi namensko uporabljamo. 800 gramov. Zakaj tega ne morejo urediti same delovne organizacije. Bilo je že več pobud, da bi varčevali z drobnimi stvarmi, vendar so mnogi gledali na to s podcenjevanjem. Nekatere občine so uvedle avtobuse za odhode na sestanke, da bi funkcionarji in direktorji potovali skupaj. Nazadnje je vse to padlo v vodo kot neuspešen preizkus. Toda, ko so se vse te drobne stvari kopičile, je enkrat moralo priti do resnice. Z njo se prav sedaj srečujemo, ni niti lepa niti ohrabrujoča, je pa zadosten opomin, da po starem ne gre več. Moramo zaupati, da bomo vsi enako vpre-ženi v stabilizacijska prizadevanja, da ne bo izjem. Le tako lahko dočakamo čas, ko ne bo več administrativnih ukrepov. TANJUG: M. Dundjerovič V obravnavi je reorganizacija POTREBNO JE USTVARJALNO SODELOVANJE Da je reorganizacija proizvodnje in vzdrževanja še neuresničena naloga prejšnjega srednjeročnega obdobja, je bilo čutiti v delovni organizaciji že dalj časa. Neurejena organizacijska povezava in sodelovanje obeh sektorjev je hromilo učinkovitejši napredek posodobljene proizvodnje. Čeprav so dosežki naše proizvodnje v primerjavi z jugoslovanskimi predilnicami ugodni, pa je še vedno prevelik razkorak med dosežki v približno enako opremljenih predilnicah industrijsko razvitih dežel. Tega smo se zavedali že pri opredelitvi naloge, daljše pa je bilo obdobje iskanja vzrokov in rešitev za odpravo. Končni cilj, kako napraviti našo proizvodnjo bolj učinkovito, je bil znan od vsega začetka. Rešitve niso bile iskane v smeri večjega fizičnega obremenjevanja proizvodnih delavk, saj te ponekod kljub polni obremenjenosti ne dosegajo zadovoljive storilnosti. Osnutek ocenjuje, da je glavni vzrok premajhne učinkovitosti naše proizvodnje v prevelikem številu pretrgov na prstan-čnih strojih, ki še spremljajo naše predenje v veliki meri, zato ne dosegamo učinkov pedilnic v razvitejših deželah; pa tudi v preobsežni režiji, ki bremeni našo proizvodnjo. Razlika v pretrgih je tolikšna, da pri nas predi-ca porabi za nepotrebno, neproduktivno vezanje pretrgov skoraj polovico celotnega delovnega časa. Zaradi številnih pretrgov, pa »pridelamo« tudi veliko preveč nepotrebnih odpadkov. Vedeti je namreč treba, da je nizko število pretrgov odraz visoke stopnje organiziranosti proizvodnje, to pa pomeni kvalitetno planiranje, optimalen in stalen proizvodni program, odgovarjajoči izbor surovin, smotrno izrabo obstoječe tehnologije, primerne klimatske pogoje, skrbno nego in vzdrževanje strojev in naprav, usklajeno delovanje vseh služb, dobro usposobljenost kadrov, visoko delovno zavest in delovno disciplino. Tako je ocenjeno v osnutku predloga reorganizacije, ki je delo domačih delavcev in izdelan na osnovi dolgoletnih izkušenj, ki navaja tudi kje sedaj »šepamo« in kako nameravamo vzroke postopoma odpravljati in se približevati ugodnejšim dosežkom. Sedanji predlog reorganizacije dveh najpomembnejših sektorjev v tovarni, pomeni torej korak naprej v učinkovitosti, v iskanju notranjih rezerv, k boljšemu kosu kruha za bodoče. Ta korak nameravamo storiti v času, ko k takšnim rešitvam stremi celotna naša družba. Kako je osnutek reorganizacije zadel »v črno« in koliko lahko pripomore k izboljšanju stanja, ocenimo skupaj v javni obravnavi, ne samo s kritiko in bojaznijo za svoje delovno mesto, temveč ustvarjalno, za skupno postavljeni cilj. »Potrebno je, da se v reševanje teh problemov vključimo vsi delavci, da vidimo, kaj je potrebno in da skupaj presodimo, kaj je v korist kolektiva«, je bilo rečeno na seji delavskega sveta, ko je določil osnutek predloga za javno obravnavo. Lastna udeležba pri dodelitvi družbenega stanovanja Z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. list SRS št. 15/81) je določeno, da je vsak dolžan prispevati lastno udeležbo za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja v skladu s svojimi socialnimi in ekonomskimi možnostmi. Višina lastne udeležbe je odvisna od doseženega dohodka na družinskega člana, izračunana iz skupnega dohodka družine in njihove primerjave s povprečnim mesečnim dohodkom na zaposlenega v SR Sloveniji, v letu pred pridobitvijo družbenega stanovanja. Odstotek lastne udeležbe znaša od 1 do 20 % in je odvisen od vrednosti stanovanja. To določilo je vnešeno tudi v naš samoupravni sporazum o urejanju stanovanjskih vprašanj. Lastno udeležbo je treba plačati v enkratnem znesku pred vselitvijo v stanovanje. Kljub temu, da smo o finančni soudeležbi že večkrat pisali, se dogaja, da prosilci, ki čakajo na stanovanje, ob pridobitvi stanovanja nimajo sredstev za plačilo lastne udeležbe. Zaradi tega priporočamo vsem pričakovalcem stanovanj, da pričnejo namensko varčevati pri Ljubljanski banki, ki nudi ugodne kredite. Občan dobi posojilo, če namensko varčuje najmanj dve leti. V ta namen sklene z banko pogodbo o varčevanju, v kateri določita predvsem višino privarčevanih sredstev in varčevalno dobo. Občan lahko namensko varčuje z enkratnim pologom ali z rednimi mesečnimi pologi. Objavljamo tabelo, iz katere je razvidno, kolikšen odstotek posojila lahko pridobi občan po končani varčevalni dobi in dobo vračanja posojila: Varčevalna doba Posojilo izraženo v % od privar.zneska Doba vračanja posojila let z rednimi mes.pologi z enkratnim pologom let 2 140 180 12 3 190 230 14 4 240 290 16 5 300 360 18 6 400 470 20 7 450 530 22 8 500 600 23 9 550 700 24 10 in več 600 800 25 Občan vrača posojilo v mesečnih obrokih, ki so prvih pet let odplačevanja nižje, po petih letih se mesečni obrok poveča za 12,5 odstotka, po desetih letih pa še za 12,5 odstotka prvega mesečnega obroka. Vse pričakovalce stanovanj opozarjamo, da brez plačila lastne udeležbe ne morejo pridobiti družbenega stanovanja, zato naj v ta namen prično namensko varčevati ali si na kakšen način zagotovijo sredstva za plačilo lastne udeležbe. Odbor za stanovanjska vprašanja Priporočilo Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije o pomiku začetka delovnega časa Da bi racionalneje izrabljali in tako štedili električno energijo, bolje izkoristili delovni čas, delovna sredstva in prilagodili obratovalni čas potrebam delavcev in občanov, priporočajo člani IS skupščine SR Slovenije vsem delavcem v tozdih, kmetijskih zadrugah, delovnih skupnosti SIS in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, da zagotovimo odvijanje delovnega časa v času dnevne svetlobe. Prehod na kasnejši začetek naj se povsod, razen kadar zaradi narave dejavnosti ter drugih opravičljivih razlogov ni možno, izvede v najkrajšem času — najkasneje pa do konca meseca novembra. Vse OZD in skupnosti, ki začnejo z delom ob 7. uri naj pomaknejo začetek delovnega časa za najmanj eno uro, tisti pa, ki začnejo z delom prej, pa za več kot eno uro. Še večji zamik delovnega časa pa naj določijo v delovnih skupnostih skupnih služb, če se delo v organizacijah za katero opravljajo dela in naloge opravlja v dveh ali treh izmenah. Delovne skupnosti v okviru družbenopolitičnih organizacij pa naj začetek delovnega časa prilagodijo po odloku o začet- ku in koncu delovnega časa v upravnih organih. Pred izvedbo je treba proučiti in odpraviti probleme v zvezi z varstvom in izobraževanjem otrok, prevozov na in z dela, prehrano itd. Izvršni svet skupščine SR Slovenije zato priporoča organizacijam združenega dela v dejavnosti prometa in zveze, prometa blaga na drobno, gostinstva in drugih družbenih dejavnosti, da začetek in konec delovnega časa teh dejavnosti določijo tako, da zagotovijo kar naj večjo prilagoditev delovnega časa potrebam delavcev in občanov, hkrati pa tudi največje možne prihranke pri energiji. Prav gotovo se tudi v Predilnici Litija ne bomo izognili premiku začetka delovnega časa. Delavci na triizmenskem delu bo- Preprost, toda koristen pripomoček, ki malo spominja na mrežo pri žaru (za čevapčiče), precej olajša delo delavkam ob avtomatskih previjalnih strojih, saj prestrezajo neodvite kopse, za katere bi se sicer bilo potrebno globoko sklanjati v zaboje, da bi jih vračali v obdelavo. Prazne cevke pa ob tem lepo zdrknejo na svoje mesto v zaboj. do pričenjali z delom uro kasneje že zaradi uskladitve delovnega časa z ostalimi delovnimi organizacijami v Litiji in Šmartnem, to pa zaradi prevozov na delo; ostali delavci pa bodo pričenjali z delom kasneje zaradi navedenih razlogov v »Priporočilu«, poleg tega pa bo gotovo sprejet predlog za uvedbo letnega ča- sa (saj ne moremo biti več izjema v Evropi) in bi postal takrat pričetek delovnega časa »prezgodnji«, če ga že sedaj ne bi premaknili naprej. Kot je znano, premik delovnega časa ni le začasen ukrep, temveč se bomo morali nanj privaditi in ga sprejeti, kot smo nekoč sprejeli sedanji delovni čas. Odkar so uvedli bone za gorivo je naš parkirni prostor skoraj prazen. Bližnjim ni več do vožnje na delo, oddaljenejšim pa zaenkrat drugega še ne preostane. Po uvedbi novih avtobusnih linij bo tudi za te lažje. Novi avtobusni progi za delavce iz Litije in Šmartna Ukrep, ki ga je nedavno sprejel zvezni izvršni svet o uvedbi bonov za omejeno in kontrolirano potrošnjo bencina in plinskega olja, je najbolj prizadel tiste delavce, ki prihajajo na delo iz oddaljenejših krajev, od koder ni organiziranega javnega prevoza. Dve taki relaciji, po kateri prihajajo delavci na delo v Litijo in Šmartno ali pa se iz Litije vozijo še naprej — v Ljubljano, sta Reka Gozd— Litija in Primskovo—Litija. Na razgovoru s predstavniki prizadetih krajevnih skupnosti, delovnih organizacij in delovne organizacije Integral TOZD Turbus so se dogovorili, da bodo organizirali novi avtobusni povezavi po teh dveh dolinah. Avtobus bi imel postanke: Reka—Gozd (Štrus), Štanga, Poljane, Zavrstnik, Šmartno, Vintarjevec, Šmartno, Zagorica, Litija (Borišek), Litija (Pošta). (V Vintarjevec ne bi vozil vsakič, nekateri časi voženj pa se pokrivajo že s sedanjimi šolskimi prevozi) in pa: LITIJA (Pošta), Litija (Borišek), Zagorica, Šmartno, Krznar, Bogenšperk, Leskovica, pri Špančku, Sobra-če, Kr. St. Gora, Mišji Dol, PRIMSKOVO, Mišji Dol, Kr. St. Gora, Ješče, Razbure, Lupinica, V. Kostrevnica, M. Kostrevnica, Bajernik, Šmartno, Zagorica, LITIJA (Borišek), LITIJA Pošta. Da se pa bodo delavci lahko posluževali teh prevozov, bomo morali uskladiti začetke delovnega časa med delovnimi organizacijami v Litiji in Šmartnem. Predilnica Litija se bo morala prilagoditi večini ostalih in premakniti začetek delovnega časa od 5. ure na 6. uro, od 13. ure na 14. uro ter od 21. ure na 22. uro. Avtobusi bodo vozili za vse tri izmene. Vse to pa bo moralo biti že urejeno do 1. polovice tega meseca, v naši delovni organizaciji se bomo odločali o tem na delavskem svetu, 11. 11. 1982. M. M. - - ...........n VARSTVO PRI DELU OB KONCU LETA Os ....— ....— ------1 Vzdrževanju klimatskih razmer v sukalnici — večja skrb Posebno v zimskem času je vdor mrzlega zraka v delovne prostore nezaželjen. Nihalna vrata iz polivinil klirida ne vzdržijo teže transporta in so često raztrgana. Če hočemo preprečevati prehladna obolenja posebno vlagalk v sukalnici bomo morali poiskati pri obnovi vetrolovov trajnejše rešitve. Boljši delovni pogoji za kurjača Na predlog kurjača Jozelj Antona so delavci mizarske delavnice izdelali v kotlarni dežurno sobo za kurjače. V ograjenem prostoru je manj prepiha in hrupa. Sistem prezračevanja v oddelku sukalnice je v resni krizi. Kroženje zraka poteka v navpični smeri preko rešetk, ki so nameščene med stikalnimi stroji, (slika 1) Sukalke in previjalke često zakrivajo odprtine, da se zavarujejo pred prepihi, (slika 2) Zaprte odprtine pa zato pospešijo hitrost kroženja zraka pri rešetkah, ki niso pokrite. Posluževalke se pritožujejo: »Piha nam nad glavo in pod nogami. Ni čudno, da smo prehlajene in večkrat v bolniški.« Pri vzdrževanju klimatskega režima bo potrebno poiskati rešitve, ki bodo izboljšale klimatske pogoje med posameznimi stroji, (slika 3) Inovacija na rahljalnih mešalnikih Med predelavo sintetičnih vlaken se večkrat na rahljalnih strojih Hergeth zamaši rezljalni valj, katerega je ob zamašitvi težko zavrteti v obratni smeri. Na predlog obratovodja dipl. ing. Andreja Štritofa in soglasju službe za varstvo pri delu so delavci elektroobrata izdelali vklopno stikalo, ki ob izklopu električnega tokokroga s pritiskom na stikalo zavrti rahljalni valj v obratni smeri. Odslej bo manj težav pri čiščenju in mnogo manj zastojev v predelavi sintetičnega vlakna. Predilnica Litija je prejela priznanje za posebne uspehe pri razvijanju in krepitvi požarnega varstva v letu 1981 Zveza samoupravnih interesnih skupnosti SR Slovenije za varstvo pred požarom je na osnovi sklepa komisije za podelitev priznanj ter v skladu z veljavnim pravilnikom objavila v Delu »Razpis« za podelitev priznanj za posebne uspehe pri razvijanju in krepitvi požarnega varstva v SR Sloveniji, v letu 1981. Komisija je sprejela od 9 občinskih SIS in RSNZ — republiškega inšpektorata za požarno varnost 12 predlogov za podelitev priznanj. Komisija je pri izbiri predlogov za priznanja upoštevala predvsem prizadevanja in uspehe na področju požarnega varstva. Po daljši razpravi in ob upoštevanju vseh okoliščin je bil sprejet sklep, da za leto 1981 predlaga delegatski skupščini podelitev 3 priznanj, in sicer: 1. prof. dr. Tine Kurent — Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo; 2. Jože Gregori, SIS za varstvo pred požarom občine Jesenice; 3. Delovna organizacija Predilnica Litija iz Litije. Delegatska skupščina in- nije za varstvo pred požarom te resne skupnosti SR Slove- je predloga komisije za po- IN MEMORIAM V ponedeljek, 18. oktobra smo se na litijskem pokopališču za vedno poslovili od naše sodelavke in sosede TONČKE DRNOVŠEK Rodila se je pred 35 leti v Novi Gori kot edinka delavske družine. Osnovno šolo je obiskovala v Gabrovki, potem pa se je kot točajka zaposlila v gostilni pri Vidoviču. Ko je dopolnila 18 let pa se je zaposlila v naši delovni organizaciji, in sicer v sukalnici. Bila je dobra in marljiva delavka ter se je lepo razumela z vsemi sodelavkami. Ko je pred štirimi leti zvedela za svojo težko bolezen, se je trdno in pogumno borila proti njej, da bi čimdlje ohranila družino in sina spravila do kruha. Toda bolezen je bila neusmiljena in močnejša. Ko je bila pred dvema mesecema invalidsko upokojena, smo kljub njeni bolezni še vedno upali, da se bomo še srečali. Po smrti svoje matere in očeta je rada preživela soboto in nedeljo v svoji rojstni hiši in morda za kak trenutek pozabila na svoje težave in bolezen. V težkih trenutkih ji je stal ob strani skrben mož in tudi sosede so ji rade pomagale. Ostala nam bo v trajnem spominu kot dobra in nesebična sodelavka. Njenemu možu in sinu izrekamo najgloblje sožalje. Sodelavke in sodelavci deljevanje priznanj za posebne dosežke na področju požarnega varstva v SR Sloveniji na svojem zasedanju dne 26. 10. 1982 soglasno sprejela. Delegatska skupščina je predlog za dodelitev priznanja Predilnici Litija takole utemeljila: — Delovna organizacija Predilnica Litija iz Litije ima predmet poslovanja — proizvodnjo bombažne, česane in kardirane preje, proizvodnja vseh vrst preje v mešanicah bombaža z umetnimi in sintetičnimi vlakni ter sukanje in previjanje. Torej se v delovni organizaciji predeluje surovina (bombaž, umetna tekstilna vlakna), ki so lahko gorljiva in predstavljajo veliko nevarnost za nastanek požara, poleg tega se predvsem pri gorenj u kemičnih tekstilnih vlaken sproščajo tudi strupeni plini. Zaradi tega se velika pozornost posveča varstvu pred požarom, predvsem požarni preventivi. — Da ima gasilsko industrijsko društvo, v katerega je vključeno 164 delavcev. Iz tega članstva je sestavljeno 11 gasilskih desetin, ki so organizirane po izmenah. Zaposleno je tudi 5 poklicnih gasilcev, in sicer tako, da je vedno 1 dežurni, in samostojno opravlja vsa tista dela, ki so potrebna, da bi se preprečila možnost nastanka požara. Člani gasilskih desetin so dolžni obiskovati redne gasilske vaje v gasilskih društvih v krajih, kjer prebivajo. — Vsi novosprejeti delavci morajo obiskovati uvajalni seminar, kjer se jih pouči tudi o varstvu pred požarom. Zaposleni delavci pa so pri periodičnem preizkusu znanja iz varstva pri delu seznanjeni tudi iz varstva pred požarom in morajo obvladati tudi to področje. Aktivna je tudi komisija, ki pregleduje delovne naprave in priprave ter gradbene objekte, s stališča varstva pri delu. Pri teh pregledih se kontrolira tudi gasilska oprema in orodja, stabilne COz naprave, požarni javljalniki ipd. oziroma se ugotavlja če so pomanjkljivosti v zvezi s požarno varnostjo. V tem primeru služba za varstvo pri delu izda varnostni ukrep za odpravo pomanjkljivosti. — DO razpolaga s primerno protipožarno opremo. Tako so v vseh oddelkih v skla- du s požarno obremenitvijo nameščeni ročni gasilni aparati na vodo, prah ali COz ter zidni hidranti. Talni oziroma zidni hidranti so instalirani tudi na širšem območju delovne organizacije. V posameznih oddelkih, kjer je večja nevarnost požara, so nameščene še stabilne COz naprave, sprinkler naprave in požarni javljalniki. — V zadnjem razdobju je približno 30 zanetkov letno, ki pa jih pogasijo delavci sami in zato ne povzročijo požarne škode, tako da so tudi zneski za požarno škodo, ki jo dobimo, zelo majhni. Tako je delovna organizacija npr. v letu 1981 vplačala 4.868.737,90 din požarne premije, dobila pa le 70.000,— din, tako da je tudi Občinska gasilska zveza Litija zaradi takšnih prihrankov v Predilnici Litija, dobila posojilo. — IGD Predilnica Litija se udejstvuje tudi na tekmovalnem področju, predvsem na medtovarniških tekmovanjih, neguje pa tudi ostale vezi med sorodnimi IGD tekstilnih OZD. Priznanja, ki ga je prejela Predilnica Litija za uspešno delo na področju varstva pred požarom, smo veseli. Z naše strani pa se moramo prizadevati, da ugleda, ki ga ima Predilnica Litija, ne bomo zapravili. Tako se bomo neposredno vključili v prizadevanja za izvajanje stabilizacijskih ukrepov, v katere spada tudi varstvo pred požarom. Franc Lesjak, varn. inž. Ugankarski slovarček MANDIČ — srbski pop pevec KELAVA — starejši jugoslovanski boksar ORIALLI — italijanski nogometaš ADVERB — prislov (latinsko) RAMAKRIŠNA - indijski verski reformator OAKLAND — luka na zahodu ZDA GREVE — trg v Parizu KORKIA — sovjetski košarkar EVBEJA — otok pred Atenami TAGORE — indijski pesnik ORIETA — italijanska pevka Bertti NAGRADNA KRIŽANKA »29. NOVEMBER« Rešene križanke oddajte v skrinjico Predilca do srede, 1. decembra 1982. Izžrebali bomo pet reševalcev, ki bodo oddali pravilno rešene križanke. Nagrade: 1. izžrebanec dobi 150.— din, 2. izžrebanec dobi 100.— din, ostali trije pa po 50.— din. POŠKODBE Rado Pregelj, ključavničar pri remontu mikalnice je šel po lestvi po rezervne dele v skladišče. Ko je že bil pri vrhu lestve, mu je spodrsnilo, padel je in si poškodoval podlaht leve roke in koleno desne noge. Na poti v službo je Mira Benko, predica, šla po pločniku proti avtobusni postaji Zagorje. Zaradi mokre ceste ji je spodrsnilo. Pri padcu si je poškodovala sredinec in prstanec leve roke. Med snemanjem navitkov preje iz vreten prstančnega stroja, je snemalki Katici Muljavec med potiskanjem zabojčkov po vodilu, le-ta pritisnil palec desne roke ob drugi zaboj in ji ga poškodoval. Andrej Krhlikar PRIŠLI -ODŠLI v______________________J V MESECU OKTOBRU 1982 Prišel: 1. 10. 1982 Stanislav ČRNE, Šmartno, Ustje 4, pripravnik. Odšla: Izključitev: 18.10.1982 Paša ŠABANO-VIC, Zagorje, Podvine 8, su-kalnica 3. izmena. V naši delovni organizaciji je bilo na dan 31. 10. 1982 zaposlenih 1 009 delavcev, od tega 683 žensk in 326 moških ter 12 mladoletnih oseb. M. Verbajs SMUČARJI POZOR! Telovadno društvo »Partizan« Litija organizira sejem rabljene smučarske opreme, v petek 19. novembra 1982 od 14. do 19. ure in v soboto 20. novembra 1982 od 9. do 15. ure. Na sejmu bodo na voljo strokovnjaki, ki vam bodo ocenili opremo. Poleg rabljene smučarske opreme bo na razpolago tudi nova. lili! Najboljše tekmovalke in tekmovalci h krosu vseh kategorij iz naše občine (iz Gabrovke, Šmartna in Litije) so se v oktobru udeležili republiškega prvenstva v Velenju. Na sliki: po tekmovanju. (Foto: Jani Slimšek) Cevke, ki smo jih zavrgli med smeti, so sicer za nas neuporabne, kljub temu bi jih lahko koristneje odstranili. KNJIGE \ PREŠERNOVE DRUŽBE ^ — NAJCENEJŠE KNJIGE J Tako kot vsako leto bo Prešernova družba tudi letos ob obletnici rojstva dr. F ranceta Prešerna izdala svojo Redno letno knjižno zbirko, ki jo v množični nakladi dvajset tisoč izvodov po zares dostopni ceni prejmejo člani in drugi naročniki — bralci Prešernove družbe: 1. Prešernov koledar za leto 1983 (z barvanimi reprodukcijami odličnega slovenskega slikarja Nikolaja Omerze in raznovrstnimi drugimi zanimivostmi 2. Polona Škrinjar: PAV- LA, povest 3. Milan Ogrin: PO STOPINJAH ALEKSANDRA VELIKEGA, potopis 4. Živojin Gavrilovič: IG- MANCI, roman 5. Mira Ružič: BITI ALI NE BITI, knjiga proti onesnaževanju in za varstvo okolja 6. Aleksander Cordell: MORTVMERJEVI, roman -nagradna knjiga (brezplačno je prejmejo člani Prešernove družbe, ki so poravnali članarino do 30. 6. 1982). Cena vseh šestih, v platno vezanih knjig je 850 dinarjev (z nagradno knjigo) oziroma 700 dinarjev (brez nagradne knjige). Cena vseh šestih knjig v mehki (broširani) vezavi pa je 500 dinarjev (z nagradno knjigo) oziroma 400 dinarjev (brez nagradne knjige). Vsem, ki Prešernove zbirke še niste naročili pri poverjeniku Prešernove družbe ali v knjigarni, priporočamo, da to čimprej storite, lahko tudi s spodnjo naročilnico. Naročilnica “O Naročam letno knjižno zbirko Prešernove družbe s Prešernovim koledarjem 1983: 1. vezano v platno — z nagradno knjigo 850 din 2. vezano v platno — brez nagradne knjige 700 din 3. broširano — z nagradno knjigo 500 din 4. broširano — brez nagradne knjige 400 din Knjige mi pošljite na naslov: ..................... Naročnino bom poravnal a) po povzetju b) v zaporednih mesečnih obrokih po najmanj 200 din Datum: Podpis: LITIJSKI PREDILEC izhaja dvakrat mesečno. Izdajajo ga delavci predilnice Litija. Odgovorni urednik: Matic Malenšek. Člani uredništva: Branko Bizjak, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Martina Kralj, Vinko Keržan in Niko Stamatovski. Fotografije: Matic Malenšek. Štev. telefona: (061) 881 411 (76). List dobijo člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj. Naklada: 1600 izvodov.