fMSSHRUSsDa Steri&m« 1 kron®.' • '
OMMUim« o «nwi»> ttn*. ; 1>«m, JmUacn ■(, 4u 4, X »**.
SfeSSSrfiSa^
aHgli ifc 4. j«fiajju. tono. IKih.
i«n ft. «4. 85* »oKo*«*** » , - em ihm. 11.»r.	,,
*•	'«»*•	dMW}*	M	M	:
«ibi. -1	;*«»	«*K$b.	<
Maribor, sobota 15. oktobra 1921
Številka; 233
V Mariboru bi ne bilo treba stanovanjske bede.
fls govora dr. Reisraana na nedelj-*Mm protestnem shodu v Nar. domu.)
Gospoda! Govoriti imam na današ-8jata sestanku proti draginj ski iu stano-I*n|aki bedi imenom zasebnih uradnikov. "M sem se odzval vabilu, da na tem Jako lepo obiskanem shodu, povdarimo ‘•»nje zasebnih uradnikov, ki ravno ta* kot javni, marsikje še haje, trpijo P°d težavami sedanjega basa.
Vzroki stanovanjske bede.
Dotakniti pa se hočem zlasti stano* gajske bede, ker je ta v Mariboru naj* PWj kričeča, čeprav bi je tukaj sploh ne treba — namreč pri mariborskih ‘izmerah. Ni čuda, če vlada stanovanj* beda v Ljubljani in drugih sloven* “kih mestih, kjer se je število prebival* pa po prevratu skoro podvojilo, med-J*® ko Maribor nima mnogo večprebi* kotored vojuo. Stanovanjska be* ^ m toref pri nas boli drugod kot v Prenapolnjenosti mesta. In tu vidimo, da nešteto bogatašev, se-ve zagrizenih princev, nikakor noče utesniti v svojih Wovauj6kih dvoranah, ampak se še raz* 2jj»jejo. Bil sem pred kratkim na poli* kjer mi je tgmošuji šef pravil, da w pregledal samo par hišnih pol v Ko* ®5Čevi ulici in je kar v eni hiši našel £tole »tanovanj, bi bi se jih moralo za* “wi, ker so več kot napol prazna. V enem ?’ Pt* stanuje nek nemški bogataš s svo-fo ženo in ta dva zasebnika imata nič ®anj kot osem sob. Urednik »Tabora* »tanufe s sv0j0 ženo ~* učiteljico pri nogati Nemki, bi ni sem pristojna, nima ‘U nobenega posla,»a ima čisto earaU 'OflDinsko stanovanje s 4 sobami, kopal* PJco !n kuhinjo. In če bi pregledali vsa “Janovanja v Mariboru, bi našli gotovo J® takih slučajev, gotovo pa tudi par stanovanj, kjer stanuje po osem slo* rjnskih ljudi v eni sobi. V Mariboru J®*roo vsaj zadostno število policije In ®eni ee zdi, da bi se Mariborčani goto* J? ne bi med seboj pobili, če bi polo* **ca policijskih stražnikov stopila vsaj 7 dva dni v službo stanovanjskega ura* r* m takoj bi imeli pregledana vsa sta* 0v8nja in naše ljudi pod streho.
Mariborski bogataši ne zidajo.
. Definitivno pa moremo stanovanjsko ffjašaoje rešiti seveda le z zidanjem. L.^ati pa morejo le oni bogataši, bojih j,J*8ajne polnijo milijoni. Takih baplte* ‘»tov nimamo v Mariboru nič msnj bot S®, drugih mestih in vendar je Maribor kjer se dosledno in bot nalašč nič l* £da. Vsakdo, ki je imel po prevrat« w?!'Ckaj vpogleda v gospodarsko življe* bSL ve* k**e ogromne vsote čistih do* ‘Ckov so se stekale v blagajne veletr* f^cev, industrijcev, bank in raznih dru* .j Podjetnikov. Ampak vsakdo teh sle* ti/"*® naše matarijalistične dobe, v ka* J:1 nimajo ti denarni mogotci nikdar Ufjjyolj in tabo uporabljajo te svoje do* te v naložitev novih en gros do* z zidanjem hiš bi jim ta denar e®alo donašal.	,
olajšanjem stanovanjske bede n« ™retno odlaiatr niti dneva.
^ko prisiliti milijonarje k takojšnjemu zidanju ?
b Uvedel bi ’ se za stanovanjski urad postaven recept. Naseliti jim v nji* uJ,* 8tevilne in prostrane prazne salone ife * irte z bednimi otroci, posebno ta* 5Bvf,«ojenčki, da bodo imeli ti skrbni ,to*}* zakladov tudi po polnoči prijetno do ® VI*teli boste, kako hitro bo* horti5 tezli murčbi iz. luknje. Cez noč * z*teli zidati, 5« .Hjtrozjda« bodo
Naše državne meje na severu.
Maribor, 14. oktobra. V okrilju ražmejitVene komisij« je že docela dovršena razmejitev na bivšem štajerskem ozemlju, in *icer od Radgone do Kokošnjaka. Postavljeni so tudi v smislu pogodbe določeni mejniki ter so tudi izdelani vsi potrebni zemljeknjižni načrti in izročeni oblastem, ker se bo v kratkem izvedla na tem ozemlju končno-veljavna zasedba. V mejnem odseku od Radgone do Sv. Ane se hovv kratkem izvršila razvrstitev in postavljanje mejnikov, dočim v odseku od Sv. Ane do Toke začasno šo ni mogoča ureditev mejnega vprašanja, ker je potrebno, da so poprej razčisti zapadnomadzarsko vprašanje v zvezi z razmejitvijo Bureke. Vprašanje majne črte od Kokošnjaka preko Stojne do Ovčeve se nahaja r
pretresu. Zaradi raznih važnih razmejitvenih vprašanj je odpotoval predsednik nnše delegacije, general PliveliJ s svojimi izvedenci danes v Beograd.
Maribor, 14. oktobra. Izkoriščajoč izredno ugodno vreme dela pet tehničnih odsekov intenzivno na krajepisu, triangulaciji in izdelovanju katastra teina določitvi poligonskega poteka nove meje od OvČeve do Peči.
Maribor, 14. oktobra, Razmejitvena. komisija je mejno črto od Ovčeve do Peči, na grebenu Karavank, že določila v smislu določb mjrfrvn« pogodbe, ki navaja kot mejo vododelnico. Večje neporazvmljenje med obema interesira-'ftima delegacijama vlada edino glede Fodkorenskeg* sedla.
Poslovni red za parlament.
LDU B c« o g v a d, 13. oktobra. Danes popoldue »je odsek za poslovnik nadaljeval svoj« delo ter js razpravljal o poslovnem redu. Razprava b poslovniku j« končana. V nekaterih členili so se izvršila neznatno izpremembe, V nedeljo, 16. t. m. se prične drugo čitanje poslovnika v glavnem odseku, ker so se dosedanje razprave vodile samo m«d nekaterimi zastopniki.	;
LDU Beograd* 13.oktobra, Danes je imel ministrski svet sejo, na kateri je razpravljal o dohodkih finančnega ministrstva. Z ozirom na izid razprave o proračunu za leto 1922 bo deficit majhen. Na seji ministrskega sveta se je raipmljalo tudi o načrtu skupščinskega poslovnika in je bilo sprejetih 10 členov poslovnika.
Zapisnik beneških pogajanj.
LDU Benetke, 13.oktobra. (Agen* zia Stefani.) Zapisnik, ki vsebuje uspeh posredovanj« italijanskega ministra za zunanje posle dellaTorretta glede rešitve vprašanja zapadne Madžarske med Avstrijo in Madžarsko, je bil danes podpisan v Benetkah. Podpisali so ga avstrijski zvezni feanceler in vodja zunanjega ministrstva ter madžarski ministrski predsednik in minister za zunanje zadeve. Zapisnik je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu so naštete gotove odredbe, ki se smatrajo za pripravne, da se na zapadnem Madžarskem vzpo* stavi mir in red. V drugem delu sp na* vedeti e modalitete za efektivno predajo tega ozemlja Avstriji. Temeljne točke dogovora so nastopne: Madžarska se obveže, da doseže izpraznitev vsega ozemlja po tolpah vstašev, ki ga imajo, sedaj zasedenega, tako da se omogoči avstrijskim ' oblastim zasesti
(	r	*
ozemlja popolnoma v miru. Avstrija pristane na to, da po zasedbi, medza-vezniška vojaška komisija v Sopronju odredi in izvede ljudsko glasovanje, s ka* terim bo prebivalstvo tega mesta in njegove natančno označene okolice izrazilo svojo voljo, alj hoče pripasti tej ali oni državi. Finančna in druga vprašanja, ki se nanašajo ns predajo ozemlja, se ure* de v direktnih pogajanjih in se predlože razsodišču, ake ne bi prišlo do spora* zuma, Po podpisu ata grof Bethlen in kancler dr, Schobcr izrazila italijanskemu zunanjemu ministru della Toretta svojo zahvalo za uspeh, ki se je dosegel v duhu velike pravičnosti ter za njegovo sodelovanje pri tem, da so se vzposta* vili prijateljski'odoošaji med obema dr-žavama. Končno sta izjavila, da sta uve-rjena, da bo to posredovanje utrdilo čustva srčnega prijateljstva, ki jih gojita obe državi za dobrobit Italije.
Jiraskova proslava v Ljubljani-
LDU Ljubljana, 14. oktobra. Povodom 70. rojstnega dne češkega pesnika Jirasaka sc je vršila včeraj v dram-ekem gledališču slavnostna predstava njegove drame »Oee*. Pred predstavo je imel dr. Ivan Lah slavnosten govor. Predstave se je udeležil pokrajinski namestnik Ivan* Hribar s soprogo, češkoslovaški korizul dr. Beneš. zastopnik mestne občine, zastopniki raznih kulturnih in drugih društev ter številno občinstvo.
Mednarodna valutna konferenca v Londonu.
LDU Beograd, 13. oktobra. Počet« kom decembra t. L odpotuje v London finančna delegaeija, ki se bo v imenu paie vlado udeležila mednarodne konference za izboljšanje valute.
Italija dovolila izvoz riž«.
LDU Beograd, 13. oktobra. Po poročilu naše trgovinske agencije v Milanu je italijanska vlada ponovno dovolila,izvoz rila.
Nove strokovne šole.
LDU Beograd, 13. oktobra. V ministrstvu za trgovino in industrijo je izdtl«! načrt o osnovanju srednjih teh-
t»* ■«
niških šol za elektrotehnični pouk v vseh večjih mestih Bosne in Hercegovine. V te žole se bodo sprejemali učenci s 4 razredi gimnazije. Istotako se bodo po vseh industrijskih in usnjarskih srediSčih otvorile šole za usnjarsko in tekstilno industrijo,
Vtis gornjcšlezljske rešitve v Nemčiji,
LDU Berlin. 13. oktobra. (NVolftov urad,) Kar še manjkajo uradne vesti o gorenješlbzijskem vprašanju je svet senatorjev nemškega državnega zbora sklenil, da se za sedaj ne skliče državni zbor, vendar so Mi pozvani poslanci, naj bodo pripravljeni za takojšnje zasedanje v zbornice. Državni kancelar je izjavil po soglasnem naairanju kabineta, da dernisija državne vlad« »a sedaj še ne prid* v poštev, ker je potrebno, da ostane v tem težkem času delaztnožna vlada n* krmilu.
Zasedanje italijanskega parlamenta odgodeno.
TIP Rim, 13. oktobra. Zasedanje it&lijanstega parlament«? j« odgodeno zaradi obiska italijanske kraljevske dvojic* v zasedenem ozemlju. V
»	* * •
poklicali na pomoč iu predno bo zim*
(u, bodo vsi vagonacji iti drugi brezdomci pod streho. To bi bil velik soci-jalen čin in vrhu tega popolnoma zakonito postopanje.
Zida, da si polni žepe.
In tako smo n. pr. videli, da je * Mariboru sicer zidala,ena naj večjih tvrdk naše države, pivovarna Gotž, toda na stanovanj, ampak je le .povečala svoj obrat, da bi ji donašal več dobička. Ima na stotine uslužbencev, toda celo njen vodja — bivši nemški advokat, dr. Pos-sek, samec, ne stanuje v hiši podjetja, ampak ima krasno rodbinsko stanovanj* v tuji hiši. Stanovanjska komisija mu j« sicer upravičeno zasegla stanovanje, tod« mož je dobil — kakor vedno v takih slučajih, če se zaseže stanovanje kake* mu nemškemu samcu alt samici —* kronični želodčni kitar, vsled česar mora imeti domačo 'hrano. In v svojem rekur-zu je slov. odvet. dokazal, da mora ta nemški advokat sprejemati v svojem privatnem stanovanju urariništvo večmilijonskega podjetja. Podjetje se tudi ni sramovalo priznati v tem rekurzu, da ima tako velikanske dohodke, da plačuj? celih 20 milijonov davka.
Lahko si torej predstavljamo, koliko milijonov ima še le čistega dobička to nemško in inozemsko podjetje, ki nas Še seve tudi vedno izziva ha svojih poslopjih z velikanskimi nemško-sloven-skimi napisi Kljub temu pa podjetju ne prid* na misel, da bi od svojih številnih niilijoaov odščipnho vsaj betvim in sezidalo svojemu vpdii stanovanje.
■ In fako .Leiter der Bierprauerei Gdt*“ * lepo mirno naprej sprejema uradnik«
1 v rodbinskem stanovanju, Slovenec, ki . je za to stanovanje prosil, pa nijpa strehe za svojega otroka in Ženo.
Rajši skladišče kakor stanovanja.*
Ko sam lepega dne premišljeval to nepotrebno mariborsko stanovanjsko bedo na Glavnem trga, sem blagroval rodbinico, ki stanuje v sicer precej podrti hišici poleg mosta. Sicer, sem »i mislil, bi lahko lastnik hišice, milijonar tovarnar Berg, tu le davno poatavil kraju primerno lepo stanovanjsko palačo — pa vsaj nekaj je tukaj. Te blage misli pa mi je pregnal velik voz smrekovih skorij, ki so ga pripeljali pred fo hišico. Odprla so se okna, za katerimi sem mislil, da je srečna delavska rodbina, ki ji po zimi ne bo treba prezebati v mrzlih vagonih, in v stanovauje *o nametali ono smrekovo skorjo. Vidite, gospoda, to je simbol mariborske stanovanjske bede* Tujci, ki so se v svoji ošabnosti že davno preobjedli našega kruha, in bivajo pri nas še nadalje, ne morda iz ljubezni do naše države, ampak iz ljubezni do lahkega zaslužka in ogromnih profitov, ti milijonarji, ki bi po sedanjih stanovanjskih naredbab morali že davno zgraditi z« svoje uslužbence stanovanja, kar bi z največjo lahkoto storili, se nam smejijo v obraz, rogajo se naši bedi, nalagajo svoje dohodke drugod in švigajo mimo natrpanih stanovanj haših ljudi v elegantnih avtomobilih, v njihovih razkošnih salonih pa žvenketajo dragoceni kozarci v posmeh naši bedi. Neto nemški bogataš Swatiy v Maistrovi ulici st. 5 ima na pr. v najlepšem delu svoje-hiše kjer bi vsakdo pričakoval stanovanji; raje skladišče ' in za lepimi žaluzijami stanujejo namesto ljudi — brusi.
Kaj pa Južna železnica ?
Pravim torej, da v Mariboru stanovanjske bede ne bi bilo traba, Ce bi vladalo količkaj socialne pravičnosti. Znano vam bo, gospoda, da že več \ desetletij, pjftjo,. kake ogromne • izguba
Stfajfa
y,fTBW
'JMaHEor,'T5, okfobfc 1921
iia^t zasebno tuje velepodjetje Južna železnica. Vendar čitatno obenem vedno m r\ovo, kako vedno naprej sprejemajo nove upravne svetnike iz vseh delov sveta, Vaterim izplačuje Juž. žel. ogromne nagrade ne da bi ti ljudje za to kaj delali. Velik del njene proge teče po Sloveniji. Jn baje Juž. žel. tudi v Sloveniji tu irt tam kaj zida, samo v Mariboru, kjer ima največ delavstva in uradnikov, ne zida absolutno nič, čeprav stanuje komaj 30 odstotkov uslužbencev v njenih prostorih, Ib vendar ima Juž. žel. ravno v Mariboru ogromne dohodke, posebno od naše države. Pri vsaki lokomotivi, ki jo napravi za državo, zasluži baje okrog pol milijona. Ko pa $o delavci pred kratkim zahtevali povišanje plač, jim je njen zastopnik rekel, da so sicer njihovi zahtevki upravičeni, toda naj se obrnejo na državo, ker Juž. žel. baje nima denarja. Država naj bo torej ona molzna krava, ki jo bo molzla tudi Juž. železnica * Mislili bodete morda, da so z zidanjim hiš zvezane bogve kakšne težave. Poprej so bile sicer res težave, ker jejnanjkalo materijsla, sedaj pa ga je dovolj in tako je Juž. železnica n. pr. na mariborskem kolodvoru v kratki dobi enega meseca sezidala lepo hišico za prenočevanje nemških kondukterjev, ki «ožijo k nam iz Avstrije, nima pa denarja za stanovanjske hiše naših železničarjev, čeprav v naši državi plačujemo horendno višje vozne listke kot pa v bankrotni Avstriji. In ravno tak škandal je dejstvo, da dela Južna železnica na Dunaju luksurijozen salonski voz, s katerim se bo vozil po Jugoslaviji nek njen uradnik Bračič in ki bo stal nič manje kot 12 milijonov; torej za vse je denarja dosti, samo za stanovanjske hiše naših ljudi ga ni.
Poglavje o bankali.
Posebno poglavje pri razmotrivanju mariborske stanovanjske bede zaslužijo tudi banke. O bankah se je že mnogo govorilo in pisalo, zato se v splošnem Bančnega poslovanja tukaj ne bom dotaknil. Gotovo je tudi, da jim ne moram nasprotovati, dokler se gibljejo v mejah zakona. Gotovo je tudi, da naše sedanie gospodarsko življenje nujno potrebuje narodnih bank. Ne moremo pa pripustiti, da bi nam tudi banke, to je ijajizrazitejši denarni mogotci, večale stanovanjsko bedo. Imamo sedaj v Mariboru že sedem in obetata se nam ie dve novi. Toda nobena še ni sezidala ne enega stanovanja, pač pa so nam zasedle celo s svojimi poslovnimi prostori zasebna stanovanja. Koliko stanovanj pa nam je zasedlo še-le bančno uredništvo! Tukaj mora stanovanjski »rad končno energično poseči, vmes a ne sme sevč ravno tako pardonirati sorodnih sester, kot sp n. pr. špedicijske tvrdke, ki tudi rastejo po Mariboru kakor gobe po dežju. Odločno se mora stanovanjski urad protiviti temu, da bi se naseljeval pri nas, posebno pa v tujih hišah, tuji kapital bank pod raznimi, pseudo-tituli, kot n. pr. sedaj »I. hr* vatska stedionica", ki adaptira za svoje prostore krasno trgovino na oglu Jurčičeve in Gosposke ulice, pa že sedaj dopisuje našim ljudem — nemško, po nemškem, odvetniku, ki je pred vojno onemogočil ustanovitev slovenske šole v Studencih. Cernu ne dajo takšnega lokala raje zavednemu slovenskemu obrtniku ali trgovcu?
In tako bi lahko še dolgo naštevali mariborske stanovanjske škandale, ki jasno dokazujejo, da v Mariboru ne bi bilo treba stanovanjske bede, če bi strogo izvajali stanovanjske naredbe. Danes smo slišali nebroj očitkov vladi. Moramo pa ji priznati, posebno centralni vladi, da je v stanovanjskem vprašanju izvršila popolnoma svojo dolžnost. Najnovejša stanovanjska naredba ministra za soci-ialno politiko je izvrstna in nudi onim bednim, ki stanovanje iščejo, prav vse pripomočke, treba je le, da jo izvršilni organ! izvajajo in sicer^ z železno konsekvenco.
Razvoj Maribora.
In za nas je to Živi jensko vprašanje, Ki bo postajalo za Maribor in okolico od dne do dne bolj pereče. Na Teznu
vstanavjajo velik. .nove tovarne in aedogleden jc . ; iadustrije v okolici- Kam bo -š1q vio to iradništvo ib
delavstvo, če podjetniki ne bodo istočasno zidali zadostno stanovanj?
Človek, ki nima stanovanja, nima ničesar; rodbina je razbita, v istem hipu, ko ji odvzamete ognjišče. Tn za to končam z glasnim mementom: Železne metle nam je treba v vodstvu stanovanjskega urada, v komisijo pa ljudi, ki imajo globok socijalni čut in še več rasne volje do dela za bližnjega.
Obmejni promet.
V kratkem se prično v Beogradu jug. avstrijska pogajanja glede ureditve tako-zvanega malega obmejnega prometa med Jugoslavijo in Avstrijo. Kako si zamišljajo ta promet obmejni Nemci, katerih zahteve je sprejela tudi dunajska vlada, nam prifia članek »Vom Grenzverkebr*, ki ga objavlja »Deutsche Grenzwacht.* dne 9. oktobra t, 1. Z ozirom na važnost, ki jo ima za nase kraje ureditev obmejnega prometa, prinašamo ta članek v dobesednem prevodu:
Obmejno ozemlje.
t
Obmejno ozemlje, o katerem veljajo vse določbe, nanašajoče se na mali obmejni promet, naj obsega po 15 kilometrov široki pas (cono) na obeh straneh državne meje. Občine, katerih se ta obmejni pas dotika ali jih preaeka, morajo pripasti cele obmejnemu pasu. V tem pasu se je gospodarskim razmeram odgovarjajoči promet uredil na ta način, da bo mogoče brez težkoč in zaprek oskrbovati gospodarstva, ki leže onstran državne meje, ter da se bo prebivalstvo lahko brez ovir in motenja posluževalo onih trgovinskih virov, ki so potrebni za lastno porabo.
Obmejni posestniki z onostransklm posestvom.
Stalni prebivalci obmejnega ozemlja' ki imajo onostranska posestva, to se pravi posestva v drugi državi, uživajo pravico prestopali mejo skupaj s svojimi rodbinsktmi člani, svojo stalno Služinčadjo in z drugim stalnim delavskim osobjem, dalje s potrebno priprego, z vozno ali pašno živino, orodjem in drugimi gospodarskimi sredstvi, vštevš hrano, ki jo rabijo za dobo dela. Za prestop meje je potrebna samo propust nica, ki jo izstavi carinska oblast one države, v kateri dotičnik stalno prebiva, vidira pa carinska oblast države, v kateri ima svoja onostranska posestva
Izdelki lastnega gospodarstva se snaejo spraviti čez mejo v predelanem ali nepredelanem stanju brez carine, isto-tako semensko zrnje, naravna in umetna gnojila, sredstva za, zatiranje poljedeljskih škodljivcev, kakor tudi z* transport po trebna posoda, vreče in druge shrambe, če se posestnik izkaže s potrdilom o izvozu in potrebi, ki ga izda ona občina, v kateri leži posestvo. To potrdilo mora veljati tako za lastno posestvo kakor za v zakup vzeta zemljišča. Za promet v svrho izboljšanja ali predelave gospo darskih pridelkov, osobito za porabo mlinov, žag in stiskalnic za olje, velja tzv. zabeležni promet brez kavcije, to se pravi, pri prestopu meje si'carinski .organ zabilježi vrsto in množino dotičnega pridelka, na podlagi te zabeležbe se potem dopusti posestniku, da spravi pre delane predmete (olje, deske itd.) brez nadaljnega carinskega postopanja čez mejo.
V malem obmejnem prometu naj se dovoli izvoz domačih pridelkov brez vsake predhodne prošnje. Kot izkaz naj služi prej omenjena propustniee in potrdilo občine o izvozu in potrebi dotičnega blaga.
Trgovci in obrtniki.
Trgovske in industrijske potrebščine in blago, ki se rabi za dnevne potrebe, v kolikor res odpada za lastno vporabo, mora biti do določene množine prosto carine, če ni monopolno blago ali tako, da ž njim razpolaga samo država. Posebno pa se mora dopuščati prost izvoz in uvos ilovice, ilovnatih izdelkov, opeke itd. za vzdrževanje stavb v obmejnem pasu.
Obrtnikom se mora dovoliti prost promet za njihove potrebščine, surovin za popravila in v nekaterih slutajili tudi za gotove izdelke. Za ta prom* t naj zadostuje pristojbine prosti hržni Ust pristojne carinske oblasti.
Dušeskrbstvo in zdravstvena, oskrba.
Zdravniki, živinozdravniki in babice morajo imeti vsak čas prost prehod jS svojim za izvrševanje poklica potrebnim orodjem, medikamenti itd. -Tudi medi-kamenti za domačo potrebo preaivalstva morajo biti carine prosti.
Duhovnikom in pogrebnim sprevodom mora biti prekoračenje te meje vedno dovoljeno. Uporaba v obmejnem pasu ležečih pokopališč naj ostane po sedanjem običaju v veljavi.
Splošne določbe.
Prebivalstvu obmejnega pasu se dovoli carine prost nakup vsakdanjih potrebščin za lastno uporabo do gotove množine in do določenega zneska.
Tudi vsemu ostalemu prebivalstvu ki ni všteto pri omenjenih stanovih, še dovoli v malem obmejnem prometu svo bodno prekoračenje meje na podlagi osebne izkaznice. Te izkaznice naj izda politična ekspozitura in jih potrdi tudi politična oblast sosedne države, a oprem ljene morajo biti s sliko. V posebno-nujnih slučajih (smrt itd.) naj se poob laste obmejni organi za izdajo dovoljenja za enkratno prekoračenje 'meje. V ob mejnem pasu naj se Uvede tudi brzojavni in telefonični promet in medsebojno olajša obisk Sole.
seveda dospelo vprašanje Zvfeza narodi v resno krizo.
* Se vprašanje Baroša. Razmejitvena komisija za razmejitev med nsšo in reško državo je priznala luko BsroS Jugoslaviji. Kljub tenru pa Italija še ne mara predati Baroša našim oblastetm Vsled tega se bo ministrski predsednik Pašič na svojem povratku iz Pariza okrog 20. oktobra sestal z italijanskim zunanjim ministrom della Toretta, da z njj® uredi to vprašanje. Glede tega vprašanj? je odpotoval tudi predsednik reške vlade Zanella v Rim. Vesti iz Rima poro-čajo, da je reška narodna garda predal« luko Baroš italijanskemu orožništvu. ,
Notranja in zunanja politika.
* Iz angleškega kabineta. Danes dopoldne se je vršila pod predsedstvom ministrskega predsednika seja kabineta na kateri se je razpravljalo o predlogih za izpremenitev oblike plačanja repgract s strani Nemčije.
* Kritičen položaj na Grškem. V
Atenah je postal politični položaj zelo kritičen. Ne samo venizelisti, tudi ostala opozicija je nastopila proti opozicij Vodji opozicije, Stratosu, so je posrečilo, da Je prisilil Gunarisa, da tako skliče Zbornico, ki se je imela sestati še le po povratku ministrskega predsednika iz Londona.
* Posvetovanje kralja Aleksandra s francoskim predsednikom* Iz Pariza poročajo: Ministrski predsednik Pašič je poročal Nj. Vel. kralju o zunanjem in notranjem položaju, kraljevine, posebno z ozirom na Albanijo in madžarske nakane, ki teže za tem, da ge izpremeni trianonska mirovna pogodba. Kralj se je nato posvetoval o tem s predsed nikora francoske republike g. Milleran-dom in ministrskim predsednikom g. Briandom. Smatra se, da zastopa Francija naše stališče. G. Pašiču je izda kralj naredbe o nadaljnem delu v Parizu ter odpotuje nato v Švico, kjer namerava ostati kakih 10 dni, odkoder se povrne z ministrskim predsednikom Pašicem v domovino.
* Razdelitev novčanic avstrijske banke. „Prager Tagblatt“ poroča, da so prispeli v Prago likvidatorji avstrij ske banice, da urede razdelitev onih novčanic avstrijske banke, ki jih je le' ta izdala pred 28. oktobrom 1918. Te novčanice se bodo proporcijonalno raz delile na vse nasledstvene države bivše Avstroogrske monarhije. Novčanice, iz dane po tem roku morata ptevzeti Avstrija in Madžarska. Likvidatorji morajo skrbeti, da se likvidacija čim prej izvrši. Zaloga zlata te banke se razdeli med' vse nasledstvene države razvem Avstrije in Madžarske.
* Odločitev v sporu za Gornjo Slezljo. Kakor poročajo berlinski listi, je že padla kocka glede usode Gornje Slezije. Svet Zveze narodov je ne ozi raje se na dosedanja načrte in predloge storil definitivni sklep*. Gornja Slezi ja bo razdeljena. Kakor znano, so stopili v komisijo, ki je imela odločiti usodo spornega ozemlja, delegatje Belgije, Japonske, Kitajske in Brazilije. Velik del Gornje Slezije pripade Poljski. Nemčija bo imela na odstopljenem ozemlju razne ugodnosti, med njimi okrog J5% vseh zalog premoga itd. Nemška javnost se je zaradi te oelodtve, silno vznemirjala. Pričakovati je, da bo Wirthov kabinet podal demisijo. Nekateri berlinski listi izrekajo upanje, da zavezniške velesile ne bodo sprejele
Ukjcpa Zveze narodov. V tem slučaju bi
Zanimivosti.
Hipnoza v kinematografiji. — P°’ manjkanje žensk. — Drag polju®
Angleški kinorežišer Geoffrey Maliins ie biptnotiziral kinoigralko miss PhjM* Titmus ter ji dal igrati njeno* ulogo. Igralka je igrala izvrstno, natančno pa navodilih reži terja, mnogo bolje kak® navadno. Maliins je nato hipnotiziraj tudi druge igralce in vsi so odigrali svoje uloge dobro in točno. Važna pa je hipnoza pri kinematografskih posnel kih posebno radi tega, ker ni treba toliko vaj in ker igralci nehote slede vsakemu najneznatnejšemu namigljaju rfr žišerja. Maliins trdi, da more vsakeg* človeka napraviti za dobrega kino-igral«; če ima le malo smisla za to. Londonska publika bo tako v kratkem imela orilik® gledati film, v katerem igrajo sami h®" notizirani igralci.
s' •	'■	4»
V Ameriki, deželi vsega, primanjkuj« žensk. V imenu mesta Juba-Citiy v Ka’ lifomiji je razglasil neki Jo6ne Boslov1 v časopisju, da se išče ženske brez dot« za vse mesto. Koliko . Žensk bo torej našlo lepo in udobno življenje v roffl*a' tični, zlata polni ameriški deželi, ker n« rabijo nič manj kot 70.000 žensk. Tod* joj! Josnestavi težke pogoje: Brezdmf no to ni nič hudega. Toda žen* mora® znati: kuhati, krave molzti, voziti vod® cepiti drva, šivati in -u pospravljati Pf hiši. Kaj si pravzaprav mislijo Atn®!; kanci ? Mar se Evropi samo rog*]0 70.000 žensk? Kje dobiti toliko števil* žensk, ki razumejo in znajo vse £°r navedene posle. Zadovoljni bodo labk? če bodo našli samo ene, a kaj —- S8£nfJ polovico take ženske. Ce bi zahtev* plesalke, bi jim jih z lahkoto ppfflt®” par milijonov
Ze precej prileten Anglež Wbitfi*1jj se je vozil sam v istem kupeju z Francozinjo proti Marseilleu. Ko je v°*‘ vlak po pustih poljanah, mu je Post!;, najbrž dolgočasno. Da bi si kratil se je ohrabril, skočil polconcu ter. P°' ljubil Francozinjo na čelo; res, ua čelo. Toda Francozinja — kaka priletna devica — ni razu®*1* šale; potegnila je za varnostno in vlak je obstal. Nastal je velik o®’: na vagon; vsakdo je hotel vedeti, se je zgodilo. Med tem pa so se v peju vršila »pogajanja*. Francozinja f; je hotela poravnati ter je za poljub ** htevala samo — 25.000 frankov. Ang‘*' , se je poljub vsekakor zdel malo drag, povrh pa niti ni bil pravi poji*1.?. Stvar pa je prišla končno pred in ubogega Angleža so obsodili n* frankov odškodnine in povrh še dni zapora. To je bil vsekakor dr*f> laži — poljub"!	•
osi*
Dnevna kronika.
— Časopisna reklama v Jug«-- ,: viji. Anončni zavod Drago Besefi8* *: drug v Ljubljani je izdal zelo potreb® pregled vsega pomembnejšega f-8*« jisja, ki izhaja v naši državi, poleJL, nekaterega, ki izhaja v inozemstvu, a® znam, ki obsega tudi splošna navnOJ o oglašanju, priporočamo v8ak^P, trgovcu, obrtniku in sploh podjetni« '
— Učiteljstvo in drž. posojilo- N Pragerskem imamo samo dve učite*!8^ moči, ki sta podpisali vsaka po
drž. posojila. — Pred kratkim pa 8j*v čitali, da je podpisal nek rodoljub, o « terem vemo, da je nabral letos krog polovnjakov .vina — samo. 2000 K P sojila. In tako je vedno: bogataši btčiideajunt
Maribor, 15, oktobra 1921/
. I A -o 'KJ. HLr
otran a
— Podpisujte delnice „Orient“,
fnednarodne trgovsko-spedicijske delčke družbe v Mariboru. Zelja naših trgovskih krogov, naj bi se ustanovila itgovska špedicijska družba, ki bi se Pečala-z vskladisčenjem blaga, s carinsko manipulacijo in špedicijo na vse m "Z ter vzdrž«vala carinsko tranzitno skladišče ter tako nudila ceno vse one 'Jgodnosti, ki jih podobna zasebna podjetja ne morejo nuditi, se je izpolnila, •vriept*. je tu in razpisuje subskripcijo delniške glavnice 1,000.000 dinarjev, t-odoisovatije se vrši od 15. oktobra dd 6. novembra t. 1. Citajte tozadevne oglase! — Kakor izvemo naknadno* Povzema subskripdje tudi Ljubljanska creditna banka in vse njene podružnice.
Pri Okrajni posojilnici v Or-jhožu sta nadalje podpisala 7% drž. investicijsko posojilo: Ozmec Vinko, Posestnik v Koračici 400 K ter Zadravec •skob* paromlinar v Središču 10.000 K.
. Zločiu blazne ženske. V St. “Ulju ob Pesnici je v nedeljo neka j-enska v blaznosti zažgala lastno hišo, 1* docela pogorela. Zensko so prijeli *r odvedli v bolnico.
, Požar v Dolgošah. Včeraj pozidan je zgorelo gospodarsko poslopje .^erko, kmetice v Dolgošah. »oda je ogromna. Kako je nastal ogenj ' 58 ni znano.
ht’ 77 S.c,m v Rsčjem. Občina Račje p1 Mariboru naznanja, da je po 6-let-”8n’.presledku zopet uvedla svoje 3-let-živinske sejme in sicer se bo vršil »ivi že v soboto, dne 15. t. m. na dan '[•Terezije, drugi na Valentinovo in tretji d? utnl?0^ni torek vsako leto. Upati je, a bodo ti sejmi dobro obiskani, ker <*« ravno vas Račje v najlepšem križi-vJf ^ravs^eSa polja ter bo tako kmeto-8*6C zamogel dobro prodati svojo živi* 0 v domačem kraju.
' *"■* Razpisana je z rokom do 20. t. m. R°prava zaporov pri okrajnem sodišču s^ie, naprava toplih gredic v hiralnici vRj, nujne poprave v kmetijski šoli Sv. rUlii ter pri postaji na Beču, preureditev /‘bonske govorilnice na glavni pošti ' Ijjhljana in krovska dela pri stanovanj-barakah v Ljubljani. Pojasnila daje lis«? ^ b gradbene direkcije v Ljub-jam ter glede prvega objekta tudi okro-“a gradbena sekcija Celje, glede dru-p/.a objekta okrožna gradbena sekcija glede tretjega in četrtega okrožni loc:	sekciji Maribor in Celje. Takse
Din. plačajo le ponudniki, ki še nihajo dovoljenja za udeleževanje pri jav-b licitacijah. Ta taksa velja enkrat za
Vs«lej. V.
f. T” Reklamni davek na Češkem. Ce*iCaSQ0 kakor P‘‘‘ nas ie bil tudi na kla a^^em uveden davek na re-Vrt?0, ^ nede^° sc ie vršilo v Pragi k, 0 protestno zborovanje prizadetih na katerem ja bila sprejeta re-tju*?*!®: v kateri se zahteva takojšnjo “tojenje reklamnega davka.
p..C;,Tako se potuje! V Ukrajini pri Tetjereva so razbojniki razdrli 0 železniške proge, tako da je kijevski vas vlak skočil s tira. Razbitih je bilo Pagonov. 30 potnikov mrtvih in ranien‘h. Na vlak so razbojniki — Potnike, ki so ostali j/h so razbojniki spravili v bližnji gozd tam oropali. 15 ljudi so pa
oh)."', Sezname črnožoltih agitatorjev wj.avjjata ,Arbeiterzeitung“ in »Arbeiter-eu« •	Med njimi se nahaja mnogo
bivšega plemstva in nezaposlenih 2*	kov nekdanje „c. i. kr.* armade.
zakai se tj ^ndje trudijo za Wek Habsburžanov.
venska duša z žalostjo in hrepenenjem spominja svobodne jugoslovenske države. Pokažimo tedaj tudi mi, da se spominjamo naših koroških rojakov in da ne bomo nikdar pozabili na gosposvetski prestol. Zberimo se v nedeljo na Glavnem trgu in ponovimo prisego, da ne zapustimo naših koroških rojakov v njihovi parodni nesreči!
m Konec stavke mariborskih delavcev. Včeraj so se na poziv in s posredovanjem okrajnega glavarstva in magistrata vršila ponovna pogajanja med zadrugo mariborskih mojstrov in stavkujočimi mizarskimi delavci. Delavci so se sprva branili znižati svoje zahteve, končno pa so pristali na 20odstotno povišanje dosedanjih mezd. Delodajalci pa so podali obenem izjavo, da bodo dobro kvalificiranim močem v posameznih slučajih sami zvišali povišek za nekaj odstotkov. Na podlagi tega sporazuma so bili delavci zopet sprejeti ter so se danes zjutraj Že vrnili na delo.
jn Ali je res? V nedeljo se je vršila v Kamnici veselica ondotne požarne brarribe, katere so se udeležili tudi člani mariborske požarne brambe. Da še jasnejše pokažejo nemški značaj veselice in požarne brambe, so zapeli Maribor-, čani: „Wir tragen stolz auf unserer Brust das schwarz-rot-gelbe Band". Gospodje krog mariborske požarne brambe radi zatrjujejo, da v uniformi ne poznajo politike, a vse njihove prireditve imajo izključno le nemški značaj. Tako je bilo pri Gbtzu, in tako je tudi drugod. Nismo pa še slišali, da bi se mariborska požarna hramba udeležila veselice kake slovenske požarne brambe v okolici.	1
m Slučaj g. prof. Favaja. Z ozirom na naš včerajšnji članek o odpustitvi g. prof. Favaja smo dobili od dobro informirane strani zagotovilo, da se njegova odpustitev iz službe ni izvršila na podlagi kakih tozadevnih poročil merodajnih oblasti iz Maribora, kar z veseljem in zadoščenjem beležimo.
m Iz policijske kronike. Našla se je moška žepna ura. ~~ V gostilni Orovič v Vetrinjski ulici sta se sprla včeraj ob pol 21. uri zvečer gostilničarja R. M. in A. N. ter se malo premikastila. Seveda se je pri tem. zbralo mnogo radovednežev.
m Poziv! Prosim one štiri osebe, katere sem vozil od vinske trgatve iz Kamnice v Maribor do Glavnega trga, da mi naznanijo svoj naslov, ker se trdi, da sem jaz pri tej priliki povozil dve osebi na Koroški cesti. — Matija Misleta, iz-vošček in gdstilničar v Mariboru, Cvetlična ulica št. 15.
m Maribor v znamenju godbe. Po privatnih stanovanjih klavirji in godbe, po ulicah lajne, po gostilnah gramofoni, orkestrijoni, harmonike itd.; "po kavarnah ženske, moške in ciganske' kapele. Godba v hiši, na ulici, v javnih- lokalih, v kinematografih, v cerkvah, z eno besedo — povsod. Kmalu bodo najele posebno godbo tudiv prodajalne, trafike in brivnice, tako da oni, ki slučajno niso razpoloženi, vedno za' godbo res ne bodo imeli kotička, kjer bi bili varni pred njo.
m Depuiacija mariborskih Nemcev. V pondeljek so postali mariborski Nemci — tuji državljani, k županu g. Grčarju deputacijo. Namen depntacije ni znana, najbrž se je deputacija' zahvalila županu, da je podpiral pri vladi njihove prošnje za odpravo sekvestrov.
rti Kavarna »Jadran«. Dnevni
'cirskeša orkestra.
kancert pr-
vnv-
Nehajte s tem! To je naš zadnji opomin, sicer bomo objavili vse pritožbe s polnim imenom.
m Zopet milijonar več v Mariboru.
h Ljubljane 'poročajo, da je dosedanji lastnik Kolizeja v Ljubljani g. Anton Deghenghi prodal to velikansko poslopje za tri milijone in se namerava naseliti v Mariboru. Radovedni smo, ali bo ta gospod v Maribora sezidal zase in svoje uslužbence stanovanjsko hišo, ali pa bo; po vzorcu dragih mariborskih milijonarjev »lajšal* stanovanjsko bedo.
m Tatvina. Trgovcu Rudolfu Nifer-galu ha Koroški cesti št. 1 je nekdo ukradel izmed vrati pred trgovino izležen omot (26 m) črnosivega (karira-nega) blaga. Pred nakupom se svari.
m Smrtna kosa. Umrl je v sredo v 44. letu svoje starosti Karol Schuster, plačilni natakar restavracije na glavnem kolodvoru. Pogreb se je vršil danes popoldan. N. p. v. m.
,m Imenovanje. Iz Beograd?, se poroča, da je imenovan g. profesor Fran Voglar za ravnatelja mariborskega ženskega učiteljišča.
m Kavarna »Central". V soboto in v nedeljo koncert znane jugoslovenske ciganske godbe.	('
m Čevljarski mojster Rudolf Mon-jac je otvoril svojo delavnico v Slovenski ulici 10. Več v inseratu!
m Velika kavarna. Danss zvečer koncert prvovrstne salonske godbe prof. Kubieka	1253
|	: Maribor L : Svoboda I. V nedelje
se Vrši jesenska prvenstvena tekma med obemi klubi na igrišču »Maribora". Obeta biti zelo zanimiva, ker se je »Svoboda* precej ojačila in igrala z »Rapidom* 2:3 za Rapid z tremi enajstmetrovkam: in še tretji gaj je naredil po določenem času. Pričetek tekme točno ob pol 4. uri popoldne.
Kino.
Kultura in umetnost
x Dobrodelni koncert. V roke mi
je prišlo »Novoje Vrem ja* od 25. NT. 1014, ki kaže. k&ko so čudna pota gospodova. V tej številki je naznanjen neki koncert, ki se ima vršiti v korist srbskim glasbenim organizacijam. Ta kancert je dirigiral takrat Valentin Gibu-levski, ki je za danes aranžiral dobrodelni koncert za svoje kadete. Kruta usoda je prignala nekdanje dobrotnike k nam prosit milo z i drago. — Ali naj zadenejo li sedanji revčki, na gluha ušesa? Ne, dolžnost naga je da pokažemo svoje bratoljubie z dejanji. Glasbeniki so se takoj odzvali vabilu ter se stavili Valentinu Cibulevskemu na razpolago Jn sicer tako Nemci kakor Slovani z Vso vnemo, in celo brezplačno. Sedaj je dolžnost našega občinstva, da pokaže tudi ono svojo naklonjenost, da ne doživimo blamaže, da bi posetili koncert samo Nemci. Predprodaja vstopnic se vrši pri Hoferju in Brišnikov] do sobote ob 18. uri zvečer. Mimogrede bodi bmenjapo. ,da< nastopi pri »Ouver-ture solonnefle" nad 120 ljudi in sicer 50 rajskih pevcev 20 godbenikov na pihala. ter moštvo orkestra. Po skušnjah sodeč bo ta koncert fes veličasten.
I. mariborski bioskop. Danes \ sobolo in jutri v nedeljo se predvaja II. epoha velikanskega filma »Gospodarica sveta* pod naslovom »Zivljenska zgodba Mund Gregardove", obsegajoča 6 dejanj. V pondeljek 17., torek 18. in sredo 10. t. m. se predvaja III. epoha »Modri rabi iz Kuau-fa“, »Gospodarica sveta* je drama, ki vsled krasnih posnetkov iz Kine prekaša vsa druga filmska dela. Kdor še ne pozna Kine, a se hoče seznaniti z njenimi prebivalci, z njenimi mesti, pokrajinami, rekami in običaji, ki so tako različni od naših — da te redke prilike pač ne sme zamuditi.
Mestni kino. -Pogled v prepad*, drama v 5 Činih, se predvaja v petek, soboto in nedeljo.
Zahtevaj/te n vsaki sitim „W
Sokolstvo.
Mariborske vesti.
Maribor, 14. oktobra. Manifestacija za Koroško. V Vt& tl? i °b P0* 11- “fi dopoldne se ha rj?°d okriljem Jugoslovenske Matice *bom.n.ern frgu veliko manifestacijsko iloJaje za našo Koroško. Druga rnes{a so se 2e pred enim PHfauui sPoml°feIa obletnice koroškega 15 j’ Maribor prihaja zadnji, zato
de*at’ na to> da 1,0 Okolji. ?,/ zborovanje najsijajnejše. Z t Maribora vidi naše oko koroške f »t«m zt Peco se marsikatera slo-
ni Okraden Amerikanec. IzAtneri-jke se vračajočemu Mihajlu Pavliču je 1 na kolodvoru izginila iz žepa listnica, v kateri je ime! 8 dolarjev in 2000 K gotovine. Ker dolarji žeparjem posebno di-še, opozarjamo Amerikance, naj bodo pazljivi in naj svoje Ustnice dobro shranijo.
m Nehajte z italljančenjem. Od
vseh strani dobivamo dan za dnem nešteto pritožb o nekaterih naših primorskih priseljencih, da se v zasebnem, občevanju po ulicah, in, javnih lokalih poslužujejo italijanščine. Morda bi v drugačnih razmerah to ne bilo nič, toda v očigled dejstvo, do so ti ljudje pribežali v Maribor ravno vsled nasilja trnih, katerih jezika sc tako radi poslužujejo, je to naravnost neodpustni narodni."reh.
o Predavanje. Ciklus najraznovrst-zanimivih in po večini aktualnih predavanj otvori Sokolov izobraževalni odsek z referatom gosp. inž. Ferd. Luoše, ki bo orisal »Politično, socijalno in kulturno življenje v Siamu." Snov je polna, tako političnih, kakor socijnlnih in kulturnih prvin, da more zanimati vsakogar, kakor se tudi zdi na prvi pogled tuja. Predavanje se vrši 15. X. v mali dvorani Nar. doma, začetek oh 20. uri zvečer. Vse člane, članice in prijatelje Sokolstva, .ki' se ne vdeležijo ruskega koncerta, vabi k obijniv vdeležbi načelnik izobr. odseka.
Šport.
: Prvenstvo kontinenta, za katero se potegujejo resno samo trije evropejski klubi in sicer Sparta (Praga), Nftrnberg (Nemčija) in Rapid (Dunaj), si ježe za-sigurala češka Sparta.
: Poljski nogomet. Prvo mesto zav-(ema Gracovia (Krakovo) drugo Warta zVratislava) in tretjo Polonia (Varšava).
: Ceskoslovenska rep. kontra Ju-goslovenskl reprezentanci. Za to veliko nogometno tekmovanje, med obema- prijateljskima slovanskima narodoma, ki se odigra proti konci, tega meseca v ’ Pragi, vlada velikansko zanimanje. Pro-tektorr* i.e uovzel Dr. Wa.xa, župan Prage.
Gospodarstvo.
g Cene za premog iz drž. rudnika Velenje. Pokrajinska uprava za Slovenijo je na novo določila prodajne cene premogu iz drž. premogovnika Velenje ter pri tem znatno znižala dosedanje cene; nove cene veljajo od L okt. 1921, Uradno določene cene so : za lignit. : 32, 31,'30 in 24 K; za kosovec. 30, 29, 28 in 22 K; za drobni premog: 25, 24, 23 in 17 K; za zdrob: 23, 22, 21 in 15 K za 100 kg loko postaja Velenje. Za vsako vrsto premoga so. določene 4 cene: prva cena velja za velenjski okoliš, druga za celjski, tretja za mariborski okoliš, za vso Kranjsko in Hrvatskc do Zagreba; četrta za vse oddaljene kraje. Diferenciranje cen za premog, namenjen v oddaljene kraje, se je uvedle vsled visokih prevoznih stroškov, ki so onemogočali Iransport v oddaljenejše kraje; sedaj so višji transportni 'stroški izravnani z nižjo ceno. V cepah ,so vštete tudi vse pristojbine. S tern se je velenjski premog tako pocenil, da je vsakomur mogoče preskrbeti se s cenenim kurivom za bodočo zimo: tudi industriji je zagotovljeno ceneno kurivo.
g Dobava slame. Komanda Dravsko divizijske oblasti v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da s® 19. oktobra t. 1. ob 10. uri do-poludne sklenejo pismene, neposredne pogodbe za dobavo slame v intendantur Dravske divizijske oblasti v ‘ Ljubljani pri Komandi vojnega okrožja v Celju iu v Mariboru ter pri Komandi mesta v Slovenski Bistrici. 'Pogoje je moč vpo-giedati pri imenovanih vojaških mestih.
g Dobava strojev fn orodja. Državne protezne delavnice v Ljubljani, potrebujejo:	1 veliki vrtalni stroj,
t škarje za pločevino, 1 vreteno z? brus, 1 vreleno za polirni stroj, t veliko nakovalo, 2 namizna nakoval in ra^no čevljarsko in bandažijsko orodje. Ponudbe je poslati čimprej npraviteljslvoin Državnih proleznih delavnic v Ljubljani^ More se ponuditi tudi rabljene a brezhibno stroje. Cene se morajo glasiti franko Ljubljana.
g Prodaja starega materijaia. Direkcija državne železnice v Sarajevu bo prodala dne 24. oktobra t. 1. oh 10. ifri-dopoldne v skladišču malorijaTa na glav. .nem kolodvoru v Sarajevu staro kqvatlo in Jito železo, stare obroče, stare tračnice, stare pločevino, star baker itd. ter star papir. Oglas s, podrobnejšimi podatki' je intereseptom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v'Ljubljani na vpogled-^	'	,	1,
g Dobava 10,000 kg svinjske mast?. Dne 2.4. oktobra t! 1. se vrši druga pismena ofertalna licitacija glede 19,000 kg svinjske masti pri intendanturi Dravsko divizijske,, oblasti v Ljubljani. Oglas-i s oodrobneišimi podatki, je v pisarni trgov-
fto oznanila.
ž6e se z*. takoj soliden hlapec, rajen konjev na majhno posestvo. 20 minut is most«, RovpraSatt dr, Rostohar, Trtna ulica 1?.	'	1813
Preda se moška zimska suknja z usnjem podložena. Vpraša se Razlagova ulica 23/1, od !■”	1615
Državni uradnik išče nujno nekoga, ki bi mu posodil 10.000 K. Vrne se r. dobrimi obrestmi t 8 meseoll). Dopiai pod šifro .Posojilo 1921" na uprav« »Tabora".	1610
Preda se tipo plavfaeto namizno Orodje ra 12 oseb.
i Radka priložnost, Vprala »e Vici, Slavni trg. 16163-1
Proda 'se bela d.rfiska obleka, dekliški paleto, fini zimski klobuk, dekliški klobuki, Vprata se pri dr. M. Razlagova ulica 23/1, od 2.- 3-.ure, 16U 31
iztfedetie operacije kakor tudi čč. usniiljcmn! fe-strani za požrtvovalno postrežbo in oskrbo najpfi-srčnejšo zahvalo.	*
Otvoritev delavnice
i p prodaja vsak dart na Glavnem trgu ek«' 1 $||	portno	društvo	.15^
' Malhe is, Suppanz & Go-
IjKomad po K. -2-SO-
«taik i» izdaiatell: Konzorcij -Tabor* Tiska
Strsn <1.
-i, MlfTborr 1 Sr oktobra 192 L
trt in obrtniške zbornic« v Ljubljani, pogoji pa pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani interesentom ca vpogled.
g Amerlkanci o evropski valuti,
Kek ameriški list piše: Sumljivi znaki •finančne krize'so se začeli pojavljati v državah centralne evrope. NeinSka marka danes ni var vredna kot en cent. Za 92 centov dobite danes 100 nemških ' najt. dočirn ste pred enim tednom morali zanje plačali še 1*10 fr., u pred priim letom 1*75 fr.. Stare afsirijske krone so prišle popolnoma na kant! Za • 10 cehtov -dobite danes 100 avstrij-1 vklh kron. Pred enim tednom je bilo za iste treba plačati 12 centov, pred enim letom pa 50 centov. Jugoslovanske krone se tudi sumljivo suše. Danes dobite za M centov 100 jugoslovanskih krom Pred enim letom ja stala ista vrsta še 87 centov! Strahovita mizerij a pa’ je s poljskimi markami, ki so tojliko vredne, kot navadni časnikarski papir. Za 1 dolar jih dobite cel koš! Srečni Amerikanei!
črnest Ecksttin:
Afrodita.
Romun. Preveli Rušan (Dalje.)
Da odstrani nevarnega nasprotnika za. vselej, je ostajalo Kononu samo eno sredstvo. < ie ni hotel postali, zahrbtni morilec, mu je meral vsaj za vedno odvzeti prostost. Sporazumno s Fintijem je sklenil, da naj roparji ujamejo Akon-lija, predno dospe na določeni kraj. ter ja prodajo kot sužnja v kakem oddaljenem mestu Male Azije. Fintij je/ na to takoj pristal; vedel sje, da bo razen na-;rade, ki jo bo plačal Konon za to delo, padel roparjem v .rfcke tudi bogat plen. Poslanci so imeli seboj mnogo denarja in razen lega še bogate darove za korintske i di/.avhikc. Roparji so obljubili, ria puste poslance mimo svojo pot na* laijevati ter da ujamejo samo Akontija. Fintij ie za to jamčil s svojo glavo. Prebrisani cerkovnik je dobro vedel, da so ta obljuba pač lahko izpolni, kljub termi pa pri tem napolnijo žepi,
O vsem tem je bil glavar morskih roparjev natanko obveščen. Tudi na poslanski ladji se je nahajalo oboroženo moštvo, toda 'niti polovico tegp, kot. na roparski. Z-e pet ali Sest let. se na tern mestu ni izvršil noben napad in povsod se je mislilo, da je to mesto popolnoma varno. Roparji iz Lemiiosa, mnogokrat premagan!, so se umaknili proti severu. Kikdo ni več mislil, da si bodo še kedaj ipali na jug, posebno še, ko so Atenčant
ujete roparja obsodili, na najhuje? kazni-Zaradi tega je bil Enioh popolnoma siguren, da bo zmagal, ker se poslanikom o kakem napadu niti ni sanjalo. Tudi oboroženi vojaki so bili bolj za parado, kakor pa za boj'.
Okoli, polnoči je javila straža Eniohn, da se je v smeri proti Miletu prikazala ladja. Velikost ladje, ki. se je naglo približevala.'velike in dolge zastave, ki so se v mesečini videle, so pričale, da se približuje plen. Enioh je izdal takoj povelja, da se pripravi ladja za boj.
(le se milečanska ladja na poziv ne bo takoj udala, se bo izvršil redni napad.
Obe ladji sta se približali na par streljajev. Milečani so mislili, da je Halan kaka atiška Irgovska ladja ter so pazili, da ne trčijo ob njo. Krmar se ja čudil, da se navidezna trgovska ladja noče niti izogniti, nasprotno, pluje naravnost v smer milečanske ladje- Ko je (o zapazi! tudi voditelj poslanstva, je odredil, da prenehajo veslači veslati, a ko tudi fo ni pomagalo, da zaustavijo ladjo.
llalaca je začela pluli počasneje. Poglavar roparjev. Enioh je stopil na sprednji del ladje ter zavpil proti rnile« čjmski, da mora v zelo važni zadevi govoriti s poveljnikom t rij ere.
»Kdo ste vi F* se je odzval nekdo s poslaniške ladje.
„Mornarji, kakor vi!* jo odgovoril Enioh.. Čuden slučaj nas je primoral, da vam, za »ar trenotkov zastavimo pot. Na obali »Ikarije smo izgubili nagega pevca in šaljivca, belega Ejeta. Zaklel sem se, da nam mora prva ladja, ki jo srečamo, nadomestiti izgubo. Dovolite torej, da pridemo na vašo ladjo ter da si izmed vaših hudi izberemo. Da pa boste vedeli, s kom imate opraviti vam povem : jaz semEniob, Golijal z Lemnosa, a ta ladja je Halaca, o kateri ste že mnogo slišali.
Roparji so še porogljivo zasmejali. Tako porogljiv še njih glas ni bil nikdar. Ko so na^ mitečanski ladii slišali' ime Halaca, je vse prevzela groza in strah. Poslaniki si> bili sicer naobraženi in duhoviti starci in mladeniči, a bili so bolj uljudni, kakor pa hrabri. Najstraho-pelnejši pašo se izkazali vojaki: »Zgubljeni smo! Za nas ni rešitve!* je šlo od ust. do ust.
Žalostno je bilo gledati, kako so sivolasi starčki z razmršenimr lasmi begali po ladji in »zaklinjali voiake, naj ne izgube poguma in naj ne pozabijo, kako slavno _ jo umreti za domovino. Toda zbegan? starci, voditelji teh vojakov, jih niso mogh obraniti.
Eniohova ladja so je redno bolj
bližala. Enioh	je zapazil,	da	je vsem
upade! pogum	ut,da	se	mu	ni treba
bati resnega odpora. Bii je zadovoljen ter je še malo	čakal,	da	se	strah na
nasprotni ladji še bolj poveča.
Voditelj poslanstva	se	je	še vedno
trudil, da pregovori vojake na odpor, a vse zaman j. Nikdo ga ni poslušal. Brez vprašanja je stopil eden izmed poslanikov na vzvišeno mesto ter glasno Zavpil proti roparjem:
»Pripravljeni smo, da se z vami po gajamo, če vaše zahteve niso prevelike Povejte nam, kaj hočete, da se moremo posvetovati!“
Eoioh je prasnil v smeh, a njegovemu smehu se je odzval žvenket orožja njegovih tovarišev,
■t'v: t-riTDp * , (Dalje prih )
Glavni urednik; Radivoj Rehar-Odgovorni urednik; Rudolf 0 si m.
Mala ii?lo sepahiraha soba, ee odda s J. novembrom s hrano- Kovačič, Koroščeva ulic 2 1.	1	1609
Kupim majhno hišico v mestu. Pismene ponudbe Peglienghi, Hotel »Meran“. 1617 2-1
Zaradi odpdtovanja se takoj proda staro violino, fotogra-tični aparat, gledališki daljnogledi, vodna scsalka.. novo gumijev plažč, "sedlo, stenska ura. plinova svetilka. Ponudbe v restavracijo »Maribor*, soba St. II.'	’ 1615
Kupim planino. Oferte v restavracijo »Maribor*, soba 1.1.
»	1619
Jetika! Dr. Pečnik. Jetika!
Oanaknje strogo znanstveno zdravljenje. Vsak jatičuik, ki hoče doma ozdraviti, naj kupi knjigo. V vseh knjigarnah, 48 strani, 9 kron, 1016
62**®
Več bolnikov iz Šimencev pri Mariboru, ki s° bili tekom letošnjega leta v javni bolnici v Ptuju-izreka feni potom g. primariju dr. Rebuli za dobro
Naznanjam Mav. občinstvu, da sem dan 21 15. oktobra ©tvoril	1620 3 /
čevljarsko' delavnica '
S Sfaigislsi Ul. 10
ter bodem sprejemal in po najboljšem okusu izdeloval po meri in naročilu vse vrele čevljev in popravila. Ime! bom vedno v zalogi izgotovljenih čevljev. Cene zmerne!	Točna	postrežba	J
Za obilen obisk se priporoča
, Rudolf Morijah
se vrši soboto dne 15. in v nedeljo dne 16. okto-bra v Frankopanovi ulici štev. 2. K temu b»
razpolago izvrstna vma. —- Za obilen obisk s« priporočala	.	162*
Vincenc in Josipina Planinc, gostilničarja*
Domača zavarovalnica sprejme
Nahrbtniki
za planine r raznih velikostih-iz jadrovine oziroma gumiranega J plalaa. gurte aa ro!6, tra-j kovi za žalusije, mreža za j konje, žoga za nogomet, gonilni jermeni itd. pri
iv. Kram, fteiborj
Aleksandrova c! 13*.
1065 5—5
159» 3»’
Maribor io ojk»olioO*
Ponudbe na unravo lista pod »Zavarovalnica*.
Ana Schuster, roi. Hofiechner daje v j us In cm. kakor tudi v imenu svojih otrok Otmar iu Marta, svoje matere Terezije Hofiechner, njenih brstov in sester in v imenu vreh ostalih sorodnikov, rsum dragim prijateljem in znancem.žalostno vest o smrti iskreno ljubljenega nepozabnega soproga, ozirom* odet*, brala, zeta, svaka in strica, gospoda	,
Karla Schuster
j višji natakar na Glavnem kolodvoru	ir*#*
Iti je v sredo dne. 1 /. oktobra 1921 ob pol 17. uri jio del.jti bolezni v 44. letu svoje dobe mirno in boguudano preminul.
Telesni ostanki dragega ranjkega so *« blagoslovili v petek dne H. oklo-bra 61» 17. m-i (o. uri) v mrtvašnici mesinejja pokoptli^e* n* Pobrežju in potem peložfh k večnemu počitku.	H
naaša zadušnica se bo služila v »oholo dne lo. ektohr* ob pol 9. uri v frančiškanski farni cerkvi.
Maribor, dne 14. oktobra 1921.
Posebne osmrtnice se ne bodo izdajale. —
Nastavljene! restavracije Glavni kolodvor, Maribor na-
zijanjajo pretužno vest o -smrti jih dolgoletnega in vestnega tovariša, gospo&a	in23
Karla Schuster-
višji natakar
ki je v aredo dne lil. oktobra 1931 za vedno zatisnil svoje oči.
Pogreb dragega preminulega se je vršil r petek dne H-. t. m. ob 17. mi iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju na tamkajšnje pokopališče.	/'
Maribor, dne 14. oktobra 1921.
Slava njegovemu spominu!