Razne stvari. Iz domačih krajer. Politično zborovanje. Politično narodno gospod. društvo pri Sv. Lovrencu v S1 o v. g o r. zboruje v nedeljo, t. j. 9. febr. ob 3. uri. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Na Goro, na Goro! V ponedeljek dne 10. febr. so občinske volitve na Gori pri Ptuju. Čast in korist vsakega katoliškega in slovenskega posestnika v tej občini zahteva, da se udeleži volitve. Pristaž ptujskih meSčanov, Repa, že drži za županski stolec, da se vsede nanj. Ta stolec mu morajo dne 10. febr. z a v e d n i slovenski možje s p o d m a k n i t i. Potem bo Gora lahko zapela tudi o Repi ono narodno pesem: Junak črnogorski Na cepiklu sedi, Vozi se t meBto, Se kislo drži! Slovenski možje, bodite edini in složni! Kakor pri državnozborskih volitvah, pokažite tudi sedaj, da ste slovenski narodnjaki, na katere se lahko domovina vedno zanese. Na Goro, na Goro! Celjska slovenska gimnazija. Z dne 5. febr. ob 6. un zvečer se nam še poroča z Dunaja: Danes jepri obravnavisrednjih šol v proračunskem odseku poslanec Robič z največjo odločnostjo pobijal resolucijo grofa Stiirgkha, najse celjski slovenskonemški spodnii gimnazijski razredi opustijo. Poslanci vseh strank so z naivečjo pazljivostjo poslušali govornika; tako tudi naučni minister dr. Hartl in vsi vladni zastopniki. Govor je napravil globoki utis na vse stranke. — Zato je pa vzbudil odgovor ministra pri Jugoslovanih nepopisno osupnenje in občno nejevoljo, ker je izjavil, da spozna v Stiirgkhovi resoluciji naklonjenost Nemcev proti Slovencem! — Tako! Če nam Slovencem Nemci vzamejo to, kar že imamo, s tem kažejo Slovencem naklonjenost!!?? Kdo zamore zapopasti ta ministrov odgovor? — Slovenski poslanci so imeli takoj po ministrovi izjavi sejo ter sklenili potrebne nadaljne korake. Dr. Herold je v imenu Cehov v odseku napovedal, da nas bodo oni podpirali v naših zahtevah po celjskih spodnjegimnazijskih razredih. Nedeljski počitek v odvetniških jn notariatskih pisarnah. Poslanec Zičkar in tovariši so vložili naslednji predlog: Na večkratno zahtevo zasebnih uradnikov, ki poslujejo v odvetniških in notariatskih pisarnah, so mnogi odvetniki in notarji pred nekaj časom prostovoljno dovolili delni nedeljski počitek. Ker so pa oni odvetniki in notarji, ki nasprotujejo tej humanitarni uvedbi, tudi nadalje imeli odprte svoje pisarne. vrnili so se prvi, ker jim je pretila konkurenca, na pot svoje stare prakse. Tako }e pnSlo, da morajo sedaj v Celju, Gorici, Ljubljani in Mariboru delati vsi odvetniški in notariatski uradniki vsako nedeljo in praznik celo dopoldne, akoravno se jim je svojedobno vsaj deloma dovolil nedeljski počitek. V tej visoki zbornici se je že opetovano naglašalo, da je delo v odvetniških in notariatskih pisarnah ravno ob nedeljah in praznikih tako naporno, da prosti popoldne zasebnim uradnikom ob nedeljah in praznikib ne more nuditi nikakega užitka življenja, ker komaj zadostuje za odpočitek od napornega dopoludanskega dela. Ker torej zasebni uradniki v navedenih pisarnah nujno potrebujejo počitka ob nedeljah in praznikih, da morejo izvrševati svoje verske dolžnosti, da si odpočijejo in skrbe za svoje zdravje, kakor tudi iz rodbinskih ozirov, a se iim ta počitek nikdar ne bo dovolil, dokler ne bo to zakonito določeno, stavijo podpisani naslednji predlog: Visoka zbornica skleni: »Visoka vlada se pozivlja, da z ozirom na to, da je nedeljski počitek že uveden tudi pri c. kr. uradih, v naikrajšem času predloži poslanski zbornici načrt zakona glede uvedbe popolnega nedeljskega počitka t odvetniških in notariatskih pisarnah.« V oblikostnem oziru predlagamo, da se ta predlog brez prvega branja izroči socialno-politiškemu odseku. S tira je skočil tovorni vlak dne 5. lebr. v Št. Ilju pri Mariboru. Nesreča se ni zgodila nobena. Vlak je povozil dne 4. febr. neko žensko med Radgono in Halbenrajnom. Ni se Se dognalo, odkod in kdo je ženska. Na Frankolovem se je poročil gospod Dom. Bezenšek, trgovec, z gospico AIojzijo Klemenčičevo iz Velike Loke na Kranjskem. Iz šole. Nadučitelj pri Sv. Andražu g. MiloS Levstik je dobil učiteljsko mesto na celjski okoliški Soli. Gca Roza Jelenc, učiteljica v Framu, je dobila službo na Kranjskem. Učiteliica ročnih del pri Novi cerkvi pri Ptuju je postala gdč. Emilija Kmet, za Soli Gomil- sko in Orla vas pa gdč. Hermina Brence. Gdč. Feigel Otilija, učiteljica v Zrečah, dobila je učiteljsko službo v Slovenjibistrici. Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani potujoči uradaik je g. Štaut, ki potuje sedaj po Štajerskem. Prosimo naše somišljenike, da ga podpirajo v njegovem poslovanju. Redkost redkosti. Prijatelj našega lista prinesel nam je iz Arnovža živega hrošča, nenavadno velikega razvoja. Res, čudna prikazen v tem mesecu in v tako velikem snegu. Našel ga je na nekem vrtu, kjer se je hrošč ravno radovedno oziral z drevesa po beli sneženi odeji. V Ljubljani je umrl dne 4. t. m. g. dr. Josip Galle, ki je bil svoječasno tudi državni pravdnik v Celju. Bil je vrl katoličan in narodnjak. Bodi mu zemljica lahka! Iz črešnjevske župnije. Prošnjo za slovensko vseučilišče v Ljubljani so na visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje na Dunaji poslale občine: Crešnjevec, Vrhloga in Pretrež. — Na visoki državni zbor pa: cerkveno predstojn. farne cerkve na Črešnievcu 'in podružne cerkve sv. treh Kraljev v JelSovcu po državnem poslancu g. prof. Robiču. Galicija pri Celju. Pri nas je prav zdrav zrak. To kaže, da stno imeli v preteklem letu le 20 pogrebov, pa 52 krstov. K koncu leta pa ni bilo dva meseca nobenega mrliča. Smrtna kosa. Zadnjega januarija smo pokopali daleč na okoli znano pridno ženo Uršulo Amon p. d. Reberšico, ženo župana Matije Amon v Drenskorebru. Huda pljučnica ji je v enem tednu skončala življenje v 61. letu. — Bila ie velika dobrotnica ubogih in nikoli ni pustila reveža brez daru, zato bodi ji ljubi Bog usmiljen sodnik. Občinske volitve na Zdolah. Pretečenega meseca januarija imeli smo na Zdolah pri Kozjem občinske volitve. Na izid teh volitev bili smo zelo radovedni, ker v tei občini že par let rujejo neki modrijani »Štajerčevega« duha, katerim ie bil dosedajni župan trn v peti. V tej občini stojite si navadno tudi dve stranki nasproti, kozjanska in pilštajnska, ker polovica občine Zdole spada v kozjansko, polovica pa v pilštanjsko župnijo in tako je tudi število odbornikov razdelieno, 6 na vsaki strani. Popolnoma pogoreli so vsi oni, ki imajo >Štajerca«. — Zupanom bil je izvoljen Miha Cepin, ki je tudi do zdaj izborno županoval in marsikateri novčič občini prihranil. Da je mož izvrsten, spričuje to, da so mu dali svoje glasove skoraj tudi vsi odborniki kozjanskega dela občine. V Ljutomeru se godijo čudne reči. Župan Švarc je odložil župansko čast. Pravijo, da je bolan, drugi pa pravijo, da med njim in drugimi «Nemci» ne vlada več staro sporazumljenje. V Spodnji Poljskavi se je poročil dne 3. svečana t. 1. g. Franc Šlamberger, lampist na Pragerskem z gdč. Trezo Pogorevc, hčerjo znanega kmeta na PokoSah pri Slov. Bistrici! Bilo srečno! Iz Rogačke Slatine nam pišejo: Zahvala v prvi vrsti našemu gospodu nadžupniku Francu Korošcu, ki so naše prošnje podpirali, ko je bilo v leti 1901 v naSi fari pri Sv. Križu tik Rogačke Slatine več občin po toči hudo poškodovanih, drugič pa se iskreno zahvaljujemo naSim državnim poslancem g. Jožefu Zičkarju in g. dvornemu svetovalcu dr. Miroslavu Ploju, ker sta se toliko trudila za nas v državnem zboru. Iskrena zahvala! Ravno pretekli teden dne 28. prosinca smo sprejeli za nesrečo lepo odškodnino: občina Rajnkovec 1926 kron, občina Brestovec 1400 kron, občina Sv. Trojica in občina Plat tudi lepo svoto. Bog povrni imenovanim gospodom njih trud! Rogatec. Župan rogaSke slovenske okolice je popolnoma v nemških rokah. Pravijo, da uraduje le nemSko, ker je tako želja nem- Skega tajnika, ki posluje pri trškem zastopu. Slovenski župan goni svoje odbornike in svetovalce k sejam v — trg, ker se baje nemSkemu tajniku ne poljubi hoditi drugara k seji. Pravijo tudi, da ima slovenski župan samo nemški pečat — Gemeindeamt Donatiberg — kajti to se neki strašno lepo sliši. Slovenski pečat je rabil pač nekdaj že v napol pozabljeni, prvotni, še ne tako napredni dobi svojega županovanja, zdaj ga je lepo zavil in shranil. Zdaj pa, ko je vse bolj napredno in razsvetljeno, mcrajo biti le: sigli, rihtarji, gemeinderati, gemeindeausšusi! Za slovenskega župana nikakor ni lepo tako posilinemško županovanje. Toliko za danes v premislek in prevdarek. Umrl je doe 5. m. m. v Mariboru vrl narodnjak Filip Inkret, rojen pri Sv. Križu tik Slatine. Čeravno je živel kot tukajSni obrtnik, bil je namreč mizar, več let med Nemci, ostal je vendar zvest sin matere Slovenije. Bodi mu zemljica lahka. Iz Oslušovec pri Velikinedelji. Poroča se nam, da je bil v zadnji naši prilogi «Naš Dom» g. Kovačec neopravičeno napaden. Seveda tega ni kriv «Naš Dom», ampak njegov ondotni poročevalec, katerega javno pozivljemo, da se opraviči. Nara v uredništvu je nemogoče, poznati vse osebe ia vse razmere na Spodnjem Štajerskem, zato se moramo zanesti na poročevalce. Zavoljo vsakega dopisa se ne moremo peljati na lice mesta, da se poučimo o resnicoljubnosti poročevalcev, potem bi morali imeti celo kompanijo urednikov, ki bi se samo vozarili okoii, da vohajo za dopisniki. Mi se zanašamo na poštenost dopisnikov. Če kaj zakrivimo, pa radi damo resnici spričevanje. Tako nam je tudi danes v veselje, da moramo vrniti čast g. Kovačecu ter reči, da je on značajen, katoliško in narodno misleč Slovenec, zvest pristaS in naročnik naših katoliških listov. Iz Stoperc. V seji občinskega odbora dne 28. dec. 1901 so bili prejšnji 6. gosp. župnik sedaj v Poličanah, Alojzii Cilenšek iz hvaležnosti za neprecenljive zasluge, v tukajšoem odboru enoglasno izvoljeni Č a s t n i m občanom. V Letušn bode dne 9. t. m. ob 7210. uri predpoldan blagoslovljenje novega Solskega poslopja, potem sv. maša. Skupni obed bo v gostilni g. Zanierja. Ob 3. uri popoldne je tombola v dobre šolske namene. Iz Konjic. V Stev. 5. »Slovenskega Gospodarja* od 31. jan. 1902 je dopis «Iz Konjiškega okraja*, v katerem stoji pri govoru o okrajnem zastopu in o zadn|i seji med drugim sledeče: «Kar pa je pri tera Se posebno žalostno, je to, da se tudi slovenski zastopniki, da celo takšni gospodie, ki se imajo za voditelje Slovencev v Konjicah pri teh razpravah poslužujejo edino le nemSčine.» Ker sem jaz bil tačas edini tržan v okrajnem zastopu, grejo one besede gotovo na me. Ker so popolnoma neresnične, prosim da se ta zadeva popravi takole: Jaz sem pri dotični seji imel referat o računu za leto 1899. Odkar sem v okrajnem zastopu in to že 12 let, poročal sem vedno naiprvo v slovenskem jeziku, potem še le v nemškem, kakor ludi sedai; toraj je neresnično, da bi se jaz bil pri tej razpravi edino posluževal le nemSčine. Drugi gospodje nemške večine govore sicer nemški, a pojasnuje se vsaka zadeva tudi v slovenskem jeziku in se ne more reči, da bi eden ali drugi zastopnikov ne vedel, o čem se je razpravljalo. Toliko resnici na liubo. — Dr. Ivan Rudolf, odbornik okrajnega zastopa za kmečke občine. Cven. Poštno nabiralnico dovolilo je c. kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu za obeino Cven, t. j. Cven, Mota, gornje in spodnje Krapie. Tozadevna proSnja cvenske občine, vložena že v spomladi lanskega leta, čakala ie skoro leto dni rešenia; neposredno potem, ko je pobral poštar liutomerski Mauritsch svoja šila in kopita, bilo ie ugodno reSenje te prošnie tukaj. Take naprave je bilo pri nas že davno potreba, kjer obstoji trirazredna šola, bralno društvo, gasilno društvo, kmetijska zadruga, ki ima sama več prometa kot vse km. zadruge na Sp. Štajerskem. Država plača vse stroške za to napravo, tako da občiao vinarja ne stane. Z ozirom na velik promet ljutomerske pošte, v katerem lokalu je zlasti po nedeljah neznosna stiska, bi kazalo več takih poštnih oddajalnic v okraju ustanoviti, zlasti v Cezanjevcih za tisto šolo vgolane občine. Na ljutomerski pošti imamo sedaj, ko se je zgoraj imenovani poštar preselil tje gor med nemške Mihlne, dve poštni upraviteljici. Upamo, da bo občevanje poštnega osobja odsiej vedno uljudno in prijazno. Za slovensko vseučilišče sta oddala poslanca Robič in Žičkar v seji 4. februarja prošnje sledečih občin in zastopov: Robič: prošnje občin: Zamarsko, Črešnovec, Pretrež, Verhloga, Verhole, «ČitaInice» v Slovenski Bistrici, učiteljstva na Črešnjevci, cerkvenih predstojništev na Črešnjevcu ia Sv. Kraljev v Jelšovcu. — Žičkar: občine: Sv. Peter pod Sv. Gorami, Sv. Kunigunda na Pohorju, Destinci, Lastnič, Sedlarjevo, od krajnega Solskega sveta naDoberni; sledečih društev: «Slovenskega katol. delavskega društva» v Trbovljah, ^Mcške podružnice sv. Cirila in Metoda* v Trbovljah, »Katol. polit. narodnega kmetskega društva ,Sloga'» v Cadramu, »Bralnega društva* pri Sv. Ani v Slov. gor., «KatoI. braln. in gospodarskega društva* pri Sv. Benediktu v Slov. gor., «Katol. polit. društva za sodnijski okiaj Sv. Lenart« v Slov. gor., «Sava», katol. polit. društva za brežiški in sevniški okraj, cPosojilnice* v Trbovljah. Občina Mihalovec v brežiškem okraju je predložila po poslancu Žičkarju prošnjo za vstanovitev pletarske šole v brežiškem okraju. Zdramite se tudi druge občine! Nova železnica. Srednještajerski okr. in obč. zastopi nabirajo delnice za zgradbo krajevne železnice po Sulmski dolini. Istočasno hočejo doseči, da se preloži dosedanje zvezno srediSče iz Spielfelda v Lipnieo. Zadnje \e na škodo Slovencev. Sv. Martin pod Vurbergom. Nakratko Tam hočem, gospod urednik, popisati biserno poroko Jožefa in Ane Dvoršaka pri Sv. Martinu pod Vurbergom. Že v soboto zvečer dne 18. prosinca, ko je češčeno Marijo odzvonilo, so topiči in godba naznanjali bližaJočo se slavnost. Daleč čez Dravo se je razlegal veseli glas. Drugi dan ob pol 10. uri so se gostje pomikali proti cerkvi. Najprej je šla velika množica Ijudi, potem slavljenca med ovenčanimi dekleti, za slavljencama je Sel sorodnik, c. kr. topničarski stotnik v spremstvu dveh drugih cesarskih služabnikov in sorodnikov. Okoli 10. ure je bila sv. maša, po maši sta stopila slavljenca pred oltar in domači gospod župnik so opravljali cerkvene obrede in molitve. Po dokončanih obredih so spregovorili: Predragi v Gospodu! Danes obhajamo god Imena Jezusovega, zato hočem vse v imenu Jezusovem govoriti. Predragi, znano vam je, da mi danes obhajamo biserno poroko. Ravno danes je 60 let, ko sta Jožef in Ana Dvoršak v tej cerkvi in pred tem oltarjem nastopila zakratnent sv. zakona in si obljubila zakonsko zvestobo, katero sta tako lepo spolnjevala! Danes stojita torej že tretjekrat ravno pred tem oltarjem in obhajata šestdeseto obletnico ali biserno poroko. Malokateri doživijo tako skupno zakonsko starost. Vem in prepričan sem, da sta ta dva slavljenca živela v imenu Jezusovem in po njegovih naukih, zato tolik blagoslov z nebes. Popoldne je bila zabava pri Ramuteji. Se mnogo let! Nova knjiga. V naši tiskarni }e izšla nova knjiga: Katekizera o zakonu. Navod za katoliške zaročence in zakonske. Poslovenil dubovnik lavantinske Skofije. Stane 30 vin., s poštnino 35 vin. V knjigi se razpravlja o bistvu in veliki vrednosti zakona raed krist|ani; potem o načinu, kako se vredno pri- pravljati na sveti zakon, kako ga Bogu dopadljivo sklepati in kako v svetem zakonskem stanu v resnici pobožno in sveto živeti. Knjižica naj bi prinesla prav mnogitn katoliškim zaročencem in zakonskim korist in blagoslov! Umrl je v Celju Jos. Jaky, vodja nemške kranilnice. Ustrelil se je v Celju J. Filipič, trgovski pomočnik, uslužben v Rakuschevi železni trgovini. Doma je iz Vojnika. Vzrok samomora je baje nesrečna ljubezen.