Stav. 312
V Trst«, v soboto 15. novembra 1919
LatMK XIV!
Uhaja vsak dan, udi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Urednitfvo: uflca gv. PrnnSOka AaOfeega to. 20, L nadrfropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-Afcava. —	pisma »e ne sprejemalo, rokopisi se ne vračajo. —
tarife3; in oporami urednik Štefan Godina. — Lastnik konaordj Usta Blinos*. — Vlak tekanje Edinot>L — Naroini«« »aša na tnecec L 3'—, pol leti L 18— in celo leto L 36 —, — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stoli ak. — Oglasi se račimajo v Sirokostl ene kolone (72 /mri). — Oglasi trgovxcv in obrtnikov mm po 30 stoti osmrtnice, zahvale, posi-nice in vabila po 40 siot, oglasi denarni h /svodov mm po eo stot. MaM oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L !•—. Oglase sprejema foseratai oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pobijajo izključno upravi Edinosti. Uprava in Inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ul sv. Fraatu&a 201
Papež priznal drlr o Srbov. Hrvatov in Slovencev.
RIM, 13. j*Corriere d'Italia. piše- V teh dnevih je sv. stolica uradno priznala državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. To se je zgodilo potom note državnega tajnika, kardinala Gasparrija, katero je poslal srbski zastopnik pri Vatikanu, Bakotič, belgrajski vladi. Na noto kardinala, državnega tainika. je odgovorila jugoslovanska vlada, nagla-Žajoč svojo hvaležnost in izražajoč ob tej priliki namen, da se vzpostavi normalno diplomatično zastopstvo pri sv. stolici.
Za ittluansko-jugoslovanska pogajanja.
»Secolov« poročevalec se zares vrača k svojemu staremu predmetu: italijansko-jugoslovanskim pogajanjem. V svoji brzojavki cd 13. t. ro. izjavlja, da je sedaj najprimernejši čas za povrnitev k temu vpraf nju, ker je baje sedaj vsled notranjega nersda »v Srbiji*, največ upa na uspeh.
Informiral se je pri francoskih krogih o stališču jugoslovanske d-legacije napram temu vprašanju, in tan je baje dobil za Italijo zelo ugodne vesti. Kakšne vesti so za Italijo ugodne, če se govori o Jugoslaviji? Odgovarja rSecolo«. ki pravi, da je dobil njegov poročevalec vesti »o brezglavosti Srbije«. Tako mu je baje izjavil neki odličen poznavalec balkanske politike, da je francoski parlament pred kratkim glasoval za posojilo 300.000 frankov kot podporo za srbske dijake v Parizu. Toda vkljub vsem naporom da se ni posrečilo privesti niti enega srbskega dijaka na visokošolske nauke v Pariz.
(To ni resi In če bi tudi bilo res, bi to ne bil znak »brezglavosti«, češ da se niso mogli najti v Srbiji uradi, na katere bi se človek lahko obrnil. Že dejstvo, da se nahaja v Parizu lepo število srbskih visokošolcev, vkljub temu. da je Srbija izgubila v tej vojni skoraj vso inteligenco, ker se pri Srbih ni delala na bojišču razlika med ^višjimi* in nižjimi« sloji, kakor v mnogih drugih »kulturnejših« državah, že dejstvo torej, da se nahaja v Srbiji vkljub vsem tem žalostnim žrtvam vendar lepo število srbskih visokošolcev v Parizu, dokazuje, da stoji Srbija v tem oziru \ saj na isti višini, kakor mnogi drugi, ki izrabljajo celo njene krvave žrtve v svoje zlobne namene.) Ta francoski odličnjak jc pojasnil »Stcolovemu« poročevalcu tudi -največje jugoslovanske si-rhi glede zunanie politike, namreč rešitve manjšinskega vprašanja in vprašanja spera z Italijo. Jugoslovani da se povprašujejo: > Kako se bo Italija vedla napram srbsko-fcolgarskemu in bolgarsko-grškemu sporu?« »Italija bi mogla — se odgovarja — podpirati Bolgarsko in primamiti k sebi tudi Romunsko, ali se pa združiti s Srbijo in Grčijo.«
Secolov« poročevalec ugotavlja, da je zapazil nekako naklonjenost k hitremu zbližanju z Italijo.
Z druge strani da postajajo jugoslovanski upi glede jadranskega vprašanja vsakdan manjši, ker Italija da ni več sama, temveč da ima na svoji strani Francijo in Anglijo, od katere so Jugoslovani veliko pričakovali. Tudi Amerika da se vsakdan bolj oddaljuje od konference in evropske politike. Edini jugoslovanski up da so volitve v Italiji- (Te je tudi en način volilne propagande! Pr. ured.)
Zaradi vsega tega bi bil sedaj primeren čas — zaklj ičuie Secolov« poročevalec — za poizkus otvoritve primerne in koristne razprave med Italijo in Jugoslavijo. Razume se, da noče Italija narediti prvega koraka in da se tudi Jugoslavija noče prva ponuditi; toda ni li v takih razmerah prostora za posredovalca? Besedo Franciji in Angliji!«
— Neposredna pogajanja, da; Toda s takimi nameni in načeli, k^kor jih proglasi »Secolov« poročevalec, ne! Ugotovili smo že enkrat in nagla-gaino ponovno, da so direktna pogajanja nemogoča, dokler Italija tako zavratno računa na morebitno nasprotnikovo slabost in notranje neprilike. Če se začnejo pogajanja na taki podlagi, je prav gotovo, da se kmalu razbijejo. In potem? Ne ostane drugega, nego začeti od začetka, ker »deus e* ^nachina« ni več moderen.
12 ČEHOSLOVAŠifE.
Cerkveni razkol na Čeikoslovaikem.
BOLONJA, 14. »Resto del Cariino« poroča iz Curiha, 13. L m.: »V minulih dneh se je govorilo o mc nosti cerkvenega razkola na Češkem. V praških cerkvcnih krogih se smatra sedaj, da je minula nevarnost razkola v češki cerkvi vsled energičnega upora večine duhovništva. \ lada je nameravala preglasiti razkol v Češkoslovaški rep i-bliki na dan 20. oktobra, ob obletnici neodvisnosti čeoke republike. Duhovništvo je bilo pozvano, da bere mašo v češkem jeziku in da se javno prizna
P O D L I S T EK
Zn sf :n Frsyc!3.
(36;
Avgust Senoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz X\ I. stoletja.
Eli, dragi ujec,* se je popraskal mladenič za ušesom, vem, da govorite modro, ker vas ves kraj bolj posluša, nego duhovnika ali sodnika. Ali — hm — jaz se vedno bojim, da bo prekasno, kar se vam zdi prerano. Stari gospod Taha gre za kapitana v Veliko Kanižo. Zato zbira četo konjenikov iz vseh krajev sveta — nekaj z denarjem, nekaj pod "mora?. Ni davno temu, ko me je ta stari volk srečal na potu pri Jakovlju. Jahal sem na konju v Zagreb. Tahi me je ustavil in me vprašaL, kdo sem in kaj sem, a jaz sem mu rekel: »Gjuro Mogaić, svobodnjak iz Stu-bice.« Nato je rekei tovarišu Petru Petriče-viču: »Ta dečko je kakor ustvarjen za konjenika. Zapomni si njegovo ime, Peter.« In odšel je dalje. Pomislite, kako mi je bilo pri duši. Jaz gotovo nisem plašljivec; spopadel bi se, če <bi bilo treba, tudi o svečnici z volkom, aii sedaj — moi Bog. ko mi Jana gre
k naukom Ivana Husa. Na isti dan bi bilo moralo slaviti kakih 1500 duhovnikov svojo poroko in postaviti temelje novi narodni cerkvi. Vsled škofovega in nadškofovega posredovanja je ostalo duhovništvo povsod zvesto. Maša se je brala v latinskem jeziku, in duhovniki so morali opustiti svojo poroko. Čeravno se je razkolno gibanje ponesrečilo, smatrajo katoliki položaj vendar za kritičen. Poroke duhovnikov se pa venomer množijo in praški nadškof je bil prisiljen, da izključi iz cerkve duhovnike, ki so se že poročili.
IZ RUSIJE.
Skupno postopanje Estonske in Litve napram mirovni konferenci
CURIH, 13. (S.) Iz Berolina se poroča: V neki konferenci držav iz baltiških pokrajin sta Estonska in Litva sprejeli skupen program za zadevo glede miru sovjetske Rusije. 15. L m. se v to svrho prične razprava.
Vstaja proti boljievišld vladi v moskovski guberniji.
CARIGRAD, ,8. (S.) Zakasnelo. V Kalugi in Ser-puhovu, v moskovski guberniji, je izbruhnila velika, dobro organizirana vstaja proti sovjetski vladi. Anarhisti so razstrelili železniški most pri Kalugi. Velik del prebivalstva in delavci so se pri-družii vstaji. Število vstaSev znaša kakih 40.000; oboroženi so s topovi in strojnicami.
Nemiko-Ietiiki boji.
KOPENHAGEN, 14. (S.) Letiši so imeli na riSki fronti popoln uspeh; zasedli so Douhen, prekoračili Dvino, se polastili več krajev na levem bregu Dvine, ujeli mnogo mož ter zaplenili več težkih topov. Nemci so se umeknili v smeri proti Mitauu. Na boljševiški fronti so zapustili Letiši Marenhausen ter zavzeli Korovljevo in Sveroli.
Boljševiki napadalo.
HELS1NGFORS, 13. (S.) Boljševiki napadajo na celi fronti južno od Jamburga.
Aretiranje boljševikov v GeorgijL
CARIGRAD, 13. (S.) Georgijska vlada je morala 6. novembra preprečiti poizkus boljševiškega podjetja; 460 boljševikov j? bilo aretiranih.
Finski kabinet odstopil.
HELSINGFORS, 13. (S.) Kabinet je odstopil. Prejšnji minister za zunanje zadeve Boska je odklonil poverjeno mu nalogo za sestavo novega kabineta.
Iz Poljska.
Poljska in reski boljlevikL
LONDON, 13. Med vsemi protiboljšsviškimi četami so še najsrečnejše poljske; ker medtem ko boljševiki napredujejo proti Judeniču, Denjikinu, Kolčaku in na Kavkazu, so začele poliske čete uspešno protiofenzivo. Poljske čete se sedaj nahajajo zapadno od Lepela in Kamijena. V Voliniji so zasedli Novgorod Volinski in se približali na tem mestu Denjikinovim četam na 80 km daljave.
Toda vkljub tem uspehom se zdi, da bi bila Poljska pripravljena na mirovna pogajanja z boljševiki.. Iz članka »Timesovega« varšavskega poročevalca je razvidno, da prevladuje pri poljskih političnih in vojaških krogih mnenje, da se ne izplača žrtvovati ljudi in imetja v boju proti vojski, ki postaja venomer močnejša, d očim pušča mirovna konferenca nerešena vprašanja, ki so za Poljsko največje pomembnosti. Politika mirovne konference, ki noče razpravljati o vprašanju poljskih vzhodnih meja, dokler se Rusija popolnoma ne obnovi, povzroča v Varšavi nekako nezaupanje. Poljska vlada bi bila pripravljena — piše »Time-sov« poročevalec — delati za sporazum, samo da se vprašanje meja čim preje reši. V ta namen predlaga pojska vlada, naj se ustanovite dve novi državi onstran mej prave Poljske, ena z Vilno a druga z Lvovom kot glavnim mestom. Te dve državi bi bili dvajset let pod poljskim protektoratom. Namen tega načrta je ta, da se zaveznikom olajša rešitev vzhodne Galicije. Poljski pooblaščenec v Pragi, Patek, ki odide ▼ Pariz, da nadomesti Paderewskega, je dobil nalogo, da predloži to rešitev uradno mirovni konferenci,«
Izid volitev v Šleziji.
CURIH, 13. Nemški listi javljajo, da so Nemci dosegli 60% glasov v volitvah v Zgornji Šleziji. Negotovo stališče neodvisnežev vsled njihovega mednarodnega in ententi nasprotnega programa zahteva velikih naporov z nemške strani pri kon-čnoveljavnih volitvah.
Vesti iz poljskega vira pravijo pa, da so volitve izpadle v prid Poljski, ker je 75% prebivalstva glasovalo za poljsko listo. Tudi v bolj po-nemčenih mestih, kakor Katovicah, Gleivvitzu in Beuthenu so dobili Poljaki premoč.
Mirovna konferenca.
Sklepi vrhovnega svet«.
PARIZ, 14. (S.) Vrhovni svet se je sestal dane« zjutraj. Vzel j« na znanje poročilo Berangerja. generalnega komisarja za petrolej, glede pridelitev nemških ladij, ki prevažajo petrolej. Svet se je nato bavi! z razdelitvijo premoga Gorenje šlezije. Določil je sestavo komisij, ki imajo nalogo, da organizirajo ljudsko glasovanje v tešinskem okraju, ter podaljšal rok, v katerem se mora vršiti glasovanje, do prihoda Članov komisije na lice mesta. Svet se sestane jutri da poročilo note, določene Romuniji.
Prihod nemških odposlancev v Pariz.
PARIZ, 14. (S.) Pričakuje se prihod nemških odposlancev v Pariz na 17. novembra, da podpišejo zapisnik glede izvršitve premirja.
Bolgarska podpiše.
PARIZ, 13. (S.) »Information« pravi, da je bolgarsko odposlanstvo poslalo danes zvečer tajništvu mirovne konference uradno noto, podpisano od Saronova, katera izjavlja, da je Bolgarija pripravljena podpisati mirovno pogodbo. Verjetno je, da se čaka prihod bolgarskega ministrskega predsednika Stambulinskega, da se prične podpisova-; nje mirovne pogodbe.
Madžarsko vprašanje.
PARIZ, 13. Preden s« je seja vrhovnega sveta končala, se je sestavila nota, določena Clarku. v kateri ae jemljejo na znanje notranje razmere na Madžarskem in disciplina, ki vlada v četah narodne vojske admirala Hortyja. Naznanja se, da so jugoslovanske in češkoslovaške čete, ki so ob prihodu romunskih čet v Budimpešto stopile čez mejo na madžarsko zemljo, že dobile ukaz, da izpraznijo madžarsko ozemlje. Svet je izjavil, da je pripravljen odposlati k admiralu Hortyju onih -20 častnikov, katere je zahteval admiraL Naglasa %e nevarnost, ki bi pomenjala za Madžarsko povrnitev Habsburžanov na prestol in istočasno se iz-poročajo pritožbe avstrijske repubUke zaradi ne-izvršenega umika madžarskih čet iz onega dela zapadne Madžarske, ki ga prisoja mirovna pogodba Nemški Avstriji.
Is Anglije.
LIoyd George o boljševiški Rusiji.
LONDON, 13. (S.) Dolnja zbornica. Seje se je udeležil prvi minister Lloyd George, kateri je bil ob svojem prihodu v zbornico živahno pozdravljen. Stavili so mu razna vprašanja glede položaja v Rusiji, o katerem je govoril v Guildhallu. Po-jasnujoč svoje mnenje je prvi minister odločno zanikal, da bi bi on koga pooblastil, da odpotuje k sovjetski vladi z nalogo, da začne žnjo mogoča pogajanja. Lloyd George ni tega mnenja, da bi se morali zavezniki protiviti dobrim odnosa jem z boljševiki. Govoril je nato o vojaškem položaju v Rusiji ter omenil neuspehe admirala Kolčaka; rekel je, da ni Kolčak še izpraznil Omska, čigar usoda je odvisna od bojev, ki se morajo razviti v prihodnjih dnevih. Kar se tiče generala Denji-kina, je izjavil govornik, da ni mogel Denjikin vkljub uspehom, ki jih je imela njegova vojska, dosedaj še določiti svojega trdnega stališča v pokrajinah. ki so bile odvzete boljševikom, in sicer zaradi pomankljive volje prebivalstva, ki potegne zdaj a tem zdaj z onim.
LONDON, 13. (S.) Dolnja zbornica. Prvi minister Lloyd George je pristavil, da ostane politika angleške vlade takšna, kakršno je on £e večkrat očrtal. Govornik je nato govoril o pomoči, ki se je dala Rusiji pod kakršnosibodi obliko in katere skupna svota znaša od premirja do 31. oktobra nad 100 milijonov šterlingov. Izjavil je. da je iz človeških in gospodarskih razlogov potrebno, da preneha meščanska vojna v Rusiji kolikor mogoče hitro. Vlada je vedno dobrohotno sprejela vsak nasvet, po katerem bi se mogel vzpostaviti v Rusiji mir in da se uvede oblika ustavne vlade, katero odobri velika večina prebivalstva. Tozadevno _ je rekel minister — so izrazili zavezniki svoje mnenje v pism.u ki so je poslali admiral« Kolčaku in v katerem so izjavila, da nameravajo zavezniške in pridružene vlasti sklicati mednarodno konferenco. v kateri bodo zastopane in na kateri se bodo proučevala vprašanja, ki jih mirovna konferenca iz tega ali onega razloga ni mogla rešiti. Ako bi zbornica želela razpravo glede sestanka te komisije, je vlada pripravljena zadovoljiti tej želji ter podati vsa mogoča pojasnila. Razprava bi se lahko vršila v ponedeljek, ko se bo glasovalo za posojila za zunanje zadeve.
Vprašanje zgradbe predora pod Rokavskim zalivom.
LONDON, 13. Vprašanje zgradbe predora pod Rokavskim zalivom ni Še rešeno. Lloyd George je izjavil odposlanstvu, ki je zagovarjalo načrt za
po glavi — da bi sedel na konja in da ponesem svojo glavo Turčinu na trg! To človeka boli. Recite sami!«
»Ne boj se, sinkoU je odvrnil Gubec, »svobodnjak si na svoji zemlji. Po zakonu te Tahi ne sme vzeti v svojo četo.«
»Vem to,« je odvrnil Gjuro zlovoljno, ali pred Tahom malo pomaga zakon, kakor da ni pisan zanj. Pred nekoliko dnevi je Tahi poznal vse vaške starešine na gradu in jim je zapovedal, da naznanijo njegovi pisarni imena vseh neoženjenih kmetskih in svobodnjaških mladeničev, ki bi bili dobri za konjenike; in ko mu je brdovski sodnik rekel, da svobodnjaki od davnine ne gredo v ta račun, ker on da to ve, ker je že mnogokrat preštel moške za vojsko po dimnikih, se je otresel stari Tahi nanj, rekoč, da so svobodnjaki vaški psi kakor kmetje, ter da bo on sam krojil zakon, a »stari bebec« naj drži jezik za zobmi. Vidite, ujec, da nisem zastonj prišel k vam, ker se bojim, da me čaka zlo. Saj je dal starešina zapisati tudi moje ime in mi je potem povedal vse, kar se je dogodilo na Susedu. Oženite me, ujec, pa bo konec strahu; četudi sem mlad, nisem neumen« a vi ste pametni in boste z nama. Ne
bi rad tam v Madžarski prodajal svoje glave Turčinu.«
»Oženi ga, oženi našega Gjuriča,« se je odzval iz hiše slaboten glas. Na pragu se je pojavila kmetica starka, uvelega obraza in belih las. Držeč se z obema rokama za vratnice, je stopala stara Gubčevka polagoma proti sinu in vnuku, ter je sedla med oba na klop. Prijemši mladenča za roko, je rekla sinu:
»Daj, Mato, oženi gal Tudi tvoj oće ni bil starejši, ko me je dovedel v to svo^o hišo iz Pušče. Jana je dobro dekle, siromašna sicer, ali tudi jaz nisem nič prinesla v hišo. To je tako, ko sta se dva našla, ne gre vsikdar vse gladko po računu in navadi. To je stara basen. Kaj hočeš, ko nas je Bog ustvaril tako! A posebno sedaj, ko ga hočejo siromaka gnati med Turke. Bog ne daj tega! Nikakor!«
Gubec je stisnil obrvi, potegnil z roko preko glave in se je nekako zamislil.
»Dobro je, mati,« je rekel slednjič, »naj bo vaše, ko je ie tolika turika sila. Vem, da Tahi po zakonu ne sme vzeti Gjura v vojake, ali, prav je rekel dečko, kaj je danes zakon? Sablja in vešala. Poj dem pred sta-
zgradbo predora, da se morajo o tem Izjaviti še vojni krogL Pripomnil je tudi, da se tudi člani vrhovnega vojnega sveta ne strinjajo vsi s tem, da bi se zgradil predor, ker obstoji baje še nevarnost nenadnega napada.
Poincarč glasgowski meščan.
GLASGOW. 13. (S.) Predsedniku francoske republike Poincareju je bilo podeljeno meščanstvo mesta Glasgovva. Predsednik je odpotoval nocoj v Dover.
Poincarejcvo potovanje.
DOWER, 14. (S.) Poincarč je zapustil Dovver ob 10; ob njegovem odhodu so ga pozdravljale salve iz topov.
CALAIS, 14. (S.) Predsednik republike in gospa Poincarijeva sta se izkrcala v Calcisu ob 11 30; posebni vlak je odšel ob 11*45.
PARIZ, 14 (S.) Poincarč in njegova soproga sta prispela v Pariz, ob 1630. Sprejel ju je Pichon, Pamis, angleški poslanik in druge ugledne osebe. Izkazale so se mu vojaške časti.
Cz Amerike.
Razprava o mirovni pogodbi.
WASHINGTON, 13. (S.) Senator Kitchoch je zahteval, naj se čas za razpravo o mirovni pogodbi omeji, da se prepreči delovanje opozicijonalcev in nasprotnikov mirovne pogodbe, toda predsednik je odklonil zahtevo, ker ni leta v skladu s pravilnikom.
WASHINGTON, 13. (S.) Med razpravo o mirovni pogodbi se je odklonil z 48 glasovi proti 32 predlog, ki izjavlja, da morajo Zcdinjene države podpirati Francijo za dobo petih let v svrho, da se ohr .ni suverenost Francije v* Alzaciji-Loreni. Po neuspelem poizkusu komisije, naj se popravijo pridržki, sestavljeni proti čl. 10., je senat odobril te pridržke z 48 glasovi proti 33. Senator Lodge jc predložil zahtevo za zaključitev razprave o proučevanju pogodbe. Predlog se bo proučeval v seji, ki se bo vršila v soboto zjutraj.
Finska pripuštena k mednarodni delovni konferenci.
WASHINGTON. 13. (S.) Uradno poročilo mednarodne delovne konference z datumom 13. t. m. pravi: Na podlagi kompromisa med zvezno večino in opozicijo je bil enoglasno sprejet sklep, s katerim se Finska pripušča k mednarodni delovni konferenci.
Wilsonovo zdravje.
WASHINGTON. 13. (S.) Predsednik Wilson je mogel danes zopet vstati, sedel je nekaj časa v naslonjaču.
švicarski tečaji.
ŽENEVA, 13. (S.) Italijanska lira 44'25.
Gfraz n jub tfmslie zSornlcs.
Firenze, 12. novembra.
(A. R.) _ Vse politično življenje Italije zadnjih
dveh tednov je osredotočeno samo na bližnje volitve, ki se vrše 16. t. m. Vse dru*o je stopilo v czadje: zunanja politika, kruh in še celo Reka. Stranke nastopajo brezobzirno druga proti drugi, kjer prepričevalna moč besede ne zadostuje, pomagajo pesti, palice, kamenje in večkrat tudi revolverji. Kakšen bo izid te strastne volilne borbe, ka'.era stranka doseže največ uspehov? V tem vprašanju leži težišče vseh drugih problemov.
Iz burne volilne agitacije, iz nejasnega položaja, ki momentano prevladuje, se le polagoma prikazujejo določnejši obrisi obraza nove zbornice. Gotovo je le to, da najmočnejši parlamentarni skupini, ki bodeta izšli iz tega volilnega boja, sta: Oficijelna socijalistična stranka (Partito ufficiale socialista — PUS) in pa Italijanska Ljudska Stranka (Partito popolare italiano — PPI), ki sta edini organizirani stranki v Italiji.
Poudariti moramo brez ovinkov, da je italijanr ska socijalistična stranka Bila edina stranka inter-nacionale v vseh vojujočih se državah, ki je ves čas vojne odločno nastopala proti nji in proti vojnim kreditom in s tem obdržala svojo zastayo neomadeževano, kar ne more trditi nobena socijalistična stranka drugih držav. Kako težko je bilo to stališče spričo splošnega navdušenja za odrešenje neodrešenih bratov in proti dedni sovražnici Avstriji, ni težko razumeti. Da ji izvira iz tega dejstva velika etična moč, ki dviga njen politični ugled in utrjuje neomajnost njenih načel, dokazuje naraščajoče število njenih organizacij in pa odločnost, s katero nastopa ob sedanjih volitvah, ki je politične nasprotnike naravnost zbegala. V svojem zadnjem kongresu v Bolonji je, kakor znano, sklenila z ogromno večino svoj izstop iz II. internacijonale in prevzela politični program ruskega boljševizma v celoti. Vse njene oči so uprte v Moskvo. Od tam njena moč, od tam njena zmaga, * tudi njen polom. Dosledna
rega Taha. Rajši bi izgubil sicer najlepšo kravo, ali orem, ko sem prisegel dečkovi materi četudi ne vem prav, je li ta stari nasilnik tu gospodar, ali ni. Ne bom, ga prosil in se mu ne bom klanjal; povem mu samo, kar je prav. Jutri ugriznem torej v to kisle jabolko. Ti, Gjuro, povej domačinom, kaj smo sklenili, in moreš jutri v Brdovac, pa reci Jurku in Jani, da bodi vaše, a deklica naj se pripravi. Je li dobro tako, mati?«
»Je, sin moj,« je odvrnila stara, »stori, kakor veš, vem, da storiš pametno.«
»Eh, hvala vam, hvala, dragi ujec« je skočil pokoncu mladenič. »Sedaj je konec žalosti! Juh, Jana, Janica duša! Ako Bog da, bova za leto dni skupno trgala grozdje.« Od veselja je mladenič vrgel klobuk v vis, ali v tem hipu se je začul od Golubovca štropot konjskih kopit. Mato je pogledal na tisto stran in se zdrznil nekoliko; nato je rekel mladeniču:
•»Glej, mrači sel Povrni se ▼ - vas, Gjuro, in stori, kakor sem ti rekel, a vi, draga mati, pojdite, prosim vas, v hišo; kmalu pridem tudi jaz za vami.«
»•Dobro,« je rekel Gjuro veselo, »z Bogom, ujec, x Bogom, stara mati, in lahko noč
temu sklepu je stopila pred svoje volilce z maksi-malno-revolucijonarnim programom: »Vso oblast delavskim slojem!«, ki so ga socijalistične delavske mase kljub Turattijevemu svarilu sprejele z navdušenjem. Njen političen cilj je tedaj jasen: udejstvitev tega programa, to je, pretvoritev sedanje monarhistično-konstitucionalne državne oblike v sovjetsko republiko.
Druga, ne mnogo šibkejša v novi zbornici bo Italijanska Ljudska Stranka, ki stopa kot taka prvič na volišče. Kljub temu, da so katoliške politične organizacije predstavljale tudi poprej neprecenljivo moč, niso stopile z odprtim vezirjem v politično areno, ampak so se zadovoljevale s kako dvajseiorico poslancev za kontrolo. Potom svoje, na široko razpredene organizacije so pa vendar izvajale na zbornico močan vpliv, ki je bil sicer zakulisni, a zato nič manj odločilen. Marsikomu se bo zdelo čudno, da zbornica, ki je imela veliko liberalno framazonsko večino, ni vpeljala n. pr. zakona o razporoki, za katero se je bil ljut parlamentarni boj. Razlog temu jc bil, da je bilo nad 2C0 liberalnih poslancev izvoljeno s pomočjo organiziranih katoliških glasov, in ti so se zato moralno zavezali. da bodo glasovali proti vsakemu zakonu, ki bi bil naperjen proti intencijam Cerkve. Večina zbornice je bila tako primorana varovati katoliške interese proti demo-kratsko-socijalistični koaliciji, v zameno za pomoč katoliških organizacij, ki je pripomogla k izvolitvi. Ta tajna politična moč katoličanov je obstojala tudi v zadnji zakonodaji, kjer je bila zagoto%'ljena v takozvanem »paktu Gentiloni«.
Med vojno pa se je konstituirala oficielna Katoliška Ljudska Stranka, ki je podvojila organi-ztorično delo med delavstvom in kmeti in se temeljito pripravila za sedanje volitve. Z radikalnim socijalnim programom, ki izločuje le materialistični razredni boj in boljševizem, uspešno konkurira s socijalisti in predstavlja danes v Italiji organizirano politično silo, preko katere ne bo mogla iti nobena vlada. Posegla je že večkrat po radikalnem sredstvu štrajka, posebno v Zgornji Italiji, kar jc silno razburilo meščanske stranke, ki ji očitajo »boljševizem« in disfalizem. Svoje skromno številce dvajsetih poslancev v prejšnji zbornici bo dvignila približno na sto (petino cele zbornice) in postala s tem soodločujoč faktor v bodoči zakonodaji.
Največji polom pri sedanjih volitvah doživi liberalno-konstitucijoralna stranka, ki je bila doslej na krmilu (Salandra, Orlando, Nilti). Njen nacionalistični in gospodarski program se je v vojni izživel in jc brez moči napram zamotanemu vnanjemu položaju, ki zahteva brezpogojnih radikalnih reforem na vseh poljih. Gospodarski liberalizem je privedel Italijo na rob propada in pripomogel kapitalizmu do njegove sedanje dozdevno nerazrušljive moči. Politični liberalizem pa je degeneriral nacionalistično idejo v miztrializem in izrabljal domovinsko ljubezen v svoje Spekulativne namene. Posledica obeh je sedanja notranja in zunanjepolitična kriza. Obubožano ljudstvo, osleparjeno za mir in blagostanje, je spregledalo in posledica tega je, da bo liberalna stranka izgubila najmanj polovico svojih dosedanjih poslancev.
Še ena močna politična skupina je, ki bo zastopana v novi zbornici: demokratski blok, to je zveza med demokrati, tnazzinijanci, combattenti (bivšimi vojaki), republikanci in socijali3tičnim3 reformisti in neodvisniki (ki ne priznavajo boljše« viškega programa in so radi tega izstopile iz oficijelne soc. stranke). Zveza pa je silno rahla, z neenotno politično ter.denco, veže jo le skupen odpor proti boljševizmu. Njen program je: konsti-tuanta, razlastitev neobdelanih zemljišč in soci-jalnoupravne reforme. Pristašev ima mnogo, posebno med mladimi volilci, odpuščenimi vojaki in stoji odločno na nacijonalističnem stališču.
To bi bile v širokih obrisih štiri glavne skupine, kvas bodoče zbornice. Ostaja še vprašanje, kolika bo moč teh posameznih skupin. Po resnih računih tukajšnjih političnih krogov bi bili razdeljeni mandati sledeče:
Boljševiki	približno 130
Ljudska Stranka	» 100
Demokratski blok	80
Liberalni konstitucijonalci:
vladni	»;	60
opozicijonalnl	» 50
Ostalih 90 poslancev bi odpadlo na manjše stranke in strančice, ki bodo hotele biti jeziček na tehtnici med obema najmočnejšima strankama v zbornici: socijalislično in ljudsko. Nihče ne ve, kako se bo konstituirala vladna večina. Ali pride do koalicije med socijalisti in krščanskimi socijalci, ali pa do liberalno-demokratskega sodelovanja? Oboje jc malo verjetno, a v politiki se zgode večkrat najneverjetnejše stvari. Nitti pravi, da bo nova zbornica vernejši izraz razpoloženja v deželi in trdno veruje v njeno delazmožnost. Prvo bo
vama.« Nato je poskakujoč krenil proti selu, a stara se je počasi umeknila v hišo.
Gubec jc sedel kraj ograje pod gričem. Po dveh, treh trenutkih se je ustavil pred vratmi konjenik, odet z dolgim črnim plaščem pod črnim baržunastim kalpakom, ki ga je bil potisnil na uho. Bil je krepak črno-ok mladenič, ki si mu iz plamtečega plamena, Iz velikega obraza razbiral, da je vražji človek.
»Dober večer, Mato!« je vzkliknil došlec, skočivši s konja.
»Vi res, milostljivi gospod?« je vprašal Gubec začudeno.
»Da, jaz,« je odvrnil mladenič na kratko, »Čudiš se, kako da Stepko Gregorianec prihaja k tebi, jeli? Odpri vrata, da popeljem konja notri. Imam ti reči dve tri besede, razumeš li, na samem. Ali sva tu sama?«
»Razun moje matere ni nikogar blizu,« jo odgovoril Gubec, gledajoč gospoda od strani, ter je odprl vrata ograje. Konjik in konj sta stopila na dvorišče. Stepko je privezal vranca za drevo ter sedel nato na klop pod orehom-
/Dalje.)
V Trftta, Are 11

Nemiki minister Sche'demann o krivdi cesarja Viljslma.
Ob priliki proslave obletnice nemSke revolucije Je imel minister Scheidemann na nekem zborovanju večinskih socijalistov v Berolinu te se vse, kar 1« bilo pred 9. novembra, ornača govor, v katerem je rekel med drugim: »Krivo je, kot slabo in potrebno referme. Imeli smo uzorne pošte in ieleznice, imeli smo nepodkupljivo uradništvo. imeli smo veselje do dela v vsem narodu: stvari, ki se jih nadejamo tudi za bodočnost. Velik del krivde oa gnusnih razmerah nosi cesar. Danes pa menda ni već nevaren za Nemčijo. Odkar je zapustil meje Nemčije, nisem več govoril proti temu čoveku. Po objektivnem raz-motrivanju pa treba ugotoviti, da je bil Viljem II. v času njegove oblasti nesreča za Nemce, Spominjamo se le njegovega znanega govora iz leta 1888., v katerem je rekel: =>R»je osemnajst armad-cih zborov mrtvih na boji&ću, nego da bi se premaknil le en sam kamen v tem. kar sta ustvarila moj gospod oče in princ Friderik KarltU Prav ima Scheidemann: ta človek je bil res nesreča, pa ee samo za Nemce, marveč za vse človeštvo. Priča temu je vse neizmerno gorji, ki je prišlo nad človeštvo po Viljemovi krivdi! S polno pravico je torej želeti vsemu človeštvu, česar pričakuje Scheidemann za nemški narod: da bi ta človek ne mogel poslati nevaren nikdar več! No, prva polovica želje Viljema se je izpolnila: milijoni ljudi so ostali mrtvi na bojiščih! Druga pa se ni izponila, kajti ni se premaknil samo en kamen v tem. kar sta ustvarila njegov »gospod oče« in princ Friderik Kari, marveč se je premaknilo vse, zrušila se je vsa stavba hohenzollernska! .. Ali, to ni še zadostno zadoščenje za vse, kar je pretrpelo človeštvo po krivdi Hohenzollerncev.
Domače vesti.
Krajevna imena. Prejeli smo: Čital sem v Četrtkovi »Edinosti« O odredbi italijanskih oblasti glede krajevnih imen v zasedenem delu Tirolske. Ne morem kaj, da bi Vam ne sporočil, na kak način so ras Borštane osrečili v tem oziru. Da se n. pr. Boršt že od nekdaj in v vseh jezikih — tudi v kitajskem — imenuje Boršt, je pač naravno in — praktično. No, zasedbenim oblastim ni ugajalo to. Prekrstli so našo vas v ^S. Antonio di Mocco«. Ta prekrstitev je dosegla dosedaj sledeče »uspehe*: Vojaške oblasti pišejo kratko »S. Antonio«, na železniški postaji je označeno še krajše »Mocco«, in tam pri oddelku finančne •traže v Dolini (pardon — »S. Odorico«) jih vse to nikakor ne moti, da bi ie vedno ne pisali Boršt, kar je edino in popolnoma pravilno. Tako unamo, hvala Bogu za našo vas kar štiri imena! Je-li pa to tudi »moderno« in praktično — to je seveda drugo vprašanje!	Boršlanski.
Tragičen konec patrijotičae manifestacije. V Gradiški se je vršila ob priliki rojenega dne ita-
fifeadtefa fcrafc patrifcrtttaa prittrf m ie ftiti—i tektk privida! H katerega •o ae »irfi lli tali aoskočae Mt In oddelki z oklepnimi avta—Vse je slo fapo. dokler ni prišlo 4o etreljanja. Nekatere etr»jalri so namreč •treljale. bržkone pomotoma, e uoti lini patr»nami Nesreča je botela, da etn se nahajala ravno pred temi strojnicami podpolkovnik v vrhovnem Štabu Ca m po in poveljnik naskočnih čet polkovnik GriISo, ki sta bila oba težko ranjena. Tudi deklica Piccinini, hči pokojnega gradišćanskoga Župana, Id je slučajno tekla mimo, je bila težko ranjena. Ranjence so odpeljali v goriško bolnišnico, kjer sta podpolkovnik Campo in deklica kmalu nato izdihnila. Stotnik« poveljnik oklopnih avto-mobilov, Je bil aretiran.
Potaine fta (Ujeto za riažbeoa potovanja. S 1. novembra dalje so potmrie za ura<kiiik<e v <fcr/aviii sJ-užbi določbe kakor sfod2: Izrednim koaioeptnim uradnikom se izplača »vola ca <x?tne stroške v 1. razredu na zcleaDacah, v parrakifo, oa avtoinobii-■>ih progah iut; pi-sarsiLški uradniki in nižje osofeje pa. dobi odškodnino ea potoe stroške v 2. razredu. Za potovanje na navacfaih potih dobi fconcep&ro osobie za vsak kSometer 1 Rro, pisarniško ia nižje osoitje pa 75 ~£otšttk. Diaeta za koncertno, ciseraiSko ki oazi« osobie cdsovaria polovici dnevne plaće, ki jo prejema csofrje, £e se Litere-siranec vroč © ipotovania ie v 4oevu, v katerem ie odpoters-id; če traja siiržbefip potovatvje od: 2 do deseta? dni in se tozadevol uradnik nahaja ves čas izven- »svojega sta&keffa bivališča, odgovarja dijeta 2 tretiK.ni daevoe jpJače; za dneve rad 10 do i j>ot<yvs»o 3« imetje od 30 i&n5 se izplača dijela rrd-jrovani^oča polovici direvne pteče. Za sJnžbena potovanja nad 30 idnl deroča tEjeto sre-neralni fconVsariiat od	do c&učaja. V slu-
čajih, v katerlb se fe ddločifta gotova sflmpna svota za ccfo potovartie, se ne tapla&ajo »kakršne pot-nhi-e ali dir-ete.
Hrvatskom očitelfslv« Istre. Budući sc ekavSli-rta uvela već u veliki dio hrvatskih novina (da i ne govorimo o srpskim i slovenskim, koji i tako od uvek pišn ekavskim narečjem), mislimo, da možemo i mi, hrvatski učitelji u Istri, uvesti ekavsko narečje u naše Škole. Zato pozivljemo tim putem sveukupno hrvatsko učiteljstvo u Istri, da uvede u Školama ekavsko narečje u govoru i pismu. Važnost toga koraka ne smemo podcenjivati. Ekav-ština je narečje, kojim govori večina jugoslavenskoga naroda: njime govore svi Srbi, veliki dio Hrvata i svi Slovenci. Za školu imade osim toga ekavsko narečje specijalno još tu važnost, da ga deca mnogo lakše nauče i razume od ijekavskega. A napokem, i općenitim uvedenjem ekavskega narečja u privatni život i školu učvršćujemo jedinstvo našega troimenog naroda. Dakle, drugovi, na posao!
Pošteo ravnateljstvo nam sporoča, da se nahaja v odpošiljalnem uradu seznam nedostavljivih pisem, ki so se odprla tekom oktobra t. 1.
Slovensko gledaliiče. Jutri, v nedeljo, 16. t. m., sta dve predstavi. Popoldne točao ob 15*30 se uprizori zadnjič v sezoni krasna Strindbcrgova pretresljiva drama v treh dejanjih Pelikan, do sedaj najboljša predstava, ki je žela pri četrtkovi ponovitvi zoret zaželjeno priznanje S strani cenj. občinstva. Prlfxsroča «e ta drama posebno našim okoličanom. Zvečer, fofcao ob 2», se ponovi na splošno željo sijajna burka »Nadzornik spalnik vozov« z t- Silo, laži-nadzornikom, in gdč. Mez-gečevo v glavnih ulogah. Ta burka je doživela pri premijeri in reprizab krasen uspeh, ker nudi polno smešnih zapletljajev, da se gledalec ne more ubraniti smehu od prvega do zadnjega prizora. Vstopnice so v predprodaji pri blagajni slov. gledališča v Nar. domu.
V Padričah bo jutri, v nedeljo ob 16 kmečko razpravljanje v navadnih prostorih.
Sestanek zastopnikov učiteljskih društev zasedenega ozemlja bo jutri, v nedeljo, 16, t. m. v sve-toivanski (vrdeliski) šoli ob 11. Tovariši-ice, gostje, dobro došli (
Zabavni večer Vrdeljskega S9kola bo jutri, v nedeljo ob 19.
Rujanski »Sokol*. Redna telovadba začne prihodnji teden in sicer za člane ob sredah in sobotah od 19'30 do 21, za članice ob torkih in petkih od 19 do 20. — Odbor.
Predavanfe proL dr. Giorgja R a vas mi j a. »Di-rezione delTUnione operaia triestina* nas naproša, da priobčimo prošnjo skupine učerjakov bo proi. dr. Gitrgio Ravasini predaval v torek cb 19'30 v veliki dvorani omenjene z\eze o autoka-taliličnem mikrokozmu.
Poprevijasio. V članku v včerajšnjem izdanju J pod naslovom *Izpoznanje prihaja« se je v če tri cm odstavku vrinila tiskovna pomota, ki moti zir.isel. Natisneno je: »Bclonjski list je napravil še korak dalje: zadaje še, da je začel premagovati dobri smisel...« Citati je treba: Radu;'e se ., .
Smrt pod vlakom. Včeraj popoldne se je zgodila v bližini tovarne jute nesreča, ki je zahtevala mlado žrtev. Vojak Ivan Boldan od 142. pešpolka. dodeljen orožniški postaji na Istrski cesti, je šel v Skedenj ter mirno stopal po železniškem tiru. V bližini goriomenjene tovarne se je ustavil in si začel zvijati cigareto. Bilo je okoli 14.30. Niti v sanjah ni mislil na vlak, ki mu je bil za hrbtom in žvižgal, da je vzbudil pozornost mimoidočih ljudi; tudi ti 10 klicali vojaka ia upili na njega, naj se umakne. Ali ubogi Boldan je mirno dokon-čaval svojo cigareto, ki ga je stala življenje. V zadnjem hipu je zaslišal vlak za seboj, toda bilo je že prepozno. Hotel je skočiti s tira, zadel je z nogo ob tračnico in vlak ga je vzel s seboj ter ga vlekel kakih 40 m daleč. Od ubogega vojaka so ostali sami kosi mesa, razmetani po tiru. Težko je bilo razločevati, kateri kos j« bila glava, kateri noga. Telefonirali so po sodnijsko komisijo, ki pa ni takoj prišla na lice mesta. Prišel je nato avto-tomobil rešilne postaje; neki strežnik in en orožnik sta pobrala ostanke razmesarjenega vojaka ter jih nesla v mrtvašnico pri Sv. Justu. V raztrganih kosih obleke so našli v nekem žepu razne fotografije, listine in dopisnice, iz katerih so mogli ugotoviti, kdo je bil nesrečnik; v denarnici je imel 270 lir.
Po tej nesreči bi se bila kmalu dogodila druga. Strojevodja in kurjač sta se začela prepirati, kdo da je bil pravzaprav kriv, da sta povozila vojaka, ter se končno spoprijela. Nato so ju drugi pomirili. da ni i>ila to njuna krivda, temveč vojakova neprevidnost. Sicer je pa v prejšnjih časih tam stopal vedno pred vlakom železničar, tako da so bili slični slučafi izključeni.
Ardit, ki je hotel ustreliti reveža za 50 lir. Josip Vuiza. star 31 let, je prišel pred par dnevi v Trst iskat dela. Včeraj ob 8*40 je hote! iti na
paraik ifJkiCTfr i. I*r h iMi * ki so ae svetovali, a* m akrca na V «Uci degli Artisti pa #a je uotmv*
in m ponudil Jetro kap Bje. OHjsti mu je. da mu prada precejšnjo ■Mfmo perila, srajc spodnjih hlač, po zelo aizki camL Vnza je videti blago, nakar fa je peljal vaiak v vežo hiše št. 10 v Isti ulici, čeg da bna tam shranjeno blago. Ko sta stopila v vežo, Je ardit potegnil revolver iz žepa in pometg ćsjia Vwd v obraz ter zahteval od njega SO Ur; ako mu jih takoj ne izroči, da sproži orožje. Vutza. ki v resnica m imel toliko denarja pri sebi, ai vedel v hipu. kaj naj počne, ia molčal. Nato pa je naglo prijel z desno roko za revolver in mu ga hotel izdreti ie roke. Vojak pa je sprožil revolver, ia kroglja je prebila Vuizi desno roko. Vuiza je padel ne tla, vojak pa zbežal Prvega so našli v veži kmalu po napadu in ga peljali s kočijo na rešilno postajo, kjer je dobil, prve pomoči, in odtod v mestno bolnišnico. Ranjenec je povedat da j« vojak ustrelil še enkrat z revolverjem proti njemu, preden je zbežal, da ga pa ni zadel. Policijski agenti iščejo, da bi prišli onemu arditu na sled.
Padec pri dela. Težak Ivan Lovreščak je včeraj ob 15*45 v ladjedelnici pri Sv. Marku padel z ogredja, na katerem je delal, in si spahnil desno roko ter si lahko pretresel možgane. Peljali so ga na rešilno postajo, kjer je dobil prve potrebne pomoči, nakar se je peljal domov, ker ni hotel iti v bolnišnico.
Zm nukala ai je odeja. Minulo aoČ je prenočil Ivan Palmieri pri Josipu Coloaichu v ulici Punta del Forno 5; zjutraj ob 5 je šel Colosich budit Palmierija, kakor mu je leta naročil. Na postelji pa ni našel ne Palmierija ne skoraj nove odeje, vredne 100 lir, ki je Izginila s poštenjakom.
Lov na suknje za zimo. Na parniku »Vranica« so ukradli neznani tatovi iz neke kabine Štefanu Pleči suknjo in dežnik; Pleča je plačal za to blago 430 lir.
— Tudi Karolini Zorzutovi so ukradli iz njenega stanovanja neznani cBkovd volneno suknjo vredno 200 lir.
Tržaika kmetijska dražba.
Ako pustimo sadno drevo rasti, ne da bi ga obrezovali, napravi pregosto krono, v kateri se manjše vejice po malem sušijo, a veje ostanejo gole. Krona sadnega drevesa mora biti odprta, redka, da more v njo prihajati zrak in svetloba, a veje morajo biti obraščene odspredaj in do vrha z vejicami. Zategadelj moramo drevo že od vsa-ditve dalje redno obrezovati. V poznejši dobi pa je moramo vsaj vsako tretje leto očistiti, ko mu je listje odpadlo. Pri tem čiščenju moramo obre-zati vse vejice, ki rastejo ▼ krono, kvarijo njeno obliko ter ovirajo pristop zraka in svetlobe, vse vodne poganke, vse suhe in obumrle ter kakor-sibodi bolne veje in vejice in končno tudi vse one, ki sc križajo.
Pri odpiljevanju vej treba paziti aa to, da se napravi čim manjša rana, da ae veja ae odcepi, in da ne ostane štrkelj, ker te potem rana ne more zaceliti. Drevesna saaa naj se namaže z drevesnim voskom, katranom ali z oljnato barvo, da rana ae gnije vsled pristopa vlage. Mazati je treba večkrat, dokler se rana ne zaceli. Pri čiščenju kroae pa ae smemo odstraniti vseh vejic, ker bi ostalo sicer veji premalo listja za njen raz-vitek in za razvoj sadja in začepljenje tolikih ran.
Starejša sadna drevesa, ki so začela pojemati v rodovitnosti, je treba pomladiti. Da je pomlajen je potrebno, se lahko spozna po tem. da začne drevo močno poganjati iz starejših vej in iz samega debla. To se opaža posebno pri jabolkih. Pri pomlajenju je treba odstraniti večji del starih vej, a od nanovonarastlih pogankov se izbere nekoliko najboljih za novo krono, katera začne v 2—3 letih zopet roditi, kakor mlado drevo. Pri obrezovanju in posebno pri pomlajevanju se morajo drevesa dobro pognojiti.
Starejša sadna drevesa je treba tudi čistiti s strguljo od mahu in Iišajev, ker se v njih vgne-zdijo vsakovrstni mrčesni škodljivci Mah in lišaj pa tudi preprečata pristop zraka k drevesu. Zato naj se mah, lišaj i in stara lubad o vlažnem vremenu ostrgajo, pri čemer je treba razgrniti pod drevo rjuho ali plahto, da se polovi in zažge ves mrčes, kateri bi sicer spomladi zopet oživel. Da se lubad pomladi in da se deblo bolje razvija, naj se deblo in vse debelejše veje namažejo z apne-nim beležem, ki pomori še ostalo zalego mrčesa. Redno obrezovano in čiščeno ter primerno pognojeno drevo bo dalo tudi redno dobro sadno letino.
DAROVI.
— Prigodom učiteljske skupštine u Pazinu, 2. novembra t. g., sakupili se za društveni fond sledeči dobrovoljni prinosi: Sirotić 10 L, Kolić 10 L, Peršić 10 L, Licul 10 L. Bolonič 10 L, Zlatić M. 10 L, Crljenica 50 L, Deprato 10 L, Nežič 10 L, Vojnić 10 L, Fakin 10 L, Bačič 10 L, Demarin 10 L, Črnjeka 10 L, Bužan 10 L, Družetič 10 L, Brai-dotti 10 L, Mikac 10 L, Zlatić J. 10 L, Flego Z. 10 L, Finderle 10 L, Stanič 10 L, Draičič 10 L, Ujčič 10 L, Zović 5 L, Stihović 10 L, Flego, Čop, Kurelić 12 L, Opašič A. 10 L, Žmak 10 L, Zuccon M. 10 L, Marion 10 L, Lukež 10 L. Krbavac 10 L, Le-gović 10 L, Mogorović 10 L, Medvedič 10 L, Le-ban 10 L, Jericijo 10 L, Diminić 10 L, Brnobić 10 L. Ukupno L 437. Na darovima s« najlepše zahvaljuje. — Odbor.
HALI OGLASI
pa M atot. beseda Najmaa£a prisu* Debela trke 2» stat fceseda. NaJmasrHa pifetĐibina t 7*-.
L V
HItA v Divači H. 13, z gospodarskim poslopjem
in vrtom se proda. Več se izve pri Andreju Obersnehi Št. 52. fstotam se proda tudi močan voz.	• 4353
Vsi oni, kateri nam po prejema računa od našega lnseratnega oddelka pošljefo denar, naj blago vole napisat! na odrezek poštne nakaznice, — Številko dotičnega računa. —
MISS TROYER poučuje začetnike in nadaljevalce v angleškem jeziku. Ulica Gaspara Stampa 5, IIL, vr. 12.	4354
IZSELJENEC iz Trsta v Jugoslavijo sprejme v svoj voz nekoliko prtljage in proda nekoliko po- j hištva. Ulica Anastasio 16, vr. 2.	4355
Cenjeni msereatf, kalen pošiljajo ogiase z deteie, caj nat» oproste, če je »glas sele 10-15 dni pozneje objavljen, kei ternu nismo krivi mi, ampak neurejene poštne razmere. — Prosimo tudi, da se oglasi plačajo antecJpatno.
IŠČEM mlado gospodično, veičo slovenskega, italijanskega in nekoliko aemikega jezika kot praktikaatinjo za pisarno. Pismene ponudbe naj sc prinese osebno v ins. od d. Edinosti pod »Marljivost« od lt-13 ia od 15-19.	B 133
KARLA G.! Prosim pridi danes k meni v pisarno. A. T.	B 134
DOŠLI so krasni sukneni in bariunasti klobuki od 15 lir naprej. Sprejemajo se naročila in popravila. Novi modni salon, Corso Garibaldi 28.
4356
ZLATARNICU G. PINO, TRST
m nthtjs na Ktrau St. IS (blvSa lataralca C. ZERKOVfTZ & Ffgllo)
V«ir«a izbere srebrnih tu BlaUh u«, ubaiK»v» v«riik Ud.
SLUŽKINJA išče službo pri slovenski družini. UL Molino a vento št. 20.	4357
VDOVEC, čevljar, srednje starosti, z dvema dečkoma, se želi seznaniti v svrfco ženitve z dekletom od 25-35 let starim, dobrega srca do otrok; vdove brez otrok niso izključene. Resne ponudbe na naslov, ki ga pove ins. odd. Edinosti.
3333
SLUŽBO oskrbnika, oskrbnika skladišča ali vratarja pri večjeai podjetju, išče invalid, izobražen, z lepo pisavo in znanjem slovenskega, italijanskega in nemškega jezika. Ponudbe z navedbo plače naj se pošljejo pod »Pošten« do 25. L m. na ins. odd. Edinosti.	4347
HIŠA nova in 300 sežnjev zemljišča se proda. — Cena po dogovoru. Boljunec št. 214.	4351
IŠČE se brivski pomočnik. Josip Kolakovič. Ajdovščina.	4352
KROJACNICA RupniK Fr. ul. Geppa 10 I., s^ pr -poroča občinstvu iz mesta in okolice. 4177
NA PRODAJ je 700 rakel. Cena po dogovoru. — Društvena gostilna. Opčine.
IŠČEM učitelja za italijanščino. Cenj. ponudbe pod »Takoj c na ins. odd. Edinosti.	4350
SREBRN DENAR in zlato kupuje po najvišjih cenah urar, »1. Manzoni 17, vr. 2, priti.	4332
KROJACNICA Avgust Stular ut S. Fraucesco d'Asisi štev. 34. III. Je" edina dobreznana kro-jačoioa v Trsta.	3367
40 - Allfl cftUk KI TM-40
Ulica G. Corđncd (prsi tomM Stsv. 40.
(zgotovljene moške obleke lastnega iidelka Črne, modre, sive obleke po L 90.—, dežni plašči L 105.—, površniki L 130.—, hlače za delo L 15.—, obleke za delo L 38.—, volnene srajce L 9.—. Velika izbera vsakovrstnih oblek za moške in dečke op absolutno konkurenčnih cenah.
Sprejemalo se naročila po meri za obleke Ia površnike.
--Delo se Izvršuje v 48 urah. -
Kdor želi posestva, hiše, vile, prodajalne itd. mu da pojasnila
reisu JANKO TOK
Ferdinandova ulica 3t IIL
Riunfone Jiciriatlca di Škarta o Tisio.
(Lastna palač;Ustanovljena leta 1838. Zavarov. proti škodi, povzročeni po ognju, streli eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju- Zavarcvanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja poSiljatev na morju in po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah. Delniška Klavnica in rezerve dne 31. decembra 1915 K 199,625.992*40. Stanje zavarovalne Klavnice na življenje (31. 12. 1915) K 516,405.849'—. Cdkar obstoja družba, je bilo v vseh branžah iz-piačano na škodah K 872,^53.443*85. Zastopstva v vseh deželnih slavnih »jestih in važnejših krajih.
NA DEBELO:
Nogavice, Žepni robci, fta«1awe rute, razne maje, Česalniki. pisemski papir, pipe. radirke, traki za
čevlje, vsakovrstni gumbi i« drago blago. GlACOMO LEVI, Trst, u?. S. Nicol6 št. ltf
trup
f za miš! in podgane
povzroča med mišmi in podganami kugo, vsled katere poginejo vse v najkrajšem času, ker ena dobi bolezen od druge Za vse druge živali je „strup ia miši" b'ez učinka in
nevarnosti. Ena doza s poštnino vred 2 ?tri.
Lekarna IVAN MED v Vipavi.
Zaloge : Okrajna lekarna v Sežani, O. Brellč-Antoniazzo, G. Baccar-clch, lekarna v Postojni, lekarna k sv. Cirilu in Metodu. — Ivan Dorčič v Pazinu.
Stoj u šifttis in vtianje piari DiHtiki uzarti Seidel & Neumann in ,Slnger' Gast & Gasser
Pogata zaloga vaeh potrebščin T\rdka ustanov!j«n I. 1878
FRAHCESC8 BEDNAR
popravlja.	Trsf ul ea.npanile 19
popolna fino izdelana kavarniška oprava in več mebliranih sob« Preprodajalci izključeni.
pocprt&iti le v Opatiji (Istra) Ullla ScMttar.
ZOBOZDRAVNIK
. t*f RAČEK TRST
Corso 24, I. nadstropja
Ordinira od 9 - 12 dop. in od 3-6 pop.
trtMbM IziinBi! wX p!aiUlT33i2 ia rastoi znije
O

^ftLCGJ UR IH ZLATAKIHE:::
S na veli »o izbero «a vJobi pr>
4r A. PO Jsi v Trstu
TRG GARIBALDI (»ARRiEifAi 3.
11
m
Pozor!
V ulici Udine (prej Bel-redere) Sfer. 49, se nahaja PRODAJALKA USNJA, KOŽ, sploh Tseh čevljarskih potrebščin. — Specijaliteta: Za krojenje in prešivanje (S te pasje) zgornjih deloT najmodernejše lasone.
Filipčič in drag.
9
z in brer čel usti, zlate krone in tudi obrobki
VEUEN TUSCHERk/a^^1
TRST, ul oktobra (ex Caser.ua* 1 u Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer.
JADRANSKA BANKA
Dein gtav. K 3<>, KW.0«X), Re*-rve K 3,>0J.0^0 Centrali: Uif
flatini fi mm 5 - fii 5. !fi:]l) 9
PodrnŽnlce: Dubrovnik, Dunaj,, <ot?r.	LJas-
ljana. Metković, >p)tiji Sp it. oibeai<(	Za iar
Ekspozitura: Kranj.
Obavlja vse v bmčno atraco spi i ij a i«	pasle
Sprijena vloga
na hranilne knjižice proti t/a5 e letni ti i'v« sUcn v oan:ogiro-pro;nttu proti let^i n o-brestim !."a odpoved naveza-ie z jeste sprejema po najugodneje h pogojih, k! ac Lnjjo pogoditi od slučaja do slučaja.
Ca;« T &]jsn Tim»tn3 ^iJili (SJIJI iiuiifiiL
Blagajna posluje od 9.30—12^0 in 14 :10—1

[{rasne sliko na porcaSaRastilh p^ižah Izdeluje umetno ccSino Ba	fotograf!2*iJ af@l|ef ulica Ac^^edotto štev. 27 — Trst.
Pozsr 1 — Govori se slovenski 1» srbsko - hrvatski. —