yy« VALVASORJEVA KNJIŽNICA IHHL KtL 1NTIR1ER d.o.o.. trgovsko pod/etje /iKto, Aškerčeva 1. Slovenija. W/lax: 0608/21-876. 21-861. 22-090. 22064 AFP AFP d.o.o Dobova Tel.: 0608/67-051, fax: 67-655 J IN ČITALNICA 68270 KR5K0 naš g las ¦MHH^HMHHMHHaH^BBaHBHHHII^B ^^~ ^aMala^a^aBaBBaMBaBBfci^— ČASOPIS ZA POSAVJE IN OKOLICO ŠT. 15 • LETO XVI • 20. APRILA 1995 • Poštnina plačana pri pošti Krško cena: 100 SIT KiM UVIMK* m»nfMi,lt VAMMMT tel OBMOČNA ENOTA KRŠKO ^ Bivši delavci Artoservisa Brežice Pripravili protestni shod Na takšen način so izrazili protest zaradi dolgotrajnega kršenja njihovih temeljnih pravic, ki jim jih je sodišče že priznalo Brežice, 18. aprila - Protestni shod so pripravili pred vhodom v svojo bivšo firmo, kjer je zaposlenih le še nekaj delavcev. Za skoraj osemdeset delavcev pa kljub temu, da je vsem bivšim zaposlenim sodišče že priznalo pravice, ki jim gredo kot največjim upnikom, do danes ni nič rešeno. V razreševanje zapletene situacije so se že pred dobrim letom vključili delavci UNZ, s problemom so seznanili Družbeno pravobranilstvo RS, čakajo na revizijo Agencije za plačilni promet, vendar se položaj kljub vključitvi vseh omenjenih zuna- njih institucij v razreševanje ni spremenil in je vsak dan slabši. Na osnovi opravljenih razgovorov so zbrani ugotovili, da je ureditev razmer v podjetju Avto-servis Brežice d.o.o. možno le preko uvedbe stečajnega postopka, predlagatelj pa naj bi bila občina Brežice. V ta namen se bodo člani iniciativnega odbora še ta teden sestali z županom Jožetom Avšičem in mu predlagali, da problem uvrsti na dnevni red naslednje seje, kjer naj bi člani občinskega sveta in nato tudi občinska uprava podprli njihov predlog. Na koncu so delavci zagotovi- Največ kritik na svoje delovanje v podjetju so slišali člani upravnega odbora Marjan Papac, Milena Smrtnik, Rudi Žižek in Anton Kolar, ki da so, vsaj po očitkih sodeč, delovali v škodo bivšemu podjetju Avtoservis Brežice li, da se bodo 21. aprila ponovno v polnem številu zbrali pred svojim bivšim podjetjem, kjer bodo, v to so povsem prepričani, preprečili rubež premičnin zaradi terjatev do podjetja, saj kupna pogodba, v kateri je predvidena rešitev za vse bivše zaposlene, v nobenem delu ni spoštovana, (dama) zbor delavcev Rudnika Senovo Senovo, 12. aprila - Hitrost, nejasnosti in posledice določanja presežnih delavcev so bile vzrok za sklic izrednega zbora delavcev Rudnika Senovo. Enajstega aprila je namreč DS RRPS sprejel številke in sklep, s katerimi nalaga vodstvenim delavcem zapirajočih se rudnikov, da linearno zmanjšajo zaposlenost za eno tretjino. Za Rudnik Senovo to pomeni 105 delavcev na čakanju. Zbora sta se udeležila Franc Dolar, predsednik sindikata energetike, ter Danilo Si-ter, župan občine Krško. Na zboru so protestirali, ker se njihovi problemi kljub sprejetemu zakonu ne rešujejo v skladu z zakonom in dogovorjeno dinamiko zapiranja. V nasprotju z zakonom močno kasni ustanovitev novega podjetja; še sedaj ne vedo, kaj je s socialnim programom. Informacije so nejasne in zelo nasprotujoče. Zahtevajo, da jim najprej povedo, kakšen bo pristop k reševanju socialnih problemo. Dali so nekaj predlogov (upokojevanje po "Titovem" zakonu iz leta '69, upokojevanje delovnih invalidov, odpravnine in način reševanja preostalih delavcev), na katere niso dobili ustreznih odgovorov. Delavci Rudnika Senovo hočejo dobiti odgovor pred določanjem ljudi, ki bodo odšli na čakanje. Hočejo vedeti, kaj se bo zgodilo po koncu čakanja, kaj bo ponujena alternativa čakajočim. Za razjasnitev tega je potrebno sprejeti socialni program. V tej zahtevi sta jih podprla oba gosta. Sklenili so, da zbor prekinejo in dajo odgovornim čas za pripravo zahtevanih odgovorov. V naslednjem tednu želijo imeti odgovore, do takrat pa ne bodo pripravljali, še manj pa objavljali, nobenih spiskov. (Toni) Tr^Jka razkrinkana Kot kaže, so trije mladeniči v Krškem in drugod kradli po naročilu flMl KRŠKO CKŽ23 kratkoročna posojila posredovanje pri prodaji in nakupu nepremičnine Tel.: 0608/21 522 Tel.+Fax.: 0608/22 906 068/321 225 Del ukradenih predmetov, razstavljenih na UNZ Krško Vlado Kevo rekordnih 71,lo Član AK Fit Brežice Vlado Kevo je na otvoritvenem atletskem mitingu AK IBL Olimpije na stadionu v Šiški popravil lasten državni rekord v metu kladiva. Z 71,16 metra je za 3,78 metra izboljšal svojo prejšnjo rekordno znamko. Rezultat preko 71 metrov daje optimizem za uresničitev norme za nastop na SP v Gdteborgu. Upamo, da mu bo to ob pomoči trenerja Marjana Ogorevca tudi uspelo. Več o nastopih brežiških atletov pa prihodnjič. (Galex) 01» krajevnem prazniku Zdol V nedeljo, 23. aprila, bo na Zdoiah potekalo jurjevanje. Program se bo začel ob 5. uri zjutraj s kurjenjem kresa in cvrtjem, nadaljevali pa bodo z zabavnim programom, živo glasbo od 10. ure dalje in zabavnimi tekmovanji med vasmi in tudi med obiskovalci. Vabljeni! Krško, 17. aprila - Trojka A.A., D.M. in F.A. je uspešno vlamljala v privatne domove, brežiško in koprivniško osnovno šolo, avtomobile, trgovine in gostinske lokale, ukradli pa so tudi R 5, katerega lastnik je bil AMD Krško, in ga po kosih poceni prodali. Policisti so uspeli dobiti približno osemdeset odstotkov ukradenega blaga, med katerim je največ televizijskih sprejemnikov, videorekorderjev, telefonskih aparatov, telefaksov, sinte-zajzerjev in radiokasetofonov, en fotokopirni stroj, gospodinjski aparati, igrače, cigarete, pijače in razni drugi predmeti. Zbirka se zdi zajetna in bogata. Vrednost ukradenega blaga ocenjujejo na več kot 5 milijonov slovenskih tolarjev, saj je trojka na svojih vlomilskih pohodih uničevala tudi imovino okradenih. Veliko znamenj kaže, da so kradli po naročilu, saj so poleg omenjene trojice policisti ovadili še vsaj deset ljudi, ki so v "poslu" sodelovali tako, da so robo kupovali in plačevali po smešno nizkih cenah, (dama) JaJJ[^ BR6Z/OE Trg tegnancav la ttL OGOe 62-236. fax O6O8 I M. 061 B3-t-55, ta«. OS B3-S-47 Ounajaka otata 22 M- 08 BKO-77 Maribor ceue Partizanska c 34 ljubljanska C 3a tal- 062 2»460 ta. OEa 38-936 ta« OG2 29-460 fa«. 063 44K2S Vpisovanje certifikatov v poslovalnicah 0*8*40 19* In na vseh enotah pošte! > MKA rOOBLAtttNA INVUTKUSIU DftUilA Rašomon je zgodba o umoru, ki ga vrsta posameznikov (naknadno) razlaga. Vsaka razlaga je seveda povsem različna od vseh ostalih. Rašomon je nauk o različnih percepcijah, ki nam ga je - brucom takratne FSPN - profesor Južnič najprej vtepel v buče: "Dokončne in ene same resnice ni. Vse je stvar izhodišč, stališč, interesov in interpretacije!" Rašomon je očitno tudi slovenska država. Vrsta priznanih avtorjev nam na vse kriplje dopoveduje, da se po demokratizaciji nismo prelevili v demokracijo severnjaškega tipa, ampak smo postali živa kopija Bizanca. Slovenija je polna spletk, zakulisnih iger velikih šefov - in njihovih klanpv. Srhljivo je spoznanje, da lahko vsakdo (očitno) trguje s čimer koli. Važno je le, da je član prave skupine, pa se mu ni treba bati nikogar. Tako postane resnica najbolj potrošno blago, ki lahko zelo hitro zastara. Zakaj sem dobil tak občutek? Doslej si je o udeležbi v trgovini z orožjem mislil vsak svoje. Janša je prepričeval o tem, da so vsi pokvarjeni, da je on edini neoporečen in da je bil zato "odleten", Bavčar pa je s svojo dostojanstveno držo zelo prepričljivo dajal vtis, da se mu o teh rečeh sploh .ne splača prepirati. Sedaj sta zaradi orožja na ljubljanskem letališču ovadena oba. Pustimo Slovenijo in si oglejmo Posavje. Poslanec iz Posavja, ki bi se rad na seji državnozborskega odbora zavzel za tukajšnje ceste, se pod srepim pogledom vodilne osebnosti iz svoje stranke kar raztopi. Posavske ceste mu postanejo v hipu deveta briga. Podjetja v Posavju so se po volitvah '91 kar sesedala. Pustimo Videm, o katerem so nas nekako uspeli prepričati, da je moral potoniti. Ni jasno le še, ali je bil to interes samo zunanjih konkurentov v Avstriji in Skandinaviji ali pa je imela od tega korist tudi kaka skupina pri nas. Sopovcem je čedalje manj jasno, kako da ni bilo možno rešiti pred stečajem njihovega nekoč mogočnega podjetja, če gre sedaj njihova palača v Ljubljani skoraj za med. Tako je imenitna, da se niti tujcem ne zdi za malo in so si eno njeno nadstropje nžlmenili za diplomatsko predstavništvo. Prav zanimivo bi bilo slišati, koliko bo zanj iztržil prodajalec in s kakšnim delom tega denarja bi lahko rešili SOP. Kdo je opravil umazani del posla pri potapljanju, za kakšno plačilo in v čigavo korist? Podjetja počasi padajo, ne le v Posavju. Ali pada tudi policija - na finto? In na čigavo? Zakaj po akciji specialcev na Koroškem policijski minister v svojih izjavah deluje, kot da ima zvezane roke in kot da ne sme ničesar reči?! Je to le dobra taktika človeka, ki noče razkriti akcije, ki bo končno prinesla pomemben uspeh? Človek sicer sploh ne deluje kot nesposoben. Ali pa le drži, kar piše Žarko Hojnik (sobotna priloga Dela), in policija več ne zaupa policiji? Če se vrnemo k Rašomonu in fakulteti: kot bodoče intelektualce so nas učili, da moramo vedno dvomiti o vsem, da moramo snenehno raziskovati in zbirati nove podatke, dejstva, spoznanja. Zato se mi nekako še vedno zdi možno, da bo demokracija zmagala tudi v Sloveniji. Če ne drugače, pa zato, ker si konkurenti ostro gledajo pod prste in ker kart praviloma ni možno tako razdeliti, da bi bili vsi zadovoljni. Priznavam, da mora dvomiti tudi policija - vase in v vse okrog sebe. A verjamem tudi, da če je policija kolikor toliko policijska, potem domače ljudi toliko pozna, da ve vsaj to, kateri niso vpleteni v umazane posle. In ponavljam, kar sem že nekoč zapisal: pošteni občani morajo ostati pred policijo varni - tudi če jih racija zajame v bifeju. Sicer nam od vsega ne bo ostalo nič: vsi bomo skrbeli za dobro Slovenije in Slovencev, obojim pa bo šlo čedalje slabše, (ika) d DRUGA STRAN NAŠ GLAS 15, 20. APRILA 1995 J Na podlagi določil 93. in 94. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91 in 21/94) in 26. člena statuta družbe v zasebni lastnini "IR" inženiring d.o.o. Krško je skupščina družbe na 7. redni seji dneV 14.4.1995 sprejela naslednji v PRAVILNIK O ODDAJANJU NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se določa upravičence za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem ter postopek, po katerem neprofitna stanovanjska organizacija "IR" INŽENIRING D.O.O. KRŠKO (^nadaljnjem besedilu: NSO) oddaja neprofitna stanovanja v najem. r II. UPRAVIČENCI ZA PRIDOBITEV NEPROFITNEGA STANOVANJA V NAJEM 2. člen Upravičenci za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče na območju delovanja NSO, katerih mesečni dohodki na družinskega člana se v letu dni pred razpisom za dodeljevanje neprofitnih stanovanj gibljejo nad mejo, ki jih izloči iz kroga upravičencev do dodelitve socialnega stanovanja v najem po 100. členu Stanovanjskega zakona (Ur.l.RS, št. 18/91) ter 26. člena Zakona o socialnem varstvu (Ur.I. RS, št. 54/92), ne presega pa naslednjega merila: Skupni dohodek družine, preračunan na družinskega člana, ne sme presegati spodaj navedenega odstotka nad povprečno Število članov netoplačo v državi (v letu dni pred gospodinjstva razpisom) 1 80 % 2 50 % 3 20 % 4 5 % 5 in več največ do povprečne plače v državi (oz. 0 %) Upravičenci za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem so tudi državljani, ki so upravičeni do dodelitve socialnega stanovanja v najem, če imajo zagotovljeno pomoč pri uporabi stanovanja skladno s predpisi, ki urejajo socialnovarstvene pravice in če je občina zagotovila NSO dodatne stimulacije, predvidene v 95. členu stanovanjskega zakona. III. OBLIKOVANJE PREDNOSTNE LISTE ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM 3. člen Za oddajo neprofitnih stanovanj v najem objavi NSO razpis v časopisu Naš glas, po potrebi pa tudi v drugih sredstvih javnega obveščanja. 4. člen Razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem mora določati zlasti: 1. pogoje, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci do pridobitve neprofitnega stanovanja v najem; 2. podatke, ki jih morajo udeleženci razpisa navesti v vlogi; 3. dokumentacijo, ki jo morajo udeleženci razpisa priložiti vlogi; 4. število neprofitnih stanovanj in datum, ko bodo neprofitna stanovanja, ki so predmet razpisa, upravičencem predvidoma oddana v najem; 5. rok za vročitev vlog in objavo izidov razpisa; 6. višino neprofitne najemnine. 5. člen Na razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj v najem ne morejo sodelovati prejšnji imetniki stanovanjske pravice, ki so odkupili stanovanje skladno ! z določbami stanovanjskega zakona o privatizaciji stanovanj oziroma so pravico do odkupa stanovanja prenesli na ožje družinske člane, niti državljani, ki so lastniki primernega stanovanja oziroma stanovanjske hiše. Določilo prvega odstavka tega člena se ne uporablja v primeru, da je stanovanje, ki ga je imetnik stanovanjske pravice odkupil po določilih stanovanjskega zakona o privatizaciji zase oz. svojo družino, neprimerno in svoje stanovanje odda v neomejeno upravljanje NSO za najmanj 25 let, pri čemer se mu najemnina za novo stanovanje določi tako, da se mu zmanjša za višino najemnine izračunano po Pravilniku o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistema točkovanja (Ur.l. SRS 25/81). Na razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj v najem ne morejo sodelovati niti tisti, ki jim je bilo v času uveljavitve stanovanjskega zakona že dodeljeno družbeno stanovanje, vsled krivdnih razlogov pa so s sklepom sodišča stanovanjsko pravico izgubili. 6. člen NSO prouči utemeljenost vlog, pri čemer opravi in dokumentira poizvedbe pri pristojnih organih, organizacijah in posameznikih, pomembne za oblikovanje prednostnega reda za oddajo neprofitnih stanovanj v najem. O morebitni potrebi za dopolnitev nepopolnih vlog oziroma manjkajoče dokumentacije NSO obvesti udeležence razpisa in jim določi rok za dopolnitev vloge oziroma manjkajoče dokumentacije. Vloge, ki jh udeleženci razpisa ne dopolnijo v predpisanem roku, se ne upoštevajo. Dokler predpisani rok za dopolnitev vlog ne preteče, ni mogoče sestaviti prednostnega reda iz 1. odstavka tega člena. 7. člen Pri proučitvi vseh okoliščin, pomembnih za uvrstitev in razvrstitev udeležencev razpisa na prednostni red za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, uporablja NSO za komisijsko ocenitev stanovanjskih razmer, v katerih živi udeleženec razpisa in njegovi ožji družinski člani, naslednji obrazec za oceno stanovanjskih razmer: OBRAZEC ZA OCENO STANOVANJSKIH RAZMER 1. Stanovanjski status: 1.1. 1.2. 1.3. udeleženec razpisa, ki je brez stanovanja udeleženec razpisa z najmanj tretjino delovne dobe, ki je brez stanovanja udeleženec razpisa, ki je podnajemnik 1.4. udeleženec razpisa z najmanj tretjino delovne dobe, ki je podnajemnik 1.5. udeleženec razpisa stanuje v samskem domu 1.6. udeleženec razpisa stanuje pri starših ali sorodnikih 2. Kvaliteta bivanja 2.1. bivanje v neprimernem stanovanju 3. Utesnjenost v stanovanju 3.1. do 4 m2 na družinskega člana 3.2. od 5 m2 do 8 m2 na družinskega člana 3.3. od 9 m2 do 12 m2 na družinskega člana 4. Arhitektonske ovire 4.1. gibalno ovirana oseba 5. Mlada družina, mladi 5.1. starost družine do 30 let 150 točk 30 točk 140 točk 30 točk 130 točk 120 točk 60 točk 60 točk 30 točk 20 točk 50 točk 60 točk 30 točk 60 točk 60 točk 60 točk 5.2. starost udeleženca razpisa do 30 let 6. Družina z večjim številom otrok 6.1. najmanj dva mladoletna otroka 6.2. za vsakega nadaljnjega otroka 7. Invalidnost 7.1. invalidnost 8. Družina z manjšim številom zaposlenih 8.1. po zaposlenem v družini 40 točk 9. Izobrazba Vloga udeleženca razpisa in njegovega zakonca se glede na njegovo strokovno izobrazbo točkuje: 9.1. doktorat ali magisterij 100 točk 9.2. visoka izobrazba 80 točk 9.3. višja izobrazba 60 točk 9.4. srednja izobrazba 40 točk 10. Lastna udeležba V kolikor zagotovi udeleženec razpisa lastno udeležbo za financiranje izgradnje neprofitnih stanovanj, se mu 10.1. za vsak dosežen odstotek lastne udeležbe 25 točk Lastno udeležbo je dolžan vplačati v osmih dneh po objavi prioritetne liste, sicer se mu točke iz tega naslova brišejo in se s tem korigira uvrstitev na prioritetni listi. NSO mora v razpisu navesti vrednost m2 stanovanja. V primeru, da upravičenec vplača lastno udeležbo, se mu za čas 25 let najemnina zniža za toliko odstotkov, kolikor odstotkov vrednosti stanovanja znaša njegova udeležba. 8. člen Kadar se na prednostni red za oddajo neprofitnih stanovani v najem uvrstilo udeleženci razpisa z enakim številom točk. imajo prednost pri razvrstitvi na prednostni red udeleženci razpisa, pri katerih predstavlja višina neprofitne najemnine manjši delež v družinskem dohodku. 9. člen NSO na podlagi kriterijev iz 2., 6. in 7. člena določi seznam upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem in ga javno objavi na enak način kot razpis. 10. člen Udeleženec razpisa se lahko pritoži v roku osem dni po prejemu poštno priporočenega obvestila NSO o izločitvi oziroma uvrstitvi in razvrsti na prednostno listo na skupščino NSO. Zoper sklep skupščine odloča v primeru spora sodišče v pravdnem postopku. Postopek pred sodiščem sproži udeleženec razpisa v 8 dneh po preiemu poštno priporočenega obvestila NSO o zavrnitvi pritožbe. Sprožitev postopka pred sodiščem ne zadrži izvršitve prioritetne liste. IV. DODELJEVANJE NEPROFITNEGA STANOVANJA V NAJEM 11. člen Sklep o oddaji neprofitnega stanovanja v najem izda direktor NSO. ki je obenem tudi podpisnik najemne pogodbe za uporabo neprofitnega stanovanja. Najemna pogodba za uporabo neprofitnih stanovanj se sklepa za nedoločen čas, razen v primerih dodelitve stanovanja v najem po 13. členu tega pravilnika. V. ZAMENJAVE NEPROFITNIH STANOVANJ 12. člen NSO lahko omogoča menjave stanovanj in pri tem zlasti upošteva spremenjene potrebe najemnikov neprofitnih stanovani po primerni stanovanjski površini ter njihove usklajene interese. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 13. člen Izpraznjena neprofitna stanovanja se smejo dodeliti v najem samoupravi-čencem do pridobitve neprofitnega stanovanja, razen kadar NSO začasno nima evidentiranih potreb po neprofitnih stanovanjih, kar dokaže z neuspešnim Javnim razpisom. V takem primeru lahko NSO neprofitno stanovanje začasno odda v najem tudi zaradi pridobivanja profita. lahko pa tudi za službene potrebe ali pa za oddajo socialnim upravičencem v občini, če občina zagotovi NSO dodatno stimulacijo skladno s 95. členom stanovanjskega zakona. 14. člen Do uveljevitve pravilnika o kategorizaciji stanovanj, stanovanjskih hiš in sosedstev se za neprimerno stanovanje šteje stanovanje, ovrednoteno z največ 110 točkami po Pravilniku o merilih in načinu za ugotavljenje vrednosti stanovanj in stanovaniskih hiš ter sistema točkovanja (Ur.l. SRS št. 25/81). V primeru, da udeleženec razpisa prebiva sam oz. z družino v prostorih ali stanovanjih, ki niso točkovana skladno s pravilnikom iz prvega odstavka tega člena, je odločitev o neprimernosti stanovanja v pristojnosti NSO. 15. člen Ta pravilnik začne veljati dan po objavi v časopisu Naš glas. Predsednica skupščine Mira Resnik 2 lojtf« o Predprodaja vstopnic: °* okence DVORANA KULTURNEGA DOMA KRŠKO Petek. 21. oprilo 1995 prva predstavo ob I 7°° drugo predstavo ob 20!0 > Kulturni dom Krško > Recepcija hotela Sremič > Uredništvo radia v Brežicah Generalni pokrovitelj: Nakupovalni center (Bjlš Tovarniška 10, Brežice mm NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23, 68270 Krško -Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: Papiroti - vse iz papirja Krško, d.o.o. - Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsako sredo, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5% - Cena posamezne številke 100 tolarjev, za naročnike 80 tolarjev - OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.300 tolarjev, na prvi strani 100% in na zadnji strani 80% dražje; razpisi, licitacije ipd. 1.600 tolarjev. Za naročnike mali oglas brezplačen, za nenaročnike do deset besed 1.100 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev. Cene veljajo od 1.4.1995. r NAŠ GLAS 15, 20. APRILA 1995 IZ NAŠIH OBČIN Državljani se bodo morali obračati na občinske izpostave - popravek V štirinajsti številki Našega glasa je bil na tretji strani, v rubriki "Iz naših občin", objavljen članek "Državljani se bodo morali obračati na občinske izpostave", v katerem so navedbe, ki niso v soglasju z dejansko organizacijo in delovnim področjem Uprave za obrambo Krško in njenih izpostav v Krškem, Brežicah in Sevnici. Da bi ne prihajalo do izkrivljene podobe organiziranja Ministrstva za obrambo in uprav kot notranjih organizacijskih enot, želim, da objavite popravek posameznih trditev iz navedenega članka. Nikakor ne držijo zapisane besede, da "nima smisla, da bi se ljudje na upravo, torej name, obračali s kakršnimi koli vprašanji. Naš stik poteka..." Občani se na Upravo za obrambo obračajo v vseh primerih, ko njene izpostave ne morejo nuditi ustreznih odgovorov in rešitev, še posebej pa v primerih različnih postopkov v zvezi z nepremičninami, ki so prešle v premoženje Republike Slovenije, na podlagi sklepa Vlade RS pa z njimi upravlja Ministrstvo za obrambo. Da so "dosedanji štabi civilne zaščite delovali v sklopu dosedanjih sekretariatov za obrambo", je napačna interpretacija besed, saj so bili občinski štabi za CZ ustanovljeni s sklepi izvršnih svetov občin in so bili za svoje delo le-tem tudi neposredno odgovorni. Prav tako je vsebinsko zgrešen stavek, ki govori, da so "dosedanji delavci Ministrstva za obrambo zadolženi za področje zaščite in reševanja, sedaj v izpostavah in opravljajo večinoma druga dela". Poudariti je potrebno, da izpostave Uprave za obrambo še vedno oprav-tjajo deta in naloge področja zaščite in reševanja in sicer: - vodenje zbirk podatkov, — nudenje pomoči občinam pri izdelavi ocen in načrtov zaščite in reševanja. - pripravljanje organov, služb in enot civilne zaščite, - izvajanj<""zaščitnih ukrepov. Delavci, ki ta dela opravljajo niso bili "dosedanji delavci Ministrstva za obrambo", ampak so to postali s 1.1.1995, ne opravljajo pa drugih del, razen v kolikor niso prerazporejeni na druge dolžnosti znotraj Uprave za obrambo. "Delo v štabih je volontersko, čeprav ljudi vanje razporejajo po sistemu civilnih zadolžitev." Delo v štabih in vseh drugih strukturah civilne zaščite je volontersko prav zaradi razporejanja, ki ga opravi upravni organ, pristojen za obrambne zadeve oz. za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, kajti državljan RS je obveznik Civilne zaščite, če ni razporejen k opravljanju vojaške dolžnosti ali k opravljanju delovne dolžnosti pod pogoji, določenimi s predpisi. Štabi za civilno zaščito se organizirajo za strokovno pomoč pri vodenju ter za opravljanje drugih operativno - strokovnih nalog zaščite, reševanja in pomoči. Za boljše razumevanje vloge Uprave za obrambo in njenih izpostav predstavljam upravne in strokovne naloge iz: a) Področja zaščite in reševanja - izdelava ocen ogroženosti, - izdelava načrtov zaščite in reševanja, - organiziranje, pripravljanje regijskih enot in služb CZ, - organiziranje drugih sil za zaščito in reševanje ter pomoč, b) Področja civilne obrambe - usklajevanje in nudenje strokovne pomoči upravnim enotam, občinam in podjetjem, c) Področje vojaških zadev - usklajevanje možnosti in potreo med Slovensko vojsko in izpostavami. d) Področja telekomunikacij - zagotavljanje delovanja sistema upravnih zvez itd. Damjan LAH v.d. načelnik Župan najavlja cestni krizni plan Bohor, 13. aprila - Na razgovoru o vzdrževanju in urejanju cest v KS Senovo je župan Danilo Siter najavil izdelavo kriznega plana, s katerim naj bi prebrodili porazno finančno situacijo, ki je posledica lanskoletne prevelike porabe "cestnega denarja". Seveda ni omenil, kolikšen je ta dolg in kdo ga je naredil. Povedal pa je, da v bodoče ne bo več mogoče podceniti stroške izgradnje ali posodobitve cest, na koncu pa predložiti v plačilo tudi nekajkrat višje zneske od predvidenih. Na tak način je marsikatera cesta prišla v plan, logično pa je, da je na koncu vedno zmanjkalo denarja. Danilo Siter: "Krizni plan temelji na posebnem sistemu toč- kovanja cest, ob upoštevanju kriterijev, kot so: število KM, frekvenca uporabe, dosedanja vlaganja in pripravljenost krajanov, da s prevozi in delom zmanjšujejo nastajajoče stroške. Predvidena je fazna izgradnja, kar pomeni, da se v enem posegu opravi morebiten izkop trase in navozi nosilna plast gramoza. Potem se nekaj let navoz utrjuje in minimalno vzdržuje. V tem času se dela na drugih trasah. Ko cesta zopet pride na vrsto, se opravijo drugi posegi, vse do končnega asfaltiranja". Upajmo, da ne bo v tem kriznem polanu prevladujoč kriterij frekvenca, saj se lahko bojimo, da nekatera območja ali najbolj oddaljene kmetije ne bodo nikoli prišli na vrsto. (Toni) ® SUVITA« TRGOVINA NA KRIŽIŠČU UL. BRATOV MILAVCEV 109 Nudimo vam širok izbor sadja in zelenjave po ugodnih cenah in ostalo živilsko blago. Pri večjih nakupih sadja in zelenjave količinski popust. Pridite in se prepričajte sami o ugodnih cenah in prijazni postrežbi. Del. čas. od 7. do 19. sobota od 7. do 12. ure Mar na tribuna Država, izgnanci, odškodnina Javne tribune na temo "Kaj lahko država Slovenija ponudi svojim izgnancem kot odškodnino", se je udeležil tudi vodja poslanske skupine ZL, Miran Potrč_______________________ Brežice, aprila - Po mnenju Mirana Potrča je predlagani Zakon o žrtvah vojnega nasilja primeren in dobro pripravljen, je pred drugo obravnavo, sprejet pa naj bi bil do 15. maja. Do takrat lahko s predlogi zakon še dogradijo, zajemal in obravnaval pa bo izgnance, delovne intemirance, taboriščnike in druge kategorije, ki so vključene v ta zakon, vsem pa naj bi se priznala pokojninska doba in polno zdravstveno varstvo. Takšnemu zakonu naj ne bi v Državnem zboru nihče nasprotoval. Postavlja pa se vprašanje, kaj je z Zakonom o žrtvah komunističnega nasilja, ki jih je neprimerno več, kar potrjujejo najnovejši podatki, ki pa še vedno niso dokončni. Kot je znano, so takšne žrtve tudi med izgnanci. Res je, da del parlamentarne opozicije nasprotuje sprejetju Zakona o žrtvah vojnega nasilja, preden bi obravnavali in sprejeli tudi Zakon o žrtvah komunistič- nega nasilja ali Zakon o popravi krivic. Kot kaže, v DZ ni želje ne volje, da bi zadeve, ki se vlečejo že pol stoletja, pravično uredili. Slišati je bilo zahteve, da mora slovenska vlada od nemške države zahtevati in izterjati odškodnino, da izgnanci niso žrtve vojnega, ampak nacifašistične-ga nasilja, da naj bi v zakon, ki trenutno vključuje 37.000 žrtev, vključili tudi 17.000 tistih, ki so pred izgonom pobegnili v Gorjance in bohorske gozdove. Menili so, da so med vsemi najbolj nastradali kmetje, kar se mnogim pozna še danes, da je bilo za borce vedno dobro poskrbljeno, da sredstva, ki so jih mnogi neupravičeno prejemali vse do danes, nikoli niso bila vprašljiva. Postavlja pa se vprašanje, ali je Slovenija danes še v položaju, da bi od kogarkoli izterjala kakršnokoli odškodnino, dokler sama svojim ljudem ne poravna in popravi krivic, ki jih je zagrešila povojna "slovenska" oblast? Torej, kaj lahko pričakujejo izgnanci? Vsekakor bi bilo pošteno, da se jim končno ugodi in da DZ sprejme zakon, kot ga predlagajo v Društvu izgnancev Slovenije. Toda to bo le del tistega, kar bi država že zdavnaj morala storiti. Na vrata parlamenta še ved- nih skupin, ki so bili v vojnem, sploh pa v povojnem obdobju, šikanirani, diskriminirani, okra-deni, po nedolžnem zaprti, kakorkoli pohabljeni in pobiti. Izgnanci bi se po petdesetih letih nerešenega statusa lahko zave- Izgnanci na javni tribuni v brežiškem Prosvetnem domu no zaman trkajo mnogi posamezniki in predstavniki organizira- dali, da je stiska teh ljudi najmanj tako velika, kot njihova, (dama) Moino orientacijsko tekmovanje $e so humani ljudje Krški taborniki stane Škoberne vendarle solidni obdaril člana društva Ig pri Ljubljani - "Poznam ljubljansko ekipo in vem, da so močni, pa niso našli nobene kontrolne točke. Zato mislim, da smo bili Krčani z doseženim 18. mestom (med 25 ekipami v kategoriji) kar solidni." Tako je ocenil udeležbo krških tabornikov rodu Sivi dim na nočnem orientacijskem tekmovanju njihov starešina, Matjaž Palčič, zaradi njegove starosti (nad 21 let) so organizatorji morali vso ekipo uvrstiti v najmočnejšo tekmovalno skupino - med Grče. Razen Palčiča so bili v ekipi še Urška Košenina, Dejan uvoršek, Dejan Kink in Martin Umek, učenci 7. in 8. razredov. Tekmovanje se je pričelo 25. marca ob 22. uri in končalo (za Krčane) ob 3. uri zjutraj. Ostanek noči so prespali v telovadnici OŠ Ig. Od dvanajstih kontrolnih točk so jih našli šest, pri preverjanju poznavanja prve pomoči in pri prehodu minskega polja jim je kar šlo, zapletlo pa se jim je pri soočenju z morsejevo abecedo. Matjaž Palčič: "Na tem, na orientaciji m topografiji bomo morali še delati, pa bo šlo. Vedeti namreč morate, da rod Sivi dim deluje šele drugo leto!" (Ika) VIVA se pripravlja Brežice, 14. aprila - Člani MePZ Viva iz Brežic so imeli dvodnevne intenzivne vaje v lovskem domu v Arnovem selu, kjer so se pod vodstvom dirigentke in vodje zbora Simone Rozman pripravljali na občinsko revijo pevskih zborov, ki bo zaradi velikega števila pevskih zborov 5. in 6. maja v Globokem oz. v Veliki dolini, (dama) AVTO - SLAK Trebnje Prodaja In servis vodi VOLKSVVAOEN, SEAT Skupina Volkswagen TONE SLAK S.P., Obrtniška ul., 68210 Trobnjo ta/.; 068/44 446,44 356, fax: 46 749 mobitol:060tV630-518 Kostanjevica, 14. aprila -Društvo "Sožitja" je obiskalo vse člane na celotnem območju občine Krško in kot najtežji primer ocenilo Roberta Njegača iz Dolšc. Predsednik društva Dane Mižigoj je prevzel iniciativo, da fantu popestrijo življenje s televizijo. Ker društvo nima denarja, je predsednik obiskal več privatnih in državnih prodajaln, vendar nikjer ni naletel na fjgzitiven odziv. Dane Mižigojr* "Nazadnje sem se oglasil pri renomirani firmi, katero uspešno vodi Stane Škoberne. Ko sem mu razložil primer, je brez oklevanja takoj pristal na naš predlog in ga da- nes tudi realiziral. Tako smo Robertu priključili novo televizijo, ki mu bo prav gotovo olepšala mnoge trenutke, saj jo zelo rad gleda, posluša pa tudi glasbo." Televijski aparat je proizvod tovarne Gorenje Velenje - elektronika. Lastnik Stane Škoberne je z veseljem investiral v nekaj, kar ne bo njegov dobiček, ampak le veliko osebno zadovoljstvo. To pa ni njegovo prvo darilo, saj je znan po tem, da je vedno pripravljen pomagati društvom, maturantom... Tako je bilo storjeno še eno plemenito dejanje, žal pa je na svetu premalo plemenitih ljudi. (Lea) OPREMA DESIGN KRŠKO C. 4. julija 157, Krško tel.: (0608) 22-330 NUDIMO VAM VSE VRSTE POHIŠTVA, PO NAJ - UGODNEJŠIH CENAH. OBIŠČITE ALI POKU- ; •$ ••j ČITENASINSE PREPHČAJTEO NAŠI UGODNI PONUDBI. TEL.:(O608) 22-330 SEMINAR ZA TAJNICE POSAVJA v četrtek, 4. maja 1995 od 8.00 do 15.00 ure v hotelu Sremič Krško. Prijave sprejema: Fbeavski center za permanentno Izobraževanje KrSko, CKŽ15,68270 Krško, tel 0608-31 -52/22-811, najkasneje _____________do20.aprUal995. d GOSPODARSTVO NAŠ GLAS 15, 20. APRILA 1995 J Almira Nlakar-Bozc krški SKB banki ¦č Almira Mlakar Božovič je ena tistih osebnosti, ki ji je doslej uspelo, da so o njej govorili in da je znala narediti močan vtis povsod, kamor je prišla. Bila je v Ljubljanski banki v Krškem, na čelu krške davčne uprave in nekdanje SDK. Pred kratkim je prevzela vodstvo mreže SKB banke v Posa-vju. Almira Mlakar-Božovič komentira: "Deset let po odhodu iz Ljubljanske banke v Krškem, kjer sem preživela prvih sedem let svojega službovanja, se vračam v poslovno bančništvo. Sprašujete me, zakaj sem se odločila ravno za SKB banko? SKB je dobra, trdna in kapitalsko izredno močna banka. Je prva slovenska banka, ki že ima dva kakovostna tuja delničarja. Gre za Evropsko banko za obnovo in razvoj ter za borznopo-sredniško hišo iz Londona. Dodatni izziv za prihod v SKB banko sem začutila v pogovoru s člani uprave banke oziroma v predstavljeni poslovni politiki. Ta namreč govori tudi o krepitvi in kompletiranju bančne ponudbe v Posavju. Začutila sem možnost svoje aktivne vloge pri tem. Ocenjujem, da je prva stopnička pri tem že storjena. Na sedežu ekspoziture v Krškem je bil z mojim prihodom ustanovljen oddelek kreditiranja pravnih oseb, preko katerega je aktivna V vloga banke - mislim zlasti na kreditiranje pravnih oseb - približana posavskim bančnim komitentom in seveda tudi vsem, ki to danes še niso, pa jih bo morda ravno to dejstvo vzpodbudilo, da to postanejo. Ravno v teh dneh snujem tudi kadrovsko krepitev in upam, da bo oddelek do sredine leta že dobil pravo podobo. Želim si, da bi naslednje stopničke v širitvi in krepitvi bančne ponudbe v Posavju^le v smeri ustanovitve povsemSsamostojne poslovne enote za Posavje. S tem bi posavski prostor oziroma vsi segmenti, ki v njem nastopajo (občani, obrtniki - samostojni podjetniki in pravne osebe), dobili povsem približano in zares celovito in dobro bančno ponudbo, saj le poslovna enota nudi kompletne bančne storitve tako na tolarskem kot tudi na deviznem področju in izvaja tudi notranji plačilni promet in plačilni promet s tujino." Je še kaj, kar nam lahko zaupate? "Zaupanje skrivnosti? Projekt za ustanovitev poslovne enote seveda že pripravljam. Hkrati pa bi mi bila dosega slednjega (izgradnja poslovne enote) res prava potrditev, da je bila moja odločitev o prihodu v SKB banko modra." Problem Posavja je, da mu strokovni kadri uhajajo. Ali ste po odločitvi za delo v SKB ZA NAROČNIKE SO MALI OGLASI BREZPLAČNI TUKAJ BI BIL LAHKO VAŠ OGLAS! Terme Čatež Šola hujšanja Terme Čatež Ob izteku zimskih dni, ko se pojavljajo prvi znanilci pomladi, se začnemo kritično ogledovati in z nezadovoljstvom ugotavljamo, da se je v mrzlih zimskih dneh pod ohlapnimi oblekami nabralo kar malo preveč kilogramov. Ne jezijo nas samo pretesne spomladanske obleke, ki vidno nakazujejo vsak odvečni kilogram; tudi naše počutje ni ravno najboljše: težje dihamo, vsak hitrejši korak in vsaka stopnica več nas upeha. Tu se srečamo z neljubo resnico: nekaj kilogramov bo potrebno sneti. Spoznamo tudi, da je edina rešitev v redukciji kalorij v dnevnih obrokih in v dozirani fizični aktivnosti. Terme Čatež so na tej filozofiji zasnovale svojo ŠOLO HUJŠANJA. Originalnost šole temelji na programski usklajenosti individualno opredeljenih postopkov hujšanja z dvema osnovnima principoma, ki opredeljujeta ta postopek: princip akumulirane energije in princip postopne porabe te energije. Praktično gre pri tem za proces odvajanja od starih, zdravju škodljivih življenjskih navad ter procesov sprejemanja in praktičnega izvajanja novih, zdravstveno koristnih navad, kjer pred-njači racionalen pristop k prehrani in dnevnemu izvajanju telesnih aktivnosti v skladu z načrtovano porabo energije. Ob tem potekajo tudi praktična predavanja, ki udeležence učijo, kako s pridobljenimi navadami živeti tudi "po Čatežu". Navedena vzgojno-motivacijska igra v šoli hujšanja v Termah Čatež je psihološko podprta z individualno prilagojenim pristopom posamezniku - udeležencu šole ter s teamskim delom strokovnjakov, diabetika, specialista interne medicine in specialista za dozirano izvajanje zdravstveno-rekreativnih aktivnosti. Šola hujšanja traja 14 ali 21 dni; v tem obdobju se pokažejo prvi rezultati, ravno tako pa udeleženci v tem obdobju pridobijo osnovne navade zdravega življenja, ki jih izvajajo tudi doma in tako po preteku 1 do 3 mesecev zdravega življenja dosežejo želeno telesno težo. Šola hujšanja v Termah Čatež ima pri tem še prijetno prednost: poteka v turističnem križišču, ki se odlikuje s številnimi bazeni s termalno vodo v hotelih ter na zimski in poletni termalni rivieri, teniškimi igrišči, kolesarskimi stezami, trim stezo, čolnarjenjem na bližnji Krki, v le 7 km oddaljenih Mokricah pa je možno igrati tudi golf, jezditi ali pa sproščeno pohajkovati v neokrnjeni naravi. banki še vedno posavski kader? "Že dobrih 17 let delam v Posavju. (Že dobrih 17 let sem torej posavski kader.) Ne glede na to, da je SKB banka delniška družba s sedežem v Ljubljani, želim delati v Posavju in za to regijo. Nenazadnje - tudi večina institucij, v katerih sem delala doslej, je imela svoj PRAVI sedež v Ljubljani, pa me to pri ustvarjalnem delu ni motilo in upam da, če drži vaša uvodna trditev, tako čutijo tudi poslovni ljudje in občani, s katerimi sem doslej poslovno sodelovala." Slišalo se je, da vas je povabila k sodelovanju tudi Ljubljanska banka. Ali to drži? "Da, res je, povabilo k sodelovanju sem dobila tudi od uprave Nove Ljubljanske banke iz Ljubljane. V ocenjevanju obeh ponudb se pač za slednjo nisem odločila. Morda tudi zato ne, ker sem v njej. že bila, jo pred desetimi leti zapustila - ona pa se do danes še ni bistveno spremenila." Še vprašanji za konec. Kakšen je delež SKB banke v posavskem prostoru? "Čisto natančnega odgovora vam v tem trenutku ne morem posredovati. Po podatkih konec leta 1994 je bil ta delež po treh posavskih občinah sicer različen - dosegal pa je vrednosti od 30 do 40 odstotkov. Zanesljivo pa vam lahko zago- tovim, da ima SKB banka v posavskem gospodarstvu in v javnem sektorju že kar konstantno plasiranih več sredstev, kot se jih iz tega področja zbere." Kaj menite o terminu "domi-cilna banka". Ali ima SKB banka v Posavju že svoj domicil? "Sklicevanje na "domicilno banko" sem v tem prostoru pri nekaterih že zasledila. Menim, da to ni ravno produktivno, še manj pa umno dejanje in še zlasti ne, če se na to sklicujejo bančniki in imajo to za poglavitni argument. Vedeti je potrebno, da je za vsakega komitenta pa tudi za bančnika pomembno, da je banka močna, dolgoročno čvrsta in da so naložbe tako banke kot tudi komitentov pri banki varne. Pa še nekaj je - zelo je pomembno, da se komitent v banki dobro počuti. Sem pa gotovo sodita tudi kvaliteta nudenja storitev in ažurnost obdelave zahtevkov; zelo pomembno je, da bančni delavci to opravijo vljudno, strokovno in na poslovno brezhiben način. Veste, mene so že davno naučili, da ima stranka vedno prav. Umneje se mi torej zdi sklicevanje na gornja dejstva. Komitent bo po gornjih kriterijih kar hitro izbral "svojo banko", ki bo hkrati njegova domicilna banka. S smelostjo in brez zadržkov pa zatrjujem, da v SKB banki ta načela spoštujemo." darilni BinrtK CKŽ 65A, KRŠKO - UNIKATNI IZDELKI IZ KRISTALNEGA STEKLA IN KITAJSKEGA PORCELANA TER KERAMIKE - BAMBUSOVE VRTNE GARNITURE IN OSTALO DEKORATIVNO POHIŠTVO - UNIKATNE SLIKE - KERAMIČNE SVETILKE TER PISANA IZBIRA OBLAČIL IN DODATKOV IZ INDUSKE SVILE -MODNI NAKIT Najlepša harmonija In toplina za vas In vaš© najdražje v darilnem buliku OKARINA, Odprto vsak dan razen nedelje od 8. ure dalje Ljubljanska borza Na Ljubljanski borzi še dolgo časa ni bilo takšnega zatišja, kot je bilo minuli teden. Borzni utrip je tako rekoč zastal, saj je bilo trgovanje sila skromno. Največ poslov so, tako že nekaj časa, sklenili s kuponi blagajniških zapisov Banke Slovenije, pa še z njimi se je dnevni promet zmanjšal z nekdanjih 300 na okoli 100 milijonov tolarjev. Borzni tečaj kuponov se je umiril na slabih 24.000, v sredo pa se je začel zmanjševati. To je tudi eden od razlogov, da je promet z njimi upadel. Kuponi namreč niso več toliko zanimivi za špekulante, ker njihov tečaj večinoma niha premalo, da bi ustvarili dnevne zaslužke. Uradni tečaj nemške marke še kar naprej drsi navzdol, s tem pa se popust za vpis blagajniških zapisov v tujem denarju povečuje in je že dosegel 540 mark. Kljub temu večjega prometa z njimi ni bilo, saj niso redki vlagatelji, ki dvomijo, da bi tečaj kupona lahko še bistveno porasel. V petek je tečaj kupona padel na 23.079 tolarjev, kar je za okoli 4 odstotke manj kot teden nazaj. Razmere na trgu delnic in obveznic najbolje ponazarja torkov borzni sestanek, ko je bilo sklenjenih le nekaj poslov, tako da posredniki niso trgovali niti pol ure. Slovenski borzni indeks je ves teden počasi drsel navzdol in je v petek dosegel 1.148,09 točke, kar je za 16,98 točke oziroma 1,5 odstotka manj kot pretekli teden. Spremembe tečajev delnic so zelo majhne, nekoliko opaznejši je dvig tečaja redne delnice Leka za 6,7 odstotka. Nekoliko se je popravila tudi delnica Term Čatež. V minulem tednu je bilo nekoliko živahneje trgovanje j. obveznicami. Državne obveznice so namreč zaradi manjših tolarskih obresti razmeroma bolj privlačne. Predvsem pa se za nakup odločajo tisti, ki verjamejo, da bo vrednost nemške marke kmalu prenehala padati. V tem primeru bi se borzni tečaji obveznic hitro opomogli, saj bi bila donosnost obveznic večja od bančnih obresti. Če bo inflacija tudi v prihodnjih mesecih tako nizka, potem je verjetno na finančnem trgu pričakovati večje selitve denarja. (NANI) Obrtno zbornico Brežice Sprejet predlog statuta Glede na številne spremembe v dejavnosti Obrtne zbornice v okviru nove zakonodaje in tudi ostalih novosti je prišlo do številnih sprememb tudi v statutu zbornice, tako da je smiselno ob zadnjih spremembah, ki se nanašajo na izdajo obrtnih dovoljenj in vodenje obrtnega registra, sprejeti nov statut. Na seji (12. aprila) je Obrtna zbornica sprejela predlog statuta, ki ga bo na naslednji seji obravnavala skupščina. Do sprejetja so še možne spremembe, dopolnitve in podobno, zato obveščajo člane, da je statut v javni razpravi in je obešen na zbornici Brežice. Vaše pripombe pričakujejo v pisarni zbornice do 30. aprila. (Galex) TRGOVINA IN KROJAŠTVO IVANPEČNIKs.p. Ut II novembra 2 7, Leskovec tel 060K.il - 797 Sadje Zelenjava Oskovec VAM NUDI SVEŽE SADJE IN ZELENJAVO PO KONKURENČNIH CENAH DAJEMO KOLIČINSKI POPUST Obrtna zbornica Brežice Namesto pisem kar glasilo Brežice - Namesto običajnih pisem, ki jih sicer pošiljajo svojim članom, so v brežiški obrtni zbornici sklenili pripraviti kar glasilo. Začeli so januarja in v prvi številki je objavljen tudi razpis za izbiro imena publikacije. Razen obvestil, ki jih svojim članom namenja strokovna služba v Obrtni zbornici, smo v enem izmed glasil (ki trenutno še nima imena), zasledili tudi za- pis o zasedanju zbornične skupščine - na katerega nismo bili vabljeni. V izvršilni odbor zbornice so bili takrat izvoljeni Franc Bratanič (predsednik), Ida Križanec (sekretarka), Anton Komo-čar, Rezika Štingl, Irena Pavičič. Franc Škaler, Nasta Les, Janko Hrastovšek, Ivan Sečen, Mihael Kramar, Franc Drobnič, Simon Šuler, Stanko Škof in Jožica Žagar. (Ika) DOLENJSKE PclCziSIlc Dolenjske pekarne skrbijo za vaše zdravje Tudi mi v Dolenjskih pekarnah vam želimo z našimi izdelki voščiti dobro jutro, dober dan in lahko noč.' Naša ponudba izdelkov je pestra, za vsak okus, saj se zavedamo, da se o okusih ne razpravlja. V naših pekarnah v Črnomlju, Novem mestu, Šentjerneju in Trebnjem imamo različne tehnologije, ki dajejo kruhu in pecivu različen svojstven izgled, okus in vonj, v sklopu črnomaljske pekarne pa obratuje tudi slaščičarna, ki ¦ je znana po okusnih sladicah. Kruh je zivrfp, ki ga ljudje pečejo na vseh kontinentih, na rajtične načine, iz različnih sestavin. Nekoč zgrešeno tevnjo po umetno prečrščeRiri živilih že nadomešča:: novo spoznanje o pomenu riarav- ¦ r ¦•matih živil. ; ; .PolfiOvieiinri moka ie moka, v kateri zrnja; kar dosežemo pn98-odstotm meljavi. Bel) ko rne-Ijemo m sejemc moko. bolj v njej koncentriramo škrob, istočasno pa odstranjujemo zdravju koristne snovi, kot so: beljakovine z esertcialnimt aminokislinami, vitamini, mi-; heralt m balastne snovi. Prav slednje remino vedno bolj, Saj pospešujejo prebavo in čistijo našo telo strupov, ki jih je veliko pri prehrani s preobilico živalskih beljakovin Da bi potrošnikom omogočili izbiro in dopolnite", pravilne prehrane, smo v Dolenjskih pekarnah pričeli s proizvodnjo polnozmatih izdelkov v obliki kruha ali različnih vrst kvaše- nega peciva. Oblike in sestavine teh izdelkov nenehno spreminjamo v skladu z željami kupcev, trenutno pa vam ponujamo naslednje; ¦ koruzno pecivo¦ izdelano je iz mešanu »• jjšeniee m predhodno termično obdelane ko-ruzne. moke;: - biomix pecivo- delamo ga iz gotove mešanice pšenične ih ržene moke z dodatkom drobljene soje m lanenega semena. Dodatek semen "pospešuje prebavo m poveča biološko vrednost peciva; '- dietno pecivo priporočamo ga pri dietah kjer je potrebno zmanjšati knlinno ogljikovih hidratov m maščob, izdelano je iz mešanice pšenične en tžene moke ter otrobov, vsebuje velik odstotek beljakovin in vlaknin; ¦.¦-.,.. - polnozrnate izdelke JULIN: poleg pšenične moke, kiji je dodana siadnn moka, vsebujejo ti izdi rlki se semena sezama, sončnice, soje, bučk, ječmena, ovsa in lanu. Med seboj se ti izdelki razlikujejo po barvi vonju in okusu; - graham bombete: priporočamo jih diabetikom in vsem, ki morajo v prehrani zmanjšati količino ogljikovih hidratov, pečemo jih iz graham moke, ki¦': je; bogata z mineralnimi snovmi m vitamini. Seveda pa v Dolenjskih pe karnah pečemo tudi dober in iskan kruh. O tem pa pnhod-njič! Vera SpiIchai, dipl. ing. C NAŠ GLAS 15, 20. APRILA 1995 KMETIJSTVO ž) Bizeljsko-sremišHa vinska cesta v pripravi: Uresničitev je odvisna predvsem _________od zagnanosti_________ najbolj prodornih posameznikov, samo soba in pijača pa ne zadostujeta. Pišece, 12. aprila - V tamkajšnji osnovni šoli so zbranim strokovnajkom in novinarjem predstavili projekt Bizeljsko-sremiške vinske turistične ceste. Predstavitev je vodil brežiški župan Jože Avšič, njen precejšnji del pa so organizatorji zasnovali na ugotovitvah, do katerih je prišla v svoji diplomski nalogi Marija Levak. Naslov njene naloge je "Možnosti za vključitev kmetijstva v program razvoja vinske ceste na območju Orešje-Zg. Pohanca." Avtorica je svoje predloge utemeljila na ugotovitvah iz ankete, da se v teh krajih prebivalstvo prehitro stara, kar praktično pomeni, da izumira. Veliko je prikrite nezaposlenosti, ženske, stari in otroci se ukvarjajo s kmetijstvom, medtem ko so moški zaposleni (če so) drugod. Na kmetijah je 3-5 družinskih članov in večina jih ima zagotovljenega naslednika. Anketa je namreč zajela 60 t.i. vitalnih kmetij. Na njih domači sami porabijo le do 30 odstotkov pridelanih živil, ostalo pa prodajo in najraje bi seveda to storili kar sami - doma. Ponekod se ukvarjajo z dopolnilnimi dejavnostmi, kot so izdelovanje embalaže, kmečki turizem, kmetije odprtih vrat, pri dveh imajo polnilnico vina... Okrog 40 odstotkov anketiranih kmetij kaže interes za vključitev v program vinske ceste, ponekod bi uredili sobe in zagotovili gostom polno oskrbo, drugod pa ob sobah le polpenzion. Interes pri ljudeh je tolikšen, da so pripravljeni sami prispevati marsikaj v delu in v denarju, samo da bi program stekel. Ob vsej trasi bi (kot kaže anketa) lahko imeli 26 vinotocev, 71 ležišč s popolno oskrbo in 35 brez nje. Projekt bi vključil krajevne skupnosti Pišece, Sromlje, Bi-zeljsko, Artiče in Globoko, poudarek pri ureditvah pa mora biti na celovitosti. Ne zadostujeta le cesta in pijača. Začeti je treba pri odpravljanju škode, ki so jo že napravili nestrokovni graditelji t.i. transformatorskih vikendov, krajina mora postati prijetna in spoznavna. Treba bo (takoj) začeti usposabljati ljudi, potrebne za vsa možna opravila v zvezi z gosti. Programov je na voljo kar nekaj - od kulinarike preko konjeniških športov do kolesarjenja, sprehajanja, lova... stroške) vinarjem. Občine morajo ta program spraviti v svoje proračune, saj naj bi, skupaj z občani, zbrale 50 odstotkov sredstev. Ostalo daje država. To je eden izmed treh projektov vinske ceste v Sloveniji. Tu je demografsko ogroženo območje ob meji, sem pa gravitirajo Čate-ške in Atomske toplice, Zagreb... Interes ljudi je zelo velik, najprej bomo v celoti uredili cesto, izdelali celostno podobo, da lahko traso označimo z estetskimi markacijami ter uredili nekaj točk, ki naj potem potegnejo za seboj ostale." Janez Šekoranja je sedaj na Bizeljskem, bil pa je že zaposlen v Krki, na Danskem in v Avstriji: "Zamisel je nastala na Bizeljskem, ker vidimo, da ves naš del država nekam zapostavlja. Po začetnih akcijah vidimo, da stoji za nami toliko zagrizenih ljudi, da bomo zadevo lahko uresničili s pomočjo države ali pa tudi brez nje. Modele bomo iskali zunaj, vinogradniki delajo sami dovolj dobro, mali podjet- niki se pobirajo, in če že ne bo pomagala, bo dovolj, če država ne stori ničesar. Že s tem bo pomagala." Naše okolje smo toliko degradirali, da ga je treba sanirati. Objekte je treba tipizirati, popraviti, kar je zavoženega, in ohraniti naravo, od katere lahko živimo. Toliko smo odločeni uspeti, da se bomo lotili tudi kakšne oblike državljanske nepokorščine, če nas država ne pusti pri miru! Res bo dovolj že, če ne stori ničesar. Bojimo se namreč lumparij. Ne bi radi, da bi ves denar, ki je na voljo, šel za projekte in da bi potem, ko bomo začeli delati, ne bilo več nobenih sredstev. Končno se s tem projektom ukvarjamo že od leta 1981, pa ni nič. Če bodo sedaj samo table, bo za nas slabo. Tujec, ki se bo ujel na ta obvestila in pri nas ne bo našel ničesar, nas ne bo hvalil! Zato trdim, da bi vsa zadeva morala teči hkrati in da so table lahko šele, ko že imaš kaj ponuditi. (Ika) Dr. oec. Martin Kovačič, domačin z Bizeljskega (živi in dela v Mariboru), je predsednik projektnega sveta: "Bizeljska vinska turistična cesta je opredeljena v republiškem programu, dolga je približno 45 km in teče po vinorodnih območjih vseh treh občin. Z njo naj bi izboljšali pogoje dela in olajšali delo (zmanjšali Razdelilna transformatorska postaja 400/110 kV Krško pred gradnjo Seveda se mnoge stvari kažejo kot narobne, velikokrat bi si želeli, da bi bilo drugače, vendar je sedanjost pač takšna, kakršna je. Hrvaška je država v vojni, Srbi so okupirali skoraj tretjino hrvaškega ozemlja. Tudi v Bosni divja vojna in pogoji za normalno delovanje so vse prej kot prijazni. Vsi si želimo, da bi se odnosi na prostorih bivše skupne države uredili, da bi nastale države druga drugo priznale, skratka, da se trpljenje in prelivanje krvi ustavi. Kot je razumeti in videti, bo do tega sila težko prišlo, je pa to, na žalost ali na veselje, najbrž tudi edina za vse sprejemljiva rešitev. Če se vrnem k hrvaško-slo-venskim odnosom, moram povedati, da je opaziti velik interes in pritisk obmejnih občin, da se problemi med državama uredijo in normalizirajo. Dejstvo, da se mnogi tokovi in vezi, predvsem gospodarske, ne vzpostavijo, je zaskrbljujoče in zelo čudno. Najbolj intenzivna menjava skoraj povsod v razvitem svetu poteka ravno med sosedi, zato je nadvse pomembno, kako in do kakšnega sporazuma s Hrvaško. Lokacijsko problematiko za komunalne priključke za novi objekt uspešno rešujemo s Sa-vaprojektom iz Krškega. V nekaj dneh se bo pričela fizična izgradnja na terenu pri 20 kV kabelski povezavi z distribucijsko transformatorsko postajo 110/ 20 kV v Krškem, za kar smo dela na podlagi predhodne licitacije poverili javnemu podjetju Elek-tro Celje, poslovna enota Krško. Projekti, ki jih je izdelalo podjetje Elektro Celje, so izdelani, lokacijsko in gradbeno dovoljenje ter soglasja vseh tangiranih so pridobljena, oprema je prevzeta in dobavljena, trasa kablovoda je zakoličena, vsi operativno-ter-minski plani so usklajeni z aktivnostmi Agrokombinata za delo v območju plantažnih nasadov. Tudi PTT in vodovodni priključek ter dovozno cesto so nared za pričetek izgradnje na terenu. Postaja bo moderna, z najsodobnejšo opremo za daljinsko vodenje, nadzor, zaščito in meritve, vse bo v digitalni tehniki ter brez posadke. Vodili jo bodo daljinsko iz republiškega centra vodenja v Ljubljani in vključili v prenosni elektroenergetski in informativni sistem Slovenije. Zelo zahtevno je področje sistema zagotovitve kakovosti pri proiektiranju, proizvodnji in nabavi opreme, izvajanju del, preizkušanju, obratovanju in vzdrževanju, skratka, pri vseh aktivnostih investitorja, nadzornih in inšpekcijskih služb ob upoštevanju strogih zahtev jedrske tehnike in tehnologije, pri čemer aktivno sodelujejo tudi predstavniki Uprave RS za jedrsko varnost in republiškega energetskega inšpektorata. Seveda pa je predpogoj za nadaljnje intenzivne aktivnosti na vseh področjih investitorske dejavnosti na tem objektu pravočasna zagotovitev potrebnih finančnih sredstev, ki bodo v končni vsoti znašala okrog 50 milijonov DEM. Predvideni operativno-ter-minski plani za pripravo in izgradnjo objekta so dokaj zahtevni in jih bo mogoče izpolniti le z nemotenim dotokom finančnih sredstev. Zanimanje domačih dobaviteljev in izvajalcev ter svetovnih korporacij za tovrstno opremo in dela je precejšnje, pojavljajo se tudi možnosti kreditiranja tako v opremi kot v denarju. Predvideni rok izgradnje je tri leta, kar pa bo mogoče realizirati le ob vsesplošni aktivnosti vseh sodelujočih. Tudi v lanskem letu zgrajena elektroenergetska prenosna objekta, daljnovod 2 x 110 kV Hude—Krško in razdelilna postaja 110 kV Hudo pri Novem mestu uspešno obratujeta, mnogo pa bosta še pridobila z izgradnjo razdelilne transformatorske postaje 400/110 kV Krško. Janez KERN. dipl. ing. Dobri pogoji za razvoj turizma kot dejavnosti Zalog pod Bohorjem, 13. aprila - Med ogledom cestne infrastrukture se je župan s sodelavci ustavil na nekaterih kmetijah, ki se pripravljajo in imajo pogoje za razvoj kmečkega turizma. Najprej so obiskali kmetijo Žveglič, ki ima že skoraj vse urejeno za odprtje kmečkega turizma v klasičnem smislu. Gostu želijo nuditi vse, kar pridelajo na kmetiji. Na kmetiji Drstvenškovih se ukvarjajo z kozjerejo in živinorejo. Postavili so nove hleve, kjer bo dovolj prostora za najmanj 100 koz in 20 do 30 krav. Trenutno imajo več kot 70 koz, od tega 30 mladičev. Pripravljajo se na izgradnjo lastne sirarne. Opozorili so na razdrobljenost parcel, kar onemogoča kvalitetno uporabo prostora in pametno izkoriščanje. Župan je domače seznanil z v tujini delujočo zamislijo o "kmetiji odprtih vrat", ki naj bi v bodoče postala del turistične ponudbe občine Krško. Tu ne gre za klasično ponudbo kmečkega turizma, temveč za občasno pogostitev morebitnih turistov, ki se prej ustrezno najavijo. V ta namen niso potrebni posebni prostori, temveč se pripravi inproviziran prostor, hkrati pa se lahko ponudijo domači izdelki. Pri Drstvenškovih bi bili to lahko : kozlički, sir in podobno. Na koncu si je županova druščina ogledala še možnosti Ravnega Loga, kjer bi ravno tako lahko nastala neka ustrezna ponudba, saj prostor zelo obetaven. Za to so potrebna dokjeena vlaganja, prevsem pa ustrezna organiziranot v centru, kjer bi se načrtovale kapacitete in skrbelo za njihovo izkoriščenost na celotnem prostoru občine, verjetno pa tudi širše v regiji. (Toni) S TRŽNIC BREŽICE krSko IOZJF. SEVSICA KADEČE LES-tone JAJCA II 14 in 16 It II JABOLKA ISO 120 90 130 140 130 HRUŠKE 2J0 250 3O0 220 210 200 GROZDJE 700 600 550 500 600 KTVI 300 240 240 210 200 260 banani; l>0 130 150 150 160 160 MANDARINE ' 230 160 LIMONE 200 200 230 150 150 200 POMARANČE 120 100 140 130 120 130 PARADIŽNIK 300 330 150 2f0 300 210 PAPRIKA 300 3t0 3*) 330 350 350 PETERSlU 300 300 350 300 300 350 OHROVT 200 250 220 200 200 SOLATA 1» 150 200 160 160 160 RADIČ 400 350 250 250 210 350 KROMPIR tO «0 tO 60 70 60 KORENJE ISO 140 140 140 140 150 POR 250 250 130 180 180 250 ČEBULA 130 120 130 120 120 120 ČESEN 300 300 420 «M 320 300 FIŽOL ^ i . f t1 JNf iH t SESTAVIL BOJAN MACUR NEMŠKI GEOFIZIK ALFRED AMER. ZVEZNA DRŽAVA NEDELJ. DNEVNIK JUNAK EGRUN-ICVtANOV vosu ŠČNKAVCtV OTOK V JADRANU GESLO KRIŽANKE ČEŠKI POUT1K OLDRICH AMER. TENISAČ ANDRE VRSTA SOLATE HUMORISTKA PUTRIH GORAZD DIVJAK AMER. AGENCIJA ZA VESOLJE V NAŠ GLAS RIMSKI PESNIK EVgen GOLOB AFRIŠKI GRM ELEKTR. INDUSTR. MESTO V RUSIJI RUMENO JUB&3M IVAN DOLNIČAR T^RCTln GOVEC POSLANEC VARAB. DEŽELAH '. 1 ROBERT ALTMAN TONE PAVČEK IGRALKA UNDA IME ČRKt S VNETJE NOIR VRHNJICE ARTERUE '« RADU GRŠKI POTUJ. PEVEC VEZNIK d PO NAŠIH KRAJIH NAŠ GLAS 15, 20. APRILA 1995 J NA KRATKO: ; Homeopatija tudi pri nas vse bolj prodira Država, izgnanci* odškodnina Brežice, 10. aprila - V Društvu izgnancev Slovenije deluje deve-tinsedemdeset krajevnih organizacij. So soustvarjalci pripravljenega Zakona o žrtvah vojnega nasilja, zahtevajo rento v višini 8.000 SIT na mesec do smrti, pravico do vojne odškodnine, za prvo branje pa pripravljajo tudi že Zakon o vojni odškodnini. Državnemu zboru predlagajo, naj se opredeli za rento, saj bo le takšna oblika izplačevanja mogoča takoj po sprejemu zakona, to pa bi bilo tudi moralno in materialno zadoščenje za vse prizadete, (dama) Določitev območja naselij občine Radeče Radeče, 13. aprila - Kako razrešiti problem v zvezi z naseljem Obrežje pri Zidanem mostu? Državni zbor je v Zakonu o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij potrdil, da obsega občina Laško tudi naselje Obrežje pri Zidanem mo^tu, s spremembami in dopolnitvami zakona pa je občini Laško dočJfcl še naselje Suhadol, ki je sprva pripadlo občini Radeče. Zadeva v praksi že povzroča nevšečnosti, predvsem z vidika geodetske stroke in urejanja prostora, pojavljajo pa se tudi komentarji o neregularnosti volitev v občini Radeče, saj so se potemtakem volitev udeležili občani občine Laško. Kaj na vse to porečejo v Laškem? (dama) Ob svetovnem dnevu zdravja Svetovni dan zdravja, ki ga že vrsto let zaznamujemo 7. aprila, poteka v letošnjem letu pod geslom "Svet brez otroške paralize". Ob tej priložnosti je dr. Hiroshi, generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije, objavil posebno poslanico, v kateri med drugim ugotavlja, da danes težko razumemo strah, ki so ga še pred 40 leti vzbujale epidemije otroške paralize po svetu. V Sloveniji že 17 let niso zabeležili te bolezni, kar pomeni, da smo otroško paralizo odpravili. (Kati) /80.000 DEM za Avtoservis Brežice Brežice, 18. aprila - Kupnina za Avtoservis Brežice znaša 780.000 nemških mark in je po mnenju bivših delavcev podjetja smešno nizka, saj naj bi bilo to popolno razvrednotenje imetja, ki obsega devet stavb (delavnic) s vso opremo in orodjem. "To in pa nerešeni status skoraj osemdesetih delavcev sta dva vpijoča problema, ki ju moramo pravično in čim prej razrešiti. Ti ljudje se lahko preživljajo le z delom na črno, ker jih nihče ne zaposli in druge izbire skoraj nimajo. To je resnično zelo žalostno. Kje je torej pravna država," je zadevo komentiral Vlado Rožič, (dama) Ha obisku pri sosedih Samobor, aprila - Po daljšem času smo zopet obiskali Samobor. Na glavnem trgu smo si ogledali velik šotor, v katerem se ves mesec odvijajo razne prireditve, kot so Samoborska salamiada, praznik kruha, dnevi ožujskega piva in še in še. Obiskovalcev in kupcev iz Slovenije je čedalje več, saj se na "placu" dobi veliko poceni stvari, od čevljev pa do tekstilnih izdelkov. Splača se priti v prijazno mestece Samobor, če ne drugače, pa vsaj kot turist. (Božidar Zore) 7. maja - jezikova nedelja na Bohorju V mesecu maju je na vrsti jezikova nedelja. To je tradicionalna prireditev, ki bo že osemnajsta po vrsti. Vabijo vas, da 7. maja prinesete: najdaljše, najtežje ali pa najbolj izvirne jezike na tekmovanje, ki bo pri koči na Bohorju ob 11. uri. Kot vsako leto, bo tudi letos veselo in zabavno. Ne zamudite prijetne zabave. (Toni) Planinsko društvo Bohor Senovo vabit 11. aprila pohod družin na Bohor Na oglasnih deskah v občini Krško so se pojavili plakati, s katerimi planinsko društvo vabi vse planinske družine in prijatelje Bohorja, da se 22. aprila udeležijo pohoda na Bohor. Start bo v Srobotnem ob 8. uri, v koči pa vas pričakujejo med 11. in 12. uro, kjer boste deležni toplega čaja. Bencinski servis v prenovi Šentjernej, aprila - Končno so se tudi v tej občini odločili za prenovo bencinskega servisa. Uredili bodo večje površine in s tem omogočili širšo in kvalitnejšo ponudbo blaga in storitev. Uveden bo samopostrežni način prodaje z večjo izbiro. Sedanji objekt je bil zgrajen pred dvemi desetletji, zato je že skrajni čas za prenovitev. Dela redno potekajo, zato pričakujejo otvoritev že v začetku meseca maja. (Lea) Sekanje pirhov na Grmadi Krško, 16. aprila - Pri planinskem hramu na Grmadi je potekalo že 2. tradicionalno sekanje pirhov s kovanci. Starega slovenskega običaja se je na vrhu izletniške točke na Sremiču spomnilo lepo število obiskovalcev. Rudi Dular je osvojil 1. mesto s šestimi zadetki v polno, Alojz Živič je zaostal le za en zadetek, Darko Simončič pa je s tremi uspešnimi preseki pirha osvojil 3. mesto. Prvi trije so prejeli praktične nagrade, nato pa so se vsi poveselili v prijetni družbi. Planinski hram na Grmadi obratuje vsako soboto in nedeljo od 13. ure naprej. Napitki in vesela družba vas pričakujejo. (Gaiex) Brežice, aprila - Dr. Kornelija Pope-Toth je specialistka splošne medicine z zasebno ordinacijo. Malo drugačno od drugih: ukvarja se namreč z alternativno medicino - z akupunkturo in zeliščarstvom. In s homeopatijo... "Na kratko je zelo težko razložiti, kaj homeopatija je. Ponavadi rečem ljudem, naj si to poiščejo v knjigah. To je metoda zdravljenja s posebej predelanimi naravnimi snovmi, ki pokriva celotno podrožje medicine. Bolnika jemlje kot celoto, ne kot simptom. Diagnoza je zelo pomembna, vendar je pomembno tudi, kako bolezen doživlja človek sam. Simptom doživljanja bolezni je prvorazrednega značaja. Upoštevamo torej tudi psihofizično stanje, ne samo telesno. Naša uradna medicina še ne sprejma homeopatije kot enakovredno metodo, drugod pa - na Madžarskem imajo zanjo že katedro na medicinski fakulteti. Pri nas se včasih celo izogibajo pogovoru o tem. Vendar se homeopatija tako močno uveljavlja, da si bo tudi institucionalna medicina o njej morala ustvariti neko stališče." Dr. Tothova ima zaenkrat edino ordinacijo v Sloveniji, ki se ukvarja s tovrstno terapijo. Uradno je sicer zeliščarica, ker status homeopatije pri nas še ni zakonsko urejen, ljudje pa prihajajo k njej iz vse Slovenije m celo iz Hrvaške. Pravi, da se nekateri ukvarjajo tudi že z izdelavo zdravil in dajejo tudi nasvete, sicer pa imajo ljudje, ki so željni ho-meopatskega pristopa, stike predvsem s tujci, ki občasno pridejo k nam. Pri tej metodi je treba bolnika temeljito spoznati, zdravila se predpisujejo in kombinirajo glede na osebnostne lastnosti posameznika, zato mora terapevt vsakogar posebej spoznati. V začetku si vzame čas za kako uro razgovora z njim, da se temeljito spoznata: "Do pacienta je treba imeti nek odnos, ga spoznati. Po pogovoru si določim nekaj izhodišč, sčasoma pa se odnos razvija, zato vsake toliko spet sedeva skupaj in vse predi-skutirava. Svojega dela ne čutim kot napor. Dolgočasno pa še zdaleč ni, ker grem vso pot skupaj z bolnikom. Skupaj morava premagati njegove težave. Vse, kar človeka teži, moram najprej rešiti v sebi, nato mu lahko šele pomagam. Tako tudi ne morem ločiti - to je delo, to pa kaj drugega." (nic) TELEVIZIJA NOVO MFSTO idSftal s Trdinovega vrha na kanalu vsak dan ob 19. in 21. uri NOVICE vsak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKAOODAJA in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja NKC TV Nova razstava Šentjernej, aprila - V prostoru Dolenjske banke je odprta nova razstava Simona Kajtne, študenta tretjega letnika na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Njegove slike odpirajo vpogled v umetnost izvirnosti, drugačnosti, osebne naravnanosti in odprtosti v sodobni svet. (Lea) ) Občinska pevska revija Zveza kulturnih organizacij Sevnica organizira v soboto, 22. aprila, ob 20. uri v kulturni dvorani v Sevnici tradicionalno občinsko pevsko revijo, na kateri se bodo predstavili moška vokalna skupina Svoboda Krmelj, vokalna skupina Corona, MePZ Lisca, MePZ Jutranjka in MePZ Primož Trubar Loka. Vstopnice bodo v prodaji uro pred predstavo. Vabljeni! (Gaiex) Otvoritev razstave Alojza Konca Sevnica, 12. aprila - Na sevniškem gradu je bila prejšnjo sredo otvoritev stalne razstave akademskega slikarja Alojza Konca. Umetnika je navzočim pobliže predstavil dr. Milček Komelj, ki ga je označil kot občutljivega slikarja barve in svetlobe. Po njegovem mnenju je Konec "predan barviti okolici, v kateri samotno, vendar živahno ustvarja. Zanj je ta razstava obračun z dosedanjim delom, ki v njegovih letih še zdaleč ne sme biti kakor koli spominska". Konec je 38 slikarskih del podaril občanom Sevnice, upravitelj zbirke pa je ZKO Sevnica. Njegova razstava je razveseljiva tudi za upravo gradu, ker bo popestrila grajsko ponudbo. (T.S.) Ponovitev jubilejnega koncerta Loka pri Zidanem Mostu, 17. aprila - Po uspelem koncertu ob 15- letnici MePZ Primož Trubar v Sevnici se je zbor predstavil tudi domačemu občinstvu v Loki. Predsednica prosvetnega društva Primož Trubar Loka Marjana Koren je izročila zboru priznanje ob jubileju. Posebne nagrade je prejelo še šest ustanovnih članov ter Brane Balog in Jože Imperl za organizacijsko delo v zboru. Spregovoril je tudi predsednik zbora Franc Strajnar in povedal, da vsak posameznik prispeva svoj kamenček v mozaiku uspeha zbora. (T.s.) Krajani HS Loka pri Z/danem Mostu sprašujejo Kaj bo $ cesto loha-Radeie? Kdaj mislijo dela nadaljevati in kdaj bo končana sanacija ceste Loka-Breg-Sevnica, ki je trenutno uradno zaprta. Odrezani od sveta Loka pri Zidanem Mostu, aprila - Krajani krajevne skupnosti Loka pri Zidanem Mostu so ogorčeni in upravičeno nezadovoljni, saj pričakovanih odgovorov na svoja pisma in proteste od naslovnikov do danes še niso dobili. Med enim zadnjih "pisem", ki je bilo naslovljeno na Ministrstvo za promet in zveze, so poudarili, da so se za takšno obliko protesta odločili zaradi nemogočega stanja vseh cest, ki vodijo v njihovo KS ali iz nje. Gre predvsem za cesto R 330 v dolžini 1.600 m na relaciji Loka-Radeče. Ta cesta je bila že prej neasfaltirana in slabo vzdrževana. Krajani so dolgo potrpežljivo prenašali zastoje na cesti in neprevoznost ceste, vendar vedno upali, da jo bodo končno že prenovili in usposobili za promet. V začetku leta so se dela na omenjeni cesti ustavila. Izvajalec je odpeljal vse gradbene stroje, cesto pa pustil v takem stanju, da je dejansko neprevozna za osebna vozila. Namesto stare neasfaltirane ceste so dobili cestno gradbišče, nevarno za kakršne koli prevoze. Pojasnilo izvajalca je, da je zmanjkalo denarja!? Krajani se sprašujejo, zakaj so pričeli dela brez finančne konstrukcije projekta, zahtevajo, da se vzpostavi vsaj prvotno stanje, postavljajo pa tudi vprašanje o strokovnosti dosedanjih del, saj ponekod izza podpornih zidov že silijo plazovi. Kot je dejal nezadovoljni Lo-čan: "To so edini neasfaltirani kilometri vse od Hamburga do Carigrada!" Hudo se prav gotovo ni zmotil. (dama) Na sliki: tudi cesta Loka-Breg-Sevnica je neprevozna oziroma zaprta za promet. Kam torej varno iz Loke? PCPf Hršho Program industrijskega šivanja Na pobudo Republiškega zavoda za zaposlovanje, Območne enote Sevnica poteka na Posavskem centru za permanentno izobraževanje Krško usposabljanje nezaposlenih oseb iz vseh treh posavskih občin v programu industrijskega šivanja. Program, ki obsega 200 izobraževalnih ur, obiskuje 10 udeleženk v teoretičnem in praktičnem delu. Praktični dei usposabljanja poteka v delavnici Jordan pod strokovnim vodstvom dveh mš-truktonc. Usposabljanje poteka s cil|em. da se udeleženke naučijo industrijskega šivanja, spoznajo materiale in pridobijo hitrost šivala ter na koncu nare-dij.o izdelke. Zavod za zaposlovanje je že organiziral ogled dela in razgovor o možnostih zaposlovanja. Pričakovati je. da se bo večina udeleženk kasneje tudi zaposlila. Program industrijskega šivanja bodo verjetno ponovili jeseni. (Galex) Ha hipodromu ze pričeli z deli Šentjernej, aprila - Z deli na hipodromu so že pričeli, vse poteka po načrtu. Urejajo notranjo in zunanjo progo, nasip ob progi, ograjo okoli hipodroma, čistijo okolico, da bo celoten objekt dobil lepši videz. Pri urejanju hipodroma pomaga tudi občina. Delajo pa tudi na veseličnem prostoru. Sanitarije so že urejene, po tleh so položene ploščice, elektrika je napeljana. Postavili bodo še mize, sank in kuhinjo. Dirke Alpe-Jadran držav Slovenije, Hrvaške in Avstrije bodo v Šentjerneju 21. maja. Organizirali bodo osem tekem. Glavna točka lega dne bo spominska dirka Jurija Levičarja, ki jo bosta sponzorirala občina Šentjernej in TPV Novo mesto. Prireditev bo pod pokroviteljstvom ministrstva za kmetijstvo. Pričakujejo tudi blagoslov hipodroma, za kar pa še nimajo potrditve škofijske zveze. (Lea) C NAŠ GLAS 15, 20. APRILA 1995 KRONIKA - ŠOLA D Delovni obisk župana Danila Siterja v KS Senovo Senovo, 13. aprila - Več kot 50% vseh makadamskih cest občine Krško leži v KS Senovo. Porazno stanje teh cest in priprava planov za leto 95 sta bila vzrok, da sta župan Danilo Siter in strokovni sodelavec Niko Somrak obiskala KS Senovo. Po novi zakonodaji o lokalni samoupravi je župan tisti, ki skladno s sprejetimi plani izvršuje posamezne postavke prora- Skupaj s senovskima svetnikoma Vidom Budno in Mihaelom Senico ter predstavniki KS Senovo sta si gosta ogledala del makadamskih cest v dolžini okrog 50 km. Tako sta na lastni koži občutila del tegob, ki jih vsakodnevno občutijo številni uporabniki v navadnih vozilih in v dosti bolj ekstremnih vremenskih pogojih. Prevozili so ceste od senovskih neasfaltiranih ulic, preko Armeza, Malega Kamna, S terenskim vozilom pobiral luknje in izpolnjeval obljube čuna. Seznanitev z realnim stanjem cestne infrastrukture je prav gotovo ena od pomembnih predpostavk za pravično porazdelitev predvidenih sredstev. Reštanja, Sedma, Porebra, Kali-ševca, Gorenjega Leskovca, Stranj, Zaloga, Zajsel, Pustih Lo-žic, Plešivce, planinske koče na Bohorju, Jevše, Ravnega Loga Tudi tokrat so imeli delavci notranjega ministrstva iz UNZ Krško kar polne roke dela. Iz njihovih poročil o dejanjih, dogodkih in pojavih smo lahko razbrali, da so ponovno zabeležili nekaj neuspelih poizkusov ilegalnega prehoda državne meje, kar nekaj tatvin, prometnih nesreč... Kršila javni red in mir Prometna nesreča Patrulja PP krško je bila 8. aprila poslana na intervencijo v lokal Derbv v Krškem. Tam sta javni red in mir kršila A.F. in F.H., državljana BIH, začasno stanujoča v Krškem. Bila sta vinjena in ker nista dobila več alkoholnih pijač, sta pričela razbijati kozarce in drug inventar. Razgrajača sta povzročila za okoli 20.000 SIT škode, srečala pa se bosta tudi s sodnikom za prekrške. Vlomilca Se iščejo Neznani storilec je v noči z 9. na 10. april vlomil v tehnično trgovino Tehnotrade v Brežicah. Odtujil je večjo količino vodovodnega materiala, in sicer: 90 vodovodnih pip in kovinski stroj za rezanje mesa. Vrednost ukradenih predmetov znaša cca. 580.000 SIT. Gumijevka in noi Na mejnem prehodu Rigonce so policisti pri pregledu osebnega avtomobila K.P., državljana Republik^ Hrvaške, našli gumijevko in nož z desetcentimeter-skim rezilom, prirejenim posebej za napad. Kršitelj bo predlagan v postopek pri sodniku za prekrške. Na lokalni makedamski cesti Drnovo-Pot na Beli breg zgodila prometna nesreča, v kateri se je ena oseba huje poškodovala, nastala pa je tudi večja materialna škoda. Ko je B.Š. iz Krškega pripeljal iz naselja Drnovo, je z neprimerno hitrostjo iz blagega ovinka zapeljal v ravnino in izgubil oblast nad vozilom. Zapeljal je na neutrjeno bankino in obstal z vozilom na njivi. Vnele so se mu hlače V krškem podjetju Vitacel se je 12. aprila hudo ranil delavec Z.Š. Okoli 18.10 je s sodelavcem hotel zamenjati pušo na valju, zato sta pripeljala voziček z jeklenkami. Z.Š. je z gorilcem v roki stopil do cevi in pričel greti pušo. Zapadi temperature in odprtega ognja se vnela leva hlačnica njegove delovne obleke, ki je bila na spodnjem delu umazana od olja in masti. Ker hlač skupaj s sodelovcem nista mogla pogasiti, je sodelavec pograbil zgornji del delovne obleke in z njo ukrotil ogenj. Ranjenca so odpeljali v zdravstveni dom Krško, nato pa v novomeško bolnišnico. Plaz se še bolj ruši Lansko jesen so položili asfalt od Dola do Mladja, približno 3 kilometre. 2e pozimi pa se je začel na odseku Bazgovica ob dežju in snegu počasi udirati. Asfalt je počil, zato so delavci cestnega podjetja cesto razširili. Sedaj je ta predel že resno ogrožen in zelo nevaren za vsa vozila. Ljudje, ki so odvisni od te ceste (šest vasi) se bojijo, da morda že jutri ne bodo mogli v službe. Že leta 1992 se je tu pričel rušiti plaz, vendar so cesto vedno zasipavali s peskom. Ljudje iz hribovskih vasi so bili tihi in potrpežljivi, vendar sedaj, ko so že resno ogroženi, naprošajo občino, da nekaj stori tudi za to. (Lea) in Zakla do Senovega. V planinski koči na Bohorju pa so razpravljali o problematiki vzdrževanja in posodabljanja cest na senovskem območju. Župan je bil z obljubami zelo previden, saj bo letošnji delež, namenjen za ceste, zelo okrnjen zaradi dolgov, nastalih v lanskem letu. Je pa obljubil vso podporo pri odprtju peskoko-pov, s katerimi bi približali in pocenili vzdrževanje, ceneje bi pri- hajali do gramoza, bližina pa bi pocenila tudi prevoze, kar bi posredno prispevalo k boljšemu vzdrževanju cest. Upajmo, da bo obisk prispeval k bolj pravični porazdelitvi razpoložljivih sredstev, kot je bilo v zadnjem štiriletnem obdobju. V teh letih je bila KS Senovo, posredno pa tudi prebivalci, zapostavljena in oškodovana. Zdaj je čas, da se krivica popravi. (Toni) Valantičevo 17, 68000 Novo mesto Telefon:+386 68/23 174, 323 300 Telefax:+386 68/342 094 -ar-^^T^ čas oddajanja: ^ »^ Ob sobotah oddaja-