SLOV Leto - Año VII. No. 312 EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena lo »¿eiíí-. Uredništvo in upravništvo Calle AÑASCO 2322 U. T. 59 - 3667 Sprejemanje strank vsak dan od 15,—"18. Buenos Aires, 3 avgusta 1935 Naročnina za pol leta $ arg. 3.—; colo leto $ 5.— kje je naša zadružnost ? Spodaj napisani članek je priobčila eleve-lnndslui Prosveta. Ker pa se nam zdi zelo velike važnosti tudi za naše izseljenstvo, toplo priporočamo, da ga vsi eitatelji in ei-tateljice pazno prečitajo. Op. uredništva. dopisnik iz Clévelanda se nam toži, da je na-i'í'eanim slovenskim delavcem v Ameriki ve-(!,1° manjkalo dobrih ekonomskih voditeljev in 0,,fianizatorjev. skratka dobrih zadrugarjev. Ob <-as"> ko slavimo tridesetletnice naših podpor-•nli organizacij in delavskih časopisov, nas mo-la zaboleli .srce. če danes pomislimo, koliko slllo zamudili na gospodarskem polju. Lahko ki imeli mogočne zadruge — trgovinske zadru-!iL' na drobno in debelo, industrijske in farm-zadruge itd. — v vseh večjih naselbinah, pa nimamo kaj pokazati, razen nekaj raa-ega. lokalnega, kar je brez pomena za sploš-'lost. Vsega tega nimamo zato, ker nismo imeli 111 »e danes nimamo zmožnih in energičnih za-'li'Ugarjev. ki bi nas bili učili in organizirali mis kapital in kateri bi si bili kot poštenjaki "'"'anili zaupanje našega ljudstva. Namesto da bi bili sami gospodarili s svo-,llm 'lenarjem, smo ga raje zaupali privatnim 110 J jetnikom. domačim in tujim, ki so nas v ",n°gih slučajih ogoljufali; na tisoče in tisoče _ 'Venskih delavcev v Ameriki je bilo oslepar-v skupni vsoti več milijonov dolarjev pri ,iiz»ili divjih skemali. s katerimi se jé okori-'!<> le nekaj oseb. To ji- dokaz, da kapitala "i manjkalo; začetnega kapitala za orga-11ZlÍUje dobrega zadružnega podjetja je bilo X('flno dovolj, le volje in dobrega vodstva je m*»jkalo. 'a pritožba je upravičena. Bridka resnica je, (v'4 «»»o dosti zamudili in to se danes grdo ma-nad nami. Naša zadružnost je bila ome-'yna le na podporne organizacije, ki so nam tiu,-s v ponos in veliko gmotno ter kulturno l'oinofc; zadružniški talent smo pokazali pri Ustvi"'janju mnogih domov ali dvoran in pri nab He.s avi delavskega tiska. Vse to nam, je da-v veliko korist. 1 a /polje obširne farmske, industrijske, raz- , (>valiK> jn kreditne zadružnosti se«pa nismo "Pali. T, '"»«»•iS!«, m> <>l> 0 .le nas največji greh ! In ni samo na? na te delavstvo v splošnem je strašno rev-m polju. Najbolje so se v tem oziru fj.nps1i finski delavci in sploh delavci Sitan->•,<►1i 'n®r«flnosti, ki pa so imeli dobre Í lede i'ein if... ■ , ........... y v aju. Socialistični delavci na Švedskem •NO— — kose mest U O ¡o s si •g g p < TARirA liKJJUOIDA TRANQUEO PAGADO Concosión 1551 m pobude v tem smislu v svojem! sta-l'aju in Danskem so že desetletja nazaj strol- poleg svoje politične stranke in a uui,i tudi zadružna ali konzumiia ll«tva rp i v .v n„ " la društva so bila za nje najbolj vaz-važneja kakor politično gibanje. žanjejo sadove. Delavske zadruge na vsej) ;,!'Ü Z (l''žavo vred danes posedujejo 35f/ "Hlf Wp^8*!' stavbišč in 60,000 hiš. Pomisilte! »w>lv ' ,)llvatni kapitalizem na Švedskem ne P°le8 te£a posedujejo ogro-S(' zemljišč; samo v Stockholm»,- glav-u ^vedske, ima delavska občina dve računati z nasilno revolucijo in konfiskacijo liapitala, ker kapital sam prihaja pod njih kontrolo korak za korakom. Tam se socializem razvija naturno iz socialističnih kooperativ in svetovna kriza je haš Švedsko najmanj zadela; na vsem svetu je bilo tam najmanj brezposelnosti. Kar je bilo mogoče doseči švedskim, norveškim in danskim delavcem, je mogoče doseči tudi ameriškim delavcem in farmarjem — kakor hitro se jim posveti v glavi potreba zadružništva. Ameriški kapitalizem je res močan, najmočnejši na svetu, ampak ameriški kapitalizem lahko dobi svoj smrtni udarec, če se milijonska ameriška masa organizira v gospodarskih zadrugah na vseh poljih ekonomije in financ. Današnje razmere so preklaverne, da bi materialno izčrpani in bankrotirani delavci in farmarji mogli sami lotiti se širokopoteznih gospodarskih organizacij: Zato potrebujejo pomoči. Kdo naj pomaga? Vlada.' Težko. Današnja vlada je preveč cincarska in vprežena je v neskončno mrežo "uradnih šimeljnov". Kaj pa naše podporne organizacije? Za naše delavce je najbolje, če si sami pomagajo. Zakaj si ne bi pomagali s podpornimi organizacijami, ki so jih sami ustvarili in ki jih sami vzdržujejo že tolka leta? Naše jednote in zveze morajo nekam investirali svoj denar, da se obrestuje. Edina varna investiranja so danés še federalni, državni in nekateri municipalni bondi. V privatne bontlo, delnice in hipoteke ni več nobenega za-, upanja. Kdo nam pa more jamčiti, da bodo tudi federalni, državni in municipalni bondi vedno dobri? Kdo nam more jamčiti, da ne pride inflacija, ki lahko uniči vse te papirje in milijonska premoženja naših podpornih organizacij splavajo po vodi kakor so že splavali milijoni dolarjev v privatnih papirjih in hipotekah ? Ali ne bi bilo dobro in pametno, če bi naše podporne organizacije investirale svoj denar v zadružna podjetja, solidno organizirana, ki bi jih recimo organizirali člani teh organizacij? V farmske zadruge, razpečevalne zadruge, industrijske zadruge, kreditne zadruge? Naše članstvo na primer krvavo potrebuje zadružnih pogrebnih zavodov, zadružnih bolnišnic in starostnih domov v vseh večjih naših naselbinah. Ali ne bi mogle naše jednote in zveze ustanoviti ali vsaj financirati takih zavodov.' Bili so časi — ni še dolgo tega — ko se nam ni zdelo vredno staviti takih vprašanj- Takrat je bilo vse "varno" in "trdno" — vsaka privatna bankirska beznica je bila solidna skala. Danes tega ni več; danes so drugi časi, druge razmere. Danes v velikih skrbeh gledamo, kam bi skrili naše cente, ki še niso splavali v brez-dno, in zato so ta vprašanja prišla na dnevni red. Danes je pred nami vprašanje: Ali moremo sami sebi pomagati? Mar ne smemo sami sebi Komunistični kongres v Moskvi se nadaljuje Predstavnik komunistične stranke v Združenih državah Samuel Darc.v je imfcl govor pred internacionalnim komunističnim kongresom kjer je izjavil, da je v,se mogoče, da bo v Združenih državah v prihodnjem najkrajšem času nastopila splošna stavka pristaniščnih delavcev. Izjavil je, da pomorski možje in možje v pristaniščih se bodo skupno borili proti bor-gežiji. Poslanik Združenih držav v Moskvi je protestiral pri sovjetski vladi, glede govora komunističnega zastopnika Darcy-ja, da ni v skladu s pogodbami obeh držav, da dovolijo sovjetske oblasti, da se javno govori proti notranjemu ustroju v Združenih državah. Sicer pa da ni preveč važno kakšno osebno mnenje da ima komunistični odposlanec o združenih državah. Sovjeiski parnik se je potopil z vsem moštvom Med pomorskimi vajami, ki so se vršile v finlandskem zalivu, je sovjetski podmornik trčil v neki drugi parnik in se je na mestu potopil in z njim se je potopila vsa posadka 55 mož med katerimi je bilo 7 kadetov. Nesreča se je zgodila 25 julija, ki pa ni bila dana v javnost cel teden in so se ves čas nemoteno vršile pomorske vaje sovjetske vojne mornarice v baltiškem morju. Vlada je določila družinam ponesrečenih mornarjev deset tisoč dolarjev ter je vdovam in otrokom odredila državno vzdrževanje. Vršijo se priprave za dvigniti ponesrečeni podmornik. Od kar obstojajo sovjeti je bila to njih največja pomorska katastrofa. Pagajanje glede vojne med Italijo in Abesinijo se še vedno nadaljujejo Družba narodov je pričela ta teden razpravljati o konfliktu med Italijo in Abesinijo. Predstavnik Abesinijo. doktor Gastón deze je takoj v prvem govoru obdolžil Italijo o laž-njivili poročilih, ki jih trosi v svet o Abesi-niji. Zastopnik Italije je baron Aloisi in je jasno, da ima od Mussolinija določen načrt koliko : me popustiti in d«'legatj<« Družbe narodov so prepričani, da če se bo Italijo le pritiskalo naj odneha od namere v Afriki, bo izstopila iz ženevske Družbe in je vse mogoče, da bo vodila politiko kot tfaponska in Nemčija, ki sta KK9U-MC" -i. '.-ISFKMCWCW. I UMiMfl "I MM mi>3rumr*M*m*mm~.JmM".«T» pomagati? Ali res ne moremo sami ničesar ustvariti ? Bratje, razmišljajte, razpravljajte, pišite o tem! Kaj bi se nc splačalo razmišljati o tem iudi nam v Južni Ameriki!? ink amo Švedskim delavcem ni treba Jutri, 4 avgusta, Revček Andrejček v ulici tišina 2832 5 f t&jif;; . A* tudi takoj izstopili i/ Družbe iiarmlov, ko jih je ista skušala ovirati v ñjih namerili. Francija se dela kot bi posredovala med Italijo in Anglija, v resnici pa samo skuš;i stvar zavlačevati in dati času čas. Francoski zunanji minister Laval, angleški minister Eden in sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov, imajo upanje, tla se bo prišlo do nekega sporazuma med Italijo in Anglijo in da morda niti do vojne ne ho prišlo! Angleški denarniki se branijo kreditirati denar Italji ter pravijo, da Mussulinijeva vlada ni ravno preveč zanesljiva, da se javno mnenje italijanskega ljudstva lahko kar nenadoma o-brne proti njemu, ker opozicija proti Mussoli-niju da je vsak dan večja. Neki nemški dnevnik piše, da je Abesinija položena na altar ženevske konference in da bo najbrže tudi tam ostala kot žrtev raznih evropskih "zaščitnikov". Da pa je na denarju s katerim barantajo za Abesinijo napisano tudi "žrtev Nemčije". Sveta stoliea vzdržuje v Rimu kolehij za afriške črnce in ti gojenci se sedaj delijo v dva taborja, eni so za Italijo in drugi za Abesinijo. S tega razvidimo, da imajo afriški študenti še zelo medle pojme o svoji neodvisnosti. V Rimu pač jejo kruh. ki ga jim drugi režejo in potem uravnavajo svoje politično mišljenj«'. Papež je dejal o priliki leta 1919 ko je bil ta zavod ustanovljen: "Jé lepo. da je v sredi vatikanske helóte ena črna pika". • Kaj bo prinesla ženevska konferenca, še ne-m ur eni o natančno sklepati. Za afrikanee gotovo nič dobrega. Mussolini neprenehoma pošilja čete v Afriko in tega kot- je tudi sam izjavil, ne dela kar tako na slepo. Za nas naj bo to šola, kaj se upajo delati fašisti in drugi kapitalistični mogotci z narodom, če kulturno in gospodarsko ni dovolj močan, da hi se mogel braniti. Kakšni vzroki vodijo Italijo v Abesinijo Milanski "Popolo d'Ttalia" je prjnesel uvodni članek v katerem razkriva kakšni nagibi vodijo Italijo v Abesinijo. Takoj v začetku piše. da suženjstvo afriškega ljudstva ni »lavno kar napravlja Italijo, da pošilja čete v svoje afriške kolonije, četudi pride to samo od sebe v poštev. In tudi pleinen-sfvo da ni glavni vzrok. Abesinjci, da se sami nimajo' za črnce temveč za mešance. A7 italijanski armadi, da so ti barvanei naravnost izvrstni vojaki. Tudi arab-ci. da so izvrstni vojaki in zato da je Italija organizirala "Arabsko liktorsko mladino". Fašisti, da priznavajo eksistenco različnih plemen, ampak te se vse ne zanimajo, da bi se predstavile svetu, kot se nekatera bela plemena. Plemenski buditelji. predvsem naši najbolj kleščeni nasprotniki severnoameriški bakrenci, da bi napravili mnogo bolje, če bi se zanimali za svoje sorojalce, ki so deležni dnevnega "lin-čanja v Združenih državah. Ta stvar da pravzaprav ni glavna, ampak je pi'av da si? jo p£>ve. ko ima inozemsko pisanje toliko ohtežilnega za Italijo. Glavna namena Italije da sta dva: Prvič, življenske potrebe italijanskega ljudstva in drugič prostor vojaške varnosti v orjentalni Afriki. Ta problem da mora biti rešen energično in popolno. Že v normalnih časih, da je grozila Italiji nevarnost za svoje kolonije v Afriki, kaj hi pa šele bilo v slučaju kake vojne v Evropi. Samo Italija da lahko reši afriško vprašanje in da zato ne potrebuje od nikogar nobene pomoči, pač pa je bolj možno nasprotno. Z vojaškega vidika da je italijanskoabesinj-sko vprašanje zelo preprosto in logično, brez ali pa s Ženevo, ni drugega kakor ena zadeva v kateri politika fašistične Italije zadohi najvišjo pravo, zgodovinsko in človečansko. Nam se zdi. da .je to zelo verodostojna poteza fašističnega poslanstva na zemlji. Kaj je fašizem v teoriji, nas ne zanima, ker če drugi še ne, Primorci prekleto dobro vemo, kaj je fašizem v praksi in nikomur ne želimo, da bi okušal njegove doktrine. NOV ZLOČIN ITALIJANr-™ FAŠIZMA Italija se nahaja v zagati iz katere nima izhoda kot edino le z vojno. Res da so tudi izven Italije vzroki neizogibnega ñipada vsak lar. bolj vidni. Italija je pričela z vojaško mobili zacijo, oeravno jc usmerjen« proti Abisiniii, je istočasno tudi indirektno proti Evropi sami. Da moralno pripravi vojno razpoloženje italijanskega naroda, je fašizem podvojil teror proti vsakemu opozicijoualnemu gibanju, delovanje izrednega sodišča v Rimu. v prvih mesecih leta 1935, procesi, in izrečene obsodbe, prekašajo delovanje istega v letu 1934. Vsi bivši kaznjenci, pomiloščeni v septembru leta 1934 so vnovič obsojeni na pet let "policijske konfinacije". Možje ki so presede li sedem, osem let v zaporu so bili po več mesečnem strogem nadzorstvu, vnovič aretirani in obsojeni, ker se jim je našlo kak letak ali pa ker so protestirali legalnim potom, strokovnih organizacijah, proti slepariji in šikanam kojih žrtve so bili v tovarnah! Vojna fašizma v Abisiniji ne doprinese samo žalovanje in bede, kar doprinesejo vse vojne temveč ojačuje notranje zasužnjevanje še predno se ta spremeni v krvavi boj. V zadnjem času je bilo aretiranih večje število intelektualcev, ne vsled njihovega ant'fa-šističnegji ali revolucionarnega delovanja, am-,iak radi tega ker se ne st.'rinjajo in ne mislijo ,po fašistovsko. Fašizem se maščuje nad osebami znanosti, kulture in umetnosti, ki so napravili "zločin", da se niso še podvrgli fašističnemu delovanju. Ko je fašizem zatrl vso svobodo tiska in mišljenja se kaznuje tudi molk, češ da molčanje pomeni antifašizem. Med aretiranci se nahajajo prof. Carrara. Paula Lombroso, pisateljica Barbara Allason, sin senatorja Einaudi, Avgust Monti, profesor filozofije (ieymonat, prof. Cezar Pavese, prof. Franco Antonieelli, Massimo Mila, Giulio Muggia, Piero Luzzatti, Carlo Foá, Carlo Levi in drugi. Zato je potrebno, da se zavedamo da je borba p'oti fašizmu, bo'bé z;> kulturo in svobodo človeštva. L. iz jugoslavije Kot poročajo iz Beograda ho ministrski predsednik Stojadinovič v kratkem odpotoval v Pariz in London. To potovanje da bo v zvezi glede vprašanja Habzburžanov o kojem se ima nenien tudi Mala anlanta posvetovati koncem avgusta. okno v svet SKRIVNOSTNI ŽARKI V Iiighlandsu študirajo in delajo poizkusil je vojaški strokovnjaki s skrivnostnimi žarki s katerimi da se bo dalo zelo na lahko Motiti vojna sovražna letala ter potapljati ladje-Seveda bodo vojaške oblasti to čudovito iznajdbo držale v tajnosti. C V bi znanstvo komu drugemu tako vnet« služilo kakor kako se bomo v bodoče ugonab-Ijali. bi bilo mnogo bolje in koristneje. Beograd. - V proslavo dvanajstletnice kralja Petra II. se bodo vršile (i septembra velike vojaške parade. Rim, — Italija je uionopolizirala oglje, ki kot znano ga za domače italijanske potrebščine zelo primanjkuje in ga je treba velike množine uvažati. Vashington. - Malo prej predno je odrinil nemški prekomornik "Bremen" iz nevjorškegi pristanišča, so neki neznanci pomázali svastiš-ko zastavo na parniku. Nekateri trdijo, da so to napravili komunisti drugi pa pravijo, da so to judi zakrivili. Berlinska vlada je protestirala pri nevjor-škmi. gobernadOrju, ki pa je zelo brezbrižni vzel zadevo na znanje, kar berlinski vladi m kar nič po godu. Kairo. — Kot v odgovor proti egipčanoin-ki so na strani abesinjecv, je letelo 20 italijanskih vojaških letal nad Egiptom. Italijanska letala niso imela uikakega dovoljenja leteti nad Egiptom in je bilo to seveda italijansko izivanje, zato pa bo vlada v Egiptu to reč preiskala. Abdis Abbeda. — Abesinjski cesar je izjavil, da je Abesinija popolnoma pripravljeni za vojno in da se bodo lahko branili proti vsaki sili. Sicer, da želi Abesinija napredovati pod evropskim /* »dstvoiii vsled sve-jp aktualne revščine. da pa hočejo popolna neodvisnost Kv' ropa, da lahko išče pri njih samo gospodarskih zvez. politično da pa hočejo hiti popoln^ ma prosti. Ženeva. Kot poročajo bo prišlo do spi)!11* zuma med Italijo, Anglijo in Francijo. Za Sehmid proučuje načrt zračne linije med skvo in shu Francisco v Združenih državah. T'Tpa da se bo v dveh letih po tej zračni 1'°' ti retino vršilo promet. Moskva. Sovjetsko časopisje piše, da .'l> danes javna tajnost, da se Nemčija, Poljska 1,1 Japonska pripravljajo z oboroženo silo zl" miti moč sovjetske Rusije. KLEPARSKA DELAVNICA I j Napeljava vode, elektrike in gasa. (pip' ! moría, cingucría, calefacción, electric!- ¡ dad,, hojalatería mecánica). IVAN KOŠUTA in DRUG Se priporoča Cucha Cucha 2301 U. T. 59 - 2501 Buen-, Aires x<>- ¿12 SLOVENSKI TEDNIK S'ÍÍIAN 3 SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO L AÑASCO 232?. _ BUENOS AIRES V Z P O R E D : -Mjaž: Zaostali ptič. (meš. zbor) ~ Tjaharnar: Mirna noč (moški zbor) 'j -^Ijaž: Na dan (moški zbor) / ''• T.; Pozdrav Rožicam (moški oktet) At^lr Robida: VELIKO PRIREDITEV v proslavo šeste obletnice ustanovitve društva, ki se bo vršila v nedeljo dne 4 avgusta 1.1. v dvorani XX SETTEMBRE, ALSINA 2832— Začetek točno ob 16 uri. Vse prijatelje kuLumega napredka vabiiuo da se v obilnem številu udeleže. ODBOR revček andrejček ljudska igra v petih dejanjih končanem sporedu R°STA ZABAVA, SREČOLOV, PLES „*STa tipični orkester "Panchito" Robert Dornik, bogat zasebnik Jan Kacin Zlatoust Košmrl, njegov prijatelj M. Metlikovec Ivan Hrastar, župan in bogat kmet St. Rijavec hči' Ana, njegova hči Marička, njegova I Špela, dekla Urša, dekla Micka Nosanka, obč. reva France, njen sin. prvi hlapec Slavko Furlan Janez, hlapec Mirko Peljban Miha, hlapec Polde Ličen ; Marija Kralj Jelka špacapan Marija Zlobec Paula Špacapan Ivanka Lojk Urban Ribnik, obč. sluga Janezon Zlobec, kmet Tone Korbar. gostmmni Malči, natakarica Nace Riglar, obč. revež Revček Andrejček, obč, revež Jožo Groznik, obč. revež Pavel, lovec Konrad, lovec Kmetje, kmetice, lovci, gonjači in planšarice. — Čas, sedanjost Viktor Benko Metod Kralj Franc Cigoj Sofija Sulič Rado Ličen Joško živec Janko Koron Ivan Birsa Milan Rogelja . hlapci, dekle argentinske vesti zborovanje proti jet5ki v gledališču "colon" Na iniei.jativo argentinske zvezo proti jeti-ki, je bilo v torek v gledališu "Colon" veliko, zborovanje za boj proti jetiki. ki so prisostvovali predsednik republike general .Justo, zunanji minister, papežev zastopnik monsignor Cor-tesi. senator Palacios in mnogo drugih vplivnih osebnosti obojega spola. Prvi je govoril predsednik argentinske pro-tijetične zveze zdravnik Araoz, ki je rekel, da jetika je sad civilizacije ki ni popolna, da so v nekaterih evropskih državah na polovico zmanjšali proces jetike. medtem ko ta bolezen v Argentiniji zadobiva vedno večji obseg in če bo šlo tako naprej bo kmalu 200.000 jetičnih bolnikov, že sedaj pa jih umrje po vsej republiki od 1H do 20 tisoč na leto. Argentine, da se je proti tej bolezni vse premalo zavarovala, da bi bilo potrebno najmanj 14 tisoč postelj, jili je na razpolago komaj 4 tisoč. Jetika, da najbolj zajema plasti delavstva in to vsled slabih gospodarski prilik. Dalje je govoril zdravnik, da čimprej prične vlada z dobro zamišljenimi odredbami proti jetiki. temajnši bodo stroški in temveč je usluge bo napravila ljudstvu, ker zdravje ljudstva je sljednjič predpogoj vsakega napredka. Potrebno je, je končal, da napovdo boj jetiki, ne samo dobrodelne družbe, temveč tudi vlada. Za doktorjem Araoz je govoril predsednik republike general -Justo, ki je povdarjal, da bo res treba iskati neke poti za boj proti jetiki in da brez ljudskega zdravja ni veličine države. Pozival je poslušalce obojega spola, naj se vsak po svojih močeh in znanju žtrvuje za to perečo akcijo. Tretji je govoril monsenior Andrea, ki je povedal zgodbo o bogatinu in ubogem Lazarju. Pričel je takole: Bil je bogatin, ki je vsak dan prirejal bankete in razkošne pojedine medtem ko je pod stopnicami, ki so vodile v bogatinovo palačo, umiral gladu ubogi Lazar. Bogatinovi psi so se imeli mnogo bolje kot pa ubogi Lazar Lazar, da ni bil od Boga zavržen medtem ko je moral iti bogatin po plačilo v pekel. Zakaj ' Saj bog-itin ni ubil Lazarja, pač pa je povzročil njegovo smrt, in to je še večji greh je končal zgodbo o Lazarju monsenjor. Potem je še govoril o cerkvah po vsem svetu, ki da so od vseh in ne samo od katerega in je s tem hotel reči. da morajo biti tudi argentinci bolj kristjani, ker da bi bili s tem tudi bolj argentinci. ©etrti in zadnji je govoril Palacios, ki je rekel, da bojevati se proti jetiki je treba ljudstvu zboljšati socialno stanje. Živimo v deželi, je nadaljeval, kjer je nakopičenega gore živil, kjer monopolisti vsak dar bolj bogatijo, kier tuji kapitalizem vsak dan bolj izsesava ljudske množice in mnogi argentinski otroci so lačni ki bodo kmalu v vrsti jetičnih v našo lastno sramoto. V hiše delavcev bi bilo vsak dan treba nositi kruha kjer so očetje od gospodarske sile pritisnjeni k tlom. Nič bolje ni na deželi Kmet ve koliko je vredna krava, pozablja pa kaj je vredna žena in otrcci. Na tej dragi zemlji jo potrebno universalne kulture ter praktičnega kristjanizma, dar znanstvo služi resničnemu življenju. Tako približno je končal svoj govor senator Palacio. Tudi med nami je nekaj rojakov in rojakin za jetiko obolelih in tudi umrlo jih je za to boleznijo že nekaj z-ito toplo pozdravljamo skupno akcijo proti tej zaviralni bolezni in bom j tudi po naših m,čeh yodeloval' v tem boju. MUSSOLINI JE POSLAL VZOREC "BALILLE" V BUENOS AIRES S parnikom "Neptunia" je prispelo v ponde-Ijek 157 ñaPjanükih študentov, ki pripadajo mladinski organizaciji "Ballili". Takoj ko so zapustili parnik so se podali v vrsti na ma jski trg kjer so se vstavili pred katedralo. Dobili so škofov žegeu, in potem so šli v Tigre. Obiskali so tudi La Plata ter so obedovali v klavnici Swift. Ogledali so si še nekatere zanimivosti in so se včeraj odpeljali nazaj v Tta-lijo z istim parnikom kot so prišli. Srečno pot. Saj mladeničem nič ne zanerimo in jih tudi prav nič ne sovražimo. Naš boj je proti tistim, ki mladino zastrupljajo in jo vzgajajo za svoje nekulturne namene. gospodarstvo Piše Zadr. 25.000. vagon žita za izvoz. Po zadnjih vesteh iz Jugoslavije bo z ostankom od lanskega leta, na razpolago za izvoz 25.000. vagonov žita. Kmetovalci si prizadevajo napraviti najnižjo ceno .130 Dinarjev za stot, kar jim bo po vsej priliki uspelo. Dobiček bi radi imeli sami. Kmetijska družba v Ljubljani je pred nedavnim praznovala svojo petdesetletnico Pri tej priliki se je pokazalo, da je zelo veliko pomagala v tem času kmetskemu stanu, ker je unovčevala mnogo kmelskih pridelkov ter dobavljala kmetom potrebščine po zmernih cenah. Dobiček je tako vedno ostal skupnosti, ako ga je kaj bilo in si- je lahko s tem spet delovalo v koristi kmetijstva. Ker so nekateri preveč pohlepni po denarju, takoj spoznali, da ima družba lepe zveze in, da bi se dalo precej zaslužiti, ako bi jo imeli oni v rokah. Kmetje naj bi prodajali njim svoje pridelke in kupovali "od njih svoje potrebščine. To bi bila sijajna trgovina. Zato so na zad njem sestanku hoteli napraviti iz Kmetijske družbe, TRGOVSKO DRUŽBO. Poročilo pravi, da se jim za enkrat še ni posrečilo, a ko se bodo po načrtih vlade ustanovile Kmetske Zbornice, bo prav gotovo, lepo upeljena Kmetijska družba padla v roke iskoriščevaleev ki bodo spet žemali kmeta, kot so ga še pred nedavnim. Povsod vidimo, kako potrebna je organizacija, kajti ako bodo kmetje organizirani. se kaj takega ne more zgoditi. Musoliniju ne zaupajo. Iz Londona poročajo, da je Italija iskala v Angliji posojilo, katero pa ji je bilo, radi previdnosti, odklonjeno. Angleški bankirji se bojijo, da bi bilo treba tožiti za vračilo koga drugega, ker pravijo, da se Musoliniju bliža večerna zvezda. Razstava sira. V ulici Florida 436 v Buenos Airesu je tvrtk razstavilo več kot 500 raznih sirov v različnih oblikah. Razstavljene so tudi slike nekaterih najboljših krav mlekaric, med katerimi je najboljša, krava Holandsko-Argentinskf pasme (ji pravijo Campiona) katera je dal* v enem letu 14.325 kg mleka ali 459 kg masti-Na dan torej pride približno 39.246 kg. mleka-To je približno 1000.— pesov letnega dohodka. kar je vsekakor precej. Razstava krompirja. Tudi razstavo krompirja imamo ta teden v našem mestu. Razstavljeno je zraven raznem" krompirja, tudi poljsko orodje, plugi in raz»? stroji za obdelovanje krompirjevih nasadov-Najlepši paviljon je razstavila Mendoza, v katerem se vidi pravim bučam podoben krompi''-Kaj takega je res lepo pogledati. Na naš" vprašanje kakšen namen imajo razstavljale1' ((.'amara Gremial de Patatas) so nam navzoči odborniki odgovorili, da ni namen razstave p0' spešiti pridelovanje krompirja v večjem obsegu. ampak izboljšati in izenačiti pridelek, kateri sedaj prihaja na trg preveč neenak. Pri otvoritvi razstave, kjer so bile navzoč1' tudi državne oblasti, je C. Gremial de Pat"* tas, potom svojega predsednika zahtevala, bi se vlada odpovedala kontroli čez Icromp1' VI LAHKO ŽIVITE BREZ SKRBI ČE ZAUPATE VSE VAŠE BANČNE OPERACIJE NA Banco Holandés SLOVENSKI ODDELEK Centrala: Bmé. MITRE 234, Buenos Aires; Podružnica: CORRIENTES 1900 ZAKAJ? ZATO KER, potom BANCO HOLANDES lahko nakažete Vaši družini denar VARNO, HITRO in z NAJMANJŠIMI STROŠKI. ZATO KER, BANCO HOLANDES plača za Vaše hranilne vloge NAJBOLJŠE OBRESTI. ZATO KER, pri BANCO HOLANDES lahko kupite prevozne karte za najboljše in najhitrejše parnike, po najnižjih CENAH. VAŠ DRUGI DOM: BANCO HOLANDES Pridite osebno ali pa, nam pišite — da se boste perpričali. _______Uradujemo od 8.30 pa do 19 ure. Ob sobotah do 12.30. No. 3.12 SLOVENSKI TEDNIK Stran« 5 jev te»- ¡n vrnila njim spet nekdanje lepe ease. !<0 so po svoji mili volji mešetarili z tem za zivež tako potrebnim blagom. Vlada pa se ne kaže nič kaj pripravljena jim ugoditi, zato •T' prav za prav ta razstava izzvenela kot pro-^vladna manifestacija. Lanjsko leto je C. Gremial de Patatas pustila na kampu segniti nad P°l milijona vreč krompirja, samo, da je obdržala v mestih cene, kar pa ni prav nič. do-padlo ne vladi ne pridelovalcemj, zato je posean vlada vmes. domače vestí Polde š.: BRATJE SMO SI VSI ZEMLJANI Saj bratje smo -si vsi Zemljani! Zakaj bi ne bili si Slovani? So želje narodov velikih biti z nami v dobrih stikih. Zakaj bi rok si ne podali in se združili v mogočen blok, da ne bi vedno mi ječali ter vzdihovali praznih rok. Dovolj je kruha za zemljane pridne! — Lenih nam potreba ni. Vstanite množice teptane svobode svit vam že žari! Ali si že poravnal naročnino? ^ jo nisi stori to še danes, da si s tem Ugotoviš redno prejemanje lista. PROTIFAŠISTIČNI PATRCNAT Kot smo v zadnjic poročali, da se bo v kratkem vršil sestanek za ustanovitev Slovenskega Patronata. v Pomoč žrtvam fašizma, se je v pondeljek zbrala skupina fantov, ki so si nadeli nalogo, da zberejo krog sebe vse ono slovensko delavsko javnost, ki čuti v sebi solidarnost z žrtvami, ki jih fašizem dnevno zahteva. Po dolgi debati, kjer se je razpravljalo o namenih in delovanju gori omenjene ustanove se je izvolilo začasni odbor, koji bo izdelal pravila in načrt za nadaljno delovanje. Tajnik. SMRTNA ROSA Dne 23. julija je umrla Marija Cotič, doma iz Komna št. 60, stara 44 let. VArgentinijo je prispela pred 6 leti, da si kaj prisluži in z upanjem, da se s prihranki zopet povrne v svoj ljubi rojstni kraj. Kruta smrt ji je prekrižala, vse nevtešljive nade. Pred nekaj tedni je prišla k svojim sorodnikom v Ituzaingó da se nekoliko odpočije od truda-polnega dela. Kar nepričakovano pa jo je pograbila pljučnica kateri je podlegla. Pogreb pokojnice se je vršil 24 julija na pokopališče Moron. Pokojna zapušča dva brata v -Jugoslaviji, starejši Alojz je v Mariboru davčni uradnik in mlajši Rudolf učitelj ravno tam. V zasužnjeni domovini pa zapušča dve sestri, Kristino in Albino. Vsem preostalim naše najiskrenejše sožalje. S PARNIKOM NEPTUNIA je prispela v pondeljek iz zasužnjene domovine iz Komna na Krasu naša rojakinja Pepina Kovačič. Želimo ji srečno in veselo bivanje med svojimi sorodniki, vaščani in rojaki v tujini. HIMEN Preteki o soboto sta se poročila Matiju Pez-dire, doma iz vasi Otok na Belokranjskem, in -ložefina Kumar, doma iz Čepovana na Goriškem. Svatba se je vršila v znani restavraciji pri Živcu v ulici Oso rio 5085 na Paternalu. Bilo srečno! ZA TISKOVNI SKLAD Josip Srebot ................ $ 1.— Pepina Furl an ................. 1.— Od prej .................... „ 159.— Skupaj ..................... $ 161.— Najlepša hvala vsem! POZOR Ker ima avgust pet sobot, Slovenski tednik prihodnjo soboto neizide. V dar dobite na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ F. Quiroga 1275 s DOCK SUD 0(5) FEODORA ti iskra, ki bo padla v posodo s smodnikom in j^del boš, kako bo grmelo, kako bo eksplodiralo in ' Ko bo zletelo to ponosno plemstvo v zrak! Nasvet je dober, — odvrne Dimitrij. — V vasi našel dvajset odločnih mož, to pn bo zadostovalo. «a, M c Grad boste morali napasti, — nadaljuje Mimo- 1 podtaknite ogenj in sicer še nocoj! l"'da tvoja Natalka ni niti še dotaknjena. Mnogo takšnih razuzdancev, — verjemi mi, kajti govo- 1 lastne izkušnje, — ki nočejo použiti niti liai-Gt iih i vv- J siascic, čakajo z njimi na poznejši čas, da se toda aJ 7- njimi bolj mastel Toda 'lilo predolgo no sineš čakati, ker lii se sicer uteg- zgoditi, da bi bilo prepozno. Hvala vami Se nocoj se bo to zgodilo, kajti dali ** »• /.ai-es izvrsten predlog. V'il P» vam bom še več, kakor sem sveto- -Taz l)om med vami, ko boste napadali grad! vas bom. |e> da sem samo žena, toda na svetu sem že 8° vide],, in y marsikaterem boju prisostvovala. j";1"' in skliči svoje prijatelje! ko i'.1'" ',om m«dtem oblekla kakšno Natalkino oble- .' mi jo bo starka dala. —• TC. ■ Ali • ''' P® va® soprog? •— vpraša stari fiustov. — tudi on za našo sveto stvari ditpj a("ini-r spi in ukazujem vam, da gn ne bu- 2a...... °dvrne Mimoza odločno. On i1' in sPa«je g!1 bo brez dvoma okrepčalo, bp i ''' ,lltl "f sluti, kaj se bo zgodilo to noč. Jutri Ko končano in midva bova odpotovala dalje, da v,i v.'1 ,)e Dimitrij slišal te besede, liitel je, l"''šel v. vas in sklical hrabre ljudi. h,ií„i ,|0' d« bo še marsikaterega svojega znanca To krčmi. ■K' bil i'alij Prostor, kjer so se kmetje vsak večer zbi- '•av0j v žganju in pijači pozabili na skrbi in te-^ kaj ' 80 tako dolgo, dokler jim je dal stari žid Smeli V Upa aje, ali z drugimi besedami, dokler so 5(0 ®l l'ilik°'^ei11 gus,)0redse. Bila je sobota in radi tega so bili zbrani vsi moški iz vasi. 1'rav tako ni manjkal niti Gurko, vaški župan. — Kaj pomaga tarnanje in vzdihovanje, — spregovori župan, — kakor jo, tako bo ostalo! Davki morajo biti plačani, graščak mi je danes sporočil, da bo dal poklicati kazake iz mesta. Ti kozaki bodo spremljali grajske biriče in potem mora biti vse plačano ali pa nam bodo odgnali zadnjo kravico iz hleva, vzeli nam bodo zadnje seno, ki ga, imamo. Medtem ko je župan tako govoril, se je oglasilo med kmeti glasno mrmranje. — Mar nismo imeli slabe žetve? — spregovori eden izmed kmetov in udari s prazno čašo po mizi, da se je razbila. — Ali ne delamo graščnku skoraj pol leta samo zato, da nam prepusti svojo zemljo, ker pa mu ne moremo plačati semena, ki nam ga je dal za sejanje iz enostavnega razloga, ker ni zrastlo, nam namerava sedaj vzeti naše imetje! Tedaj je boljše, da nam da takoj tudi vrv, na katero se lahko obesimo! — Kaj hočete, — nadaljuje župan, — graščak hoče imeti svoj denar, —: Ogalinski pa, njegov zaupnik, ga k temu še vzpodbuja. To je najhujše! — Že zdavnaj bi ga bilo treba ubiti, — spregovori kmet majhne postave in slabotne rasti. — -Ubiti — to je prava beseda, — začne prvi, suhi, —■ in če bi vpoštevali moje mnenje, bi jih že zdavnaj spremenili vse v neme! Zdajci pa stopi med nje, kakor da bi zraste! iz tal, Dimitrij, begunec. — Kaj govorite in tarnate? — zakliče on kmetom, ki jih je presenetil njegov prihod. — Mar zato, ker vam liočejo odpeljati živino iz hleva. Toda čakajte! Lepše še pride — če imate doma lepo ženi, lepo zaročenko, princ T.Thtomski jo je že zdavnaj zagledal. Ugrabil jo bo iz vaše postelje in jo odnesel v svojo. Ali pa mislite morda, da vam lažem!? Mar še niste slišali, Natalka je ugrabljena, graščak jo je dal odpeljati v svoj grad! — Slišali smo, - odgovori župan, — toda kaj na bi storili? Ugajala mu je pač. — Tn čc mu bo jutri slučajno tvoja hči ugajala, — spregovori Dimitrij in stopi čisto k njemu, — ali boš tudi tedaj popolnoma ravnodušen in ne bo tvoja lastna kri spregovorila in ne boš ničesar ukrenil1?! Vedi, mi ne bomo dalje trpeli, da bi teptali po nas z nogami, da našo življenje zastrupljajo, ko že itak nismo niti malo sreče okusili! "v Svobodni ljudje hočemo biti! Kar zraste na polju, naj bo naše, če pa ljubimo kakšno deklico, moramo biti varni, da nam je ne bo graščak onečastil! — Dimitrij ima prav, — so vzklikali od vseh strani, — ubogaj'.iio ga! — Poslušajte me in ko bo sobice jutri vzšlo, boste svobodni ljudje! Pojdite domov in so oborožite! Čez pol pol ure vas bom čakal v kolibici starega ftusto-va. Potem me sledite! Odpeljal vas bom v grad, tam bomo podnetili ogenj, da se mu bo duša v telesu cvrla in tako bomo pečat naše sramote za vselej uničili. Pobrali bomo, kar nam bo prišlo pod roke in mislim, da tega no bo malo! Dimitrij je poznal svoje ljudi. Vedelo je, da jim mora vzplamteti upanje na plen, da si jih bo pridobil. Navdušeno so sprejeli njegov predlog in trideset se jih je javilo, tla so pripravljeni z njim odhiteti nad grad in ga zažgati. V tem trenutku pa stopi k Dimitriju majhna oseba, oblečena v dolg kaftan. To je bil Žid — krčmar, Natan, ki je imel krčmo. — Dimitrij, prijatelj — vzklikne žid, ki se je z desnico prijel za svojo dolgo brado, levico pa je položil na mladeničevo ramo — dovoli mi, da ti povem tri pa metne: Prvič je to neumnost, kar nameravaš storiti! Drugič. tj to ne bo prav nič pomagalo in tretjič, radi tega boš prispel na vešala! IZ CORDOBE DELAVSKO GIBANJE Potoni svoje strokovne organizacije so pred par tedni vsi delavei tukajšnjih tvornic za izdelovanje cementnih plošč (mosaicos) napovedali stavko, ki j i ni je v kratkih štirih dneh izvojpvala popolno zmago :vm1 delodajalci Zahteve delavsíva so bile popolnoma opravičene. če pomislimo, da je moral povprečen delavec garati za borih dva pesa k večjemu tri na dan. Mlajši delavei spod 18 let pa so zaslužili od * J.20 dO 1.80. Profesionalni delavci pa so zaslužili od $ 4.--- pa do $ 4.50 Te sramotno nizke cene so prisilil« delavstvo, da se je pred par tedni organiziralo v svojo strokovno organizacijo, ki je zahtevala plače kot so bile v letu 192!) in delodajalci so koj v celoti ugodili. Stavka je potekla v najljcpšem redu in ni biio beležiti niti enega stavkolomilca. Tu imamo ponovni dokaz kaj zmore dobro organizirano delavstvo. Zato priporočam tem potom vsem našin. delavcem, da s<- rganizirajo v svojih' strokovnih organizacijah, ker bo tv njih lastno korist. Zvedati se moramo, da neorganizirani delavci vedonia ali nevedoma podpirajo svoje lastne izkoriščevalce in so soodgovorni za vse delavske krivice, ki j'.h je delavstvo v tolikšni meri deležno ravno danes v tej kapitalistični korupciji/ Neorganizirani delavci bi se morali zavedali, da podpirajo' tudi brezposelnost, povzročajo nizk" mezde in dalšajo delovni urnik. Mi delavei se popolnoma osvobodimo suženj- skih spbn še le takrat, ko bomo vsi organizirani in bomo tako spontano nastopili proti kapitalizmu, ki je sistem prave sramote za današnjo lemokriici ■•> in civilizacijo &vaj-etega stoletja. Tovariši delavci! Prišli smo v tujino, da si z delom, svojih rok prislužimo vsakdanjega kruha, ker domovina ga ni mogla ali tudi hotela dati, a na žalost tudi tukaj v takozvani gostoljubni deželi, ki je poplavljena od tujih in domačih izkoriščevalcev, smo doživeli le bridke izkušnje ter razočaranja, ki bi morale slehernemu delavcu odpreti oči, da brez ozira narodne pripadnosti se moramo organizirani boriti proti skupnemu kapital fašističnemu monopolu. Zatorej organizirani tovariši. Na delo, v boj za pravico in resnico, v boj za lepšo in boljšo bodočnost vsega delavnega ljudstva in sploh vse človeške družbe. Goriški. ZA KUHINJO Rižota z mozgom. Šest dek govejega mozga razreži in den i v kozo. Ko se mozeg razpusti, stresi nanj eno drobno /.rezano čebulo. Ko čebula zantmeni, stresi na čebulo opran in spet posušen riž. daj riž toliko časa mešaj, da postane steklen, nato ga zalij in osoli. Ko prične vreti, kozo pokrij in naj se riž pokrit duši približno 20 minut. Nato potresi po rižu 10 dek naribanega sira. pol žlice paradižnikove mezge in 10 dek sirovega masla, daj riž z vilicami premešaj. Kozo dobro pomaži in stresi noter riž. ga z vilicami previdno potlači in postavi za nekaj minut v pečico. Nato ga zvrni na tope! krožnik in daj na mizo. Mirka: Pomladi ni! Kje si pomlad, noči sanjave. vrt in rožice dišeče, zlati časi moje sreče!.' Ah, kje ste pisane dobrave!... Mene usoda je zanesla čez širno morje v tuji svet, ljubezni sladke, krasni cvet. vse lepe sanje je — odnesla... V moji duši je brezkončni mrak zagrnil up in vse želje..., .Med množico, ki mimo gre, samotno odmeva mi korak. Kedaj bom videla tvoj obraz oj, ljubljeno domovje?... Sivo mestno to zidovje, za mene ima le bol in mraz. Ne pozabite, da se vrši 4. avgusta prireditev v proslavo šeste obletnice obstoja SPD. I. Kot po navadi obeta tudi ta prireditev oblo zabave in užitka. Naj torej nihče ne manjka, ker mu bo potem gotove žal, da se je ni udeležil. Dimitrij premeri ^tarega Židu prezirljivo. - Kaj vas to brigá, nisem vas vprašat za svet! - Bog varuj, da bi v.-un hotel svetovati — odgovori Natan — toda kako mij bi človek delal proti samemu sebi! Res je, da je dal plenih" odpreiniti NFatalko v svoj grad jaz sem bil prisoten. In ko se je to zgodilo tri korake od mene, sem si dejal: Sreča jo našla Natalko, ko pa se bo Dimitrij vrnil od vojakov, bo bog,-d človek! —- To si si mislil, zid, prekrasno — to je lepo od tebe! — Kajti — nadaljuje Natan — čeprav je pline Ivan človek, ki kruto postopa z nami, je kljub temu plemič. Pusti mu svojo Natalko osem dni, pusti mu jo štirinajst dni, naveličal se je bo, tedaj pa stopi ti k njemu in mu reči: — Milostljivi princ, poročil se bom z Natalko — kako pa je z doto? Strela me naj na tem mestu ubije, če grof ne bo takoj potegnil svojo denarnice iz žepa, in dal ti bo toliko denarja, da ti ne bo treba s temi izstradanimi kmeti niti govoriti, to pa jo tako gotovo, kakor mi je ime Natan. Tedaj pa odjekne v sobi strašen krik. Natan je od-letel po lastni sobi in omahnil no lavno prenožuo v najoddaljenojši kot. Dimitrij ga je porinil. Potem pa se mladenič ni več zmenil za Žida, temveč- zaklieal z jasnim glasom kmetom, ki so so temu na ves glas grohotali: Cetitú se y »Vejete,, sedaj ni čas smejanju. Veseli bomo lahko šele tedaj, ko bomo grad tega prokletega graščaka spremenili v razvaline! Pridite k meni, toda samo tisti, ki ste odločni in pripravljeni na skrajnost, samo tisti, ki so pripravljeni za svbjo svobodo darovati tudi življenje! širok krog se je strnil krog begunca, ki je vsakega posameznega, ki je pristopil, motril s vprašajo čim pogledom. — Vaščani Uliike — je vzkliknil Dimitrij dvignite svoje roke k prisegi, obljubite mi, da se boste borili z menoj ne samo danes, temveč tudi jutri in skozi vse noči, ki bodo sledile, dokler ne bo zak ral jeva lo sjjlnce svobode! Kajti ne smemo misliti samo na nas same! Po vsej Rusiji, po velikem carstvu trpe milijoni naših bratov, prav tako kakor trpimo mi! Tudi oni čutijo sramoto in ponižanje, tudi oni stradajo in njihova srca krvavijo prav tako kakor naša. Tudi oni so prav tako siromašni kakor mi! Dobro torej! Plamen upora bomo raznesli dalje — dalje ]>o vsem carstvu! Naša ..čela pa bo rastla od ure do uro. Kmet so bo pridružil kmetu, bra i bratu, dokler ne bo veliko delo osvobojenja končano, dokler ne bodo pognali gra.ščakov kakor plevel na vso strani, dokler jim no bomo vzel, kar so nam ugrabili — in to z visokimi obrestmi! Vse z obrestmi - za&epeče Natan v svojem kotu — v tem ima prav. Vedel sem, da je tij mladenič dober račnnar, toda pazi naj tudi na to, da mu jaz tega udarca z nogo 110 bom pozabil! Debelo črto mu bom napravil čez njegov račun. Cisto tilio jo vstal Žid s kota, plazil se jo za mizo in ko ga ni nihče videl, je hitro odšel skozi vrata iz sobe. —Zvezali so bomo nadaljuje begunec s svečanim glasom — in ta zveza bo graščakom in njihovim podlim slugom strašna. Ime te zveze, ki ji ga s tem dajem, naj bogatašem iu graščakom strašno zveni v ušesih! Obupni kriki naj se razlegajo po svetu, ko bodo slišali, da prihajajo oni, ki so si bratje v stradanju in bedi in kmalu bodo nosilci tega imena postali enakopravni onim, ki jih sedaj mučijo! Vse roke so se dvignile k prisegi in kmetje so Vzklikali: —Živeli bratjo v stradanju — živel naš kapetan Dimitrij ! —Nazvali se lionio bratje v stradanju! — vzklikne Dimitrij ker smo dovolj dolgo stradali, glad je bil naš tovariš, če smo spali ali pa bedeli, spremljal nas je tudi v sam grob — ta srašui glad! Toda sedaj bomo siti in bomo druge prisilili k stradanju, da bodo koprneli po sreči in ljubezni! Prisezite mi, da ste pripravljeni oditi z menoj v smrt in propast, prisezite mi tukaj pri vsem, kar vam je svetega, da je vsakdo od vas pripravljen svoje življenje položiti na oltar svobode, če vam boni to ukazal, prisezite ini, da ne boste poznali sočutja napram njim, ki so bili doslej naši m učitelji, napram zloglasnim graščakom, ki so nam jemali seme s polja, živino iz hlevov in žene iz postelje! Naj liodi z nami smrt od vasi do vasi, od mosta do mesta po vsem ruskem carstvu! Naj naposled po širnem carstvu zadoni vzklik svobode vso do sneženih iu ledenih poljan Kibirjo, vso d« tja, kjer joče tisoči nesrečnih pregnancev, da bodo tudi oni v svojih zaporih slišali vzklik, ki jom bo prinesel odrešenje! Tedaj bodo tudi oni zlomili svoji' železno okove in nam klicali: Rešeni smo! Dimitrij j.o prišel! Bratje v stradanju so tu! --Prisegamo ti — prisegamo! —- so clicali kar po-, vprek in vsakdo si je prizadeval, da bi stisni Dimi* trijevo desneo, da bi ga objet in ga poljubil. - Prisegli sto! spregovori Dimitrij. — Sedaj p" 11a delo! Nocoj bo začetek in svet naj se zgraža nad našim dejanjem. Dvorec Ulička mora pogoreti do tal in nje* gov lastnik princ Ivan 1'htomski mora propasti v razvalinah! Kajti vsaka zveza bede je utemljena v krvi in kri mora biti najboljše zdravilo; jaz sam pa van1 bom doprinesel žrtev, z katero boste spoznali nioj" zvestobo! Op bom našel- Xatalko onečaščeno, če bom prišel prepozno, da bi obvaroval nesrečnico sramote in on<" čaSPenja — če jo je graščak že omadeževal, tedaj ' ah, tega ne bom govoril, dejanja boste videli! Sedaj pa se pripravite, bratje bede! Iz krčmo v noč! Vsakdo od vas si naj vzame orožje, kakršnega 1)0 našel, sekire, nože, kose, puške -..... vse to je dobi'°i da bomo premlatili graščake kakor stekle pse, 1'"' tem pa za menoj k maščevanju! I11 v krčmi je odmevalo: •K maščevanju • k maščevanju! (Nadaljevanje)- MMflBa C. Jekovec, Buenos Aires: SOCUALNA STRAN BOJA I RAKOM (Dopis "Slov. Tedniku") I. — Nevarni značaj te zavratne bolezni Poleg gobavosti (lepre) je rak bolezen, kateri človeštvo še do danes ni prišlo v okom, kadar je že preveč razvit v telesu. Njegovo nevarnost znatno povečujejo tri okolnosti: njegova zavratnost, ker se ga mnogokrat opazi šele tedaj, ko je prepogostokrat že prepozno. fiele ko je narastel in pritisnil ali razjede] leak večji živec, se predstavi z bolečinami, dočim se v začetku človek še niti ne zaveda, da ga je že davno napadel; druga okolnost je, da napada pred vsem ljudi, moške in ženske, v zreli, najboljši dobi, po 40 letih, ko so ravno kot očetje in matere najbolj potrebni svojim doraščujočim otrokom v dobi spolnega dozorevanja; a končno, da se vedno bolj širi, tako da pobere naprimer v P.uenos Airesu na vsakih 1000 umrlih !jud;i 110 žrtev. Če pomislimo da v primeri z vsemi drugimi brezštevilnimi boleznimi samo ta bolezen zahteva več kot 10% žr-tev, vidimo da se gre res za strašnega krvnika človeštva. Med tem. je pa tekom zadnjih let na podlagi uhega nevidnega in vztrajnega dela požrtvovalnih preiskovalcev in učenjakov v to strašno 'mino tragedije človeškega življenja posvetil Vendarle prvi svetli žarek uspeha in upanja Če dosedaj še niso uspeli ter mogli najti zdi 'avila za to bolezen, kadar je v polnem raz-vitlcu, se jim je pa vendar s pomočjo dragih Novodobnih tehničnih sredstev in brezštevilnih Poskusov 11a živalih vendarle posrečilo, da so našli za nekatere pojave na telesu, da so isti 1 > i" v i začetki raka oziroma, da se taki pojavi kasneje morejo razviti v raka. S tem je bil •stor|en, prvi in skrajno važen korak v uspešnem, boju z rakom, ker smo v stanu, da smo Pravočasno opozorjeni na nevarnost, in da se znauio pravočasno varovati. Poleg tega so učenjaki našli v moderni tehniki sredstva, kako premagati te prve pojave bodočega ali ravno nastajajočega raka. Kdo od nas bi si bil doslej mislil, da spada med take mogoče začetnike raka na videz tako nedolžna bradavica? Ali pa neznatno črno ru-.lavo ali rudečkasto znamenje (lunar) 11a koži, znamenja, za katera mislijo nekatere lepotice, ne bole in ne nadlegujejo, kot da bi spadale med normalne pojave našega telesa? Ali l)a blagodejni solnčni žf\rki. za katere so dol-Sotrajhi poskusi dokazali, da nas morejo sprani v grob, če jih nezmerno uživamo, v obli-1 kožnega raka? Koliko naših veselih vinskih ,ratcev ve, da je "en kozarček, al' pa dva. ki nain kovajžo da", najboljši grobokopov poslcv-U cjrug ker pridno sodeluje pri dejstvu/ da med smrtmi za rakom 11a prebavilih naj-odstotek, veseli člani pivske bratovščine? Po llaših rojakov, ki navdušeno rešujejo , zakajenih gostilnah in kavarnah najvažnej-t^Prašan;';a, in ki sami niso kadilci, ve, da jé akov dim, v tukajšnjem Zavodu za prouče- vanje raka vsak dan samo par minut pihan na razne dele poskusnih živalic, že stotine in stotine teh spravil na drugi svet povzročivši ogromne bule raka, ki so jim razjele Cele dele te-iesa, ki torej ne more delovati ravno osvežujoče tudi na naša pljuča, če ga leto za letom dolge ure ali cele noči požiramo in vdihavamo po takih lokalih? II. — 3oj 7- rakom v Argentini Do teli in še drugih važnih zaključkov se je prišlo na podlagi dolgoletnih preiskušenj. po celem svetu, med ostalim tudi v tukajšnjem že omenjenem "Instituto (le Medicina experimental", ki ga je osnoval in ga vodi učenjak dr. Roffo. Zavod sam ima sicer tudi bolniški oddelek, s štirimi dvoranami s skupno 100 posteljami. Ker je pa njegovo delovanje pokazalo kako važno je, da ljudje spoznajo omenjeni! prve priznake raka, dokler je isti ozdravljiv, in da se takoj začno zdraviti, kar je pa zelo drago (radij in razni umetno proizvajani žarki) se je pokazala potreba, da se to delovanje Zavoda, ki je seveda omejeno na mesto sanio, razširi na eelo deželo. Zato se je pred kratkim osnovale novo društvo. cegar namen je; soc-ijalno sodelovanje cele javnosti da bodo plodovi notranjega znanstvenega dela v Z", vod a i o je pravočasno zdravljenje raka v prvih začetkih dokler je z današnjimi sredstvi še ozdravljiv, dostopni vsem prebivalcem v Argentini. Društvo, ki se imenuje "Asociación de Caballeros para la lucha contra el Cáncer" ali po naše "Moška zveza za boj z rakom" je prevzelo torej spCijalno gospodarsko stran tega boja: razširiti poznanje važnosti prvih pojavov valía do skrajnega kota Argentine, in poskrbeti za «sredstva, da se Zavod obskrbi z nadaljnimi pripomočki za zdravi joine. 1' ' zgoji cel tod mladih zdravnikov potrebnih za tako delovanje in počasi postavi širom Argen-ine celr, mrežo podružnic Zavoda, da se omogoči takojšnje zdravljenje vsem tistim brezštevilnim bolnikom, ki ne morejo podvzeti po 1000 ali 2000 kilometrov dolge poti v P.uenos Aires. Z radijem morejo doslej v Zavodu zdraviti letno okrog 300 bolnikov dočim jih bo mogoče zdraviti z modernimi napravami umetnih nevidnih žarkov čez 5000. To, in pa vstanavlja-nje podružnic Zavoda ter propaganda med ljudstvom bo veljalo mnogo denarja. Že dosedanje naprave v Zavodu in vzdrževanje Zavoda samega velja sto in stotisoče pesov, do katerih je pripomogla naravnost ali s propagando ženska zveza Liga Argentina para la lucha contra el Cancer". Za nove stroške poskrbi moška zveza, ki si je nadela nalogo, da za sedaj zbobna skup en miljon, predvsem med tisto vrsto bogatinov, ki "ne vedo kam z denarjem". Pri drugi točki programa, propagandi med ljudstvom, pa pride v prvi vrsti v poštev okolnost, da spadajo v Argentini od .1000 smrtnih slučajev vsled raka dve tretjini na. izseljence. Zaradi tega ie bil povabljen za sodelovanje ter izvoljen v pripravljalni in stalni odbor naš 10-jak, ki je sprožil že tudi misel, ki je bila drage voljo sprejeta, da se osnuje med ostalimi pomožnimi odbori tudi poseben "Slovanski odbor" namenjen pred vsem temu delovanju med slovanskimi naseljenci Prvi koraki 11a tem polju so sledeči: V "Duhovnem življenju" je začela v str. 97. izhajati vrsti! člankov o vprašanju raka. Drogi korak so te vrstice v "Slov. Tedniku" Njih namen j'\ da se opozori njegove eitateljc med drugim posebno na 11 e k a t e.r i h točke, ki nimajo strogo znanstvenega značaja, pač pa soeijaluega, to je zveza med tem vprašanjem in delavskim vprašanjem kot Tákíni, o čemur se pogovorimo v nadaljevanju. ews Največja klinika v Buenos Airesu. Ordinira 10 zdravnikov specialistov. 12 oddelkev Oddelek za vernične bolezni in sifilis. Plačevanje od $ 10 dalje mesečno. Blenoragija. P>rezbolcstno, gotovo in hitro ozdravljenje. lišaj, itd. — Porodi, zgodnji porodi, neredno perilo. Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik specjalist vsak zase. Za notranje ir zunanje bolečine vseh vrst; maternica, ajčnik, čiščenje itd., izpuščaji, lišaj, itd. Nacolnica tega oddelka je zdravnica, diplomirana v Parizu in Bs. Airesu, specijalistka v ŽENSKIH IN OTROŠKIH BOLEZNIH, z mnogoletno prakso, KI GOVORI SLOVANSKE JEZIKE Klinica general. Jetika, srce, želodec, obisti, čreva itd. Oddelek za jetične. Posebni pregled po novem načinu. Oddelek žarki X. Radioskopia, radiografija $ 10 za vsako. Električni oddelek. Prozorno luč. Žarki ultra violeta infra rudeča itd. Oddelek specialistov za otroke. Laboratorični oddelek. Razkroj krvi vseh vrst in narave. Sanatorični oddelek. Dognanje kakoršnekoli bolezni, po niz-kia Natančni preglej od zdravnike specialista računamo $ 3.—. Brezplačen pregled za venerične bolezni VGODNO PLAČEVANJE Ordiniramo od 9-12 in od 15-21. Ob ne deljah in P^¡^2¿0VBHBK0 28 PRIMORSKE MEST! NAPAD NA TRŽAŠKEGA ŠKOFA FOGAR.TA V Kopru so fašisti poskusili dejansko napasti škofa Fogarja — Kri v cerkvi Trst, julija 1935. — V nedeljo, 23. junija, se je Vršila birma v Kopru. Koprska škofija je združena s tržaško v eno enotno škofijo. Ivi jo upravlja sedaj italijanski škof Fogar. Spor, ki je nastal lani med škofom Komarjem in vodstvom fašistične stranke, je zado-bil tedaj ostro obliko, da je šel frías o njem preko meje škofije in celo Italije. Spor še danes ni poravnan, dasi vsaj v Trstu ni v zadnjem času več prišlo do nobenega javnega incidenta. Fašistične in civilne oblasti naravnost ignorirajo škofa, tako da se pojavlja celo pri javnih sprejemih in manifestacijah, kjer bi moral biti prisoten, vedno kot nepovabljen jrost. Ukaz za to premirje proti škofu so očitno izdale politične oblasti v Trstu. Koper pa spada pod puljsko prefekturo. Kadi tega so smatrali koprski fašisti za potrebno, da o priliki birme dajo duška svojemu sovraštvu do škofa Fogarja. Ko se je pripeljal škof z avtomobilom v Koper, je stopil pred avto vodja balilske organizacije v Kopru in je hotel s silo preprečiti, da bi se ustavil v Kopru in ga prisiliti, da s? vrne zopet v Trst. skof pa je energično izjavil, da on hoče in mora izvršiti svojo dolžnost kot dušni pastir, pa naj ga pri tem tudi ubijejo. Resnično bi že tedaj osebno napadli škofa, ako ne bi posegli vmes karabinjerji in z revolverjem v roki odgnali nasilne fašiste. Demonstracije proti škofu so se ponovile, ko je škof v procesiji bil na poti iz semenišča v cerkev. Tudi tokrat so morali nastopiti z vso energijo karabinjerji, da niso fašisti dejansko naskočili škofa. Značilno je, da so pri tem fašisti vzklikali predvsem proti Slovanom in proti Jugoslaviji. Ko je vstopil škof v cerkev, so ga prisotni verniki, posebno ženske burno pozdravili. Med njimi pa so bili očitno po določenem načrtu pomešani fašisti, ki so radi tega začeli reagirati proti temu. Pozabili so celo, da so v božji hiši in so na najsurovejši način napadli prisotne ženske in jih pretepli do krvi. Sam škof že ni več vedel, kaj hi storil. Končno se je varnostnim organom posrečilo napraviti red v cerkvi in škof je lahko podelil sv. birmo RESOLUCIJA EUHARISTIČNEGA KONGRESA ZA JUGOSLOVANE POD ITALIJO "Evharistični kongres goreče želi in moli, da naj bi vsi katoliški narodi in vse države zemlje kot član mističnega telesa Kristusovega živeli med seboj v ljubezni, miru in slogi ter tako predstavljali vedno bolj šireče in utr-jajoče se edino kraljestvo božje. Zlasti pa naj bi katoliški narodi in države, ki imajo v svojih mejah državljane drugega, po veri katoliškega naroda, gojili do tega naroda odnoša-je, kakor se za katoličane, ki so vsi člani ene in istp Cerkve in se hranijo od enega in iste-«ra Telesa in Krvi Gospodove, edino spodobi: da spoštujejo njihove od Roga jim dane naravne pravice, predvsem na področju verskega in cerkvenega življenja. Zato jugoslovanski evharistični kongres zelo obžaluje in obsoja, da se v tem oziru godi katoliškemu narodu od drugega krivica, ker se s tem rušijo temelji katoliške edinosti in evharistienc ljubezni". Jageršče pri Cerknem. Ker naši fantje ne morejo dobiti nikjer nobenega zaslužka, se je odpravil Pavel Tušar (Tišljerjev) v .Jugoslavijo po kontrabant in so o¡i na meji zalotili italijanski stražniki. Sodišče ga je obsodilo na tri leta ječe. Mladenič je star 23 let. Idrija. - Karahinjeri so aretirali brata Antona in Franceta Kacin, prvi je star 2!' drugi pa 14 let. France je bil po 14 dneh izpuščen iz zapora medtem ko so Antona pridržali in še ni nič znanega koliko zapora bo dobil. Oblasti so ju aretirale ker sta bila na sumu prekoračenja meje. (Op. l'r. omenjena sta brata našega urednika). NOVA ŽRTEV FAŠISTIČNEGA NASILJA Goriška policija pretepla nekega fanta iz Dornberga, da ie na posledicah umrl. Gorica, 30 junija 1933. - Pred približno enim mesecem je odšla iz Dornberga večja skupina fantov v Abesinijo. Na goriški kolodvor jih. je spremljala velika množica domačinov, med njimi tudi okoli dvesto domačih fantov, ki so se poslavljali od svojih drugov. šli so z godbo in oh prepevanju slovenskih pesmi. Dornberški fantje so znani kot jaleo z a v -dni in so poleg tega pravi strah vseh tajnih in javnih policistov. Ni čudno torej, če se jim v Gorici niso tipali staviti po robu, posebno še, ker so videli, da jih je tako masa. Sli so na kolodvor, katerega so zasedli skoro popolnoma. Slovo od fantov je bilo jaleo prisrčno in popolnoma domače, posebno še ker so vedeli, da se jih nihče ne bo upal motiti. Vendar pa tudi to ni bilo brez posledic. Ko se je čez nekaj časa zopet odpravljala manjša skupinica vpoklicanih fantov na kolodvor in jih je spremljalo okoli dvajset drugov, jé prišlo v Gorici do pretepa s tajno policijo ki »je vsled prejšnjega bila posebno pripravljena. Omenjeni so namreč prepevali slovenske pesmi in to je razkačilo goriške kvesturine. O-koli osem tajnih policistov je hotelo s silo preprečiti slovensko petje, kar je izzvalo pretep. Oboroženi policisti so domačine razgrnili in nekega mjed njimi, ki je dobil z orožjem težje poškodbe, odvedli na policijo. Tu so ga ponovno tako zverinsko pretepli, da je poškodbam podlegel. ŽALOSTNA USODA DVEH NAŠIH NABORNIKOV ZA ABESINIJO Eden poslan v Abesinijo, drugi vsled pretepanja v ječi, onesposobljen poslan domov in pod policijsko nadzorstvo Gorica, 29 junija 1935. — Poročali smo že o usodi dveh mladeničev iz Bovca. t. j. o Mle-kužu .1 oži in ropiču Silvestru, ko so ju ujeli v bližini "meje pod sumom, da sta jo hotela INSTITUTO MEDICO INTERNACIONAL BRASIL 923 BLENORAGIA in njene posledice SIFILIS - Kri, živčne bolezni, Srce, Pljuča in Notranje bolezni na splošno Najstarejši zavod katerega vodi njegov lastnik DR. D. S T I G O L Sprejema od 9 do 12 in od 15 do 21 Ako hočete biti zdravlieui od vestnega in odgovornega zdravnika zatecite se na CLINICA MEDICA CANGALLO Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragije - Kapavca AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO/ FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH SPOLNE (606-914) Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija-Iteti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIKE GOVORI SE SLOVENSKO Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. CALLE CANGALLO 1542 t i I 1 No. 312 prekoračiti. Imenovana dva sta bila potrjena in namenjena za abesinsko ekspedicijo. To je še ,J"li potrdilo sum oblasti, za kar so jib zaprli >n po dvemesečiiem zaporu so enega poslali naravnost s prvim transportom na abesinsko meló, drugega pa. čopiča Silvestra, domov, ker S(> ga v zaporu radi pretepanja popolnoma onesposobili. Poleg vsega je dobil še policijsko nadzorstvo in se mora vsak teden trikrat javiti na karabinerski stražnici. Ječa je pustila na njem izredno težke posledice, ki so tem hujše, ker je fant bolj šibkega zdravja. PRETEP VOJAKI RADI SLOVENSKE PESMI V ŽAGI PRI BOVCU Štirje domači fantje ugnali okoli 30 italijanskih vojakov. — Devet aretacij. Gorica, 30. jun. 1935. - V žagi pri Bovcu tabori že dalj časa 110. kompanija 9. alpin-sl*ega bataljona "cividale". V nedeljo 30. jun. si0 priredili vojaki v hiši pri Žagarju Fran-«ii št. 90 zabavo s plesom. Te zabave se je vdeležilo 30 vojakov in 4 nižji oficirji ter več domačih fantov. T\o so se po plesu nekoliko razživeli. so pričeli domači fantje prepevati slovenske pesmi. Neki "sergente". ki je splošno osovražen in znan po surovosti je pričel psovati in zmerjati in zahtevati, da prenehajo s slovenskim petjem. Nastalo je splošno prerekanje. Nekateri 'zmed domačih, ki so uvideli nevarnost, so takoj zapustili veselieni prostor, tako da so osta- le štirje, ki so nadaljevali s prerekanjem. Ne dolgo po tem je nastal pretep, katerega rezultat je bil sledeči: Udeležilo se ga je 34 Vojakov s 4 nižjimi oficirji, proti 4 domačim fantom. "Sergente", ki je izzival je ostal z dvakrat vlomljeno roko in razrezanim obrazom, trije italijanci so obležali, da so jir morali odpeljati v oolnieo. štirje domači pa so izginili. Vojaška Pat rola je takoj nato dala alarm s strelom in gran CLINICA CONSTITUCION Zastopana po profesorjih speeijalizi-rauili v najznamenitejših zdraviliščih v Evropi nastavljenih nalašč, za zdravljenje slovenske kolektivitete. Moderne razkuževalnice veueričnih bolezni BLENORAGIA zastarela in kronična, najelo in garantirano ozdravljenje. SIFILIS v vseli svojih stopnjah, model no zdravljenje. F.NFER-KRI IN KOŽA; — izpaliljaji, Kizeme, izpadanje las. SPOLNA ŠIBKOST (impotencia). SRCE, pljuča, kašelj, naglo hujšanje. ' ELCDEC težko prenavljanje, črevesje. GRLO, nos, ušesa, žarki X, diatermia. REVMATIZEM, Ueinoroides, ¿íervoznost. líe zervirani konsultoriji za ženske, neredno perilo, nosečnost ia porodi. Preiščito so potem naših zdravnikov, da boSte dognali njih sposobnost in njih zdravljenje z garantijo za Vaše hitro ozdravljenje. POPOLNO OZDRAVLJENJE ? 40.— tedensko $ 5.—. PREGLED IN ANALIZE BREZPLAČNO íVl S) do 12; ob nedeljah kmalu se je pričela splošna racija po vasi. Aretirali so 9 fantov od katerih so 4 takoj izpustili. ostale štiri pa so odpeljali v zapore v Gorico in kot se govori, se jim; obeta posebno sodišče v Rimu. Aretirani so bili sledeči: Alojz Kutin, Anton Pičulin, dva bratranca, z enakim imenom, Franca Rota. Preiskava se še vedno nadaljuje in stalno prihajajo razni višji vojaški in policijski oblastniki. Vojaki pa se ne upajo hoditi drugače po vasi kot v gručah, primerno oboroženi in s povečanim strahom. STRELJALI SO NA FRANCETA MOZETIČA Ker je ovajal kmete radi žganjekuhe Posnemamo po italijanskih listih, da je bil 20 t. m. v Žigonih pri Renčali izvršen napad s puško na 25 letnega Franceta Mozetiča. Ravno se je odpravljal spat, ko je v temi počila puška skozi okno, ki ga je zapiral. Napadalec je zbežal in ga ni bilo mogoče spoznati. Strel je Mozetiča zadel v eno stran prsnega koša in je bila potrebna takojšnja operacija. Zdi se, da jo je Mozetič izkupil. ker so ga domačini spoznali kot zaupnika finančne oblasti in ovaduha. Ovajal je baje ljudi radi žganjekuhe, ki je v Italiji strogo prepovedana in kogar pri tem zalotijo, je navadno ob svoje premoženje. Karabinerji v Mirnem so dozdaj aretirali v zvezi s tem dogodkom 5 oseb, katerih imena pa še niso znana. NAŠI MLADINI NASTAVLJAJO PASTI Podbrdo, junija 1935. — V nekaterih vaseh okrog Grahovega se vrši vztrajna gonja proti mladini, ki je končala ljudsko šolo. Zlasti učitelji, pa tudi drugi priseljenci se trudijo, da bi mladino posebno fante zlepa ali zgr-da prisilili da se vpišejo v fašistične organizacije. Včasih se za fanti vrši pravi lov po vaseh. Italijanom pomasrajo pri tem delu pod- Trgovina vina in jestvin Cen. rojakom se priporočata brata KURINČ1Č ulica CHICLANA 3899, vogal Castro U. T. 61-3881 — Buenos Aires Telefonična in druga naročila se dost?,vlja-jo na dom Ob nedeljah vhod Castro 2296 knpljenci, pa tudi ti s svojo zvijačo ne opravijo ničesar. Najvztrajnejša delavka v tem pogledu je Učiteljica Ernestina Lanzoni. hči fašističnega kapitana. Že prosi o zimo se je na vso moč trudila. da bi vse fante zbrala v fašistični organizaciji. Ker se pa ni nihče odzval na tozadevno vabilo, jih je skušala pridobiti z ustanovitvijo tečaja za smučanje. Mladina je sicer prišla na sestanek, ko pa je uvidela kakšne namene ima učiteljica, je odšla. Na isti način je skušala z vabilom na neko predavanje, dalje na veselico itd. Končno ji je le uspelo, da je dobila nekaj osebnih podatkov in tako vpisala brez vsakega dovoljenja posameznikov fante v organizacijo. Pa ji je tudi ta poizkus spodletel, ker ko je zahtevala od vsakega posameznika, da ji plača pristojbino, ni hotel te nobeden plačati. Tako je bil njen trud skozi vse leto brez vsakega uspeha. Ko bi ta vztrajna učiteljica pokazala tudi toliko volje pri pouku v šoli. hi naši otroci poznali, ko zaključijo obisk šole vsaj abecedo in hi znali čitati! Pravijo, da v 11'kem re';t."orantu 'ia Pater-nalu streže gostom dvojnik rajnkega avstrijskega cesarja Franca -Jožefa. Drugi pa pravno, da je to le neka udomačena opica. Najbolje bo, da se o tem vsak sam prepriča. ZUBOZDRAVNICA Dra. Samoilovic de Faiicov in FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Trelles 2534 i Restavrant "0^0»'"" Edino slovensko zbirališče Vsako nedeljo ples. Lepi prostori, pripravno ra svadbe CENE ZMERNE — Prei-očišnn po 70 cent. Se priporoča lastnik EMILIO ŽIVEC OSORIO 5085 VA.TERNAL 31 in praznikih od 19—12. i 1 V eIRIGOYEN 1548 PLAZA conmuaon plsi , s Fotografija "LA MODERNA" M á Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NOV OPOROÚENI! Najboljši in najtrajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsak dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotograf. "LA MODERNA" S. Saslavskv Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 Bs. Aires ORGANO DE LA COLECTIVIDAD YUGO- ESLAVA EN LA AMERICA DEL SUD SLOVENSKI TEDNIK "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) Calle AÑASCO 2322 j ASO VII. NÚm. 312 j BUENOS AIRES PROPIETARIOS: LAS SOCIEDADES CULTURALES ESLOVENAS Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor. Urejuje: Jan Kacin IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENES DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni, vse ženske bolezni. Sprejem a tudi noseče v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires Diplomirana babica ANA CHARPOVA v Pragi in Buenos Airesu Ima odlgoletno prakso v porodnišnici v Pragi in v bolnici Rawson v Bs. Airesu. Sprejemajo se penzijonistke, posebno s karnpa. Calle CABRERA a311 U. T. Palermo, 2383 IOB9I 30I Q Sporočam cen. rojakom, da sem prevzel rt i«»vv • i i •• v v Kegljišče m krogljisce g v ulici Dto. ALVAREZ 2251 (La Paternal) Preskrbcl bom za točno postrežbo ter se priporočani za obilen obi3k P o. Andrej Rehek iobs: I0E30E lOQOtl' Veliki zavod I A? rateas ZDRAVNIKI SPECIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. Aimlize lcrvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljcki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacijo in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija l)o i>rof. Cienrelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Ncvrasteiua, izguba spomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, «ota. šibkost srca zdravimo j»o modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kislino, tež-ka^prebavn, bruhanje, rano. ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, USEŠA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčniku, neredno čiščenje. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECCIJALISTI je ertini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Pregled brezplačno Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 8—12 ISKRE Pasant (slepemu beraču): Meni se zdi. da vi lahko vidite. Berač: Oh. danes je konkurenca tako velika, tla mora tudi slepec držati oči odprte. o D o TRGOVINA JESTVIN Prodaja vseh v stroko spadajočih predmetov. Zn-erne cene. VIKTOR CERNIC COR. R. LISTA esq. ESPRONCEDA Zavod sv. Cirila in Metoda sprejema dečke v popolno varstvo. Obrnite se pismeno ali osebno na: ASILO LIPA, VILLA MADERO C.G.B.A. (Bs. Aires) SfüBS Gospodar: Vi nosite zelo staromodno jopo A' pisarni', Uradnik: l)a, staromodna je. Kupil sem jo kadar mi je v zadnjič bila povišana plača. Dr MILOSLAVICH Zdravnik za notranje bolezni. Praktikiran na klinikah na Dunaju, Pragi in Parizu. Zdravi bolezni kože, krvi in spolne bolezni. Se govori slovensko, nemško in špansko. PETNAJSTDNEVNO PLAČEVANJE GARANTIRANO ZDRAVLJENJE Sprejema: od 11 do 12 i nod 3 do 7 zvečer. Ob nedeljah od 9 do 11 ure zjutraj. Ulica Reconquista 629 U. T. RETIRO 1852 »OI 3OP01 IOUOE_IOtJOC= DR. S. SCHAVELZON Krojačnica in trgovina MOZETIČ Vam nudi na izbero, češko in angleško blago kakor tudi od tukaj za obleke in površnike. Velite zaloge' zimskega perila za moške po konkurenčnih cenah Rojakom se priporoča Sebastian Mozetič 5019 — OSORIO — 5025 BUENOS AIRES < PATERNAL) o D o o n 0 II 01 Vodja klinike v bolnišnici Munlz VENERIČNE BOLEZNI NOTRANJE BOLEZNI GOSPE: Rezervirani prostori. OČI - UHO - NOS - GRLO - ŽARKI X ULTRAVIOLETA - DIATERMIA Pueyrredón 936 U. T. 47 — 8416 Sprejema od H do 10 H do I'i in !!1 do 21. Ob nedelja od 8 do 9. »Ol....... —J30C5C>CS= O g o D o notam Predno se odločite katerega Vaših poklicati iz domovine, ali nameravate sami odpotovati v rojstni kraj, obrnite se na Informacijski urad Slovenskega Tednika kjer boste dobili vsa potrebna pojasnila, da neboste plačevali kakih nepotrebnih stroškov, kakor se navadno dogaja. Tudi v drugih kakoršnihkoli zadevah, bedisi poškodbe na delu, posredovanja, prošnje, itd., obrnite se s zaupanjem do nas, ki Vam bomo šli na roke kolikor bo v naši moči. Obiščite nas od 5.30 do 7 ure zvečer, ali pa, nam pišite. Dr. J. MIHI ŽENSKE BOLEZNI -- MATERNICA — JAJČNIK — PREZGODNJA ALI ZAKASNJENA PERIODA — BELI TOK — NOTRANJE BOLEZNI ŽELODEC IN DROBOVJE — GONOREJA, MEHUR, OBISTI. Zdravljenje z Ultravioletnimi žarki Nizke cene Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 — Sprejeme, od 3—8 zvečer Tucumán 2729, esq. Pueyrredón Ugodno tedensko in mesečno plačevanje