JUGOSLAVI ìì D®1° 908TRŽIČ TRžIšKI teks 1983 pur 4001986,3/4 COBISS e bombažna predilnica in tkalnica trlic LETO XXIV MAREC - APRIL 1983 ŠTEVILKA 3-4 f IZ ZBORA ^ ZDRUŽENEGA DELA ODGOVORI IMA DELEGATSKA VPRAŠANJA Delegacija KS Bistrica pri Tržiču: Na zasedanju zbora krajevnih skupnosti občine Tržič so opozorili na slabo stanje predora III. na cesti I la Ljubelj—Tržič nad Tržičem. Opozorili so, da je predor močno razpokan in stanje se iz leta v leto slabša. Obstaja možnost, da se predor podre, ker je stabilnost portala in predora zelo vprašljiva. Odgovor: Za odgovor smo zaprosili Cestno podjetje Kranj, ki na dopis odgovarja sledeče: Stabilnost portala in predora nad Tržičem je vprašljiva že od same izgradnje naprej. Stanje se slabša iz leta v leto. Izvršeno je bilo celo vrsto preciznih meritev in opazovanj premikov na osnovi katerih je bil izdelan tudi sanacijski načrt. Do realizacije tega projekta ni prišlo, ker upravljalec cest ni dobil izvajalca, ki bi opravil dela v zahtevanem roku. Ker se zadeva ni premaknila z mrtve točke, stanje predora pa se je slabšalo je CP Kranj ponovno obvestilo RPI, RSC, UJV Kranj, SO Tržič dne 4.5.1982 z dopisom št. 10-P/G-11/44, da upravljalec ceste takoj ukrepa v interesu varnosti prometa in zavarovanju objekta. Upravljalec ceste RSC Ljubljana je na osnovi citiranega dopisa CP Kranj izvršil strokovni ogled objekta dne 14.6.1982 ter naročil pri ZRMK Ljubljana obnovo preciznih meritev in geolo-ško-geomehansko raziskavo terena. Kako in kdaj bo sanacija predora nad Tržičem izvedena nam ni znano. Zato vam svetujemo, da se obrnete na Republiško skupnost za ceste — strokovna služba Ljubljana, ki vam bo odgovorila bolj določeno. Republiška skupnost za ceste pa je poslala naslednji odgovor: Sporočamo vam, da nam je stanje predora po- znano, ter da so se te razpoke pojavile že neposredno po končani gradnji. Republiška skupnost za ceste, oziroma njeni predhodniki so do sedaj vršili opazovanje teh razpok, vendar ni bilo opaziti kritičnih premikov. V oktobru 1982 je RSC pri ZRMK Ljubljana naročila ponovno izmero razpok in terena nad predorom. Vendar te meritve trenutno še niso znane. V kolikor pa bodo rezultati meritev pokazali kritične premike tal, bo RSC pristopila k potrebni sanaciji v okviru sredstev za redno vzdrževanje objektov na magistralni cestah. Ne glede na povedano, pa se vam za opozorilo zahvaljujemo. Delegacija KS Kovor: Na vseh sestankih in zborih se postavlja vprašanje ureditve kanalizacije v Kovorju. Ugotavljajo, da je v planu SKIS-a za leto 1983 kanalizacija v Kovorju izpuščena. Kdaj bo v Kovorju prišlo do začetka gradnje kanalizacije, saj je bilo na zborih KS v letu 1981 večkrat poudarjeno, da je kanalizacija zajeta v srednjeročnem planu in da lahko računamo na začetek v letu 1983. Svet KS in delegacija KS Kovor zahtevata na predlog zbora krajanov od 21/1 — 1983 pismeni odgovor o vprašanju začetka gradnje kanalizacije v Kovorju. Odgovor: V zvezi s kanalizacijo v Kovorju je bilo s strani komiteja že veliko povedanega, med drugim je bil v pismeni obliki posredovan kronološki pregled dogajanj glede postopka za pridobitev potrebnih dovoljenj in pri tem KS Kovor tudi svetovano, da naj se pri teh težnjah v izogib napakam bolj naslovi na SKIS. Tudi na zborih krajanov, zadnjič 21.1.1983, na katerem je bil kot predstavnik izvršnega sveta prisoten tov. Koren, je večkrat tekla beseda o tem, najintenzivneje seveda pri procesu sprejemanja srednjeročnega plana, v katerem je kanalizacija svoje mesto našla v planih SKIS-a za leta 1981 — 1985 in kot taka do danes tam tudi ostala. Pri tem pa se moramo zavedati, da ima vsaka zapisana stvar svoje pravo vrednost šele takrat, kadar jo lahko materialno podkrepimo. Tu pa so se zadeve od leta 1981 bistveno spremenile in je od takrat planiranih sredstev v višini 50.302,000 din ostalo samo še, tudi po cenah iz leta 1980, 20.545,000 din, ker sta izpadla vira razširjene reprodukcije v višini 21.046.000 din in kredit LB v višini 19.711,000 din, pri vsem tem pa so ostale obveznosti do anuitet v višini 7.823.000 din. Glede na te možnosti bo vsekakor prišlo do krčenja (Nadaljevanje na 2. strani) ****** o B 27. APRILU DNEVU OF IN 1. MAJU PRAZNIKU DELA ISKRENO ČESTITAJO VSEM ************ ČLANOM KOLEKTIVA SAMOUPRAVNI ORGANI IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE BPT IZ ZBORA ZDRUŽENEGA DELA (Nadaljevanje s 1. stranij programa, pri čemer pa menim, da če tudi v skrčenem programu, kanalizacija Kovor zaradi problematike mora najti svoje mesto, seveda s sodelovanjem KS in pa predhodni uskladitvi na SKIS-u, ampak realno gledano ob nespremenjenih pogojih gospodarjenja pred letom 1985 ne. Odgovor je posredoval komite za urejanje prostora in varstvo okolja občine Tržič. Delegacija KS Tržič-mesto: Prouči naj se kriterij plačevanja smetarine. Sedaj se plačuje smetarina po m2, smotrneje pa bi bilo smetari-no obračunavati od števila oseb v stanovanju. Odgovor: Glede na to, da v pretežni večini slovenskih občin obračunavajo smetari-no po m2 in samo v dveh po odpeljanih komadih smetnjakov, bi bil kriterij plačevanja smetarine od števila oseb neka posebnost. Možno je, da bi bil v določenih ozirih pravičnejši, vendar bi vsakokratno ugotavljanje števila oseb in zasledovanje migracije prebivalstva povzročilo dodatne stroške, kar pa v sedanjih razmerah ni sprejemljivo. Odgovor je posredovalo Komunalno podjetje Tržič. Delegacija Tovarne obutve Peko Tržič: V letu 1980 je bila že dana pripomba, kako je z odlokom o vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki v občini Tržič. Na osnovi tega odloka je potreben vpis etažne lastnine stanovanj v zemljiško knjigo ter vse poznejše spremembe lastnine oziroma vse zaznambe (za primer prodaje, dediščine, ipd.). V zvezi s tem je bilo rečeno, da se na tem dela, vendar do danes to še ni urejeno. Stanovalci ponovno zahtevajo, da se etažna lastnina vpiše v zemljiško knjigo, kajti plačujejo davke, nimajo pa nikjer dokumenta, da so lastniki teh -stanovanj. Odgovor: Etažni lastniki lahko zahtevajo vknjižbo etažne lastnine na svojih posameznih delih stavbe. Pogoji za vknjižbo etažne lastnine na posameznih delih stavbe so: 1. Vsako zemljišče s stavbo v etažni lastnini mora biti odmerjeno in označeno s parcelno številko. 2. Na podlagi pravnomočnega uporabnega dovoljenja za vsako stavbo se stavba kot taka poočiti v zemljiški knjigi. 3. Načrt posameznih delov stavbe mora obsegati zemljiško knjižno označbo zemljišča, na katerem stoji stavba, njegovo površino, označbo stavbe z ulico, hišno številko in posebnim imenom, risbo, iz katere je jasno razviden razpored stavbe, označbo, lego in mere posameznih delov stavbe, na katerih se zahteva vknjižba etažne lastnine, označbo, lego in mere tistih delov stavbe, ki služijo stavbi kot celoti ali samo njenim posameznim delom ter razmerje med vrednostjo posameznih delov glede na skupno vrednost vse stavbe. 4. Pogoj, da zemljiško knjižno sodišče sprejme predlog z vsemi prej naštetimi prilogami za vknjižbo etažne lastnine je, da splošne pogoje o vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki določi na predlog samoupravne stanovanjske skupnosti občinska skupščina z odlokom. Pogoj pod točko 1. je od januarja 1983 izpolnjen in s tem odstranjen glavni zaviralni moment za vpis etažne lastnine. Na osnovi tega pogoja morajo investitorji stanovanjske gradnje, ki so praviloma lastniki zemljišč, v našem primeru pa sta to SGP Tržič in SGP Gradbinec, izpolniti pogoja pod točko 2. in 3. Četrti pogoj, to je odlok o splošnih pogojih in vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki, ki ga pripravlja samoupravna stanovanjska skupnost, je ta trenutek v teku in bo predvidoma na zborih skupščine predlagan v mesecu maju. Odgovor je posredoval komite za urejanje prostora in varstva okolja občine Tržič. Delegacija Tovarne obutve Peko Tržič: Delegacija je pripomnila, naj se redno (večkrat tedensko) odvažajo smeti, saj so se s 1/6 1982 povišale komunalne storitve za 16%. Odgovor je posredovalo Komunalno podjetje Tržič. Kljub doseženemu povečanju cen za redni odvoz smeti je po analizi podatkov zaključnega računa za leto 1982, dejavnost rednega odvoza smeti, globoko deficitarna. Izguba na tem področju naše dejavnosti je dosegla višino 1.775.119,85 din in smo jo morali pokrivati z drugimi akumulativnejšimi dejavnostmi. Razlogi za tako visok negativni saldo so predvsem: razširitev odvoza odpadkov na primestna naselja brez zagotovitve ustreznega povračila stroškov za širitev deficitarne dejavnosti, veliko povečanje amortizacijskih stopenj, velike podraži- tve pogonskih goriv in maziv, povečanje obsega del pri ravnanju z odpadki na smetišču z dovozom zasipnega materiala, gašenje požarov in povišanje drugih spremljajočih stroškov. Problematika osnovnih komunalnih dejavnosti ni pereča samo v naši občini, ampak je približno enaka tudi v drugih. Vzrok za tako stanje ni v sedanjosti, ampak v preteklosti, ko povečanju obsega del in s tem povezanimi materialnimi stroški niso sledila ustrezna povračila stroškov za opravljena dela. Kdo je dal dovoljenje, da se javna pot od Sije do Ro-čevnice ukine? Odgovor: Če gre pri tem za javno pot pare. št. 1138 k. o. Bistrica, ki poteka od Šije do pare. št. 257/1, katere lastnika sta Jožica in Anton God-nov in s katere se je pred ča- Dograjevanje sistema delitve po delu in njegovih rezultatih je ena temeljnih nalog zveze sindikatov v letošnjem letu. Sindikat se sicer že od leta 1978 temeljiteje ukvarja z uresničevanjem načela delitve po delu, sadovi teh prizadevanj pa so dokaj različni. Danes je — po mnenju mnogih, ki se s tem več ukvarjajo — nagrajevanje po delu in rezultatih dela precej razvrednoteno radi izrazito neenakih pogojev gospodarjenja, saj je znano, da je delitev predvsem izraz razmerij v proizvodnji. Torej je dolgoročno reševanje te problematike na eni strani povezano z zagotavljanjem približno enakih pogojev gospodarjenja oziroma pridobivanja dohodka, na drugi pa odvisno od praktične uveljavitve načela (prek samoupravnih aktov), naj bo delitev dohodka in osebnih dohodkov v funkciji večje in boljše proizvodnje. To drugo je cilj letošnje sindikalne akcije, s katero naj bi v samoupravnih aktih ozdov opredelili za približno enaka dela tudi enake osnove in merila za delitev osebnih dohodkov, bolje nagradili delo v težjih pogojih, delo v neposredni som preko parcele št. 257/3 k. o. Bistrica, last Jožeta Megliča, in mimo njegove hiše Bistrica 91, preko mostička čez Blajšnico prišlo v Ročev-nico, lahko ugotovimo, da pot preko pare. 257/1 in 257/3 k. o. Bistrica ni bila in ni v družbeni lasti v splošni rabi in kot taka tudi ne javna pot. Če javni interes konkretno za to pot obstoji, jo je moč pridobiti v družbeno lastnino s tem pa v javno rabo sporazumno z lastnikom oziroma z razlastitvenim postopkom. Pri tem pa morajo ugotoviti, da v neposredni bližini možnost dostopa v Ročevni-co obstoji in sicer po javni poti pare. št. 1136 k. o. Bistrica, ki poteka prav tako od Šije in pride v Ročevnico malo više pri mlinu. Odgovor je posredoval komite za urejanje prostora in varstvo okolja občine Tržič. proizvodnji in ustvarjalno delo. Pa tudi na uveljavitev načel minulega dela ne gre pozabiti, saj zakon s tega področja začne veljati 1. januarja 1984. Danes imajo v ozdih sila različne sisteme delitve po delu. Vendar lahko ugotovimo, da je vse preveč kar se da objektiviziranih sistemov in pravilnikov (zapletenih matematičnih obrazcev), da je sprotnega ocenjevanja zelo malo in da marsikateri poslovodni in drugi vodilni delavci pozabljajo, da je nagrajevanje po delu tudi njihova stvar. Zaradi aktualnih gospodarskih razmer in problemov je seveda bolj prisotna težnja po uravnilovki. Bilo pa bi slabo, če bi prevladala oziroma, če ne bi dojeli, da gospodarska stabilizacija pomeni uveljavitev boljšega, bolj produktivnega, na znanosti in tehnologiji zasnovanega dela, oziroma da jo lahko uresničimo le na ta način. Zato moramo s politično akcijo ustvariti vzdušje in pogoje, da bo delitev po delu in rezultatih dela dejansko delavce spodbujala k boljšemu delu in gospodarjenju ter h IZ INFORMACIJ RS ZSS AKCIJA ZA UVELJAVLJANJE DELITVE PO DELU IN REZULTATIH DELA krepitvi njihove materialne in socialne varnosti. Vidnejših sprememb v gospodarjenju in boljšem delu pa ne bo mogoče doseči samo s proizvodno-spodbud-nim sistemom nagrajevanja delavcev v materialni proizvodnji. Zato je prav tako pomembno oblikovati tudi merila in kriterije za pridobivanje dohodka na podlagi svobodne menjave dela. Kako bo potekala letošnja akcija? Konec januarja je to problematiko obravnaval republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, ki je dal usmeritve in opredelil načine vodenja akcije. Sledi usklajena dejavnost občinskih svetov, republiških odborov sindikatov dejavnosti in osnovnih organizacij zveze sindikatov. V 50 ozdih bodo posebne delovne skupine skupaj s konferencami sindikata spodbudile spremembe na tem področju. V zadnjem letošnjem tromesečju pa bo republiški svet ZSS ocenil akcijo in njene dosežke, kar pa ne pomeni, da bo s tem sindikalna aktivnost končana. Pripomoček v akciji bodo strokovne podlage, katerih prvi del je že izšel pri Delavski enotnosti v Knjižnici Sindikati (pet strokovnih podlag od šesnajstih). Preostale podlage bodo narejene predvidoma do konca marca letos. Prav tako letos nastajajo samoupravni sporazumi dejavnosti. Ti naj bi bili narejeni do konca septembra. Torej pridejo v poštev za prihodnje leto. Da bi zagotovili uresničevanje načela »za približno enako delo približno enako nagrajevanje«, je treba dograditi enotne osnove in merila za vrednotenje. Seveda to ne pomeni, da bodo posamezne kategorije delavcev (enaki profili oziroma poklici) v različnih panogah imele enake osebne dohodke. Odločanje o višini sredstev za osebne dohodke in skupno porabo je v pristojnosti delavcev v tozdih, na to pa vplivajo tako skupni delovni rezultati kot dohodek tozda. Gotovo pa je, da morajo delavci pri takem odločanju upoštevati družbene usmeritve in merila. Osebni dohodek pa mora izraziti tako rezultate živega kot minulega dela, pri čemer je mogoče o povečevanju osebnih dohodkov na podlagi minulega dela govoriti le na podlagi gospodarjenja z minulim delom (vlaganje v boljše tehnologije, povečevanje produktivnosti) v celotnem tozdu. Pri nagrajevanju po delu imajo posebno mesto inovacije. Nesprejemljiva je praksa, da gredo sredstva za sti- muliranje inovativne dejavnosti iz sklada za osebne dohodke. V ozdih je treba zagotoviti namenska sredstva za inovativno dejavnost in razmerja na tem področju opredeliti v posebnih pravilnikih o inovacijski dejavnosti. Osnovne organizacije zveze sindikatov naj zato dajo pobude za usklajevanje aktov o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Tam, kjer te akte na novo sprejemajo, ne gre pozabiti, da sindikalna organizacija po zakonu daje soglasje k tem aktom. Ob vsej zapletenosti na področju nagrajevanja po delu in rezultatih dela pa ugotavljamo, da v marsikateri organizaciji sploh nimajo strokovnih, kvalificiranih Na podlagi zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ga je sprejela skupščina SFRJ na seji zveznega zbora 22. aprila lani, moramo v Sloveniji sprejeti zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, statut skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS in druge samoupravne splošne akte. Republiški zakon se sprejema v trifaznem zakonodajnem postopku. Skupščina SR Slovenije je sprejela predlog za izdajo zakona na sejah vseh treh zborov 28. septembra lani. V pripravah republiškega zakona smo slovenski sindikati obravnavali vsa bistvena vprašanja, ki zadevajo družbenoekonomski položaj delavcev in kmetov ter njihovih družin, kar bo nedvomno dobra podlaga za nadaljnje delo pri dograditvi celovitega pokojninskega in invalidskega sistema. Na podlagi programa aktivnosti Zveze sindikatov Slovenije pri oblikovanju in sprejemanju nove zakonske in samoupravne ureditve pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ga je pripravil republiški svet ZSS, se moramo sindikati na vseh ravneh organiziranosti vključiti v široko javno razpravo o osnutku in predlogu zakona o pokojninskem in delavcev, ki bi se ukvarjali z organizacijo nagrajevanja. Gotovo je, da prizadevanja za spremembo in dograditev sistema nagrajevanja po delu ne bodo potekala brez problemov, odporov, idejnih razhajanj in nasprotovanj. Najbrž ni nikjer toliko privilegijev, pridobljenih pravic pa tudi čisto preproste človeške občutljivosti kot pri delitvi osebnih dohodkov. Zato sindikatu ne bo lahko, še posebej, če ga tudi druge družbenopolitične organizacije in strokovne službe v ozdih ne bodo podprle. Predvsem pa ne gre pozabiti osnovne misli — o delitvi se ne pogovarjamo zaradi delitve, temveč zaradi boljšega dela in proizvodnje. invalidskem zavarovanju. Občinski sveti zveze sindikatov bodo spodbudili javno razpravo v organizacijah združenega dela, skupaj z občinskimi konferencami SZDL pa tudi v krajevnih skupnostih, tako da bo v razprave o predlaganih rešitvah v osnutku zakona in zasnovah novega statuta republiške skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja vključenih čimveč delavcev in občanov. Hkrati bodo republiški odbori sindikatov dejavnosti v sodelovanju drugih dejavnikov organizirali razpravo v vseh tistih okoljih, kjer so pogoji za kakovostno obravnavo specifičnih vprašanj s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja za dejavnost oziroma panogo. Republiški svet ZSS in njegovi organi bodo v sodelovanju z vsemi pristojnimi družbenimi dejavniki v republiki obravnavali sistemske rešitve na tem področju in vsa pomembna vprašanja za uresničevanje socialno-eko-nomske politike. Gradivo za javno razpravo — osnutek zakona — je bilo objavljeno v prilogi skupščinskega Poročevalca 21. februarja letos in v prilogi Delavske enotnosti »Sindikalni poročevalec« štev. 5 3. marca letos. Javna razprava o osnutku zakona bo trajala do konca aprila. Nato bo predsedstvo republiškega sveta ZSS obravnavalo poročilo o razpravi in z njim seznanilo slovensko skupščino. Ta bo osnutek obravnavala predvidoma v začetku maja. Junija bo objavljen predlog zakona in predvidoma konec julija bo skupščina zakon sprejela. Spremembe in dopolnitve statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa je treba sprejeti do konca leta. Predsedstvo republiškega sveta ZSS je na zadnji seji sprejelo izhodišče za potek javne razprave o osnutku zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter spremembah in dopolnitvah statuta skupnosti. Predsedstvo se ni strinjalo z nekaterimi razmišljanji o skrajševanju delovne dobe, ki so se pojavljala v dosedanjih razpravah. Ugotovilo je, da so bile pripombe in zahteve organizacij in organov zveze sindikatov ob obravnavi predloga za izdajo zakona upoštevane. Opozorilo je, da mora razprava v sindikalnih organizacijah še posebej zajeti naslednja področja: — invalidsko varstvo — invalidsko zavarovanje v ozdih — predčasno upokojitev in predlagano višino odbitih odstotkov, — urejanje beneficirane delovne dobe in možnost, da se zavarovanec odpove bene-fikaciji v zvezi z uveljavitvijo pokojnine, — vključevanje kmetov v enoten sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, — financiranje. Novosti v pokojninskem in invalidskem zavarovanju Novosti v zveznem zakonu Zvezni zakon določa skupne osnove pokojninskega in invalidskega sistema, ki so obvezne za vse republike in avtonomni pokrajini. Pri tem gre zlasti za dva sklopa vprašanj: prvič, zvezni zakon izhaja iz temeljne zamisli zakona o združenem delu, da je pokojninsko in invalidsko zavarovanje sestavni del združenega dela, da je to družbenoekonomski odnos in da delavci, ki gredo v pokoj obdržijo položaj združenega delavca na specifičen način. Vse to zakon uveljavlja z uvedbo minulega dela kot izhodišča, od katerega je odvisna višina pokojnine. Drugič, zvezni zakon določa dva vira sredstev, in sicer osebni dohodek in dohodek temeljne organizacije združenega dela. (Nadaljevanje na 4. strani) AKTIVNOSTI ZSS PRI SPREJEMANJU ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU (Nadaljevanje s 3. strani) SPOZNAVAJMO SVETIN DOMOVINO EKIPA BPT V POLFINALU Druge najpomembnejše novosti iz zveznega zakona so še: — oprostitev gostote zavarovalne dobe, — naj nižja in naj višja pokojnina, — nova definicija invalidnosti — tri možnosti: zmanjšana delovna zmožnost, preostala delovna zmožnost in izguba delovne zmožnosti. Delavec s preostalo delovno zmožnostjo ima pravico do razporeditve na druga ustrezna dela in naloge, do prekvalifikacije in dokvalifikacije. To pomeni, da ne bo imela statusa invalida oseba, ki ne more opravljati del, ki jih je opravljala pred invalidnostjo, če lahko v celoti opravlja drugo delo, ki ustreza njeni strokovni izobrazbi ali z delom pridobljeni delovni zmožnosti. Te pravice delavec uveljavlja v organizaciji združenega dela. Če ozd iz objektivnih razlogov ne bi mogel zagotavljati vseh pravic, se tudi v prihodnje predvideva širša družbena solidarnost. Že ob pripravi zveznega zakona so se pojavljali nekateri problemi oziroma težnje, kot npr. skrajševanje delovne dobe. Novosti v osnutku republiškega zakona: Osnutek republiškega zakona povzema določbe zveznega zakona in vsebuje dve pomembni novosti v pokojninskem in invalidskem sistemu: — krog zavarovancev se je razširil tudi na delovne ljudi, ki z osebnim delom samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo kulturno dejavnost, obrtnike, kmete in člane njihovih gospodinjstev, vrhunske športnike; — prenos odgovornosti v zvezi z delovno invalidnostjo na ozde. To je vsekakor pomemben korak k večji humanizaciji dela, vendar se ob tem postavlja vprašanje, ali bomo uspeli vsem zagotoviti enak položaj. Osnutek vsekakor premalo natančno določa uresničevanje, natančnejše določbe so predvidene v statutu skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, predvsem pa v samoupravnih splošnih aktih ozd. V razpravi bo nedvomno dosti besed o možnosti predčasnega upokojevanja. Delavce moramo seznaniti s tem, kaj to pomeni z vidika zagotavljanja socialne var- nosti. Rešitev, ki je predlagana v osnutku, je zelo destimulativna, kar je po svoje prav, pomeni pa to, da marsikdo ne bo imel možnosti za predčasno upokojitev. Zakaj? Zato, ker bo za 5 let predčasnega odhoda v pokoj pokojninska osnova za 10% nižja, torej ne 85%, temveč 75%. Od tega je treba odšteti še odstotek znižanja za pet let (predvidoma 1,5% na leto, skupaj 7,5%), osnova za obračun pokojnine je torej 67,5%. Teh 7,6% po preteku 5 let sicer odpade, ostane pa še vedno 10% nižja pokojnina. Velja tudi opozoriti, da tisti, ki bi se predčasno upokojili, ne bi imeli pravice do varstvenega dodatka. V razpravah o novostih, ki naj bi jih prinesel osnutek zakona, se moramo zavedati, da so okvir, v katerem lahko odločamo o pravicah iz zakona, prav gotovo materialne možnosti združenega dela oziroma družbe. Predsedstvo RS ZSS je na prejšnji seji poudarilo, da pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja sedaj ni mogoče niti širiti niti ožiti. Tako je predčasno upokojevanje mogoče podpreti le izjemoma, s tem da se zavedamo, kaj pomeni predčasen odhod v pokoj z vidika zagotavljanja socialne varnosti. Rešitve v zakonu, ki bi spodbujale delo čez polno delovno dobe, najbrž niso sprejemljive. Veliko pozornosti pa bi bilo treba v razpravah nameniti tudi odgovornosti za delovne invalide. Ta namreč prehaja s skupnosti na ozde. Seveda pa ta prenos v celoti ni možen takoj, ampak postopno. Pri tem pa je pomembno določiti stopnjo solidarnosti za vse tiste ozde, kjer so pogoji dela težki in invalidnosti tudi z varstvenimi ukrepi ni mogoče bistveno zmanjšati. V organizaciji Radia Ljubljana in naše DO ter ob pomoči OK ZSMS Tržič smo v soboto, 26. marca, preživeli uro in pol ob javni radijski oddaji »Spoznavajmo svet in domovino«. Svoje znanje sta v Cankarjevem domu v Tržiču merili ekipi KS ZSMS Tržič in mladi iz šolskega centra Stična. Oddajo sta povezovala Miša Molk in Rado Časi, med drugim pa so sodelovali še ansambel Party, pevka Laura Budal, Janc Galič, Peter Meze, gledališki igralci itd. Prav je, da se pred to oddajo spomnimo malo nazaj. V Radencih je ekipa BPT Tržič premagala domačo ekipo in se uvrstila v naslednje kolo tega tekmovanja. Tako smo že pred dvema mesecema pričeli s pripravami na to oddajo. Največja težava je bila dvorana, ki je v Tržiču praktično ni. Odločili smo se za Cankarjev dom, nemalo pa smo bili presenečeni pred predračunom za najemnino, ki znaša za uro in pol kar 13.500 din. PO naše DO je sklenil, da bo pomagal pri tej organizaciji ter kril stroške najetja dvorane, zato smo brezplačne karte razdelili v veliki večini med zainteresirane delavce naše DO ter tako poživili kulturno mrtvilo na tem področju. Naj naštejem poleg vseh aktivnosti samo še vse propagandne akcije, ob obvestil v dnevnih informacijah, plakatiranje, do reklame na Radiu Tržič, aranžiranje dvorane ter okrasitve s cvetjem. Precej dela je bilo zares potrebnega zato, da smo se predstavili Tržiču in širši javnosti, saj je oddajo prenašal tudi Radio Ljubljana. Naša ekipa je začela precej nervozno. Odgovornost in trema pred domačim občinstvom je bila precej velika. Pri prvih dveh odgovorih nismo imeli sreče, razen tega pa je nasprotna ekipa obakrat odgovorila pravilno. Po kratkem predahu za nas, v katerem sta nastopila kot gosta oddaje direktor DO BPT Josip Eržen in sekretar OK ZSMS Tržič Miro Brovč, smo tekmovalci zajeli sapo in nadaljevali s tekmovanjem. Kljub temu, da smo pravilno odgovorili na naslednja štiri vprašanja je bil rezultat še vedno ugodnejši za ekipo iz Stične, saj so tudi oni odlično odgovarjali na vsa vprašanja. Tudi na zavito vprašanje smo odgovorili tako mi kot naši gostje iz Stične pravilno, nakar se je začela prava drama. Pri osmem vprašanju za Stično so gostje prvič odgovorili nepravilno, toda tudi mi smo na njihovo vprašanje odgovorili le polovično, zato tudi nismo dobili rezervne točke. Naše vprašanje ni bilo najbolj razumljivo uredniku oddaje, zato pravilnega odgovora ni priznal. Marsikdo se je tako že sprijaznil s porazom naše ekipe, toda vztrajali smo do konca. Pri devetem vprašanju smo bili za malenkost boljši, saj smo petkrat pravilno odgovorili, Stična le štirikrat. Rezultat je bil tako 6:7, še vedno za goste iz Stične. Zadnje vprašanje je bilo odločilno, gostje so tretjič zgrešili, tokrat iz športa, mi pa smo pravilno odgovorili na njihovo in naše vprašanje ter tako zmagali in se uvrstili med najboljše štiri ekipe. Ob koncu lahko zapišemo, da smo vsi prisotni preživeli prijeten večer tako v tekmovalnem kot v zabavnem duhu. Ekipo BPT Tržič so zastopali: Sabina Jaklič, Bojan Veselinovič, Marko Valjavec, Jelena Varagič in Rado Veselinovič. Na naslednje polfinalno tekmovanje, ki bo 23. aprila bomo odšli v Turnišče ali Senovo. R. V. Na razpravi o zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v naši DO je sodelovala tudi podpredsednica Republiške konference SZDL tov. Tilka Blaha. VOLILNO PROGRAMSKA KONFERENCA KOORDINACIJSKEGA SVETA ZSMS BPT V soboto, 5.3.1983 so se mladi iz naše DO sestali na volilno programski konferenci v domu družbenih dejavnosti na Brezjah pri Tržiču, z namenom, da ocenijo delo zadnjih dveh let, izvolijo novo članstvo koordinacijskega sveta in sprejmejo usmeritve za delo v naprej. Delovno predsedstvo na konferenci Takoj za začetku je treba povedati, da je bila udeležba skromna. Od nekaj več kot 300 mladih je bilo prisotnih 46 (Predilnica 3, Tkalnica 21, Oplemenitilnica 4, Konfekcija nihče, DSSS 18), prav tako se lahko zamislimo tudi glede prisotnosti ostalih DPO in vodstva DO — prisotni so bili samo iz TOZD Tkalnica. Kot, da nikomur ni mar kaj delajo in česa si želijo mladi v naši DO. Pri obravnavanju dela Zveze socialistične mladine v BPT v preteklem obdobju so mladi kritično ocenili svojo aktivnost. Še vedno je težišče dela na posameznikih. Koordinacija med osnovnimi organizacijami je sldba, kvaliteta dela posameznih osnovnih organizacij je izrazito različna, razveseljiv je izreden napredek v delu OO ZSMS DSSS, v ostalih OO ZSMS pa se še vse preveč odražajo običajne slabosti dela mladinske organizacije. Vsekakor materialni položaj ZSMS v BPT ne more biti tista ovira, ki bi hromila delo, kajti ob precejšnji članarini in ostalih sredstvih je materialna osnova dobra, slabša pa je programska opredeljenost OO ZSMS. Ob tem, ko mora v bodoče ZSMS v BPT razvijati različne oblike vključevanja čim večjega števila mladih v delo, mora vsebina dela zajeti tudi navzočnost mladih v samoupravnem odločanju, tako da se mladi organizirano vključujejo v samoupravno odločanje ter v delegatski sistem znotraj in izven TOZD in DO. Mladi ugotavljajo, da je tudi na relaciji Občinska konferenca ZSMS in OO v BPT premajhna povezanost. Krivdo je treba iskati na vseh straneh. Občinska konferenca vse premalokrat dobiva vabila na sestanke, po drugi strani pa so materiali, ki prihajajo iz OK dostikrat preveč suhoparni in zato obležijo v predalih pri predsedniku. Nadalje je razprava tekla o mladinskem prostovoljnem delu. Zanimanje za tovrstno aktivnost je precejšnje v neposredni proizvodnji, veliko manjše ali skoraj nič pa v DSSS. Z ozirom na sedanje pogoje gospodarjenja se mladi zavedajo, da dobrih delavcev iz neposredne proizvodnje ne bomo mogli pogrešati, zato je treba iskati rešitve v DSSS in med našimi štipendisti. Da ne bo izzvenelo, da je delo mladine samo slabo, je prav da navedemo tudi aktivnosti pri katerih so se mladi aktivno vključevali. To je zlasti na področju športnih dejavnosti, idejnopolitičnega izobraževanja (seminarji), kulture, izletov in delovnih akcij znotraj in izven DO. V tem obdobju ekipa BPT sodeluje v javni radijski oddaji »Spoznavajmo svet in domovino« in se je do sedaj uvrstila v polfinale. Novo vodstvo koordinacijskega sveta je nato podalo smernice za delo v naprej. Osnova za delo naj bi bile na 11. kongresu ZSMS sprejete programske usmeritve za delo OO ZSMS in statut ZSMS. Poleg teh usmeritev naj bi večjo pozornost posve- Knjižna priznanja najbolj zaslužnim in aktivnim mladincem so poleg Lidije Fornazarič in Dragice Primožič prejeli še: Rado Veselinovič, Irena Rožič, Boro Jurkič in Anda Radovančevič. tili socialni problematiki (stanovanjska problematika, družbena prehrana, zlasti mladih iz drugih republik, zaposlovanje itd.), poživitev kulturne dejavnosti — možnost litararne strani za mlade v »Tekstilcu«, ustanovitev kluba štipendistov, izboljšanje informiranja, skupno s strokovnimi službami iskati boljše programe za uvajalne seminarje pri obvezni počitniški praksi, večjo skrb posvetiti evidentiranju v ZK in idejnopolitično usposabljati (Nadaljevanje na 6. strani) \ Dopisujte v svoje glasilo v________ ______ Nezgode pri delu v januarju in februarju Konferenci je prisostvoval tudi sekretar OK ZSMS Tržič tov. Miro Brovč. (Nadaljevanje s 5. strani) mlade za delovanje v delegatskem sistemu. Zlasti pohvalna pa je pobuda mladih, da bi v okviru Tržiča iskali možnosti za organizirano družabno življenje. Na koncu konference so bila najbolj zaslužnim in aktivnim mladincem podeljena knjižna priznanja za dosedanje delo. Priznanja so dobili Lidija Fornazarič, Rado Veselinovič, Irena Rožič, Boro Jurkič, Dragica Primožič in Andža Radovančevič. Naj na koncu predstavimo še novo vodstvo koordinacijskega sveta: predsednik: Vili Lang ml. sekretar: Sonja Roblek blagajnik: Marija Košir tajnik: Marjana Raubar člani: Darko Mlakar, Boro Jurkič, Blaž Pranjkič, Franc Meglič, Zdenka Eler, nadzorni odbor: Nika Žepič, Ivan Pajk, Rado Veselinovič. L. F. Jakopin Franc, zaposlen v TOZD Tkalnica se je poškodoval pri čiščenju razpenjalca. Z izvijačem se je zabodel v dlan desne roke. Vzrok: Nevaren način dela Babič Silvo, zaposlen v TOZD Tkalnica je popravljal tkalski stroj. Pri obračanju gredi si je poškodoval dva prsta leve roke. Vzrok: Nepravilno obračanje gredi Muratovič Senija, zaposlena v TOZD Tkalnica se je poškodovala pri delu na merilnem stroju. Na prst leve noge ji je padel blagovni valj. Vzrok: Nevaren način dela Kokalj Marija, zaposlena v TOZD Tkalnica se je poškodovala na poti na delo. Na poledeneli cesti je padla in se udarila v prsni koš. Vzrok: Led na cesti Jurič Anton, zaposlen v TOZD Tkalnica se je poškodoval pri delu na tkalskem stroju. Roko mu je stisnilo med bilo in razpenjalec. Vzrok: Delavec se je s telesom zadel ob zaganjač stroja in s tem povzročil zagon stroja v trenutku, ko je imel roko v nevarnem območju. Novak Marija, zaposlena v TOZD Tkalnica je hotela pobrati cevko izpod tkalskega stroja. Pri tem jo je udarna ročica zadela v prst leve roke in ji ga poškodovala. Vzrok: Delavka ni predhodno ustavila stroja Muratovič Mirsad, zaposlen v TOZD Tkalnica se je poškodoval pri delu na tkalskem stroju. V trebuh mu je priletel čolniček katerega je zaradi pretrga osnovne niti vrglo iz sosednjega tkalskega stroja. Pri tem je čolniček delavca močno zadel. Vzrok: Čolniček je vrglo iz stroja zaradi pretrga osnovne niti. Žarkič Leposlava, zaposlena v TOZD Konfekcija je z vertikalnim krojilnim nožem krojila zložene plasti blaga. Pri ravnanju blaga z levo roko pa se je z mezincem zadela ob rezilo noža Vzrok: Premajhna pazljivost. Mekuč Ivo, zaposlen v DSSS — mizarski delavnici se je poškodoval na stružnici za les. Z levo roko je zašel v nevarno območje tako, da mu je pri tem poškodovalo dva prsta. Vzrok: Preveč rutinsko delo Majstorovič Goja, zaposlen v TOZD Tkalnica se je poškodovala pri delu na tkalskem stroju. V glavo ji je priletel čolniček, ki pa ni povzročil kakšne vidnejše poškodbe. Vzrok: Zlomljen strojni del Nezgode pri delu v letu 1982 TABELA II. V letu 1982 je bilo v BPT Tržič skupno 43 poškodb, ki so zahtevale 562,5 izgubljenih dni. Od tega je bilo 40 poškodb pri delu in tri poškodbe na poti na delo oziroma iz dela domov. V tabeli 1. vidimo, da so poškodbe pri delu zahtevale 474,5 izgubljenih dni, poškodbe na poti na delo pa 88 izgubljenih dni. V poprečju je zahtevala vsaka poškodba pri delu 11,9 izgubljenih dni. Pogostost poš- kodb na 100 zaposlenih pa znaša 3,36. Številčno ima največ poškodb TOZD Tkalnica, najbolj resne poškodbe pa so v TOZD Oplemenitilnica, kjer so tudi najbolj nevarni stroji. Varnostne naprave na teh strojih (varnostne letve pri valjih in podobno) niso vedno najbolj brezhibno nameščene in vzdrževane, zato pogosto prihaja do težjih poškodb. Precej resne so tudi poškodbe v DSSS, kar pa je v veliki meri povezano z naravo dela. TABELA I. PREGLED POŠKODB PRI DELU OD LETA 1970 DALJE LETO ŠTEVILO ZAPOSLENIH ŠTEVILO POŠKODB PRI DELU ŠTEVILO POŠKODB NA 100 ZAPOSLENIH 1970 1411 87 6,17 1971 1320 75 5,68 1972 1315 73 5,55 1973 1311 66 5 1974 1306 47 3,6 1975 1288 56 4,35 1976 1261 52 4,12 1977 1272 45 3,54 1978 1269 47 3,4 1979 1224 43 3,51 1980 1218 41 3,37 1981 1194 28 2,35 1982 1190 40 3,36 POŠKODBE PRI DELU POŠKODBE NA POTI NA DELO IN IZ DELA SKUPAJ TOZD Št. zap. Št. pošk. št. izg. dni Povp. doba bolovanja Št. pošk. št. izg. dni Povp. doba bolovanja Št. pošk. Št. izg. dni Pov. doba bolovanja PREDILNICA 231 3 21 7 3 21 7 TKALNICA 367 18 199 11 1 32 32 19 231 12,2 OPLEMENIT. 87 7 114,5 16,4 _ 7 114,5 16,4 KONFEKCIJA 210 3 17 5,7 1 6 6 4 23 5,8 DSSS 295 9 123 13,7 1 50 50 10 173 17,3 SKUPAJ 1190 40 474,5 11,9 3 88 29,3 43 562,5 13 FOTO VESTI V prvi polovici meseca aprila je bilo iz tkalnice izločenih 60 tkalskih strojev K 58 — češke izdelave, ki so bili stari že nad 20 let. Namesto njih so 18. in 19. aprila v ta oddelek namestili 52 pnevmatskih tkalskih strojev znamke »Zbrojevka« tip PN-165. Transport strojev ni bil lahak, naši delavci pa so zahtevno delo s pomočjo dvigala opravili v rekordnem času, za kar jim gre vse priznanje. V čistilni akciji na območju naše delovne organizacije dela ni manjkalo. Gasilci so odstranjevali odpadni les, ostale skupine pa so čistile okolje. Na eni od akcij so udeleženci v nekaj več kot dveh urah pripravili za odvoz kar zajetne kupe raznih odpadkov ter ostale navlake. OBVESTILO Občinski svet zveze sindikatov Tržič je organizator PROVOMAJSKEGA SREČANJA delovnih ljudi in občanov Pod Storžičem, 1. maja 1983, ob 11. uri. Ta dan bodo vozili udeležence srečanja avtobusi od 7.30 ure dalje Pod Storžič. Avtobusi bodo odpeljali, ko bodo zasedeni, zadnji odhod pa bo izpred avtobusne postaje ob 10. uri. Povratek v Tržič bo od 14. do 19. ure, po dogovoru udeležencev. Pod Storžičem bo kratek kulturni program z uvodnim pozdravnim nagovorom predsednika Občinskega sveta zveze sindikatov Tržič. V programu bodo sodelovali kulturna skupina »Pobratenje« in tržiška godba na pihala. Po svečanem delu se bodo udeleženci SREČANJA lahko zavrteli ob zvokih ansambla Blekato. Vsem bo na voljo topla malica (bržole, golaž) po enotni ceni 50.— din za obrok. Za ljubitelje streljanja bo organizirano tekmovanje v streljanju z zračno puško. Planinski odsek pri Planinskem društvu Tržič organizira ta dan izlet, z odhodom avtobusa iz Tržiča ob 06.30 uri, do Slaparske vasi. Od tu bo pohod do Pavšelna, Bele Peči in Javornika do Pod Storžiča kamor bodo udeleženci izleta prišli do 11. ure, ko se bo pričela svečanost v počastitev 1. maja Praznika dela. Občinski svet in družbenopolitične organizacije občine Tržič iskreno vabijo vse občane in delovne ljudi, da se udeležijo PRVOMAJSKEGA SREČANJA POD STORŽIČEM. Plan dežurnih trgovin v letu 1983 •(/> d 2 Seznam dežurnih trgovin MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER I 7 14 21 28 4 11 18 25 2 9 16 23 30 6 13 20 27 3 10 17 24 1 8 15 22 29 5 12 19 26 3 10 17 24 31 1 MERCATOR BISTRICA 14 P 1 I 1 I 1 P 1 1 1 1 1 2 MERCATOR DETELJICA 1 1 1 1 1 I I 1 1 1 I 3 .ABC* BISTRICA ! I 1 1 1 P i 1 1 k 1 I 4 MERCATOR CANKARJEVA 1a 1 1 1 I 1 i 1 1 1 1 5 MERCATOR TRG SVOBODE 21 L i P 1 p 1 1 1 6 MERCATOR TRG SVOBODE 27 1 1 1 1 K 1 1 1 7 MERCATOR TRG SVOBODE 16 || 1 1 1 _J È P 1 1 8 ŽIVILA-LIPA KOROŠKA 3 1 a 1 1 1 9 MERCATOR RAVNE 9 1 È 1 1 1 1 1 10 KŽK TRG SVOBODE 16 1 1 È 1 1 1 1 1 1 11 MERCATOR JLA 6 1 I 1 1 1 1 12 MERCATOR PRISTAVA J I 1 1 1 1 1 I I 1 1 I 13 MERCATOR KRIŽE ] 1 _ I 1 1 1 1 i hvalnica knjigi, a je tudi to; brali jo bodo vsi, ki jim je knjiga kakorkoli pri srcu; s pridom študirali tisti, ki naj bi jim bila knjiga kruh vsakdanji in jo z veseljem prebirali vsi, ki hočejo vedeti o zgodovini, o kulturi človeštva — in knjiga je v osrčju te kulture — več kot zgolj enciklopedičen podatek. Giovani Arpino: Mlada nuna Zgodba pripoveduje o uradniku srednjih let Antoniu, ujezen v enoličnost svojega urejenega, a pustega življenja in o njegovem srečanju z mlado nuno Sereno, prav tako ujeto v enoličnost bivanja na podeželju. Obema prinese ljubezen ključ do popolnejšega življenja hkrati pa tudi rešitev pred osamljenostjo. Seveda pa morata premagati mnogo ovir, preden lahko srečno zaživita. OBVESTILO - delovni Sas dežurnih preskrbovalnih prodajaln ob sobotah je do 19. ure - prvo soboto v mesecu in na dan pred prazniki so preskrbovalne prodajalne odprte do 16. ure - na silvoBtrovo so prehrambene prodajalne odprte do 15. ure, razen dežurnih, ki so odprte do 17. ure NOVOSTI NA POLICAH TRŽIŠKE KNJIŽNICE Hans Habe: Izgubljena pomlad Dogajanje je postavljeno v Evropo ob koncu tridesetih let tega stoletja. Atraktivna Dunajčanka Kathrin von Hugh — ženska s »preteklostjo« — živi že trinajst let v Parizu kot ljubimka avtomobilskega tovarnarja Ber-tranda Lakosta. Zaradi hčerke Manuele, ki se je rodila na Dunaju pred očetovim tragičnim koncem, se je Kathrin zgolj navidezno poročila z grofom Hughom. Razmerje z oseminpetdesetletnim Bertrandom Lacostom, očetom treh sinov, zabrede v krizo, ko poskuša Kathrin ustvariti varno prihodnost za Manuelo. Kathrin uveljavi svoje želje, Manuela se poroči z Andreom — sinom Bertranda Lacosta. Poročita se v Nici, toda dogodki, ki sledijo, se razlikujejo od Kathrininih zamisli. Nemci ogrožajo Evropo. V Franciji razglasijo mobilizacijo, Andre mora k vojakom in vse osebe romana se znajdejo v povsem spremenjenih okoliščinah. Pisatelj Hans Habe je posrečeno orisal podobo »izgubljene generacije« med obema vojnama. Simon Vestdijk: Otok ruma Pisatelj sodi med najizrazitejše predstavnike flamske književnosti. V romanu OTOK RUMA nam pripoveduje zgodbo mladega angleškega pravnika Richarda Becforda, ki se je v prvi polovici 18. stoletja vrnil na Jamajko, na otok, na katerem je preživel otroška leta. Tja ga je poslal brat, da bi pregledal delo na plantaži sladkornega trsa. Richard, obseden od spomina na svetlolaso piratko, ki jo je srečal kot otrok, upa da jo bo ponovno srečal na otoku ruma in sladkorja. Ne prvo ne drugo mu na začetku ne gre najbolje od rok, ko pride na sled ne le goljufijam na bratovi plantaži, temveč tudi skrivnostnemu umoru svojega starejšega brata, mu zastavijo pot tisti, katerih krivdo bi utegnil dokazati in mu podtaknejo prikupno guvernerjevo ženo. Pod to pripovedno plastjo je Vestdijk odlično razčlenil razmere v koloniji: brezmejno mogočnost nadzornikov in kolonijalnih uslužbencev, med katerimi so mnogi bivši pirati, v to mrežo je vpeto tudi sodišče, skratka, v jamaj- ski družbi je dovoljeno marsikaj: goljufija, pijančevanje, spolna svoboda in celo zvodništvo in umori . . . Vestdijk nam s premišljenim in s pretanjenim opisovanjem mladeničevega iskanja in vsega, kar je pri tem doživel na Jamajki, naslika nepozabno podobo otoka v 18. stoletju. Jaro Dolar: Spomini človeštva Dolarjeva knjiga je posebnost žlahtne vrste: to je knjiga o knjigi. Poljudno, sveže, domiselno, a hkrati z velikim vedenjem poznavalca bibliotekarja in literarnega zgodovinarja, nam Jaro Dolar pripoveduje poučno in lepo, dramatično in spet intimno zgodbo o razvoju knjige, o starih tiskih pri različnih narodih, govori o mogočni magiji pisanega znaka, od izumljenja pisav do revolucij, ki jim je bila mati knjiga — pisana beseda, do civilizacijske ravni sveta, ki so jo ustvarjale in gradile bukve. Dolarjev Spomin človeštva ni učbenik, a je tudi to: ni literarno historičen pregled o razvoju knjige in književni-čarstva, a je tudi to; ni le dolg esej, zanesena literarna Planinsko društvo Tržič objavlja, da je prosto delo oskrbnika v planinskih postojankah na Dobrči in Zelenici v času letne sezone, ko je potrebno vsakodnevno oskrbovanje vsaj do 1.7. do 31.8., po možnosti pa od 15.6. do 15.9.1983. Ker ima oskrbnik hrano v lastni režiji, mora imeti ob sebi nekoga za pomoč. Oba si morata porazdeliti predvsem naslednje naloge: skrb za red v postojanki in okrog nje, vodenje pregleda nad stanjem pijače in drugih predmetov, finančno poslovanje, sestavljanje in pošiljanje mesečnih obračunov, pripravljanje hrane, nabava in prenos živil, pospravljanje sob, pranje in podobno, predvsem pa morata imeti oba planinski svet rada. Delo je primerno za študente npr. visokih šol pa tudi za upokojence, ki so še pri moči in imajo koga, ki bi jim prinašal živila do postojanke. Podrobnejša navodila lahko dobite pri Stanku Stritihu v osnovni šoli heroja Bračiča in pri Francu Kavčiču v TI-KO. Prijave pošljite na naslov: Planinsko društvo Tržič, Trg svobode 18. Obenem obveščamo ljubitelje planin, da bodo planinske postojanke med prazniki odprte v naslednjih dneh: Kofce: 27. aprila do 3. maja neprekinjeno Dobrča: 27. aprila do 3. maja neprekinjeno Zelenica in dom Pod Storžičem: 27. in 30. aprila ter L, 2. in 3. maja Kadrovske novice V mesecu februarju, marcu in aprilu so prišli v našo delovno organizacijo naslednji delavci: TOZD Predilnica Horvat Boris iz JLA Markič Ljupko Kamič Semira Žvab Andrej TOZD Tkalnica Jurkič Ivo Slatnar Jože Golubovič Šaban TOZD Oplemenitilnica Jurkič Pero TOZD Konfekcija Fuchs Jože iz JLA VEO Torkar Lado iz JLA Za lep izgled in dobro počutje poskrbimo same... Dostikrat smo prepričane, da bomo pri 50-letih prišle že IZŽREBANI REŠEVALCI V uredništvo je prispelo le 27 rešitev nagradnih križank, od teh je bilo 9 nepravilnih. Žreb je določil naslednje dobitnike nagrad: 1. nagrado 120,00 din prejme Frančišek Meglič VEO 2. nagrado 100,00 din prejme Marija Vodnik TOZD Tkalnica 3. nagrado 90,00 din prejme Alojz Petrovič TOZD Predilnica 4. nagrado 80,00 din prejme Mirko Horvat TOZD Tkalnica 5. nagrado 79,00 din prej- # me Janko Jančič VEO 6. nagrado 60,00 din prejme Ana Ravnik upokojenka 7. nagrado 50,00 din prejme Leon Bahun VEO 8. nagrado 40,00 din prejme Anton Žonta TOZD Tkalnica 9. nagrado 30,00 din prejme Danilo Rozman VEO 10. nagrado 20,00 din prejme Cveto Zaletel TOZD Predilnica DSSS Mohorko Janez V istem času so iz delovne organizacije odšli naslednji delavci: Upokojitev Pongrac Gizela Bohinc Štefka Rant Nada Markič Ana V JLA Servai Goran Sporazumna odpoved Sušnik Marija Valjavec Marko Po lastni izjavi Balčinovič Asima Turkušič Behija Nuhija Suvada v obdobje v katerem se bo začelo naše staranje. Tej misli se ne smemo podrediti, zato je nujno, da sebi posvetimo malo več časa za nego nasploh, posebno pa še takrat, ko bomo v pokoju. V teh zrelih letih ženska ve kaj ji pristoja in kaj ne, kljub temu pa mora paziti, da bo njen izgled čimbolj lep. To bo dosegla, če bo urejeno njeno življenje, če bo osebno zadovoljna, torej ne glede, če bo tudi v pokoju imela dosti dela, kajti spontano delo, osebno zadovoljstvo sta prav dober pripomočke za dober izgled. Nikakor pa ne bo odveč, če obrazu dodamo nekaj rožnatega rdečila, uredimo pričesko in oblečemo raje bolj živahne kot zamolkle barve. Torej vedeti moramo, da je urejeni zunanji videz ženske vedno potreben, obenem pa nam daje prijeten občutek do sebe in okolja. Tudi na postavo dosti vplivajo ta leta, zato je nujno, da se gibljemo, vendar ne mislimo, da to pridobimo z delom; to gibanje naj bo telovadba v lažji obliki, še boljša pa je hoja v naravi. Prav v Tržiču imamo res veliko možnosti, da si lahko vsak čas izberemo primerno pot. Prav za hojo morda ne bomo razpoložene, kajti rade dobimo izgovor in se raje usedemo, kjer obsedimo dlje kot smo mislile. To pa ni prav, čeprav je treba po opravljenem delu Za lepo obdaritev ob Dnevu Žena se prisrčno zahvaljujemo Konferenci sindikata in vodstvu delovne organizacije BPT. nekaj časa počiti, nato pa imeti dobro voljo in se odpraviti na svež zrak, po šopek drobnega cvetja, ker boste mimogrede obstali, ko se boste začudili, da je res že vse pripravljeno da ozeleni. Tudi s takimi preprostimi vsakdanjimi dogodki si lepšamo dan in lažje prenašamo tesne trenutke, ki nam jih prinaša življenje. A. L. ZAHVALA Ob smrti najine drage in dobre mame, se najlepše zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem TOZD Konfekcija in DSSS — mehanična delavnica za venca, izraženo sožalje ter spremstvo na njeni zadnji poti. ZAHVALE Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD Predilnica za lepo darilo in izraženo pozornost. Obenem pa vsem želim še naprej obilo uspehov pri nadaljnjem delu. Bohinc Štefka Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Tkalnica iskreno zahvaljujem za 35-letno prijetno sodelovanje. Še posebno se zahvaljujem vsem tistim, ki so se me ob tej priložnosti spomnili in me bogato obdarili. Vsem naj lepša hvala in še naprej obilo delovnih uspehov ter zadovoljstva v kolektivu. Kastelic Marija Ob odhodu v pokoj se iskreno zajvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za izkazano pozornost in lepo darilo, ki mi bo v trajen spomin. Še v naprej vam želim veliko medsebojnega razumevanja in delovnih uspehov. Francka Primožič Osnovni organizaciji sindikata TOZD Tkalnica se najlepše zahvaljujem za obisk in denarno pomoč v času moje bolezni. Ahčin Marija Veselo presnečena sem bila, ko ste me pred novim letom 1983 obiskali. Res je, da je od tega, ko sem delala v vaši tovarni preteklo že 25 let, pa sem v mislih še vedno z vami. Ostali bodo samo lepi spomini, čeprav je bilo treba trdo delati. Obilo delovnih uspehov vam želim, ob pričakovanju novega leta 1984 pa vsaj upam, zopet nasvidenje! Hčerka Marija Zupan in sin Lado Torkar Upokojenka Cicilija Knific »Tržiški tekstilec« — glasilo delovne organizacije BPT Tržič — Ureja uredniški odbor: Perko Vili, Rožič Ana, Kraševec Anica, Šlibar Jožica, Bajželj Milan, Mehle Joži, Dolžan Kristina, Aljančič Marija, Logar Anka, Lang Vili ml. Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez. — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290, telefon 50-571 int. 204. - Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj v 2000 izvodih. — Glasilo izhaja enkrat mesečno. List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obračunavanju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list št. 33-72, prosto plačila prometnega davka. Članice DO BPT ŽENSKI KOTIČEK NAGRADNA KRIŽANKA KEM. ZN. ZA KISIK DRAMATIK POKRIVALI [ IVAN j tfAPEZEV MIVKA NEKAJ POSEBNE; GA AVT.OZN BELGIJE SLONOVI ČEKANI VRSTA Športnik» ČEŠKA PRITRDIL. AVSTRIJ. POLITIK (JULIUS 1 DEL OBRAZA MITOLOŠKI LETALEC SOSEDNJA DRŽAVA BITJE IZ PRAVLJIC 1000 Kg APARAT, PRIPRAVA JANEZ BARBORIÌ NEKATERI OSEBNI ZAIMEK CVETIC Al Z SKUPINE VIJOLIC OPOMBA, KRATICA NERAZVITO PODROČJE S, V SLOVEN PREDLOG DVA IAMOGL. SREDIŠČE UKRAJIN, SSR SREDIŠČI VRTENJA OSEBNI ZAIMEK ATOMZ ELEKTR. NABOJEM SREDIŠČE MOLDAVIJI VRSTA ALKOtfOL. PIJAČE NAMIZNO: TENIŠKI IGRALEC STIPANfae SLIKARKA KOBILICA AZIJSKO NOMADSKO LJUDSTVO SLOVENSKI SLIKAR OMERSA NAMIZNO= TENISKI IGRALEC KORPA ZNAMKA RADIJSKIH APARATOV ŽIVILSKI KOMBINAT NASA REKA RIMSKR PLEMIŠKA DRUŽINA NEGATIVNI] IONI ZVEZA, zdruM EDEN IN DRUGI RUMBI PODOBEN PLES KEM. ZN. ZA DUŠIK HRV.MOŠ. IME NADA PRETNAR KEM. ZN. ZA OGLJIK AVT. OZN AVSTRIJE lEtAVÖ ŠOuL_.. V SKLADI MESTO V SRBIJI IVAN KRALJ PLANOTA V BOSNI POLITIK EBAN ŠPORTNA NAPRAVA stališče" (SRBOHR. ALBERT EINSTEIN KILOTONA BPT HAZARDN/ IGRA S KROGLICO AVT. OZN. ROMUNIJE IRSKA REP. ARMADA NASIP Z JARKI- BELA SUŽNJA V HAREMU OOEADNI LES PRI ŽAGANJU HLODOV DEL DREVESA PODZEMNI HODNIK VRSTA JED Ml MOŠKO IME ANTON ILPU.DER. VSQJA KOLIČINA VRSTA ZAČIMBE 100 tn-2 ŽIVLJENSK/ TEKOČINA SULTANOV UKAZ RIBJA JAJČECA POVRŠINSKA MERA OSEBNI ZAIMEK NAŠE OLIMPI JSK. MESTO KRATEK 10Š.PLAŠČ EAST VRSTA JEDI KONJENIK S SABLJO NASA REKA NEWTON ZPRAN CARNAK VRSTA ŽUŽELKE VRSTA PLESA NA KOROŠKEM MORSKI ROPAR ZNAK ZA ELEKTMC. UPOR V FIZIKI POKRAJH fraYiciji PREDLOG KEM. ZN. ZA URAN BORIS OZMEC DOMAČA. ŽIVAL GLAVNI STEVNIK KEM. ZN. ZA FOSFOR MALI OSLI AVT.OZN. NEMČIJE. ZNAMKA TKALSKIH STROJEV VRSTA ŽIRAFE strr- GLASNIK KEM. ZN. ZA ŽVEPLO AVT. OZN. NOVI SAD SIN TEBAN5K . KRALJA DOBA, PREDLOG KMET SRBOHRV. PRIPOMOCK REŠEVALNE EKIPE PREVARA UKANA ZEVSEVA MATI KLAVIRSKA OBLIKA JAZZA žW ABECEDE KRILO NASELJEV SREDNJEM BANATU mm* ABECEDE, IZRAZIT PRED = STAVNI K OŽINA NÄ MALAKI DVA SAMOG.L. KVARTAkl IZRAZ SAHIST PARMA NARODNA BANKA ZVEZDA V O ZVEZD. Bil PLOŠČIN. MERA SO = ■ 'NIK SMUČARKA ZAVADLAV IVAN ERZAR MEDN.OZN. ZA JUG :RAMDSK0 SMU = CARSKO, SREOtŠCE SLOV ŽEN REVIJA PLANINSKO DRUŠTVO AVT.OZN. REKE DRŽAVNA ZEMLJA PRI Rh MLJANIH MEDMRAZ. TEKSTIL. STROJEV ».EL SADAT DEL SMUČ^KA: mm. TUJE IOSK( MOŠKO I« AVT. OZN. KARLOVCA NAŠA ■QQRA . AVT.OZN EPGFAPA JANEZ VAJEVEC GLAVNI ŠTEVNIK DVE ENAKI ČRKI PRIPADNIK INDIJAMC. MENIČNI POROK RUDAR TOVARNA V ŽELE = ZNIKIH OKROGEL STROP ALPINIST. ODSEK OMAN CIRIL KADAR NAŠA DENARNA E'NOTA DEL HIŠE GRAM RIMSK HRVAŠKI VEZNIK MOŠKO IME AVT. OZN. KOROŠKE SO= GLASNIK LOKAL V LJUBLJANI EGIPJOV- SONČNI BOG DEL ELEK. NAPELJAVI NEZNANEC OTOČJE V ATLANTS. OCEANU— ssm NEMŠKI PREÜLQE IVAN ANTIČ MESTO V ALŽIRU SEST. G..U. RISAL. W-D. OZNAKA za KS NIKA= LNICA OEL TEDNA SAMOGL. VOLT LADKO KOROŠEC BOG V GRŠKI MITOLOG. IMPORT