164. številka. Ljubljana, v ponedeljek 20. julija 1903. OXVf. lete. . i haj a fsak dan ivečer, izimsi nedelje in praznike, ,tet velja po poitl prejemati za avatro-ograka ćefiele za vsegleto 5*6 K, za pol leta 18 K, za četrt leta 6 R Bo h edet meuec a R dO a Z& i_jubij.no « ^^ftnjar.jen a dom e& vse leto 24 K, za po! leta" 12 K, za Četrt leta B K, la eden mesec 2 K. Kdor hodi aam ponj, velja za celo leto 29 K, za pol leta ll K; za četrt leta B K bo h, za eden mesec i K flo h. - Za tuj* dež*i« tolike ?efi, kolikor snasa poštnina. — Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila placrij ae od peteroatopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, m po « b, & *9 trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi ae ne »racajo — Urodnlatvo In upravnlaivo je na Kongresnem trgu at. 12. — UpravniStva naj se blagovolijo poftiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je b* Vogove ui^ce St. 2, vhod v npravniBtvo pa s Kongresnega trga Bt 12. „Slovenski Narod" telefon St. 34. Posi^maftiie Stein.lke po IO h. „Narodna tiskarna'1 telefon St. 85. Vabilo k v v Tlllll ITIhl Sipi sv. Cirila in Metoda v Litiji v četrtek, dne 6. avgusta 1903. Vspored: L Sv. maša ob V210. uri v litijski cerkvi. II. Zborovanje ob Vali- uri v salonu gosp. Oblaka. 1.) Prvomestnikov nagovor. 2) Tajnikovo poročilo. 3) Blagajnikovo poročilo. 4) Nadzorništva poročilo. 5 ) Volitev jedae tretjine družbi- nega vodstva. Po pravilih izstopijo letos naslednji udje družbinega vodstva: 1. Ivan Murnik. 2. Martin Petelin. 3. Dr. Ivan Svetina. 4 Andrej Zamejic. 6 ) Volitev nadzorništva (5 članov). 7 j Volitev razsodništva (5 članov). Ljubljana, dne 15 julija 1903. Prvomestnik: Podpredsednik: Tomo Zupan. Luka Svetle. 1. Dne 6. avgusta odhod iz Ljubljane mešancem ob 6 uri 14 min. Dohod v Li- ijo ob 7. uri "22 min. Na iz voljo je takoj a prihodu zajutrek na ,Pošti tik kolodvora. 2. ) Po zborovanju skupni obed v go-iilničnih prostorih gosp. Oblaka ob 1. uri. :adi obeda se je udeležencem zglasiti do . avgusta z naslovom: Odbor podružnice ružbe sv. Cirila in Metoda v Litiji. Kuvert ez vina stane 3 K. Po obedu ob 4. nri prehod v Šmartno. 3. ) Odhod iz Litije proti Ljubljani z ešancem ob 8. uri 12. min. Edinost v stranki. Grof de Man, vodja francoskih klerikalcev, se je že večkrat norca delal iz liberalnih strank vseh vrst, češ, da nimajo bodočnosti, ker med njimi ni prave edinosti, ker nimajo avtoritete, kateri bi se vsi uklonili, kakor jo imajo klerikalci in pa ker ni med njimi tiste ipline, kakor v stranki, ki jo vodi kaka absolutna avtoriteta, kakor je pa pež oziroma škof. Ne da se tajiti, da je v teh trditvah nekaj resnice. Glede edinosti in discipline se s klerikalci ne more meriti nobena stranka, ker v nobeni stranki ni mogoče, da bi imel posameznik tako avtoriteto kakor na pr. kak skot. Neklerikalnc stranke stoje vse na demokratičnem stališču. V vseh velja in mora veljati načelo, da so vsi somišljeniki ravnopravni. Kdor hoče v stranki imeti upliva in veljavo, ta si mora to pridobiti s svojimi sposobno-stimi, s svojim značajem, s svojo delavnostjo. Tako je povsod in to je tudi edino pravo. Grof de Mun je pa tudi nekoč rekel, da v liberalnih strankah ne vlada pravi „esprit du corps", kvečjemu da vlada -esprit de la caste." Tudi v tem ozirti je v njegovih besedah nekoliko resnice. V Belgiji in v Nemčiji vidimo, kam dovede, Če ni v stranki teh lastnosti. V Belgiji in v Nemčiji so veliki podjetniki svojim interesom žrtvovali interese svobodomiselnosti, kulture in napredka, odtujili so stranke njihovemu pravemu poklicu in je upregli za delo v njihovo korist. „Esprit de la caste" je zmagal, ker je bil izginil pravi „esprit du corps~ in konec je bil, da so v Belgiji prišli na krmilo klerikalci, v Nemčiji pa so bili liberalci pri zadnjih volitvah poraženi na celi črti in je iz nekdaj tako mogočne stranke postala resna frakcija. „Esprit du corps" je pač prva stvar v vsaki demokratični stranki, samo živ in razvit „esprit du corps- more v taki stranki nadomestiti absolutno avtoriteto, ki jo ima pri klerikal-kalcih njihov škof. Kar se tiče naše stranke moramo v obče reči, da so razmere v tem oziru dosti ugodne. Tako, kakor bi moralo biti, seveda tudi pri nas ni, a bila bi velika napaka, ko bi to prikrivali. „Esprit du corps" bi .vzprieo uzorne discipline, ki vlada pri klerikalcih, j moral biti pri nas vse drugače razvit, kakor pa je, ako hočemo doseči svoje cilje. Povsod na sve a je tako, da niso vsi ljudje zadi voljni s svojo stranko, zlasti če je dotična stranka na krmilu. Vsem ljudem se pač ne more ustreči in vuak^ stranka mora nositi konsekvence tega, da ta in oni kaj drugače želi, kakor stori stranka. Tudi v na-odno-napredni stranki je tako in isto tako tudi pri klerikalcih Kdor jo imel kdaj priliko, pogledati za klerikalne kul se, tisti ve, da je tam jako vnnogo nezado-voljnežev, ali to se jim mora priznati, da svoji stranki vzlic temu ne delajo težave. Seve da je to posledica okolnosti, da imajo nad seboj škofi kot avtoriteto, ali kar doseže pri njih ta avtoritet*, to bi moral pri nas doseči »esprit du corps«. A kaj vidimo? Do3ti je takih, ki iz teh ali onih vzrokov niso zadovoljni s stranko, ali namesto da bi v stranki sami delali, da se zgodi, kar želijo, zabavljajo in ščujejo Ijvidi proti lastni stranki. Ako mladi ljudje zabavljajo, to še nič ne škoduje, saj je pri civiliziranih narodih ravno tako, kakor pri Indijancih, da mlauiči. kakor odrasejo, odstranijo ?tarc^. To je naravno in ostane vedno tako. Dobe se p* tudi odra ii ljuJje, cfl« taki, Ki zavzemajo v stranki važnejša me3ta in ki delajo v stranki zgago, samo ker s svojimi nazori ne morejo prodreti. Če je kdo v svoji karijeri imel nesrečo, a stranka neče delati politike, kakor bi jo on iz osebne maščevalnosti rad želel, zato še ne sme v stranki delati prepirov^ In če je kdo bil kdaj osebno razžaljen od kakega nasprotnika, zato tudi še ne sme zahtevat', da naj stranka zaradi tet?a premeni 870J0 taktiko. Taki slučaji so se že zgodili in so stranki do^ti škodovali. V demokratični stranki ne odloča kaka posamična oseba nego veČina in tej se mora pokoravati vsakdo. Vso obsodbo pa zasluži, če se v takih slučajih stranko razdira. Tudi med učiteijstvom je nastala struja, naj bi s°> učiteljstvo organiziralo kot samostojna stranki in se odcepilo od narodno-na-predne stranke. Ta struja sicer nima dosti pristašev, a začela se je in to se mora upoštevati Kaj hočejo učitelji s tem doseči, nam je res neumljivo, kajti učitelji ne morejo sami sebe huje oškodovati, kakor Če se ločijo od narodno napredne 3tranke. Kaj pa je danes glavna skrb te stranke? Glavna njena skrb j«, kako in s Čim bi se povišale učiteljske plače. Stranka ai neprestano beli glave, kako naj dobi za regulacijo uč teljskiti plač potrebnih sredstev. Ca se učiteljstvo organizira kot samostojna stranka, odvzame narod no-napredni stranki največjo skrb. Radovedni pa srno, kdo bo v tem siučaju prevzel to skrb/ Prav napram učiteljstvu je sta lisce narodno-napredne stranke tako, da imajo učitelji pač vse vzroke, se te stranke kar najtesneje oklepati. Kajti pozitivna korist, ki jo ima stranka od učiteljstva, je razmeroma jako majhna. Vsa čast tistim učiteljem, ki res za stranko delajo in razširjajo njene ideje. A koliko jih pa je? Velika večina učiteljev je v političnem oziru indiferentna. To se vidi pri raznih volitvah Saj mi nikakor ne zahtevamo, da bi šli uči telji za narodno - napredno stranko v ogenj in nikomur ne zame^mo, da neče posnemati Jakliča in njegovega nastopanja, konstatirali smo to samo v dokaz, da 6trank& od učiteljev nima tega, kar se časih misli in zakaj je ne vznemirja vest, da se hoče ustanoviti samostojna učiteljska stranka. Pojavi, o katerih smo govorili, niso taki, da bi imeli poseben pomen za stranko. Taki pojavi se primerjajo povsod, a povsod so le dokaz, da so v doMčni stranki tudi ljudje, ki nimajo tistega, kar je grof de Mun imenoval »esprit du corpsa. Tega duha pa je treba v stranki gojiti, kajti le kjer vlada tak duh, tam je stranka kompaktna, edina in sposobna rešiti velike naloge. Vzlic omenjenim posamičnim pojavom lahko rečemo, da je narodno-napredna stranka v tem oziru še dosti edina in solidarna. Če ostane tako, kakor je bilo doslej, se klerikalizem zaman trudi, da bi naše falange podrl. Velika kriza. V habsburški monarhiji je nastala tako velika kriza, kakor je že desetletja ni bilo. Ne gre se le za osebe ali za posamične zakone, marveč za podlago cele monarhije, za dualizem Niti Korber, niti Khuen ne vesta, kako bi spravila pod streho avstro - ogrsko nagodbo in revizijo brambnega zakona. Korber je v največjih stiskah. V Gahški se je začela vojna proti njemu, državne blagajne so prazne, ravnovesje v proračunu je v nevarnosti, v parlamentu pa ima opraviti ne samo s Češko ob-strukcijo, nego tudi z opozicijo raznih drugih strank. Na svoji strani ima samo 134 glasov združenih Nemcev. Tudi če bi se mu posrečilo si zagotoviti vseh 66 poljskih glasov, bi imel šele 200 mož na svoji strani in bi mu manjkalo 13 glasov do nadpolovične večine, katere bi moral dobiti ali pri tirolskih kler kalcih. ali pri Lahih ali pa pri čeških veleposestnikih. A kaj bi mu ta slabotna večina pomagala proti češki obstruk-ciji, ki sama lahko prepreči vse »državne potrebe«, v prvi vrsti nagodbo in brambni zakon. Proti temu ni pomoči ne z novimi volitvami, ne s § 1-4 In enako težak je položaj ogrske vlade. Tudi ta ne ve, kako bi si pomagala iz stiske. Vojni minister Pittreich je prišel v Budimpešto, da se posvetuje z ministrskim predsednikom zastran narodnostnih zahtev opozicije glede armade in pojde potem v Ischl poročat cesarju. Brez dvoma se odloči pri ti priliki, kako bo smel Khuen-H-der«rary postopati, ali se bo moral lotiti boja proti obstrukciji, boja, čigar izid je popolnoma negotov, ali se zgodi nova kapitulacija »Narodni Listy« sodijo, da zmagajo Madjari in da se Jan Lego. Star, visok gospod s srebrno, lepo brado, s še vedno ravnim pokončnim držanjem in živahnim govorom, tak je Jan Lego. Njegova soproga je dro bna, ljubezniva in ginjeno posluša pripovedovanja svojega moža, o tem njegovem dolgem življenju, v katerem je toliko delal in se trudil. Oba vas sprejmeta prijazno, kadar pridete, posadita vas k mizi, postrežeta vam z vinom in zakuski. Toplo je v sobi, domače. Staro, priprosto pohištvo, beli čipkasti zastori, po stenah stare obledele fotografije, vse vas spominja na one sobe naših meščanskih družin tam doli na jugu. In ko se malo razgovorite, po kaže vam stari gospod vse one mnogotere diplome naših društev: »Ljubljanskega Sokola«, »Narodne šole« in mnogih drugih, ki vise po stenah in vas prestavijo nakrat v ono dobo pred desetletji, ko se je začel preporod našega naroda Lego je bil takrat eden prvih buditeljev nadih. Rad se spominja onih Časov, društev, ki so se takrat zakiadala, petja slovenskega, ki se je takrat zaslišalo, či talnic, ki so začele zbirati okrog sebe inteligenco, da se ne potuji in pogermani. Rad se ppominja onega svojega delovanja doli pri nas in s solznimi očmi vam čita priznalna pisma, častne diplome, ki so mu jih poklonili Slovenci tedaj, v priznanje in v zahvalo za njegov trud. Ljubi nas, Slovence, in vse svoje življenie, svoje moči je posvetil, da govori, pripoveduje o nas, našem značaju, naši domovini in o vsem, kar je našega. — Vidite, mnogi mislijo tu na Češkem, oa sem Slovenec, — mi je dejal. — Bil sem pred leti doli pri vas in ko sem se vrnil, zastavi me ta in oni na ulici: »Ste bili pač srečni, da ste videli zopet domače kraje«, so me pozdravili in čudili so se, ko sem rekel, da sem Čeh. Ali vendar tisti prvi časi, ki jih je preživel pri nas, so bili težki in grenki. Pripovedoval mi je to. Skoro pred petdesetimi leti je bil prišel v Kamnik. Obljubila se mu je služba kancelista, ali ko je prišel doli, sedel je že drugi na njegovem mestu. In Še vesel je moral biti, da so ga pri- držali za diurnista po 25 gld. na mesec Trda mu je bila takrat Skrbi je imel, vsi so ga pisano gledali, slišal je, da je tujec, »Peme« in da bi ne bilo škoda, da bi bil ostal tam, kjer je bil. Tako hudo mu je bilo, da je šel enkrat ven za mesto, legel pod drevje in se jokal, kakor otrok. Šele pozneje v Ljubljani in v Trstu, je našel svoj pravi delokrog, kjer je mogel razširjati ideje, ki jih je prinesel iz Češke, o narodnem ponosu, o koristi narodne vzgoje, narodnega speva in čtiva. Levstikov prijatelj je bil in Ce-gnarju je pomagal prevajati »Babico« od Božene Nčmcove. Moj Bog, kje so tisti časi! . . . Še, ko je bil doli pri nas, je pisal v razne češke liste informativne članke o naših razmerah. In pisal je z vnemo, z resničnim zanimanjem in ljubeznijo. Leta 1857. je prišel k nam, a leta 1873 se je vrnil nazaj v Prago. In tu je razvil živahno gibanje za nas, seznanjal je Čehe z nami in budil zanimanje za nas. Predaval je v ameriškem klubu žen, v umetniški besedi, v Slaviji in v drugih društvih o našem narodu, o naši literaturi, o Bleiweisu, o naš h narodnih pesmih in naši lepi domovini. Danes mi mlajši niti ne znamo prav oceniti to delovanje. Narodnostno orodje se je že malo pomirilo, ljudstvo je zavednejše in naše težnje, naše delovanje se ne ograničuje več samo na narodnustno polje, druge ideje nas vznemirjajo. Ali takrat, pred desetletji je stopilo vse drugo v ozadje pred velikim vprašanjem narodnostnega obstanka in simpatije, ki so se takrat v Češki širile za nas, so nam bile mila in dobrodošla zaslomba v naših prizadevanjih. Lego je bil takrat v Pragi nekak naš slovenski konzul. Vsem je dajal informacije, vsakemu povabilu, da predava o nas, se je odzval z veseljem. Svoja predavanja si je vselej vestno in temeljito pripravil in vsako od njih je bilo resničen in zvest obraz našega dejanja in nehanja. Pokazal mi je ta predavanja s pobledelo tinto lepo in pazljivo napisana v zvezke. Papir je že rumen, star, prepe-rel ali tisto, kar je zapisano, bi bilo tudi še danes po tolikih letih zanimivo in informativno. Tudi slovenščino je poučeval cela štiri leta in imel je enkrat celih sto in šest učen- cev. Ni mu bilo za trud in kakor uradnik, vezan po pisarniškemu delu in z majno plačo, ni štedil nikdar s časom in trudom, kadar nam je mogel kaj prospeti. Da bi tudi pri nas dom azbudil enako zanimanje za Čehe, kakor ga je on vzbujeval v Pragi za Slovence, pošiljal je našim dijakom češke knjige, da bi se naučili jezika in poznejše črpali koristi zase in za bvoj narod, ne le iz češke literature, ampak sploh iz vseh pridobitev čeških na kulturnem in gospodarskem polju. Preko sto knjig je poslal doli iz svojih lastnih, jako skromnih materijelnih sredstev. Vsaki knjigi je priložil kratek navod o čitanju češkega jezika in njegovih najglavnejših posebnostih. Ljubljanskemu gimnaziju in drugim našim šolam je pošiljal razne mineralne zbirke, v učiteljskih krogih je znal probuditi agitacijo za razširje-vanje mladinskih spisov; od njega jo tudi misel častnih nagrad za take dobre pedagoške spise. Napisal je jako dober slovarček slovenskega jezika s slovnico za Čehe in leta 1887., o priliki prvega izleta Čehov na Slovensko, je napisal priročen in jedrnat kažipot po naši domovini. 9 njihovim zahtevam ugodi. Temu dostavljajo , da vse to kar se M a d j a r o m v narodnostnem oziru dovoli, to se mora dovoliti tudi vsem drugim narodom habsburške monarhije. _ Poljaki in vlada. Med Poljaki in med ministrskim predsednikom Korberjem ni vladalo nikdar posebno prijateljstvo in Če so Poljaki hodili z vlado in Btregli dr. Korberju, je bila to največ zasluga viteza Jaworskega, predsednika poljskega kluba. Zadnji čas pa se je začelo med poljskimi poslanci neko gibanje, ki meri na to, da bi se Po Ijaki združili s Cehi proti vladi in prešli v opozicijo proti Korberju. Mišljenje tega dela poljskega kluba se zrcali v resolucijah, ki so bile sprejete na tarnopolskem shodu po slanca Garapicha. Taka prememba taktike zahteva seveda tudi pre-membo v vodstvu poljskega kluba in res se je začelo delati na to, da bi odstopil vitez Jaworski. Ministrski predsednik Korber se je tega tako ustrašil, da je začel Poljakom groziti. Veleoficijozna »Extrapost« je šla za vlado v boj in zahteva, da mora Jaworski ostati načelnik poljskega kluba in da mora klub ostati nekaka telesna straža ministrskega predsednika, sicer bi klub in gališka dežela občutila vladno nemilost. V Gališki bo te grožnje obudile veliko nevoljo in celo »Siowo Polskie«, glasilo Landerbanke, pobija vlado in pravi, da ni mogel nihče Jaworskemu tako škodovati, kakor je to storil Članek v »Extrapost«. Politične vesti. — Pri dopolnilni volitvi v deželni zbor v okraju Češki Brod Kostelec nad Černymi Lesy je izvoljen češki agrarec Novak s 1095 glasovi proti socialcu Klofaču, ki je dobil 461 glasov. Mladočehi pri tej volitvi sploh niso postavili kandidata. — Novo g i b a r j e v prid enaki in direktni volilni pravici. Vodstvo socialno - demokratične stranke, kakor tudi zveza socialno-demokratičnih poslancev zopet kličeta v nekem oklicu na avstrijsko prebivalstvo v boj za enako in direktno volilno pravico. V ta namen se bo vršil v nedeljo 26. t. m. velik shod v praterskem dirkališču Dnevni red tega shoda, na katerem se bo govorilo hkrati kar s treh odrov, se glasi: »Proč s- privilegijskim parlamentom! Na dan z enako volilno pravico!« — Nov časopis. V soboto je izšla prva številka »Naroda«, katerega ureduje znani srbski državnik Ivan Gjaja, bivši srbski zastopnik v Sredcu. Ta radikalni list bo deloval v prid spora zumljenju med zmernimi in neodvisnimi radikaloi. Gjaja je že prej mnogo deloval za spora zumljenje med obema strankama in je nedvomno, da se mu bo sedaj kot uredniku novega časopisa posrečilo to doseči. — 60 pušk (karabiner jev) je odnesel neki makendon-ski četovodja v sporazumljenju s pu-škarjem 2. pijonirekega bataljona v Sredcu. Tatvino je opazil zvečer neki častnik. Takoj se je napravilo več konjenikov na pot, da ujamejo Ma-cedonca in ubeglega puškarja. — Postajo brezžičnega brzojava postavljajo Rusi v bližini Port Arthurja, katera jim bo omogočila direktno zvezo z ruskimi bojnimi ladijami, ki se nahajajo v pečilskem zalivu. — V Askabadu se bo ustanovil četrti železniški bataljon za transamursko železnico. Katoliški uzori. (Dalje.) Francoska revolucija je storila ve-lezaslužno delo, ko je naredila konec vsem sinekuram v cerkvi, tistim cerkvenim službam, ki so veliko nesle, a imeteljem niso prozvročale nikaeih skrbi. Odslej je bilo na Francoskem toliko Škofov, kolikor je bilo političnih okrajev (83). Škofje so bili podrejeni desetim nadškofom. Za vsaeih 6000 prebivalcev je bil določen en župnik, škofe so volili okraji, župnike pa fare, volilno pravico pa je imel vsak, kdor je hodil k maši. Plače so dobivali škofje od 12000 do 50.000 frankov, župniki od 1200 do 6000 frankov, kapelani najmanj 700 frankov. Poprej je imel papež pravico do kanoničnega vmeščenja cerkvenih dostojanstvenikov in pravico, dovoljevati dispenze. Revolucija je to popolnoma odpravila, a se dogmatičnih naukov cerkve ni dotaknila. Nadalje je revolucija določila, da mora vsak, kdor je izvoljen za kako duhovniško službo, napraviti skušnjo iz verskih naukov katoliške cerkve, moral je biti neomadeževan, in se moral ne glede na versko edinstvo z vidnim poglavarjem katoliške cerkve odpovedati avtoriteti vsacega tujega škofa. Duhovščina se je branila priseči na to, z narodnega in državnega stališča popolnoma utemeljeno ustavo. To nasprotovanje duhovščine, ta upor proti volji naroda, proti resničnim narodnim in državnim potrebam ustrezajoči ustavi je bil vzrok groznemu klanju duhovnikov 1. 1793 —1794. Duhovniki so hoteli hiti neodvisni od naroda in od države, hoteli so stati nad narodom in nad državo. Tega ne more noben zaveden narod dopustiti in zato je ljudski srd nad omenjenim puntom tako strašno vzkipel, zato je narod ta punt tako neusmiljeno maščeval. V svoji jezi je narod celo odpravil vse bogočastje in „odstavil- Boga — a to je le kratka epizoda, ki je trajala le kaki dve leti. Od 1. 1795., ko jo bila zopet dovoljena privatna služba božja, je prenehal odpor proti veri in ko se je 1. 1799. vrnil Napoleon iz Egipta in postal prvi konzul, je zopet upeljal rimsko katoliško vero. Tega pa ni Napoleon storil iz prepričanja, iz verske vneme, mar- — Nekoliko dni pred izletom je prišel neki češki založnik k meni in mi je rekel, naj mu napišem takega vodnika po Slovenskem, — mi je pripovedoval. — Obljubil sem in takoj sem sel k delu. Gelo noč sem pisal, zakaj drugi dan v jutro je moral iti del rokopisa že v tiskarno. Vzel je drobno, lično knjižico in mi je čital nekaj mest iz nje. V le pih besedah opisuje našo domovino, ki jo je tako dobro poznal in vsaka od teh besed je polna ljubezni do naše zemlje, do naših krasnih gora, penečih rek, do skalovitega Krasa in onih udobnih, zelenih dolin sredi na šega srca, okrog bele Ljubljane. Lju bil je te kraje in ljubi jih še zdaj, zakaj glas starca je drhtel, ko mi je čital te svoje opise in solza mu je zdrknila v belo brado. Pokazal mi je stare časopise, žolte in preperele, vse one mnoge diplome mi je pokazal, ljubezniva pisma starih njegovih znancev doli na jugu; dobre besede mi je povedal, katere so mu kdaj doli pri nas dejali. — Vidite, Vaš Gabršček mi je dejal, da sem mu bil čestokrat njegov očetovski svetovalec v mnogih rečeh in ljubljanski župan, vidite, obišče me vselej, kadarkoli pride v Prago. Veseli me to. Ne bi bil rad pozabljen! Star je že. V septembru, — 14. septembra, — bo slavil bvojo sedemdesetletnico. Rojen je leta 1833. v Lhotč na Češkem. Poštenjak je, mož dobrega srca, odkritosrčne duše. Danes napredujemo, mladi smo sto novih idej nas vznemirja, sto novih ciljev vidimo, pred seboj, za katere se trudimo, za katerimi hrepenimo Ne gorimo izključno le za eno stvar, ker danes ni več tako važna, ker so drugi delali pot, po kateri danes hitimo dalje v pred. Ali kadar se zastavimo, kadar se ogledamo po poti, po uglajeni cesti nazaj, takrat nas obide mehko čustvo hvaležnega spomina onim, ki so nam to pot pripravljali in gladili. Ne trebamo se sramovati te tople, odkritosrčne hvaležnosti, tega mehkega spominjevanja, zakaj tudi mi obstojimo enkrat ob cesti in drugi pohitijo po poti mimo nas naprej, po ti poti, po kateri mi zdaj hodimo in jo pripravljamo dru gim za nami. Zato so bile napisane te vrste Janu Legu, ki je zaslužil lepših, ali, ki ga prosim, da jih sprejme tako, kakor so bile napisane, s toplim, odkritosrčnim srcem. Z« K. več iz političnih nagibov. Za svojo osebo je bil Napoleon I. brez vere, dasi je rekel da „njegovi živci z eksistenco Boga simpatizirajo." V Egipta je Napoleon koketiral z mohamedansko vero, ko je pa postal gospodar Francije in delal svoje načrte, kako si pridobi cesarsko krono, tedaj je vzel v poštev tudi katoliško vero kot sredstvo za vladanje ljudi. Kot reprezentanta katoliške vere je smatral Napoleon samo papeža in zato je tudi Cracaultu, ki se je v njegovem imenu pogajal s papežem, naroČil, naj govori s papežem, kakor da komandira 200.000 vojakov. Ko so Francozi 1. 1799. zavzeli papeževo državo, je postal papež Pij VI. njihov jetnik. Pij VI. je umrl in vse je kazalo, da bo sedaj sploh konec pa peštva. Toda konklave se je vendar vršil in sicer v Benetkah pod zaščito Avstrije in izvoljen je bil za papeža škof Chiaramonti iz Imole, ki se je imenoval Pij VII. in si je izbral za državnega tajnika jako odličnega državnika Consalvija. Ze po bitki pri Marengu je bil Napoleon naroČil škofu v Vercelliju, naj se dogovori s cerkvenimi faktorji glede obnovitve katoliške cerkve na Francoskem. Sad dolgih pogajanj, kijih je deloma Napoleon sam vodil s papeževim državnim tajnikom Consalvijem, je bil konkordat z dne 15. julija 1801. Prav za prav je Pij VIL s tem konkordatom potrdil vse, Česar njegov prednik Pij VI. na noben način ni hotel potrditi: ustavo francoske duhovščine in francosko državno cerkev. Zato je bila rimskokatoliška vera proglašena kot „vera večine francoskega naroda", papež pa pripoznan kot poslovodja te vere. Papež sam je prevzel nalogo pridobiti dotlej nastavljene francoske Škofe, da se odpovedo svojim mesiom. Konkordat določa, da imenuje vlada vse Škofe, župnike pa imenuje škof, ki pa mora za vsacega župnika izposlo-vati privoljenje vlade. Kanonično vme-šČenje škofov se je prepustilo papežu. Vsi duhovniki morajo republiki priseči zvestobo in dobe svojo plačo od dr zave, papež pa pripoznava, da so privilegiji bivše francoske krone prešli na republiko in na njene poglavarje. Takoimenovani „viganicni Členi," s katerimi je Napoleonova vladu, ta konkordat uveljavila, so rimsko kurijo silno razdražili. S temi Členi se je namreč obnovilo cerkveno pravo stare galikanske cerkve. Papeževe naredbe so bile veljavne le, Če jih je vlada odobrila, isto tako vsi sinodalni sklepi. Dijecezanske sinode so se imele vršiti samo, če je to dovolila vlada. Vsak vernik je imel pravico proti cerkvenim odredbam apelirati na državni svet, vsi učitelji na teologičnih semeniščih so morali podpirati izjavo francoske duhovščine iz 1. 1682., takozvane „galikanske člene." Država je pripoznala civilni zakon in prepovedala prirejati ob nedeljah cerkvene slovesnosti, katerih ni vlada posebej dovolila. Zunaj cerkve sploh ni bilo dovoljeno, izvrševati katerakoli cerkvena opravila. Ko je Napoleon tudi za italijansko republiko sklenil enak konkordat s papežem, se je dal voliti francoskim cesarjem in se dal po papežu samem kronati in maziliti. S tem je hotel utrditi svojo avtoriteto, pokazati francoskemu narodu in celi Evropi, da je tudi od cerkve in od njenega poglavarja pripoznan kot naslednik Karola Velikega kot pravi rimski cesar. Na to je računal že tedaj, ko je sklenil konkordat, in račun se je ohnesel. Napoleon je sicer papežu izkazoval največje časti ali v resnici ni bil papež nič druzeg-a, kakor prvi dvorni kaplan francoskega cesarja in vrhovnega vladarja skoro vse Evrope. Napoleon se potem, ko je bil kronau, tudi ni več dosti zmenil za določbe konkordata. To kršenje konkordata in pa papežev odpor proti Napoleonovi zahtevi, naj papež kot vladar Rima opusti nevtral nost, — to je prouzročilo razpor med papežem in Napoleonom. Slednji je kakor vedno postopal kar sumarično : vzel je papežu rimsko državo in jo združil s Francijo. Papežu je pustil samo dostojanstva njegova in dva milijona letnih dohodkov, sicer pa je papež postal cesarjev podanik. Ko je papež proglasil Napoleona za razbojnika in ga preklel, je Napoleon zopet napravil kar kratek proces in je papeža zapri. Papež se je sicer dolgo upiral odpovedati se svoji posvetni državi, ali končno se je 1. 1813 le udal. Čim pa je začela Napoleona zapuščati sreča, je papež izsiljeno izjavo ko j preklical in ni hotel privoliti v nobeno koncesijo, šele ko je bila že polovica Francije in Italije za Napoleona izgubljena, je bil papež puščcn na svobodo. Mesec pozneje se je Napoleon odpovedal cesarski kroni. Dunajski kongres je obnovil papeževo državo, jezuvitski red se je z vsemi njegovimi pravicami in privilegiji obnovil, papeštvo je na stari operacijski podlagi začelo svoje delo s pomlajenimi močmi. Skupščina »Zveze slov. pevskih društev". Včeraj dopoludne in popoludne se je ▼ pevski dvorani »Glasbene Matioe« vršila šest ur trajajoča prva skupščina »Zveze slovenskih pevskih društev« ob veliki udeležbi in zelo živahni, a vseskozi stvarni in globoko resni debati. Izmed 17 slovenskih pevskih društev, ki so do sedaj pristopila k »Zvezi«, jih je trinajst v smislu pravil odposlalo svoje za stopnike v skupščino zveznih odpo slancev. Zastopali so: I. P e v s k o d r u š t v o »K o 1 o« v Trstu g. Fran Kravo s 2 Slovansko pevsko dru štvo v Trstu g. Drag. Podrekar. 3 Pevsko in glasbeno društvo v Gorici g. dr. H Turna. 4 Pevski zbor »Narodne čitalnice« v Gorici g. prof. I v a n M e r c i n a. 5 Bralno in pevsko društvo »Maribor« v Mariboru g. Anton Rebol. 6 SI (3 vensko pevsko društvo »Edinost« v ^alou na Štajerskem g. Košar. 7. P e v s k i z b o r »N a r o d n e č i tal niče« v Kranju g. Vilko Rus. 8 Prvo slovensko pevsko društvo »Lira« v Kamniku g. Rudolf Binter. 9. Pevsko društvo »Zvon« v Smartnem pri Litiji g. Rud. P 1 e 8 k o v i 6. 10 Č 11 a 1 n i c o v Š i š k i g. F r. Dren i k II. Pevsko društvo »Ljubljana« v Ljubljani g. Ivan G o 11-h a r d. 12. Slovenskodelavsko pev sko društvo »Slavec« v Ljub* ljani g Ivan Dražil. 13. Pevski zbor »Glasbene Matice« v Ljubljani g. prof. A n ton S t r i t o f Svojih odposlancev niso odposlala ali pa se niso dala v smislu pravil po lastnih odposlancih zastopati štiri društva: Pevski zbor bratovščine sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu v Trstu, Dolenjsko pevsko društvo vRudolfovem, Pevski zbor bralnega društva na Bledu in Celjsko pevsko društvo. — Med poslušalci je bilo mnogo pevcev »Glasbene Matice«. »Ljubijanea in »Slavca«. Zborovanje skupščine je ob polu-desetih dopoi ud ne otvor*! profesor A Š t r i t o f, načelnik pevskega zbora »Gl asbene Matice«, povdarjaje pomen in srn t - r »Zveze« ter v imenu osno valnega odbora, v katerem so bili poleg njega še gg prof. Matej H u-bad, koncertni vodja »Glasbene M* tiče«, Ivan Draži i, t. č. predsednik »Slavca« in K G u t n i k , bivši predsednik »Ljubljane«, iskreno pozdravljajo zborovale^ s pristno slovenskim, od srca idočim bratsko-pevskim po zdravom. Ko je še g. računski nad-svetnik Anton Svetek kot pred sedmk »G asbene Maticea v lastni h si pozdravil zborovalce, bil je predsednikom zborovanja izvoljen prof. A. Stritof Posel zanisnikarja je prevzel g. Dragotin Šebenik. K prvi točki dnevnega reda »Poročilo osnovalnega odbora«, je govoril g. prof M Hubad, razvil v daijšrm govoru zgodovino postanka »Zveze« ter orisal v velikih potezah njeno važnost, kar se je z navduše njem vzelo na znanje. — Največ časa |e upotrebovaia druga točka dnevnega reda: Posvetovanje o delo vs-n j u »Z v e « e s i o v e n s k i h pevskih društev«. Pravila* Zaveze«, katerih ministrsko potrditev je naznanilo c kr. deželno predsedstvo kranjsko Z odlokom z dne 17. marca 1898 leta, št. 1240 pr. so se paragraf za para «r<»fum vsestransko pretresla in debate so se zelo marl|ivo udeleževali vs i skupščinarji in tudi nekateri drugi člani. Videlo se je na prvi mah, da s skupščinarji dobro preštudirali pravila, kajti njih nasveti so bili vseskozi tako stvarni, trezni in premišljeni, da so globok vtis napravili na ves »pevski parlament«. Osobito so se odlikovali v debati gospodje dr. Turna in prof. Mercina iz Gorice, Kravos in Podrekar iz Trsta, prof. Hubad in Dražil iz Ljubljane. O marsikaterih točkah, ki so občnega zanimanja, uUgnemo o priliki še govoriti. — V smislu § 12. in 35 a) pravil se je do čila svota, katero plačujejo društva »Zvezi« za vsakega svojega petje iz vršujočega člana, na 4 0 vin. Ker je bilo med tem poludne že prešlo, se je prekinilo nadaljno po svetovanje o delovanju »Zveze« in preložilo na popoludne, in skupščina je prestopila k tretji točki dnevnega reda, k volitvi upravnega odbora. Na predlog g. dr. Turne sta bila med živahnim in dolgotrajnim odobravanjem za dobo enega leta izvoljena: predsednikom »Zveze sloven skih pevskih društev« prof. Anton Š t r 11 o f, »Zveznim« pevovodjem prof. Matej Hubad. Nato so bili c slaao* vanjem izvoljeni: namestnikom »Zver nega« pevovodje g. Pavel Gorjup in 8 odbornikov: gg. A r rn i Č Maks o, prof. Anton Dekleva, Ivan Dr a žil, Ivan G o 11 h a r d , dr. Rihard Karba, Ivan Kocmur, dr. Via. dimir Ravnihar in Lavoslav Verza k, preglednikoma računov pa trg. Konrad Rozman in Ivan Z a-vršan. Bila je med tem skoro že ena ura. Popoludne se je posvetovanje od treh do polu šestih nadaljevalo in končalo. Za kraj skupščine prihodnjega leta se določi Ljubljana, čopa velike šolske počitnice. Pri zadnji točki »slučajnosti« je predlagal prof Mercina, naj bi »Zveza« posredovala, da dobimo kmalu slovensko glasbeno terminologijo, na kar je prof. Hubad razložil, da on v rokopisu že pripravlja »slovensko glasbeno teorijo«, »harmonijo«, »kontrapunkt« in »glasbeno zgodovino«, po katerih knjigah naj bi se dogovorno z drugimi glasbeniki sestavila »terminologija« po abe čednem redu. — Tržaško pevsko društvo »Kolo« je dalje stavilo zelo umesten in praktičen nasvet o »pevskih hranilnicah« za izlete. Končno se g. Fran Dren i k zahvali gg. prof Hubad u in prof Štntofu za njihovo vapešno delovenje za »Zvezo«, na kar predsednik zaključi z boro vanje skupščine. — Raz poslopja »Glasbene Matice« je vihrala slovenska trobojnica in poleg nje cesarska zastava. Dnevne vesti. V Ljubljani. 20 julija. — „Slovenčevi(( doviipi. Priobčili smo oni teden izviren dopis iz Rima o tistih kardinalih, ki imajo največ upanja na zmago pri volitvi novega papeža. S tem poročilom smo prehiteli mnogo velikih listov, tudi več dunajskih listov, ki so sicer navadno dobro informirani »Slovenca« je to seveda bolelo, hudo bolelo in zato se hoče iz nas norca delati. Samo mala nerodnost mu je spodletela. V tisti številki uganja svoje dovtipe, da smo karaterizirali kandidate, ki so papabili, v isti številki se šali, kaj vse mi vemo — v isti številki je »Slov « prinesel slikeravno tistih kardinalov in povedal, da, če kateri izmed teh ne postane papež — bo pa izvoljen — kdo drugi. Napravil je pa še veliko boljši dovtip. Strmečim svojim bralcem je povedal, da ima papt-samo 3000frank, letnih dohodkov Vsa Slovenija od Drave do Jadranskega morja se je smejala temu dovtipu. Škoda da ni povedal »Slovenec«, da je papež ravno zdaj poslal zadnjo srebrno kofežlico framazonom v »verzocengo«, da more plačati zdravila. Efekt bi bil velikanski, kajti pobožni katoličani bi gotovo ne vpraševali, zakaj se niso med darila vštela tudi d a r i 1 a, kijih papež dobiva vsako leto in s katerimi je nabral še nad 2 0 milijonov premožeja ter je v položaju, da neče sprejeti tri in pol milijona na leto znašajoče subvencije, ki m je po italijanskem zakonu zajamčena Ali v tem ravno tiči »Slovencev« dovtip. »Slovenec« računa kot dohodke le to, kar dobiva papež iz svojega zemljišča, daril pa ne šteje med dohodke in obresti od nakopičenega premoženja tudi ne. Pa reci kdo, da gospodje okrog »Slovenca« niso humoristi. — Važna razsodba. Zgodilo se je že neštevilnokrat, da so bili ljudje zaradi motenja vere ob sojeni, ker se niso odkrili, ko je šel duhovnik umirajočega človeka pre videt Zdaj ja viš|e sodišče v Gradcu izdalo razsodbo, ki temelji na drugi podlagi. Knjigovez Adolf Weinhart v Celju, po veri protestant, je bil obtožen zaradi motenja vere, ker se ni odkril, ko je šel mimo njega du hovnik z zadnjo popotnico. Obtožba je rekla, da se s tem ni dostojno vedel in žalil verska čutila. ViŠje deželno sodišče pa je kazensko postopanje proti \Yeinhartu ustavilo. V utemeljevanju tega sklepa pravi, da odkrivanje v takih slučajih pomeni kot dejanje devocije že udeležbo pri verskem opravilu, k temu pa se ne sme nikogar siliti, najmanj še kakega drugovernika. — Ta razsodba je gotovo logična in odgovarja tudi pravnemu čustvu vsakega razumnega človeka. — Senškar obsojen — konec vitanjske katoliške tragikomedije« Dne 14. t. m. se je vršila pri okrožnem sodišču v Celju pod predsedstvom deželnosodnega sveto vs.ea Gregorina končna kazen gka razprava proti revizorju pro-glule »Gospodarske zveze«, Drago-; ;■ u Seliškarju, zaradi deliktov, katere je imel na vesti glede propa-lega konzuma v Vitanju. Ta Seliškar ima namreč pri »Gospodarski zvezi«, subvencionirani od poljedelskega ministrstva častno nalogo, da falzifi cira za razne kaplanske konzume in »zadrege« letne račune in bilance ter da spravlja s tem našega dobrega, ali preveč zaslepljenega kmeta v škodo in zapore. Zaleva vitanjskega cenzurna, katerega je natvezil tamošnjim nezavednim Pohorcem bivši vitanjski župnik, poslanec in dekan Žičkar, s pomočjo od štajerskih klerikalcev za hip ujetega žalskega Kača, je itak znana iz prve obravnave, pri kateri so bili obsojeni na več dni in tednov zapora vsi udje načelništva in nadzorstva, sami pošteni, pa nezavedni in brezvestno zapeljani kmetje. Ko pa je začel kenzum, kakor povsod drugod, pokati na vseh koncih in krajih, pobral je njegov duševni oče. poslanec Žičkar, svoja šila in kopita ter jo odkuril urnih krač tja doli v Videm, ne zmeneČ se več za uboge zapeljane žrtve, katerim poleg tega, da bado namesto pravih krivcev po nedolžnem ričet jedle, preti še druga nevarnost, da jim bodo prodane domačije ter da utegnejo biti primorani z ženami in otroci po svetu beračiti. Skupna izguba znaša nad 20.000 kron, katero bodo morali šteti u d j e n a č e 1 n i š t v a upnikom. Tak je bil torej tisti bežji blagoslov, katerega so obljub Ijali različni katoliški osrečevatelji-konzumarji ubogim kmetom. Sreča je pri vsem še to, da je ljudsvo vendar vsaj že nekoliko spregledalo ter se vsaj sedaj ne da več tako slepo voditi od vsakega mlečnozobega ka plana. Pri tej obravnavi proti Seliškarju je zagovarjal istega zopet dr. S c h W e i t z e r. Iz razprave se je razvidelo, da je bil napravil Seliskar, katerega je poslala v Vitanje »Gospodarska zveza«, za tamošnji nesrečni konzum dve bilanci; prvo površno, ki pa je vzlic površnosti, to se pravi, akoravno se je prištelo med aktiva najraznovrstnejše dubi-jozne postavke, izpadla za konzum ali kmetijsko zadrugo, kakoršen ofici jelni naslov je isti imel, precej ugodno s par tisočaki izgube, zaradi tega je napravil Seliškar še drugo bilanco, po polnoma po metodi »Gospodarske zveze«, katera je izkazovala na videz nekaj dobička. Seveda trdita Seliškar in njegov zagovornik dr. Schweitzer, da pri tem prvi ni imel nobenega slabega namena. Klerikalci sploh nimajo nikdar slabega namena, le nam drugim, ki nismo prosvetljeni od sv. Duha, se zde njih nameni nekam čudni in so v protislovju s paragrafi kazenskega zakona. Dr. Scbweitzer se je trudil in si na vse kriplje prizadeval prepričati sodni dvor, da ni imel Seliškar pri falzificiranju bilanc kake slabe, dolozne misli. Nadalje je ugovarjal Schweitzer z zastare iostjo zadeve, češ, Seliškar je napravil krivo bilanco meseca aprila, dotični pregrešek zastara v treh mesecih, sodnija je pa izvedela o tem nedoloznem ravnanju šele meseca novembra. Po dr, Schweitzerjevem mnenju — in to mora biti vendar pravo, saj je pristen klerikalec od temena do pet& — je delikt dovršen z napravo krive bilance, ne pa z njeno porabo. Toda čudno! Klerikalec obrača in falzificira, sodni dvor pa obrne in diktira kazen. Sodnemu dvoru dr. Schweitzerjeva čudna iz vajanja glede delikta, ki se zakrivi s falzificiranjem bilance, nikakor niao imponirala in ne ugajala, ampak je razsodil, da je bil delikt dovršen šele v trenotku, ko se je hotelo zmotiti c. kr. oblasti s falzifioirano bilanco. Zaradi tega je bil revizor »Gospodarske zveze«, Drago-tinSeliškar, obsojen v smislu § 5. k. z. po §89. postave od 9. aprila 1873, drž. zak. št 70, na globo 100 kron, oziroma deset dni zapora. Kakor so bili po našem mnenju po nedolžnem obsojeni pri prvi obravnavi zapeljani kmetje, ki bo bili brez volje in vednosti slučajno udje nafielstva in nad zorstva pri vitanjskem konzumu, ravno tako po nedolžnem bode moral pihati ričet ali šteti krone ubogi Se iiškar. Skoda je namreč, da roka pravice ne more doseči pravih krivcev in iste zasluženo kaznovati. Pravilno in pravično bi bilo, da se kaznujejo pokrovitelji in ustanovitelji konzuma, ki pa so jo cdkurili, čim se je začela ladja potapljati in je Ž čkar skrit še za poslansko ima niteto in ravno tako pravilno bi bilo, da se name8tu Seliškarja, ki je le reven služabnik in mora storiti to, kar mu velevajo komandantje pri »Gospodarski zvezi«, če hoče sebe in svojo rodbino preživeti, kaznuje one komandante, ki so ga poslali v Vitanje in mu dali naročil, kako se bilance najbolje falz iioirajc. Dr. Schwcitzer je prijavil, kakor smo zvedeli, ničnostno pritožbo, pravijo pa, da le radi ekspenzarja. — Pozdrav ruskih izletnikov. Gosp. dr. Ludovik Jenko je prejel naslednji telegram: Krakov, 19 julija. Ujezžaja sevodnja v Rossiju, šljem mi)ym Slovenkam i slovenoam serdečnije privčty. Direktor Peter. — Kriza v Trstu. Tudi Trst ima svojo krizo. Različni dunajski listi poročajo, da bo tržaški namestnik grof G o e s s še kaki dve leti v državni službi, potem pa pojde v pokoj. Sililo se ga ne bo, da se odpove kot tržaški namestnik, a če se odpove, dobi kako višjo službo pri upravnem sodišču. A tudi če ostane grof Gojss namesnik v Trstu, se razveljavijo na jesen zadnje mestne oziroma deželnozborake vo litve v Trstu. Tako poročajo razni dunajski listi, katerim moramo se veda prepustiti odgovornost za to vest. Kar se tiče tržaških volitev, ki so se letos vršile, pa čujemo od zanesljive strani, da uteg nemo meseca septembra ali oktobra doživeti velezanimiv volilni proces. Kakor znano, je pri teh volitvah zmagala na tržaškem magistrata vladajoča stranka v vseh štirih razredih. V III. razredu je dosegla zmago, ker je vprizorila veli k a n-sko sleparijo. Glavni pomočnik pri ti slepariji je bil neki Oossani, ki je sedaj v Trstu zaprt in proti kateremu teče sodna preiskava. Zaslišanih je bilo že kakih 300 prič, toženi so pa radi te sleparije tudi trije laški mestni svetniki namreč B e n u s s i, L i e b m a n in C u m e r. To je vzrok, da cesar tržaškega župana še ni potrdil. Župan je hotel že odstopiti, a dr. Venezian ga je pregovoril, da je ostal. Vodja nasprotne italijanske stranke dr. Dompieri je proti volitvi v III razredu vložil več pritožb na upravno sodišče in na državno sodišče. Upravno sodišče seje že izreklo, da se vrši oeniteh pritožbobravnava in bo ta obravnava meseca septem bra ali oktobra. Ako se razveljavijo te volitve, bo s tem namestniški svetnik J e t t m a r tako kompromitiran, da bo moral iti v pokoj. Jett-mar je bil doslej vladni zastopnik v tržaškem mestnem svetu, a namestnik ga je že odstavil in je to zastop stvo izročil namestniškemu svetniku F a b i a n i j u. — Fran Folnegović f. V starosti 56 let umrl je v Zagrebu znani hrvatski politik in publicist Fran Folnegović. Svoj čas je igral v stranki prava veliko ulogo. Bil je izboren govornik in jako izveden v vseh političnih zadevah. Dokler je živel dr. Ante Starčevu-, veljal je Folnegović za prestolona slednika v stranki prava. Pozneje je Folnegović izgubil vpliv in veljavo in ni mogel več priti na površje. — Vinska poskušnja v tukajšnji deželni vinski kleti. Kakor prejšnjih se je udeležilo tudi sobotne vinske pokušnje prav veliko odličnega občinstva, med katerimi smo opazili tudi nekaj tujih vinskih tvgovcev. g V prijaznem. hladnem, sedaj lično preurejenem hramu, so udeleženci zopet prebili nekaj veselih ur pri srkanju izborne kranjske vinske kapljice. Zanimiva je tudi sedanja praktična poraba ta kozvanih sterilizatorjev, ki trdno pritrjeni v pilko, omogočujejo lahko točenje, zabranjujejo pa vsak pristop vinu škodljivih gliv, kakor na pr. kana, ooetnih gliv itd., ker zrak mora dohajati skozi v sterilizatorjih nahajajoči se 95% alkokol, ki vse glive pomori. — Postne vesti. Pri poštnem in brzojavnem uradu v Krškem bode od 20 t. m. do 20. avgusta popolna podnevna brzojavna služba. — Razpisano je mesto poštnega odpravnika pri novoustanovljenem poštnem uradu v Štolkarjah v kočevskem političnem okraju. — Poneverjenje pri okrajnem zastopu celjskem. Are-tovani tajnik okr zastopa Kosem je poneveril kao h 19 000 K. Sleparil je že od 1. 1898 na jako premeten način, toda nač^lstvo mu je prišlo vendar na sled. Ko je Kosem to zapazil je pobegnil v Ljubljano, a se zopet vrnil, na kar je bil vsled ovadbe načelstva okr. zastopa areto van. Nemci bi radi iz tega slučaja kovali politični kapital za svojo stranko, zato razširjajo po svojem časopisju najneverjetnejŠe laži o tej stvari. No, koristilo jim tudi to ne bo. — Utopljenci. Iz Ptuja se poroča, da so imeli tam tri dni zapored nesreče pri kopanju. V četrtek je v Dravi utonil mizar Vojska, v petek šolar Mušter. v soboto pa geo-meter M.hehč. Ko je slednji skočil v vodo se je takoj pogreznil, najbrž ga je zadela srčna kap. — Nova metla.•• Iz Zagreba se nam piše: Snetju madjarskega napisa s poslopja železniškega obratnega ravnateljstva je na banovo od redbo sledil koj drugi korak. Začeli so izpušČati iz zaporov nzne »sum ljive« ljudi. V Požegi so izpustiti 24 obdolžencev, v Zagrebu so po večmesečni preiskavi izpustili glavnega urednika »Obzora« prof Pasanc*, v Oseku pa urednika Lorkoviča inAVil-derja Izpuščenih je kacih 50 ijadi, seveda tacih, ki so bili popolnoma nedolžni. — Originalne inserate pri čela je tvrd k a Žnideršič & Val en-čič zopet uvršč^vati v naš list, a nekaj posebnega niso le njeni inse-rati, temveč tudi njeni izdelki »Ilir ske testenine«, o katerih ji dohajaio vedno laskava priznanj*. — Pred deželno bolnico je vsak večer zlasti pa ob nedeljah med 9. in 11. uro tako nemir, da bolnikom ni mogoče spati in se vsi /uradi tega pritožujejo. Želeti bi bilo, da bi včasih kak redar prišel tja, ker prijaznim prošnjam razgrajači itak niso pristopni. — Z nožem ranjen. V Spodnji Šiški je bil včeraj zvečer pretep in je bil v pretepu hlapec Franc Je lovčan z nožem eunjen v levo stran prsi pod srcem in nevarno ranjen. Pripeljali so ara v bolnico. — Tatvina. Služkinji Neži Omanovi, stanujoči na Valvazorjevem trgu št. 3, je Dila v soboto dopoludne v kuhinji ukradena denarnica, v ka teri je imela 40 K. Tatvine sumljiv je neki zidar, ki je v hiši delal. — Pod kanonom. Danes zjutraj se |e pri vaj»h topničarskega polka v bližini Dobrove prevrnil ka non na dva vojaka, ki sta bila oba dva na glavah poškodovana. Prepeljali so ju v vojaško bolnico. — Orožniki prijeli so pri Škofu Loki tata F. Repa. ki je bil 20. junija t 1. ušel iz kaznilnice v Mariboru. — Dva vola povozil je danes zjutraj dolenjski vlak pri postaji Žalna. — V Ameriko se je odpeljalo 18. t. m. ponoči z južnega kolodvora 140 oseb s Hrvatskega in 21 s Kranjskega. Dne 19. t. m ponoči pa 16 s Hrvatskega in 10 s Kranjskega. — Iz Amerike pripeljalo se je danes zjutraj 50 Slovencev in 50 Hrvatov. — Izgubljene in najdene reči. Delavka v tobačni tovarni Te režija Aličeva, stanujoča v Komen-skega ulicah št. 10, je izgubila včeraj na poti od Gradišča po Igriških ulicah in po Rimski cesti do Btei-weisove ceste zlato žensko uro in zlato verižico. Na krovu ure sta bili vdelani črki A. T. Uro in verižico je našel Matija Dečman, delavec v to bačni tovarni, stanujoč na Glincah in jo oddal na policiji. — V restavraciji Fantini bo danes in jutri zvečer koncert. ' Najnovejše novice. — — Živahna volitev župana je bila v občini Salkvi na Ogrskem. Orožniki so ustrelili tri volilce, vo-lilci pa so tri orožnike nevarno ranili. — Črngorska prinoezinja Ksenija, ki je porojena 1. 1882., se menda poroči z velikim vojvodo hesenskim, Ernestom L u d o v i- kom. Vsa knežja roibina Črnogorska se mudi sedaj v Heidelbergu. — Tatvine v s v e t o v a cl a v s k i posojilnici v Pragi pridejo, kakor se kaže, kmalu pred sodnijo. Proti nekaterim udeleženim osebam je preiskava že končana, tako proti go spodinji in ljubimki prelata Drozda, ki je bila Jv soboto izpuščena iz preiskovalnega zapora, v katerem je sedela od 1. oktobra. — Prizanesljiva žena. Od svojega moža ločena grofica Russell se je meseca de cembra poročila s svojim kočijažem Brovvnom. Oikar se je Brown iz hleva preselil v grofovsko spalnico svoje žene, je začel uganjati vsakovrstne lumparije. Nastopal je kot vojvoda Modena in napravil mnogo dolgov. Zaradi tega ga je žena pred nekaj tedni spodila. S<*daj je pa pri j »vila v londonskih listih naznanilo, da je Brownu odpustila in da zopet ž njim živi ... — Rop. V Dražda-nah sta dva roparja pri belem dnevu prišla v prodajalno zlatarja Molla. Napadla sta zlatarja, ga težko po škodovala, pobrala vse kar je bilo v prodajalni — celo premoženje — in pobegnila. Policija nima nobenega sledu, kdo da sta in kam sta šla — Grozna nesreča se je primerila blizu Nižnjega Novgo roda na Volgi. Parnik »Peter I.«, ki je bil otvorjen z volnenimi izdelki, se je užgal. Ladja je bila kar hipoma vsa v plamenu. Potniki so strahoma poskakali v Volgo in je šestdeset oseb utonilo. Redovniki kot papeži. V dolgi vrsti papežev najdemo mnogo bivših menihov Zadnii papež menih je bil Gregor XVI. Ta niti škof ni bil, ko so ga izvolili papežem in je prejel posveČenje šele po izvolitvi. 27 papežev je bilo iz redu avguštin-cev, 27 benediktincev, 5 frančiškanov, 4 dominikanci, 4 cistercienzij 1 kar tuzijanec in 1 karmeiitar Iz jezuvit-skega redu ni bil izvoljen noben p*pež. Ko so nekega jezuvitskega kardinala vprašali, kaj je temu vzrok, odgovoril je prav resno: »Vi se motite. Tudi jezuvitski red se ponaša z enim papežem iz svoje srede. Ne veste li, da je bil prvi papež sv Peter iz Jezusove družbe?« Bitka s ciganskimi roparji« Mi :četrtek je prišla v neko vas blizu Arada večja tolpa ciganov in se tam utaborila Ponoči so cigani ulomili v hiši najbogatej ših kmetov. S sekirami so pobili oba gospodarja in njiju druž ni, posle pa obesili. Kočijažu, ki se je branil, so prebili glavo in potem mrliča obesili. Izprazniti so obe hiši, pobrali celo pohištvo in odšli. Naslednje jutro, ko se je izvedelo, kaj se je zgodilo, so orožniki pohiteli za cigani in jih res došli. G gani so orožnike spreieli z revolver|i. Uneia se je prava bitka. Orožniki so ustreliti pet cganov, petnajst pa jih ranili. Šele potem so tolpo onemagali in razbojniško dru-hal uklemli. Književnost. — Novi akordi. Ravnokar se je začel novi in sicer tretji letnik tega skrbno urejevanega in lično tiskanega zbornika, čigar veliki po men za slovensko glasbo je vsakomur znan. Novi zvezek je okrašen s sliko našega izbornega skladatelja V. Parme ter obsega sedem skladeb in sicer: V. Parma: »Koračnica« iz operete »Amazonke« za klavir; V. Novak: »Bi mirna noć« za moški zbor z bariton solom; J. Prochazka: »Tak' si lepa . . .« za en glas in klavir; Srečko Albini: »Arlekinade« 1 serenata za klavir; Karol Hoff meister: »Nocturno«, dvospev s klavirjem; dr. Gustav I p h v e c: »Kukavica«, za mešan zbor; Emil Adamič: »Zimska kmetska pesem« za en 2las in klavir. Med skladatelji, ki so zastopani v tem sešitku so trije Slovenci, dva Ceha in dva Hrvata. — Priporočamo ©Nove akorde« vsem, ki ljubi|o slovansko glasbo in slovansko pesem. Ʊs bi že bil, da iz gioe|o iz naših hiš tuji proizvodi. V vabilu na naročbo »Nov. akorodov« je rečeno: Naš smoter ostane isti kakor do seda?. Mi hočemo dati skladateljem prilipo, da objavljajo svoje kompozicije, in s tem vzdigniti muzikalno plodovitost naših glasbenikov; mi hočemo pri občinstvu vzbuditi veselje do domače, do slovenske umet nosti, ki je do sedaj niti merodajna društva ne gojijo. Zastonj nam je vse stremljenje po najvišjih umetniških ciljih, ako naša muzika bodisi izvršu|oča ne stoji na narodno-slovenski podlagi. Izvršujoči umetnik umre in ž njim tudi njegova umet nost. Če Slovenci prednašamo tuja iela, s tem naša umetnost niti najmanje napreduje Duh mora biti naš, in ta duh veje jedinole iz del do maČih umetnikov, ki so ravno zbrani pod praporjem »Novih akordov«. Samo če gojimo ustvarjajočo slovensko glasbo, se približamo kulturnim ciljem narodne umetnosti. To niso prazne besede. Naj o njih oni pre- mišljujejo, ki so poklictn«, vodilno vlogo v naiem muzikalnem življenju. »Novi akordi« so tekom II letnika prinesli 4 umetniške priloge (krasne podobe štirih domačih skladateljev), 14 skladeb za klavir dvoročno, 11 pesmi za en glas in klavir, 6 za mešan zbor, 4 za moški zbor. 1 za 3 ženske glasove in klavir, 2 za četverospev; razun tega so se objavile 3 skladbe za orgije oziroma harmonij, 1 mešan zbor z orgijami, 1 kompozicija za srosli in klavir. Sodelovalo pa je pri zborniku 18 skladateljev različnih umetniških struj. 44 skladeb na 100 stranij v krasni zunanji obliki in 4 fino izdelane slike so se ponudile naročnikom za bagatelo 8 K. Razmere na Hrvatskem. Izgredi v Zagorju se še vedno ponavljajo in sicer v zadnjem času proti Židom, ki so vedno glasovali za vladnega kandidata. Posestniku Rauerju so s požigom zagrozili, če ne bo imel vedno razobešene hrvatske zastave. Rauer je ugodil zahtevi kmetov. —- V soboto je napadla četa broječa 16 mož s počrnjenimi obrazi sodnega pristava Cara in ga hudo pretepla. Potem so pa kmetje izjavili, da so se zmotili in da ni bil Car oni, katerega so pričakovali. Telefonska in brzojavna poročila. Papež na smrtni postelji. Rim 20. julija Včeraj zvečer je bilo razglašeno, da se je papeževo stanje nenadoma silno poslabšalo in da mora vsak čas umreti. „Tribuna" je naznanila, da je kardinal Va-nutelli ob 9. uri zvečer vstopil v papeževo sobo, kar bi pomenilo, da je papež že mrtev. Kardinal Vanutelli ima namreč nalogo, dati papežu odvezo in articulo mortis Iz vatikanskih krogov se poroča, da Vanutelli še ni bil poklican, da izvrši to svojo nalogo Danes zjutraj je bil prof. Mazzoni pri papežu in je konstatiral hitro propadanje moči. Uradno razglasilo pravi, da je papež ponoči prav slabo in prav malo spal in da je nevarnost ravno tolika, kakor sinoči. Rim 20. julija. V Petrovi cerkvi je bilo danes dopoldne ob Vali. uri izpostavljeno Najsvetejše. To je dokaz, da se bliža smrtna ura. Berolin 20. julija. Rimski poročevalec „Berliner Tagblatta" poroča z brzojavko, ki je bila oddana danes ob 4. zjutraj, da je papež že sinoči proti 9. uri umrl, tedaj, ko je glasom „Tribune" kardinal Vanutelli stopil v njegovo sobo. Tudi omenja, da se je smrt papeža Pija IX, prikrivala 20 ur. Dunaj 20 julija Potovanje vojnega ministra Pittreicha v Pešto, je imelo namen, dogovoriti se z ministrskim predsednikom Khu-enom Hedervarvjem o koncesijah, ki jih je pripravljena krona dovoliti glede armade V ministrstvu je dotični načrt že izgotovljen. Budimpešta 20 julija Vest, da je krona po princu Lichten-steinu zahtevala spomenico mesta Kečkemet zastran narodnih koncesij v armadi ni resnična. To spomenico je zaprosil knez Lichten-stein za svojo rabo, ne najvišji dvornik princ Lichtenstein Vzlic temu vlada tu splošno mnenje, da se krona uda in privoli v znatne narodnostne koncesije. Budimpešta 20. julija. Kossuth in Justh sta imela včeraj v mestu Mako velik shod, na katerem sta opravičevala svoje postopanje. Shod je bil silno buren, istotako shod, ki sta ga priredila Lengvel in Ba rabas v Zilabu Obe stranki trdita, da, sta na teh shodih zmagaU Pariz 20 julija. Imenovanje princa Alfonza zapovednikom portugalskih trdnjav je v portugalski armadi napravilo tako slab utis, da so se v nekaterih polkih primerili punti. 1 Slovenci In Slovenko 1 Ne zabite družba sv. Cirila ir Metoda 1 Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani. Uradni knrzi đnnaj. borzo 20. julija 1903. ISnloKbeul papirji* It Danu l'2°/t majeva renta . . . 10045J 100 65 4S°;0 srebrna renta . . . 10035 100 55 4° o av8tr. kronska renta . 100*70 10090 4«>/0 „ zlata „ 121 15' 12135 #°/0 rgrsk a kronska 1% „ zlata 99 351 99 55 1-20*601 120 80 i°,0 posojilo dežele Kranjske 41/,0/© posojilo mesta Splieta 99-751 — 100 — -'- **/»•/• n » Zadra IV.Vo bos.-herc. žel. pos ;i902 igo -— — ■ — 101 — 102 - 4°/0 CeSka dež. banka k. o 99 C 1 10010 4C So 41/,0 o zast. pi8. gal. d. hip. b. 98 6C »i ioo — 101 — j 10175 *'/i0/o pest- kom. k. o. z 106-46 107 45 f/s'/t zast. pis. Innerst hr. 101- 102 — 4Vi°/6 n h ogr- centr- deželne hranilnice 100 50 101-— 4,,/,°-'0 zast. pis. ogr. hip. b. 4V9°/o ob\. ogr. lokalne že- 100 100 80 leznice d. dr. . . . 100 — 101'— 4l/s°'o ti češke ind. banke 100 — 101 — 4°, 0 prior. Trst-Poreč lok. zel. 98 50 4*/o u dolenjskih železnic PP .-() 99 75 3°/o m juž. žel.kup. V« Vi 307 25 31-925 i*/t*/a av. pos. za žel. p. o. 100 60 101 30 Srečke. Srečke od ieta 1854 ... j 160- 166 — h » h 1860*/j . . j 184 - 156 — 1864 246 — 250 — tizske..... 156 - 158 — zemlj. kred. I. emisije 274 - 283 — ♦i j» 11 ■ ** 270 - *275 — ogrske hip. banke . ; 258 — 262 — ii srbske a trs. >0G'— 86 75 8875 „ turške ... 120 75 121 75 Bazilika srečke . . 18 90 19 90 Kreditne , . . . 430 — 436 — IncmoSke . ... as-— 87 — Krakovske „ ... 7950 83 50 Ljubljanske n , . 72 — 75-50 Avstr. rud. križa s ... 54 50 55 50 Ogr. „ „ n . . . 26 50 27 7.» Rudolfove „ 67 - 6950 Salcburške a 78- 82 — Dunajske kom. „ 450- 454-— Delnice* Južne železnice . . . 83- 84 — Državne železnice .... 670- 671 — Avstro-ogrske bančne del. 1594 ~ 1604 — Avstr. kreditno banke . . j 66315 664 25 □grške Zivnostenske „ . . •731 - 732 — 251 — 252*— Premcgokop v Mostu J3rux) 653 - 6f4 — 37050 PraSke želez. ind. dr. . . 1628 - 1640' — 463 — 464 50 Trboveljske prem. družbe . 375 - 379 — Avstr. orožne tovr. družbe 350 — ST2 — če? k c sladkorne družbe . 150- 1 153 — 11-33 11-37 20 franki.......II 19 Co 1907 20 marke ....... jI 2347 23 55 Severe igns...... 19 05 19 07 Marke ........ 117 37 117 57 Laški bankovci..... 95 20 95 40 Robiji........|| 252 75 253 75 Žitne cene v Budimpešti. dne 20. jubja 19C3. Ttrmlo. i Srnica *a oktober . . z% 50 kg K 714 maj 1904 . „ 50 B . 738 oktober. . j BO ^ , 614 Koruza „ julij . . . n BO „ . 639 »» n avgust . . „ 50 „ ,, 635 ii >! maj 1904 ., 50 „ „ 512 Cvs«? m oktober. . » BO . , 5 29 o vinarjev?, ceneje. Umrli so v Ljubljane Dno 17. julija: Marija'Ereznik. gosti'a, 50 let., je v Ljubljanici utonila. — Ivan Hu-dabivnik, delavec, 35 let. Pri 1 rvi 4, jetika. Meteorologično poročilo. Višin» nad morjem 306*2. Srednji »rac-ni tlak 736-0 mm 1-3 Čas opazovanja Stanje barometra v mm. rt o t-< — o ^ ~ •* Ve tro vi Nebo 16. 19. ■ 9. zv. 7. zj. 2. pop 7331 7349 733 5 230. 17 4 308 brezvetr. bL svzhod si. jvzhod jasno jasno jasno B 20. 9. zv. 7. zj. 2. pop. 733 0 7H31 733*7 240 187 280' si. jzahod sr svzhod p. m. jzah. jasne jasno oblačno Srednja temperatura sobote in nedelje 2? b in 24 1°, — normale : 19 8° in 19 8°. — Mokrina v 24 urah: 0'0 mm^in^OO mm — Zahvala. Za vsestransko prisrčno sočutje ob času bolezni, smrti in pogreba našega nepozabnega, sedaj v Bogu spavajočega sina in brata, gospoda Ivana Škerjanca pravnika in rezervnega častnika zlasti za tako častno, mnogoštevilno in tolažimo spremstvo pri pogrebu preminulega nam pokojnega, izrekamo vsem in vsakemu posebej svojo najiskrenejšo zahvalo. Posebej se Se zahvaljujemo pre častiti domači duhovščini, č g. župniku Martinu Malenšku za to'a-žilne obiske za časa dolgotrajne bolezni, darovalcem krasnih vencev, sploh vpem, ki so ob bridkem času z nan i sočustvovali in od blizu in daleč prihiteli, da izkažejo dragemu pokojnemu zadnjo čast. Bog plačaj vsem stotero, predragemu Ivanu pa bodi zemljica lahka in trajen spomin. (1890; V Ljubljani, 20. julija 1903. Žalujoči ostali.I sprejme takoj z dobrimi pogoji za stavbena dela (1887—1) Jakob Homovoc stavbeni in pohištveni mizar v Cink niči pri Rakeku. 12 stanovanj po 1 sobo in kuhinjo v Sp. Šiški na Kamniški cesti se odda s 1. avgustom. Več se izve v gostilni ,,pri Kan-kertu11 v Spod. Šiški. Oddaja Franc Marenčič, zidarski, mojster v Logu pri Vrhniki. ii884—l) J\fa splošno zahtevanje! Zadnji teden! V Latermanovem drevoredu! francoski cirkus s poniji, psi in opicami. Zaradi udobnosti vsak dan 3 predstave in sicer prva ob pol 5., dru i Kiriipi is mulin ali tuiii»riiicie dajo z vodo pomešani izvrstno m zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pasteurizovana K 130. Zunanja iiui«»(vHa poštnem povzetju« P. n. odjemalci si lahko ogledajo naš znameniti laboratorij. za izdelovanje damskih oblek pri gosj». A. TimcuB (i89i-i| Ljubljana, Gradišče at. 17. Učenca sprejme trgovina s špecerijskim blagom v Kranji Ponudbe »prejema upravniku »Slov. Naroda«. '1871—2, ki je v konstrukcijah strojev iznajdei i'Maschiuen-Zeichner) in si želi postrau skega zaslužka, se sprejme z jfcko dobro plačo. Tudi tak risar, kater je slučajno brez kondicije, se sprejme Naslov pove upravnistvo „S1< Naroda-1. \* V najem se odda dobro idoča stilna v Idriji pod ugodnimi pogoji. Naslov: Srečko Kogej, Šmarje^ pri Ajdovščini. ^Š7" tovarni vozov Peter Keršlč - , v Šiški pri Ii j ubijani se sprejme več kolarskih in kovaških pomočnikov kakor tudi (i885-: učencev za kolarsko, kovaško in sedlarsko olirt. ' vym poklade m 'a".a Se,beochrana ■2788 — 20) Stav. 8299. (1882- I Razpis. Podpisani deželni odbor razpisuje s tem službi okrožnih zdravnikov: 1.) w Črnomlju z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K z doklado 400 K iz okr žae blagajn ct ; 2) v Žužemperku z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 ter s proMim stanovanjem. Prosilci za ti službi pošljejo na} svoje prošnje podpisanemu deželnen odboru _ _ cLo ±0. avgust?. 1903 ter v njih dokažejo svojo starnst, upravičenje do izvrševanja zdravnic prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sp: s'ibno^t, neomadežt-v^ne živijen, dosedanje službovanje ter znanje slov^nskegr* j u nemškega jezika. O'.iralo se bod* le na take prosilce, ki *o najmanj dvt* leti že služb vali v kaki bolnic«. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 16. julija 1903 Manufakturna zaloga tvrdke Goričnik & Ledenik v Ljubljani, Mestni trg št. 25 se prodaja t-iC>. juliju* 1908 lir-ej po znižanih cenah. (1888 Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlanti I je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjSujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. MATIJA 4^ tt z sl j & aact xx su za-^aroTralna "banica ^rstgri. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi ilovaniko - nnrodno upravo. (26_81) Vu pojasnil« daje: Generalni zastop Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje Vu pojasnila daje: Ljubljani« čegar pisarne so v lastnej bančnej hiši Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne 'in občnokoristne namene. Izdajatelj in odgovorni arednik : Dr. Ivao Tavlsr, Lastnina in tisk 9Narodne tiskarna14. RTG