k Leto XLV - št. 25 - CENA 25 SLT
Kranj, torek, 31. marca 1992
Peterle se še smehlja
Njegov nasmešek bo trajal vse dotlej, dokler ne bo predlagan slovenskemu parlamentu v sprejem človek, ki bo imel med strankami in poslanci večinsko podporo 9 se mu ne bo treba bati, ali bo dobil 120 ali za izvolitev potrebnih 121 glasov, umpak vsaj nekaj več, kar bi bil dokaz večinske podpore.
i
Vsaj danes (ponedeljek) v mandatarski igri se vedno drži pravilo: kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Povedano konkretneje: če se Prepirata Bavčar in dr. Drnovšek, Lojze Peterle dobiček ima. Predsednik skupščine dr. France Bučar je pretekli teden prejel dva predloga za glasovanje o konstruktivni nezaupnici Peterletovi vladi. Najprej jo je vložila tako imenovana mala koalicija" socialistov, socialnih demokratov, zelenih, demokratov in neodvisnih z mandatarskim kandidatom Igorjem Bavčarjem, v petek pa še Liberalni demokrati s kandidatom dr. Janezom Drnovškom. O Bavčarju bo glasovanje v sredo, 8. aprila, dr. Drnovšek pa čaka na odločitev vodstva parlamenta, ali bo [udi to glasovanje 8. aprila ali pa kasneje, kar je želela Liberalno demokratska stranka. Niti Bavčarjevi niti Drnovškovi nimajo potrebne Parlamentarne večine, oboji, če bodo šli ločeno v spopad za mandatarja, potrebujejo podporo vsqj še ene močnejše stranke (največkrat se °menjajo prenovitelji), in v tem primeru lahko Peterle lahko še mirno spi. Vsaj na zunaj, ker to vlada realno vedno težje vlada in se nekateri slovenski politiki sprašujejo, zakaj sam ne odstopi, saj so časi večinske podpore mimo. Zanesljivo pa sam predobro ve, da se je v tako razklanem parlamentu težko kaj dogovoriti, in zato ne le vztraja, ampak stopnjuje svoje prepričanje, da bo vladal še do volitev in vleče poteze, na primer z dogovorom o ameriški strokovni in finančni pomoči pri prihodnjih volitvah, kar naj bi v javnosti ustvarilo vtis, da je ta vlada učinkovita, na tujem spoštovana in najboljša, kar Slovenci ta trenutek premoremo.
Liberalni demokrati, ohrabreni tudi z zadnjo javnomnenjsko raziskavo, so bili dobesedno prisiljeni stopiti v mandatarsko igro skupaj z novim predsednikom dr. Drnovškom. Lahko celo slutimo, da so "sredinci" z Bavčarjevim predlogom namerno pohiteli, da bi Drnovška in njegove demokrate pritegnili v mandatarsko igro. Ker so velika stranka za slovenske razmere, bi bilo zanje hudo neugledno, če ne bi bili zraven. Razumljivo je njihovo vztrajanje, da je
zanje edini možni kandidat za premiera Drnovšek in da o kakršnikoli podpori Bavčarju ni govora. Če bodo torej prvi ali drugi hoteli vladati, izide pa se jim samo ob medsebojni podpori, bo moral eden popustiti in to naj bi bil Bavčar. Vsaj njegovo petkovo izjavo po vložitvi Drnovškove kandidature, da se bo sedaj mogoče resno pogovarjati, gre razumeti tudi v tem smislu. Danes (ponedeljek) je najavljeno novo
srečanje obeh mandatarskih pretendentov. Ko to pišemo, izida pogovora še ne vemo, pa tudi napoved je tvegana, saj ne gre samo za odnos med Bavačarjevo in Drnovškovo skupino, ampak predvsem za odnos do za zdaj izločenih, vendar pomembnih krščanskih demokratov, ki naj bi jim bil bojda Peterle pripravljen ponuditi vsaj eno ministrsko mesto in to, kot je šišati,
zunanje, ki ga zaseda Rupel. Prav delitev ministrskih mest, Janša si ga je očitno s prestopom med socialdemokrate že zagotovil, se lahko obe skupini razideta in prav na to na tihem upa Lojze Peterle.
• J. Košnjek
A*r. Janez Drnovšek na Bohinjski Beli
"Ne morem se več izmikati"
^hinjska Bela, 28. marca -I'a nekatere je moja kandidata za mandatarja slovenske J*de presenečenje, za druge ne.
to sem se odločil v razmerah, *° vse kaže, da volitev še ne bo .'ko kmalu. Želel sem, da bi bi-* volitve čimprej in da počakam ».' volitve, ko bodo volilci odlo-
komu bodo zaupali vlado,
'idar pa smo se znašli v začasnem krogu, ko se tudi sam ne-y*ko ne morem več izmikati. °Jhve se odmikajo, vlada nima ec zadostne podpore v parla-
mentu, stranke se ne morejo dogovoriti za novega mandatarja, gospodarske razmere pa se vse bolj slabšajo," je na "večeru s Kmečkim glasom" na Bohinjski Beli dejal dr. Janez Drnovšek, sicer novi predsednik liberalno-demokratske stranke, in poudaril, da bi tedaj, če bi bila njegova kandidatura sprejeta, dal prednost gospodarstvu in temu, da bi bile čimprej volitve.
Ko ga je Boris Dolničar, direktor in glavni urednik Kmečkega glasa, vprašal, ali je res
Slovenski vojaki prihajajo
Kfanj, 31. marca - Že jutri bodo v kranjskem učnem centru sP*ejeli prve vojaške obveznike, ki prihajajo na redno služenje vojaškega roka. Do 3. aprila se bo v centru nastanilo 400 fantov j*vseSlovenije. Več kot pol jih bo z Gorenjskega, od tega 40 iz fsen iške, 60 iz kranjske, 35 iz radovljiške, 60 iz škofjeloške in *v h tržiške občine.
Največ sedanjih vojakov je rojenih leta 1972, zaradi čakanja na vpoklic v slovensko vojsko pa so v prvi generaciji tudi *jlajši in starejši. V Kranju bodo v dveh mesecih in pol končali **dividualno usposabljanje, potem pa naj bi do konca 7-mesc-Chega vojaškega roka ostali v bojnih enotah. Drugi del usposabljanja za planinske enote je predviden na Bohinjski Beli, ven-aa«* bo še prej treba urediti tamkajšnjo vojašnico.
Kot smo se prepričali med obiskom v kranjskem učnem S*htru prejšnji teden, so že pripravljeni za sprejem vojakov. O ***yilnih vprašanjih glede dela in življenja v vojašnici so sezna-J*'1' tudi bližnje sosede. Za vse Kranjčane pa bo najbrž največja .Pfememba, da vojakov sploh ne bo dosti opaziti v mestu; ob iz-*°<tih v prostem času namreč ne bodo v uniformah. • S. Saje
naklonjen ideji, da bi bil mag. Marko Voljč podpredsednik vlade in da bi bil v njej tudi dr. Jože Mencinger, je dejal, da za tovrstne govorice sliši prvič in da verjetno že drugi razmišljajo o tem, kaj bi bilo dobro. Vlado bi bilo po njegovem mnenju treba korenito spremeniti, predvsem na gospodarskem področju, in jo hkrati tudi zmanjšati s sedemindvajset na trinajst ali štirinajst ministrstev.
Na vprašanje, kako bi libe-ralno-demokratska stranka lahko prispevala k izhodu iz sedanje krize, je dr. Drnovšek odgovoril, da se je v to stranko vključil prtdvsem zato, ker je to sredinska stranka (v tem pa naj bi jo še okrepili), ki se ne bo vmešavala v spore med desnico in levico in se obremenjevala s preteklostjo. Stranka lahko v prihodnosti precej prispeva k večji politični stabilnosti, brez katere tudi gospodarske ni, in k temu, da vsi Slovenci v politiki ne bi bili medsebojno skregani. • C. Z.
S T V L t
TRGOVINA
s perilom in kozmetiko
Gregorčičeva 8, KRANJ
/O ljubljanska banka
Gorenjska banka Kranj
GORENJCin FORMU
Pod Poncami je bil spet slovenski praznik
Veselje in razočaranja na zaključku skakalne sezone
Planica, 28., 29. marca - Čeprav je kazalo, da bo zaključek letošnjega svetovnega pokala v skokih podobno turoben, kot je bilo prejšnji teden vreme, se je v nedeljo zjasnilo in v dolino pod Poncami je posijalo sonce. To je prineslo radost tako številnim ljubiteljem naše Planice, kot skakalcem, med katerimi so tokrat blesteli Avstrijci, ki so dobili moštveno tekmo, Andreas Felder pa je bil tudi zmagovalec nedeljske posamične preizkušnje. # V. S.
Naši skakalci so v Planici razočarali, še najbolje se je uvrstil član kranjskega Triglava Teling Matjaž Zupan (na sliki), ki je bil na posamični tekmi devetnajsti. Tudi v moštveni končni razvrstitvi naši niso osvojili načrtovanega šestega mesta, saj so jih prehiteli Nemci, Slovenija pa deli sedmo mesto z Japonsko.
Planica pa je bila tudi priložnost za mednarodna srečanja, veliko prireditev pa je odprl predsednik slovenske vlade in predsednik častnega odbora Planica '92 Lojze Peterle, ki je v svojem nagovoru poudaril velik pomen prireditve pod Poncami. V soboto zvečer je pripravil tudi sprejem za številne goste in novinarje v hotelu Špik (na sliki). V Planici pa so bili tudi številni slovenski ministri in predsednik predsedstva Milan Kučan, ki je že vsa leta reden obiskovalec ene največjih slovenskih športnih prireditev. Foto: Peter Kozjek
n   glasova   4»       mm* w—m
StotinkA i
Golobradi jeseniški prvaki | Zimski bazen bo nova spodbuda i Dragocena točka v Ajdovščini
Zelo obiskana okrogla miza krščanskih demokratov
Droge, iluzija in resničnost
PARTNER
^fflF$&     Kranj, Koroška c. 2
Od ponedeljka, 30. marca, NOVI PROGRAM:
- menjalnica, - zlatarstvo,
- borzno posredništvo, - prodaja ur.
Kranj, 27. marca - Zasvojenost z mamili postaja v Sloveniji hud problem, od leta 1987 se je število narkomanov povečalo za šestkrat, različni podatki govorijo o tisoč do 1500 zasvojenih s heroinom. Lani je zaradi drog umrlo šest, letos že pet ljudi. Leta 1990 se je v nam najbližji zagrebški bolnišnici, ki zdravi tovrstno odvisnost, zdravilo 15 ljudi le iz Ljubljane... Gre pretežno za mlade, starostna meja narkomanov je iz leta v leto nižja, mamila jemljejo celo dvanajstletniki...
za njihov beg v lažni svet omame, zakaj se vedno znova "zafiksajo", kam vodi njihova odvisnost o drog, kdo in kako jim lahko pomaga? Kako naj družina, šola, vrstniki, društva, cerkev, država preprečijo družbeno zlo? Kaj lahko stori policija, ki skuša zlasti razkrinkati velikanski (mednarodno razvejan) posel z mamili in ima opraviti s kaznivimi dejanji kot posledicami narkomanije? Živo zanimanje množice obiskovalcev, med katerimi so bili pretežno mladi in generacija tistih,
g      0 ^ T^-
3 «j § cm
o
ft.
To je le nekaj drobcev s petkove okrogle mize, ki jo je pripravil občinski odbor krščanskih demokratov iz Kranja, k besedi pa povabil ljudi, ki imajo' tako ali drugače opraviti z drogami in narkomani. Kdo so narkomani in kje so motivi Več na strani 5
ki se bojijo za svoje odraščajoče otroke, je pričalo o dejstvu, da je problem zelo blizu tudi Gorenjcem, Kranjčanom in interes zanj ni zgolj akademski.
D. Ž.
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Duh (ne)prezračene province
Odkar smo šli na svoje, se med nekaterimi najodličnejšimi predstavniki slovenskega duha pojavlja bojazen, da smo se hkrati z Jugoslavijo odrekli tudi svetovljanstvu in da bomo prej ali slej postali nekakšna zadušljiva podalpska provinca. Najvidnejši zastopnik tega prepričanja doma je univerzitetni profesor prava dr. Boštjan M. Zupančič, v svetu pa naš koroški rojak, sloviti pisatelj Peter Handke. Prvi je to, kar misli, izpovedal že večkrat, nazadnje v razgovoru (Duh province) za beograjsko revijo Vreme, glasilu tiste znamenite liberalne in svetovljanske inteligence iz nekdanje prestolnice. Izpraševalka ga je naprej spomnila na njegovo trditev, da je slovenski značaj podoben nemškemu (mimogrede: kako bi po tisočletju življenja pod Nemci sploh lahko bil drugačen ?!) in ga nato vprašala, ali kaj obupuje nad približevanjem Slovencev nemškemu kulturnemu prostoru (verjetno razočarana nad dejstvom, da se v zadnjih sedmih desetletjih nismo bolj približali srbskemu). Izpraševanec ji odgovori, da smo v Sloveniji, odkar ni več Jugoslavije, res prevzeli nekatere zglede iz Nemčije in, kar je še slabše, iz Avstrije. Ustaljene navade in stari običaji, kakršni prevladujejo v Avstriji in v južni Nemčiji (Bavarski), so namreč taki, da nad njimi obupujejo celo Nemci sami... Nakar nas pouči, da je tisto, kar je Francija (duhovno) do Nemčije in ta do Avstrije, Avstrija do Slovenije, kije v tem nizu na koncu, provinca. Svetovljanskega duha smo torej deležni tudi v tej provinci, vendar šele potem, ko se je že do dobrega usmradil v ozkih dolinah Bavarske, Tirolske in Koroške.
Tu si ne morem kaj, da ne bi omenil še tistega, kar je izjavil prej omenjeni Handke: "Jo, takole sem razmišljal: zmeraj ste prezirali Slovence, tako kot ste zmeraj prezirali Žide, ker so se ti pustili pobijati, ne da bi se uprli Toda zdaj, ko so streljali, tako kot so začeli streljati Židje, ste jih nenadoma začeli spoštovati Na ozemlju ob meji s Koroško in Štajersko živijo nekdanji fašisti, največji podleži, kar jih pozna Evropa, poslednji odpadki človeške vrste, ki pa so dovolj močni, da lahko okužijo svoje otroke. Prav ti 'lederho-senkillerji'so naenkrat vsi navdušeni nad svojimi slovenskimi podložniku" -- Tega, da se tudi med Slovenci razširja "hajmatdin-stovski" duh, res ni mogoče zanikati, vendar možnosti, da bi se nas polastil in nam zavladal, nima.
Handke in Zupančič torej vsak po svoje žalujeta za Jugoslavijo, vendar se jima v tem čustvovanju le težko pridružimo. Če kdo, potem smo bili Slovenci tisti, ki smo si prizadevali za prenovo in s tem za ohranitev Jugoslavije. Ko smo sprevideli, da je to nemogoče, in da bi bilo naše vztrajanje v Srboslaviji pogubno, smo vzeli slovo. Odšli smo kot "provincialci", da bi zaščitili svoje "malenkostne" interese. Nismo si pripisovali epohalnih zaslug --tako kot Hrvati, ki se širokoustijo, da branijo katoliško Evropo pred bizantinizmom ali Srbi, ki bojda vztrajajo na enem ključnih branikov Zahoda pred bojevitim mohamedanstvom. "Slovenci si ne pripisujejo tako veličastnega poslanstva. Potem ko so ponižali J LA in si na značilno urejen način priskrbeli krvavi krst, ki so ga zamudili v devetnajstem stoletju, si želijo samo pobegniti iz balkanske norišnice in vstopiti v Evropo, kamor edini tudi spadajo."
Navedeni besedni poklon je spesnil britanski zgodovinar Mark Wheeler. Po svetu je tudi sicer vse več takih, ki spoznavajo in priznavajo, da smo ravnali prav. Sprejetje države Slovenije v polnopravno članstvo KVSE (Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi), ki smo ga dočakali prejšnji teden, pa je še posebej imenitno. In ko nas je dan za njim obiskal lord Carrington, so ga vprašali, kako to. da ne prihaja bolj pogosto. Stari zvitorepec je odvrnil, da to pač ni potrebno!
Za Jugoslavijo torej res ne kaže žalovati. Kar se tiče "duha province", pa tole: Slovenija dosti več kot provinca -- se pravi metropola — nikoli ne bo, ker to preprosto ni mogoče. Od naših glav je odvisno, ali bo duh, ki bo vel iz njih in v njej, svež in svetovljanski. Provinca je — in v tem ima dr. Zupančič čisto prav — predvsem stanje duha, ki zasvaja. Odsvaja ga veter.
Proračun na zadnji dan
Kranj, 31. marca - Danes se bodo sestali vsi trije zbori Občinske skupščine Kranj in na skupnem zasedanju obravnavali predlog proračuna občine Kranj. Po skupnem zasedanju bodo zbori nadaljevali tudi na ločenih zasedanjih, za katere je predlagano kar 14 do 16 točk dnevnega reda. Drugič naj bi obravnavali odlok o ureditvi cestnega prometa, prostorsko ureditvene pogoje za Jezersko, na dnevnem redu pa je tudi poročilo o poslovanju sklada stavbnih zemljišč za lani in finančni načrt za letos. Poleg številnih kadrovskih predlogov bodo v Zboru krajevnih skupnosti verjetno precejšnje pozornosti deležna merila za dodelitev sredstev proračuna za investicijsko vzdrževanje prostorov skupne rabe.# Š. Ž.
Seje zborov jeseniške skupščine
Jesenice, 30. marca - Za danes, torek, 31. marca, je na Jesenicah sklicana skupna seja vseh treh zborov skupščine občine Jesenice. Na njej naj bi razpravljali o predlogu za imenovanje predstojnika upravnega organa za notranje zadeve občine, o predlogu odloka o zaključnem računu proračuna občine Jesenice za lani, o predlogu odloka o proračunu občine za letos, o predlogu odloka o spremembah odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov očine, predlogu odloka o sprejetju ureditvenega načrta za strelišče na Lipcah, o predlogu odloka o odstranjevanju in odlaganju komunalnih odpadkov, predlogu sklepa o soglasju k statutu javnega zavoda Muzej Jesenice, predlogu odloka o grbu mesta Jesenice in o poročilih predsednice izvršnega sveta ter republiških delegatov o delu med sejama zborov.• D. S.
S proslave na Planici nad Čepuljami
Zgodovina se ne more izbrisati
Planica, 28. marca - Ob 50-letnici boja v Rovtu nad Crngrobom in na Planici nad Čepuljami, v kateri je padlo 15 borcev, med njimi narodni heroj Stane Žagar, je bila pri centralnem spomeniku na Planici nad Čepuljami slovesnost, ki se je je kljub izredno slabemu vremenu udeležilo veliko število nekdanjih borcev in aktivistov pa tudi mladih. V kulturnem programu sta nastopila Lojze Eržen in Miha Štefe, tovariško srečanje pa je bilo potem na domačijah Planice. Slavnostna govornica je bila Alenka Kovšca, podpredsednica SDP Kranj. Iz njenega govora objavljamo nekaj poudarkov.
• "Nikoli ne bi bilo samostojne Slovenije in Slovenije kot dela Evrope, če ne bi tudi ta mali narod zmogel moči, volje in srca, da bi se uprl. Uprl ta-
krat in danes. Tega zgodovina ne more zbrisati, ne izničiti, še več, šele zdaj bo lahko pravilno ovrednotila. "
Liberalno-demokratska stranka Radovljica
Občina ni bila obveščena o posegu v vojašnico
Radovljica, 30. marca - Občinski odbor radovljiške liberalno- demokratske stranke predlaga, da skupščina na zasedanju, ki bo danes, v torek, sprejme posebno izjavo za javnost o vojašnici na Bohinjski Beli in o denacionalizaciji na Bledu; strankam pa predlaga, da s pogajanji pridejo do skupnih rešitev najpomembnejših občinskih problemov in da opredelijo politično odgovornost do dela občinske vlade.
V liberalno-demokratski stranki ugotavljajo, da so osnovna razvojna vprašanja v občini povezana predvsem s prostorsko problematiko. Ocenjujejo, da je treba podpreti prizadevanja izvršnega sveta, da sproti spremlja interese za vlaganje kapitala v občinski prostor in da daje prednost domačemu kapitalu in razvojnim načrtom občine. Ker so v občini različni pogledi na razvoj turizma, predvsem na razvoj v Bohinju (Alpinumovo definiranje HIT-ovega načrta, zamisel občinskega ministra za turizem o krajevnem, bohinjskem turističnem podjetju in zamisel o deležu TNP oz. o državnem interesu na zaščitenem območju), liberalno-demokratska stranka predlaga, da izvršni svet uskladi posamezne načrte in zagotovi priliv kapitala in varovanje, kot ga predlaga Triglavski narodni park, gospodarski razvoj domačinom. Kar zadeva denacionalizacijo na Bledu, liberalni demokrati podpirajo razmišljanja, da naj otok ostane javno dobro; ne nasprotujejo pa temu, da bi objekte na otoku vrnili nekdanjim lastnikom. Občina naj v denaciona-lizacijskih postopkih zavzame stališče, da vrednote naravne in kulturne dediščine še naprej ostanejo dostopne javnosti in da naj postopki ne ogrozijo gospodarskih sistemov. Liberalni demokrati so pripravljeni skupaj s krajani Lipniške doline organizirati odločen protest, če njihove zahteve ne bodo upoštevane. Ker se je v vojašnici na Bohinjski Beli že začel poseg, vreden nekaj milijonov tolarjev, za katerega občina niti ni bila obveščena, predlagajo strankam, da skupno izrazijo nestrinjanje s tovrstnimi postopki. # C. Z.
Zasedanje radovljiške skupščine
0 proračunu, občinskem skladu in odvzemu lovišča
Radovljica - Zbori radovljiške občinske skupščine bodo v osrednjih točkah današnjega zasedanja obravnavali poročilo o delu skupščine, upravnih in državnih organov ter o delu sklada stavbnih zemljišč, zaključni račun proračuna za minulo leto in predlog letošnjega proračuna. Na dnevnem redu je tudi osnutek odloka o ustanovitvi sklada za razvoj drobnega gospodarstva, sklepanje o potrditvi lovskogospodarskih načrtov za obdobje do 1995. leta, pobuda za odvzem lovišča, s katerim v občini upravlja Podjetje za gojitev divjadi Kozorog Kamnik, spremembe in dopolnitve odloka o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali ter predlog pogodbe med občino Radovljica in Republiko Slovenijo o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti ob razdružitvi Zavoda Matevža Langusa Kamna Gorica na dva zavoda. Delegati občinske skupščine se bodo ob sprejemanju zapisnika in pregledu sklepov prejšnje seje seznanili tudi z mnenjem republiške vlade o ukinitvi ekonomske usmeritve na edini radovljiški srednji šoli ter o dejavnosti izvršnega sveta, da bi to preprečil.© C. Z.
Zasedanje tržiške skupščine
Sprejem občinskega proračuna
Tržič, 31. marca - Danes popoldne bodo zasedali vsi zbori tržiške občinske skupščine. Ob 16. uri in 30 minut se bodo sestali delegati zbora združenega dela, ki bodo obravnavali tri točke dnevnega reda s februarske skupne seje; zaradi nesklepčnosti jih namreč takrat njihov zbor ni mogel sprejeti. Ob 17. uri se bo začela 20. skupna seja zborov. Največje pozornosti bo gotovo deležen predlog odloka o letošnjem proračunu občine Tržič. Med 15 točkami dnevnega reda je sicer največ poročil o lanskem delu, od tržiškega izvršnega sveta, upravnih organov in strokovnih služb občine, domače policijske postaje, sodnika za prekrške, sveta za preventivo v cestnem prometu in sklada stavbnih zemljišč, do sodišča združenega dela v Kranju in javnega pravobranilstva Gorenjske. • S. Saje
• "Če se zdaj tolmači zgodovina z več zornih kotov, ali pa s kateregakoli, dejstvo ostaja, da so ta košček slovenske zemlje branili in ubranili tisti, ki so se uprli. Samo do konca nepošteni in tisti, ki lahko upravičujejo svoja dejanja le tako, da jih prikazujejo iz svojega zornega kota, ko poudarjajo, da so reševali svoja življenja in življenja bližnjih tako, da so sodelovali z okupatorjem, samo tisti ne bodo priznali. Če bi bili namreč sposobni priznati, bi morali tudi sebi pogledati v obraz.
• Ko nam danes dopovedujejo, da se moramo odreči preteklosti, je isto, kot bi pristajali na konvertitsko vlogo. To bi bil največji poraz. Poraz tudi za te slavne borce, ki so žrtvovali svoja življenja. Zaradi njih je uspelo, pa naj se piše katerakoli zgodovina."
• "Imajo prav, ko nam razložijo, da smo gradili utopično družbo blaginje. Pa ni razlog v tem, da je taka družba in socialna država človeku sovražna. Problem je v človeku samem. Vrednote, kot so solidarnost, poštenost, delavnost, resnicoljubnost in tovarištvo je v resnici dosti težje privzgojiti, kot si je mislil marsikdo med nami.
Verjetno so bili temu najbliži prav borci, o katerih danes gfl vorimo in iz katerih je zras« tudi nov rod."
• "Danes, ko živimo v povseil V|a novih razmerah, moramo drugačnem razmerju sil, W smo priče neverjetni rasti nez» poslenosti, socialne ogroženo sti in bede, ko rastejo in nast* jajo neverjetne razlike m& ljudmi, ki so še do včeraj po* prečno situirani na meji bed« Loj se mnogi vprašajo, ali je bil( sploh vredno. Lahko jim zatf dim, da je bilo, predvsem zato ker
- imamo lastno državo, ki nujen predpogoj, da se zavem' svoje odgovornosti za preživ« tje naroda in na tej osnovi tud nujnosti, da se odpremo v svet
- zato, ker je vsa napredflf Evropa prevzela veliko idej teorij in praktičnih rešitev p*1 vzpostavljanju pravičneje družbe in socialne države,
- zato, ker bo možno šele v tfl konkurenci različno misleči!1 delujočih v različnih strankah z različnimi pogledi dokazov« ti, da je večina vrednot, za k« tere smo se zavzemali, pravz? prav pogoj za višjo kvaliteto ž1' vljenja in za preživetje."
Slovesnost v Železni Kapli
Jesenice, 30. marca - Jeseniško združenje borcev NOV organizira v nedeljo, 5. aprila, izlet na Koroško, ko se bodo udeležili komemorativne svečanosti na grobišču v Železni Kapli, kjer je pokopan narodni heroj Franc Pasterk - Lenart. Odhod avtobusa bo 5. aprila ob 7. uri izpred Zdravstvenega doma na Jesenicah, avtobus bo ustavljal na vseh postajah do Žirovnice, cena pa je 250 tolarjev. • D. S.
1
r
Grb Jesenic ali grb občine?
Patriarhova kljuka, trobenta ali simbol za železo?
Jesenice, 30. marca - Vsi trije zbori skupščine občine Jesenice so ? sklenili, da se za simbol mesta Jesenice določi elaborat, ki ga je ž' rija izbrala kot najboljšega in mu podelila prvo nagrado. Grb mf sta Jesenice je srednjeveški znak za železo.
Na minuli seji vseh treh zborov so bili o primernosti grb' deljenega mnenja. Franc Avsenik je med drugim dejal, da njiho' odbor Slovenskih krščanskih demokratov ne podpira predlag* nega simbola, saj v njem ni nobene duhovne in kulturne razsc*" nosti, razen tega pa tudi značilnost železa za Jesenice ni tako m lika, kot ji avtor pripisuje. Simbolu so nasprotovali tudi itm krajevnega odbora Slovenskih krščanskih demokratov iz Brezflj' ce, ki so menili, da se vsiljuje pravoslavni križ patriarha na g1: mesta. Slovenski krščanski demokrati so bili mnenja, da bi ob^1' no in Jesenice najbolje predstavljal predor z avtocesto, ker I prav ta oblikoval v prihodnje ta kraj. Janez Markeš se je s predli ganim simbolom strinjal in zavrnil trditev, daje grb podoben p* triarhovemu križu, enako tudi Rajko Skubic ter Stanislav Čop-
Andrej Kolenc iz Kranjske Gore pa je opozoril na drugo prf blematiko: gre za grb mesta Jesenic in ne vse jeseniške občine i.1] o grbu mesta Jesenic naj odločajo Jesenice, ne pa občinski zbor1: Ko bo šlo za grb občine, pa naj o njem odločajo vsi prebival*' občine!
Res gre za grb mesta Jesenic, ne pa občine. Tako namreč p1 še v vseh dokumentih, tudi o odloku o grbu mesta Jesenice, I naj bi ga delegati danes sprejeli. Ali gre za naključen ali nen* ključen spodrsljaj načrtovalcev te »akcije« danes že ni več tak" pomembno: Andrej Kolenc ima prav, napaka je očitna.• D. S* dej
Občni zbor mobiliziranih v nemško vojsko
Kranj - Člani Združenja mobiliziranih Gorenjcev v redno ner? ško vojsko v času od 1941. do 1945. leta se bodo v petek, 3. apf la, zbrali v kino dvorani Center v Kranju na prvem rednem čnem zboru. Zborovanje se bo začelo ob devetih dopoldne. • I Z.
Ustanovni sestanek Zelenih
Jesenice, 30. marca - V četrtek, 2. aprila, bo ob 19. uri v prostori'1 čitalnice občinske knjižnice Jesenice - vhod s Čufarjevega trga ustanovni sestanek občinskega odbora Zelenih Jesenice. Šesta1* ka se bodo udeležili predsednik Zelenih Slovenije dr. DuŠ?J Plut, vodja poslanskega kluba dr. Hubert Požarnik in predsedn' izvršnega odbora Zelenih Peter Jamnikar.© D. S.
Ustanovitelj In izdajatelj:
Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ
Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko Valjavef Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Kosnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žleb'i Andrej Žalar, Štefan Žargi / Oblikovanje: Igor Pokorn / Tehnično urejanje: Ivo Sekne, Mirjana Draksler, Nada Prevc / Lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografija: Gorazd Sinik / Tlak: Podjetje DELO — TČR, Tjj časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: Moše Pijadeja I, telefon: 211-860, 211-835, telefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Bleivveisova 16, telefon: 218-463, telefax: (064) 215-366 / Mali ogl*^'
telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7. —17.00, / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Cena izvoda 35 SLT. Naročnina: trimesečni obračun naročniki imajo 20% popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov; (mnenje RMI 23/27-92). >
Skupščina bo glasovala 8. aprila
l*o sredini odločitvi male koalicije štirih strank in neodvisnih, da predlagajo konstruktivno nezaupnico sedanji yladi in za mandatarja ponudijo Igorja Bavčarja, so v petek vstopili v igro tudi Liberalni demokrati z dr. Janezom Drnovškom. Predsednik parlamenta dr. France Bučar je za 8. aprila uvrstil na dnevni red tudi glasovale o nezaupnici.
Z   SLOVENSKEGA PARLAMENTA
frva kandidata za Peterletovega naslednika
Ljubljana, 30. marca - Zagotovo drži, da bodo poslanci republika parlamenta prihodnjo sre-i° glasovali o nezaupnici vladi 'fjzeta Peterleta. Danes, ko to P'Šem, pa še ni znano, ali bodo °b glasovanju o konstruktivni ^Zaupnici odločali kot možnem n°vem mandatarju samo o Igor-jS* Bavčarju ali tudi o dr. Janezu ^novšku ali pa samo o dr. Jane-*V Drnovšku, če bo Bavčar odstopi od kandidature in se bo njego-3 koalicija postavila na stran Drnovška. Liberalni demokrati s° ob vložitvi predloga za dr. Ja-"eza Drnovška želeli, da o njem jie bi odločali na isti seji kot o °?včarju, danes pa so napoveda-jji pogovori med Bavčarjevim in Drnovškovim taborom o mož-pm skupnem kandidatu. Bavčar !e očitno na osnovi petkovih iz-'av pripravljen to storiti. Ni .še ^ana usoda sodelovanja s krš-^nskimi demokrati, za kar se dr. aiez Drnovšek zavzema, danes !*> so napovedani tudi pogovori s Prenovitelji, katerih glasovi so za glasovanje nezaupnice sedanji !ladi nujni. Dr. Ciril Ribičič je v 'Klenu prenoviteljske stranke povedi, da je predlog konstruktivne
nezaupnice smiseln le, če se za sodelovanje dogovorijo Bavčar, Drnovšek in prenovitelji. Slednji so za vsako koalicijo, ki bo uspešna v glasovanju zoper sedanjo vlado.
V petek smo za mnenje o poskusih izvolitve novega mandatarja vprašali dva poslanca, vodjo poslanskega kluba Slovenskih krščanskih demokratov NAČETA POLAJNARJA in jeseniškega poslanca v zboru občin, liberalnega demokrata MATJAŽA PESKA R-JA.
NACE POLAJNAR, vodja poslanskega kluba Slovenskih krščanskih demokratov: "Zadeve so zanimive, zlasti zato, ker se dogajajo v tem času, ko bi bilo treba delati kaj drugega, zlasti stvari, ki se nanašajo na dokončno osamosvojitev na tistih ravneh, kjer doslej še ni bilo veliko narejenega: gospodarske vezi s svetom, uveljavljanje Slovenije v svetu in tako naprej. Če se sedaj bolj poganjamo za mandatarji, kot da bi te stvari delali, potem delamo verjetno tudi nekaj. Naša stranka je prepričana, da lahko opravlja ta vlada svoje delo do volitev, ki pa morajo biti res čimprej. Mislimo, da tako stanje, kot je sedaj,
ne more trajati dolgo in nobena vlada, še tako kompetentna, ne bo mogla kaj dosti več narediti, ker bo naletela na blokado tukaj v parlamentu. Do velikih zapletov bi prišlo tudi pri sestavi nove vlade in stvar bi se zelo dolgo odvijala, če ne celo tako dolgo, da bi morala ta vlada administrirati naprej, tudi če bi imeli novega mandatarja. Mi se v te poskuse nismo vključevali, ker smo dali jasno vedeti, da to vlado podpiramo in da jo bomo podpirali. Po drugi strani pa bomo naredili vse, da bi bile volitve čimprej. Vidimo, da razmišljamo popolnoma pravilno, da nimamo kaj spreminjati."
Ali potem tudi morebitna podpora dr. Drnovšku ne pride v po-štev.
"Prav to vprašanje je bilo zanimivo pri tej sredinski koaliciji, čeprav jaz ne razumem povsem dobro, kako je to lahko sredinska koalicija. Nekateri so izrecno poudarjali, da krščanskih demokratov v njej ne sme biti, drugi so govorili, da bi morali biti zraven. To je bil tudi eden od razlogov, da se je ta stvar zlomila. Najprej naj se glasuje o Bavčar-
Sprejemanje republiškega proračuna pretekli teden ni bilo uspešno
Proračunski maraton se nadaljuje
Včeraj popoldne, dan pred iztekom začasnega financiranja proračunskih potreb, to poslanci ponovno usklajevali republiški proračun.
Ljubljana, 30. marca - Štiri me-s£ce dolga proračunska skupščin-?*a nadaljevanka v petek ni bila *°nčana. Ker je danes zadnji dan jasnega financiranja proračunih potreb na osnovi lanskega ^računa, so se poslanci skupinskih zborov včeraj ob 13. uri ^Pet /brali k usklajevanju, ven-*r do zaključka redakcije še ne ["oremo poročati, ali je bil prora-Cun sprejet ali ne. Lani je najprej *amujala vlada, saj je šele v za-fetk u decembra poslala v skupino osnutek proračuna, čeprav bl moral biti takrat, če bi bilo ?°rtnalno, proračun že sprejet. °slanci so bili potem do osnutka ^prizanesljivi in šele marca, tu-pod pritiskom časa, je bil dopolnjen osnutek sprejet kot predug, s katerim pa tudi nihče ni Popolnoma zadovoljen. Vendar s° si stališča sedaj bližja. Prora-
čun bo najverjetneje "težak" 174,3 milijarde tolarjev in ne dobrih 171 milijard, zadolžitev pro-
računa pa ne bo večja od 18,8 milijarde tolarjev. Včeraj so se morali tudi dokončno dogovoriti.
Zakon o učiteljskih plačah sprejet
Zbori slovenske skupščine so v petek po številnih poskusih le sprejeli zakon o plačah v javnih vzgojnoizobraževalnih zavodih. Najbolj sporni so bili razponi med posameznimi pedagoškimi poklici. Poslanci so se v petek odločili za manjše, vendar novi zakon zagotavlja učiteljem boljše plače in izenačuje plačevanje za tipična delovna mesta, kar je bil doslej problem, bolje pa je urejeno tudi napredovanje. Blizu 35.000 zaposlenih v šolstvu sedaj ne bi smelo imeti razloga za nezadovoljstvo zaradi nizkih plač in zaradi razlik med posameznimi šolami. Skupščina še vedno ni sprejela zakona o intervencijah v gospodarstvu in spremenjen zakon o kulturni in naravni dediščini. Zakon o intervencijah v gospodarstvu, na osnovi katerega bi letos in prihodnje leto država pomagala gospodarstvu z 9(X) milijoni mark, je bil ocenjen kot slab in pravno nedodelan. Vlada mora v enem mesecu pripraviti nov predlog skupaj s seznanom podjetij, ki so prejela intervencijski denar lani in predlogom potencialnih prejemnikov tega denarja v prihodnje. Nedopustno je, da bi vlada nenadzorovano razpolagala s skoraj milijardo mark.
ju, potem se bo pa videlo, kako in kaj naprej. Še enkrat pa moram reči: če se resno pripravljamo na volitve, potem bi jih morali speljati čimprej. Vsako menjavanje vlade pa bo te stvari spet dalo na stran in se bomo spet ukvarjali s sestavljanjem novih vlad."
MATJAŽ PESKAR, Liberal-no-demokratska stranka, jeseniški poslanec v zboru občin: "Kolikor vem, bo še en sestanek s tako imenovano sredinsko koalicijo in jaz mislim, da bo po teh pogovorih vse jasno."
Kakšno je vaše osebno mnenje glede novega mandatarja?
"Mislim, da je prav, če bi bil predlagani mandatar dr. Janez Drnovšek. Mislim, da bi se morali tukaj le uskladiti in spoznati, da je na premirskem mestu potreben človek, ki se na gospodarstvo bolj spozna."
Bi dr. Drnovška podprla tudi Ljudska stranka in Krščanski demokrati?
"Kolikor poznam položaj, bi jo verjetno dobil. Verjetno pa prej pri^ krščanskih demokratih kot pri Ljudski stranki. Vsaj v tem trenutku." • J. Košnjek
kolikšne pristojnosti sme imeti vlada med letom pri spreminjanju proračuna in koliko denarja od prodaje vojaških stanovanj bo šlo za obrambo. Zadnji predlog je 1,8 milijarde tolarjev, na uskladitev pa čakajo še postavke za policijo, šolstvo, šport, ceste in odpravo posledic naravnih nesreč.
Zbor občin je izglasoval predlog kranjskega poslanca inž. Vito-mirja Grosa, da vlada ne sme vračati dolgov nekdanje Jugoslavije, dokler ne bo razdeljena njena dediščina. Gros je v petek ponovil svoj protest zaradi prerazporeditve denarja, namenjenega sofinanciranju svetovalne mreže za drobno gospodarstvo, za gradnjo vzgojnega zavoda Logatec. Že v sredo sem v polemiki s tržiškim poslancem Tonetom Kramari-čem dokazal, da je Demokratska stranka, ki je črtanje teh sredstev predlagala, to počela brez argumentov in s pozicije sile njenega predsednika Igorja Bavčarja, ki je policijski minister. Svetovalna služba je predvidena v zakonu o razvoju drobnega gospodarstva in bi delovala po vzoru kmetijske pospeševalne službe, je povedal v petek.• J. Košnjek
STRANKARSKE NOVICE   STRANKARSKE NOVICE
Občinski odbor Liberalne stranke Kranj
Na ime "Kranjski liberalci" smo ponosni
^•"■nj, 30. marca - Konec prete-I ,ega tedna je Občinski odbor T'.'beralne stranke Kranj pripra-I1' javno in razširjeno sejo, na *atero pa zaradi slabega vremena 1 bilo posebnega velikega odzi-a- Tudi dnevni red je bil široko stavljen: od poročil o delu tranke na občinski in državni ayni, do predlogov, kako po
mnenju liberalcev urediti novi mestni center ter kje zahtevati prostor za nove obrtniške cone. Kljub večkratnemu poudarjanju, da LS ni obrtniška stranka, je bila celotna razprava (razen obravnave urbanističnega predloga centra mesta) prepletena z obrtniškimi pogledi in interesi. Slišali smo, da so liberalci bistveno
'tli. Ciril Oblak je na predlog LS obdelal idejo drugačne ureditve Novega mestnega centra Kranja. Bistvo tega urbanističnega in zid-s,i prometnega preizkusa je v tem, da naj bi bil promet na širšem °binočju Slovenskega trga speljan pod zemljo, kar ima številne Prednosti: območje novega mestnega centra bi ostalo prijazno za Pešce - zagotoviti bi bilo mogoče dovolj velike garažne in parkirne Površine; omogočeno bi bilo novo prečkanje Kokre (s kratkim mo-stom!) in s tem najkrajša povezava naselij na levem bregu z cen-'roni in nato z južno obvoznico ter novo avtobusno postajo, ki naj ''bila neposredno nad železniško: Gimnazija naj bi na prostoru °" poslopju (sedaj rezervirano za tako imenovani kare A) dobila Siišče, ohranil naj bi se pogled na Smarjetno goro: možna bi bila Precejšnja dozidava blagovnice Globus, Narodnega doma in obči-"e Skratka: potrebno je izkoristiti posebnost terenske konfiguracije Kranja.
vplivali na delitev funkcij na kranjski občini, uspešno odprli vrsto zahtevnih vprašanj v skupščinah ter pripomogli k nekaterim ugodnejšim zakonskim rešitvam. Po razpadu Demosa, h kateremu so veliko prispevali in marsikaj svojega uveljavili, so se potrudili za ohranitev njegovega duha (poslanski klub'Demos), na
slovenskem političnem prizorišču pa vidijo najboljšega in naravnega zaveznika v Slovenski ljudski stranki. Iščejo tudi povezave s SOPS (Slovensko obrtno podjetniško stranko), pri čemer o delu Obrtnih združenj in Obrtne zbornice v pogledu iskrenosti za sodelovanje nimajo najboljšega mnenja. Predlagajo, naj bi LS v bodočem Državnem zboru zastopala politične interese obrtnikov, preko Obrtne zbornice pa naj bi se v Državnem svetu uresničevali stanovski interesi. V političnem dogajanju dobro sodelujejo z Zelenimi, Socialdemokrati, različni
pogledi na gospodarska vprašanja pa nekoliko motijo sicer dobro sodelovanje s Krščanskimi demokrati. Razprava je pokazala, da sta bila največja uspeha stranke, da so uspeli preprečiti lastninjenje po Mencingerjevem modelu ter preprečili odvzem deviz občanom. Tudi za neimeno-vanje mag. Voljča za mandatarja, kar je bil načrt UDB-e, imajo velike zasluge in samo nadvse zlobnim novinarjem se gre zahvaliti, da je bilo to prikazano kot parlamentu neprimeren incident. Sklenili so tudi, da moraja s stranko razlaščenih najtesneje sodelovati.
Beseda pa je stekla tudi o potrebnih novih obrtniških conah. Štirje hangarji nekdanje vojšnice, ki jih TO za potrebe učnega centra ne bo potrebovala, so lahko, po mnenju liberalcev, idealen prostor za obrtniško dejavnost, zato bodo od občine zahtevali objavo razpisa. Predlagajo pa tudi, da se na širšem območju pod Joštom v bližini nekdanje opekarne širo-kopotezno začrta in pripravi nova cona v ta namen. • Š. Ž.
Davkoplačevalci razmišljajo:
Ustanovimo stranko!
V proračunih občinskih skupščin je tudi postavka: financiranje političnih strank. In tam je tudi številka, ki hočeš nočeš »pade v oči«, predvsem zato, ker so praviloma postavke občinskih proračunov letos tako nizke, da je o njih komaj omembe vredno na široko razpravljati. Vsaka novost pa v tako v bornih proračunih še posebej spodbuja primerjave in je deležna pozornosti.
Ne moremo reči, da so politične stranke deležne kaj posebne potuhe pri odmeri proračunskih sredstev, saj se od tam, kjer je malo, kaj velikega tudi dobiti ne more. Zanimivo pa je vedeti, koliko in po kakšnih merilih jim proračun odmerja sredstva.
Za financiranje političnih strank so v proračunih predvideli povečanje z enakim indeksom, kot to velja za upravne organe. Valorizacije med letom bodo, sorazmerno z valorizacijami v upravnih organih. Sredstva se na stranke razporejajo v sorazmerju z deležem poslancev v družbenopolitičnem zboru in so oblikovana za posamezno stranko najmanj v višini povprečne dotacije na eno krajevno skupnost iz proračuna.
Lahko bi zdaj rekli: »Pa kaj!« Saj je tudi stari sistem financiral ZSMS pa partijo pa SZDL v še hujši meri, pa ne bi večstrankarskega pluralizma, ko stranke dobijo komaj za skromne materialne stroške in nič več! Res je - dobijo komaj za materialne stroške in prav nič se ne bi spotikali, ko ne bi preklemano dobro vedeli, da imamo stranke, ki so le na papirju ali jih sploh ni, in stranke, ki v resnici racionalno porabijo denar davkoplačevalcev.
Upam si trditi, da si sleherna - ampak zares sleherna - krajevna skupnost, ki kaj da nase, tisočkrat prej upraviči materialne stroške kot t riče t rt strank v neki občini! Čeprav gre v obeh primerih za skoraj simbolične dotacije iz občinskega proračuna, morajo meni kot občanu biti krajevne skupnosti vedno dostopne in utrpeti vse materialne posledice moje intervencije, medtem ko marsikatere stranke, ki dobiva moj davkoplačevalski dinar niti od daleč ne poznam! In me tudi ne zanima!
Dobro - neki kriteriji pač morajo biti, če pričakujemo, da bo tako prišlo nekoč do konstruktivnih soočanj in za občane kvalitetnejših odločitev v občinskih parlamentih! Bilo bi mi pa daleč bolj ljubo, ko bi si stranke v teh časih »pokrile« stroške svoje angažiranosti s kakšno podjetniško dejavnostjo, proračunski denar pa velikodušno odstopile otrokom, ki nimajo za šolsko malico.
V slovenski provinci trpimo za kroničnim pomanjkanjem podjetniških idej. Morda ne bi bila tako za odmet pomisel. da bi bilo dobro ustanoviti stranko in tako iz občinskih sredstev dobiti vsaj nekaj cvenka. Tehnična plat - pridobitev toliko in toliko podpisov - ni problem, programska usmeritev še manj, saj so tako ali tako vse stranke za napredek itd. Potreben je samo kakšen ideološki predznak, pa bomo dobili prostor in participirali na občinskem proračunu... % D. Sedej
Počasne priprave volilne zakonodaje
Do volitev le s pomočjo tujcev?
Ljubljana, 30. marca - Konec preteklega tedna se je v Ljubljani ponovno sestala tako imenovana koordinacija političnih strank pod vodstvom predsednika Zelenih dr. Dušana Pluta in ugotovila, da priprave volilne zakonodaje v ustavni komisiji zelo počasi napredujejo. Razprava o posameznih rešitvah pa je pokazala, da zanje nikakor ni potrebnega dvotretjinskega soglasja.
Po dveh sestankih Ustavne komisije, ki ji je bila naložena priprava volilne zakonodaje na osnovi temeljnih dogovorov strank o volilnem sistemu, se je pokazalo, da se načelna soglasja kaj hitro spotaknejo na možnih praktičnih rešitvah. Tako je Ustavna komisija terjala medstrankarski sporazum tudi o tem, koliko volilnih enot naj bi imeli na prihodnjih volitvah, saj to število bistveno vpliva na to, v kolikšni meri se bo dejansko načelno sprejeti sorazmerni volilni sistem popravljal z načeli večinskega. Ponujeni sta bili dve varianti: 8 ali 11 volilnih enot, SDZ - NDS pa jih zahteva kar 44. Ker poleg SDZ - NDS tudi SLS zahteva večinski sistem, pri SKD pa so si vzeli čas za premislek, so na tokratni medstrankarski koordinaciji lahko le ugotovili, da potrebnega dvotretjinskega soglasja ni.
Predsednik vlade Lojze Peterle je na tiskovni konferenci po četrtkovi seji vlade povedal, da je na nedavnem obisku v ZDA dobil ponudbo ameriškega nacionalnega demokratičnega inštituta, kije pripravljen sodelovati pri pripravi naše volilne zakonodaje, sestavljanju modernega skupščinskega poslovnika, pripravi zakonodaje o lokalni samoupravi ter pri raziskavah javnega mnenja. Inštitut je pripravljen nuditi tudi jinančno pomoč v višini 250 tisoč dolarjev in ocenjuje, da bi bilo mogoče volilno zakonodajo pripraviti v 6 do 8 tednih. Že naslednji dan seje na to vest odzval predsednik slovenskega parlamenta in predsednik Ustavne komisije dr. France Bučar, kije pojasnil, da je temeljni volilni zakon v končni redakciji in da so samo nesoglasja političnih strank ovira, da še ni bil predložen v parlamentarno proceduro. Ponujena pomoč (tako strokovna, kot finančna) je dobrodošla, ne pomeni pa, da teh nalog nismo sposobni sami opraviti.
Na seji medstrankarske koordinacije je s svojim predlogom načina kombinacije sorazmernega in večinskega sistema "presenetil" predsednik SDP dr. Ciril Ribičič. Predlaga 11 volilnih enot, volilci naj bi z enim glasom volili kandidata tiste stranke, ki so jo izbrali, glasovi naj bi se upoštevali po sorazmernem načelu. Razprava je pokazala kar precejšnjo naklonjenost temu kompromisnemu predlogu, zato so sklenili, da jo bodo po premisleku kmalu nadaljevali. • Š. Ž.
UGLAS
V Domu KS Stražišče organiziramo
PLESNO DELAVNICO
pridružite se nam lahko v lutkovni delavnici (5-12 let) likovni delavnici (5-12 let)
(5-14 let)
Informacije po tel. 218-070, vpis v Domu KS Stražišče v sredo, 1. 4., in petek, 3. 4., od 17 do 19. ure _
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: ANDREJ ŽALAR
Jot
Dr
Zgledovanje kot izgovor
Predpise imamo zato, da jih lahko kršimo! Tudi takšen izrek poznamo oh številnih pregovorih, ki jih je izoblikoval čas. Dokler nam je pregovor všeč kot oris nekega dogajanja, nam pravzaprav samo (in nič drugega kot to) potrjuje svojo pravilnost in nas zato včasih lahko celo zabava. Povsem drugače pa je, če za nekoga zavestno postane zgled in potem še izgovor za opravičevanje in zmanjševanje odgovornosti in teže; v tem primeru nepravilnega dogajanja. Po tej logiki bi namreč lahko opravičili krajo, ker se je pač tudi sosed odločil zanjo; ali pa uboj, ker je na ta način nekdo tudi reševal nekoč svoj problem.
Znano je tudi zgledovanje soseda po sosedu, krajevne skupnosti po neki drugi krajevni skupnosti. Vse lepo in prav mi je nekoč rekel urbanistični inšpektor, dokler časa zgledi spodbujajo k dobremu gospodarjenju, razvoju... Celo "gorenjska" zavist je do neke mere lahko spodbudna, saj v trenutku, ko marsikaj zataji, pripomore potisniti "voz naprej".
Če pa se takšno kršenje predpisa začne meriti z močjo in (neučinkovitostjo pravne države in se očitno zaradi zavedane Kse recimo ekonomske moči postavi tudi proti javnemu mnenju, potem vse skupaj ni več tako enostavno, predvsem pa ne zabavno. V takšnih primerih je treba jemati "zgledovanje kot izgovor" kot nevarno glodanje pravnega reda in posledic ne gre več enačiti ali jih pripisovati sosedu. Za svoje početje (napačno) početje pač odgovarja vsakdo sam. • A. Zalar
Denarna stiska zožila program
Radovljica, 25. marca - Večina članstva v Gasilski zvezi občine Radovljica si prizadeva za napredek gasilstva, žal pa uresničevanje načrtovanih nalog vse bolj omejuje skopo financiranje, so ugotovili na nedavnem občnem zboru. Sprejeli so tudi usmeritev, da bodo končali le začeta dela in se odrekli novim investicijam.
Po oceni poveljnika OGZ Radovljica Ivana Lunarja je skoraj 3000 članov v 33 prostovoljnih in 5 industrijskih društvih lani vzorno skrbelo za vzdrževanje svojega imetja. To je ob staranju opreme še posebej pomembno, saj je denarja za nove naložbe vedno manj na razpolago. Kot je med drugim ugotovil predsednik Jože Smole, so imeli lani v zvezi največ skrbi prav zaradi stalnih likvidnostnih težav. To jih je prisililo celo k rebalansu finančnega plana in prilagajanju programa dela finančnim možnostim. Od tod tudi usmeritev, da se bodo v prihodnje odpovedali vsem večjim investicijam v izgradnjo objektov.
Lansko dejavnost članstva označujejo tile podatki! Pri gašenju 43 požarov je sodelovalo 21 društev, v 8 tehničnih intervencijah pa je posredovalo 137 gasilcev. K dobri pripravljenosti je prispevala tudi udeležba na tekmovanjih; na občinskem je nastopilo 72 desetin in 17 na gorenjskem. Kar 14 desetin je dobilo pravico udeležbe na letošnjem slovenskem tekmovanju gasilcev. Poleg tega je 10 enot tekmovalo na srečanju članic Gorenjske v Kranjski Gori, kjer so si prvo mesto priborile gasilke z Gorjuš. Na občinskem kvizu je nastopilo kar 45 mladih gasilcev.
Mnogo članov je obogatilo svoje znanje. V 4 društvih so izvedli tečaj za izprašane gasilce, 1 društvo pa je imelo tečaj za gasilca I. stopnje. V radovljiškem sektorju so opravili preizkus znanja poveljnikov, 7 članov iz radovljiške zveze pa se je udeležilo specialističnega usposabljanja. Čeprav je poveljnik izrazil potrebo po večjem obsegu preventivnega dela, so društva posvečala pozornost tudi tej dejavnosti; v 7 društvih so našteli 88 preventivnih pregledov po naseljih, v 17 društvih preglede 444 vodnih objektov in v 11 društvih preglede 577 gasilnih aparatov za vaščane. Med najprizadevnejšimi člani so jih 6 nagradili s plaketami in 4 s priznanji občinske gasilske zveze.© S. Saje
Zvonik propada - Čirče - V krajevni skupnosti Čirče v kranjski občini, ki je bila ustanovljena 1979. leta, je danes skoraj 1350 prebivalcev. Na njenem območju je, mimogrede, tudi Mlekarska šola, ki usposablja strokovne delavce na področju mlekarstva in sirarstva za celo Slovenijo. Sicer pa se v tej krajevni skupnosti zdaj pripravljajo na obnovbo cerkvenega zvonika. Ocenjujejo, da bodo nalogi kos. Vsaka hiša naj bi prispevala po svojih močeh, saj gre za kulturni spomenik iz leta 1716. Upajo, da jim bo akcija uspela. Nenazadnje so že v preteklosti, ko so zgradili Dom, v krajevni skupnosti dokazali, da so sposobni uresničiti želje in načrte. • (ip)
Upokojenci SO zborovali - Gorje - Pred nedavnim je imelo redni občni zbor društvo upokojencev v krajevni skupnosti Gorje v radovljiški občini. V društvu, ki ima več kot 450 članov, so imeli lani 17 izletov, udeležili pa so se tudi vsakoletnega pohoda na Triglav in na pohudu je bil tudi 82-letni Anton Dežman iz Spodnjih Gorij. Ženska sekcija v društvu je še posebno dejavna v zimskih mesecih, možje pa se "kratkočasijo" na balinišču, ki so ga s prostovoljnim delom uredili pred vhodom v sotesko Vintgar. Občnega zbora, ki praznuje 40-letnico, sta se udeležila tudi predstavnik občine Radovljica Jože Šifrer in predsednik sveta KS Jože Antonič, na njem pa so podelili priznanje za delo članicama Mariji Pretnar in Ančki Zalokar iz Pod-homa. Jože Šifrer pa je predsedniku društva Jožetu Albrehtu izročil občinsko priznanje ob 40-letnici delovanja. • (ja)
V programu tudi mostovi
Škofja Loka - Tako imenovani "Komunalni program" v škofjeloški občini v več krajevnih skupnostih vključuje letos tudi nekaj mostov. V krajevni skupnosti Gorenja vas jih imajo tudi nekaj. Mednje sodijo tudi na Lazah in Hoji, ki so si jih ogledali v začet-klu tega meseca tudi predstavniki občine in krajevne skupnosti, ko so bili na Robidnici pogovori z vodstvom občine Idrija o možnostih za skupno reševanje problemov "na meji" obeh občin oziroma pokrajin. - A. Ž.
Kontaktna oddaja na TV Visoko
Prašičja farma NE ■ podpora turizmu in športu
Krajevna skupnost Visoko je sprožila upravni in pravni postopek zaradi nedovoljenega posega na območju Športno rekreacijskega parka in ob njem.
Visoko, 30. marca - Že kakšne štiri mesece v kabelskem TV sistemu v krajevni skupnosti Visoko vsak petek od 17. do 19. ure krajani na internem kanalu lahko spremljajo program, ki je zapolnjen z različnimi krajevnimi zanimivostmi in dogajanji. Program minuli petek pa je bil kljub nekaterim tehničnim motnjam za marsikoga ne le aktualen, marveč, lahko bi rekli, kar šokanten.
Na TV zaslonih internega   parka na Visokem. V parku je
zdaj
L
Kra
korr
, *v'j< d svoj
kanala je bila namreč tokrat napovedana Kontaktna oddaja, ki se je potem začela sicer s polurno zamudo, namesto običajnega začetka pa je uvodoma krajane pozdravil predsednik sveta krajevne skupnosti Visoko Rajko Bakovnik. Pojasnil je, da gre za tako pomemben problem, da so ocenili, da o njem takoj prek interne TV seznanijo vse krajane v krajevni skupnosti.
Konec prejšnjega tedna so namreč na robu sedanjega Športnega parka, deloma pa tudi na zemljišču, ki je last krajevne skupnosti in na podlagi urbanističnega reda iz leta 1984 opredeljeno za rekreacijske površine krajevne skupnor sti, opazili nedovoljeni gradbeni poseg, za katerega se je izkazalo, da namerava graditelj zgraditi prašičjo farmo. Nenaden izkop gradbene jame za bodoči objekt morda niti ne bi sprožil takojšnje in takšne reakcije, če ne bi gradnja po dokumentaciji, ki jo ima krajevna skupnost, posegala v zemljišče last KS, predvsem pa, če ne bi načrtovana dejavnost oziroma prašičja farma praktično izničila vsa dosedanja načrtovanja in že opravljena dela na območju Športno rekreacijskega
namreč že zdaj nogometno igrišče in več teniških igrišč s sporednimi objekti. Letos pa namerava krajevna skupnost z ureditvenim načrtom opredeliti na celotnem območju, ki meri okrog 40 tisoč kvadratnih metrov tudi druge dejavnosti, kot so na primer naravno kopališče, manjši kamp oziroma, kot je bilo pojasnjeno v TV oddaji, naj bi poleg rekreacije v park "postavili" tudi turizem po vzorcu mini Šobca ali kampa v Dragočajni. "Če ne bi šlo za športno re-
kreativno in turistično dejavnost, ki je bila na zborih krajanov sprejeta v vseh dosedanjih programskih dokumentih, zaradi zemljišča morda niti ne bi bil tolikšen problem. Ker pa v takšen program in bodočo namembnost prašičja ali kurja farma ekološko (in nenazadnje najbrž tudi zaradi bližine reke Kokre) ne sodi, smo seveda takoj odločno reagirali," pravi Rajko Bakovnik.
V oddaji, v kateri so prikazali tudi video posnetek nedovoljenega posega, je turistični pomen nasploh, predvsem pa tudi vsebinsko v krajevni skupnosti, potem opredelil tudi predsednik Turističnega društva Visoko Milan Krišelj. Tudi njegova opredelitev je izzvenela proti prašičji farmi. Še bolj odločen
i
Na podlagi programov sprejetih na zborih krajnov in na podlagi urbanističnega reda iz leta 1984 je ob reki Kokri na Visokem opredeljen Športno rekreativni in turistični center. Letos bodo dobili tudi Ureditveni načrt zanj. Zdaj pa je nenadoma povzročil razburjenje nelegalni gradbeni poseg za prašičjo farmo (na sliki levo zgoraj).
proti takšnemu posegu je I potem delegat zbora krajevnil skupnosti občinske skupščini iz krajevne skupnosti Loj* Smolej.
Na odprti telefon pa je bil1! kar precej klicev krajanov, I"J)., so po eni strani obsodili nedo voljeni poseg, hkrati pa opredelili za šport, rekreacij" in turizem in proti prašičji fw mi. Oglasil pa se je tudi invest^ tor gradnje in nenadnega grai^ benega posega Alojz Stružni'™11 in oporekal lastništvu zemljišč pr°l KS, pojasnil, da gre za mi"1 prašičjo farmo, ki ekološko n< [j bo motila, pa tudi omenil, & hjg tudi objekti v parku niso bili 1( *-» galno grajeni. ] Kar zadeva lastništvo, itfj (no krajevna skupnost "v rokah ra?. zemljiško knjižni izpisek, ki i* je | ključuje dvom o spornosti nj| ^ hovega lastništva. Glede mio| (ju farme, ki da ne bo motila tuf č|0', stično- športnega življenja flj pes tem območju, bi najbrž lahk" povedala svoje tudi stroka, nelegalni gradnji objektov ' sel. Športnem parku pa je bilo p°soc jasnjeno, da so bili grajeni n1 Jitj zemljišču KS na podlagi oprt ure delitve in programov v krajevfl 2 ^ skupnosti in da bo zanje raj vse niti ni potrebna) v kratke!" ^ tudi vsa lokacijska dokument* ^ cija. *ar Petkova Kontaktna oddaj1 $e-najbrž pomeni šele začetek i* ma pleta, ki si ga, kot je bilo poja' ne_ njeno v oddaji, da si želijo sp* i^' razumne rešitve, v vodstvu krajr ma vne skupnosti ne želijo. Tak1 ^ naj bi Alojz Stražnik še poved* ^ svoje in seveda tudi krajani, V so se pač v preteklih letih že fl? <j0 kajkrat na zborih opredelili l> nj( športni park. Trenutno pa je i* £e, deva takšna, da je krajev«' no skupnost sprožila upravni post" ^ pek pri Upravi inšpekcijski' ^ služb, od koder je izvajalec i' $e dobil odločbo o ustavitvi del 1 pr| napotilom za pridobitev doku^ mentacije. V pravnem postopk»rjn pa je krajevna skupnost Prf.ocl ' »a o
družbenega pravobranilca vlo/i la tožbo, zahtevala ustavitev d in vzpostavitev prvotnega stan/ (zasutje gradbene jame in o* stranitev gradbenega materi*' la). • A. Zalar
KS Velesovo: Predsednik odstopa
Franc Čebul j: "Igre je konec"
V nedeljo, na seji sveta krajevne skupnosti Velesovo, je predsednik Franc Čebulj seznanil člane sveta KS, da odstopa s funkcije predsednika.
Velesovo, 30. marca - Če seja sveta krajevne skupnosti v nedeljo dopoldne v novih prostorih krajevne skupnosti v Adergasu časovno ni bila nenavadna, pa je kot strela z jasnega delovala šesta točka dnevnega reda: predlog za razrešitev predsednika sveta krajevne skupnosti.
Pravzaprav bi po dogajanju in uresničevanju programa v krajevni skupnosti Velesovo v zadnjih slabih dveh letih, predvsem zaradi dosežkov in lepih rezultatov pričakovali vse prej kot odstop predsednika. Tudi obisk predstavnikov izvršnega sveta v začetku tedna, ko so se srečali s predstavniki KS in krajani Praprotne Police zaradi ceste, razrešitve težav, ki jih imajo ob nenehnih poplavah hudournika Trskovec in sporazumne zložbe zemljišč, za
katero so se odločili kmetje v Praprotni Polici, ni napovedoval takšne slutnje. Pa vendar je Franc Čebulj po potrditvi plana
KS Velesovo za letos, po razpravi o razgrnitvi idejnega projekta za gradnjo mrliških vežic, dogovora o dograditvi avtobusnih izogiba-
lišč in imenovanju gradbenega odbora ter adaptacije cerkve Sv. Marjete v nedeljo dopoldne predlagal, da ga razrešijo predsednika sveta KS.
Pravzaprav je utemeljitev potem izzvenela prej kot odstop, kot pa predlog oziroma želja za razrešitev. Glavni razlog, kot je pojasnil Franc Čebulj, so mrliške vežice. Po odločitvi na zboru krajanov na začetku mandata novega sveta KS, da v krajevni skupnosti zgradijo mrliške vežice, so se stvari zapletale pri prvi lokaciji. Ker Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine ni dal soglasja, so našli novo lokacijo, kjer se je prav tako zapletlo pri soglasju enega od lastnikov zemljišča. Zdaj, ko so naročeni projekti in je lokacijska dokumentacija tik pred dokončanjem, pa se je zapletlo še tretjič. Lastnik zemljišča, ki je pred časom oblju-
bil soglasje oziroma zemljišče z* pot do vežic, si je (menda zarao1 zapleta, ki pa ni povezan z odm čitvami sveta KS) "premislil" I soglasje ter pristanek umika.
"Govorimo in pišemo o prav"1 državi... Mislim, da smo si vsi ' svetu KS od začetka mandata pf zadevali za to tudi pri mrliških *r žicah. Vem, da je bila ves čas nav zoča tudi "tiha opozicija" pri tei" in tudi na drugih področjih dela ' naši KS. Menim pa, da je igre zdM konec in zato sem se odločil za o&' stop..." K utemeljitvi je ČebuU poudaril tudi nerazumevanje z* program in probleme KS v obči*1' skih krogih; in kot primer navi del prav neučinkovitost razreši' tve nenehnega poplavljanja Hi dournika Trskovec v Praprot"1 Polici. .
Odločitev in razlaga sta irijl člani sveta delovali precej Š0" kantno, večina pa se je potem il rekla, da ob njegovem odstop11 odstopijo tudi sami. O tem pa b° v maju seznanjen in odločal i zbor krajanov krajevne skupn"1 sti Velesovo. # A. Zalar
Turistični dnevi v Šenčurju
Šenčur, 30. marca - Glede na delo in priprave, ki že nekaj časa potekajo v Turističnem društvu Šenčur v kranjski občini, bi lahko morda napovedali, da bo letošnja deveta razstava ročnih del, ki jo bodo v Domu Kokrške čete odprli v sredo, 1. aprila, ob 18. uri, pomenila kar nekakšne turistične dneve v Šenčurju, ki bodo trajali do konca tedna.
čimer se na območju turističnega društva ljudje ukvarjajo. Še posebej se bodo predstavili športniki, ki letos praznujejo
40-letnico. Predstavili bodo tudi različne vrste kruha, ki so jih pekle včasih babice, in, ker gre že za predvelikonočni Čas, tudi različna peciva. Se posebej se je na razstavo pripravljal tudi turistični podmladek na šoli. In nenazadnje so v goste povabili tudi Franca Kočarja iz Britofa, ki bo razstavo popestril z razglednicami vse tja od leta 1880 naprej. Že po tradiciji pa bodo tudi tokrat obiskovalcem razstave postregli s "Šenčursko godlo in budeljnom".
Razstava bo do petka odprta vsak dan od 16. do 20., v soboto in nedeljo, 4. in 5. aprila, pa od 10. do 20. ure. V soboto, 4. aprila, ob 18.30 bo tudi modna revija butikov iz Šenčurja, Kranja in z Bleda s sodelovanjem
kozmetičnega (Barbara) ter m zerskega (Simona) salona ti manekensko ekipo Sabi & G*' bi. Revijo bo spremljal tudi a"' sambel Monro, ki bo po njej soboto zvečer igral za vesel0 razpoloženje. • A. Ž.
Letos beleži društvo, ki ima okrog 250 članov že 16 let obstoja in uspešnega delovanja. Čeprav bodo o delu in načrtih za naprej več spregovorili po končani razstavi v aprilu, morda že ob tej priložnosti povejmo, da so obnovili znamenje na Bivjah, letos pa načrtujejo obnovo znamenja proti Visokemu in pred pošto. Tudi to sezono je Zalka Ivanovič imela kuharski tečaj, na katerem je sodelovalo 45 žensk. Trenutno pa poteka v okviru društva tudi šiviljski tečaj.
Z razstavo ročnih del, ki jo letos prirejajo devetič, idejni vodja pa je Jana Strajnar, nameravajo prikazati vse tisto, s
Tradicija razstave sta tudi "budelj in godlja". Članice, ki so že i? nuli teden pripravljale razstavo, zagotavljajo, da bo vsega dovolj'
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR
^roge, iluzija in resničnost
T    V •
Lažni raj, ki se konca s peklom
^roge niso več samo zgodba iz tujih revij, temveč vse resnejši problem tudi na naših tleh.
Jr»nj, 27. marca - Tudi Slovenija, Gorenjska in Kranj poznajo nar-
li k i a
'r
irr°niansko sceno. Mlade ljudi, ki jim ta svet ni dovolj dober, pa si n *V|jejo "joint" ali vbrizgajo "šus" in si z njuno pomočjo izsanjajo j svoj svet. Z drogo ustvarjen umetni raj pa se konča s peklom. Kako il Pomagati tistim, ki zaradi droge tonejo v telesni, duševni in socialni in kako ostalim prihraniti to izkušnjo?
žišče potrošnih dobrin in ko se bomo ljudje naučili medsebojne strpnosti in solidarnosti.
Temu pritrjuje tudi Meta Tavčar, ki v šolah po kranjski občini sodeluje pri vzgoji mladih za življenje. Prepričana je, daje mlade treba naučiti odgovornosti in soočanja s problemi, ne pa, da se jim življenje kaže kot neprestano iskanje užitka.
„ iz umazane ^ničnosti
d!, Kje so vzroki za beg iz resni-
^°sti v omamo drog, je skušal ^členiti dr. Janez Krašovec, ki Je kot psihiater veliko delal z p'adimi zasvojenci. So v nasi-J.u> nestrpnosti, slabšanju med-l'loyeških odnosov, v skrbi in ^simizmu, ki ju povzročajo 0?ačeta ozonska plast, okvarjeni Jedrski reaktorji, vojne, brezpo-e'nost, beda? Kdor se ne zna ??°Čiti s problemi, se skuša re-1(1 tesnobe, uiti konfliktom in cediti svoj duševni nered tudi tq ^r°go. Ta ponudi navidezni Hi raJ, občutek "fleša", rajske sre-^- Toda zatem pride strahoten "Čutek bede, obupa in gnusa, aradi česar narkoman vnovič po mamilu. Odvisnost od ^amila ga napravi popolnoma j^zaiteresiranega za vse ostalo, si družbo drugih na narko-^nski sceni, a ne iz prijateljih nagibov, pač pa da si pri-„,*rhi "štor. Stalna potreba po 0 dragi) drogi pripelje tudi ? kriminalnih dejanj. Izkusil kažejo, da so najbolj ogrozi mladi ljudje, da to družbe-iP° zlo ne izbira spola ali druž-'^nega sloja, da ni več meje ^ed mehko in trdo drogo, da Se zasvojenost tudi ne ustavi j*1"' eni sami substanci. Dr. Kra-*°vec je govoril o družini, šoli, Pruštvih in državi, ki so družno ;j°dgovorni   za izkoreninjenje e Narkomanije. Vendar ji bomo J|o njegovem resnično kos s ta-jlrn prevrednotenjem družbe, *° Človek ne bo več brezsrčni Soist, ko družba ne bo zgolj tr-
Komune za pomoč narkomanom - doline miru
Nekaj izkušenj, kako pomagati zasvojenim z mamili, ima tudi Miha Jeraša, socialni delavec iz Ljubljane. Za zdravljenje je najprej potrebna narkomanova motivacija za abstinenco, neprecenljiva sta pomoč staršev, učiteljev, strokovnih služb. Zasvojence sicer zdravijo tudi psihiatrično, vendar se narkomani za ta način neradi odločajo. Žal so se zaprla tudi vrata zagrebške bolnišnice, ki se je ukvarjala z zdravljenjem odvisnosti in je še predlani zdravila 15 ljubljanskih narkomanov. Tako narkomanom pomagajo v tako imenovanih skupinah za samopomoč. Pol ducata mladih narkomanov iz Slovenije pa je ta čas vključenih tudi v program "Skupnost srečanje" v sosednji Italiji.
O tem je vedel veliko povedati duhovnik Franc Prelc iz Portoroža, ki se dobro leto ukvarja s pomočjo narkomanom na obali. Dobro namreč pozna terapevtske skupnosti, ki jih je v Italiji osnoval neki du-
^ladinske delavnice - edina preventiva
Mamila že na vsakem koraku
Jesenice, 30. marca - Strokovnjaki napovedujejo, da bo v Italiji in ("di v Sloveniji prišlo do izjemnega porasta uživalcev mamil, med-i'1" ko - zanimivo - v sosednji Avstriji na tem področju ne bo pro-I eiiov. Edina pot: pravilna vzgoja v šolah, tudi z mladinskimi devicami.
Pri Centru za socialno delo a Jesenicah že nekaj časa Uničujejo projekt primarne-
p Preventivnega dela, ki se de-' la tri dele. Prvi je namenjen
^reVentivi na področju odvisni za vse učence sedmih ra-
^edov osnovnih šol, drugi iz-°lišanju medsebojnih odno-
s°v za vse učence, tretji pa ob-
l?8a vzgoja v mladinskih delnicah, ki jih vodijo mentorji
.^krat tedensko po dve šolski
U Mentorsko   skupino vodi
r*nka Stare, ki je zaposlena ^1 Centru za socialno delo:
Zredno sem zadovoljna, da je {/'Centru za socialno delo in
di pri jeseniški občini toliko v0s'uha in razumevanja za pre-^Uvno delo med učenci. Na-t *n mladinskih delavnic je v da bi imeli učenci primeren j,.,n°s do okolja, do sebe in dru-v ' Pogovarjamo se o moralnih l^dnotah... Na ta način naj bi JePili mlado osebnost, njegovo
i^ozavest, kar je daleč naj-r jjša oblika preprečevanja vsa-^Sn« odvisnosti. Vključevanje v v finske delavnice je prosto-v 'J"o, izkušnje mentorjev pa so
OM 0("'^ne: olroc' so s ta^o ""»'ko izredno zadovoljni, se d iučujejo in sodelujejo, tako 1^ cesto delamo v delavnicah več I** dve uri. Vseh petnajst let, „.r delam z otroki, so mi delav-?Ce "ajlepša izkušnja in osebno '5°voljstvo...
Hn so se P°Jav'n nekateri u"ančni problemi, vendar la ' ^a Domo z delom v de-*vlicah lahko nadaljevali. In tern tako tudi lahko vzposta-
vili mrežo organiziranega preventivnega dela z mladimi.
Odvisnost od alkohola ali mamil med šolsko mladino je že zaskrbljujoča, saj v osnovnih šolah, posebno v turističnih krajih Gorenjske in tudi na Jesenicah opažamo precejšen porast. Strokovnjaki so pesimistični in napovedujejo, da bomo v Italiji in v Sloveniji v prihodnje priča pravemu šoku. Že danes se mamila lahko dobijo tako rekoč na vsakem koraku.
Zato je še kako pomembna preventivna vzgoja mladih, ob tem pa morajo nujno sodelovati tudi straši. Nikakor ne moremo tega omiliti samo tako, da bi preprečevali dostop do alkohola ali mamil - edina pot, da rešimo mlade ljudi, je v tem, da jih vzgajamo tako, da bodo postali močne in za negativne vplive okolje nedovzetne osebnosti.«* D. Sedej
Mamila so predvsem velikanski posel, kjer se obrne okoli 500 milijard dolarjev letno. Prekupčevanje z mamili, pranje denarja, kupčija mamil v povezavi z orožjem in številna banalna kazniva dejanja, kijih storijo narkomani, da pridejo do mamila, pa zanima tudi policijo. Na Gorenjskem je narkomanija v porastu, sta dejala JAKA DEMŠAR in VINKO SIMO NOVIC s kriminalističnega oddelka UNZ Kranj. Kot menda vedo povedati Italijani, gre čez slovensko ozemlje okoli sto kilogramov heroina mesečno. Razpečevalcev te trdno organizirane mednarodne mreže pa ni lahko ujeti. Na Gorenjskem so sicer prijeli nekaj prekupčevalcev z več kilogrami trde droge, odkrili so tudi nekaj domačih nasadov marihuane, toda kriminalisti priznavajo, da gre samo za vrh ledene gore. Zaradi kadrovske nemoči, premalo pooblastil in premile zakonodaje zoper mamila ne morejo storiti kaj več.
hovnik. V eni od njih se zdravi tudi sedem slovenskih narkomanov. Tudi pri nas bi potrebovali tovrstne komune, je bil prepričan oče Prelc, saj je narkomanom potrebno dolgotrajno zdravljenje. Eden od zasvojencev, ki že četrti mesec prebiva v italijanski skupnosti in se pod strogim, domala meniškim režimom in s pomočjo že ozdravljenih vrstnikov odvaja mamil, je tudi Simon, doma s slovenske obale. Srečanja v Kranju sta se udeležila njegova starša Vida in Franc. Vsem je seglo do srca materino pričevanje, kako je fant najprej zapadel "travi", kasneje pa ni več mogel brez redne doze heroina. Pustil je šolo, delo, začeli so se hudi konflikti v družini, občasni obiski na socialni službi mu niso pomagali. Starši so mu najeli opremljeno stanovanje, če bo stran od družine morda lažje shajal, toda žal je hodil naprej svoja narkomanska pota. Iskal je drogo, zanjo je razprodal vse iz stanovanja in se naposled znašel na cesti. Iz stiske mu je nazadnje pomagal duhovnik.
Tudi pri kranjskem Centru za socialno delo imajo nekaj izkušenj pri delu zoper narkomanijo. Preventivno delajo zlasti z mlajšimi v tako imenovanih mladinskih delavnicah. Nudijo pa tudi kurativno pomoč skupini 25 narkomanov, odvisnih od trde droge. Sestajajo se vsako sredo, pri njihovi socialni rehabilitaciji pa pomagjo tudi prostovoljci, njihovi vrstniki.
Množica obiskovalcev, ki je v petek v Kranju prisluhnila različnim izkušnjam v zvezi z narkomanijo, je na strokovnjake naslovila kopico (večinoma pisnih, torej anonimnih) vprašanj. Sodeč po tistih, ki jih je bila deležna policija, je slednja do posla z mamili še preveč tolerantna, zakoni pa premalo ostri. Na vprašanje, zakaj policija ne zapre razvpitega lokala Črni baron v Kranju, sta navzoča kriminalista odvrnila, da žal za to nima pooblastil. • D. Z. Žlebir
064/211-373
TELEFON ZA KLIC V STISKI
OD PONEDELJKA DO PETKA OD 19. - 22. URE
Manj napetosti in stresov
TM tečaj relaksacije
Kranj - Prihodnji teden, 9. aprila, ob 19. uri se bo na osnovni šoli France Prešeren Kranj začel začetni tečaj transcendentalne meditacije v organizaciji Centra za TM Kranj. Prva ura je informativna za vse, ki jih ta sicer starodavna in zdaj za potrebe sodobnega človeka prilagojena sproščujoča tehnika zanima.
Uvodno predavanje bo imela Alenka Kham - Pičman, enotedenski tečaj (poldrugo uro dnevno) pa bo vodila učiteljica TM Rozina Pavše iz ljubljanskega Društva za naravni zakon, ki je tudi odgovorila na nekaj vprašanj.
Svet je poln napetosti, človek si želi počitka in sprostitve. Kako to doseči?
"Že zelo dolgo ljudje poznajo najrazličnejše tehnike za umirjanje, kot so na primer avtogeni trening ali pa zadnja leta vse bolj uveljavljeno tehniko transcendentalne meditacije. S to docela enostavno in zelo lahko tehniko, ki pa ima velik učinek na popuščanje napetosti in stresov, se lahko vsak dan temeljito spočijemo. Počitek je celo globlji, kot bi ga dosegli s spanjem. Učinek te tehnike je večstranski: normalizira se delovanje celotne fiziologije, duha in telesa. Spočit, čistejši možganski sistem pa omogoča harmonično možgansko valovanje; zaradi tega se povečajo umske moči, izboljša jasnost mišljenja in sposobnost koncentracije, skrajšuje se reakcijski čas."
Ali so take ugodne učinke te tehnike kdaj znanstveno preverjali?
"V svetu je tehnika TM zelo razširjena, znani pa so tudi rezultati nekaj sto znanstvenih raziskav. Če naj omenim le eno od teh, statistično raziskavo zdravstvenega zavarovanja v ZDA iz leta 1987, je imela skupina ljudi, ki je vadila tehniko TM, manj medicinskih posegov in sploh obiskov pri zdravniku kot pa skupina, ki ni vadila. Raziskave o učinkih te tehnike so opravljali tudi na tako elitnih svetovnih univerzah" kot so Yale, Princeton, Harvvard itd. V svetu je ta tehnika sproščanja popularna tudi zato, ker nasploh izboljšuje človekovo vedenje, saj povečuje mir duha in spodbuja optimistično razpoloženje. Učinki te tehnike pa se od posameznika širijo tudi na njegovo okolico." Kdo lahko uporablja to tehniko?
"Vsakdo ne glede na starost, spol, svetovnonazorsko prepričanje, saj ne gre za kakšno verovanje, pač pa za tehniko sproščanja, zaradi katere postanejo misli jasnejše, naše delo in učenje učinkovitejše, odpornost proti stresom večja." • L. M.
Od 1. aprila velja novi pokojninski zakon
V predčasni pokoj le še izjemoma
Kranj, 31. marca - Na naše uredništvo bralci še vedno naslavljajo vprašanja v zvezi z upokojevanjem po novem pokojninskem zakonu. Odgovore smo poiskali na območni enoti Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije v Kranju, pri direktorju Vinku Šimnovcu. Na preostala vprašanja bomo odgovorili v prihodnjih številkah našega časopisa, podrobneje pa o novih možnostih upokojevanja za okroglo mizo Gorenjskega glasa, ki bo predvidoma 16. aprila.
Bralka Danica sprašuje, ali bo morala po novem zakonu delati do starosti 58 let, tudi če bo prej izpolnila predpisanih 35 let delovne dobe.
»Zakon predvideva, da se bodo tisti s polno pokojninsko dobo (ženske 35 in moški 40 let) lahko upokojili, ko bodo stari ženske 53 in moški 58 let. V prehodnem obdobju pa se ta starost povečuje za pol leta. Vsi zavarovanci, ki imajo polno pokojninsko dobo, se lahko do konca leta upokojijo ne glede na starost, v naslednjem letu pa se ta starost poveča za pol leta, kar za žensko pomeni, da bo morala ob polni pokojninski dobi izpolnjevati starost 50 let in pol. Spodnja starostna meja bo za ženske 53 let, vendar šele od 1998. leta dalje.« Gospo Hostnikovo iz Škofje Loke zanima, ali so v pokojninsko dobo priznana študijska leta, vojaščina in vajeniška doba ali je možen odkup. Ali imajo matere olajšave? Je možen odkup let na kmetiji?
»Študij in vojaščina se ne priznavata, pač pa je mogoče to dobo dokupiti. Matere nimajo olajšav, ker to dopolnilo v zakonu ni bilo sprejeto. Kmečka leta je mogoče odkupiti, vendar samo, če je zavarovanec delal na domači kmetiji.« Koliko časa bodo morali še delati tisti, ki imajo 35 let delovne dobe in starost 58 let? Ali zanje že velja novi zakon, sprašuje Matjaž Dretnik iz Cerkelj.
»Kdor je ta dva pogoja izpolnil do 1. aprila letos, se po starem lahko upokoji še po tem datumu. Kdor jih ni, pa mora vedeti, da rednega predčasnega upokojevanja ne bo več, pač pa le še izjemno.«
Tončka Novak z Brega ob Savi bo prihodnje leto stara 54 let, imela bo 30 let službe in je invalid III. kategorije. Ali pride v po-štev za predčasno upokojitev? Koliko časa bo morala še delati?
»Bralka pride v poštev za predčasno upokojitev, in sicer naslednje leto, ko bo imela 30 let pokojninske dobe. Starost zadostuje, enako tudi pogoj o invalidnosti.« Ivica Povšin iz Ribnega je stara 55 let in ima 31 let delovne dobe. Se bo lahko 1994. leta predčasno upokojila, glede na to, da je invalid III. kategorije?
»Bralka že zdaj izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev. Stara je 55 let in že po starem zakonu so ženske v tej starosti (in ob najmanj 20 letih pokojninske dobe) lahko odhajale v pokoj. Bralka pa bo po novem zakonu leta 1994. morala biti stara 56 let in pol, da se bo lahko upokojila.« Gospa Hostnikova iz Škofje Loke je bila 4 leta v Švici, kjer je imela socialno zavarovanje po možu. Leto dni je nato dokupila, sedaj pa je 7 let v rednem delovnem razmerju. Zanima jo, ali se ji 4 švicarska leta štejejo v delovno dobo, če gre zdaj na čakanje.
»Če je bilo socialno zavarovanje v Švici priznano (bralka pravi, da je vpisano v delovno knjižico), potem se ta doba prišteva k naši dobi za izračun pogojev za upokojitev. Kako je glede priznavanja odstotkov pri plači v podjetju, pa naj bralka pogleda v pravilnik podjetja.«
Majda Trček iz Kranja sprašuje, kaj se bo upoštevalo kot osnova za dokup študijskih let in kdaj bo moral zavarovanec ta leta odkupiti.
»Osnova za dokup študijskih let bo določena s posebnim sklepom, verjetno pa bo za to vzeta najnižja pokojninska osnova. Dokup ne bo omejen, zavarovanec bo ta leta lahko odkupil kadarkoli, celo potem, ko bo že upokojen. Povedati pa je treba, da se bo cena odkupa časovno spreminjala, tako kot se pač spreminja pokojninska osnova.« • D. Z. Žlebir
Stolpec za upokojence
Kolesarski izlet V Crngrob - Sekcija za kolesarjenje pri Društvu upokojencev Kranj vabi ljubitelje kolesarjenja v naravi, da se udeležijo kolesarskega izleta, ki bo v torek, 31. marca, ob 8. uri izpred zgradbe društva na Tomšičevi 4. Odpeljali so bodo v Crngrob in naprej v Škofjo Loko. Izlet bosta vodila Srečo Mesaric in Franc Gričar.
Planinski izlet na Goropeke - Društvo upokojencev vabi ljubitelje pohodov v naravo, da se udeležijo izleta na Suhi dol in Goropeke, ki bo v četrtek, 9. aprila. Odpeljali se bodo ob 8.40 z avtobusne postaje Kranj, kjer bo zbor deset minut prej. Hoje po lažjem loškem hribovju je za dobre štiri do pet ur, priporočajo lahko planinsko opremo. Izlet bosta vodila Jože Šparovec in Dušan Feldin.
Na Šmarjetno goro - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi na planinski izlet, združen s kolesarjenjem, ki bo 11. aprila. Po-hodniki se bodo zbrali ob 9.-uri na avtobusni postaji v Škofji Loki in se odpeljali proti Stražišču. Kolesarji pa se bodo zbrali pred Domom upokojencev ob 8.30, od koder bodo s kolesi krenili cilju naproti. Skupni cilj je namreč Šmarjetna gora. V primeru slabega vremena izleta ne bo. Vabljeni.
Srečanje žena po operaciji dojk
Podružnica žena po operaciji dojke na Gorenjskem, ki se vsak prvi četrtek v mesecu sestaja v Radovljici, spet vabi na redno mesečno srečanje. Dobijo se v četrtek, 2. aprila, ob 16. uri, v prostorih KS Radovljica, Gorenjska cesta 27.
Svetovanje po telefonu
Center za socialno delo v Kranju sporoča, da še vedno izvaja svetovanje po telefonu. Pokličete lahko ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih popoldne med 16. in 18. uro. Po telefonu 064/213-581 se bodo oglasile Darja, Lidija, Barbara ali Mojca. Zagotavljajo anonimnost.
Ob polemikah o razvoju konjeniškega športa v Kranju se pojavljata dve ključni vprašanji
Komu je namenjeno Brdo in kdo podi konje z Bobovka?
Konjeniški klub Kranj bi se rad preselil na Brdo, tamkajšnji Servis pa za njihove konje nima brezplačnega prostora.
Kranj, 27. marca - Prejšnji ponedeljek je bil pri kranjskem županu Vitomirju Grosu sestanek, na katerem so se pogovarjali o razvoju konjeniškega športa v Kranju. Ker na omenjeni sestanek nismo bili povabljeni (menda so nas iskali po telefonu), objavljene vesti po radiju in nekaterih časopisih pa so povzročile zanimanje za omenjeno problematiko, smo se odločili, da predstavimo več pogledov na težave Konjeniškega kluba Kranj in na razvoj konjeniške dejavnosti na Brdu. Konjeniški klub Kranj je namreč že pred časom (23. julija 1991) poslal Servisu za protokolarne storitve Brdo predlog za sodelovanje Konjeniškega kluha Brdo in Konjeniškega kluba Kranj. V njem KK Kranj navaja, da bodo z zakonom o denacionalizaciji izgubili prostor v Bobovku pri Kranju. Ta je tudi na močvirnatih tleh in investiranje vanj zaradi denacionalizacije ne bi bilo smiselno. Vendar so iz Servisa na Brdu dobili odgovor, da kljub dosedanjemu dobremu sodelovanju, ne morejo znotraj kompleksa Brdo sprejeti njihovega kluba, saj je na območju nove konjušnice predviden razvoj vzrejnega centra za kasače, da je dejavnost kluba težko združljiva z njihovim delom, ki tudi na konjeniškem področju vedno bolj upošteva podjetniška načela in da so vse zmogljivosti edino primernega hleva že polno zasedene s konji, katerih oskrba pomaga kriti stroške oskrbe njihovih konj.
Izjava K K Kranj Brdo naj bo namenjeno mladim
"Kot lahko razberete iz poslanega gradiva, nismo prosili za nič nemogočega, res pa je, da smo pred javnostjo razgrnili vprašanje, ali je v teh težkih časih smotrno in gospodarno, da ima vlada na Brdu svoj vzrejni center za kasače, ki ga plačujemo davkoplačevalci, po drugi strani pa je Prlekija že celo stoletje center mednarodno uveljavljenih kasačev, ki finančno sploh ne obremenjujejo družbe. Kranjski župan inž. Vitomir Gros je prisluhnil našim težavam in svetoval sestanek, ki so se ga udeležili g. Vitomir Gros, šef servisa Brdo Matija Potočnik, namestnica ministra za turizem in namestnik ministra za šolstvo in šport. Na tem sestanku smo pooblaščeni predstavniki Konjeniškega kluba Kranj zastavili za nekatere zoprna vprašanja in odgovori nanje so zadnje dni v javnosti zelo nervozni. Nikakor ne sprejemamo dejstva, da je konjeniško Brdo zaprto za našo mladino. Mladina se lahko udejstvu-je v športnih dejavnostih le v
društvih (klubih), v katerih so lahko aktivni tudi tisti, ki ne zmorejo plačevati brdske cene jahanja 250 oziroma 500 SLT na uro. V KK Kranj je letna članarina 1.000 SLT, ure jahanja pa si vsak član prisluži z delom v klubu, kar ima še dodatni pozitivni vzgojni učinek in pomen. Člani kluba imajo možnost brezplačnega učenja pod strokovnim vodstvom in možnost tekmovanj. Konjeniško Brdo je družbena last, zgra-
jeno z družbenim denarjem, torej naj bo tudi namenjeno družbi, predvsem pa mladini. Ker je infrastruktura tam že zgrajena, sodi v te družbene objekte K K Kranj s svojo mladino. Še vedno vztrajamo pri trditvi, da Slovenija v tej etapi svoje težke poti ne potrebuje ekskluzivnega vzrejnega kasaškega centra. Take in podobne nesmotrne institucije sodijo v čase, ko bodo rešena ključna gospodarska, socialna in druga
vprašanja in bo vsakomur zagotovljen vsaj kruh."
Lojze Gorjanc: Brdo naj bi postalo rentabilna vzrejska kobilarna
"V tisku so se pojavili neresnični podatki tako o Brdu, kot meni osebno, zato želim povedati resnico. Prvo, kar bi dejal je, da imam sam dva konja na Brdu. In sicer pod enakimi pogoji, kot jih ima tudi sedem drugih lastnikov in jih lahko dajo v oskrbo tudi vsi ostali, ki to želijo - pač glede na prostor, ki je na razpolago. Vendar morajo za to oskrbo plačati ceno 7 mark na dan, kolikor plačujemo vsi, ki imamo tam konje v oskrbi. V objavljenih vesteh se očita, da na Brdu ni možno jahanje. Naj povem, da vsakdo, ki želi jahati lahko pride na Brdo. Treba je le naročiti uro in za jahanje v maneži odšteti 260 tolarjev, za jahanje na terenu pa 500 tolarjev. Jahati pa je možno povsod," pravi Lojze Gorjanc in pojasnjuje: "Vzrok, da klubski konji niso bili sprejeti na Brdo, pa je, da podjetje Brdo mora služiti s turističnim jahanjem. Glede kobilarne so bile izrečene zelo nestrokovne izjave ljudi, ki nimajo pojma o vzreji in različnih pasmah konj. Osrednja strokovna Konjeniška zveza Slovenije in rejska komisija pod predsedstvom dr. Kosca, je letos zavzela stališče (in ga posredovala tudi ministrstvu za kmetijstvo) za razvoj konjereje. Brdo je v tem razvojnem načrtu predvideno kot državna kobilarna za kasače. Imamo tri smeri: Lipico kot kobilarno za dresurne konje oz. lipicance, Brdo, ki je namenjeno za kasače, Krumpek pa za jahalne konje. To je usmerjenost osrednje strokovne konjeniške zveze. Razvoj Brda je začrtan v smeri razvoja turizma in to kvalitetnega... s teniško
Pred prihodom mladih v kranjski učni center
Dober dan, gospodje vojaki!
Častniki slovenske vojske bodo vojake vikali, obetajo pa se še druge spremembe.
Kranj, 25. marca - Ta napoved ni nikakršna prvoaprilska šala, čeprav je res, da bodo prvi vojaki prispeli v kranjski učni center prav na prvi aprilski dan. V treh dneh bodo sprejeli okrog 400 vojaških obveznikov, od tega več kot pol z Gorenjskega. O bodočem dogajanju v centru seznanjajo tudi sosede iz bližnje okolice.
V nekdanji vojašnici Stane Žagar v Kranju so uredili 310. učni center, enega od šestih takih objektov v Sloveniji. Ker bo že prihodnji mesec prišla na služenje vojaškega roka prva redna generacija Slovencev, smo vodstvo centra zaprosili za pogovor o pripravljenosti na nove naloge. Poveljnik Jaka Vidic je posebej za Gorenjski glas opisal potek priprav in načrtovane novosti.
»Objekte in opremo v centru smo prenovili in prilagodili potrebam nove slovenske vojske. Glavni namen tega je bil, da zagotovimo kvalitetnejše delo z mladimi vojaki. Seveda je treba zadostiti osnovnim potrebam tudi zato, da bi lažje oblikovali nove odnose v oboroženih silah. Zapuščine odnosov iz nekdanje armade namreč ne sprejemamo, kar bo razvidno tako iz metod dela z vojaki kot načina njihovega življenja v centru. Kot posebno novost naj omenim le pravilo, da so častniki dolžni vikati vojaka in ga naslavljati z gospodom. Seveda pa bodo v primerjavi   s   preteklostjo največje
spremembe posebno pri organizaciji pouka enot,« je za uvod ugotovil poveljnik Vidic.
Nič več "kaplarskega drila"
Med prvo stopnjo usposabljanja, ki bo trajala 58 delovnih dni, bodo fantje spoznali osnovne vojaške veščine. Dopoldne bodo imeli po sedem ur pouka in še popoldan po dve. V vsaki učni enoti, nekdanjem vodu, bodo za individualno usposabljanje skrbeli po trije poklicni inštruktorji. Nepriljubljeni desetarji, kaplarji iz nekdanje armade, torej niso dobili mesta v slovenski vojski.
»Vse delo je zasnovano povsem na profesionalni osnovi,« je poudaril pomočnik za domovinsko vzgojo in stike z javnostjo Boštjan Blaznik in pojasnil: »V centru bo od skupno 85 zaposlenih 60 ljudi skrbelo za neposredno delo z vojaki. Med 39 inštruktorji je največ poprejšnjih rezervnih častnikov TO z Gorenjskega, od tega približno polovica iz kranjske občine. Za delo z vojaki so se pripravljali na dodatnem uspo-
sabljanju v Poljčah ves marec. S poukom bo vojak dokaj zaposlen, saj je čas za prvo stopnjo usposabljanja dokaj kratek. Prednost bo imela praksa, v kateri bo dolgotrajno urjenje, nekdanji dril, nadomestilo le 'poučevanje koristnega. Teorija tudi ne bo ideološko obarvana; pri domovinski vzgoji bomo vojake seznanjali z vojno in vojaško zgodovino Slovencev. Po dveh mesecih in pol bodo vojaki odšli na usposabljanje v bojne enote, kjer bodo dopolnili znanje  za vojaško-evidenčne
specialnosti. Na Bohinjski Beli se bodo usposabljali za planinske enote, na Pokljuki pa za alpinistično specialnost. Za celotno služenje vojaškega roka zakon določa 7 mesecev, vendar ima slovensko predsedstvo pravico skrajšanja za en mesec«
Še zadnje priprave za sprejem
Vodstvo učnega centra nas je seznanilo, da prve vojake
halo in tako naprej. Brdo naj bi postala rentabilna vzrejska kobilarna (kakršnih je na svetu ogromno in vse poslujejo rentabilno), kajti predvideno je, da bo v Ljubljani osrednji kasaški hipodrom, kjer bodo skozi celo leto dirke s stavami. S stavami se financirajo nagrade, del denarja iz stav pa gre tudi za vzrejo novih konj. Seveda smo mi še na začetku, ker pri nas konj še nima prave cene, ker imamo premalo dirk in nimamo stav. Ko pa bodo stave, pa se bo vse izplačalo. To lahko zatrdim na podlagi dolgoletnega zanimanja za konje, ko sem z njimi tudi tekmoval in imam petinštirideset zmag. Prvi sem zastopal Jugoslavijo na evropskem šampionatu in sem bil soliden osmi, štartal sem na srečanju vzhod - zahod in sem bil drugi. Bil sem tehnični vodja vseh desetih prireditev na Brdu, ki upam, da so bile vzgled vsem slovenskim klubom, sem diplomiran višji trener kasaštva, sem vodja izobraževanja kasaških trenerjev in voznikov v Sloveniji, naredil sem nekaj mednarodnih seminarjev in zato mislim, da so tudi mnogi očitki o mojih neuspehih nesramni."
Minuli četrtek pa so se sestali tudi nekdanji člani KK Kranj in pripravili svojo izjavo:
Vzrok težav sta zakonca Kalan
"Vsa težava K K Kranj sta zakonca Kalan. Javnost zavajata, ker delata probleme tam, kjer jih ni, nato pa vstopita skozi zadnja vrata. Do pravice upravljanja s klubom sta prišla na nelegitimen način s pomočjo vsemogoče tedanje komunistične oblasti, spletkarjenjem, potvarjanjem, napihovanjem, skratka metodami, ki so bile tiste čase uspešne, danes pa jih smemo   poimenovati. KKK
smo v nemogočih pogojih vzdH zevali brez Kalanov. Ko s< nam je ponudila možnost, d< dobimo svoje hleve, sta KaU nova pomoč odklonila. Brtf njiju smo napravili to, kar d* nes stoji na Bobovku. Ob z3' ključku del, pa sta si KalanoV z že omenjenimi metodafl11 prisvojila, kar smo mukom' storili mi. Iz hleva smo moral1 odpeljati vse svoje premičnin'1 in se odreči članstvu. Javni] smo povedali, da teh upravljaj' cev kluba ne priznamo za legi' timne, o tem pa je bila obveščena tudi ZTKO.
V zadnjem času se zgodba ponavlja, le nasprotnika so zamenjali. Ni nam znano, da I kdorkoli preganjal KKK iz sedanje lokacije. Ne bi se čudil': če preganjajo Kalana, kar ne b1 bilo prvič. Spodaj podpisani y obvestil ZTKO o tem, da srn" pripravljeni KKK pomagati i* morebitnih težav. Če zakonC Kalan ne zmoreta več voditi klu; ba, ga prevzamemo nazaj bh* upravitelji, ter izvajamo pr? gram, ki je bil že predstavljen Taka rešitev se nam zdi logiČn' in je v interesu tega šport* Obljubljeno nam je bilo, da b" ZTKO sklicala sestanek s Kal«' ni. Do danes vabila nismo dobi' li.
Radi bi opozorili, da Kala nova dajeta netočne in tendenciozne podatke in tako zavajata novinarje in širšo javnost; Ker konjeništvo pri nas $ množičen šport, je širšemu ob činstvu težko presoditi, kaj je prav in kaj ne. Na tem mestu ne bi polemizirali, smo pa ni voljo, da damo podatke, ki ji* posedujemo. Pozivamo Konje* niško zvezo Slovenije, da p0' kliče zakonca Kalan na odg?" vornost, ker zavajata javnost i" škodita konjereji in konjeniškemu športu v Sloveniji."
Bivši člani KK Kranj (naslov v uredništvu)
Pripravila: V. Stanovnik
Ko bom velik, bom tudi jaz vojak, najbrž razmišlja ta fantič iz soseščine kranjske vojašnice. Foto: S. Saje
Pomočnik za domovinsko vzgojo Boštjan Blaznik.
pričakujejo že 1. aprila. Do 3. aprila bodo v centru nastanili okrog 400 fantov iz vse Slovenije, med njimi 215 Gorenjcev. Pred njihovim prihodom urejajo še zadnjo opremo v udobnejših spalnicah in sodobnejših učilnicah. Le prostori za poveljniški kader še niso dokončno nared; zanje morajo obnoviti še nekaj stare opreme.
»Storili smo vse,« je ocenil poveljnik Vidic, »da bi se fantje pri nas dobro počutili. Tudi hrana bo prilagojena potrebam glede na povečane napore. Glede na to, da bo tretjina vojakov vsak konec tedna lahko odšla domov, drugi tretjini pa bo dovoljen izhod v mesto -medtem ne bodo nosili uniforme, bo odtujenost od svojcev veliko manjša kot pri nekdanjem služenju. Za preprečevanje morebitnih kriz in izbijanje
Poveljnik učnega centra Jak' Vidic.
problemov bo vseeno skrbeh poklicna psihologinja.«
Kot smo še izvedeli od p0" močnika Blaznika, v učnefl1 centru načrtujejo tudi stike j kulturnimi in športnimi organ'! zacijami z Gorenjskega. P«^1 tak dogodek skupnega pomen' bo svečane zaprisega 1. genetf cije vojakov 11. aprila 1992, k" bodo v kulturnem sporedu nastopili pihalna godba iz Kra nja, pevski zbor iz Krope i11 igralka Alenka Bole - Vrabec V centru si želijo, da bi mešča ni Kranja tudi sami dajali p0' bude za sodelovanje. Prav zatf so 25. marca popoldne povabi' li v goste sosede iz bližnje ok<>' lice. Zlasti pri njih hočejo že n' začetku odgrniti tančico nezai1' pljivosti do vsega, kar je že i*. radi lokacije mogoče primerja'1 z nekdanjo vojsko. • Stoja11 Saje
KULTURA
Nova založniška zamisel Dušana Cunjaka
KNJIGA JE LAHKO SE CENEJŠA
Kranj - Bilo bi vsekakor krivično, če bi ob imenu Dušana Cunjaka najprej pomislili na to, da je ta založnik prve slovenske zasebne založbe Emonica znan predvsem po svojih razprtijah z ministrstvom za kulturo in kulturnim ministrom samim. Metode, s katerimi opozarja na svoj spor in s tem na položaj zasebnega založništva pri nas, so res enkratne - spomnimo se samo lanske gladovne stavke v ljubljanskem hotelu Bellevue - toda stvari ostajajo nespremenjene (za sedaj) za obe strani.
Dušan Cunjak pa ne bi bil lo, kar je, namreč iznajdljiv, uporen in idej poln zasebni založnik, če ne bi prišel na dan z novo idejo: ustnoviti namerava Slovensko književno- zadrugo. Namerava obiskati vse, ali skoraj vse slovenske občine in žu-Pane ter vsaj sto največjih slovenskih podjetij. Najprej je potrkal na vrata kranjske občine W dobil načelno podporo za svoj projekt.
Ustanavljate novo založbo, ali to pomeni, da ste se sedanji Emonici, ki ji gre zelo slabo, odpovedali?
"Še ne. Res je Emonico zad-nJi projekt, to je izdaja zbranih del pesnika Daneta Zajca, finančno zelo oslabila, toda njena usoda še ni znana. Morda se »e izkoplje iz težav. Zdaj začenjam nekaj novega, ustanavljam Slovensko književno zadrugo. Zbiram kapital, iščem Prostore za knjigarne in književne klube."
Kakšen knjižni program pa naj bi imela ta nova založba?
"Prevodna književnost, domače leposlovje, morda tudi Šolski učbeniki. Predvsem pa naj bi bile knjige cenejše in s tem dostopnejše bralcem. Knjige, ki zdaj izhajajo pri nas, so Predrage. V Slovenski književni zadrugi bi izhajale knjige v velikih nakladah, kar seveda Znižuje ceno posameznega izvoda. Cene teh knjig bi bile dostopnejše kot na primer pri
Prešernovi družbi, ki izdaja knjige v največjih nakladah."
Ima vaša ideja že kaj odmeva?
"Člane in morebitne bodoče soustanovitelje sem šele začel seznanjati z možnostmi, ki jih bo imela nova založba. Drugače pa me pri tem podpirajo slovenski PEN, Društvo slovenskih pisateljev, skupščinski odbor za kulturo, kulturna zbornica in drugi. Zavedam se, da je to velik projekt, toda z malo naklonjenosti bi moral uspeti. V Kranju sem oddal prošnjo za dodelitev prostora za knjigarno v starem delu mesta, z enakimi prošnjami se bom obrnil tudi na druge občine."
Ko ste iskali prostore za svojo založbo Emonica in knjigarno, doslej niste naleteli na kakšno posebno naklonjenost, mar ne?
"Res ne. Ljubljanska občinska vlada mi ni hotela pomagati. Sicer pa so v podobnem položaju tudi drugi zasebni založniki. David Tasič ima svojo založbo Karantanijo kar v najem-niškem stanovanju. Prav zdaj se morda vendarle nekaj premika. Pred kratkim mi je ljubljanska občina dodelila prostore za knjigarno in antikvariat na Rimski cesti v Ljubljani. Zdaj prostore urejam in morda bo čez mesec ali več knjigarna že odprta. Težava je le v tem, da so prostori v stavbi, ki je bila po vojni nacionalizirana: upam, da se bom s prvotnim lastnikom glede knjigarne lahko dogovoril."
V vaši Emonici so doslej izhajale predvsem pesniške zbirke slovenskih pesnikov, bo tako tudi poslej?
"V dobrih štirih letih je v Emonici izšlo 52 knjig. Izdajal sem avtorje, kot so Dekleva, Zagoričnik, Zaje, Taufer, Boštjan M. Zupančič, Crnkovič, Blatnik, Kleč, Mozetič in drugi. Če se bo Emonica izvlekla iz težav, v katero je zašla zaradi tako velikega projekta, kot je bila izdaja petih knjig pesmi Daneta Zajca in to predvsem zaradi premajhne subvencije ministrstva za kulturo, potem bom na leto izdajal le še od 10 do 15 knjig, več ne. V predalu čaka že kakih petnajst rokopisov, ki so jih uredniki pregledali in odobrili. Tudi pesniške zbirke so med njimi, ni pa zbranih del."
Med knjigami, ki jih je izdala Emonica, so bile prave uspešnice portreti politikov Milana Kučana in Jožeta Pučnika. Koga boste zdaj predstavili na književno tako uspešen način?
"Janeza Drnovška, se razume. Dogovori že potekajo in če bo vse po sreči, je knjiga lahko na trgu že čez kakšen mesec. Idej mi ne manjka, predlagal sem tudi, da bi pomagal obuditi v življenje revijo Teleks z začetno subvencijo seveda." Pred letom ali dvema ste bili zasebni založniki zelo samozavestni, hoteli ste dokazati velikim založbam, da ste uspešnejši. Ste še enakega mnenja?
"Zasebni založniki še vedno lahko izdajamo knjigo ceneje kot velike založbe. Le podpore nam manjka, sam se za prostore založbe potegujem že tri leta in še vedno upam, da me bo sedanja oblast podprla. Imam sicer vso podporo kulturnih institucij, spotikam pa se ob razne birokratske ovire. Nihče ne podpira zasebnih založnikov. Ni prostorov zanje, ni subvencij za knjige. Zato sem predlagal, naj zasebni založniki stavkajo."
Pa bi takšna stavba kaj dosegla, bi ljudje opazili, da je izšlo manj knjig?
"Verjetno ne bi opazili, ker se knjige zdaj malo kupujejo. Toda javnost bi opozorili na naš položaj. Le tako se stvari malo premaknejo: vem iz izkušenj." # Lea Mencinger, foto: Gora/d Šinik
ODMEV LJUDSKEGA IZROČILA
Kranj - S pregledno razstavo svojih del se v galeriji Mestne hiše v Kranju predstavlja kamniški slikar Polde Mihelič. Umetnik v svojih delih obuja spomine na preteklost; na navidezno skladnost in pristnost življenja na vasi v letih pred drugo svetovno vojno.
Z naklonjenostjo in toplino Predstavljeni vaški motivi: staje kmečke domačije, lesene *ajže in bajtarske stavbe, ki jih s'ikar spleta v zanimive harmonično urejene kompozicije, ter [Jjihovi kleni prebivalci pri vsakdanjih opravilih na slikah Poldeta Miheliča še zdaleč niso Podani na faktografski način -dokumentarnost in realistično °dslikavanje sta nadomeščena 2 'iričrrim, nostalgičnim, nema-'okrat celo baladnim idealizira-nJem. Včasih so slike polne raz-
novrstnih žanrskih opisov navad, običajev in najrazličnejših dogodkov na vasi, portretov vaških posebnežev, spet drugič, če že ne celo največkrat, pa so domišljijske narave, saj "umetnik vanje vnaša svoj čustven odmev na določen motiv ali dogodek. Prizadeva si namreč, da bi tudi v sliki izrazil z jasnim sporočilom tisto razpoloženje in tisti odmev ljudskega izročila, ki sta v njegovem spominu na mladostna leta ostalo še tako zelo živa.
Avtorski jezikovni priročnik
ENCIKLOPEDIJA SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA
Ljubljana, 26. marca - V Društvu slovenskih pisateljev so prejšnji leden predstavili novo knjigo: Enciklopedijo slovenskega knjižna jezika priznanega strokovnjaka Jožeta Toporišiča. V njej je pranih 5000 gesel in je dobrodošel pripomoček tako za strokov-nJake kot tudi za učitelje in učence - opora, ki jo bo imel vsak, ki Se Poklicno ukvarja z jezikom, kot je dejal avtor. Po njegovem P^nenju je knjjga s svojim sodobnejšim strukturalnim pristopom |Zziv tradicionalni miselnosti. Knjiga je bila dokončana leta 1990 !n Je plod avtorjevih večdesetletnih raziskav. "Veliko dela, študi-J.a> natančnosti in sistematike je potrebno za nastanek takšnega H^a," je na predstavitvi dejal dr. Toporišič. Je odlično dopolnilo 'ovarju slovenskega knjižnega jezika, kjer je vsebovanih le malo Pojmov s področja strukture slovenščine. Jezik prikazuje v vsej nJegovi raznolikosti v času, prostoru, zgradbenosti in družbeno-?ll> vse stvari v njej so prikazane z izhodiščem v posameznih strokovnih izrazih, razporejenih abecedno. Enciklopedija slovenske-^ jezika je sestavljena na podlagi izrazja, izpisanega iz sloveni-jičnega jezikoslovja 20. stoletja. V njej je obdelano izrazje glaso-'0vja, oblikoslovja, pravopisa, morfematike in oblikoslovja ter kladnje in besedoslovja, ob tem pa zajema še glavno izrazje stili-''Ke, metrike in psiholingvistike. Obravnavani so tudi vsi po-j^mbnj pojavi iz zgodovine slovenskega jezika. Avtorje v uvodu knjigi dejal: "Tako jezikoslovno ali slovenskojezikovno zainte-esiranemu ni treba znati drugega kot abecedo, pa si bo za nezna-jh mu izraz/pojem v tej knjigi hitro našel ne le, kaj pomeni, am-Rk tudi, v kateri konkretni obliki ali v kolikšnem obsegu je Sl enovano značilno za slovenščino." Toporišičeva Enciklopedija °venskega jezika je prva knjiga v zbirki leksikonov Cankarjeve aiožbe, ki se bo imenovala Sopotnik. • M. Ahačič
Polde Mihelič, Koši, 1989.
Čeprav je kot celota slikarje-vo delo idealizirana, še malo ne objektivna, nemalokrat celo naivna podoba življenja na vasi, je Polde Mihelič po svoji naravi trden realist - o tem priča umetnikov smisel za razkrivanje pogosto tudi "nelepe" podobe kmečkega življenja, v katero vpleta tudi socialnokriti-čno misel zajemajočo motiviko. Tudi v slikah, pri katerih se je povsem prepustil svoji domišljiji, je ubral drugačno pot od tiste, ki smo vajeni v samo-rastniškem ustvarjanju. Fantazijske kompozicije dostikrat učinkujejo skorajda nadreali-
stično, a nikoli, v hoteno pretirani meri. Prav zato bi bilo, kljub mnogim skupnim lastnostim, neustrezno, še zlasti ob pregledni razstavi, njegovo ustvarjanje opredeljevati za naivno in samorastniško.
Svoje slike Polde Mihelič odeva v harmonične barvne tone letnih časov. Najljubši so mu večerni, zimski prizori, zato je kolorit največkrat bolj teman kot pa svetel. Mračna in dramatična atmosfera uspe včasih celo preglasiti racionalno gra-jenost kompozicije. Posluh za spletanje oblikovnih kvalitet slik v čisto, jasno in razumljivo izpovedno govorico dolguje Polde Mihelič svoji likovni izobrazbi (študiral je na likovnem oddelku Pedagoške akademije v Ljubljani). Tudi v številnih slikah, za katere je izbral raz-potegnjeni, vertikalni format nosilca in jih zato poslikava od zgoraj navzdol, tako da najprej nariše nebo in se nato polagoma spušča do ospredja, zna ustvariti prostorsko poglobljeno in razgibano prizorišče. Le malokateri ob oblikovnih elementov na slikah Poldeta Miheliča se podreja dokumentira-nosti. Tako rekoč vsi so namerno preoblikovani in tako približani tisti osnovni zamisli o zvenu preteklih časov, kijih danes ne more več razkriti nikakršna gola realistična upodobitev. V svojih slikah obujati spomin na preteklost je bil tudi umetnikov poglavitni namen.
Damir Globočnik
SALON
POHIŠTVA
KRANJ, Gorenjski sejem tel.: 222-308
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V avli Skupščine občine Kranj je na ogled fotodoku-mentarna razstava Dokumenti Osijeka 91. V galeriji Prešernove hiše razstavlja modne fotografije Dean Dubokovič. V stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava tekstilnega oblikovanja oblikovalke Maričke Rakovec. V galeriji Lipa razstavlja akad. slikar Tone Marolt, v galeriji Mestne hiše pa je na ogled pregledna razstava slikarja Poldeta Miheliča. V Gorenjskem muzeju, Tavčarjeva 43, sta na ogled dve razstavi: Hrvaški vojni plakat in razstava Gorenjski likovni umetniki - modernejše smeri.
V recepciji Iskre Telekom razstavlja slikar Izidor Jalovec. JESENICE - V galeriji Kosove graščine razstavljata slike, nakit in obleke Severina Trošt Šprogar in Bernarda Šmid. V pizzeri-ji Bistr'ca v Mojstrani razstavlja grafije Damjan Jensterle. V avli OŠ Koroška Bela razstavlja fotografije Janez Juvan. V razstavnem salonu DOLIK je na ogled razstava umetnostnih livarskih skulptur Bojana Stine.
RADOVLJICA - V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled razstava fotografij Obsavski sprehodi avtorja Ivana Pipana.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji I. Groharja je na ogled razstava slik akademskega slikarja Janeza Hafnerja. V galeriji ZKO -Knjižnica so na ogled risbe in plastike Petra Jovanoviča na temo matere. V faleriji Fara razstavlja Matevž Jensterle. V galeriji Loškega gradu razstavlja Andrej Pibernik. Zbirke Loškega muzeja so na ogled samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Med tednom je možen ogled tudi dopoldne po predhodni najavi na upravo muzeja. V galeriji Iskra v Železnikih je na ogled razstava likovnih del škofjeloških likovnih skupin.
V mini galeriji občine Škofja Loka se predstavlja slikar akvarelov in pastelov Kostja Virant iz Ljubljane.
TRŽIČ - V razstavišču tržiškega paviljona je na ogled razstava slik akad. slikarja Ferda Maverja.
LJUBLJANA - V atriju Narodnega muzeja odpirajo danes razstavo o industrijskem oblikovanju v 19. stoL na Slovenskem z naslovom Gradovi minevajo, fabrike nastajajo.
PRIREDITVE TEGA TEDNA
RADOVLJICA: SREČANJE S PISATELJICO - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 literarni večer s pisateljico Marinko Fritz - Kune. Pogovor z vsekakor izvirno, malce nenavadno, čustveno intenzivno avtorico prijetno berljivih romanov (Janov krik...) bo vodila Daniela Leskošek.
KRANJ: SE ZADNJIČ LUTKE - V Lutkovnem gledališču Cveta Severja v gradu Kieselstein bo v četrtek, 2. aprila, ob 16.30 in 17.30 predstava Lutkovnega gledališča Kranj PAVLI-HA. S to predstavo se zaradi objektivnih okoliščin (finančnih) zaključujejo lutkovni četrtki.
TRŽIČ: LITERARNI VEČER - V Tržiški knjižnici bo v četrtek, 2. aprila, ob 17. uri ob mednarodnem dnevu mladinske knjige srečanje z znano mladinsko pisateljico Kristino Brenko-vo. Knjige Kristine Brenkove bodo pomagali predstaviti učenci 5. razreda OŠ Bistrica ter Nada Brezar, Pija Bodlaj in kitaristi Glasbene šole Tržič.
ZAČETNI TAMBURAŠKI _SEMINAR_
Kranj - V soboto, 12. aprila, ob 9. uri se bo v prostorih Zveze kulturnih organizacij Kranj, v gradu Kieselstein v Tomšičevi ulici začel tamburaški seminar za začetnike. Primeren pa je tudi za tamburaše, ki igrajo že nekaj let. Začetniki morajo obvladati vsaj osnove tehnike trzanja in osnove tehnike ubiranja, vsi pa morajo vsaj za silo poznati note. Enodnevni seminar bo vodil Damir Zajec, prijave pa sprejemajo na ZKO Kranj, Tomšičeva 1, do 4. aprila.
LA TACHE PROF. FERDA MAYERJA
Tržič - Te dni je v tržiškem osrednjem razstavišču Paviljona NOB odprta zelo zanimiva razstava akademskega slikarja prof. Ferda Maverja, ki sodi v sklop treh ključnih likovnih dogodkov v mestu, ki to leto stopa v poltisočletje priznanja tržiških trških pravic.
Po štirih letih se obiskovalci likovnih razstav v Tržiču ponovno srečujejo z akademskim umetnikom, ki tako svojo bogato in plodno ustvarjalnost zaokrožuje v zatišnem ambientu pod Karavankami. Spet je spregovoril likovnik, ki ne more skriti svoje angažirane vloge v človeškem in umetniškem oziru.
Avtor je za svojo jubilejno, petdeseto samostojno likovno razstavo izbral šestero velikih oljnih platen, ki po svoji tematski naravnanosti premoščajo usodna nasprotja, v katerih se je znašla stara celina. Romaneskno pripoveden je v Umirajočih konjih in Uničenju Dalmacije, pretresljivih delih, tako neločljivo vpletenih v sedanji preporod človečnosti. Kot katarzo časa smemo razumeti avtorjevo videnje madžarske revolucije '56, praških dogodkov '68, berlinskega zidu in pomladi narodov vzhodne Evrope. S tema dvema deloma, ki kot stebra utemeljujeta človeško prizadetost slikarja, sozvanjajo najnovejša oljna dela Arena uničenja, Kult resnice, Rdeče lise in Konstrukcija.
Z neizmerno močjo barve kot pojma zase, LISE, ZNAMENJA, kot SLEDI časa ( = TACHE) gradi prof. Ferdo Maver svojo pripoved o času, v katerega se je zapisal kot razmišljajoč humanist. O materinstvu je udejanil veliko svojih oljnih del in gvašev, a zdi se, da je Materinstvo na omenjeni razstavi se-žetek v njem počivajočih razmišljanj. Klasično razumljeno gmoto matere z otrokom uokvirja v gotizirajočo gradnjo črt, silnic, ki vklepajo motiv v posvečujočo gesto.
Razstava prof. Ferda Maverja deluje kot izjemno čist pregled, kot čist presek nekega samosvojega gledanja na likovno izpovedovanje. Temelji na dodobra preizkušenem in neoporečnem slikarskem znanju, ki vse od zgodnjih šestdesetih let gradi na senzaciji krepkega barvnega znamenja.
S premišljenim izborom del za razstavo je uspelo umetniku ustvariti harmoničen stavek, kakor razstava v celoti tudi deluje.
Prof. Janez Šter
Inšpektorji "obiskali" gostinske lokale
Nekateri lokali so preveč hrupni
Najpogostejše pomanjkljivosti: poslovanje brez vidno izobešenega cenika, pretiran hrup, zanemarjene sanitarije, delo brez pogodbe o delu in predpisanega zdravstvenega pregleda, slaba pripravljenost za prvo posredovanje ob morebitnem požaru...
Radovljica, 27. marca - Gorenjski inšpektorji so pred nedavnim skupaj z organi za notranje zadeve pregledali gostinske lokale v radovljiški in jeseniški občini, čez katere se občani največ pritožujejo in za katere tudi pristojne službe ugotavljajo, da kršijo predpise. Inšpekcija dela, tržna, požarna in sanitarna inšpekcija je na Jesenicah pregledala bistro Oaza, penzion Pošta, okrepčevalnico Bistro, bife Baron in disco Taboo, v radovljiški pa gostinske lokale Leonardo, Čuk, Safari, Lokvanj, Mars in 1004.
.Izmed številnih nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki so jih pri pregledu ugotovili inšpektorji, omenjamo le nekatere. Tržna inšpekcija je, na primer, ugotovila, da nekateri gostinski lokali poslujejo brez vidno izobešenega cenika, brez označbe poslovnega časa ali s pomanjkljivo označbo podjetja. Pokazalo seje, daje v jeseniški občini največ pripomb o podaljšanem poslovnem času za tiste lokale (penzion Pošta, okrepčevalnica Spoljar, bistro Oaza in Maks bar), ki imajo za to ustrezno dovoljenje. Ker so to dovoljenje lahko pridobili le na podlagi pozitivnega mnenja krajevne skupnosti, je mogoče sklepati, da je krajevna skupnost odločila mimo mnenja občanov ali ga sploh ni pridobila. Inšpekcija predlaga, da bi odlok o poslovnem času spremenili tako, da bi bile okrepčevalnice lahko odprte do 23. oz. do 24. ure, možnost, da bi si gostinec pridobil mnenje krajevne skupnosti za podaljšanje poslovnega časa za vse dni v tednu, pa naj bi iz odloka črtali.
Sanitarna inšpekcija bo prijavila sodniku za prekrške vse lastnike gostinskih lokalov, ki niso poskrbeli, da bi zaposleni opravili predpisane zdravstvene preglede in da bi bile sanitarije primerno vzdrževane in opremljene; k sodniku za prekrške pa bodo morali tudi zaposleni, ki so opravljali dela, za katera se zahtevajo redni zdravstveni pregledi. Sanitarna inšpekcija je največ pomankljivosti ugotovila v penzionu Pošta na Jesenicah, kjer je ob nenapovedanem obisku sedem ljudi delalo brez opravljenega zdravstvenega pregleda, lokal je bil zaradi neustrezne ventilacije močno zadimljen, ob glasbi "v živo" je bil hrup zunaj lokala prekoračen, sanitarije pa so bile slabo vzdrževane in brez primerne opreme. Inšpektorji so se oglasili tudi v okrepčevalnici Bistro na Jesenicah, kjer so lastniku zaradi neuradno izmerjenih prekoračitev hrupa in pritožb občanov izdali odločbo, da poskrbi tudi za uradne meritve. V Radovljici se občani precej pritožujejo čez gostinski lokal Čuk, za katerega so ob pregledu med drugim ugotovili, da po ureditvi in opremi ne ustreza minimalnim sanitarno higienskim zahtevam in da širina izhodnih poti in vrat ni prilagojena številu obiskovalcev. Gostinski lokal je namreč v prostorih, v katerih je lastnik najprej nameraval urediti steklarsko trgovino z manjšo delavnico v kleti, vendar se je po že opravljenem tehničnem pregledu odločil drugače. Ker lastnik ni pridobil ustreznih dovoljenj za spremembo namembnosti prostorov, je za to zaprosil najemnik. Pri komisijskem ogledu so ugotovili, da prostori ne ustrezajo sanitarno higienskim zahtevam in predpisom o varstvu pri delu in da torej ne izpolnjujejo pogojet za spremembo namembnosti, upravni organ pa mu je kljub temu izdal začasno obrtno dovoljenje.
In kaj sta pri kontroli ugotovila inšpektor dela in požarni inšpektor? Prvi je v šestih gostinskih lokalih radovljiške "naletel" na osem delavcev, ki so delali brez pogodbe o delu; na Jesenicah pa prav toliko v petih lokalih. Požarna inšpekcija je ugotovila, da v nekaterih gostinskih lokalih nimajo ročnih gasilnih aparatov (če pa jih že imajo, so največkrat založeni ali niso pregledani v predpisanem roku), plinske jeklenke so slabo zavarovane pred padcem, zaposleni niso usposobljeni za uporabo gasilnih aparatov, v prostoru ni urejena primerna razsvetljava za primer izpada električnega toka, električne inštalacije so provizorične in podobno. • C. Zaplotnik,  P. Kozjek
SALOMONOV
UGANKAR
SALOMONOV UGANKAR je edina slovenska tovrstna revija - zgibanka, ki izhaja v barvah in to vsak drugi petek v mesecu. Vsakokrat veliko nagradnih križank in skrivalnic z bogatimi praktičnimi in denarnimi nagradami v skupni vrednosti najmanj 350.000 SLT! Vedno tudi razna presenečenja z nagradami! V kratkem tudi popotna ekipa, ki bo v raznih krajih obiskovala naključno izbrane prebivalce in jih na licu mesta nagradila, če bodo imeli pri sebi zadnji izvod Salomonovega ugankarja!
Kdo pravi, da Gorenjci nimajo denarja?!
"Catch the cash", ali zgrabi denar
Besede organizatorjev, češ bodimo malo človeški, saj pohlep (po denarju) ne vodi nikamor, si je treba zapomniti.
Kranj, 23. marca - Kdor pravi, da so Gorenjci obubožani in da imajo denarja v glavnem samo še za kruh in mleko, naj pride vsak ponedeljek (in sredo) pogledat v hotel Creina v Kranj in se bo na lastne oči prepričal, kako pri treh blagajnah čakajo v vrsti, da lahko potegnejo marke iz hišnih nogavic in vplačajo premijo v igri Catch the cash (vzemi denar), ki je organizatorji ne imenujejo igra, ampak investicijski sistem. Igra, ki je doslej privabila že lepo število Slovencev in Slovenk, se je pri nas razmahnila novembra lani, v Kranju pa nekako sredi letošnjega januarja. Vse je preprosto, pojasnjuje dekle, ki v kranjski Creini razlaga pravila igre. "Če vplačate 900 mark in pripeljete štiri igralce, postanete enota. Že na naslednjem sestanku prejmete ček za 2400 mark in zaporedno številko za avtomatiko, iz katere dobivate čeke po 2400 mark toliko časa, dokler sistem traja. Omejitev ni, verjetno pa avtomatika čez čas, ko se bodo vplačila zmanjšala, ne bo vsake dva ali tri tedne, ampak vsak mesec, vsak mesec in pol..."
Ko smo se v ponedeljek mudili v hotelu Creina v Kranju, je bila med sedmo in osmo uro zvečer velika gneča in čeprav je bilo zaradi pomanjkanja svežega zraka precej zadušno in zatohlo, so ljudje vztrajali - vztrajali, da vplačajo premijo 900 mark ali da dobijo ček za 2400 mark. Vrsta je bila povsod: tam, kjer so delili čeke, in še daljša pri blagajnah, kjer so sprejemali vplačila. Ko smo pogledovali po restavraciji, smo spoznali, da "denar lovijo" revni in bogati: taki, ki so za osnovno premijo (900 mark) varčevali več mesecev, pa ljudje, ki si jo prislužijo v nekaj dneh ali v tednih. Videli smo ostarelega možaka iz okolice Kranja, kako mu je mladoletno deklo natikalo očala na obraz, da je videl podpisati pogodbo in našteti marke, pa podjetnika in občinskega odbornika, ki je v črnem kovčku skrival na desetine pogodb in mimogrede omenil, da v igri "sodeluje" z dvajset tisoč markami svojega denarja ("to, kar sem izgubil pri fair plavu, moram nadoknaditi pri catch the cashu"). No, v veliki druščini vnetih igralcev in onih, ki igro šele "tipajo", smo opazili tudi direktorja enega od kranjskih družbenih podjetij, nekaj obrtnikov, tudi mlado športnico pa celo brezposelne, ki bi - vsaj tako so povedali nekateri med njimi - radi zaslužili z igro, če že z delom ne morejo. Kdo je resen "investitor" in kdo le opazovalec, se je dalo hitro ugotoviti: prvi so se resnobno prestopali s kovčki ali torbicami, drugi so sproščeno postopali, se pogovarjali, "žulili" pi-
Mamljivi čeki za 2400 mark
Komaj smo se pridrenjali do pogodbe, ki je napisana v nemščini in s katere je že ob površnem znanju tega tujega jezika mogoče razbrati osnovna pravila igre. Igra poteka v treh variantah - z osnovno premijo 100, 300 ali 900 mark. Za vplačila po sto mark ni zanimanja, vplačila po tristo mark so red-
ka, večina "igra" s premijo 900 mark, veliko pa je takih, ki želijo, da bi bile premije še višje. Kot smo slišali, jim bodo organizatorji v kratkem ustregli. Ko vplačaš osnovno premijo (na primer 900 mark), moraš za isti znesek pridobiti še štiri "investitorje" in potem lahko v nekaj dneh že pričakuješ ček v znesku 2400 DEM. Potem sledi avtomatika, iz katere lahko po približno treh tednih (odvisno od vplačil) dobiš spet 2400 mark - in tako dalje. Čeke je mogoče vnovčiti v katerikoli avstrijski banki, za vse pa jamči Zveza bank v Celovcu, kamor naj bi organizatorji igre položili tudi tri milijone mark kot varščino za čase, ko ne bo več tako množičnih vplačil oz. se bodo vplačila ustavila. Na pogodbi piše, da se igra konča, ko računalniški program spozna, da že šest mesecev ni nobenega novega udeleženca. Tisti, ki so na senčni strani Alp igrali "fair play", pravijo, da je prednost igre catch the cash v tem, da dobiček ni odvisen od "veriženja" in od aktivnosti štirih udeležencev, ki ste jih pridobili za igro (in vplačila), ampak predvsem od tega, kako se igra razvija v Sloveniji in koliko državljanov je pripravljeno "investirati".
"Igrajmo poiteno, ker je to tudi sistem, ki pošteno deluje"
Ko je urni kazalec prešel sedem zvečer, se je izza miz na odru dvignilo dekle in začelo z opozorili za "stare investitorje" in z nasveti za tiste, ki bi se v sistem šele radi vključili. Ker "loviti denar" ni lahek posel, smo zavzeto poslušali - in slišali tole: "Od 1. aprila dalje (to ni potegavščina) ne bomo več dovolili, da bi igralec poleg osnovne premije 900 mark še štirikrat vplačal po 900 mark in prav tolikokrat vpisal sebe, namesto da bi pridobil štiri nove igralce. Če bomo to dopustili, bo sistema po dveh ali treh mesecih konec; mi pa želimo, da bi trajal vsaj dve, tri leta. Jaz bi rada tudi čez eno leto stala tu-
SREDNJA TEKSTILNA, OBUTVENA IN GUMARSKA ŠOLA KRANJ, P.O. Cesta Staneta Žagarja 33 64001 Kranj
Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu Srednje tekstilne, obutvene in gumarske šole Kranj razpisuje za nedoločen čas
POMOČNIKA RAVNATELJA ZA TEKSTILNO USMERITEV
Pogoj: visoka izobrazba in 5 let vzgojnoizobraževalne prakse.
Mandat traja 4 leta.
in
UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA
S KNJIŽEVNOSTJO
UČITELJA  PRAKTIČNEGA POUKA
V  KONFEKCIJSKEM PROGRAMU - 2 delavca
Nastop dela takoj oziroma po dogovoru. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh.
kaj pred vami brez strahu, da bi kričali name, češ da ste izgubili. Če ste v sistem vložili 100 tisoč mark, verjetno slabo spite; jaz sem vplačala samo 900 mark in po tem, kar v igri dobim, sem zelo zadovoljna. Imamo pa ljudi, ki na enem sestanku dobivajo po petdeset čekov. Ker je to izkoriščanje oz. zaviranje sistema, bomo take izločili. Igrajmo pošteno, ker je to tudi sistem, ki pošteno deluje, in dajmo možnost tudi tistim, ki imajo samo 900 mark in bi prav tako radi zaslužili. Bodimo malo človeški! Pohlep ne vodi nikamor!"
Dekle je še nekajkrat prepričljivo zaigralo na socialno, človeško struno (mamce so jamrale, dobičkarji pa škrtali z zobmi), nato pa povedalo, da se je sistem začel lani v Angliji in da se je k nam razširil pred štirimi meseci. Predstavništvo glavnega organizatorja, ki ima sedež v Londonu, je na Litijski cesti v Ljubljani, kjer je vsak dan mogoče dobiti tudi informacije. Izkušnje kažejo, da nekateri vpisujejo v sistem tudi sosede in znance, ki o igri ničesar ne vedo, ampak zvedo o njej šele potem, kojih, denimo,
s slovenskega predstavništva Exocoma vprašajo o tem ali
"Ali bom vlagal v gnilo državo?"
Ko smo o igri spraševali udeležence, smo slišali različna mnenja, večina pa je kajpak svojo udeležbo na srečanju v Creini "upravičila" s prepričanjem, da je v igri mogoče samo zaslužiti. Če bi mislili drugače, verjetno v Creino sploh ne bi prišli. Igralec ali radovednež iz Škofje Loke (le kdo bi to vedel) je, na primer, povedal, da je v Avstriji igral že "fair play", pri katerem je svoje dobil nazaj.
"Dokler je veliko vplačil, se splača," je dejal in pribil, da pa bo slabo za tiste, ki se bodo za igro odločili, ko bo vlak že odpeljal. Brezposelni Kranjčan se je vprašal, češ "zakaj bi ljudje vlagali denar v stroje ali v kaj drugega, ko pa delo ni plačano" oz. "kdo pa bo investiral v gnilo državo". Njegov prijatelj, ki zasluži na mesec nekaj manj kot 200 nemških mark, je dejal, da pri tej igri velja pregovor "kdor prej pride, prej melje". Dokler bo v Creini tako velika gneča in dokler bo toliko vplačil, kot jih je zdaj, je tveganje majhno in ni nevarnosti, da bi sistem zašel v krizo. Potlej pa bo čudno, je dejal in poudaril, da igro "vlečejo" naprej ljudje, ki dobivajo čeke po 2400 mark, in oni, ki jih pri tem škodoželjno gledajo. Ljubljančana, ki igra v Kranju predvsem zato,
ker je v Ljubljani povsod prevelika gneča, smo zmotili prav tedaj, ko je v torbico zadovoljno spravljal ček za 2400 mark. "Igram en mesec, doslej še nisem dobil nazaj vsega, kar sem vložil, računam pa, da bom čez en mesec že na svojem. Tveganje je razmeroma majhno, trud, ki ga vložiš, pa je dobro poplačan."
• • •
Kaj dodati k temu?
Kot da bi stari ljudski modre' ci že nekdaj vedeli, da bomo t sodobnih časih imeli igre nd srečo, in so zato na to temo "spisali" nekaj za sedanje razmere primernih pregovO' rov in modrosti: "Sreča je opoteča." "Vsak je svoje sreče kovač." "Prelepo je, da bi lahko trajalo večno." Ali zad' nji pregovor velja tudi zd Catch the cash? Ne želimo nikogar odvrniti od igre in tveganja, tudi ne preprečiti za-služkarstva spretnih organizatorjev? Igre na srečo so namreč kot mamilo, ki se mu nekateri ne morejo odreči, kot se, denimo, zasvojeni mladenič ne more odreči svoji vsakodnevni dozi. Igre so tudi tveganje, v katerih nekateri dobivajo, drugi izgubljajo; vsak pa je predvsem sam odgovoren za svoja dejanja in za tveganja, kam vlaga denar.
I\aj končamo moraliziranje l mislijo dr. Tomaža Pisanske-ga, profesorja s Fakultete zd naravoslovje in tehnologijo, ki je v pogovoru za Nedeljski dnevnik med drugim dejal: "Vsi vlagajo v en lonec in tisti, ki so bili prvi, bodo dobili največ vsebine. Za tiste na koncu jo bo moralo zmanjkati. Vsebine, ki so jo vsi prispevali, so deležni le eni, a vsi upajo, da bodo oni med tistimi. Če se tega zavedaš, je vse v redu. "• C. Zaplotnik
betonski BOBROVEC
tlLOM 77271
HALO ORLI
S
SEM MLADA, LEPA, KAR VELIKA, V KO SPOZNAŠ ME - TE ZAMIKA..? 9
ZALLA
« G   o  V  I* d
TRGOVINA S KONFEKCIJO f IN ITALIJANSKIM JEANSOM EMANUEL i
DELOVNI ČAS: vsak dan od 8 sobota, od 8.-12. ure
19. ure
i
ZALLA TRGOVINA Kranj
Delavska 19 (Stražišče - poleg trgovine Zapravljivček) 0
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Gorenjsko gospodarstvo je imelo lani 3,5 milijarde tolarjev izgube
Gorenjsko gospodarstvo se lahko pohvali le z izvozom
Plače so ob polletju zaostajale za 10 odstotkov, ob koncu leta pa za 6>3 odstotka za slovenskim povprečjem.
Plače so odmrznjene, kjer imajo denar, bodo izplačila verjetno povečali. Sicer pa direktne rezervacije po zaključnem računu znašajo približno 500 milijonov tolarjev. Nerazporejenega pa je 515 milijonov tolarjev dobička, kar predstavlja 5 odstotkov lanskih bruto plač. Skupaj je torej to približno 10 odstotkov lanskih plač.
^ranj, 27. marca - V podružnici SDK v Kranju so na tiskovni konferenci postregli s podrobnimi podatki o finančnih rezultatih go-renjskega gospodarstva v lanskem letu. Če za izhodišče primerjave Namerno delež zaposlenih v gospodarstvu, ki je lani znašala 10,2 °dstotka, lahko ugotovimo, da je pri vseh drugih kategorijah gorenjski delež manjši, razen pri prihodkih na tujih trgih, kjer je bil |Clež 10,4-odstoten. Ter seveda pri izbugah, kjer je gorenjski delež 'l>3-odstoten.
Primerljivost podatkov je še ^ dno slaba, zato je Franc Podiji direktor podružnice SDK *^ranj za izhodišče vzel gorenj-s*i delež zaposlenih v slovenjem gospodarstvu, ki je bil la-ni 10,2-odstoten. Zaposlenost v 8°renjskem gospodarstvu je lani upadla za 7 odstotkov, v Složniji za 4 odstotke, na Gorenjcem je tako padla na 60.793 delavcev na podlagi delovnih ur. v Sloveniji na 593.625 de-
Napak pri oddaji zaključnih računov je bilo letos zelo veliko. Pri njihovem odpravljanju so pomagali pri SDK, česar niso zaračunali. Trdijo, da tudi sicer niso dragi, saj obračunavajo le 0,46 promile provizije od debetnega prometa, torej samo enkrat.
lavcev. Padec zaposlenosti je na Gorenjskem največji v tr-*iški občini, kjer je bil kar '7-odstoten, v škofjeloški 9 odsoten, v jeseniški 8-odstoten, v *£anjski 5-odstoten, v radovlji-s*i pa so uspeli zadržati raven *aPoslenosti leta poprej.
p|ače realno padle za 18 gstotkov_
Sredi lanskega leta je povprečna plača na Gorenjskem za Približno 10 odstotkov zaostajala za slovenskim povprečjem, °b koncu lanskega leta je bil zaostanek 6,3 odstoten. Povprečna bruto plača v gorenjskem gospodarstvu je lani znašla 15.715 tolarjev, v sloven-?*em 16.765 tolarjev. V primerki z letom poprej je bila povprečna plača v gorenjskem gospodarstvu večja za 77 odsto-kov, življenjski stroški so bili Vecji za 115 odstotkov, plače
pa so realno padle za 18 odstotkov.
Še večji pa je bil realni padec plač v letošnjih prvih mesecih, vsaj tako lahko sklepamo iz podatkov o mesečnih izplačilih. Januarja in februarja letos so plače v primerjavi z lanskima prvima dvema mesecema v gorenjskem gospodarstvu stvarno padle za 35,5 odstotka, v celoti na Gorejskem za 34,2 odstotka.
Z marcem so plače odmrznjene, omejitev pri izplačilih ni več, zato lahko pričakujemo, da bodo vsaj tam, kjer denar imajo, skušali loviti raven življenjskih stroškov. Povsod pa seveda denarja nimajo, saj je gospodarska kriza globoka.
Nad povprečjem izvoz in izgube
Pri vseh kategorijah je gorenjski delež manjši od 10,2 odstotka (delež zaposlenih), ra-
zen pri prihodkih od izvoza, saj je gorenjsko gospodarstvo ustvarilo 10,4 odstotka slovenskega, in pri izgubah, saj so imele gorenjske 11,3-odstotni delež slovenskih.
Vendar pa podatki o izvozu verjetno niso povsem natančni, ker so ponekod verjetno od oktobra naprej prodajo v druge republike beležili kot izvoz, čeprav je bilo priporočilo drugačno. Vendar pa je takšno prikazovanje razumljivo, saj so že veljale carinske deklaracije.
Izguba je lani znašala 3.546 milijonov tolarjev, kar je bilo 11,3 odstotka slovenske, ki je znašala 31.306 milijonov tolarjev. Izguba je bila daleč največja na Jesenicah, kjer je znašala 2.183 milijonov tolarjev, v Kranju 606 milijonov, v Radovljici 484 milijonov, v Skofji Loki 212 milijonov tolarjev in v Tržiču 60 milijonov tolarjev.
Izguba na delavca je v Sloveniji lani znašala 52.860 tolarjev, na Gorenjskem 58.332 tolarjev. Daleč najvišja je bila na Jesenicah, kjer je znašala kar 294.704 tolarjev na delavca, v Radovljici 53.677 tolarjev, v Kranju 23.518 tolarjev, v Škofji Loki 16.158 tolarjev in v Tržiču 10.990 tolarjev na delavca.
V podjetjih z izgubo je lani delalo 18 tisoč od skupno 60 tisoč zaposlenih, torej 30 odstotkov. Nekaj izgube so imela tudi zasebna podjetja in sicer 60 milijonov tolarjev, v teh podjetjih je bilo 484 zaposlenih.
Težko je reči, da se je zmanjšala obremenjenost s prispevki in davki, čeprav primerjava pokaže, da je na Gorenjskem na sto tolarjev čiste plače prišlo 102,6 tolarja prispevkov in dav-
25. marca je imelo pri SDK Kranj žiro račune blokiranih 70 podjetij v skupni višini 1,25 milijarde tolarjev, od tega 29 družbenih in 41 zasebnih podjetij. Po 1. septembru lanskega leta, odkar velja moratorij na stečaje, je pogoje za uvedbo stečajnega postopka izpolnilo 25 pravnih oseb, od tega 17 zasebnih in 8 družbenih.
kov, v Sloveniji pa 107,9 tolarja. Razlog verjetno lahko poiščemo v nižjih plačah na Gorenjskem. Sicer pa je bil gorenjski delež pri plačanih prispevkih in davkih 9,2 odstoten, pri obračunanih prispevkih in davkih iz plač pa 9,4 odstoten.
Poplava novih podjetij
Število zasebnih podjetij še naprej hitro raste, te dni lovijo nižji ustanovitveni kapital, ki ga je slovenska vlada bistveno povečala. Kasneje nemara lahko pričakujemo, da bo novih podjetij manj, saj je bila lani rast 11-odstotna, v letošnjih prvih dveh mesecih in pol pa kar 16- odstotna. Ta mesec je do 26. marca redne žiro račune odprlo 50 zasebnih podjetij na Gorenjskem, 96 za začasne račune. Skupaj pa je konec februarja na registracijo čakalo 1.242 podjetij, od tega kar 571 v Kranju.
Ob koncu lanskega leta je bilo na Gorenjskem 1.354 zasebnih podjetij, ob koncu letošnjega februarja 1.516 rta področju gospodarstva. Podjetniki pa odpirajo tudi podjetja na področju negospodarstva, konec lanskega leta jih je bilo 40, ob koncu letošnjega februarja še štiri več. • M. Volčjak
£lan - največje zasebno podjetje v Sloveniji
Na delnice bodo natisnili še datum
r^gunje, 27. marca - Elan zdaj čaka na registracijo delniške druž-e> ki jo pričakujejo v kratkem, nakar bodo izdali 750 tisoč delnic v °ininalni vrednosti 100 mark. Izgubljeni ugled skuša povrniti na ,'°venskem trgu, kjer je veliko izgubil, kar pa ne drži za tuji trg, N*r so probleme Elana v zadnjih dveh letih sprejeli precej manj bo-* Pro'zv°dnja poteka normalno, v begunjski tovarni zdaj dela Gjjudi, nihče ni na čakanju, plače so na ravni slovenskega pov-
Kranjc, Pečina je dejal, da v oceno ni bila vključena blagovna znamka, patenti, skratka stvari, ki bi bile lahko ocenjene različno.
Dobrih 20 odstotkov delnic bodo dobili upniki, ki so se vključili v Komel, če bodo to želeli, saj se bodo lahko odločili za gotovino. V Komelu je zdaj 48 odstotkov Elanovih upnikov, vključitev je bila nekaj dni pred plačilom kupnine še možna, zdaj ni več, o tem bi po Pečinovih besedah na skupščini odločali vsi, ki so svoje terjatve do Elana prenesli na Komel, ki bo zdaj namesto njih udeležen v delitvi stečajne ma-
se. S tem denarjem in z delom sredstev od prodanih delnic bo Komel vrnil posojilo zagrebški Gospodarski banki.
Glavnino delnic nameravajo prodati vsem, ki so zanje zainteresirani. Skušali jih bodo plasirati tudi na borze, našo in tuje, zato jim bo cenitev napravila avstrijska finančna ustanova, ki se ukvarja s tovrstnim posredovanjem in uživa zaupanje med zahodnimi investitorji. S takšno cenitvijo je določena cena delnic, kar bo zelo pomembno, če bodo z njimi trgovali na borzi.
Mislim, da Elan ima prihodnost, zaradi kvalitete izdelkov in blagovne znamke. Že zdaj jih 85 odstotkov izvozi, tako bo tudi naprej, je še dejal Petar Pečina.
Proizvodnja v Elanu poteka nemoteno, lanska prodaja na tujih trgih je bila sorazmerno uspešna.  Leopold  Šmit, v.d,
ja       potrebna dokumentaciji**6 v'ozena na kranjskem so-seu, dan pričakujemo
n8'stracijo delniške družbe, J oenega razloga ni, da je ne ci ai 'Je na tiskovni konferen-dejal Petar Pećina, v.d. di-^Ktorja Elana. Delnice so obli-vedn° Pr'PravUene' na ni'h se-boH manJka še datum. Izdane ma 2 V vrednosti 75 milijonov
n0s, ' ,medtern ko -"e bila vred" |j:   klana ocenjena na 104 mi-
Drane, mark, vrednotenje je na-Hrav«la dr. Alenka Žnidaršič -
V Elanu oblikujejo novo vodstveno ekipo, izvršni direktor koncema Elan je Zeljko Lalič, finančni direktor Vlado Koščec, ki prihaja iz varaždinskega Coninga, prej je bil direktor Varaždinske banke, govori šest svetovnih jezikov. Tudi pri izbiri glavnega direktorja bo odločilna strokovnost, niso nam še zaupali, koga so izbrali, Petar Pečina pa je povedal, da je Ljubljančan, velik strokovnjak, ki dela v tujini. Ko bodo pogodbo z njim podpisali, bodo povedali ime. Menedžerske pogodbe bodo podpisane za dve leti in v tem času jih bo zelo težko zamenjati. Petar Pečina je zavrnil govorice, da se v Elan vrača Igor Triller, še bolj odločno, da prihaja Mladen Sirol. Ta se je oglasil z idejo, da bi Elan spet vlagal v njegovo podjetje Syrol Yachting. kije zdaj v Švici v stečaju, vendar Elan trenutno nima takšnega interesa.
Elan Commerce (Škofjeločan, ki je v Elan prišel septembra lani) je dejal, daje lani Elan na tujih trgih ohranil svoje deleže, prodaja je bila za vse manjša zaradi recesije. Uspešno pa prodirajo na japonski trg, kjer marketing vodi Bojan Križaj, Elan pa se s svojimi izdelki uvršča v višji cenovni razred. Lanska proizvodnja je bila v celoti prodana, saj so delali po naročilu, zato zalog nimajo. Letos bodo na tujih trgih poskusili uspeti tudi s konfekcijo, ki jo na domačem trgu uveljavljajo že četrto leto. Pri oblačilih za šport in prosti čas je na zahodnih trgih konkurenca velika, v tej zasićenosti pa se trgovci ozirajo za novimi, kvalitetnimi znamkami, kar je po Šmitovih besedah Elanov adut. • M. Volčjak Foto: P. Kozjek
GOSPODARSKI KOMENTAR
MARIJA VOLČJAK
Pismo
Slovenski parlament naj takoj začne z razpravo o gospodarskih vprašanjih, saj se ob redkih pozitivnih znakih v glavnem nadaljujejo negativna gibanja v slovenskem gospodarstvu, je predsednik gospodarske zbornice Feri Horvat zapisal v pismu, ki ga je poslal predsedniku vlade Lojzetu Peterletu. V njem poziva tudi politične stranke, naj se zavzamejo za hitrejše reševanje odprtih vprašanj ekonomske in razvojne politike ter za sklenitev nacionalnega sporazuma o temeljnih vprašanjih, ki so pogoj za učinkovitejši in hitrejši izhod iz krize.
Horvat je tako uresničil nedavni sklep upravnega odbora gospodarske zbornice, naj zbornica v parlamentu sproži razpravo o teh vprašanjih in naj svoj glas povzdignejo tudi politične stranke. Gospodarstveniki namreč sodijo, da je vlada gluha za njihova opozorila, da sama sebi nikakor noče priznati, kako hud udarec je za slovensko gospodarstvo izguba južnih trgov, saj so naše industrijske zmogljivosti precej večje, kot je zdaj produkcija, še zdaj pa se poznajo tako rekoč v nekaj minutah sprejeti ukrepi EGS. V vrhu slovenske vlade se premalo pogovarjajo o izvozu, saj še vedno ni ustreznih rešitev za njegovo povečanje, da seveda ne govorimo o učinkovitih sistemskih rešitvah.
Pismo, ki so ga napisali v gospodarski zbornici, je seveda odraz njene nemoči, saj vlada in zbornica nikakor ne moreta najti skupnega jezika, bolje rečeno soglasja. Predsedniku Horvatu je vsekakor potrebno priznati, da se zelo trudi, da potrpežljivo skuša doseči sporazum, vendar mu očitno prav tako ne uspe, kakor ni uspelo Koširju, kije vsled tega odstopil.
Nemoč gospodarske zbornice je nedvomno odsev nemoči, ki vse bolj prežema naše politično življenje in se izživlja v vedno novem iskanju novega mandatarja, čeprav že vsi naprej vedo, da bo Peterle ostal. Ali pa morda le ne?
Nemoč, ki se že sprevrača v škodo, je najlažje pojasniti s tujimi vlaganji, za katere še vedno ni dovolj zanimanja, predvsem zato, ker sami ne vemo, kaj bi radi in ker tujcem ne ponudimo dovolj kvalitetnih programov. Kljub temu da je vsem skupaj že jasno, da brez tujih naložb velik del naše industrije ne bo preživel. Napraviti bi morali jasen načrt, kam in kako privabiti tuj kapital, na katerih področjih bodo njihova vlaganja prosta, kam usmerjena in na katerih prepovedana. Še prej pa bi morali natančno vedeti, kaj želimo s pomočjo tujega kapitala doseči in do katere meje bodo tuje naložbe dovoljene.
Če bi tak program imeli, potencialni tuji vlagatelji ne bi na sejmih spraševali in se čudili, zakaj pri nas ne morejo kupiti zemljišč.
Male elektrarne dajejo 2,5 odstotka elektrike
Mala elektrarna je zgrajena v manj kot letu, po šestih mesecih pa začne vračati vložena sredstva, trdi Slovensko društvo za male hidroelektrarne. V Sloveniji zdaj dajejo 2,5 odstotka električne energije, v sosednji Avstriji kar 49 odstotkov, možnosti je pri nas torej še dovolj, saj je vodna energija izkoriščena le 30-odstotno. Male elektrarne imajo predvsem kmetje, bivši mlinarji in Žagarji, ustanovljenih pa je že deset zasebnih podjetij in obrtnih delavnic ter slovenske združene male elektrarne. Vlada je lani v proračunu za izgradnjo malih elektrarn namenila 220 milijonov tolarjev, vendar je bilo porabljenih le 54 milijonov, letos je namenjenih 171 milijonov tolarjev, odobrili so že 52 projektov s skupno močjo 12 megavatov. Izračuni kažejo, da je donosnost malih elektrarn približno 4-odstotna.
Color izgubil veliko trga
Medvoški Color je na bivšem jugoslovanskem trgu prodal 40 do 50 odstotkov svojih izdelkov, prizadel jih je tudi razpad Sovjetske zveze, kamor so prodali 15 odstotkov izdelkov. Ker v Sloveniji narašča nelikvidnost, težko zagotavljajo sredstva za surovine in za plače delavcev. Dokler sodelovanje z republikami bivše Jugoslavije ne oživi, je seveda tudi za Color edina rešitev izvoz na zahodne trge, kamor že prodajajo poliesterske smole, znanim tovarnam kot BMVV in Mercedes ter italijanskim izdelovalcem plovil, dobro pa prodajajo tudi v Belgiji in na Nizozemskem.
Padec tekstilne industrije
Tekstilna proizvodnja količinsko pada že četrto leto zapored, lanska proizvodnja bombažne preje in sukanca je znašala 15.120 ton in je bila za 14.238 ton manjša kot leta 1987 ter za 6.222 ton manjša kot lani. Proizvodnja bombažnih tkanin je bila lani za 53 milijonov površinskih metrov manjša kot leta 1986, ko je znašala 118 milijonov površinskih metrov. Proizvodnja volnenih tkanin se je lani v primerjavi z letom 1986 prepolovila, tedaj je znašala 24,6 milijona površinskih metrov. Proizvodnja svilenih tkanin je bila lani za 6,7 milijona površinskih metrov manjša kot leta 1986, ko je znašala 20,7 milijona površinskih metrov. Proizvodnja končnih izdelkov je bila lani v primerjavi z letom poprej manjša od 10 odstotkov pri trikotažnih tkaninah do 28 odstotkov pri nogavicah. Lani so izdelali 600 tisoč kosov manj moškega in 230 tisoč kosov več ženskega perila. Moška konfekcija je lani za predlansko proizvodnjo zaostala za več kot 1,2 milijona oblek, ženska konfekcija za 150 tisoč oblek in otroška konfekcija za 900 tisoč oblačil.
Dolžniki elektrike
Februarja so bili porabniki Elektrogospodarstvu dolžni dobre 4 milijarde tolarjev, od tega so veliki porabniki dolžni 2,4 milijarde tolarjev: TGA Kidričevo 1,3 milijarde, TD Ruše 418 milijonov, Železarna Jesenice 262 milijonov, Železarna Ravne 215 milijonov in Železarna Štore 152 milijonov tolarjev. Distribucijski porabniki so Elektru Ljubljana dolžni 606 milijonov, Elektru Maribor 307 milijonov, Elektru Celje 397 milijonov, Elektru Gorenjske 157 milijonov in Elektru Primorske 230 milijonov tolarjev. Največji dolžnik Elektra Ljubljana je Yulon s 24,8 milijona tolarjev, Elektru Maribor Paloma 59,2 milijona, Elektru Celje Tovarna celuloze Krško 95,5 milijona, Elektru Gorenjske Sava Kranj 16,4 milijona in Elektru Primorska Salonit Anhovo 34,2 milijona tolarjev.
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Osamosvojitveni koraki slovenske zunanje trgovine Dohodnina
Slovenija bo še uvoznik kapitala
Mag. Vojka Ravbar, namestnica slovenskega ministra za zunanje zadeve, je gorenjskim direktorjem v Klubu DVOR predstavila napore ministrstva, da Slovenije v mednarodnih ekonomskih odnosih ne bi pahnili na stranski tir zaostalega Vzhoda, nekdanjih SZ in SFRJ.
Preddvor, 30. marca - Po oceni namestnice slovenskega ministra za zunanje zadeve mag. Vojke Ravbar, ki v ministrstvu odgovarja za ekonomske odnose s tujino, sta na osamosvojitveni poti slovenske zunanje trgovine dve ključni torišči: sprejetje lastne sistemske zakonodaje, ter krepitev pozicije Slovenije v mednarodnih ekonomskih ustanovah. Podrobnosti o tem je Vojka Ravbar minuli četrtek predstavila gorenjskim direktorjem v Klubu DVOR.
Ministrstvo je vladi že predložilo besedilo predloga Zakona o družbi za zavarovanje in financiranje izvoza. To funkcijo servisiranja izvoznih poslov je pred osamosvojitvijo Slovenije opravljal JUBMES - s samostojno slovensko družbo za zavarovanje in financiranje izvoza pa naj bi v naši državi pridobili kapitalno močno ustanovo, ki predvsem ne bo kopija okostenelega Jubme-sa, temveč ustanova po vzorih razvitega sveta, kjer država zagotavlja financiranje izvoznih poslov ter zavarovanje le-teh. V predlogu zakona je predvideno, da bo slovenska družba za zavarovanje in financiranje izvoza v 51-odstotni lasti države, 49-odstotni delež pa je predviden za banke, zavarovalnice in zainteresirana podjetja, zlasti za tuje gospodarske finančne ustanove kot delničarje.
V ministrstvu za zunanje zadeve so že pripravili tudi predlog za izdajo z osnutkom Zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju. Z novim slovenskim zakonom bo predlagano veliko zmanjšanje
administriranja na tem področju. Podobno velja za nov slovenski Carinski zakon, ki je v pripravi predloga za izdajo. Pripravljata ga Ministrstvo za zunanje zadeve ter Ministrstvo za finance, v katerega sodi Carinska uprava. Gorenjskim direktorjem je Vojka Ravbar predstavila tudi podrobnosti iz razgovorov Slovenije za vključitev v EFTO, GATT in EGS, prav tako pa o pogovorih z ministrstvi nekaterih samostojnih držav na območju nekdanje SZ, zlasti z Rusijo.
Po predlogu ministrstva za zunanje zadeve v osnutku Zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju ne bo več potrebnih soglasij za kompenzacijske oziroma vezane reeksportne posle slovenskih podjetij. Tudi posebno obveščanje ministrstva o ustanavljanju slovenskih podjetij v tujini ne bo potrebno - le v primerih izvoza kapitala iz Slovenije bo tudi z novim zakonom država zadržala kontrolo. Državna kontrola bo ostala tudi za blagovne režime in dolgoročne proizvodne kooperacije.
Osnutek Zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju predvideva možnost uvoza rabljenih motornih vozil z evropskimi ho-mologacijami, če starost vozil ni daljša od 30 mesecev. Enaka starost in homologacijski pogoj bosta veljala za uvoz investicijske opreme po zaključku del v tujini - če bo seveda republiški parlament sprejel tako predlagano rešitev v omenjenem zakonu.
Slovenski Carinski zakon, ki je v fazi delovnega osnutka, predvideva uvedbo »enotnega carinskega administrativnega dokumenta«. Takšen papir, ki si ga slovenska podjetja že dolgo želijo, pa je ob poznavanju neusklajenih poti zbiranja podatkov v naši državi mag. Vojka Ravbar omenila kot »pobožno željo«. »Ko bomo mi v Sloveniji uvedli enotni administrativni carinski dokument, ga ostala Evropa že ne bo več imela,« je Ravbarjeva komentirala upiranje nekaterih državnih ustanov, da bi Slovenija dejansko uvedla tak enoten (in edini!) papir pri mednarodnih poslih.
Slovenija bo bržčas že letos imela tudi svoj Zakon o skupnih vlaganjih. Ministrstvo za zunanje zadeve se zaveda, da bo Slovenija še nekaj let uvoznik kapitala, zato naj bi zakon ohranil obvezno soglasje ministrstva s skupnim vlaganjem. Na pogovoru z mag. Ravbarjevo pa so gorenjski direktorji z vrsto primerov dokazali, da se bo mednarodni kapital vse bolj izogibal Sloveniji, če bomo vztrajali na restriktivni politiki skupnih vlaganj, saj tuji vlagatelj ne more pridobiti hipoteke na slovenskih nepremičninah, če želi zavarovati svoje vlaganje. Poljaki, Čehi, Slovaki in Madžari so glede tega povsem pragmatični in vabljivejši za skupna vlaganja!
Delovni osnutek novega slovenskega Carinskega zakona predvideva, da bodo carine nižje, vendar pa bo odločno manj izjem. Nižja splošna carinska stopnja ter posebne dajatve za izterjavo carin pa ob sedanji ureditvi, ko je zajeten spisek carinskih izjem, niso možne.
Doplačilo ne bo veliko
Kranj, 30. marca - Na Gorenjskem je akontacija dohodnine znašala dobrih 3,7 milijarde tolarjev, po izračunu, ki so ga napravili pri SDK Kranj, lahko sklepamo, da doplačilo dohodnine ne bo veliko.
Prijave za odmero dohodnine ste verjetno že oddali, zadnji boste to morali napraviti v torek, 31. marca (danes), saj vam sicer sledi kazen. Mnogi ste si že, ali pa so vam drugi izračunali, koliko dohodnine boste še plačali, ali pa vam jo bodo nemara vrnili, ker ste med letom plačali preveč. Sicer pa vam bodo to izračunali davkarji, ko vam bodo odmerili dohodnino za lansko leto in vam o tem poslali odločbo.
Ker dohodnino plačujemo prvič, saj je zakon nov, bomo lahko kmalu po odmeri davka, ko bodo podatki znani, preračunali, kateri sloj davkoplačevalcev davki najbolj tišče, so to tisti z najvišjimi plačami ali nemara tisti s povprečnimi, so to kmetje, obrtniki. Že zdaj namreč lahko slišimo komentarje, da je zakon vsebinsko res evropski, progresivna lestvica pa je takšna, da sorazmerno najbolj tišči povprečne plače, kjer je množica davkoplačevalcev največja, da jo bodo zelo dobro odnesli kmetje itd.
Podatke za odmero dohodnine od izplačevalcev je zbrala SDK (namesto davčnih uprav), kranjski podružnici je podatke predložilo 1.274 pravnih oseb, kar 765 obveznikov pa je dalo izjave, da nimajo zaposlenih. Tako so zbrali podatke za približno 160.000 ljudi, bolje rečeno davkoplačevalcev.
Na Gorenjskem je bilo lani za približno 27 milijard tolarjev bruto izplačil, prispevki so znašali 6,15 milijarde tolarjev, plačana akontacija dohodnine je znašala 3,7 milijarde tolarjev. Udeležba plač in nadomestil je v celotnih izplačilih kar 92-odstotna. Iz teh podatkov lahko tudi izračunamo, kakšna je bila kupna moč na Gorenjskem, neto izplačila so namreč znašala 17,15 milijarde tolarjev.
S pomočjo teh podatkov je moč izračunati, da je bila med letom dohodninska stopnja na Gorenjskem 13,7-odstotna. Če upoštevamo 10- odstotno olajšavo po 7. členu zakona o dohodnini in olajšavo za enega otroka, znaša osnova za odmero dohodnine 17,52 milijarde tolarjev, kar pomeni, da je bila dohodninska stopnja 21-odstotna, je povedal Lojz Potočnik s kranjske podružnice SDK. Znani slovenski ekonomist dr. Velimir Bole je za revijo Denar napovedal, da bo povprečna dohodninska stopnja 21,5-odstotna. Potemtakem smo seji na Gorenjskem že med letom zelo približali in doplačilo ne bo veliko.
Denarni učinek velikanske dohodninske papirnate operacije bo torej skromen, saj moramo upoštevati, da veliko stane. Večji kot denarni učinek bo tako nedvomno psihični, saj smo se oziroma se bomo vsi srečali z davki, ki so bili doslej lepo skriti. Zaradi davkov pa se seveda jezimo na državo, kar je seveda najboljši vzvod, da kdaj postanejo nižji. • M. Volčjak
Mladinski popust na železnici
Mladi do 20. leta in študentje do 26. leta starosti bodo imeli od srede aprila naprej na slovenskih železnicah 30-odstotni popust, razen za zelene vlake. Mladinske izkaznice, s katerimi bodo lahko popust uveljavili, bo moč dobiti na vseh železniških postajah v Sloveniji.
Uvoz avtomobilov brez omejitev j
Slovenska vlada ni sprejela predloga Ministrstva za zunanje zadeve o omejitvi uvoza avtomobilov. Tako bodo kontingenti m naprej neomejeni, hkrati pa bo poslej mogoče uvažati tudi rablje* na vozila, ki niso starejša od dveh let. Kot zaščitni ukrep za do* mačo avtomobilsko in spremljajočo industrijo, ki zaposluje okoli 80000 ljudi, vlada proučuje možnost ponovnega zvišanja carifj; skih dajatev, predlog o omejitvi uvoza pa bodo ponovno proučil' čez nekaj mesecev. # M. G.
KŽTJMMK djj. BUD
betonski BOBROVEC
t*: OH/77 271
Južnokorejski Hvundai je za letošnje leto posodobil svoje model* Tako so ponvju posodobili zunanjo in notranjo opremo, luči, m" namenili nekoliko tršo premo, v kratkem pa bodo na trgu tudi it' vedbe z elektronskim vbrizgavanjem goriva in katalizatorjem; Medtem ko limuzina srednjega razreda, ki so jo prvič predstavil* lani, so pri Hvundaiju prenovili nekoliko večjo sonato, ki je dobil* nove blatnike, pokrov motorja, luči, še bolj pa je pomembno, da j* opremljena z novimi motorji z 1.8, 2.0 in 3.0 prostornine. Slednji ima 6 valjev. Sonata ima od sedaj tudi povečano medosno razdalj* kar pripomore k bistveno boljši legi na cesti, manjši pa je tudi rajd-ni krog. Pri športno usmerjenem scoupeju so Korejci bistveno po* pravili doslej premehko vzmetenje, tako da je ta avto zdaj za skoraj tretjino trši. Pri Slovenijalesu se tako kot drugi uvozniki, v zad' njem času otepajo s premajhno prodajo, skušajo pa čimveč pozornosti nameniti poprodajnim aktivnostim, ter se znebiti vtisa, da j* Hvundai zaradi nizke cene nekvaliteten avto. Na sliki: nov hvundai pony z novim znakom.
Oprema za gostinske lokale
Bled, 30. marca - Tovarna Elmont iz Gorij načrtuje dolgoročno kooperacijsko sodelovanje s priznano avstrijsko tovarno Turbo iz Eugendorfa pri Salzburgu. V Gorjah bodo začeli izdelovati na; mizne friteze in infra quarz toasterje za avstrijskega partnerja, ki bo izdelke gorjanske tovarne ponujal ne le našim kupcem, ampak tudi kupcem po Evropi. Po svetu so že znani Elmontovi stroji za kozarce, stroji, ki so jih posodobili skupaj z avstrijsko firmo.
Elmont bo v Četrtek, 2. aprila, v hotelu Jelovica na Bledu predstavil interesentom paleto zanimivih izdelkov: od gospodinjskih strojev, do ekspres strojev za kavo, pomivalnih strojev za kozarce, točilne avtomate, mini kuhinje za bistroje, mikrovalovn8 pečice, opremo za pizzerije, ledomate.
...In kot novost priznane avtomate Turbo iz Eugendorfa.•
D. S.
AVTOSOLA Begunjska 10, Kranj
® 216-245
AVTO ŠOLA ZŠAM ŠKOFJA LOKA
Organiziramo tečaj cestnoprometnih predpisov v GASILSKEM DOMU NA TRATI
začetek. 6.4.1992
praktična vožnja na vozilih OPEL C0RSA IN GOLF Posebna ugodnost:
prevoz kandidatov na tečaj CPP
iz smeri: Reteč, Bitenj, Podlubnika, Žabnice Informacije: telefon: 631-729
"H"
AVTOHIŠA MAGISTER Avtoservisno in trgovsko podjetje d.o.o. Radovljica, Prešernova 21
Telefon: 064/75-256
TRGOVINA Z AVTO DELI ZA OSEBNA VOZILA IN KOMBIJE
ZAVORNE PLOŠČICE IN OBLOGE AMORTIZERJI "MONROE" (plinski in oljni) KLINASTA JERMENA MOTORNA TESNILA VŽIGALNE SVEClCE "CHAMPION" in "NGK" MOTORNA IN HIDRAVLIČNA OLJA
A JVMMr
/
1 leto p namestc
AVTOMAT ZA \
800Watni,za8-10s garancije
namesto 165,- j
FISSLEI PONEV
16 cm 0, 18/10 '"''">.     namesto 5t
iA PONI l^jk dokle ga de
VENECIANSKA ZLATA VERIŽICA
14-karatna, dolžina 42 cm z obeskom namesto 498,-
sedaj ATS 248,-
RADI0REK0RDER
) 1.075,-
sedaj ATS 742,-
CELOVEC, Heiligengeistplatz 4
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
'Zamrznjeno" zavarovanje avtomobilov   Koliko je vreden tolar
Kranj, 30. marca - Kranjski Merkur je s solastnico Marijo Moho-r'č odprl v prostorih Stare pošte v Kranju eno najlepših prodajaln Partner, že 34. prodajalno v njihovi maloprodajni mreži. Vanjo so tožili 576 tisoč mark, Mohoričeva je tretjinska lastnica prodajal-ne. Partner je resnična novost, saj je tam menjalnica, borzno posredništvo, prodajajo in kupujejo žlahtne kovine in kamne, naprodaj so ure, ki jih tudi servisirajo, umetnine in vredne predmete. Trgovali bodo z vrednostnimi papirji, ki kotirajo na Ljubljanski J0rz'i ker na začetku svojega borznega posrednika nimajo, bodo delali prek brokerke Mire Dolinar iz Abanke. V Partnerju so zaposleni trije, Marija Mohorič je umetnostna zgodovinarka, po strokovnosti torej pravšnja za nov program prodajalne Partner, prve to-vjstne na Gorenjskem in med prvimi v Sloveniji. M. V., foto: J. c»gler
Poslovni imenik slovenskih podjetij
Kranj, 30. marca - Gospodarski vestnik je na podlagi izpisa Zavoda ** statistiko izdal Poslovni imenik slovenskih podjetij (PISP), v katerega je zajetih 6.745 družbenih in zasebnih podjetij.
Poslovni imenik vsebuje podatke o imenu podjetja, sedežu, Vrsti firme, številke za telefon, telefaks in teleks ter podatke o direktorju. Zbiranje in obdelava podatkov je potekala od 15. oktobra do 20. decembra lani. PISP je razdeljen na več delov, najobsežnejši je abecedni seznam slovenskih podjetij, v rumeni barvi Je natisnjen seznam po dejavnostih, v rožnati po območjih z enotno poštno številko in v zeleni po priimkih direktorjev.
Izšel je v nakladi 5.000 izvodov, stane 6.000 tolarjev, Gospodarski vestnik pa je podatke o slovenskih podjetih izdal tudi na [aČunalniški disketi. Zaradi velikega zanimanja bo verjetno kma-'u doživel ponatis, sicer pa bo izhajal vsako leto, dopolnjevali ga °odo z novimi podjetji in s spremembami obstoječih.
Naročila sprejema Gospodarski vestnik po telefonu (061) 319-380 in po telefaksu (061) 311-371.
Revija Podjetnik
Revija RR se je preoblikovala v revijo Podjetnik, kot medij tržnih in pogumnih, a hkrati praktičnih in učinkovitih, kakor pra-v> "jen urednik Jože Vilfan.
Kranj, 30. marca - Z odlokom, ki ga je slovenska vlada sprejela na zadnji seji, ostajajo premije za obvezno avtomobilsko zavarovanje takšne, kot so bile pred 15. marcem letos. Drugače povedano, "cena" za obvezno zavarovanje avtomobilov je za določen čas "zamrznjena".
Po večkratnih opozorilih Bajtovega inštituta je tudi ministrstvo za trgovino ugotovilo, da so se premije za avtomobile z močjo do 44 kVV povečale od januarja lani do januarja letos za 347,6 odstotka (s 4.316,90 na 19.324 tolarjev), inflacija za to obdobje pa znaša 277,9 odstotka. Cene obveznega avtomobilskega zavarovanja so bile zato med glavnimi "povzročitelji" inflacije, sodijo pa v pristojnost države. Po podatkih Bajtovega inštituta pa so bile tudi plače v zavarovalnicah že novembra lani kar za 100 odstotkov višje od povprečja v Sloveniji. Torej so se monopolni zaslužki, še posebej to velja za Zavarovalnico Triglav, prelivali v plače.
Ob zamrznitvi cene za obvezno zavarovanje pa je vlada sprejela tudi odlok o najnižjem zavarovalnem znesku proti avtomobilski škodi, povzročeni tretjim osebam. Ta po novem znaša 12 milijonov tolarjev za avtobuse in tovorna vozila (doslej 4 milijone) in 6 milijonov tolarjev (doslej 2 milijona) za druga motorna vozila. To pomeni, da bo zavarovalnica za poškodbe v nesreči (telesne in na avtomobilu), ki ste jih dobili vi (in ostali udeleženci), povzročil pa jo je nekdo drug, pokrila 6 (če je povzročitelj nesreče voznik osebnega avtomobila) oziroma 12 milijonov (če je povzročitelj voznik avtobusa) tolarjev. Če pa je skupna škoda (vaš zahtevek) višja, vam mora razliko povrniti povzročitelj nesreče oziroma škode. • A. Ž.
Uradni tečaj: Na tečajni listi Banke Slovenije veljajo od 31. marca naprej:
nakupni       srednji prodajni
Avstrija
Nemčija
Italija
Švica
ZDA
Jugoslavija R. Hrvaška
Kranj, 30. marca - Služba družbenega knjigovodstva je izdala IMENIK PRAVNIH OSEB, ki vsebuje podatke o pravnih osebah: ime in sedež, žiro račun, velikost, ustanovitelj, oblika lastnine, ime in priimek direktorja. Namenjen je vsem, ki pri
4 W<0
Hf
Veleblagovnica ^
GLOBUS \%
KRANJ
ODDELEK KOZMETIKE KRKI NA KOZMETIČARKA VAM SVETUJE:
od ponedeljka 30. marca do petka 3.aprila vsak dan od 1 Ido 19.ure
AQUA SKIN, VITASKIN, VITASKIN REGENERATIV YARDLEY BEAUTV MAGIC, IN VITE, MISS SPORTY
Dišave: YARDLEY - LENTHERIC LR, LADY RONHILL RONHILL, RONHILL PRESTIGE, VVALTER VVOLF, SERGIO TACCHINI
TAKO KAKOVOSTNE KOZMETIKE PO JAKO UGODNIH CENAH ZLEPA NE BOSTE IMELI MOŽNOSTI KUPITI I
t^KRKk KOZMETIKA.
NOVO MESTO
KRANJ
svojem delu potrebujejo hiter in predvsem točen vpogled v "osebno izkaznico" pravne osebe, zato je nepogrešljiv v vsakem podjetju. Nedvomno bo zanimivo branje za vse tiste, ki jih zanimajo podatki o ustanoviteljih in lastnini podjetij, saj bo napravil konec različnim ugibanjem. Urejen je pregledno, v skladu z enotno klasifikacijo po področjih, skupinah in podskupinah dejavnosti. Vsake tri mesece ga bodo dopolnjevali s podatki o novih pravnih osebah in tistih, ki so prenehale poslovati. Imenik pravnih oseb stane 10 tisoč tolarjev, naročite ga seveda lahko pri SDK. M. V. foto: J.Cigler
GOSTILNA T0P0RŠ
Golniška 119, MLAKA priporoča: dopoldanske malice • kosila • jedi po naročilu • sladice po želji ...
Za obisk se priporoča Štefan Klinar
"SKOKlCA"
TRGOVINA Z OTROŠKO OPREMO IN TEKSTILOM
Kranj. Gregorčičeva 8. nasproti trgovine CHEMO
100 ATS 100 DEM 100 LIT 100 CHF 1 USD 100 YUD 100 CRD
715,1739 5.033,6002 6,6720 5.520,8527 82,8531
717,3259 5.048,7464 6,6921 5.537,4651 83,1024 60,0000 70,0000
719,4779 5.063,8926 6,7122 5.554,0775 83,3517
Podjetniški tečaj: Na tečajni listi Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov veljajo od 31. marca		
naprej:		
	nakupni	prodajni
Avstrija Nemčija Italija Švica ZDA	100 ATS 724,6080 100 DEM 5.100,0000 100 LIT 6,7601 100 CHF 5.593,6800 1 USD 83,9460	/33,1326 5.160,0000 6,8396 5.659,4880 84,9336
V menjalnicah so bili v četrtek, 30. marca, ob 1 naslednji:		3. uri tečaji
marke šilingi nakupni    prodajni    nakupni prodajni		
Gorenjska banka
Abanka
SKB
Hida, Ij. tržnica Aval Bled, Ljubljanska 8 Otok Bled, Ljubljanska 15 Slovenska hranilnica in posojilnica Kranj
51,70	53,60	7,19	7,62
51,90	53,20	7,20	7,52
52,00	53,00	7,38	7,53
52,50	53,10	7,38	7,50
51,90	52,90	7,22	7,45
52,00	53,00	7,39	7,53
52,30	53,50	7,30	7,50
VrednOSt Zlata: Čeprav je na svetovnih borzah cena zlata padla na najnižjo raven v zadnjih letih, se to na četrtkovi zlati borzi v Ljubljani ni poznalo. Gram zlata so prodajali po 1.090 tolarjev, unča zlata je torej stala 33.899 tolarjev in je bila 20 odstotkov dražja kot na svetovnih borzah, kjer je unča zlata stala samo 327 tolarjev. Promet z zlatom je znašal 54 tisoč tolarjev (1 lot za 50 gramov), prometa s srebrom ni bilo. Tudi zlati kovanci in medaljoni niso imeli kupcev, čeprav je bila ponudba večja kot na prejšnjih dražbah.
Kakšne so cene
30. marec
Spet smo po gorenjskih trgovinah povprašali o cenah nekaterih temeljnih proizvodov. Cene veljajo za 800 gramsko belo štruco, mleko v PVC embalaži, posebno belo moko, kilogram piščanca, solate in pomaranč ter za deset jajc in tri kilogramski pralni prašek persil.
EMONA MARKET, Jesenice
izdelek cena
kruh 39
mleko 38,70
moka 37
piščanec 261,70
pomaranče 80
toaletni papir 4/1 97,70
solata 187
jajca 120
pralni prašek 720,10
ZAPRAVUIVČEK, Kranj
izdelek cena
kruh 39
mleko 39
moka 37
piščanec 288
pomaranče 95
toaletni papir 4/1 /
solata 165
jajca 140
pralni prašek /
LIPA, ŽIVILA KRANJ, Tržič
izdelek cena
kruh 44,40
mleko 38,75
moka 37
piščanec 261,80
pomaranče 80
toaletni papir 4/1 /
solata 215
jajca 130
pralni prašek 732,20
SUPERMARKET, DELIKATESA, Kranjska Gora izdelek cena
kruh mleko' moka piščanec pomaranče toaletni papir 4/1 solata jajca
pralni prašek
39 38,70 37 261,70 80 / / 114 720 • M.Ahačič
NISSAN
NISSAN
AVTOHIŠA MAGISTER d.o.o. RADOVLJICA - Telefon 064/75-256
DOBAVA TAKOJ!
PRODAJA NOVIH VOZIL REZERVNI DELI IN OPREMA SERVIS
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
MEŠETAR
Ker so nekatera podržavljena kmetijska zemljišča in gozdovi v zadnjih štirih desetletjih močno spremenila podobo, nekdanjim lastnikom ne bo mogoče vseh vrniti v naravo, ampak bodo po zakonu o denacionalizaciji lahko zahtevali le odškodnino. Da bi se izognili cenitvam vsakega zemljišča posebej, je republiško ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo odlok o določanju vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije. Vrednost zemljišča je mogoče izračunati tako, da površino zemljišča (v kvadratnih metrih) pomnožimo z izhodiščno vrednostjo 0,0394 DEM za kvadratni meter (srednji tečaj Banke Slovenije) in pomnožimo s »katastrskim količnikom«. Če bo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ugotovilo, da je razlika med tržno vrednostjo zemljišča in vrednostjo, ki jo določa odlok, večja od deset odstotkov, bo lahko določilo novo izhodiščno vrednost.
Poglejmo, kakšne katastrske količnike predvideva odlok za nekatere katastrske okraje na Gorenjskem!
katastrska
bonitetni razredi
kultura	I II	III	IV	V	VI	VII	VIII
katastrski okraj Kranj							
njiva	99.23 84,90	71,23	58.51	51.34	42.30	28.42	16.60
vrt	337,62 270.71	162.13	0.00	0.00	0,00	0.00	0.00
sadovnjak	55.63 46.72	34,94	19,69	7,94	0.00	0.00	0.00
travnik	51.44 44.03	36,06	27.33	21.85	13,46	9.81	6,80
pašnik	9.56 7,23	5,16	3.38	2.58	1,42	0.93	0,00
gozd	25.91 19,17	13,91	9,58	7,51	4,64	0.00	0,00
katastrski okraj Radovljica							
njiva	97.93 83.87	61.93	50.46	38.02	25.77	17,86	10,10
vrt	294.16 200.04	154.02	118,59	0.00	0.00	0,00	0,00
plant. sadovnjak	167.54 0.00	0.00	0.00	0,00	0.00	0,00	0,00
ekst. sadovnjak	52.65 42.13	29.63	19,03	9,05	0.00	0.00	0,00
travnik	51.64 44,85	36.75	31,16	26,30	15,78	9,95	6,66
pašnik	3.72 2.88	2,21	2,07	1.37	1,03	0.75	0,41
gozd	26.42 19.34	13,19	6,84	4,66	2,62	0.00	0,00
katastrski okraj Tržič							
njiva	89,58 67.18	51.05	34,21	25,14	15,06	8,58	0.00
vrt	297.36 205.66	109,70	0,00	0,00	0,00	0.00	0.00
sadovnjak	51.10 40,74	30,27	18,25	9,24	0,00	0,00	0.00
travnik	48.11 42,88	38.25	28,56	21.30	14,58	9.03	5,22
gozd	27,95 20,78	14,44	9.52	6,46	3,71	0,00	0,00
katastrski okraj Bohinj							
njiva	58,90 48,66	36.52	21,47	13.92	10,43	7.53	0.00
vrt	125.75 84,67	77.51	0,00	0.00	0,00	0,00	0.00
sadovnjak	47,90 26.39	8,87	0.00	0.00	0,00	0,00	0.00
travnik	44.53 40.53	35.04	28,15	19.59	13,16	8,05	5.34
pašnik	3.06 2,53	1.98	1,57	1,26	0,82	0,46	0.00
gozd	22,14 16,29	11,72	6.21	3,71	1,82	0,00	0.00
katastrski okraj Kranjska gora							
njiva	60.06 47,10	33,65	21,42	15.38	10.01	6.98	0,00
vrt	143.06 102.31	83,87	0.00	0.00	0,00	0.00	0.00
sadovnjak	42,34 20.55	8,83	0,00	0.00	0.00	0,00	0,00
travnik	40.97 34,56	29.31	19,59	12.48	8.90	6,25	4,81
pašnik	3,86 1,67	1,51	0,91	0,46	0.00	0.00	0,00
gozd	20.47 15,77	9,77	5,19	3,71	2,78	0.00	0,00
Po koliko so kmetijska zemljišča in gozdovi na prostem trgu? Navajamo nekaj podatkov iz radovljiške občine! V katastrskem okraju Zgornje Gorje je 2611 kvadratnih metrov njive tretjega razreda naprodaj za 300.000 tolarjev, 1997 kvadratnih metrov travnika tretjega razreda pa za 200.000 tolarjev. Gozdna posestnica iz Radovljice prodaja gozd tretjega razreda v katastrskem okraju Lancovo po ceni 45 tolarjev za kvadratni meter. Krajan iz okolice Begunj je dal ponudbo za prodajo travnika tretjega razreda po ceni K) nemških mark za kvadratni meter oz. v ustrezni tolarski protivrednosti na dan plačila. V katastrskem okraju Bohinjska Češnjca je (bil) naprodaj gozd četrtega razreda po 29 tolarjev za kvadratni meter. In še »pogled« v k. o. Brezje, kjer je travnik četrtega razreda (1. območje, 1. kategorija), za katerega lastnica zahteva 75 tolarjev za kvadratni meter.
(Hi)
I KOS - Industrija kovinske opreme in strojev Kranj p.o.
Razpisna komisija razpisuje delovno mesto DIREKTORJA
Kandidat mora poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— da ima visoko izobrazbo strojne, ekonomske ali organizacijske smeri,
— da ima 5 let delovnih izkušenj v gospodarstvu od tega tri leta na vodilnem delovnem mestu,
— aktivno znanje enega tujega jezika (angleški, nemški);
— da ima sposobnost organizirati in voditi delo podjetja. Mandat direktorja traja štiri leta. Prijave z dokazili sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: I KOS Kranj, Razpisna komisija, 64000 Kranj, Savska cesta 22. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po imenovanju.
Obljuba kmetom in ostalim krajanom Bohinjske Bele
Slovenska vojska bo boljša od JLA
Vojašnica na Bohinjski Beli ostaja. Usposabljanje slovenske vojske se bo v njej začelo že
letos jeseni.
Bohinjska Bela, 28. marca - Časopisno založniško podjetje Kmečki glas je v soboto zvečer pripravilo v kulturnem domu na Bohinjski Beli pogovor o problemih, ki najbolj "žulijo" kmete pa tudi ostale prebivalce krajevne skupnosti. Ker je bilo pričakovati, da bo "vroča tema" večera vojašnica na Bohinjski Beli in bližnje strelišče, je organizator povabil na pogovor zelo močno zastopstvo republiškega ministrstva za obrambo ter republiškega, pokrajinskega in območnega štaba za teritorialno obrambo; poleg teh pa tudi predstavnike radovljiške občine, blejskega gozdnega gospodarstva, Kmetijske zadruge Bled in kmetijske svetovalne službe. Kmetje in ostali krajani z vsemi odgovori niso bili najbolj zadovoljni, zvedeli pa so za to, kakšna bo usoda "njihove" vojašnice. Miran Bogataj, namestnik republiškega ministra za obrambo, ni ovinkaril, ampak je povedal naravnost: vojašnica na Beli ostane, obnovitvena dela so se že začela, prva skupina vojakov pa bo prišla na usposabljanje jeseni. V začetku bo v vojašnici okrog štiristo vojakov, kasneje največ šest-sto. Vojska bo za usposabljanje uporabljala le lastna (ali javna) zemljišča; če pa bo že morebiti kje povzročila škodo, jo bo tudi poravnala.
Čeprav je vojašnica "zasenčila" vse druge probleme, pa so tokrat govorili tudi o demografsko ogroženih naseljih Kupljenih in Slamniki, o denacionalizaciji, gozdarstvu, pašništvu, kmetijstvu in divjih odlagališčih. Franci Sušnik je v imenu pašne skupnosti povedal, da divje smetišče, ki se čedalje bolj širi, že opazno zmanjšuje pašno površino; še bolj pa zaskrbljuje zastrupljanje vode (za živino), ki izvira pod smetiščem. In ker tudi potoka, ki tečeta najprej po vasi, nato pa prek pašnika, nista najbolj "nedolžna ", saj vsebujeta veliko odplak iz vqsi, pašna skupnost zahteva troje: ustrezne službe naj poskrbijo za odvoz odpadkov s smetišča in za dokončno sanacijo, pregledajo, kam so speljane kanalizacije, in ustrezno ukrepajo, ter poskrbijo, da bodo šle vse odplake iz vojašnice v čistilno napravo.
Razpravo o vojašnici na Beli je izzval Jakob Pretnar, ki je ob predstavitvi krajevne skupnosti Bohinjska Bela med drugim dejal, da je nekdanja JLA uporabljala za usposabljanje vojakov tudi njive, travnike in pašnike in na njih povzročala škodo, ki jo nihče ni poravnal ali jo je plačal le delno. Miran Bogataj, namestnik obrambnega ministra, je dejal, da bo na Gorenjskem osnovno usposabljanje v vojašnici v Kranju, usposabljanje bojnih enot na Bohinjski Beli, kot prehodni center pa je predvidena vojašnica na Pokljuki. Vse objekte v zgornji savski dolini bodo postopoma opustili, izseliti pa se nameravajo tudi iz vojašnice v Radovljici. Ker je bila vojašnica na Beli (podobno kot druge) slabo vzdrževana, so že začeli s pripravljalnimi deli za obnovo, v kratkem pa bodo tudi z obnovitvenimi, ki naj bi jih končali
prej kot v petih mesecih. Za zdaj bodo obnovili le stavbe, v prihodnjih letih pa bodo glede na finančne možnosti izboljšali tudi infrastrukturne objekte in naprave. Slovenska teritorialna obramba se je pripravljena umakniti z vadbenega poligona oz. strelišča v bližini Bleda, kjer bi turistično gospodarstvo rado uredilo kamp, vendar le pod pogojem, da občina v bližini najde ustrezno nadomestno lokacijo. V občini lokacijo že nekaj časa iščejo, vendar pa je za zdaj še niso našli.
Čeprav slovenska vojska ni pravni naslednik nekdanje JLA, pa je pripravljena "prevzeti" stare probleme, je dejal Miran Bogataj in poudaril, da bo ta usposabljanje uporabljala le zemljišča, ki bodo v njeni posesti ali rabi, in da bo tedaj, če bo povzročila škodo na zasebnih kmetijskih zemljiščih ali v gozdovih, to škodo poravna-
la. Bližnjice bo uporabljala le, če se bo tako dogovorila z lastniki, Vodstvu krajevne skupnosti je svetoval, naj po vzpostavitvi poveljstva učnega centra na Beli čimprej z njim naveže stike; sicer pa je povedal, da od slovenske vojske ni mogoče pričakovati, da bo kraju pomagala z delovno silo ali s stroji. Vojaki bodo namreč na usposabljanju vsega pol leta in bo treba ta čas dejansko izkoristiti za usposabljanje; slovenska vojska pa za razliko od nekdanje JLA tudi ne bo imela močnih inženirskih enot. Na očitke, da v kraju vse doslej niso vedeli, kakšna bo nadaljnja usoda "njihove" vojašnice, je Miran Bogataj odgovoril, da je republika že 25. novembra lani obvestila občino, da je za vojašnico na Beli obrambni interes. Ko je kmet Janez Burja dejal, da so doslej imeli v krajevni skupnosti slabe izkušnje z vojsko, je dobil odgovor, da bo slovenska vojska pač takšna, kakršno bomo vzgojili. Več je bilo tudi vprašanj o tem, ali bo
na Bohinjski Beli tudi v prihodnje skladišče minsko-ek-splozivnih sredstev. Krajani so izvedeli, da je bilo v času vojne v Sloveniji tod kar trideset ton tovrstnega eksploziva, da pa ga bo odslej bistveno manj oz. bo v njem le strelivo za pehoto.
Ko je Franci Sušnik predlagal, da bi vojašnica in krajevna skupnost sprejeli in podpisali "pravila igre", se je oglasil tudi radovljiški župan Vladimir Černe in povedal, da bi ta pra; vila morala veljati že zdaj pri obnovi, vendar ne veljajo. Vsaj iz poročil pristojnih služb ie mogoče tako sklepati! V občini so se zavzemali za to, da bi bil v nekdanji vojašnici na Bohinjski Beli center drobnega gospodarstva, vendar po besedah predsednika izvršnega sveta Jožeta Resmana za to ni bilo nikakršnega zanimanja. Kar zadeva strelišče, pa je občinsko stališče tako, da ne more biti tako blizu Bleda in da so tod predvsem možnosti za kamp.# C. Zaplotnik
Za kršitelje tudi kazni
Za pasje iztrebke - do 30.000 tolarjev!
Radovljica - Ker so v radovljiški občini ugotovili, da v odloku o reji, registraciji in označevanju psov ter o reji ostalih domačih živali za vse prekrške niso predvidene kazni, naj bi delegati odlok po hitrem postopku dopolnili na današnjem skupščinskem zasedanju. Predlagani razpon kazni je velik, od dva do trideset tisoč tolarjev. Takšne kazni so zagrožene, če rejec živali ne pridobi ustreznih soglasij, ne poskrbi za odstranjevanje pasjih iztrebkov, ne prijavi psa, ne poskrbi, da se pes giblje pod nadzorstvom, po ulicah in trgih ožjega mestnega območja na vrvici oz. če je popadljiv, z nagobčnikom, redi pse v neprimernih prostorih, ne obvesti pristojne službe, da je pes ali mačka koga poškodovala, ali da redi golobe brez ustreznega dovoljenja in drugače, kot določa odlok.« C. Z.
Bo Kozorog ostal brez lovišča?
Radovljica - Zbori radovljiške občinske skupščine bodo na današnjem zasedanju med drugim obravnavali pobudo, da bi občina Radovljica prevzela tisti del lovišča na njenem območju, ki ga je Republika Slovenija dodelila v upravljanje Zavodu za gojitev divjadi Kozorog Kamnik: Gre za lovišče na območju katastrskega okraja oz. krajevne skupnosti Begunje. Ker se je zavod preoblikoval v podjetje za gojitev divjadi, izvršni svet ocenjuje, da kot podjetje nima več širšega pomena za ohranitev in gojitev divjadi ter za napredek lovstva in da tudi ne izpolnjuje pogojev, ki jih določata zakon in posebni sporazum. Skupščina naj bi na današnjem zasedanju pooblastila občinski izvršni svet, da pri republiški vladi začne postopek za odvzem lovišča podjetja Kozorog-Občinska skupščina naj bi lovišče dodelila lovskim družinam, ki mejijo na to območje. • C. Z.
Predavanja
O pridelovanju zelenjave
Škofja Loka - Gorenjska kmetijska svetovalna služba pripravlja za ta teden predavanja o tržnem pridelovanju zelenjave na kmetijah. Prvo predavanje je bilo že včeraj v Škofji Loki, danes, v torek, ob 15.30 bo v zadružnem domu na Češ-njici (Železniki), jutri, 1. aprila, (ni potegavščina) ob 15.30 v zadružnem domu v Cerkljah, v petek, 3. aprila, ob devetih pa Še v zadružnem domu na Prim-skovem. Predavala bo priznana strokovnjakinja dr. Mihaela Černe iz Kmetijskega inštituta Slovenije. • C. Z.
Cene kmetijskih pridelkov
Januarja dražji za 15 odstotkov
Ljubljana - Kmetijski pridelki so bili po podatkih slovenskega zavoda za statistiko januarja za 15,5 odstotka dražji kot decembra lani, za 306 odstotka dražji kot januarja lani in za 125 odstotkov dražji glede na lansko povprečje cen. Januarja so se najbolj podražile vrtnine (za 55 odstotkov), najmanj pa živina za klanje (za 12 odstotkov). Cene kmetijskih pridelkov, odkupljenih pri zasebnikih, so bile januarja za domala 17 odstotkov višje od decembrskih.
Bo na Gorjanskem zaživel kmečki turizem?
"Dolino med Ljubljano in Podkorenom štejem za najlepšo, kar sem jih videl v Evropi. Ima odločno prednost pred lepotami v Švici, ker jo odlikuje raznovrstnost pokrajine, zelenje travnikov in dreves, nižavje, visokost gora, bistrost in velikost jezer in gora." To je zapisal v svoj dnevnik leta 1827 slavni angleški prirodoslovce sir Humphrv Davy.
Takrat sloviti Anglež Vintgarja še ni poznal, kajti ta je bil odkrit leta 1902, za ogled širšemu krogu pa je bil odprt 1903. leta. Pesnik Anton Aškerc, prevzet nad lepotami v soteski Vintgarja, je v spominsko knjigo zapisal: "Veličastna soteska, romantičen kraj! Hej, ti divji in divni slovenski naš raj! Ti grmeči slapovi in smeli mostovi in ta struga, globoko skrivnostna in skalna, pa ta Rado-vna čista, kristalna! Ah, ti Vintgar! Kdor je videl tvoj skriti je čar, ne pozabite več nikdar, več nikdar!"
Tako sta Gorenjsko že pred leti ocenila slavna moža. Da pa se z njima strinja še marsikdo, nam dokazujejo množični poletni in zimski obiski Gorenjske, pa tudi gorjanskega območja s središčem v Gorjah. Gorje s širšo okolico nudijo domačim in tujim gostom veliko možnosti dnevnih izletov v še neokrnjeno naravo, kot je soteska Vintgar, naravni "Poglejski cerkvi" in še mnogo drugih. Iz Gorij je najbližje dosegljiva dolina Radovna, reka vse do Krme. V bližini je obširna pokljuška planota - in še bi lahko naštevali.
Pokojni razgledani kmet Jakob Slivnik iz Podhoma je po otvoritvi Vintgarja kmalu sprevidel, kako ugodne možnosti za kmečki turizem ima gorjansko območje. Na svojem vrtu je začel graditi hotel, ki so ga odprli 1930. leta. Hotel je imel poleg restavracije in salona šest eno- in osem dvoposteljnih sob, v njem pa je bila tudi ena prvih plesnih šol, kar je bila prava poslastica za mlade.
Tudi po drugih gorjanskih vaseh so začeli urejati sobe za tujce. Takratne Gorje so imele 1939. leta 27 eno- in 70 dvoposteljnih sob. Jakob Slivnik si je kupic celo osebni avto in z njim od 1934. leta dalje prevažal petične goste na izlete.
Po zadnji vojni s turizmom v Gorjah ni bilo nič. Ponovno je začel oživljati v sedemdesetih letih, iz leta v leto se je izboljševal, tako da so leta 1985 že ustanovili sekcijo domačega in tujega turizma. Vodil jo je Jože Kuralt -mlajši. Sekcija je razpolagala s 160 poletnimi (neogrevanimi) posteljami in z 90 zimskimi (ogrevanimi). Ko pa je Jože Kuralt to delo opustil, je vse organizirano delo zamrlo. Sobe so sicer ostale in še več jih je, toda vsak se sam ukvarja z gosti, kakor ve in zna?!
In ker sodi k sodobnemu turizmu tudi telefon, so krajani Gorij že nekaj let plačevali samoprispevek. Lanskega decembra je le zazvonil, kar je za kraj vsekakor velika pridobitev. Na gorjanskem območju obstaja nekaj bifejev in pet gostiln, toda nobena ne bi mogla prenočiti niti enega gosta, ker nimajo postelj.
V Zgornjih Gorjah se že od 1967. leta dalje ubada s kmečkim turizmom gospodinja in kmetica Tinka Zupan, ki ima res lepo lokacije hiše. Tu so gostje postreženi z domačo hrano, še posebej gre v slast doma pečen kruh. Na razpolago imajo devet postelj, po potrebi pa Še kakšno več. Za letošnjo Veliko noč se jim je najavilo že nekaj gostov iz tujine. Lansko poletje je gostila največ Italijanov, za letos pa si ne obljublja preveč, saj so tujci prepričani, da v Sloveniji še ni varno in da še "poka". Izgleda, da je naša turistična propaganda v tujini zelo, zelo slaba!? Pa upajmo, da bo tudi to minilo in da bodo tudi pri nas boljši časi?!
Jože Ambrožič
GAULOISES BLONDES
JEAJ15 CLJt)
KRANJ Koroška 16 tel.:212-249
Odprto: od 9. do 19. ure
sobota od 8. do 13. ure
UREJA: VILMA STANOVNIK
GLASOVA
dijetno branje Vam želi >X« VOGEL
V£^> BOHINJ
ŽIČNICE
Vabljeni v kraljestvo sonca in snega!
^   tel. 723-466 fax 723-780
FOTOREPORT/
S PLANIŠKIMA TEKMAMA SE JE KONČALA LETOŠNJA SKAKALNA SEZONA
Dvojna zmaga Avstrijcev, Naši skakalci ostali brez točk
Ranica, 29. marca - Naša Planica Je minuli konec tedna gostila naj-
°'jše smučarje skakalce sveta, ki 80 tekmovali na 13. finalu svetovna pokala. Sobotno ekipno tek-11,0 je sicer pokvaril snežni metež, v«ndar so Avstrijci ponovno poka-
'li svojo premoč. V nedeljo pa je sijalo sonce, ki je pomagalo k sivemu planiškemu vzdušju. Žal s« bili naši skakalci, podobno kot Vs° sezono, tudi na zadnji tekmi povprečni.
Finale letošnjega svetovnega P°kala je bil zaupan naši Planici !JJ Sloveniji, kot najmlajši članici ^ednarodne smučarske zveze, ^a Bloudkovi velikanki so se pomerila zveneča imena skakalnega športa, v sobotni moštveni tek-J^i so zmagali Avstrijci, pred Nemčijo in Finsko, slovenska re-j*ventanca pa je bila šesta. Na pleljski tekmi pa je ob zaključ-U svoje tekmovalne poti zmagal
Čas je za nakup
TRAKTORSKE PNEVMATIKE
Oglasite se v prodajalni
% SOIKITRADE
A Utojvj
Gregorčičeva 10
Izbira je velika, cene nižje kot drugod, za gotovinska plačila pa dobite še 5 % popust.
PETER KOZJEK
Vstrijec Andreas Felder s sko-■ 0tna 131 in 116 metrov. Drugi
e bil prav tako Avstrijec Kuttin, ■Jetji pa mladi finski skakalec
0r>i Nieminen.
• (vs)
Finski čudežni deček Toni Nieminen je bil v Planici tretji, v končni razvrstitvi svetovnega pokala pa je že pred planiško tekmo zasluženo osvojil prvo mesto.
Našim v Planici letos ni šlo, pa tudi sicer v vsej sezoni, kljub nekaterim vidnim uvrstitvam, niso zadovoljni. Najviše v svetovnem pokalu je uvrščen Franci Petek (v Planici je bil triintrideseti), ki je v končni razvrstitvi trinajsti, točke pa sta dobila še Gostiša in Zupan.
Zaključek svetovnega pokala je bil tudi priložnost za javno zahvalo športnikom, ki so se poslovili od aktivnega tekmovanja. Poleg Rajka Lotriča iz Mojstrane, se je od reprezentance poslovil tudi eden naših najboljših skakalcev v minulih letih, Miran Tepeš.
Med obiskovalci Planice so bila mnoga znana imena slovenskih politikov in gospodarstvenikov, največ pa je bilo mladih.
Vdvo
rani na Planini so podelili priznanja Borisa Ručigaja
ZIMSKI BAZEN BO NOVA SPODBUDA ZA KRANJSKE ŠPORTNIKE
. ranj, 27. marca - ZTKO Kranj je minuli petek pripravil tradicionalno j/juelitev Ručigajevih priznanj najboljšim kranjskim športnikom, špor-Dru delavcem in športnim organizacijam. Na slovesni podelitvi pa sta ^ 'Jateljsko tekmo odigrali ekipi "nogometašev" slovenske vlade in
*i)jskih direktorjev. Kljub napovedim, da bo vlada "padla", so se Pe-j r'*» Janša, Šešok in ostali vladni nogometaši dobro držali in dokazali, se ne dajo kar tako. Zmagali so namreč z rezultatom 3:1 in znova
,rdili premoč politikov nad gospodarstveniki.
ne samo v Slovenijo, temveč tudi v druga območja sveta... Kranjski športni delavci računamo, da bo občinska skupščina prej ali slej razglasila Kranj za športno mesto, to pa zaradi rezultatov, ki jih dosegamo in smo jih dosegli v
Sicer pa so vladni nogometaši aradi vročih proračunskih raz-rav v parlamentu zamudili na etkovo tekmo v dvorano na Pla-'ni' Toda ne prestroga sodnika , a se odločila, da tekmo preloži-p *a slabo uro. Zalo so najprej Iselili nagrade najboljšim Janjskim športnikom, športnim Sanizacijam in športnim delav-
cKern
H| za uspene v minulem letu : aketo Borisa Ručigaja sta pre 4n, Kegljaški klub Triglav rT'etno
za
delovanje in Martin ^an za 30-letno delo v športu. je a^ko za organizacijsko delo pa v<vi •' B°Jan Šmid za dolgoletno Hej-'6 eksperimentalne plaval-k sole in trenersko delo. Značke r> r'sa Ručigaja pa so dobili: i,r*8a Grilc (ASK Triglav), Franc (*rb*n (SK Triglav), Janez Štirn k. Trl«lav), Matej Kordež (TK ^8l»j), Borut Nunar (TK Kranj), Globočnik (TK Kranj), "dreja Grašič (TK Kranj), An-J Zupan (SK Kranj), Marko
šelj (KK Sava), Tomaž Poljanec (KK Sava), Barbara Mulej (TK Triglav), Tadej Valjavec (KK Sava), Matjaž Polak (AK Triglav), Goran Kabič (AK Triglav), Matjaž Pangerc (AK Triglav), Boštjan Sinko (AK Triglav), Miloš Krampi (AK Triglav), Andrej Babic (AK Triglav), NK Živila Naklo, Sitar Vlado in Ksenija Podr-žaj (za državna rekorda INDOR, lokostrelstvo), Pavel Fende (balinanje).
Priznanja je športnikom podelil predsednik ZTKO Kranj Slavko Brinovec, ki je v slavnostnem nagovoru med drugim dejal: "Nedvomno so kranjski športniki tisti, ki so tako v preteklih letih, kot lani, ponesli ime mesta daleč.
Boris Ručigaj je bil pred drugo svetovno vojno navdušen športnik. Bil je odličen alpski tekmovalec in izredno nadarjen skakalec na smučeh. Avgusta leta 1942 je kot mlad partizan padel pod streli nemškega mitraljezca. Kranjski smučarji že od osvoboditve prirejajo tradicionalni Ručigajev slalom, pred leti so po njem poimenovali dom na Joštu, od leta 1976 pa ZTKO Kranj podeljuje nagrade najboljšim športnikom, športnim delavcem in športnim organizacijam.
"»car  (SAK   Kranj), Marko
„ (KK Triglav), Damjan Haf kr (KK Triglav), Blaž Kalan (KK {u"nJ), Marjan Podržaj (LK Sen-4,r>' Mojca Jamnik (PK Triglav),
Ji? a Pirc <PK Tr,'g|av)' Maša t *nik (PK Triglav), Tanja Bla-TriK ,(pK Triglav), Plavalni klub Th8!**' Marko Milenkovič (PK > |8av), Primož I rop pa n (VK ^ 'glav), Vera Rupelj (Go klub F*°JX Aleš Pagon (KK Sava), §t*nci Pilar (KK Sava), Andrej Šo ^felj (AO pri PD Kranj), Sa-
Pan (KK Sava), Janez Kri-
Številni obiskovalci petkove prireditve v dvorani na Planini so si lahko ogledali več močnih napadov vladne ekipe, ki jim kranjski direktorji niso bili kos. Foto: J.Cigler
Najboljša slovenska teniška igralka Barbara Mulej je prejela značko Borisa Ručigaja.
preteklosti. Ne glede na težke gospodarske razmere, ko se tudi v športu čuti pomanjkanje finančnih sredstev, lahko rečem, da imamo v Kranju relativno dobre pogoje za delo. Imamo dobro vzdrževane športne objekte, za kar gre zahvala strokovni službi ZTKO. Prav v teh dneh pa smo se dogovarjali, da lahko računamo, da bomo v drugi polovici letošnjega leta slovesno odprli tudi olimpijski zimski bazen. Mislim, da se bodo s tem v Kranju odprle nove možnosti. Prav tako lahko rečem, da jc organizacija športa v Kranju na zavidljivi višini. Mnogi prihajajo k nam po nasvete, kako smo organizirani, da dosegamo takšne rezultate. Pri tem pa ne gre zahvala le vodstvu ZTKO, temveč vsem športnim klubom, ki res izjemno dobro delajo." • V. Stanovnik
38. svetovno smučarsko prvenstvo novinarjev
Novinarji - smučarji odpotovali v ameriko
Kranj, 30. marca - Včeraj je z brniškega letališča do Frankfurta in naprej v ZDA na svetovno smučarsko prvenstvo novinarjev odpotovala 9-članska slovenska reprezentanca, v njej je tudi fotoreporter Gorenjskega glasa Gorazd Sinik.
38. svetovno smučarsko prvenstvo novinarjev bo od 1. do 15. aprila potekalo v Breaken Bridgeu v Coloradu v ZDA, slovenski novinarji - smučarji so tokrat na svetovno prvenstvo prvič odpotovali pod slovensko zastavo, zato bo njihova udeležba tokrat toliko bolj pomembna. Devetčlansko ekipo sestavljajo: Albina Podbevšek, Marjeta Šoštarič, Saša Dragoš, Alenka Leskovic, Joško Pirnar, Boštjan Pirc, Rajko Ocepek, Gorazd Šinik in Tine Guzej.
Tudi tokrat je njihov sponzor begunjski Elan, ki že vse od leta 1957 sodeluje s slovenskimi novinarji - smučarji. V Elanu seje ekipa predstavila v četrtek, 26. marca, opremili so jih z Elanovi-mi smučmi, bundami in vrečami, tekaške smuči pa so jim ostale še s prejšnjih tekmovanj. Na naše vprašanje, ali bodo tudi tokrat prinesli 13 medalj tako kot z Japonske, so se naši poklicni kolegi nasmihali in končno le priznali, da jih pričakujejo od sedem do deset. Verjamemo jim lahko, da se bodo tokrat še bolj potrudili, saj prvič nastopajo pod slovensko zastavo.
Med obiskom v Elanu je Joško Pirnar, ki na svetovnih smučarskih prvenstvih novinarjev sodeluje že od vsega začetka, povedal, kako so z Elanom sodelovali že v časih Rudija Finžgarja, leta 1957 na smučeh Triglav, in kako so obe srečanji novinarjev pri nas izkoristili tudi za ogled Elana. Vselej pa vzbudijo pozornost z novimi modeli Elanovih smuči, nedvomno jo bodo tudi letos z modelom MBX. • M. V.
Slovenska novinarska smučarska reprezentanca se bo v ZDA pomerila s kolegi iz 33 držav. Foto: P. Kozjek
ROKOMET
OLIMPIJA: KRANJ 35:19 (14:10)
Ljubljana, dvorana Tivoli, gledalcev 100
KRANJ: Lenič. Čeferin 3. Jelinič - Šturm 6, Škofic. Bajrovič 4, Her-lec. Mežek 3. Rajgelj. Ogrizek. Olič 3. Ropret.
Kranjčanke so v prvi tekmi finala super lige gostovale pri najboljši ekipi. 01 i m p i j i in pričakovano izgubile. Igralke Olimpije so bile ves čas boljše nasprotnice, Kranjčanke so jih lovile le v prvem polčasu.
Preddvor infotrade : šrk velenje n 24 (9:9)
V drugem polčasu sta celjska sodnika Tomič in Požešnik v prvih 15 minutah z nepoštenim sojenjem odločila zmagovalca srečanja. Domače igralce sta izključevala kot za stavo, tako da so Velenjčani vodili že 13 : 18, v 55. minuti pa so domačini zmanjšali rezultat na 16 : 20, v zadnjih minutah pa sta bila za goste uspešna Voglar in Rozman. Preddvorčani si v zadnjih petih kolih želijo le poštenega sojenja, zmaga pa naj boljša ekipa.
Kranj - Športna dvorana na Planini, gledalcev 300. sodnika Tomič in Požešnik - oba Celje.
Preddvor Infotrade: Košir. Gregorc. Šink 1. Bolka, Zorman 3, Arnež I. Tomažič. Uršič 4, Lombar 4. Perko. Cuderman 4, Komovec.
Rokometaši Preddvora Infotrade so bili v soboto na srečanju proti favorizirani ekipi Velenja na najboljši poti, da jih presenetijo in osvojijo najmanj dragoceno prvenstveno točko.
V prvem polčasu je bila igra zelo borbena. J. Kuhar
Sava prva na veliki nagradi
Reka, 29. marca - Minulo nedeljo je bila na Reki cestna dirka za veliko nagrado Zambelli. V članski konkurenci je prišel na cilj prvi Jure Robič (Astra) med starejšimi mladinci je zmagal Žiga Bajt (Sava), med mlajšimi mladinci pa je bil najhitrejši Tadej Va-Ijavec (Sava). V ekipni razvrstitvi so zmagali kolesarji Save. • (mk)
r NOGOMET
Slovenske nogometne lige
Dragocena točka v Ajdovščini
Naklo, 29. marca - "Vse kaže, da je manjša kriza moštva mimo, in da ostajamo še naprej v boju za boljša mesta v slovenski nogometni ligi. Neodločen izid s Primorjem v Ajdovščini dokazuje, čeprav smo igrali brez kaznovanega Taneskega in poškodovanega Lunarja," je povedal po nedeljski tekmi Živil Naklo v Ajdovščini sekretar kluba Dane Jošt.
Nobeno presenečenje ne bi bilo, če bi se Naklanci v nedeljo vrnili domov z zmago. Po začetni premoči nogometašev Primorja so Živila Naklo vzpostavila ravnotežje na igrišču ter kasneje prevzela pobudo, katere krona je bil zadetek, ki gaje v 37. minuti dosegel Ahčin, pred tem pa je Jerina zadel vratnico. Domačini so izenačili 8 minut pred koncem iz enajstmetrovke, ki je bila sploh ena redkih priložnosti za domačine in so tako po sreči iztržili točko. V Ajdovščini je igrala dobro celotna obramba, še posebej pa je treba pohvaliti Murnika in Jerino. • J. Košnjek
Naklo igra že jutri
Redno kolo slovenske nogometne lige bo na sporedu že jutri, I. aprila. Živila Naklo igrajo pomembno tekmo v boju za vrh z Belve-clurom iz Izole. Tekma bo oh 16.30, sodili bodo Mitrovič, Frece in Strmijem, pokrovitelj tekme pa je Gorenjka iz Lese.
Osem zlatih prosenove
Kranj - Slovensko prvenstvo v plavanju za mlajše pionirje in pionirke je in ni končano - preden bo razglašen ekipni prvak, bo morala Plavalna zveza Slovenije rešiti še nekatere spore, do katerih je prišlo med tekmovanjem. In da bo lažje razumeti, zakaj sploh gre, je potrebno poseči malce nazaj.
Jaka Kovač - prijetno Polona Prosen - samo Jana Bregar - bolj so presenečenje. dvakrat je morala klo- ji všeč daljše proge,
niti.
Že v jeseni, ko je PZS predlagala, naj imajo mlajši pionirji samo ekipno prvenstvo, kar pomeni, da posamičnih medalj in naslovov ni, so' bili nekateri trenerji drugačnega mnenja, toda na koncu je obveljal predlog PZS. Letos so prvič prvenstvo razdelili v dva dela - prvi del je bil prejšnjo soboto v Kranju, drugi za zadnjo soboto v Trbovljah.
Sekretar PZS Matjaž Perme je bil zaradi tega malce nejevoljen in ker strokovni svet zveze ni hotel popustiti, so tako v Kranju kot Trbovljah medalje sicer podelili, vendar šele ob koncu tekmovanja ali, povedano v žargonu, bolj po "kavbojsko", ker drugače ni šlo. Toda do tu je še nekako šlo, zataknilo se je kasneje.
V petek, na predvečer drugega, torej zadnjega dela prvenstva, je Rudis Rudar na seji delegatov klubov - udeležencev državnega prvenstva (udeležila pa sta se ga samo predstavnika Rudarja in PZS) vložil pritožbo, češ da prvi del prvenstva v Kranju ni bil regularen in Triglav je bil kaznovan z odvzemom točk. Že pred koncem drugega dela v Trbovljah pa je pritožbo vložil Tri-
glav, in sicer zaradi materialnega kršenja propozicij (med drugim na primer v Trbovljah ni bilo avtomatskega elektronskega merjenja časov, kot to propozicije zahtevajo), in ker je bila predvsem kranjska pritožba takšne narave, da jo v Trbovljah po končani tekmi ni bilo možno rešiti, bo to moral v kratkem storiti ustrezni organ Plavalne zveze Slovenije.
Stvar je zoprna, ker se je to zgodilo najmlajšim tekmovalcem na njihovem državnem prvenstvu in ker sta v to vpletena dva v tej kategoriji najmočnejša kluba, ki ju sicer vežejo dobre prijateljske vezi. In končno, zadeva je po svoje tudi komična: plavalci' in plavalke so za svoje pošteno opravljeno delo dobili medalje, ki jih sicer ne bi smeli, niso pa dobili pokalov za ekipne uvrstitve, zaradi katerih so po propozi-cijah slovenske plavalne zveze sploh plavali!
Kranjčani so bili v celoti zelo uspešni: pobrali so 15 zlatih, šest srebrnih in pet bronastih medalj, Radovljičani pa so dobili eno bronasto medaljo. Najuspešnejša je bila Polona Prosen, desetletna Triglavanka, ki je prinesla domov enajst zlatih in dve srebrni
Triglav : poraz
Kisovec, 29. marca - V 2. kolu območne slovenske lige zahod je kranjski Triglav izgubil s Svobodo iz Kisovca s 3 : 1. Dvoboj je potekal v skoraj nemogočih razmerah. Igrišče je bilo povsem blatno, tako da je bilo žogo nemogoče kontrolirati. Temu primerna je bila igra, polna prekrškov in grobosti. Predvsem domačini so prednjačili v vsakovrstnih provokacijah. K temu je prispevalo še slabo sojenje sodnika Kranjca, ki je s svojimi odločitvami vplival tako na razvoj igre kol na rezultat. Igra je bila bolj podobna ragbiju ali prerivanju. V takih razmerah priložnosti za gol ni bilo in je bilo jasno, da bo tekmo odločilo zgolj naključje. Tako so domačini povedli v 32. minuti, koje žoga obtičala v blatu, domačemu Kranjcu pa jo je uspelo potisniti v mrežo. Svoboda je v 52. minuti povedla z 2 : 0, nato pa se je Triglav odprl in v 59. minuti„z golom Kondiča znižal na 2 : 1. Kranjčani so pritisk stopnjevali in ko je izenačujoči gol visel v zraku, je sodnik v 73. minuti nerazumljivo dosodil enajstmetrovko, ki jo je Kranjc izkoristil in povišal na 3:1. Koliko provokacij je bilo v igri, kaže tudi pet rumenih kartonov. Poraz je boleč zato, ker je Svoboda neposreden tekmec Triglavu za uvrstitev v prvo ligo. Razmere na tej tekmi so slaba uteha Triglavu pred naslednjimi preizkušnjami. Za Triglav so igrali Lalič, Blagojevič, Novkovič, Hočevar, Hartman, Atlija, Pavlin, Tušar, Brkič (KovačiČ), Kukulj in Kondič.
Mladinci Triglava so igrali v Ajdovščini s Primorjem in po vod-st\u 2 : 0 (strelca Krnic in Egart) zgubili s 4 : 2. • I. Golob
ALPINA: KONČNO ZMAGA
Žiri, 29. marca - Nogometaši žirovske Alpine so na blatnem in deloma s snegom pokritem igrišču v Zireh pred okrog 200 gledalci premagali Brda z. 2 : 0. Strelca za Alpino sta bila Krvina v 27. in J. Vehar v 69. minuti. Za Alpino so igrali Albreht, M. Kramperšek, Klemenčič, Treven, S. Gaber, Kržišnik (Frelih), A. Gaber (Mravlje), T. Vehar, J. Vehar (D. Krumperšek), Sojer, Krvina.
Nogometaši Alpine so drugič zapored igrali doma in prvič zmagali, saj so se bolje znašli na težkem in deloma s snegom pokritem igrišču. Domačini so goste stisnilfv obrambo in samo blatu se imajo Zahvaliti, da seje žoga v 5. in 17. minuti ustavila pred golovo črto. V 20. minuti je Alpina netočno streljala na gol. v 27. minuti pa je J. Vehar ušel obrambi gostov, podal v sredino, kjer je Krvina z glavo zabil gol. Gostje so imeli veliko priložnost v 40. minuti, vendar so zgrešili. V drugem polčasu so gostje igrali napadalno, imeli v 2. minuti stoodstotno priložnost, kasneje pa še nekaj, vendar zadetka ni bilo. V 69. minuti je J. Vehar z lepim strelom zabil drugi gol za Alpino in tekma je bila odločena. Domača zmaga je zaslužena, saj so nogometaši Alpine pokazali več požrtvovalnosti in borbenosti. • I. Pivk
FLORJANČIČ ZNOVA MED STRELCI
Kokričan Matjaž Florjančič se je preteklo nedeljo znova vpisal med strelce. V derbiju za obstanek v prvi italijanski nogometni ligi med njegovim Cremonesejem in Ascolijem je dosegel gol in svoje moštvo popeljal v vodstvo z 2 : 1.
Cremonese - Ascoli 3:1(1 : 0), strelci: Dezotti (7.minuta), Florjančič (79.). Marcolin (90) za domače in Benetti (71.) za goste.
Na lestvici vodi Milan 43, pred Juventusom 39, Cremonese pa je s 15 točkami še predzadnji. A. Gasser
r/ KOŠARKA
I. slovenska košarkarska liga
Triglav v finalni končnici Triglav : mikos marcus 88 s 79 (33: 4i)
Kranj, 28. marca 1992, športna dvorana na Planini, gledalcev 1000, sodnika Rems in Lovšin iz Ljubljane
TRIGLAV: Lojk, Ceranja 7, Milic. Mihajlovič, Prevodnik, Tu-šek 9 (1 - I), Tadič 3, Bošnjak 21 (3 - 3), Šubic 6, Kastigar 6, Jeras 11 (5 - 4), Mitič 25 (4 - 3).
Prosti met: Triglav 20 - 16, Mikos Marcus 34 - 22; osebne napake: Triglav 23, Mikos Marcus 22; za tri točke Rizman 5, Mahovič 3, Kastigar 2, Krašovec 2, Tadič, Ceranja; pet osebnih napak: Krašovec 36. minuta, Ceranja 40. minuta.
Vse do 9. minute prvega dela so bili v vodstvu domačini (14 : 8), nato so pobudo prevzeli Koprčani in vodili do 24. minute (46 : 46). Gostje so ponovno povedli in v 28. minutr vodili s petimi točkami prednosti (54 : 59). Domačini so se nato ponovno zbrali, povedli z osmimi točkami (73 : 65) in prednost zadržali do zadnjega sodnikovega žvižga.
KRANJ : APIS 58 :66 (21 : 20)
Kranj, 28. marca 1992, športna dvorana na Planini, gledalcev 150, sodnika Koščak in Plut iz Ljubljane
KRANJ: Brkič 2, Žnidar, Jakšič, Podrekar 14 (4 - 4), Troha, Gartner, Franko 14 (6 - 5). Maljuga, Ciglar 26 (9 - 6), Kump 2, Čan-kovič;
APIS: Hanžič4, Stubilka 16(12-7), Rifl II (2- 1), B. Štefek 6 (3 - 2), T. Štefek, Skerbinjak 23 (13 - 9), Novak 2, Sporar 4 (3 - 0).
Prosti met: Kranj 19 - 15, Apis: 33 - 19; število osebnih napak: Kranj 27, Apis 20; za tri točke: Franko, Stubilka; pet osebnih napak: Rifl v 30. minuti, Podrekar v 35. minuti, Ciglar v 39. minuti, Kump v 39. minuti; tehnična napaka: Garnter 9.
' Domačinke so dobro odigrale prvi del in začetek drugega dela tekme. Rezultat se je vse do 29. minute menjaval v prid ene in druge ekipe, nato so pobudo prevzele igralke Apisa in zmagale.
ODEJA MARMOR : KOZMETIKA AFRODITA 79:75 (39:42)
Škofja Loka, dvorana Poden, gledalcev 250
ODEJA MARMOR: Maček 21, Pijak 3. Primožič 2, Luskovec 18, Baligač 18, Kržišnik 17.
V najzanimivejšem srečanju tega kola sta se ekipi menjavali v vodstvu. Na začetku so pobudo prevzele gostje, v 15. minuti pa so domačinke povedle s petimi točkami. Takrat je gostujoči trener vzel minuto odmora in s tem preobrnil potek srečanja. Gostje so uspele prvi del zaključiti v svojo korist. V nadaljevanju je bila igra večkrat izenačena, v 37. minuti pa so domače povedle za tri točke in prednost zadržale do konca. Pri Ločankah lahko za kvalitetno in borbeno igro pohvalimo prav vse igralke. • D. Rupar
Rekreacijska liga za košarkarje
Radovljica, 30. marca - Tekmovalna komisija Medobčinske košarkarske zveze Gorenjske razpisuje tekmovanje v letni članski rekreacijski ligi. Tekmovanje bo potekalo po ligaškem sistemu s frekvenco igranja enkrat tedensko v mesecu maju, juniju, septembru in oktobru. Skupine bodo sestavljene na podlagi lanskih rezultatov, v vsaki ekipi pa ima pravico nastopa tudi po en registriran igralec SKL. Pri-javnina znaša 12 tisoč tolarjev. V ceno so poleg kavcije, sodniških stroškov, potnih stroškov in stroškov tekmovanja, vključeni tudi vsi stroški pokalnega tekmovanja na območju Gorenjske. Vodstvo tekmovanja bo pred začetkom lige brezplačno organiziralo tečaj za pomožne sodnike rekreacije. Pisne prijave sprejema vodstvo tekmovanja na naslov MKZG, p.p.82, 64240 Radovljica, najkasneje do 8. aprila. Sestanek vodij ekip bo 9. aprila ob 18. uri v dvorani na Planini v Kranju. • (vs)
medalji s tem, da je tri zlate dobila v štafetah. Prosenova je bila tako tudi najuspešnejša plavalka prvenstva, nikoliko za njo pa je bil Fabjan iz Rudarja, ki je zbral med pozamezniki pet zlatih in eno srebrno medaljo, v štafetah pa še dve zlati in eno bronasto. Sicer pa se je zbralo okoli 150 plavalcev in plavalk iz 15 klubov.
In kdo so nosilci medalj iz Gorenjske? Najprej fantje: 50 m prsno L Kovač J. (TK) 39,70; 3. Ga-šperlin B. (TK) 41,40; 100 m prsno 1. Kovač J. (TK) 1:27,23, 3. Gašperlin B. (TK) 1:30,11; 100 m mešano 2. Gašperlin B. (TK) 1:19,30; 100 m hrbtno 3. Jenko (RR) 1:19,50. Štafete: 4 x 50 m kravi je bil Triglav s časom 2:10,84 drugi, 4 x 50 m prsno prvi
s časom 2:49,18, 4 x 50 m delfi« tretji s časom 2:34,08 in na 4 x 5" mešano drugi s časom 2:28,61' Deklice: 50 m kravi 1. Prosen P (TK) 34,01; 100 m kravi 1. Pros«« P. (TK) 1:12,99; 200 m kravi l Prosen P (TK) 2:38,96; 50 m prsno 1. Prosen P. (TK)41,3L 2. Kovač N. 43,91; 100 m prsno L Prosen P. (TK) 1:31,68, 3. Kovač N (TK) 1:36,78; 50 m delfin 1. Prosen P. (TK) 36,39, 3. Bregar J (TK) 38,13; 100 m delfin 1. Bregar J. (TK) 1:25,35, 2. Prosen P (TK) 1:24,64; 100 m mešano 1:23,35. Štafete: mlade Trigl* vanke so bile v vseh štafetah prve* tem, da so bile v štafeti 4 x 50 I delfin diskvalificirane, zato so osvojile tri zlate medalje - na 4 x y m kravi s časom 2:34,01, na 4 x 5" m prsno s časom 3:05,21 in na 4 * 50 m mešano s časom 2:43,75.
O tem, kakšna bo odločite* PZS v zvezi s pritožbami, bom0 poročali pač takrat, ko bo odločitev znana. Ilija Breg»f
Sermek ubranil lansko zmago
V soboto je bilo na Bledu odigrano zadnje kolo 13. Šahovskega festivala. Seniorji so svoje "delo" opravili že dopoldne. Zmagal j( domžalski mojstrski kandidat Rihard Lorbek. Na Bledu je zmagal H di lani. Drugo mesto je osvojil Vladimir Kaše, ki je osvojil tudi naslov mojstrskega kandidata. Na tretjem mestu pa je turnir konča1 redni obiskovalec blejskih turnirjev Franz Burgi iz Avstrije.
Na glavnem in ženskem turnirju pa so se boji začeli ob pol št'' rih. Za prvo mesto se je potegovalo kar 8 igralcev s po 6 točkami. NJ koncu je uspelo Draženu Sermeku in Ruslanu Ščerbakovu, ki sta sis 7 točkami razdelila 1. in 2. mesto, po drugem kriteriju pa je pripadla mednarodnemu mojstru iz Osijeka, Draženu Sermeku. tm tje mesto je pripadlo najboljšemu slovenskemu predstavniku, AljoS' Grosarju (Murka Lesce), četrti pa je bil igralec z najvišjim ratingol" na turnirju (2570), Maksim Sorokin iz SND. S prav tako 6.5 točke j( bil na 8. mestu Marko Tratar (Murka Lesce). Med prvih dvajset so s( uvrstili še Leon Gostiša (12), Iztok Jelen (14), Oskar Orel (16) in Ig0f Jelen (17).
Na ženskem turnirju je zmagala Svetlana Matveeva (7), pred Vesno Bašagič in Irino Umanskajo (po 6.5). Na odlično četrto mesto pa se je uvrstila članica Murke iz Lesc in olimpijskega ekipe. Kiti GrO" sar (6). Najboljša igralka brez ratinga je bila Simona Orel, brez naslova in ratinga pa Maja Šorli (Tomo Zupan Kranj).
V nedeljo je bil v okviru 13. Šahovskega festivala hitropotezfl1 turnir v počastitev spomina na dolgoletnega direktorja festivalom Valterja Šinkovca. V enajstih kolih se je pomerilo 52 igralcev. Zmagal je velemojster Nuhim Raškovski (9.5), ki je vodil ves turnir. Na drugo mesto seje uvrstil Mihael Ankerst (9), na tretje pa Robert Zel' čič (8.5). Aleš Drinove*
*3 »3--I«JJ If-
ClMOS KOPER: BLED 1:3
Dvorana OŠ v Kopru, gledalcev 350
BLED: Domitrovič, Kreigher, Hudobivnik, Gogala, Golovec, Repe-Artoček, Petrač, Turk.
Blejkam v Kopru tokrat ni uspelo. Po odlični igri v Celju so v Kopru odpovedale v vseh elementih odbojkarske igre. Le v tretjef setu so povedle in ga odločile v svojo korist, za kaj več pa tokrat nis" bile razpoložene. • Š. Ldrih
I. SOL - moški
REZULTATI 19. KOLO: Mislinja : Bled 3 : 0, Vizura Celje : Žirovnica 2 : 3, Šempeter : Topolšica 3 : 0, Vigros - Pomurje : Vileda I 3 : 0, Izola : Brezovica 0 : 3, Mikro Črnuče : Emonacommerce 3:1.
Vrstni red: Brezovica 34, Šempeter 33, Vigros - Pomurje 33, Ble" 32, Žirovnica 30, Emonacommerce 29, Topolšica 29. Mikro Črnuč« 28, Vileda II 25 (-1), Mislinja 24. Cerklje 22. Izola 21 (-1).
II. SOL - zahod moški
V zaostali tekmi je ekipa Termo Lubnik v Bovcu premagala d0" mačo ekipo s 3 : 0. Tako je končni vrstni red naslednji:
1. Salonit II, 2. P. Prvačina, 3. Termo Lubnik, 4. Plamen Kropa' 5. Bled ml., 6. Triglav Kranj, 7. Bohinj. 8. CIB Bovec.
II. SOL - zahod ženske
REZULTATI 19. KOLO: Šenčur : Triglav 0 : 3, HIT Casinos N' G. II : Plamen 1 : 3, Vital : Bled 113: 0, Jesenice : Žirovnica 1 : 3, Kočevje II : Kamnik 3 : 0, Koper II : Bohinj 3:0.
Vrstni red: Vital 37, Koper Cimos II 36, Triglav 33, Kamnik 2% Bohinj 29, Jesenice 28, Plamen 28, Kočevje II 27, Žirovnica 26. Bled II 24,"Šenčur 23, HIT Casinos N. G. 21 (-1).
Najboljši mladinci bleda
Radovljica, marca - Prejšnjo sredo je bil v Radovljici finalni turnirv odbojki za mladince. Doseženi so bil naslednji rezultati: Bled - Tcf' mo Lubnik 2:0, Termo Lubnik - Triglav 2:0, Bled - Triglav 2:0. Prvaki Gorenjske so tako postali mladi odbojkarji Bleda, druga je ekipa |Z Škofje Loke, tretji pa so mladinci iz Kranja. 0 B. Maček
V BOHINJU SLAVILI KRANJČANI
Bohinj, marca - Na gorenjskem prvenstvu v odbojki za starejše učence, ki je bilo v Bohinjski Bistrici, so letos najbolj dopadljivo igro prl' kazali mladi odbojkarji iz Kranja. Z 2:0 so premagali oba tekmeca I si tako prvič priborili naslov gorenjskih prvakov. Skupaj z drugog vrščeno ekipo OŠ Cvetko Golar iz Škofje Loke se bodo udeležili re' gijskega prvenstva, ki bo na Primorskem. Vrstni red: 1. OŠ Jakoba Aljaža Kranj, 2. OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka, 3. OŠ Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica. • M. Čadež
Odbojkarski turnir ženskih ekip
Jesenice, 31. marca - Jutri, v sredo. I. aprila, se na Jesenicah začenj3 vsakoletni odbojkarski turnir ženskih ekip. Turnir bo potekal v telovadnici ŽIC, igralo pa se bo na dveh igriščih. Za tekmovanje seje pojavilo 13 ekip, ki so razdeljene v štiri skupine. Prve tri ekipe bodo prejele značke, sodelujoče igralke pa tudi spominska darila. • H Jeršin
Tržiška odbojkarska liga
Tržič - V organizaciji Športne zveze Tržič se je pred dnevni končala tudi "B" občinska rekreacijska liga v odbojki za moške. V ligijj nastopalo devet ekip, med katerimi so daleč največ pokazali igra'c ŠD Brezje, ki so z lahkoto osvojili prvo mesto, brez izgubljene igre I z enim samim izgubljenim setom. Ta ekipa bo v prihodnjem prvenstvu imela pravico nastopili v kvalitetnejši "A" občinski ligi. .
Janez Kik«1
V ODLOČILNI TEKMI VRHUNSKA PREDSTAVA ŽELEZARJEV
ACRONI JESENICE SO DRŽAVNI PRVAKI
Potem ko so tisoči navijačev jeseniških hokejistov po torkovi tekmi v Podmežakli razočarani zapuščali dvorano, je bilo njihovo veselje po četrtkovi tekmi v dvorani Tivoli nepopisno -Po triindvajsetih naslovih jugoslovanskih državnih hokejskih prvakov so Železarji osvojili Prvo slovensko hokejsko zvezdico.
Ljubljana, Jesenice, Bled, 29. marca - Minuli konec tedna je ljubiteljem hokeja na Gorenjskem prinesel obilo športnih užitkov, navijačem jeseniških Acronijev pa tudi radosti. Na odločilni, sedmi tekmi, v superfinalu Prvega državnega prvenstva Slovenije v hokeju na ledu, so v ljubljanski gorani Tivoli jeseniški hokejisti zmagali z rezultatom 3:6 (2:1, 1:2, *;3). Poleg zaključka državnega prvenstva za člane je reprezentanca hokejistov Slovenije odigrala dve tekmi z Nizozemsko, na Jesenicah pa so Se na mednarodnem turnirju pomerili mladi hokejisti. Po končanem državnem
pr-
venstvu pa smo za oceno sezone Poprosili kapetana jeseniške eki-Pe Draga Mlinarca: "Z igro čez Ce'o sezono smo lahko zadovolj-JJi. Dobro smo igrali v Alpski li-8'> kasneje je bil manjši padec forme", vzrok temu pa so bile tudi tekme s precej slabšimi nasprotniki, ko nismo mogli pokaza-ll vsega, kar znamo. Le na dva "asprotnika, Olimpijo in Bled, s.nio se morali vrhunsko pripravi-
Mislim pa, da je na koncu °dločila naša uigranost. Vedno Poudarjam, da je hokej kolekti-yni šport in tistih šest igralcev, ki Je na ledu, mora delovati kot eden. Kljub vsemu pa moram re-|*i da smo zamudili priložnost, da bi si zmago v prvenstvu zagotovili že prej. Če bi mi že pri vodstvu 3:1 v tekmah šli "na nož", tako pripravljeni kot na *adnje srečanje, bi prav gotovo |j)S bilo potrebnih sedem tekem. *es čas smo se "šparali", trener je jfclo izjavil, da bo sedem tekem.
pa bi nas trener psihično pripravil tako že prej, da bi šli na vsako tekmo tako, kot da je zad-nJa in da nimamo več kaj čakati, kislim, da bi bil izid 4:2. Ko bi na zadnji tekmi na Jesenicah morali zmagati, smo se opredelili za obrambno igro, kar se je na koncu izkazalo kot največja napaka. Prav pred to tekmo smo bili psihično pripravljeni na prvo mesto in smo mislili, da se bodo Ljubljančani kar sami predali. Vendar tega seveda ni bilo, ker je pač ^'impija taka ekipa, da ji moraš
Golobradi jeseniški hokejisti - Po zasluženi zmagi so si prvi slovenski hokejski prvaki (kljub pozni uri povratka na Gorenjsko, ki se je zaradi sneženja še podaljšala) privoščili zasluženo večerjo pri Černivcu. Ker pa so v začetku prvenstva sklenili, da se bodo ob osvojenem naslovu državnih prvakov obriti, je kapetan Drago Mlinarec ob pomoči Murajice Pajiča lastnoročno obril vse brkače in bradače v ekipi in vodstvu kluba. Tako so svoje prekrasne brke izgubili Cveto Pretnar, Sergej Povečerovski, Zvone Šuvak, Murajica Pa-jič, pomočnik trenerja Jože Češnjak... in vsi ostali, ki jim je bilo moč obriti kakšno kocino na obrazu. Največ dela pa je bilo gotovo z "zlato" brado in brki tehničnega vodje kluba Branka Jeršina.
vse, kar hočeš dobiti, dobesedno "iztrgati iz rok".
Že sredi marca pa so letošnje državno prvenstvo na četrtem mestu končali mladi igralci druge jeseniške ekipe. Sezono je ocenil eden najboljših v mladi ekipi Dejan Vari: "Letošnja sezona je bila za nas precej naporna. Igrali smo s fizično močnejšimi nasprotniki, toda z veliko truda smo to nadomestili tudi z borbenostjo. Trener Vaclav Červenv, ki je
Konec tedna sta bila na Gorenjskem dva zanimiva mednarodna hokejska obračuna. Na močnem mladinskem turnirju na Jesenicah, ki si ga je ogledalo več kot 2500 gledalcev, je zmagala reprezentanca južne Češke, pred mlado jeseniško reprezentanco, tretja je bila reprezentanca Nemčije, četrta pa reprezentanca Zagreba. V soboto in nedeljo pa je slovenska hokejska članska reprezentanca (na sliki) odigrala dve prijateljski tekmi z nizozemsko reprezentanco. V Tivoliju so naši hokejisti zmagali z rezultatom 4:3, na Bledu pa izgubili z rezultatom 5:6. Tekmo na Bledu je dobro organiziral HK Bled, ki je uspel pridobiti tudi sponzorje: Zavarovalnico Triglav Kranj, Eurospekter Ljubljana, LB Združena banka Ljubljana, LIP Bled, Slovenska posojilnica in hranilnica Kranj, Ricoh, Jabolko, Pizzerija Venezia, Zois in Gama electronics. Foto: J. Cigler
sezono očitajo, smo igrali res odlično. Pomembno pa je, da smo s Celjani zmagali štirikrat, oni pa le enkrat. Sicer pa so Celjani izgubili tudi z mladimi igralci Olimpijc v boju za peto mesto, kar potrjujem, da smo bili boljši od Cinkarne. Upoštevati pa je treba, da smo v končnici izgubili petorko, ki je nastopila za Acroni. Tako moram reči, da sem zadovoljen s sezono, moja velika želja pa je, da si zagotovim mesto v prvem moštvu."
Jeseniške hokejiste sedaj čaka približno štirinajst dni počitka, potem pa spet začnejo s prvimi treningi, pripravami na Alpsko ligo in na novo državno prvenstvo. • V. Stanovnik
pravzaprav tvorec naše generacije, se na žalost poslavlja, vendar smo z njim dosegli veliko. Odkar nas je vodil, smo bili štirikrat mladinski državni prvaki bivše Jugoslavije, letos pa tudi državni prvaki Slovenije. Na tisti tekmi, s starejšimi igralci, ki nam jo vso
Rože za Aleša Kalana - Ko so
se jeseniški hokejisti po slavju v petek dopoldne spet zbrali v klubu, so s šopom rož odšli tudi na pokopališče, kjer so prižgali sveče v nedavni nesreči preminulemu Alešu Kalanu, ki ga pogrešajo kot soigralca in prijatelja.
Mednarodni ski rally
Bohinj, 30. marca - Te dni se v
Bohinju pripravljajo na zanimivo mednarodno tekmovanje SKI *^ALLY. To je zahtevna športna Preizkušnja, v kateri je s kombinacijo hoje in smučanja potrebno premagati dolgo razdaljo po hribih okoli Bohinjskega jezera, •ako naj bi proga potekala izpred Ski hotela na Voglu preko Lanževice in Komne nazaj na ^ogel. Tekmovalci morajo imeti za preizkušnjo smuči in vezi za 'Urno smučanje, nahrbtnik, dere-že, cepin, vrv 40 m, 9 mm, prvo Pomoč, sončna očala, bivak vre-*°, čelado, čelno svetilko, vžigali-Ce in. kompas. Na tekmovanju zastopajo dvočlanske ekipe, sta-r°st in spol nista omejena.
NAMIZNI TENIS
Tekmovanje pripravljata Dušan Blazin (Alpinsport) in Srečko Rehberger (Montana), prvotni datum tekmovanja pa so zaradi obilnih padavin preložili na prihodnji konec tedna, 11. aprila. Prijave pošljite čimprej (najkasneje pa dan pred tekmovanjem) na naslov: Alpinum, Ribčev Laz 50, 64265 Bohinjsko jezero. Prijava naj vsebuje ime in priimek, starost tekmovalcev, ime ekipe ter dokazilo o plačilu štartnine (800 SLT na ekipo). Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 064-723-441. Najboljše čakajo lepe nagrade, dokument o opravljeni preizkušnji pa dobi vsak, ki pride na cilj. • V. Stanovnik
Merkur četrti
Končano je prvenstvo v moški super namiznoteniški ligi. Rezul-m zadnjih dveh tekem zadnjega kola: ILIRIJA : MERKUR 4 : 5, G.
Radgona : novotehna 4 :5.
Končni vrstni red: 1. Kovina 28 točk, 2. Strojna - Maribor 22, 3. potrošnik (M. Sobota) 22, 4. Merkur (Kranj) 12, 5. Gornja Radgona s< 6. Novotehna 8, 7. Ilirija 6, 8. Ingrad 6.
Iz lige je izpadel Ingrad.
>r- KEGLJANJE
Oman četrti
Ljubljana - Zadnji konec tedna je bilo v Ljubljani 1. državno prvenstvo v kegljanju za mladince. Štiriinpetdeset mladih kegljačev, od letnika 1969 do 1976, iz dvanajstih slovenskih klubov se JE v soboto in nedeljo pomerilo na kegljiščih Gradisa in Maksa Perca. Rezultati -mladinci absolutno: 1. Robert Smodiš 1710 (Radenska), 2. Matej Ur-bas 1702 (Brest Pohištvo) ?. Rudi Tomše 1668 (Rudar Črnomelj), 4. Marko Oman 1664 (Triglav), ... 16. Jernej Potočnik 1592, 18. Boris Vehovec 1583, 20. Damjan Hafnar 1576, 36. Matija Dežman 1525, 43. Boštjan Žvanut 1491, 44. Dejan Zaje 1460, 48. Gorazd Kavčič 1439 (vsi Triglav). Med mlajšimi mladinci je bil najboljši Matej Ur-bas (Radenska) pred Rudijem Tomšetom (Brest Pohištvo) in Juretom Erženom (Ljubljana). • I. Kavčič
Gorenjsko člansko prvenstvo
Kranj, 30. marca - Na kegljiščih Jelovica na Bledu, Triglav v Kranju in Poden v Škofji Loki je bilo gorenjsko člansko prvenstvo v kegljanju. Sodelovalo je 72 kegljačev iz vseh gorenjskih klubov. Gorenjski prvak je postal Cveto Zalokar (Ljubelj Tržič), ki je v igri 3 krat 200 lučajev podrl 2667 kegljev. Sledijo Vane Oman (Triglav) 2657. Brane Benedik (Sava) 2647, Vinko Šimnovec (Triglav) 2630, Miran Sluga (Kranjska Gora) 2616, Dare Draksler (Simon Jenko) 2603 itd. • T.
ŠTEVCI ZASLUŽENO PRVAKI
" VATERPOLO
Tri
GLAV ODPRL VRATA V EVROPO
V Celju je v soboto in nedeljo potekalo tekmovanje v vaterpolu a Pokal Slovenije za leto 1992. Nastopilo je pet ekip in se pomerilo sak z vsakim. Na desetih tekmah je bilo najbolj zanimivo na treh "panjih, ostala srečanja pa so se končala po pričakovanjih. Prvo j^sto so osvojili vaterpolisti Triglava in s tem pravico nastopa v po-alu evropskih pokalnih tekmovanj, drugi so bili Koprčani, tretji Bu-?~bar iz Kranja, četrti Neptun iz Celja in peti Kamnik iz Kamnika, puhati: Bu-m-bar : Koper 13 : 24, Triglav : Neptun 32 : 5, Neputn : £u-m-bar 16 : 18, Kamnik : Triglav 7 : 33, Koper : Neptun 29 : 4, £arnnik : Bu-m-bar 16 : 20, Kamnik : Koper 2 : 40, Triglav : Bu-m-j*r35 :4. Kamnik : Neptun 5 : 31, Koper : Triglav 13 : 23. Vsa srečanja so vodili Pičulin, Starina in Marinček iz Kranja ter Rebec iz Ko-fa J. Marinček
Uspešno na kvalifikacijah
st Trbovlje, 22. marca - V OŠ Trbovlje so bile kvalifikacije za na-°P na državnem prvenstvu. Kranjski karateisti so nastopili uspešno.
<j.   Rezultati: člani absolutno: I Mauhler (Lj.), 3. Svečak (Kranj);
/ar>'ce: lahka: 1. Godeša (Lj.), 3. Sever (Carnium Kr.), srednja: I.
, edelko (Mb.). 3. Ivnik (Kr.); težka: I. Ribaš (Lj.); absolutno 1. Po-
iJk (SI. Kon.); kate moški: 1. Horn (Nuk. Krško), ekipno: 1. Študent b-; članice: 1. Godeša (Lj.); ekipno 1. Ljubljana, 2. Kranj.
Kranj - Kegljišče v Tržiču je bilo med tednom prizorišče finala občinskega ekipnega kegljaškega prvenstva občine Kranj. Za prvaka so se potegovale štiri članske ekipe. V skupini A sta se za prvaka pomerili ekipi Save in Gumarja, v skupini B pa Petrol in Števci. V zanimivem boju za ekipnega prvaka občine so najboljšo igro pokazali ke-gljači Števca, ki so si zasluženo prikegljali prvo mesto in naslov.
D. H.
Uspešni nastopi tržiških kegljačev
Tržič - Kegljači tržiškega Ljubelja so letos nastopali v dveh ligaških tekmovanjih z dvema ekipama in to z obema dokaj uspešno. Ke-gljaški šport je v Tržiču zelo priljubljen in razširjen, tako da je tudi konkurenca med igralci za nastop v posameznih ekipah dokaj močna.
Kvalitetnejša ekipa je nastopala v II. Slovenski kegljaški ligi -zahodna skupina, kjer se je enakovredno kosala z najboljšimi ter ob koncu med osmimi ekipami osvojila četrto mesto z vsega 4 točkami zaostanka za zmagovalno ekipo Adrie.
Druga ekipa Ljubelja pa je nastopala v Gorenjski kegljaški ligi. kjer je zmagala Sava iz Kranja s 30 točkami, ekipa Ljubelja pa je bila peta z 20, kar je prav tako solidno.
Poleg teh rezultatov pa so se ob koncu prvenstva TržiČani razveselili še naslova absolutne slovenske prvakinje med mladinkami, ki ga je osvojila Tržičanka Andreja Ribič, sicer članica KK Triglav iz Kranja (v Tržiču ni tekmovalne ženske ekipe), ki pa je prve keglja-ške korake naredila na tržiških kegljaških stezah.
Takoj po končanih ligaških tekmovanjih pa so marljivi tržiški kegljači že polno zaposleni z občinsko rekreacijsko ligo v kegljanju za moške ekipe, ki pa se jim bodo v začetku aprila pridružile tudi ženske ekipe, ki se bodo borile za naslov najboljše v občini.
Janez Kikel
Množično planinstvo in vrhunski alpinizem
Brez denarja ni dosežkov
Kranj, 27. marca - Med sprejemom za kranjska alpinista Česna in Stremflja v domačem planinskem društvu so srečanje s slovenskim ministrom za šolstvo in šport izkoristili za pogovor o aktualnih problemih. Peter Vencelj je napovedal, da bodo razen v šport mladih vlagali denar v množično rekreacijo in zaščito vrhunskih športnikov, kamor sodita tudi planinstvo in alpinizem.
Vodstvo PD Kranj seje zahvalilo članoma tamkajšnjega alpinističnega odseka za izjemne dosežke v lanskem letu. Kot je ugotovil Andrej Štremfelj, je tujina prej nagradila uspeh na Kangčendzengi od domače javnosti, Tomo Česen pa je le ponovil dejstvo, da mu je kol prvemu uspelo v kratkem času stati na himalajskem osemtisočaku in preplezati smer ekstremne težavnosti v Alpah. Oba sta pozneje priznala, da je do takih rezultatov moč priti samo z vztrajnim treningom in globokim poseganjem v svoj žep za pokritje številnih stroškov. Ker so odprave drage, Andrej sedaj še ne more z gotovostjo napovedati letošnjega vzpona na kitajski sedemtisočak, Tomo pa ne nove smeri v Himalaji.
Okrog denarja se je sukal tudi večidel pogovora z gosti. Peter Orehar iz kranjskega izvršnega sveta je zagotovil, da bodo v občinskem proračunu skušali ohranjati vsaj povprečno večanje sredstev tudi za šport. Zdravko Sajovec iz kranjske športne zveze je ugotovil potrebo, da bi ob alpinistu Česnu podpirali še druge vrhunske športnike prek povezave z gospodarstvom. Slovenski minister za šolstvo in šport Peter Vencelj pa je med drugim ocenil, da je bil naš alpinizem glede na dosežke doslej deležen skromne podpore. Napovedal je, da bo financiranje športa v dveh letih zasnovano izključno na programih, pri katerih bodo dali prednost množičnosti in zaščiti vrhunskih športnikov. Slednji ne bodo mogli preživeti samo s trženjem svojih uspehov, zato bo treba nekaterim dejavnostim svetovnega pomena tudi pomagati. • S. Saje
Tomo česen predstavlja
Kranj, 30. marca - Znani kranjski alpinist Tomo Česen, ki ga mnogi ljubitelji gora poznajo kot avtorja zanimivih predavanj in pisca knjige o alpinističnih doživetjih, se sedaj preizkuša tudi v televizijskem mediju. Pripravlja namreč deset oddaj o plezanju, ki so na sporedu vsakih 14 dni v okviru programa TV Maribor na drugi televizijski mreži med 18. in 19. uro. To sredo bo Česen, ki je tudi avtor besedila in scenarist, predstavil plezanje v ledenih slapovih. Potem bodo gledalci lahko videli marsikaj zanimivega o solističnih vzponih v različnih razmerah, plezanju v visokih stenah, športnem plezanju, pripravi tekmovalnih smeri, treningih alpinistov in še marsičem iz sveta vertikal. • S. Saje
Sestavljen je koledar tekmovanj
Kranj, 30. marca - Podkomisija za športno plezanje je sestavila koledar tekmovanj v športnem plezanju za letošnje leto. Na razpis se je prijavilo 13 prirediteljev. Tako bodo tekme za mlajše kategorije II. aprila v Kamniku, 25. aprila v Slovenski Bistrici, 9. maja v Domžalah, 30. maja v Velenju, 3. oktobra na Jesenicah, 17. oktobra v Celju, 7. novembra v Radovljici (državno prvenstvo) in 21. novembra v Tržiču. Tekme za starejše kategorije pa se bodo začela 5. septembra v Ajdovščini, 26. septembra bo tekma v Velenju, 24. oktobra v Kamniku, 28. novembra v Domžalah (državno prvenstvo) in 12. decembra v Ljubljani. D Prvo tekmovanje za mlajše kategorije v Kamniku se bo začelo ob 10. uri, potekalo pa bo v športni dvorani OŠ Frana Albrehta • N. Romih
SMUČANJE
Turni smuk s kotovega sedla
Kranj, 30. marca - Mladinski odsek Planinskega društva Kranj vabi na turni smuk s Kotovega sedla. Zbor udeležencev bo v soboto, 4. aprila, ob 6. uri, na avtobusni postaji v Kranju. Potrebna je zimska oprema, oziroma oprema za turno smučanje. V primeru slabega vremena bo izlet preložen. • (vs)
POKAL KAVKA
Kranj, marca - Kava bar Kavka iz Kranja je tudi letos organiziral tradicionalni veleslalom za Pokal Kavka. V sončnem vremenu se je tekmovanja udeležilo več kot 60 tekmovalcev. V posameznih starostnih kategorijah so zmagali: dečki do 15 let - Grega Bizjak, deklice do 15 let - Miša Pliberšek, ženske - Nataša Naglic, moški do 25 let - Matija Koren, moški do 40 let - Drago Martinjak, moški nad 40 let - Alojz Švajgelj, snovvboard - Tomaž Jenko. • (vs)
Pokal ratitovec '92
Bukovica, marca - V prelepem toplem, sončnem vremenu je bila na Soriški planini četrta tekma za pokal Ratitovec '92 v organizaciji SD Bukovica - Bukovščica. Prijavljenih je bilo 173 tekmovalcev. Rezultati štirih tekem:
Cicibanke: 1. Katarina Krajnik (Selca), 2. Alenka Šink (Dolenja vas), 3. Monika Mihelič (Zali Log). Pionirke: 1. Mateja Pogačnik (Selca), 2. Jerneja Habjan (Selca), 3. Helena Eržen (Zali Log), 3. Anita Bambič (Bukovica - Bukovščica).
Mladinke: 1. Darka Kalan (Dolenja vas), 2. Nataša Kalan (Dolenja vas), 3. Sonja Habjan (Selca).
Članice: 1. Nika Jezeršek (Selca), 2. Urška Jemec (Davča), 3. Nina Krajnik (Selca).
Starejše članice: I. Ivanka Gartner (Selca), 2. Milka Benedik (Bukovica - Bukovščica).
Cicibani: 1. Klemen Pogačnik (Selca). 2. Peter Rakovec (Dolenja vas), 3. Janez Štibelj (Bukovica - Bukovščica).
Pionirji: 1. Milan Vizjak (Zali Log), 2. Tomaž Rakovec (Dolenja vas), 3. Matej Debeljak (Dolenja vas).
Mladinci: 1. Uroš Podlipnik (Selca), 2. Primož Habjan (Selca), 3. Andraž Rant (Zali Log).
Člani: 1. France Bernik (Dolenja vas), 2. Jure Benedičič (Selca), 3. Bojan Dolenc (Bukovica - Bukovščica).
Starejši člani. I. Franc Egart (Dolenja vas), 2. Franc Pogačnik (Selca), 3. Tomaž Eržen (Zali Log).
Veterani: 1. Janče Šmid (Selca), 2. Tone Kalan (Dolenja vas), 3. Franc Cenčič (Selca).
Ekipe: 1. Selca 351 točk, 2. Dolenja vas 273 točk, 3. Bukovica -Bukovščica 142 točk, 4. Zali Log 125 točk, 5. Davča 41 točk.
P. Ravnikar
TEKI
Prvak je joško kavalar
Rogla, 28. marca - Konec tedna je bila v težkih pogojih tekma za državno prvenstvo smučarjev tekačev in tekačic. Med člani se je v absolutni konkurenci najbolje izkazal član Planice Joško Kavalar, ki je zmagal na 50-kilometrski preizkušnji. Drugi je bil Dolenc (Brdo), tretji pa Globočnik (Kranj). Med juniorji je na 30 kilometrov zmagal Dolenc (Brdo), med mladinci, ki so tekli na 20 kilometrov pa Maric (Bled). Med članicami je bila najboljša Lačnova (Črna), Zevnikova (Kranj) pa je bila tretja. Zevnikova je zmagala v kategoriji mladink. • (vs)
ODMEVI
V rubriki Odmevi, Prejeli smo objavljamo pisma bralcev po presoji in izboru uredništva. Vse, ki nam pišejo, prosimo, da pisma niso daljša od 60 tipkanih vrstic. Daljša pisma smo prisiljeni krajšati, ne glede na vsebino. Vabimo k sodelovanju! Pišite na naslov: Gorenjski glas, Moše Pijadeja l, 64000 Kranj, za rubriko Odmevi,
Obramba Slovenije z bivšimi oficirji JLA?
Obrambni sistem, ki ga razvijajo oblastne strukture v Sloveniji, je za Domovinsko narodno stranko nesprejemljiv. Predvsem se kažejo obrisi birokratskega konstrukta, ki bo davkoplačevalce in gospodarstvo spravil v hude finančne težave.
Obrambne sile, namesto strokovnjakov, sestavljajo predvsem birokrati, ki so diplomirali v Ku-mrovcu ali kakšni drugi podobni ideološki "valilnici". Zvesti branilci prejšnje ideologije so znali izrabiti položaj in zasesti najpomembnejše položaje v TO ter si znova ust ari t i privilegije.
Po drugi strani pa v TO novačijo oficirje bivše JLA, za katere v javnosti tako velja, da so lenuhi in delomrzneži prve vrste. To so neinovativni, ideološko zavrti ljudje, prava peta kolona, ki v srcu goji upanje, da bo beograjska generalska klika ponovno udarila po Sloveniji in maščevala sramoto, ki so ji jo prizadeli državljani Slovenije.
Nedopustno je graditi takšen birokratski sistem in zaposlovanje množice ljudi, ki ne ustvarjajo nobene tržne vrednosti.
Ob tem pomnimo, da imamo že tako ogromno slovenskih delavcev, ki so odpuščeni ali pa jim grozi odpust z dela in ravno tako postajajo breme proračuna ali drugače rečeno, breme tistim, ki še ustvarjajo denar.
Slovenija in njeno gospodarstvo ne sme in ne zmore sprejeti oficirjev bivše JLA, ki so pristopili na stran TO po koncu agresije na Slovenijo in ravno tako ne tistih, ki se sedaj skesano vračajo nazaj v našo domovino. Ravno tako nista dolžna živeti pripadnikov okupatorske vojske.
Slovenske obrambne sile sestavljene iz teh kadrov bodo neučinkovite in nezanesljive. Zaupati našo varnost tistim, ki so dvignili orožje nad naše državljane, je nedopustno in neodgovorno. Oficirji bivše JLA, vključeni v TO, zanesljivo ne bodo zastavili lastnega življenja za našo neodvisnost.
Domovina se brani s srcem in ne z orožjem.
Če ob vsem tem še enkrat pomislimo na delavce, kmete in upokojence, ki so na robu preživetja, na delavke s troizmenskim delom, ki jim življenje odteka za stroji v tovarniških halah, je prepričanje Domovinske narodne stranke, da takšno ravnanje ne zdrži moralnih norm in še posebej ne novih odrekanj v smeri takšne politike.
Drago Omahen Škofja Loka
Nekaj šolskih vprašanj
V Delovi Sobotni prilogi z dne 29. februarja sta bila objavljena članka Šola med teorijo in prakso, ki argumentirano ugotavlja nepopolno sestavo novega Strokovnega sveta za vzgojo, osnovno šolo in srednjo šolo Republike Slovenije, ter Pripombe narodnih demokratov k novi šolski zakonodaji, ki obravnavajo širšo problematiko šolstva in prizadevanja za boljšo šolo.
Glede ugotovitve, da predlog za sestavo novega Strokovnega sveta za vzgojo, osnovno šolo in srednjo šolo R Slovenije ne vključuje vseh zastopnikov učiteljev in strok, bi dodal, da ne vključuje tudi ekonomske stroke, ki bi v njem po tehtnosti morala biti upoštevana. Zlasti bi bilo potrebno pri oblikovanju novega strokovnega sveta upoštevati srednješolskega učitelja ekonomista, ki aktivno uči v poklicnih in strokovnih programih, visokošolskega strokovnjaka, ki skrbi za razvoj sodobne ekonomske stroke, ter strokovnjaka za makro in mikro ekonomiko izobraževanja. Srednje ekonomsko-tr-govsko šolstvo je obsežen segment v šolskem sistemu Slovenije, njegovi programi so v procesu posodabljanja glede na ekonomske spremembe v družbi in evropske standarde in normative. V dosedanji proceduralni praksi strokovnega sveta so se sprejemali premalo pretehtani programi z vidika ekonomike izobraževanja, v glavnem ovrednoteni z vidika pripravljalnih in izdelav-nih stroškov, malokrat in nesistemsko z vidika celotnih stroškov izvedbe, ki so jo sami določali. Tako so se sprejemali predragi ali preskromni programi, kamor so sodili zlasti ekonomski programi: glede na pomanjkanja finančnih sredstev so se sprejemali programi s prilagojenimi minimalnimi materialnimi pogoji za izvedbo, ki pa tudi teh nekatere slabo opremljene šole niso mogle uresničiti. Preverjanja ekonomičnosti kot enega izmed odločujočih dejavnikov pri sprejemanju programov na sploh ne kaže zanemariti in ga je potrebno bolj poglobiti kot doslej, čeprav gre za strokovni svet, ki
sprejema in ocenjuje programe prvenstveno z vidika pedagogike in drugih ved.
Srednješolski učitelj z visoko izobrazbo ali profesor z visoko izobrazbo ima res prenizko ovrednoten faktor 3,1 v primerjavi z zdravnikom, ki ima tudi visoko izobrazbo in faktor pa precej višje ovrednoten in sicer 3.6. Razlika 0,5 pri faktorju v škodo pedagoškemu delavcu ni utemeljena, ker imata oba delavca enako družbeno določeno stopnjo visoke izobrazbe in sta po enotni klasifikacijski lestvici faktorjev lahko samo enako ovrednotena. Pri zakonu o plačah ali kolektivni pogodbi za šolstvo je potrebno to razliko odpraviti in dati srednješolskemu učitelju za visoko izobrazbo faktor 3,6. Po nekdanji sindikalni listi je bil učitelj ovrednoten za visoko izobrazbo s faktorjem 3,3, tako da je v kontekstu dosedanjih faktorjev najbolj prizadet, medtem ko za druge kategorije učiteljev s tako ali drugače neustrezno izobrazbo ne moremo trditi, saj do njihovih plač vodi minister za šolstvo korektno, tolerantno in pošteno politiko. Pri predpisani izobrazbi oz. njeni stopnji se pogostokrat pojavlja pri poučevanju določenih predmetov tudi vprašanje vrste izobrazbe, zlasti vprašanje nekdanjih variantnih vrst, smeri in dodatnih programov za usposabljanje učiteljev ipd., ki jih je uvedlo usmerjeno izobraževanje, pri nekaterih prenovljenih programih pa tudi vprašanje ustez-nosti na novo vpeljane vrste izobrazbe za določen strokovni predmet ali pa izpustitve ustrezne vrste visoke izobrazbe, ki bi glede na sorodne izbrane vrste tudi bila primerna.
Razpise za delovna mesta učiteljev (razen zakonskih primerov, ko ni potreben razpis) je dolžan svet oz. ravnatelj šolskega zavoda redno objavljati po Zakonu o delovnih razmerjih, sicer delovno razmerje, sklenjeno brez razpisa, ni zakonito, kar ne bi bilo v prid pravni in socialni varnosti učitelja. Po Zakonu o organizaciji in financiranju šolstva pa ravnatelj zavoda sam izbere najustreznejše kandidate glede na predpisane pogoje za delo, toda edino na podlagi razpisa ali objave, enakovredne razpisu, po zakonskem postopku in ne na kakršenkoli drugačen način. Razpisi omogočajo vsem notranjim in zunanjim kandidatom enake možnosti za pridobitev zaposlitve in šoli kakovostno izbiro prijavljenih kandidatov.
Marko Tunik. prof.
Poglej skozi okno
Gorenjski glas, 25. februarja 1992
Odgovor gospodu ing. Alojzu Mezgu, bivšemu predsedniku pokopališke uprave v Cerkljah na pismo Mlakarju. Kaj je za mene civilna oblast?
Ne vem, zakaj si se odločil pisati v Gorenjski glas? Ali je to agonija? Ali je poskus restavri-rati tvoj preživeli sistem oblasti? Opravičilo tudi ni za nedelo pokopališke uprave. Ti ga kot učitelj praktičnega pouka v šolskem centru Iskra v Kranju gotovo ne bi sprejel. Sam pa si se naučil od mladih fantov, ki jih vzgajaš za življenje, izgovorov za nedelo.
Opravičevati se, da dve leti niste mogli postriči žive meje, ker je z motorke kapljalo olje, se mi zdi prav tako smešno. Kot bi ti dejal svojim učencem: "Dva meseca ne bo pouka, ker se mi drobi kreda, za nabavo pa ni denarja- "
Iskanje vtičnic na pokopališču je prava "bedarija". Prav vseeno je, ali so razporejene na 30, 50 ali na 70 metrov; važno je, da so. Lahko ti jih pokažem. Sam pa si moraš priskrbeti primerna očala in dva overovatelja. Predlagam predstavnika radia Kranj in novinarja Gorenjskega glasa, sicer vtičnic ne boš hotel videti.
Javkati, da si sam delal brezplačno; sam plačal telefon in prevoze. Morda res. Pri pokopališki upravi se zbirajo znatna sredstva: najemnine grobov, prodaja grobov, uporaba mrliških vežic. Prosim za finančno poročilo, gospod ing. Mezeg, za analizo in obrazložitev. Vem, dejali boste, da ste poslovali preko SDK; kamor ste usmerjali del sredstev, toda ne vseh. Mene zanimajo vsa. SDK je lepa krinka za pranje denarja. Ko bodo vsi računi na mizi, boste lahko trdili, da nimate za telefon.
Res sem ti rekel: "Kdor seje veter, žanje vihar." To ni grožnja. Nisem in nikoli ne bom nič grozil, saj tudi ne morem; sem majhen, "pritlehni" človek. Vedno sem se in se bom boril za pravo resnico, demokracijo in civilno oblast. Za tebe je to tuje, tega ti ne poznaš. Zato upravičeno žaluješ za staro preživelo oblastjo. Bila je zlato tele za nekatere. Vsi pa smo morali tega teleta pitati.
Zadnji dve soboti v februarju in prvo v marcu si lahko gledal skozi okno ali z balkona tvoje hiše, kaj je civilna oblast. Na stotine pridnih, delovnih rok je z mo-torkami, traktorji, samokolnica-mi, krampi in lopatami odstranjevalo zanemarjeno in uničeno živo mejo. Ročno so izkopali vse štore. Kupili, dobavili in posadili so več kot 1600 novih, mladih sadik. Opravljenega je bilo nekaj tisoč ur prostovoljnega, neplačanega dela.
Zbrati je bilo potrebno veliko denarja za sadike, folijo in ostalo. Kar za nekaj deset tvojih motornih škarij, iz katerih ti je kapljalo olje. Nihče ni vprašal, kdo bo plačal telefon, prevoz, bencin, nafto in olje, ki je tudi kapljalo. Kot bivši predsednik pokopališke uprave bi lahko prišel pogledat. Videl bi, kako kaplja in curlja znoj od napornega dela. Spoštovani gospod ing. Alojz Mezeg
- to je za mene civilna oblast -kaj pa za tebe?
Sam ne morem verjeti, vendar je res. Kar je naredila nova pokopališka uprava v dveh mesecih, bi tvoja stara potrebovala nekaj let, če bi imela denar. Hvala, ker si odstopil, gospod predsednik. Dobili smo novega. Postavili smo pravega človeka na pravo mesto. Steklo je kot po maslu; brez denarja in škarij.
Na koncu bi ti rekel samo še to, da prastara vojaška modrost pravi: "Boljša je vojska oslov, ki jo vodi lev, kot vojska levov, ki jo vodi osel." Lep pozdrav. Cerklje, 11. marca 1992
Ivan Mlakar delegat zbora KS Liberalna stranka
Ali tudi vi plačujete samoprispevek za brezplačno šolo?
Starši otrok, ki obiskujejo OŠ Cvetko Golar v Frankovem naselju v Škofji Loki, smo prejeli naslednje obvestilo, navajam: OBVESTILO STARŠEM!
Zaradi zelo dragega, a nujnega fotokopiranja nalog za vse učence na šoli vas prosimo, da z razumevanjem sprejmete dejstvo, da boste stroške fotokopiranja morali plačati starši. V letošnjem šolskem letu smo imeli sledeče stroške: nabava papirja 25,168.00 SLT, servisna dela 15.037,00 STL, tekočina, prah, matrice 88.485,00 SLT; skupaj 128.710,00 SLT.
Do konca šolskega leta ocenjujemo, da nas bo papir, servis in pribor stal še 120.000,00 SLT. Skupni stroški fotokopiranja bodo 248.710.00 SLT. Učenci so v začetku leta že prinesli 59.634,00 SLT. Zmanjka še 189.076,00 SLT. Ker je na šoli 1050 učencev, MORA VSAK UČENEC PRINESTI 180.00 SLT. Prosim vas, da sprejmete našo prošnjo z razumevanjem, saj na šoli nimamo denarja za plačilo fotokopirnih stroškov.
V. d. ravnatelj: Mara Potokar
Žalostno je, da v šoli ne znajo seštevati, saj je seštevek "skupaj" napačen. Vendar to ni vzrok tega pisanja. Navedeno obvestilo ni prvo take vrste. Starši smo že večkrat morali dati prispevke za fotokopiranje in tudi za bodočo škodo neugotovljenih povzročiteljev. Letos se je prvič zgodilo, da moramo pokriti celotne stroške fotokopiranje. Vodstvo šole nas prosi, naj vendar razumemo, da mora naš otrok prinesti toliko in toliko denarja. Zaupati moramo, da se bo denar porabil v navedeni namen.
Država od vsake bruto plače vzame prispevek za izobraževanje, uporablja pa tudi druge vire
za jinanciranje obveznega šolanja. Sklepam, da oblast, rada aH nerada, poskrbi za pokritje stroškov učnega procesa. Ob tem, da lahko vlada, mora poskrbeti tudi za to, da šole stojijo, da so v njih najnujnejša učila in da učitelji dobijo vsak mesec primerne plače (po delu seveda, torej toliko, kot naučijo).
Starši neposredno pokrivamo tako imenovane individualne stroške šolanja. Kupimo knjige, zvezke in ostale potrebščine (nekatere so nujno potrebne samo na začetku šolskega leta), plačujemo malico, prispevamo za prevoz in vstopnico za gledališče aH filmsko predstavo.
Če kdo hoče več, kot država že s svojim obstojem zagotavlja, se odloči za samoprispevek. V šolah so samoprispevki, roko na srce, prostovoljna nuja. Na primer šola v naravi. Organizira jo šola, starši plačajo poleg individualnih stroškov še stroške bivanja in prehrane. Vem za primer zimske- šole v naravi, ko je bil dnevni strošek večji od cene polnega penziona v hotelu B kategorije. Plačamo toliko, kot od nas zahtevajo. Če je šola v naravi predpisana v učnem načrtu, naj jo šola izvede v celoti, s finančnimi bremeni vred, starši imamo dovolj individualnih stroškov.
Drug primer samoprispevkov so tako imenovane malenkosti-Kaj pa je danes 200 tolarjev? Zanje dela povprečen Slovenec dve uri in pol, tisti z zajamčenimi plačami pa štiri ure. Za ta denar dobiš šest litrov navadnega mleka. Sami presodite ali je to veliko ali malo. Pobran kupček pa znaša 8 povprečnih bruto plač v Sloveniji... Malo nedomi-selni so v naših šolah. Poleg fotokopiranja in bodoče škode bi lahko uporabili kot vzrok za prispevke staršev še nabavo krede (barvne so dražje), folij, pisal in žarnic za projicirne aparate, čistil (učenci vse umažejo)... Morda jih daje slaba vest, saj so včasih smeli terjati plačilo samoprispevka šele potem, ko je bil sprejet na referendumu.
Kdo torej daje ob protokolarno brezplačnem osnovnem šolstvu pravico šolam, da lahko pobirajo prispevke staršev za stroške učnega procesa, ki ga že plačamo kot davkoplačevalci? Ali sme šola ob začetku šolskega leta zahtevati prispevek staršev za bodočo škodo neugotovljenih povzročiteljev? Na naši šoli so poskusili, z dobrim namenom seveda. Bo kdo iz nadzornih organov odgovoril na zastavljena vprašanja ? Šola je pač delikatna stvar. Kdo od ljubečih staršev pa upa s svojim blebetanjem ovirati svoje otroke na poti v lepšo prihodnost? Tudi uspešno končana osnovna šola je del te poti. Škofja Loka, 2. marca 1992
Bralec iz Škofje Loke (naslov v uredništvu)
12
Charles Webb
DIPLOMIRfiNEC
Prevedle
kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja
G. Robinson se je obrnil k ženi. "Ali se tebi ne zdi take vrste fant, ki ima težave s tem, da obdrži dekleta na primerni razdalji?"
"Ja, se mi."
"Oh, povej," je rekel g. Robinson. "Kdaj pride Elaine z Bar-keleva?"
"V soboto," je rekla.
"Ben, pokliči jo kar po telefonu."
"Bom."
"Kajti enostavno vem, da bi se vidva res dobro ujemala. Čudovito dekle je in strašno mi je žal, da se doslej nista bolje spoznala."
"Meni tudi," je rekel Benjamin. Gledal je g. Robinsona, dokler ta ni naredil zadnjih nekaj požirkov iz svojega kozarca, nato je vstal. "Popeljal vas bom naokoli," je rekel. , "Krasno."
Benjamin je šel pred g. in go. Robinson po hodniku k vhodnim vratom in jih odprl. Ga. Robinson je stopila za njima v preddverje.
"Benjamin?"
Dal je roke v žepe in šel po tlakovani poti, ne da bi ji odgovoril.
Benjamin! "Kaj?"
"Hvala, ker si me pripeljal domov."
Benjamin je pokimal, ne da bi se obrnil.
"Upam, da se kmalu spet vidiva," je rekla.
"Hej, Ben," je reki g. Robinson, ko je odprl vrata avtomobila in lezel vanj. "Kaj praviš na to? Odpraviva se s to stvarco na avtocesto in poskusiva, kaj zmore?"
£tšm Ves naslednji teden se je Benjamin večinoma sprehajal. Na svoj enaindvajseti rojstni dan je pozajtrkoval, potem je odšel skozi vhodna vrata, šel okoli stanovanjske soseske, še enkrat obhodil stanovanjsko sosesko, potem pa odšel v mesto. Hodil je gor in dol po glavni ulici, dokler ni prišel čas za kosilo, potem je šel v samopostrežbo. Vse popoldne se je sprehajal, se včasih za nekaj minut ustavil v parku ali na klopci na avtobusni postaji, da se je malo spočil, ampak večinoma se je počasi sprehajal mimo hiš in trgovin ter gledal v pločnik pred seboj.
Pozno popoldne se je vrnil v svojo sosesko in do svoje hiše. Šel je proti vhodnim vratom, a se potem ustavil, ko je opazil, da v dnevni sobi sedi več ljudi. Obrnil se je in odšel nazaj proti pločniku, ampak še preden je prišel tja, so se odprla vhodna vrata in v preddverje je stopila njegova mati.
"Ben?" s "Kaj?"
"Pridi no noter."
"Na sprehod grem," je rekel Benjamin. Ga. Braddock je pohitela navzdol proti pločniku do njega-"Danes je tvoj rojstni dan," je rekla.
"Vem. Na svoj rojstni dan grem na sprehod."
"No, Arnoldovi iz sosednje hiše so se oglasili pri nas," je dejala. "Rekla sem, da bo pripravil Petru in Louisi malo sadnega soka, ko se vrneš."
Benjamin je globoko zajel sapo, nato pa se je obrnil in počasi odšel z materjo nazaj proti hiši.
"Povabila sem Robinsonove na obisk," je rekla, "ampak Elaine mora čez poletje ostati v Berkelevu zaradi poletne šole in..."
Benjamin se je ustavil in strmel vanjo. Ah sta tam notri t je vprašal in pokazal na hišo. "Kaj?"
Ali sta g. in ga. Robinson v tej hiši?" "Ne."
"Ali prideta?" "Ne."
"Si prepričana, mama?"
"Seveda sem prepričana," je rekla.
"Ali je kaj narobe?"
"Ne," je rekel Benjamin in šel je preostanek poti do hiše m vstopil in odšel v dnevno sobo.
Ga. Arnold, ki je sedla na sredini divana, je začela v trenutku, ko ga je zagledala, mahati z roko sem ter tja po zraku in peti: "Želimo ti vse najboljše, vse najboljše! Vse najboljše, dragi..."
"Benjamin, lepo te je videti," je rekel g. Arnold, vstal in mu stisnil roko.
Peter in Louise sta stekla k njemu in se z rokami oklenila njegovih nog.
KRONIKA
UREJA: HELENA JELOVČAN
Posledice prometnih in delovnih nesreč s traktorji
Kontrola traktorjev tudi na travniku ali v gozdu?
Nekatere države, med njimi tudi sosednja Avstrija, imajo predpise, ki omogočajo kontrolo traktorjev ne samo na cestah, ampak tudi na Polju, na travniku ali v gozdu.
Ljubljana, 26. marca - Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je v četrtek pripravil novinarsko konferenco, na tateri so predstavniki sveta, zavarovalnice Triglav, organizacije za tehnično kulturo ter ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predstavili in komentirali podatke o prometnih in delovnih Nesrečah s traktorji ter rezultate pregledov o tehnični brezhibnosti 'faktorjev. Podatki zaskrbljujejo. Nesreče s traktorji so v zadnjih enajstih letih terjale 451 življenj, domala osemsto traktoristov ali "jihovih sopotnikov pa se je poškodovalo. Podatki o številu poško-jjpvanih pri delovnih nesrečah niso popolni, saj mnogi zaradi morebitnih posledic poskušajo prikriti pravi vzrok nesreče.
Če si podatke ogledamo ne- in nepravilno naložene prikoli-koliko pobliže, ugotovimo, da ce. Veliko nesreč je tudi na Je med 1981. in 1991. letom v   dvoriščih, kjer so žrtve pred-
V Sloveniji je od registriranih traktorjev zavarovan komaj vsak tretji, je na novinarski konferenci dejal Milan Končarevič, predstavnik zavarovalnice Triglav, in poudaril, da vsi drugi predstavljajo nevarnost za ostale udeležence v prometu. Nevarnost zato, ker se oh nesrečah, ki jih povzroči voznik z nezavarovanim traktorjem, zastavlja vprašanje plačila odškodnine.
in iyyi. letom v Prometnih nesrečah umrlo 251 traktoristov in njihovih sopotnikov, v delovnih nesrečah pa 200. V tem obdobju je bilo najbolj "črno" leto 1981, ko je na cestah in pri delu umrlo 68 traktoristov in njihovih sopotnikov (sodelavcev); doslej najugodnejše pa je bilo leto '986., ko je začelo veljati zakonsko določilo, da morajo biti Vsi traktorji opremljeni s kabino ali z varnostnim lokom. Za Primerjavo povejmo, da je Predlani v prometnih in delov-n'h nesrečah s traktorji umrlo 34 ljudi, lani pa 25.
Podatki kažejo, da se je ve-Ona traktorskih nesreč, v kate-r,h so bili mrtvi ali poškodovani, zgodila s slabo opremljeni-rni traktorji oz. s traktorji brez Varnostne kabine ali loka. Večina traktoristov je umrla zato, ker se je traktor prevrnil; za prevrnitev pa je bilo največkrat ^rivo nepravilno obračanje, v°žnja v strmini, močno zavirale, nepravilno menjavanje Prestav, skakanje na traktor, ko Se ta že premika, neprevidnost Pri vožnji in delu na dvorišču
vsem otroci in družinski člani (zaradi premajhne pazljivosti staršev je doslej umrlo že enajst otrok); poseben problem pa so nesreče, ko nezavarovani traktorski priključek zgrabi delavca za okončino ali obleko ali se traktor brez voznika začne premikati in stisne ali povozi otroke.
Med žrtvami traktorskih delovnih nesreč prevladujejo vozniki, stari od 35 do 64 let, malo pa jih je med mladimi, ki so že sodelovali na tečajih za varno delo s traktorji. Da je največ delovnih nesreč popoldne, je razlog v tem, da so kmetje po
Kot smo slišali na novinarski konferenci, je razlog za številne traktorske nesreče tudi v tem, da so traktorji zaradi vse manjšega ostanka dohodka na kmetijah čedalje bolj stari in zastareli, da imamo po nekaterih podatkih pri nas najmanj 38 različnih znamk traktorjev, da za številne ni več mogoče dobiti originalnih nadomestnih delov, da se ozki vinogradniški traktorji uporabljajo tudi drugje in da ni predpisano, kakšno prikolico je mogoče priključiti k traktorju.
celodnevnem delu na kmetiji ali dopoldne v službi, popoldne pa na kmetiji, že utrujeni. Čeprav o vinjenosti voznikov pri delu s traktorji ni podatkov, pa strokovnjaki poudarjajo, da ni zanemarljiv problem.
Ker je "davek" prometnih in delovnih nesreč na Slovenskem zelo velik, je republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupaj s pri-
Jože Dular, pomočnik ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je dejal, da je v Sloveniji (po podatkih za predlani) okrog 95 tisoč registriranih traktorjev in nekaj več kot 40 tisoč neregistriranih, ki jih na kmetijah uporabljajo predvsem za delo in s katerimi je tudi največ nesreč. Za varno uporabo traktorjev se usposabljajo le tisti, ki delajo izpit za F kategorijo; starejši, ki so prišli do "traktorskega izpita " z izpitom za B kategorijo, pa se niso in so zato njihove vozniške sposobnosti po Dularjevem mnenju precej dvomljive. Da hi izboljšali varnost pri delu s traktorjem, v republiki že pripravljajo pravilnik, ki bo omogočal kontrolo traktorjev tudi zunaj kategoriziranih cest.
stojnimi službami, lani jeseni začel akcijo "Varen traktor", v kateri so v najavljenih in nenajavljenih kontrolah pregledali precejšnje število traktorjev. Svet je doslej dobil podatke iz štirinajstih slovenskih občin za skupno 408 traktorjev. Rezultati kažejo slabo stanje in premajhno skrb za njihovo tehnično popolnost: brezhibnih je bilo le 168, vsi ostali pa so imeli povprečno po več kot tri napake. Največ pomanjkljivosti so ugotovili pri lučeh, smernikih, krmilu in krmilnem mehanizmu in gumah. Pregledani traktorji so bili povprečno stari deset let, približno petina je bila starejših od petnajst let, najstarejši pa bo letos "dopolnil" že 35 let.
Ko v republiki razmišljajo o tem, kako izboljšati varnost pri vožnji in delu s traktorjem, poudarjajo, da je naša zakonodaja slaba, saj kljub temu, daje zadnja leta s traktorji več delovnih nesreč kot prometnih, ne omogoča, da bi traktoriste kontrolirali pri vožnji po nekategoriziranih cestah ali pri delu. Pri nas je po besedah Bojana Žlendra, sekretarja republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, že navada, da se od dveh traktorjev na kmetiji boljši, ki je tudi registriran, uporablja za vožnjo po cestah, slabši pa za delo. V nekaterih državah, med katerimi je tudi sosednja Avstrija, so pri tem korak dlje: njihovi predpisi jim ne omogočajo samo kontrole traktorjev na cestah, ampak tudi pri delu na polju, na travniku ali v v gozdu.© C. Zaplotnik
V tržiški policijski postaji ugotavljajo
Nujna je selitev drugam
v letnih poročilih o delu že dolgo zahtevajo primernejše delovne prosto-re-
^ ržič, 27. marca - O rezultatih dela policistov pogosto pišemo, manjkrat pa o težavah njih samih. Obravnava poročila tržiške policijske postaje v tamkajšnjem izvršnem svetu je ponovno opozorila na neustreznost njenih prostorov. Več o tem je v pogovoru za Gorenjski 8'as povedal komandir postaje Marjan Anzeljc, predsednik izvršnega sveta Frančišek Me-SuČ pa je opisal prizadevanja za preselitev postaje v tržiško stolpnico.
»Pred dobrim letom sem prevzel dolžnost komandirja postaje v Tržiču,« Pripoveduje Marjan Anzeljc in ugotavlja: takrat je bila predvidena selitev v Prostore nekdanje stanovanjske skupno-stl v stolpnici, ki so bili prazni. Danes še vedno delamo v stari postaji, zato se tudi Vsak dan srečujemo s problemi zaradi neustreznih prostorov. Ob meni policijsko Qelo opravlja še 15 delavcev; nekateri se Morajo voziti na delo iz Kranja, ker naša Postaja nima več samskih sob. Dežurstvo Poteka v kotu prehodne sobe, premalo pa i tudi prostorov za delo vodij varnostnih °kolišev in pogovore policistov s stranka-"?'■• Prostori za pridržanje kršiteljev so po-lrni neuporabni, skladišča za opremo in °^°žje so vlažna, garaže pa imamo le za 3 r'Petih vozil. Za stranke nimamo poseb-sanitarij, največja težava pa je po-"^njkanje čakalnice. Stranke, ki jih mo-arno privesti sodniku za prekrške ali jav-emu tožilcu, pozimi ne moremo pustiti a edini klopi na vrhu neogrevanega °Pnišča. Vse prostore ogrevamo z elek-r'ko, kar je zelo drago. Ker smo dobili . °ve dolžnosti pri varovanju državne me-| > bomo potrebovali še enega delavca za naloge, vendar zanj ni prostora. Mi-da že ti razlogi govorijo o nujnosti g eselitve naše postaje v primernejše prost0!^- Slabo sliko ob prihodu v našo po-aJo pa bi morali izbrisati tudi zaradi tuj-r?y» s katerimi imamo policisti v obmej-'n občinah pogoste stike!«
jgw Bistrici bi prodali..._
p   Predsednik tržiškega izvršnega sveta a«cišek Meglic za uvod pojasni, da je
prejšnja oblast zagrešila pri izgradnji stavbe v Bistrici kar dve napaki. Ugotovili so, da je gradbeno dovoljenje zaradi nerazčiščenih lastninskih odnosov nezakonito, obenem pa občina ni zagotovila denarja za uresničitev celotne naložbe.
»To je treba povedati zato,« poudarja predsednik Meglic, »ker imamo sedaj težave pri reševanju problemov v zvezi s preselitvijo policijske postaje. Republiško ministrstvo za notranje zadeve je že lani dalo soglasje k prekinitvi gradnje na Deteljici in preselitvi postaje v stolpnico. Sedaj še proučuje dokumentacijo za predelavo prostorov. Medtem si v občini prizadevamo zagotoviti denar za te namene. Ker ga v proračunu nimamo, bi radi prodali objekt na Deteljici. Našli smo tujega partnerja, ki bi bil pripravljen vložiti denar v turistično dejavnost, čemur naj bi ta stavba predvsem služila. Zapletlo seje pri lastnini, saj stavba stoji na zemljišču kranjskega cestnega podjetja. Z njim še iščemo skupno rešitev, saj želi prodati celoten kompleks, mi pa potrebujemo le funkcionalno zemljišče za stavbo. Upamo, da bomo ta problem kmalu rešili. Če bomo stavbo prodali, bi še letos uredili novo policijsko postajo.«
Na rob obeh pogovorov le to! Preselitev postaje v nove prostore, katerih ureditev naj bi po izračunih z začetka letošnjega leta stala kar 12 milijonov tolarjev, najbrž ne bo rešitev za stalno; o tem imajo gotovo svoje mnenje tudi stanovalci stolpnice. O tem, zakaj le redko zvemo za črne družbene gradnje, pa si tudi vsak bralec lahko misli svoje!* Stojan Saje
Požar v samskem domu
V nedeljo malo po pol deveti zvečer je-izbruhnil požar v samskem domu na Delavski cesti v Stražišču. Uničeno je celotno četrto nadstropje. Zakaj je prišlo do požara, strokovnjaki še ugotavljajo (locirali so sobo, v kateri se je začel), prav tako še niso dokončno ocenili škode. Vsekakor gre v milijone tolarjev. Foto: P. Kozjek
RofleO
IMEWS
DISPLAV
v centru Kranja
Naročila tel.: 325-534
KRIMINAL
Kam vodijo niti ponarejenega denarja
Izgubo pri kartah poravnala s ponarejenimi markami
Kranj, 30. marca - Zgodba se očitno začenja na Gorenjskem, seli v Ljubljano in spet vrača na Gorenjsko. Bilo pa je takole. V Ljubljani so se pri kartah dobili trije znanci. Mijo L. in Ismet M., oba iz Ljubljane, sta imela pri sebi dva bankovca po tisoč mark, oba sta vedela, da sta ponarejena. Kranjskim kriminalistom sta povedala, da sta jih dobila od Romana V. z Jesenic.
Pri kartah sta Mijo L. in Ismet M. izgubila 500 mark. Plačala sta s ponarejenim bankovcem za tisoč mark, zmagovalec jima je vrnil pravih 500. Igrali so v noči s petka na soboto. Poraženca sta se zatem odpeljala proti Gorenjski, po prijavi soju prijeli kranjskogorski policisti. Kriminalisti so aretirali tudi Jeseničana Romana V. Vse tri je zaslišal preiskovalni sodnik v navzočnosti namestnika javnega tožilca, pripora ni odredil.
Kriminalisti še raziskujejo, od kod oziroma kam vodijo niti ponarejenega denarja. Roman V. je v preiskavi zanikal, da bi imel s tem oziroma z osumljenima kvartopircema kakršnokoli zvezo. • H. J.
Kako obiti zakon o zamrznitvi plač Za člane kolegija pravila niso veljala
Kranj, 30. marca - Vodja oddelka za gospodarski kriminal urada kriminalistične službe za Gorenjsko Pavo Ivankovič je povedal, da so direktorja ene od kranjskih firm ovadili kaznivega dejanja zlorabe pooblastil, njega in finančnega direktorja podjetja pa še kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin.
Novembra lani je Uradni list prinesel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o izplačevanju osebnih dohodkov, kije določil zgornji limit za plače, tudi za november, na okroglo 56.000 tolarjev neto. V različnih firmah so zamrznitev skušali različno obiti, v omenjeni kranjski pa so na kolegiju direktorjev sklenil, da enajstim članom razširjenega kolegija izplačajo za november samo polovico plače, za polovico pa so dobili fiktiven (navidezen) račun neke ljubljanske firme, na katero so nakazali denar, sklenili pogodbo o honorarnem delu in tako dobili izplačano drugo polovico novembrske plače. Direktor je celo dal izplačati svoj del na žiro račun svojega sina, da bi se izognil dohodnini.
Novembra je tako enajst članov razširjenega kolegija kranjskega podjetja na kazniv način pridobilo skupaj 412.000 tolarjev neto oziroma 520.000 tolarjev bruto plače. • H. J.
Plin raznesel stanovanje
Tržič, 30. marca - V petek, 27. marca, ob pol devetih zvečer je eksplodiral plin v pritličnem stanovanju bloka v Tržiču. Ranjenih ni bilo, škodo pa cenijo na približno 600.000 tolarjev.
Silvester K. je v stanovanju popravljal štedilnik in ugotovil, da pušča plin. Družico in njena dva majhna otroka, prvi dve leti, drugi devet mesecev, je takoj poslal iz stanovanja, sam pa nato nameraval k sosedu po ključ. Sosed, ki je zasumil, da se nekaj čudnega dogaja, je pritisnil na zvonec "sumljivega" stanovanja, da bi stanovalce opozoril. Zvonec je povzročil silovito eksplozijo. • H. J.
Nezgoda s tračno žago
Preddvor, marca - Nezgodo, ki se je pripetila sredi meseca v Preddvoru, so obravnavali tudi kriminalisti. Do nje je prišlo pri razžagovanju lesa. 25-letni Ivan K. je vlekel tračno žago nazaj, padel, pri tem pa z nogo zadel po listu tračne žage. Prerezala mu je nart. • H. J.
Mladoletniki ubrali bogat plen
Jesenice, 30. marca - Jeseniški policisti in kriminalisti UKS so 23. marca zvedeli za vlom v eno od stanovanj na Jesenicah. Iz njega so tatovi vzeli za 400.000 tolarjev denarja, večinoma deviz, zlatega nakita in pištolo znamke ČZ.
Storilci so znani. Gre za pet mladoletnikov, starih po šestnajst let, ki so od domačega fanta s pretvezo zvabili ključe. Eden od njih je nato šel v stanovanje in vzel kaseto z denarjem, zlatnino in pištolo. Kasneje so si plen razdelili. Možje postave so uspeli dobiti nazaj le del ukradenega blaga: zlatnino, pištolo, nekaj denarja, večino denarja so mladoletniki že "razpršili".
Dva sta kupila osebni avto, pri Podutiku so se zaleteli, avto pustili v Ljubljani, nato pa s taksijem nadaljevali v Piran. Naslednji dan so kupili novo vozilo, s katerim so nameravali pobegniti v Italijo.
Štirje tatici so že prijeti, eden se še skriva, najverjetneje na Jesenicah. • H. J.
Tat mesa razkrit
Lesce, marca - Radovljiški policisti in gorenjski kriminalisti so raziskali vlom v mesnico Špecerije Bled v Lescah, ki se je dogodil 7. marca. Tat je odnesel več deset kilogramov mesa, celo svinjsko polovico. Izkazalo seje, daje kradel 24-letni Rafko V. iz Lesc, ki je meso nato doma spakiral v vrečke in zamrznil. • H. J.
Sadike konoplje že poganjajo
Kranj, marca - Tako kot skrbne gospodinje že zgodaj spomladi zasejejo seme in sadike zelenjave prepikirajo v vrt, brž ko se otopli, delajo tudi nekateri gojitelji indijske konoplje. Kriminalisti so zasačili 18-letnega A. P., ki je doma v lončkih negoval 42 sadik konoplje. Sadike so mu seveda uničili. • H. J.
Rop v šolski garderobi
Kranj, marca - Ob petih popoldne je mladoletnik R. D. prišel v šolsko garderobo in začel pregledovati oblačila in športne torbe. Iz ene torbe je vzel 400 tolarjev, dokumente in ročno uro, vredno skupaj okrog 10.000 tolarjev. Med dejanjem ga je zalotil drug mladoletnik in tatu hotel preprečiti, da bi z nakradenim pobegnil. Nepridiprav je fanta napadel in pretepel, nato pa zbrisal. Ne za dolgo. • H. J.
Občinska organizacija Rdečega križa Kranj Bleivveisova 16
RAZPORED AVTOBUSNIH PREVOZOV V LJUBLJANO, NA ZAVOD ZA TRANSFUZIJO KRVI V LJUBLJANI, ŠLAJMERJE-VA 6
JUTRI, 1. 4. 1992
1. KO RK Šenčur - odhod ob 6. uri - vse AP Šenčur, Srednja vas
2. KO RK Šenčur - odhod ob 7. uri - vse AP Šenčur, Srednja vas
3. GIMNAZIJA Kranj - odhod ob 9. uri - pred Gimnazijo ČETRTEK, 2. 4. 1992
1. KO RK Zlato polje - odhod ob 7. uri - pred KS Zlato polje
2. KO RK Vodovodni stolp - odhod ob 8. uri - pred gasilci
3. KO RK Bitnje - odhod ob 9. uri - vse AP Bitnje
4. KO RK Trboje - ohod ob 11. uri - vse AP Trboje PETEK, 3. 4. 1992
1. KO RK Vodovodni stolp - odhod ob 6. uri - pred gasilci
2. KO RK Golnik - odhod ob 7. uri - pred bolnišnico -
3. KO RK Britof - odhod ob 8. uri - pred trgovino Živila
4. KO RK Velesovo - odhod ob 9. uri - vse AP Velesovo
5. RO RK Žabnica - odhod ob 10. uri - AP Žabnica
6. KO RK šenturška Gora - odhod ob 11. uri - AP pred gostilno
00 RK Kranj
M_A RMOR   H O T A V l .I F po. Gorenja vas
Podjetje MARMOR HOTAVLJE p.o.
razpisuje delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
— visokošolska izobrazba rudarske, gradbene, ekonomske, organizacijske ali pravne smeri;
— 5 let delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu
Mandat traja 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite z oznako "za razpisno komisijo" na naslov: MARMOR HOTAVLJE p.o., Hotavlje 40, 64224 Gorenja vas v 8 dneh. O naši odločitvi vas bomo obvestili pismeno v 30 dneh po poteku roka za prijave.
Tovarna obutve PEKO Tržič 64290 Tržič
objavlja
JAVNO PRODAJO NENASELJENIH STANOVANJ
1. 1,5 sobnega stanovanja na podstrešju stanovanjskega objekta v Tržiču, Prehod 4, velikega 40,30 m\ leto izgradnje 1949.
Izklicna cena je 14.050 DEM.
2. Garsonjere v mansardi stanovanjskega objekta v Tržiču, Trg svobode 25, velikega 34,50 nr, leto izgradnje 1983. Izklicna cena je 21.360 DEM.
3. Podstrešnih prostorov stanovanjskega objekta v Tržiču, Bistrica 9, velikih 78,80 nr, leto izgradnje 1948, ki obsegajo 5 sob, stopnišče, WC in pripadajoče kletne prostore. Od tega sta trenutno prazni 2 sobi.
Izklicna cena je 27.630 DEM.
4. Enosobnega stanovanja v pritličju v Tržiču, Trg svobode 6, velikega 52 m3, v revitalizirani zgradbi 1978. Stanovanje je primerno za preureditev v poslovni prostor za opravljanje nemoteče dejavnosti.
Izklicna cena je 24.850 DEM. Stanovanja bomo prodali z izborom najugodnejših pisnih ponudb. Ponudbe pošljite na komisijo za prodajo stanovanj podjetja PEKO v zapečateni ovojnici, z oznako izbranega stanovanja, do 10. 4» 1992.
Izbrani kupci stanovanj morajo v roku 7 dni po izboru skleniti kupno pogodbo in v roku 8 dni od podpisa pogodbe plačati kupnino.
Kupnina se plača v tolarjih preračunano na dan plačila po srednjem tečaju Banke Slovenije.
Kandidati morajo plačati varščino v višini 10 % izklicne cene po tečaju z dne 3. 4. 1992 na žiro račun št. 51520-270-1-12867 v korist PEKO Tržič, s pripisom - stanovanjska sredstva in priložiti potrdilo o plačilu. Varščina se vračuna v kupnino, neuspelim kandidatom pa vrne v roku predvidenem za obveščanje. Kupec plača vse stroške v zvezi s prodajo, prenos lastništva in davek na promet nepremičnine.
Informacije lahko dobite po tel. 50-260, int. 217. Za oglede se je možno dogovoriti na dan 7. 4. 1992.
V NAJEM ODDAMO POSLOVNE PROSTORE
- 45 m2 v Naklem pri Kranju
- 300 m2 v Gorenji vasi (Šk. Loka)
- 1500 m2, višina od 4 - 10 m
na Kolodvorski c. 1, Kranj
(ob železniški postaji). Prostori so primerni za skladišče, proizvodnjo, pisarne, lokale.
Možnost delitve na manjše prostore. Informacije po telefonu: (064)222-021 Jakob Žibert
		
<	AVTO SOL A Begunjska 10, Kranj	
	TEČAJ-VSAK PONEDELJEK	
-JU	® 216-245	
		
GORENJSKA OBRTNA ZADRUGA KRANJ, p.o. LIKOZARJEVA1 a, KRANJ
VODIMO KNJIGOVODSTVO IN RAČUNOVODSTVO ZA OBRTNIKE IN PODJETNIKE V NAJEM ODDAMO TRGOVINSKE IN POSLOVNE PROSTORE
CD
oo
i
Proizvodnja in trženje električnih in plinskih aparatov 64220 Škofja Loka Reteče 4
objavlja javno prodajo dveh rabljenih avtomobilov, ki bo v ponedeljek, 6. aprila 1992, ob 12. uri v Retečah 4:
1. OSEBNI AVTO ZASTAVA GX, letnik 1987, prevoženih 100.000 km, izklicna cena 81.000 SLT
2. OSEBNI AVTO LADA 1300 KARAVAN, letnik 1987, v nevoznem stanju, karamboliran, izklicna cena 54.000 SLT
Ogled vozil bo uro pred začetkom prodaje. Vozili bomo prodali po načelu "videno-kupljeno". Kupec plača kupnino najkasneje v 3 dneh po končani prodaji. Prometni davek ni vračunan v ceno in ga mora poravnati kupec.
I KOMPAS HOLIDAYS
lUPlSMČNO    P 0 D J t 1 J S
GLAS
Za prvomajske praznike so v turističnem podjetju Kompas Holidavs pripravili izlet v Pariz, obogaten z ogledom novoodprtega evropskega Dis-nevlanda in doline Loare. Odhod bo iz Ljubljane v nedeljo, 26. aprila, ob 16. uri. Po vožnji mimo Salzburga, Munchna, Stuttgarta in Strasbourga je predviden prihod v Pariz 27. aprila okrog poldneva. Po nastanitvi v hotelu bo popoldne orientacijski ogled mest. Zvečer bo po želji nočna vožnja z ladjico po Sem. Naslednji dan bo po zajtrku nadaljevanje ogledov Pariza in popoldne obisk Versailesa z ogledom rezidence in vrtov Ludvika XIV., Sončnega kralja. Naslednj dan bo namenjen obisku Orleansa mesta, znanega po devici Orleanski vožnji ob reki Loan z ogledom nepo zabnih gradov in dvorcev francoske ga plemstva iz 14., 15. in 16. stoletja gradu Karla VIII. v Amboisu in še Chartersa s čudovito katedralo. Naslednji, peti dan bo namenjen za individualno potepanje po Parizu, za vse, ki bi si to želeli, pa bo organiziran ogled evropskega Disnevlanda, ki se razprostira na 1943 hektarjih 32 kilometrov jugovzodno od Pariza. Zvečer bo za vse zainteresirane tudi organiziran obisk enega od najbolj
znanih nočnih lokalov. Naslednji, šesti dan pa bo popoldne odhod iz Pariza proti domovini mimo Dijona, Ma-cona, ob Ženevskem jezeru, skozi predor Mont Blanc v dolino Aoste, mimo Milana, Verone... V Ljubljano se bomo vrnili v soboto, 2. maja, v dopoldanskih urah.
Cena izleta na osebo je 425 DEM, s kuponom GORENJSKEGA GLASA pa 405 DEM, plačljivo v slovenskih tolarjih po nakupnem tečaju DEM v menjalnicah Kompasa.
B KOMPAS HOLIDAVS
Ć N 0
1 U R I S 1
P 0 D J E 1 J E
S Kompasom in Gorenjskim glasom v Pariz + Eurodisney + Dolino Loare
Vanjo je poleg 5 % davka na storitve vračunano: prevoz z modernim turističnim avtobusom po programu prenočevanje z zajtrkom v dvopo steljnih sobah s prho in VVC-jem in vodstvo. Doplačila za francoski turi stični vizum 1.700 SLT, vstopnina za Disnevland - 225 FRF, otroci do 9 leta 150 FRF, za enoposteljno sobo 570 FRF za 4 noči, za obisk nočnega lokala 220 - 350 FRF, vstopnine za oglede približno 200 FRF.
Prijave sprejemajo v vseh Kompa-sovih poslovalnicah do zasedbe mest, oziroma do 10. aprila 1992 Plačilo je možno v dveh obrokih, 1 x ob prijavi in dokončno plačilo pred odhodom na izlet.
Pridružite se nam na izletu z boga tim in zanimivim programom.
KUPON   »a 20
cA 3
pri vplačilu izleta Kompasa in Gorenjskega glasa 26. 4. 1992 pOp*^
Izid
nagradnega
žrebanja
Kovinotehna
dne 23. 3. 1992
10.000 DEM v delnicah Kovinotehna, 007646, Boris Medved, Dolga gora 15, Ponikva; hladilnik Gorenje, 007734, Anton Žigon, Tomšičeva 1 a, Žalec; 5 ton premoga. 007001, Igor Žlender, Mestinje 40,-Podplat; Kopalniški element Kolpa san: 001534, Alojz Mihelič, C. revolucije 7, Jesenice; 001525, Milena Kraljic, Cesta Talcev 8 c, Jesenice; 007663, Dominik Dravinec, Čopova 23, Celje; 000807, Bojan Štrlekar, Kompole 101, štore; 006030, Ervin Drgajner, Bratov Dobrotinškov 13, pelje; Obtočna črpalka IMP: 005075, Stane Remšak, Zoranina 6, Domžale; 000905, Janez Terglav, Tabor 44, Tabor, 005438, Irena Kašman, Mariborska 120, Dravograd; 004028. Srečko Vavdi, Strmec 8, Luče; 000501, Slavko Leskošek, Migoinice 72, Griže; Hišna regulacija za centralno kurjavo, 000617, Simon Zupan, Čuprijska 6, Celje; Ročna škropilnica Pan agra, 002417, Majda Dekleva, Maistrova 18, Domžale; Uniflex voziček s priključki in cevjo: 005432. Marjan Tomažin, Lenartova 2, Mežica; 007629, Miran Ogorevc, Škapi-nova 8, Celje; Ročna žaga zaješ: 000906, Franc Ocvirk, Košnica 76, Celje; 000877, Ivan Melanšek, Celjska 19, Vojnik; 000137, Judita Galun, Rojnkovec 1, Rog. Slatina, Stenska ura Gorenje: 003949, Marija Mlinaric, Lovita 8, Maribor; 005539, Milena Vinšek, Brezno 76, Podvelka; 000958, Ivan Kare, Trubarjeva 2, Celje; 003918, Breda Pirš, Igriška 87, Maribor; 007333 Franc Težak, Vitanje 52, Vitanje; 005610, Edvard Potočnik, Zagrad 10. Prevalje; 002647. Stjepan Mešiček, Povtovec 26, Pregrada; 005750, Srečo Prislan, Dobja vas, Ravne na Koroškem - Obrtna cona; 001868. Jože Ulaga. Vrhe 34 b, Teharje; 002603, Uroš Kragl. Šilihova 3. Žalec; Kuhinjska tehtnica Gorenje: 001871, Franc Leskovar, Novo Tepanje 14, Slov. Konjice; 007817. Franc Slokan. škvarčeva 13. Celje; Srečo Bergant. Tovarniška 40. Radomlje; 006100. Vinko Podergajs. Gabrovec 4, Vojnik; 000650. Stane Kerenina, Arclinska c. 11. Vojnik; 006129, Klara Seničar. Trubarjeva 34, Celje; 002375. Marija Ipavec. Jemčeva 43 b. Mengeš - Trzin; 000031. Bernarda Hriberšek. Prebold 25, Prebold; 007630. Jože Kine. Pohorje 3, Slivnica; 007664, Gabrijel Možnar, Grajska vas 2, Gomilsko.
Izžrebanec, ki prejme 10.000 DEM v delnicah Kovinotehne, dvigne nagrado v Kovinotehnl - Marketingu, kjer bo izvedel vse potrebno o vpisu delnic.
Izžrebanec, ki prejme 5 ton premoga, ga dvigne v prodajalni Kurivo. Vsi ostali izžrebanci dvignejo nagrade v Prodajnem centru Hudinja.
LOKALI
zaročila za objavo sprejemamo vsak dan od 6.30 do 17. ure
°Sebno v oglasnem oddelku (Bleivveisova 16 v Kranju) ali po |e'efonu 217-960, 218-463 in 211-860. Besedilo Vašega sporoči-
la lahko pošljete tudi po telefaxu (215-366 ali 213-163). Objave -
*a torkov Gorenjski glas sprejemamo do ponedeljka do 12. ure, KOLESA *a petkovo številko pa do četrtka do 12. ure. Sodelujte z nami - _________
uspeh bo Vaš!
V najem vzamem GOSTILNO ali MESNICO. Šifra: GOSTINEC 3981 Oddam SKLADIŠČE v Naklem. 50-852 3985
•M- INZENMING Um. MED
betonski BOBROVEC
IM.: 064/77 Z78
•Mate težave s sluhom? - gatton International
°o.o. vam nudi slušne aparate SIEMENS (tudi najnovejši mo-|W TRITON 3000 - računalniško programiran) vsak četrtek od ]3. do 18. ure v ART OPTIKA, Bleivveisova 18, Kranj. Informacije od 18. do 20. ure po tel. (064) 73-313!
ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH KRANJ
vpisuje kandidate v programe strokovnega usposabljanja za pomočniška dela
- steklarja - zastekljevalca
- elektroinštalaterja
- vodovodnega instalaterja
- varilca
- gostinca (kuhar, natakar, receptor)
- peka
- mesarja
Prijave za vpis sprejemamo do 15. 4.1.1.
Informacije po telefonu 211 -127 ali osebno na sedežu zavoda,
Koroška cesta 53/d (AMD Kranj)
Mali oglasi
Prodam barvni TELEVIZOR Gorenje, po zelo ugodni ceni. _* 403-342 3986
^217-960      GR. MATERIAL
jlPARATI STROJI
Ugodno prodam starejši PRALNI STROJ Gorenje - obnovljen, cena 6000,00 SLT. _r 242-107 3945
Prodam rabljen HLADILNIK. Go-dešič 87. -g 632-854_3950
Poceni prodam rabljen pralni STROJ Gorenje PS 443 in 20 od-JJotkov ceneje, nov pralni STROJ korenje PS AO 60. _> 633-393
^odam Štedilnik (4 + 2) s peči-
45-170_3974
Vodarn star PAJKEU. « 47-726
Prodam 4 nerabljena OKNA KLI Logatec, dimenzije 120 x 120. _» 721-228_3971
Prodam nova vhodna VRATA in električni RADIATOR. _? 631 -335
IZOBRAŽEVANJE
INSTRUIRAM matematiko, fiziko inO.E._» 218-606 3941
Iščem INSTRUKCIJE za matematiko, fiziko, angleščino, za 1 letnik srednje šole. tt 801 -497 3966
Iščemo UČITELJA nemškega jezi-ka. _• 323-050 ali 323-530 4005
Zasebno gostinsko podjetje v Kranjski Gori želi zaposliti stalnega ali honorarnega računovodjo - računovodkinjo s prakso v gostinskem poslovanju. Stanovanja ni na Tazpolago. Ponudbe pošljite pod šifro JlGostlnecL_
KUPIM
3 betonske STEBRE za kozolec, kupim. Prosim za ceno. Laniše 7, Tunjice - Kamnik. 3953
Kupim HLODOVINO jesena in by-kve.     064/58-094 4007
OBVESTILA
PELARGONIJE, 65 SLT, BRŠLIN-KE, 55 SLT, Primule in Kalanhoe, 150 SLT, prodajamo v vrtnariji v Šenčurju. 3812
Dostavim SIPO - MIVKO iz Soče, na dom. « 065/75-073 zvečer, okrog 8. ure 3976
mam
Stereo
MEEGLAS
NAJ VEH- MAREC
V mesecu marcu je dobila največ glasov (329) pesem Jamni-ška - ansambla Obzorje Izžrebali smo dva nagrajenca:
Nagrado Mesarije Arvaj (8 kg težko velikonočno šunko) prejme
Franci Potočnik, Partizanska 42, Šk. Loka
Nagrado KZ Goriška brda (karton kvalitetnega vina) prejme
Rado Jelovčan, Cesta na Rupo 3, Kranj
Oba nagrajenca lahko nagrado dvigneta na Radiu
Kranj
Predlogi pesmi za mesec april
1. Planinski krst - ansambel Nagelj
2. Po Sloveniji - ansambel Nika Zajca in Boris Kopitar
3. Družinski praznik - ansambel Jevšek
4. Rada te imam - Stanka Kovačič
5. Vsi na ples - ansambel Franca Miheliča
POKROVITELJA NAJ V1ŽE
NAJ VIŽA je na sporedu M|Dr|, vsako nedeljo ob 11. uri v irlltltliV
°ddaji Po domače na kranjskem radiu, ponovitev ob sredah ob 10. uri!
Kupon št. i - april
Skladba__
lrr|e in priimek ,
Naslov _
Predlog za marec ____________
Prodam MOTOR MZ 125, star 2 leti, sivosrebrne barve, dobro ohra njen, a> 74-264_3957
Prodam AVTOMATIC A 3 L. J 401-043 popoldan_3980
Prodam MOTORNO KOLO Gillera RX 200, letnik 1986. 064/88-414 dopoldan 3991
OTR. OPREMA
Prodam otroški VOZIČEK, za 7.000 SLT. g 70-308_ 3968
Prodam otroški VOZIČEK. 5 66-935 3973
OSTALO_
Lesene ZABOJČKE za rože, prodam. « 311-043 3958
Potrebujem POSOJILO DEM. Šifra: GARANCIJA
15.000 3978
J & J, TV, VIDEO, HI-FI servisi Smledniška 80, Kranj. _• 329 886
DIPLOMSKE NALOGE in druge tekste prepišemo, oblikujemo, izpišemo z matričnim ali laserskim tiskalnikom, g 872-095. 3967
Opravljam KROVSKO KLEPAR-SKA dela, cena konkurenčna, možnost plačila v dveh obrokih. g 328-223_3983
IMATE PLIN? Zavarujte življenje in premoženje! Montiramo ALARMNI DETEKTOR. Plačilo na tri čeke. 75-610 3987
STANOVANJA
Prodam 2-sobno, lastniško STA-NOVANJE, v Kranju. V 325-364
Zamenjamo dve družbeni 2 sobni STANOVANJI, obe z EC in vrtom, za več sobno ali eventualno 2 + 2. g 323-145 ali 241-686_4003
Oddam 1-sobno opremljeno STANOVANJE, s telefonom, na Planini v Kranju. _> 723-322 zvečer 4006
Prodajam   depilacijsko   SMOLO \7fl7ILfl (slovenski čupko).     213-716 w 3997
Prodam hlevski GNOJ. Pungert 9, Šk. Loka._4004
Prodam 2 stari SKRINJI in SESALEC Iskra 1150. * 74-400 4009
»SATEX«
TV satelitski sistemi
SUPER CENE
Plačilo na 8 ali 12 obrokov Tel.: 48-570 po 15. uri
PRIDELKI
Prodam semenski KROMPIR desi-re, prva množitev in ŠTEDILNIK Kupersbuch. Pirc, Trboje 100. 3893 Prodam semenski KROMPIR desi-re. g 43-353, Olševek 22      3912
Prodam SENO in OTAVO. Taler,
Sp. Sorica 20._3947
Prodam SENO. Radovna 4, Zg.
Gorje_3955
Prodam SENO in BIKCA 300 kg. Tenetiše 25._3965
Prodam kakovostno SENO. _* 77-781 od 19. ure dalje. 3975
POSESTI
Nedograjeno HIŠO pri Ptuju, prodam ali menjam za hišo ali parcelo, na gorenjskem. _f 217-604 _3666
POZNANSTVA
POP - ROČK SKUPINA, iz Kranja išče klaviaturista in pevca, za resno delo. Pogoj - lastna oprema. _» 43-362 Igor._3959
57 - letna vdova, želi spoznati VDOVCA, starega okrog 60 let, mirnega značaja, ne pijanca, z hišo. Šifra: USMILJENJE OKOLI BLEDA_4011
RAZNO PRODAM
Prodam WV, letnik 1968, registriran in CISTERNO poliester, 2.200 litrsko. _» 242-696 zvečer. 3750
Prodam SENO, OTAVO in KOMBI IMV furgon, letnik 1988. 68-517 _3964
Prodam barvno TV Goldstar, VI-DEOPLAYER Nikola, PONY Ex-press Puch. _f 76-449 4001
Prodam SENO in R 4, starejši le-tnik. g 061/613-174_4002
STAN. OPREMA
Ugodno prodam masivno dnevno - hrastovo - SOBO, SPALNICO, kuhinjsko MIZO s šestimi tapicira nimi STOLI. 68-641_3963
STORITVE
Firma HRIBAR - BLESK nudi storitve: čiščenja stanovanj in poslovnih prostorov, izvajamo čiščenja stekel, tapisonov, plastičnih in kamnitih tal. CENE KONKURENČNE! Povpraševanje _f 064/323-666 dopoldan. IZPOSOJAMO čistilne stroje, za gospodinjstvo! 2784
Po konkurenčni ceni ČISTIM iti-son, tapison, oblazinjeno pohištvo, avtosedeže in podobno. _» 632-437 3460
M electronic SERVIS AUDIO - VI-DEO - TV, montaža avtoradio aparatov, obnova ekranov - pridem tudi na dom. Smledniška c. 114, Kranj.« 325-742 3336
Prodam OPEL RECORD 20 S, letnik 1980, neregistriran. Grad 55, Cerklje, g 421-289_3944
KOMBI Z 850 AS, registriran celo leto, dobro ohranjen, ugodno pro-dam. _» 51-624_3948
Prodam R 5. Zabreznica 18/c, Ži-rovnica. 3952 VW 1300, letnik 1969, registriran do 6/1992, ugodno prodam, flf 064/49-422_3961
GOLF JXB, 1.3, letnik 6/1989, pre-voženih 20.000 km. Cena 14.000 DEM. Zgornje Bitnje 124. 3962
Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1982. _» 66-524 po 14. uri_3979
Prodam ŠKODO 110 L, letnik 1974, vozno, registrirano, za ceno 300 DEM. Planina 64 - Kranj. Polek tr-govine._3982
Z 750, letnik 1982, lani kleparsko obnovljen, prodam. _? 329-303 popoldan_3990
Prodam vozilo VAUXHALL Che-vette, letnik 1978, prevoženih 78.000 km. _• 064/88-414 dopoldan 3992
Prodam R 4 TL, bele barve, letnik 12/1985, dobro ohranjeno, cena po dogovoru      632-938 3995
Prodam dobro ohranjen Z 750, letnik 1980, reg. 15.11.1992, za 950 DEM, .r 57-921_4012
CITROEN GS 1.3, prodam za 1.200 DEM ali menjam za manjše vozilo. g 70-747_4014
ZAPOSLITVE
Ste marljivi in ambiciozni in imate lastni prevoz? Pridružite se evropski uspešnici in evropskemu zaslužku. Pokličite na _? 064/79-810 od 18. do 20. ure_3261
PIZZERIJA POLANA Golnik, išče mladega fanta za dela V KUHINJI in mlado dekle ZA STREŽBO. Oglasite se osebno, vsak dan od 17. ure do 22. ure, v pizzeriji, razen ponedeljka. 3801
Nudim zaposlitev v PEKARNI. 801-402 do 12. ure in 211-713 popoldan 3819
Pizzerija z okrepčevalnico, v gornjem Posočju, nudi takojšnjo zaposlitev trem prijaznim dekletom, redno ali honorarno. Stanovanje in hrana sta zagotovljena, delovni čas in OD po dogovoru. 065/81 -489_ 3949
Če želite DOBRO ZASLUŽITI in imate lastni prevoz, pokličite! V 064/48-741 od 8. do 9. ure in od 16. do 17. ure_3951
Za delo v diskoteki, honorarno ZAPOSLIMO, več mladih simpatičnih deklet. Diskoteka KLUB KANU, Valburga 7, Smlednik._3956
Nudimo DELO štirim ZASTOPNI-KOM. Delo je dinamično in poteka na širšem območju gorenjske. 51-297 od 14. do 18. ure 3989
Pizzerija v Tržiču, zaposli PEKA pizz (možnost priučitve) in žensko za strežbo, g 52-055._3994
GORENJSKI GLAS v sodelovanju z ZAVODOM ZA ZAPOSLOVANJE objavlja preglednico potreb po delavcih oz. prostih delovnih mestih. Napisana je na osnovi uradnih prijav gorenjskih organizacij in delodajalcev. Bralce obveščamo, da smo pri sestavljanju upoštevali zlasti tale načela: a/ vključiti smo samo mesta, za katera so organizacije in delodajalci izrazili željo po sodelovanju z zavodom; b/ zapisali le nazive poklicev, pri čemer iahko kandidati preberejo ostale pomembne podatke na oglasnih deskah zavoda v vseh gorenjskih občinah
(o številu delovnih mest, organizacijah in delodajalcih, pogojih za zasedbo in podobno); c/ upoštevali nove prijave, aktualne na dan objave, kar pomeni, da je celotna slika razvidna iz izvirne preglednice, objavljene v prostorih zavoda. Opozarjamo tudi, da kandidate izbirajo organizacije oziroma delodajalci; zavod pri tem nima neposrednega vpliva. Jesenice: ČISTIL-KA, Kranj: KMETOVALEC, KUHAR. Radovljica: SNAŽILKA, KUHAR, TEHNIK STREŽBE, SOCIALNI DELAVEC. Tržič: DELAVEC brez poklica, EKONOMIST za komercialno dejavnost. Iskalce zaposlitve hkrati obveščamo, da lahko pri nas pregledajo še objave za začasna in občasna dela - kakor nam jih pač sporočajo uporabniki. 3999
ŽIVALI_
Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol. Potočnik, Polica 9, Naklo
PRAŠIČA   ZA ZAKOL
Poceni prodam mlade PAVE. 66-173 _3960
Prodam TELIČKO za pleme, staro 10 dni. Soklič, Selo 22, Bled. 3972
Prodam JARKICE sorte preluks. Urh, Zasip, Rebro 3, Bled 3984
Prodam 10 dni starega BIKCA si-mentalca.     52-116 3988
Prodam manjše in večje PRAŠIČ-KE. Stanonik, Log 9. •» 65-546
Oddam odstavljenega TELETA, za nadaljno rejo. Možjanca 2, Preddvor 4008 Prodam BIKA simentalca, starega eno leto.     703-825 4010
Prodam (100 kg). Gorice 7, Golnik
3212
NAGROBNI SPOMENIKI OKENSKE POLICE KAMN0SEŠTV0 KAŠPAR
Naklo, Na kalu 16 tel.: 47-875, 47-286
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
LEOPOLDA MULEJA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi in mu v težkih trenutkih pomagali. Posebej se zahvaljujemo dr. Lubeju - sestri Ivici, dr. Černetu, dr. Resmanu, ter dr. Cvetku iz UKC Ljubljane, ki so mu stali nesebično ob strani. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred, ter g. Kirinu za zaigrano tišino.
Vsi njegovi
Radovljica, 25. marca 1992
Če bi solza mrtve obudila, ne bi tebe. dragi, črna zemlja krila.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljenega moža in očeta
MIRKA HANDJALA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje in sočustvovanje z nami. Prisrčna hvala za vso pomoč dr. Majdi Selanovi. Hvala tudi pevcem in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena Vera, hči Katja in sin Marko
Škofja Loka, 19. marca 1992
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje mame, stare mame in babice
MARIJE PIPAN
Bizjakove mame iz Šenčurja
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, upokojencem, gasilcem, šenčurskim pevcem in vsem, ki so mojo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gospodu dekanu za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoča hčerka Berta z družino
V SPOMIN
Danes mineva 5 let, odkar nam je huda bolezen vzela sina, moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka
FELIKSA BAJTA
Vsem, ki obiskujete njegov grob, prinašate cvetje in prižigate svečke - iskrena hvala.
Vsi njegovi
SLOVENIJA IN SVET
Sporna dvojezičnost ravnateljev
Predsednik sosveta za Slovence pri zvezni vladi dr. Matevž Grilc je protestiral pri šolskem ministru Scttoltnu in deželnemu glavarju dr. Christofu Zernattu.
Želi Koroška sprovocirati nov konflikt, se sprašujejo v organizacijah Slovencev na Koroškem. Koroški deželni svet je 13. marca razpisal več ravnateljskih mest, med drugim tudi za ravnatelje dvojezičnih ljudskih šol v Šmihelu nad Pliberkom, v Brdu in v Celovcu. V razpisu ni zahteve, da mora imeti tudi kvalifikacijo iz slovenščine. Šolske oblasti se pri tem sklicujejo na Zakon o delovnem razmerju deželnih učiteljev, kjer tega pogoja ni, vendar so Slovenci že nekajkrat zahtevali, da mora biti v zakonu tudi to določilo. Slovenski sosvet je prav tako že leta 1990 od takratnega koroškega deželnega glavarja dr. Jorga Haiderja terjal, da smejo postati ravnatelji dvojezičnih šol samo tisti učitelji, ki imajo kvalifikacijo za poučevanje v obeh jezikih. Takrat je šlo za razpis ravnateljskih mest v Bistrici v Rožu. Grabštajnu, Selah in Mohličah.
V kulturi več sodelovanja
Nužej Tolmajer, dolgoletni tajnik Krščanske kulturne zveze iz Celovca, je dejal, da ga veseli vključevanje slovenskih kulturnih organizacij na Koroškem v obe kulturni zvezi: Krščansko kulturno zvezo in Slovensko prosvetno zvezo. Med obema je potrebna boljša koordinacija, ob tem pa vzpostavitev sistema sodelovanja z drugimi kulturnimi organizacijami na Koroškem. To bi preprečevalo dvotirnost.
Korak k zaostrovanju sožitja med večino in manjšino na Koroškem je tudi zahteva celovške občinske odbornice iz Haiderjeve svobodnjaške stranke Lore VVillner, da je treba vse slike svetovno-znanega koroškega slikarja, Slovenca, Valentina Omana, odstraniti z vseh javnih mest, ki so dostopni otrokom, ker naj bi bile strašilo.
Dejavna slovenska kultura
V nedeljo se je začela v Globasnici pomemba kulturna prireditev 20. Globaški kulturni teden. Trajal bo do 12. aprila. Na nedeljski otvoritvi je nastopil Slovenski oktet. Program je zanimiv in bo posegel tudi izven meja Koroške. Tako bo v četrtek, 2. aprila, pri Soštarju v Globasnici diskusija na temo "Skupni slovenski kulturni prostor - dejstvo ali prazna fraza". Sodelovali bodo slovenski kulturni minister dr. Andrej Capuder, predsednik Krščanske kulturne zveze dr. Janko Zerzer, dr. Pavle Apovnik in predsedniki kulturnih društev. V četrtek, 9. aprila, pa v Čepicah zanimiva diskusija "Lvropska gospodarska skupnost - nasvidenje kmetija."
Italijansko-slovenska zbornica
Zveza industrijalcev Furlanije, ki je sredi preteklega tedna povabila v goste slovenskega predsednika Milana Kučana in predsednika slovenske gospodarske zbornice Ferija Honata. je zainteresirana za trdnejše gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo. Italijanska stran je pripravljena sofinancirati gradnjo ceste do Maribora, videmska trgovinska in gospodarska zbornica pa je izstopila iz italijunsko-jugoslovanske zbornice in predlaga ustanovitev italijansko - slovenske zbornice. Po oceni gospodarstva dežele Furlanije in Julijske Krajine bi lahko Slovenija v desetih letih postala članica Evropske gospodarske skupnosti.
Uspešno je bila končana tudi 20. jubilejna prireditev Koroška poje. ki jo organizira Krščanska kulturna zveza. Letošnja prireditev je imale dva dela. Prvi koncert je bil v Celovcu, drugi pa v Beljaku, posvečena pa je bila 100. obletnici rojstva Luke Kramolca in
Najava potovanja v Belgijo in Luxemburg
Ker režimov vizumov za potovanje državljanov Slovenije v Belgijo in Lu.\emburg še ni urejen, slovensko zunanje ministrstvo obvešča vse, ki bodo potovali tja s slovenskim potnim listom, naj vsaj tri dni pred potovanjem le-tega najavijo na belgijski konzulat v Ljubljani. Snežniška 10, pismeno ali po telefaksu (061) 219-210. V najavi morajo biti ime in priimek, številka potnega lista, prevozno sredstvo, datum in ura približnega prihoda v Belgijo ter v primeru potovanja z avtobusom tudi registrska številka avtobusa in ime potovalne agencije.
90. obletnici Milke Hartmanove. Prve prireditve v celovškem Domu glasbe se je udeležil tudi ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar, minister za Slovence po svetu dr. Janez Dular in konzul Republike Slovenije v Celovcu Milan Jazbec. Vsi zbori so imeli dolžnost zapeti vsaj eno Kramolčevo ali Hartmanovo pesem, vsi nastopajoči pa so pod taktirko Stanka Polzerja in 86-letnega župnika Tomaža Holmarja zapeli Kramolčevo Ta zipam že zapušča nas in pesem Milke Hartmanove O, Podjuna. • J. Košnjek
SAMO ŠE ŠTIRJE DNEVI DO ODHODA V TERME TOPOLŠICA
Za vse, ki si želijo preživeti
DVA BREZSKRBNA DNEVA Z GORENJSKIM GLASOM V TERMAH TOPOLŠICA
sporočamo, da imamo še nekaj prostih mest.
Program izleta, ki stane na osebo 1.600,00 SLT, smo objavili v prejšnjih številkah Gorenjskega glasa. Odhod je 3. aprila ob 16. uri izpred hotela Creina v Kranju, povratek pa v soboto, 4. aprila, okoli 20. ure Prijave sprejemamo samo še v naši MALOOGLASNI SLUŽBI
Bleiweisova 16, Kranj. Informacije po telefonu 218-463.
Kranj, 30. marca - Izteka se rok za oddajo napovedi za odmero dohodnine, saj je skrajni rok torek, 31. marec. Danes jo torej skrajni čas, da to napravite, saj vas sicer čaka dokaj visoka kazen, kar 25 tisoč tolarjev. V Kranju so nam povedali, da je v ponedeljek ob 14. uri napovedi oddalo približno 38.800 od skupno 42.000 davkoplačevalcev, podobno je v drugih gorenjskih občinah. Foto: Peter Kozjek
Socialdemokratska stranka Radovljice
Ali v kupčiji sodelujejo tudi delegati
Radovljica, 30. marca - Občinski odbor socialdemokratske stranke Radovljica je sprejel posebno izjavo za javnost, v kateri poudarja, da jih preseneča izjava republiškega ministrstva za obrambo, češ da se je pripravljeno umakniti s strelišča pri Bohinjski Beli le pod pogojem, če jim bo občina zagotovila ustrezno nadomestno lokacijo.
V stranki, kjer so bili doslej prepričani, da je takšno ultimativno dogovarjanje za vedno odšlo skupaj z agresorsko vojsko, ocenjujejo, da na širšem turističnem območju Bleda ne bi smelo biti vojaških objektov, zato tudi podpirajo blejsko turistično poslovno skupnost, krajevno skupnost in turistično društvo, ki si želijo, da bi na sedanjo lokacijo strelišča zaradi varovanja Blejskega jezera preselili kamp Zaka.
Občinski odbor socialdemo-
kratske stranke se v izjavi sprašuje, kdo je obrambnemu ministrstvu tako lahkomiselno ponudil zamenjavo lokacije; sprašuje pa se tudi, ali v tej kupčiji ne sodelujejo tudi delegati družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, ki so hkrati tudi na najodgovornejših mestih slovenske vojske. Izjavo končujejo z vprašanjem, ali bomo "ta prelepi košček domovine na gosto poselili s kasarnami ali pa ga bomo ponudili turizmu".© C. Z.
Ovadba proti Zmagu Jelinčiču
Zaplet z N.eslovenci "okronal" s streloma
Kranj, 30. marca - V soboto zvečer je bil v prostorih AMD Tržič sestanek Slovenske nacionalne stranke, ki se ga je udeležil tudi predsednik Zmago Jelinčič. Po sestanku je predsednik stranke z nekaj člani odšel v bližnji lokal, od tam pa so se napotili proti svojim avtomobilom. Med potjo je Zmago Jelinčič, s katerim je bilo še pet članov oziroma simpatizerjev Slovenske nacionalne stranke, pri tabli Ljubljanske banke dohitel štiri Muslimane, ki že dolgo živijo v Tržiču...
Med seboj so se pogovarjali v njihovem maternem jeziku. Ko je Zmago Jelinčič slišal tujo govorico, jih je opozoril, da se "tu lahko govori samo slovensko". Eden od četverice naj bi mu odgovoril, da slovenščine ne obvlada in da je pač v družbi svojih prijateljev, rojakov. V tem naj bi Zmago Jelinčič izza pasu potegnil pištolo "vvalter", kalibra 7,65, in jo nameril v enega od Neslovencev. Ta je stopil proti njemu in mu pištolo skušal odbiti, Jelinčič se je umaknil in v presledku nekaj sekund izstrelil dva naboja, po vsej verjetnosti v tla.
Dva od napadenih sta odšla na tržiško policijsko postajo prijavit dogodek, skupina Zmaga Jelinčiča pa proti svojim avtomobilom. Tu so jih ustavili tržiški policisti, nato pa je zadevo vzel v roke preiskovalni sodnik, ki je s pomočjo kriminalistov in javnega tožilca rekonstruiral dogajanje.
Pri pregledu Jelinčičevega avtomobila so našli še en revolver, luger 38 special, tudi zanj Zmago Jelinčič nima orožnega dovoljenja. Zmago Jelinčič je v svoji izjavi dejal, da je po njegovem opozorilu neslovencem, da se "tu govori samo slovensko" prišlo na drugi strani do psovanja, kletvic, da ga je eden od četverice tudi udaril in je v samoobrambi potegnil za orožje.
Zmago Jelinčič je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja ogrožanja z nevarnim orožjem pri prepiru ali pretepu, pred sodnikom za prekrške pa se bo zagovarjal tudi zaradi nedovoljene posesti orožja. • H. J.
Žalostni velikonočni obeti
Shirano gospodarstvo gorenjskih občin (z njim pa seveda tudi podobno shirani občinski proračuni) si letos, še bolj pa naslednja leta, obeta precejšenj zaslužek tudi od turizma. Pri tem se seveda večina ozira le nekaj korakov čez mejo na avstrijsko Koroško in z zavidanjem primerja dosedanje izkupičke od te v svetu vodilne gospodarske panoge. In ob teh primerjavah seveda išče vzroke za uspehe čez mejo in neuspehe pri nas.
Seveda se tokrat moramo strinjati s turističnimi delavci, ki kot glavni vzrok zmanjšanja zaslužka izpostavljajo vojno in nezanesljive razmere v bivši Jugoslaviji, ki bodo letos še vplivale na obisk gostov iz tujine. Kako bi si sicer razlagali podatek blejskih hotelirjev, da so tuje, predvsem nemške agencije zakupile prostor v hotelih ob velikonočnih praznikih, toda zaradi "negotovih" razmer pri nas so rezervacije slab mesec dni prej odpovedali. V mnogih evropskih državah še vedno ne dajejo potrebnih zavarovanj za potovanje v Slovenijo in tako avtobusni prevozniki (kljub zagotovilom in poznanstvom z našimi direktorji hotelov) ne tvegajo poti k nam. In pri vsem tem nastopi naših politikov na pomembnih prireditvah in turističnih sejmih kaj malo pomagajo... ta trenutek si pač lahko pomaga vsak direktor hotela sam, kot pač ve in zna. Nekateri so obnovili hotele in olepšali okolico (redki, ker večina denarja ne zmore niti za stroške, kaj šele za obnovo), bolj iznajdljivi so si poiskali dodatno dejavnost, kot na-primer računalniške storitve, drugi so se začeli združevati s podjetji, ki imajo pod palcem več denarja. Večina z namenom preživeti in pričakati boljše čase, ki pa jih, kot obetajo priprave na velikonočne počitnice (te so navadno znanilci prihajajoče sezone), letos še ni pričakovati. • V. Stanovnik
Borci bodo postavili novo spominsko ploščo
Spominska plošča s Triglava skrivnostno izginila
Jesenice, 30. marca - Lani avgusta je z Aljaževega stolpa skrivnostno izginila spominska plošča NOB. Kdo je dal naročilo, da se plošča odstrani? Borci so že dali uliti novo ploščo in jo bodo pritrdili na vrh Triglava. Jo čaka enaka usoda}
Skupnost borcev jeseniško - bohinjskega odreda NOV je na Aljaževem stolpu na vrhu Triglava pritrdila prvo spominsko ploščo, ki je bila tam vse do leta 1986. Poleti leta 1986 pa so ploščo na Triglavu zamenjali z novo, posvečeno tudi skupini Gradnikove brigade, skupini kulturnikov IX. korpusa in aktivistom Soške doline. Ulita bronasta plošča v spomin na žrtve fašizma in kot simbol slovenskega naroda v boju za svobodo je po sklepu občinske skupščine veljala za zaščiteno, kot narodni spomenik.
Lani se je Zavarovalnica Triglav odločila, da prevzame pokroviteljstvo nad Aljaževim stolpom in opravili so hvalevredno opravilo: stolp so obnovili, ga prebarvali. V začetku avgusta, 2. ali 3. avgusta, pa je s stolpa skrivnostno in neznano kam izginila spominska plošča.
Odbor skupnosti borcev 31. divizije NOVS je zato javno postavil vprašanje, kdo seje dogovarjal o obnovi stolpa, kakšen je bil dogovor in kdo je odločil, da se spominska plošča odstrani? Predvsem pa jih je zanimalo, kakšni so bili razlogi za odstranitev in v čigavem naročilu?
Na ta vprašanja ni bilo od nikoder nobenega pojasnila, zato so vse nadaljnje domneve in ugibanja le špekulacije. Tudi povezovanje ljudi in dogodkov, ki so se vrstili v začetku avgusta lani na vrhu Triglava, ni umestno. Spominske plošče ni v nobenem muzeju, je ni ob nobeni triglavski poti in je najbrž tudi ni nikjer v dolini, saj bi bil za storilca prehud in neproduktiven napor, da bi jo vlačil s seboj v dolino...
Spominska plošča borcem najbrž leži nekje v skalnatih prepadih Triglava in tako po svoje simbolizira današnji čas: bodisi čisto navaden vandalizem, ki mu je tuja vsaka pieteta bodisi ideološko nestrpnost, ki smo ji tudi priča.
Borci so že dali uliti novo spominsko ploščo, ki jo bodo pritrdili na Aljažev stolp...* D. Sedej
Podjetnika so nasilno izselili iz Podvina
Mladen Sirol je v Kopru
Podvin, 30. marca - Podjetnik Mladen Sirol, ki so ga pred desetimi dnevi zadržali na Ljubelju, odvzeli potni list, ga osumili dveh kaz* nivih dejanj (brez plačila naj bi odpeljal osem Elanovih jaht na Kubo), ki je vse te dni prebival v hotelu Grad Podvin, od prejšnjega petka ni več na Gorenjskem. Še manj v hotelu Podvin, saj so ga iz Podvina spodili.
(
Direktor hotela Podvin Luka Pretnar pravi: »Gospod Mladen Sirol se je v letih pred stečajem Elana zares večkrat mudil pri nas, pozneje pa ne več. Ko je pred desetimi dnevi spet prišel, je koristil vse storitve, tako nočitve z zajtrkom kot jedi po naročilu, veliko je tudi telefoniral v tujino. Pri nas velja, da znane goste po sedmih dneh prosimo za plačilo storitev, neznane pa po treh dneh. Ko je minilo več kot tri dni njegovega bivanja v hotelu, smo ga prosili, naj plača. Vztrajno je plačilo odklanjal, zahteval drugačne račune in se togotil, naj plača pač policija ali tisti, ki so mu odvzeli potni list in ga
zadržali v Sloveniji. Nismo mo gli drugega, kot da smo ga pri-, silno izselili in napisali prijav^ o neplačilu storitev. Dolguje nam 77.519 tolarjev. Prisilna izselitev je potekala ob njegovefl1 glasnem negodovanju in zmerjanju, češ da smo mu malomarno zložili prtljago in tako da' lje...«
Včeraj smo zvedeli, da j* Mladen Sirol še vedno v Slove' niji in da ni nikamor pobegnil* tako da ni nobenega vzroka z* sum pobega. Mladen Sirol se )c javil z »dopusta« v Kopru in bo počakal na odločitev in odločbo Višjega sodišča v Ljubljani, k«' mor se je pritožil...« # D. S.
GLAS
ČASOPIS
Z MODRO GLAVO
Zanimivo in pestro branje; nasveti_ in poslovni namigi; poslovne priložnosti v komercialnih ter malih oglasih Odprte strani, Snovanja, Panorama, Glasova Stotinka, Glasove preje; Nov1' narski večen - vse to in še več je Goreniski glas, vsak torek in petek v W šemjpoštnem nabiralniku oziroma pri Vašem prodajalcu časopisov.
Nas predlog za dobro naložbo: naročite Gorenjski glas
ZA NAROČNIKE GORENJSKEGA GLASA: 20 % IN 25 % CENEJE (20 % pjj J pusta pri plačilu četrtletne naročnine; 25 % cenejši mali oglas do 10 besedjf 25 % popusta pri določenih oglasnih storitvah). "
Vaš denar je z Gorenjskim glasom vreden veliko več. ;
Pošljite nam izpolnjeno naročilnico - skupaj z njo nam lahko pošljete bes»j dilo malega oglasa in prva objava bo brezplačna. Možnost brezplačnefll malega oglasa za nove naročnike izkoristite tudi kasneje s kuponom, ki Va" ga pošljemo.
Če se boste na Gorenjski glas naročili v aprilu, boste skupaj z drugimi nar" čniki ugotovili, da je MAJ NAJLEPŠI MESEC.
NAROČILNICA ffl.
Gorenjski glas mi pošljite na naslov:
(ime in priimek, ulica oz naselje, hišna št., pošta)
Izrežite in pošljite na: ĆP GORENJSKI GLAS. 64000 KRANJ