258 številka. Trst v petek dne 13 novembra 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat oa dan. razuti netlel in nraznikov. ob uri :>op. — Naročnina zna.*a: za vae leto 24 K, sa pol leta 12 K. za det rt leta 6 K in za en mesec 2 K — Naročnino je »lačevati nanrei. Na narodbe bre* priložene narodnme se uoravnifctvo ne ozira Po tohakarnah v Trutu se prodajajo posamične -terilke po 6 stot <3a*&); izven Trsta pa po 8 st. Telefon številka 870. Edinost glasilo političnega društva „Cdinost" za primorsko. V udinjati je moč ! Oglasi se računajo po vrstan v petitu. Za večkratno naročilo a primernim Dopustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., ae računajo po pogodbi. — Vsi oopiai nai ^e pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Liokopisi *e ne vračajo Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Slolin piocolo št. 7. II. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. TJredniAtvo in tlakama : ulica Torre Bisinca 12. Našim čitateljem. Vsled včeraj naznanjene preuredbe,našega !ista iz večernega v ^tranji list odpade jutršnja soriptna številka in je naš list izšeT* danes zadnjikrat kakor večerni list. V nedeljo ob 5. uri zjutraj pa izide prva jutranja številka, ki se bo prodajala po tobakarnah že od 6. ure dalje. Uprava ..Edinosti Štajerski Nemci — siri-telji kulture I Včeraj došla »Grazer Tagespost« prinapa ee-»tavei£, k je tako kričeče značilen za m> šjenje štaja?s*ih N-mcev, da res ne moremo molče iti m tu o njega. Slovet a | o:lanec Z i č k a r je bil stavil v deželnem zboru št«jarekem predlog, n.-j bi 83 na Spodnjem Št »jurskem ustanovila ena meščan-ka šola s slovenskim učnim jezikom. Ako zabeležimo, da ž.vi na Štijarskem poleg — navijamo okrogle sevilke — -SOO.OOO Nemcev 400 000 Slovencev, da je t >rej tre tjina v*ez» preo.vastva tl_»venska, ako zabe-l-i mo, d^ n maju SI .venci dosedaj ni ene tate s le, d čim jih imjjo Nemci nad potr« b > tu to ludi na istem spodnjem Bloven-a em St»jirskem : j»otam ne treba, da iz-gubljtin i niti ene nadaljoe besede v dokaz o -ia ičetosti zahteve slovenskega poslanca Z ČK»rj*. »Gr»»er Tagespo=t« pa odklanja Z.čkar-j-v predlog, a obsiplje predlagatelja in ves nai narod z za.^ramovanjem. In huji, nego drj-»tvnf da odklanja, da odreka slovenskim deželanom ti mrvo iste pravice, ki jo Nemci uživajo v preobilni meri, huji so, pravimo, vzroki, ki j h navaja. Če z odklanjanjem te mrve prav ce kaže bvojo skrajno krivičnost, pa kaže z navajanjem svojih »razlogov« tako brutaliteto v mišljenju nasproti Slovencem, da ti m*>ra vzkipeti kri v žilah. A ne kaže s tem le svoje brutalitete nasproti Slovencem, ampak priča tudi, da imata vs-obča človeška kultura in čl »veški napredek med štajar-skimi Nemci najhujše sovražnike. Tu se s težko zločinsko nogo gazijo v blato in prah pogoji, ki ao stavljeni vceobčema š.rjenju kulture m izobrazbe. PODLISTEK. 33 Ženska tridesetih let. Francoski spisal: H o n o r e de Balzac. Poslovenil K. Z. V- D vojno snidenje. Zakonsko življenje je p< lno tacih svetih uric, kateiih ne« pisn; čar leži morda v spo-iu nu Da kak holjai svet. Nedvomno sevajo ntbtški žari na »lične prizore, določene, da odš&odujjo čutatvo za del njegovih bolesti i a mu delajo življenje prijetno. V navidezno očarajoči obliki lež pred nami svet ter raz-vij< svoje v»like misli o redu, čegar zakon bran , govoreči o bodočnosti, socijalno življenje. Navzlic ginljivemu pogledu, s katerim je H-lena vsakokrat »»< gle lula Abelna in Milico, kadar je postajalo njuno veselje glasno; navzhc sreči, razlivajoči se jej na obrazu, če je skrivno opazovala očeta, se je pojavljal čut obužoosti v njenih kretnjah, njenem vedenju, izlasti pa v njenih z dolg wi trepalni-e.mi zakritih očeh. Njeni beli, krepki rreici, skoz; kateri je padala svetloba, podelivši jima prozorno, skoro tekočo rdečo barvo, nu da, o/ent ročici ati se tresli. Jedinokrat, ao se Da čujemo, kako nam pojejo ti — barbari :n lažnjivci ! Muri ne zaslužujejo imena barbarov oni, ki hočejo š rokim Blnjem, veliki m^si za prati pot do izobrazbe?! Mari niso lažnjivci to, ako nam vedno govore o dobrotah kul'ure. ki pa obenem zasramujejo kmeta, ako Btrfm po viš izobrazbi, kakor bodo tak'j čuii cenjeni čitatelj'. Vjč takoj uvodoma zagrešajo ti barbari in lažnjivci blaafemijo, preklinjajo pojm kultu; e s tem, da imenujejo Z Čkarjevo zahtevo --ju k?. Potem zisramujejo ntš narod, Č-š, da se jim vioi taka z-hteva od strani Slovencev kakor da bi si od glave do nog nagi zamorec nadeval c.linder! V meščanski šoli s slovenskim učnim jeziknm bi videli ti — bar-bvri »Ein Ungetum« — pošast, kakor sne da ni najt! v Kitaju, niti v Hindostanu! Vse strupeno sovrbžtvo, ki divja v teh barbarih do našega naroda, se kaže v zasra-movaloih besedah, da >za prevažanje gnoja in kopanje krompirja zadošča ljudska Šola!!« Ta izjava je tako gorostasna, tsko bru talna, da smo jo prečitali zopet in zopet, predno smo bili uverjeni, da je res napisana. Sedaj veste, vi Stajarski Slovenci, da ste he-lotje, da ste sužnji v t^j državi, katerim je namen edino ta, da prevažate gnoj ! ! In vaši sinovi naj ne bodo tako drzni nikar, da bi kdo d j h hotel povzdigati pogled svoj neko liko više od — gnojnega koša in pa ol tiste usodne knjiž ce, v katere vam zabelezujejo, koliko krvavih žuljev in znoja znašate v dr žavne blagsjne za to, da vam je dovoljeno 1 — voziti gnoj ! Iz članka v »Grazer Tagespost« pa se ne dviga samo strup sovrežtva proti naštmu naroiu, ampak tudi sovraštvo do vseobče kulture, eovražtvo do vee velike družbe Človeške, ki ne spada v razred privilegi ranrev. Očita na mrt č spodnje-štajarskm Slovencem, da vedno beračijo pri vladi in da dobivajo tudi tisočake in tisočake, ki se raz-deljajo potem med nje ali v gotovini, ali v koruzi, kakor se godi tam, kjer vlada — lakota ! In potem dostavlja, da za opravičenje obstanka meščansk h in visok h šul je prvi pogoj — blagostanje ! Z drugimi besedami :više šole so za bogataše in morajo ostati ne-pristopueza siromake! I^e sovražnik ^eobČe kulture, le sovražnik ljud^k h mas more tako govoriti ! Ljudje, ki tako govore, ne sodijo v sedanjo dobo; med nj;ho- srebali nje pogledi z markizinimi. Takrat sti se razumeli ženski z jedinim pogledom, ki je bil pri Heleni moten, hladen in spoštljiv, pri materi srp in grozeč. Ntglo je pcbesila Helena oči na vtzilnt okvir, urno delala z glo in dolgo ni dvignila glave, kakor da jej postaja pretežka, da bi jo mogla obdržati po koncj. Je-li bi^a mati prestroga proti hčeri ? In čemu je smatrala to strogost potrebno ? •Je li zavidala Heleno radi njene lepote, h katero je sicer še zamogla tekmovat', a to le s pom< čjo čara svojih toalet? Toda hčerka je bila — kakor mnogo hčera, kadar se jim začenjajo oči odpirati — prišla na sled mnogim tajnost m, o katerih je menila nje mati, ta, svojim dolžnostim tako zvesto uiana žena, da jih ima v svojem srcu zakopane kakor v grobu ? Helena je bila dosegla dobo, ko dušna čistost privaja do neke otrplosii, presegajoče pravo mero, v kateri morajo ostati Čutstva. Pri got-jvih duhovih postajajo prestopki ste velikosti, kakor zloč ni; domišljija se bori z vestjo; tedaj večajo včasih mlada dekleta kazni v toli&i razsežnosti, kakor pri hudo-delstv.h. Helena se ni smatrala nikogar vredna. Neka tajnost njenega prejšnjega ž vljenja, sprva morda nerazumljiv slučaj, katerega pa je razkrila občutljivost njene nadarjenosti pod vplivom verskih idej, jo je, kakor je v§e ka- vimi in sedanjimi modernimi nazori o pomenu in namenu šele leži celo morje navskrižja ! Duh moderne države zahteva: šola, populi-ziraj se, postani pristopna vsakomur, odpiraj svoja vrata na steži-j imovitniku in revežu ! Duh tedanji zahteva, da zginevajo razlike meu stanovi in privilegiji gotovih razredov. Duh sedanji zahteva enako pravo vsem ! Ena najvišjih pravic je ona do šole, do omike, do kulture! Nemci pa bi hoteli s tisočaki graditi barikade pred šolami ! In ti ijudje se še bahajo, da imajo med in nad vsemi narodi veliko kulturno misijo ! Sicer je še odprto vprašanje, kje je veo beračije in siromaštva, ali v spodnjem, ali v zgornjem goratem delu Štajarske ? Nam se jako dozdeva, da bi — ako bi res bogatstvo veljalo kakor ediui kriterij za sodbo o potrebi v 8.h šol — morali ravno v nemškem delu dežele zepreti marsikako viš) šolo. Ali denimo, da na sp. Štajarskem res ni blagostanja ! Ali je to razlog, da se narodu odreka šola ?! Kavno narobe bi moralo biti po našem mnenju : ravno tam, tla kjer ni blagostanja, treba tem brižneje povzdigati narod kulturelno in ga vsjioaobljati v pridobivanje virov za hranjenje svoje ekzistence. Tako bi rekli mi, ki nismo — kultur-triigerji. Diugače govore nemški srditeži na Štajarskem: če si siromak, pa ostani v nevednosti, da ostaneš — v siromaštvu ! Oe se taki ljudje nazivljajo širitelje kulture, smemo j h svobodno nazivati l a ž -n i k e in barbare. Klas ena priča nam je pa — »Grazer Tagrspost«. Razširjenje deželnega realnega gimnazija v Pazina v višo realko. Govor posl. Vekoslava Spinčića v seji deželnega zbora iitr3kega »Ine 30. oktobra 1903. (Dalje.) Šjlski odsek govori, kakor da bi se naše prebivalstvo sestavljalo iz samih Italijanov in kakor da ni druzdi narodnosti v naši Istri. Vtd te, da je tu tudi nas, da nas je celo vtč nego vas — in zapomnite si, da bi se ignoriranje nas moglo hudo maščevati nad vami. Šolski odsek omenja nadalje, da je v pokrajini pomanjkanje učencev, ki b: se posvečali tehničnim naukom. To je resnica, takih učencev manjka, ali ne samo onih, ki 'so italijanske narodnosti, ampak jih je tudi slovenske in hrvatske narodnosti; ali če bi bila deželni odbor in šolski odsek pravična, zale, pred kratkim čudovito poniževala v Ustnih očeh. Ta sprememba njenega življenja se je začela tega dne, ko je bila čitala v najnovejšem prevodu gledaliških iger lepo Sehi lerjevo žaloigro »Viljelm Teli«. Oštevši hčerko, ker jej je bila padla knjiga na tla, je bila mati opazila, da je provzročilo razburjenost v Halenini duši čitanje tistega prizora, v katarem nareja pesnik neko pobratimstvo mej Viljemom Teli im ki je prelil kri jednega, da reši ves narod, in Ivanom Parricido. Ponižaa, pobožna in blaga Helena ni hotela hoditi več aa plese. Nikoli ni bila tako ljubkovala očeta, izlasti ne, če je bila markiza priča njenega dekliškega ljubkovanja. Čeprav je Helenina ljubezen do matere ohla-dtla, je vendar izražala to tako fino, da general tega ni mogel zapaziti, najsi je bil še tako ljubosumen na složnost v rodbini. Noben mož bi ne bil tako bistroumen, da bi natančno spoznaval globočino teh dveh ženskih src; jfdno mlado, plemenito; drugo polno rahlučutja in ljubezni. Spretno žensko samo silstvo, s katerim je žalostila mati hčerko, je bilo vidno le očem žrtve. Do te noči ni bil prodrl iz teh d*Teh src noben tožilen žarek; toda mej njima in Bogom se je gotovo vzdi-govala kaka pogubna skrivnost. »Naprej, Abel«, je dejala markiza, po-rabivši trenotek, ko sta bila Milica in bra- bi se pobrigala iz istih razlogov tudi za hrvatske in slovenske gojence, kakor za italijanske. Šolski odsek pravi tudi, da S3 bodo mogli na tej realki vzgajati tudi taki nč^ci, ki bodo pozneje učitelji. Pravi izrecno, da bodo m"g'i, dovršivsi o razrede više_ realke, odhajati na kako učiteljsko šolo, da polože izpit iz pedagogike, pevanja in telovadbe, da bodo mogli postajati, najprej začaBno, učitelji na ljudskih šolah — ali pa se nastavi na tej realki pretdsor, ki bo poučeval te predmete, pedag giko, pevanje in telovadbo, da bodo ti učenci, ko dovrše realko, mogli takoj nastopati učiteljsko službo v začasnem svojstvu. T'idi tu velja isti prigovor, kakor poprej, namreč, da ravno učiteljev za hrvatsko in slovensko deco manjka, a da jih za italijansko deco niti od daleč ne primanjkuje toliko, in se ti laglje dobivajo nego prvi. Vidite, kam smo došli! Vem d. pr., da deželni odbor na emlje raznih uradnikov cel6 iz Italije, ki so ital janski državljani. Vem, da deželni odbor jemlje v deželno službo uradnikov, ki so italijanski državljani, a mi ne moremo niti priprostega gozdarja vzeti iz Hrvatske. Pred malo čn3a sto imeli praznih mest za učiteljice, ali c. k. šolska oblast ni dovolila, da bi jih vzeli semkaj iz Hrvatske, in celo ne hčere cislitavBkih sinov. Mislim, da se je ustanovila tudi tu Y Pulju. a vem, da se je ustanovila tudi v Kopru samostanska šola, in da so se namestile učiteljioe-re-dovnice iz Italije — mi pa ne moremo jemati naših iz Hrvatske! S tem stm tudi hotel dokazati potrebo, da bi Be vzgajalo čim več učiteljev in učiteljic za hrvatske in slovenske šole. Šolski odsek pravi nadalje, da treba dobrih italijanskih učiteljev, ker da se takih ne more dobivati z učiteljišča v Kopru. Priznavam, da je učni načrt tamkaj pr.gr* šen. Nisem oni, ki bi hotel braniti kopersko učiteljišče, da-si sem eam služil na njem 12 let; nisem mu branitelj posebno radi tega, ker se je hotelo do neke mere glavne predmete poučevati v nemškem jeziku in se je tako učence delalo tope, mesto da bi se jih bistrilo. Ko sem bil jaz na tem zavodu, predavala se je v četrtem letu gojencen hrvatske, slovenske in italijanske narodnosti tudi zgodovina v nemškem jezik'i. daz nisem znal pesebno dobro nemški, gojenci še manje, pak smo se tako vsi mučili zjezikom, o tem pa zanemarjali predmet. Ali, če se hoče kaj storiti za vzgojo dobrih itali- tec, molčeča in utrujena, ostala nepremična, »pojdi sinko, treba je iti spat...« In ozrši se vanj zapovedovalno, ga je naglo posadila na svoja kolena. »Kaj«, je vprašal general, »poiujednaj-stih je sedaj, in nobeden naših služabnikov se še ni povrnil? Ha! ti tiči! Gustav«, je dostavil, obrnivši se k sinu, »dal sem ti knjigo le pod pogojem, da jo ob desetih odložiš ; eam bi jo bil moral zapreti ob rečeni uri in oditi spat, kakor si mi bil obljubil. Će hočeš biti dostojanstven mož, tedaj ti mora postati beseda druga vera, in držati Be je moraš, kakor svoje časti. Faxa, jednega izmej naj vtč. h angležkih govornikov, je dičila pred vsem lepota njegovega značaja. Zvesta vstrajnost v prijetih dolžnostih je njegova poglavitna lastnost. V mladosti mu je bil dajal oče, Anglež stare korenine, še precej dobrega pouka, da bi napravil trajen u tis na duha mladega dečka. V tvoji dobi življenja je prišel Fax mej počitnicami k očetu, ki je imel, kakor vsi bogati Angleži, okoli svojega gradu precejšen park. V tem parku je stala stara lopa, ki so jo imeli razdreti in postaviti znova na kraju, odkoder je bil veličasten razgled. Otroci radi gledajo podiranje. (Pride še.) janskih učiteljev moralo bi se storiti toisto za vzgojo dobrih hrvatskih učiteljev, da se bo moglo potc»m njih širiti nauk in vzgojo in napredek tudi v našem narodu. Poročilo deželnega odbora govori, da troški za povišanje zavoda (realnega gimnazija v Paz nu) ne bodo preveč nerazmemo veliki nasproti dohodkom pokrajine. Torej najmanje 25—30.000 K na leto veS, to naj je malenkost za nt>šo pokrajino! A ko gre za snovanje kake hrvatske šile — kakor smo nedavno čitali v službenem organu deželnega odbora — tedaj se jezite silno, ako je e. k. vlada določila kako ljudsko šjlo, ker da mora isto vzdrževati deželni fond ! Torej tam se jezite radi 500 gld., ki se trosijo za enega učitelja, tu pa se govori, da je 30,000 K malenkost! Pa zasmeh postaja še veČi, ko pravi š »lski odsek, da bo mnogo dobival od šolskih pristojbin, ki jih bodo plačevali učenci! (Pride še.) Politični pregled. V Trsta, 13. novembra 1903 , Deželni zbori. Istrski. V svoji včerajšnji seji je istrski deželni zbDr brez razprave odobril poročilo o deželnem pokojninskem zakladu za učitelje za ). 11+03. in 1904. V razpravi proračuna deželnega šol škrga zaklada za 1. 1903. govoril je na dolgo v hrvatskem jeziku poel. 8 p i n o i e in je slednjič stavil predlog glede spopolnjenja praznih učiteljskih mest, sestave novih hrvatskih šolskih knjig, podeljevanja podpor, glede vrtov pri ljudskih žolah na deželi in glede uč teljskih pripravnikov. Poročevalec iolskega odseka, posl. Vareton izjavil se je deloma v prilog deloma nasprotno raznim točkam Spinčićevega predloga. Deželni zbor je na to odobril one točke tega predloga, ki se tičejo sestave novih knjig in podeljevanja podpor brez obzira na narodnost. Posl. Vareton je na to obsojal postopanje vlade, ki troši velike svote i.a vzdrževanje nepotrebnih ntmških šol v deželi in je priporočal razdelitev učiteljišča v Kopru po narodnostih. Poel. dr. Laginja se je v obeh teh točkah pridružil izvajanjem prclgovornika. Na to je zbornica odobrila proračun šolskega zaklada. Posl. M a n d i <; stavil je predlog glede odprave vinske klavzule, kateri predlog je zbornica oikazala poljedelskemu odseku. Ko so se rešile še nekatere druge manj važne stvari, bila je seja zaključena in se je za danes popoludne napovedala zadnja seja. Nižjea v atrijski. Tudi v nižjeav-str jskem deželnem zboru vsprejeli so včeraj predlog po jedelskega odseka, ki protest ra proti vsakemu, tudi provizoričnemu podaljšanju vinske klavzule. štajerski. Včeraj se je nadaljevala proračunska razpiava. Med drugim se je sklenilo, da bodo od sedaj naprej tudi v Gradcu stanujoči poslanci dobivali dijete in se je deželnemu odboru naložilo, naj izdela nov dijetni red. Dalmatinski. Ker je vsled zahteve pravašev novoizvoljeni deželni odbornik Kor-laet (član narodne stranke) položil od borni-štvo, vršile so se včeraj nove volitve v deželni odbor in so bili isvoljeni : pravaša rtmodlaka in Ružev ć ter član narodne stranke Radić. Na to bilo je deželnozborsko zaseda- i nje zaključeno. V zaključnem govoru je deželni glavar I v č e v i <: izrekel željo, naj bi se med strankami dosežena sloga tudi praktično izvajala na korist domovini. Iz Dalmacije prihaja luč! Dru. Koert>erju in njegovemu oprodi dru. Handlu se godi kakor proroku Bileamu. Ta je hotel proklinjati, a je moral blag<>slovljati. Tudi g. Koerber gotovo ni namerjal se svojim načrt-im za infiltracijo germanizacije takega efekta. Tako si niso mislili stari njegovi nemški profosi, da se Italijani in Slovani skupno postavijo v bran. Ali ta dogodek ni niti približno takega pomena, kakor ie evo-Incija, ki se je izvršila v razmerju med Hrvati in Srbi pod utiaom germanizatoričnih poskusov Kuerberjeve vlade. Za kar so Be najbolj duftovi trudili brezvspešno in po če mer so hrepeneli vsi prijatelji Slovanstva : to je provzročil s presenetljivo naglico Handlov načrt. 25 let je od tega, odkar bo Srbi izstopili iz kluba narodne stranke deželnega zbora dalmatinskega, v nedeljo pa so imeli s Hrvati skupno sejo, v kateri se ni g asovalo več od kluba do kluba, ampak skupno in keiegijalno. Prvikrat po 25 letih so skupno Bedeli narodnjaki, pravašiin Srbi. Na pozdrav kluba narodne stranke, dra. Čingrije, je odgovoril Srb Vuk«t:'c, da bo iz tega semena mnogo ploda. > Obzore priobčuje nastopno brzojavko iz Zadra od dne 11. t. m.: »Srbski klub je danes oduševljeno pozdravil izjave s hrvat-tske strani. Srbski klub povdarja prepričanje, da je oživotvorjenje narodnih idejalov zavisno od zložnega dela Hrvatov in Srbov. Izjavlja, tla 8 tO zmaero narodnega nadela odpada zadnja rezerva srbskesra programa v pogledu / jedi n jenja Dalmacije 8 Hrvatsko in obljublja zložno delo Srbov na politie nem. kulturnem, gospodarskem polju za uresničenja idejalov našega naroda hrvatskega in srbskega. Dunaj menda ni še nikdar tako temeljito zgrešil svojega namena na našem jugu, kakor ga je to pot po zaslugi Koerberjeve državniške umetnosti iz šole — nemških strank! Obstrukcija v ogrski zbornici V včerajšnji seji ogrsae po«lan«*ke zboru.ee je ministerski predsednik grof Tisza predlagal, naj se postavi na dnevni red zakonski načrt glede kontingenta novincev. Tenu predlogu sledil je velik hrup opozicije. Posl. T h a i v je v imenu neodvienostne stranke izjavil, da je ista nasprotna temu predlogu. Na to sta zahtevala besedo posl. Hollo in Rakovt»ky. Predsednik hotel je zbornico povprašati, da li naj poslancema dovoli govoriti k dnevnemu redu, ali njegovih besed ni bilo slišati radi viharja, katerega je p »vzročila opozicija. Dvajset poslancev je stavilo zahtevo, naj se preide k tajni seji. Ko je predsednik na to dal izprazniti galerijo, podelil je besedo posl. Olaju, kateri je v imenu Košutove skupine izjavil, da bi bila ista sklenila m r z vlado, ako bi bila iata skušala zagotoviti v svojem programu madjarskemu jeziku tiate pravice, katere mu tičejo, ako ne v povelj-! stvu armade, pa vsaj na drugih poljih jav- j nega življenja. Tifza da je dvorjan, ki ne mrsli na drugo, nego da izvršuje voljo Dunaja. Posl. R a k o v s k v je govoril proti za htevi tajne Beje in proti Tiezovemu predloga. Posl. Hollo in Szederkenvi vprašala sta ministerskega predsednika, katero vojaško predlogo da misli prav za prav predložiti zbornici : staro, katera je bila le odgojena, ali pa novo. Govorila sta na to še poslanca Lengvel in Gabacvi, kateri slednji je imel dolg obstrukcijonistični govor. Nadalje so v svrho obBtrukcije govorili še posl. Varadvi, Udvarv, in slednjič Szoltan Papp, ki je govoril do jtolunoči. Na to je predsednik zaključil tajno sejo in po kratkem premoru otvoril zopet javno sejo. Položaj na Balkanu. Iz Bitolja nam poročajo: Macedonska ustaja je za letos končana, a ponovi se zopet prihodnje spomladi, čeravno je prebivalstvo ogorčeno nad voditelji, ker se ni letus ničesar izvojevalo. Težko pa bo prihodnja pomladanska ustaja dosegla tak vspeh kakor letos, in ne bo se ej pridružilo vse prebivalstvo. Narod po Macedoniji nahaja se sedaj v grozni bedi, ker mu za zimo primanjkuje vsega: stiehe, obleke in hrane. Po deželi nahaja se mnogo tujcev, ki revnemu ljudstvu dele podporo. Te dni bilo je tudi tukaj, v B tolju nekaj Amerikancev, med katerimi je bila tudi ena žena in kateri so delili miloščino med bedne kristijane. Ko so pa ti došli do turške vojašnice, so jih turki napadli in naoili ter jim vse pobrali, kar so imeli vrednosti pri sebi. Ta stvar se je prijavila oblastim in pridejo dotični vojaki pred sodišče. Obsodba pa bo gotovo zel6 blaga, kakor se tu vedno dogaja, kadar Turki zakrivijo kaj nasproti kri-stijanom. Ta primer dovolj jasno pokazuje, kaka z verstva se dogajajo v tej dižavi s srednjeveškimi ustanovami. Ako se že redni vojaki upajo tako brezobzirno napadati tuje podanike, si je potem lahko misliti, kako j»osto-pajo z ubogo rajo, ki nima nikake zaščite. Življenje VBakega pojedinca je tu popolnoma odvisno od samovolje kakega turškega vojaka ali Bašibozuka. veden, kateri razlogi bo bili, da je tržaški poluslužbeni list že sedaj napovedal to razpravo ?! Tržaški mestni svet. »Slovenec« je pisal te dni : V petek bili so ntši slovenski zastopniki v mestnem svetu tržaškem kakor vedno, na svojem mestu. Neustrašeni dr. RvbiCf je spravil s svojim govorom mogočno luško gospodo v grozno zadrego. »Nahajamo se«, je rtkel, »v čudnem poUžaju; izvoljeni Bmo sicer, a upravno sodišfie pravi, da volitve n so bile zakonite. Ali smo poslanci ali nismo? Kaj misli vlada, ki je sokriva te nezakonitosti ? Tr»-ba jo povprašat-, saj smo mi že od prvega začetka trdili, da so volitve nezakonite«. Rv dr je spravil gosp6do v škripce. Dr. Venezian mu je hotel odgovarjati, da bi potegnil voz laške stranke iz blata, a ni našel icrszov, da bi bil pobil neustrašenega dr. Ry> ari. A še več. Med Ryl afdvim govorom je bila na oni galeriji, ki je še pred nedo'gim časom rogovilila, pljuvala in spravljala naše zastopnike v smrtno nevarnost — smrtna tišina. Tudi laški poslanci, ki so še pred ned< lgim časom v mestni zbornici nevarno pretili dr. Ry* afu, so v petek po njegovtm govoru žaloBtuo po-vešali glave in niBO pokazali mkakih pestij in tudi ne zob. To je gotovo tudi pouk novih pesmi za nameravani koncert. — Ker je le malo ča3a do koncerta, opozarja se nove moči, da pridno zahajajo k vajam vsaki torek in petek. »Slovanska Čitalnica« v Trstu vabi Da društveni večer, ki ga priredi društvo svojim členom in povabljenim gostom jutri v Boboto 14. t. m. Začetek točao ob uri zvečer. Vspc.rtd : 1. Zaje: Ouvertura k operi »Graničan«. 2. Perbec : »Slovan« — Pot-pourl. 3. ») Ambrosio : »Canzjnetta« — violin -solo, b) Pierne: »Serenada« — vtolin-*olo, c) Popper: »Polonaise« — cello solo. 4. Gi-briel Marie : »Serenade-Badine«. 5. II »rny : »Jugoslovanskv melodie« — Potpouri. Slobodna zabava. Točke vsporeda bo proizvajal odd-lek orkestra tukajšnjega c. kr. pešpolka št. 97. Akad. tehn. društvo »Triglav« v Gradou je izvolilo na svojem II. rednem občnem zboru dne 4./XI. 1903., v >H t-lu Schimmel«,• za zimski tečaj 1903/4 sledeči odbor : Predsednik: phil. Ivan Jane, podpredsednik : phil. Ljudmil Hauptmann, tajnik : iur. Milko Kranjc, blagajnik : iur. Aleksander Hrašovec, knj žničar : phil. Davorin Vu-lavšek, gospodar: iur. Fran Kovča, odb. na- vspeh, ako šestorica moralno nad- mestn k: tehn. Milan Kurent; preglednika: vladuje v e 1 i k a n sk o i t a 1 i j a n s k o v e P™. Jos. Hac n, tehn. I. B.ngar; častni č i n o v mestnem svetu tržaškem! sod: iur. F. Laš.č, iur. Fr. Piehler, iur. *r. Vsa čast vrlim, neustrašenim voditeljem u> Pezdič, iur. Ivan Hizelberger, phil. Ivan žaških Slovencev !< Masten. Ne tako ! Pišejo nam : Pošten slovenski | V odgovor. Neke osebe govore o mem, obrtnik da se mu je dogodilo sledeče : da pošiIj,m svoje otroke v ital.janske šole m Sel je bil, kakor navadno, k nekemu narod- da italijanski govorim se svojo rodbino. To nemu podjetju, da mu iBto da nekaj za- ni res. Marveč je resnica ta, da moj sin služia. Da-si je ta obrtnik res naroden, ka Marij obiskuje šolo sv. C rila in Metohija kor je narodna vsa njegova rodbina, ee mu P" bv, Jakobu, II. razred. Vsakdo nai pazi je reklo, da mu ni lahko dajati dela, ker da ™ svoje otroke in n»j vrši svojo dolžnost, je — premalo naroden. Mi ne zamerjamo Pa *>o napredovala naša skupna stvar. x i i- i_ i - Anton Semulič. onim, ki so to rekli, kakor ne zamerjamo na- rodnemu podjetju, da oddaja d-*lo le Iju lem, ^ ^ .P^' ki čutijo in delajo za svojo narodnost. Za- Mohorjeve knjige. Knjige družbe sv. merjamo pa onemu ki j. (in to gotovo z ne- Mohorja za župmjo Novega sv. Antona so poštenim Damennm) napačno obvestil z*st..p Prišle in 9e ž* ™zdajajo. nike rečenega podjetja. Da tak obvestitelj ni njenih gg. pošten, dokazuie dejstvo, da e bil obreko- eam svojega posla, prosim, da bi se l^ago- vani obrtnik, katerega p »zna p^sec teh vretc volili gg. členi ozirati na to ter da bi prihajali že nad 20 let, vedno naroden, da si je uzel po k,.j,ge od 9. do U% ure predpoludne narodno čutečo soprogo in da je svoje otroke in <>d 1-4. ure popoludne. Ob enem naj vzgojil popolnoma v narodoem duhu. Več .e blagovoli vsak plačati udnino za prihodnje pa od revnega obrtnika ne m,re in tudi ne leto. Vodstvo družbe sv. Mohorja javl,a, da sme zahtevati. Zato se oglašamo na tem me- prihodnje leto lep molitvenik, kateri se stu z resnim posvarilom na adrts; obreko- m..re dobiti vezan za 6U st »t. (30 novč.) z valcev in jih rotimo, nuj opuste tako ne- rudečo obrezo in za K : 1 20 (60 nvč.) z lepo početje in naj rajše sami ekrbe, da bodo zlato obreza Naročbe za vezane molitvenike Ker je število ct členov veliko in ker imam tudi posnemali njega, ki je bil obrekovan. Ljubimo se med sabc in storimo si dobro kjer je to možno, škodoželjnosti pa naj ne bo prostora med nami. Pevsko društvo »Zarja« t Rojann je plačati o vpisovanju. Ante Stemberger, ul. S. Giovanni št. H, II. nad. >Iala tržaška kronika. — Truplo 72 letne starke v morju. Veraj priredi v nedeljo dne 15. novembra 1903. zjutraj so v bližini svetilnika izvlekli iz morja koncert b plesom v prostorih »Na rodnega doma« v Barko sijali. mrtvo žensko truplo. Pozvani zdravnik je konstatiral, da je truplo že več ur ležalo v Razpored: l.Novo-ad: »Jugoslovanska«, mor.u. Prenesli soje v mrtvašnico pri hv. koračnica, godba. 2. Iv. p). Zaje: »Večer Justu, kjer bo sorodniki pokojnice konetati- na Savi«, godba. 3. Iv. pl. Z*jc: »Himna rali identiteto. Ponesrečenka ali samomorilka Zvonimira«, možki zbor. 4. Smetana: »Pro- je 72-letna Kandida Mandini. Pred nekoliko dana nevesta«, godba. 5. Dr. Gust. Ipavec: dnevi je bila zapustila stanovanje, češ, da »Poročni zvon«, mešan zbor. 6. KUčič: »Mi- odhaja v svoje rojstno mesto B »lonjo. ruj srce moje«, duet, godba. 7. A. Julijev : i _ U m r 1 j e v bolnišnici oni »Tiha noč«, ženski dvospev, spremljevanjem mož y je bil v torek zvečer povožen od glasovirja. 8. Mihalič: »Kovač v gozdu« > tramvt-va na ulici Miramar, ne da bi bdi godba. 9. H. Vogrič: »Lahko noč«, možki mogli p0pred konstatirati njegovo identiUto. zbor. 10. Zierer : »Štajerska«, fantazija, godba. Redarstvena oblat-L je poslala v mrtvašn e:> 11. J. Laharnar: »Le pevaj«, mešan zbor. 12. A. Gerbec : »Moji spomini«, venec, godba. 13. /V »Djbro došli! Kdaj pajdete domu?« veseloigra v enem dejanju. Na koncertu in k plesu bo svirala \Vagnerjeva godba. — Petje bo vodil društveni pevovodja g. A. Gerbec. Zdčetek koncerta točno ob 4. uri popoludne bolnišnice fotogrhfa, da je f>tografiral mrtvo truplo. _ Težko telesno poškodovanje. 37 letni M hael Prešel se je nekaj sporekel z Josipom T. s Prošeka. Beseda je dala besedo in bestde so prinesle Ludo dejanje. Josip T. je potegnil »krivec« (rez,loj in je nasprotnika hudo ranil na rami. ttaui- Vstopnina na koncert 50 st., k plesu je zheždl in ga nitio še dobili do te laj. • 4 t X___I__ 4 i k _L. C!__] _ i! _— __1" __l\n l\IQni/lfl možKi 1 krono, ženske 40 st. — Sedeži pr vih 5 vrst 40 st., ostali sedeži po 20 st. Čitalnica pri sv. Jakoba vabi p. n. slušatelje »Narodnega vseučilišča« na preda- Ra; jenca so prenesli v tukajšnjo bolnišnico. _ Vreča kave je izginila/. voza voiniku Ivanu Skrbevcu, ko je vozil kavo iz sklad šča tvrdke Biu l v ulici bv. š k a r j e. Tržaške vesti Radi zmdDjfh občinskih volitev t Trstn se bo prihodnji mesec z >pet vršila razprava na upravnem sidišSu in sicer vsled pritožbe dr. Depangherja. »Piccolo« je rado- vanje, ki Be bo vrš lo v soboto v društveni Frančiška. Kave v vreči je bilo 60 kg. in je dvorani v ulici Concordia 1A (v prejšnjih ; bila vredna 120 K. Sedaj išče policija omgi, proBtorih »Delavskega konsumnega društva«). Predmet: »Obče pravice avstrijskih državljanov«. Predavatelj pravnik g. Fran Kle-menčič. Vstop za ude in prijatelje čitalnice svoboden. Mnogoštevilne udeležbe pričakuje odbor. »Slovansko pevsko društvo« vabi svoje cenjene gg. pevke in pevce na današnjo skupno vajo, katera se vrši v prostorih »SI. ki je bil tako spreten. B e r a č i c a, ki krade V delalnico tap-tarja Tocigla v ulici Gelsi je prtšla neka priletna ženska pros t miloščine. Ko jej je mož hotel dati par novČiČev je pa žena posegla po bližnj h škarjah, čtmur je bila pogled ca ta, da je Toeigl sprav 1 novce v žep, ženo pa v roke redarja. Škarje so jej izlezle iz ž*pa še le na policiji. Žana Čitalnice« ob 8. uri in pol. Naprošeni so vbi', pa je bila menda tega dne močno slabe voda se polnofitevilno udeležb, ker se prična lje, kajti ispuslovala^si je s svojim vedenjem 5 dnij zapora. Kadi alere škarjami se bodo seveda posebej vodili računi. Nesreća Da delu. J>anes> o poludne dogodila se je na gradnji neke nove hiša v ulici Leonardo da Vinei zopet velika nesreča. Iz višine četrtega nadstropja padel je namreč v notranjost hiže kakih 45 let star zidar Marka V u kore ta in se težko poškodoval. Vukoreta je namreč hotel sneti svoj jopič, ki je bil obešen blizu dvigalnika, a je o tem zgubil ravnotežje in padel v odprtino. Gradnja hiše je poverjena tvrdki Miani A: Bas« hiera. Na lice mesta došla je komisija, sestavljena iz preiskovalnega sodnika dra. Barzala, redaratven* ga kancelista Skoka in redarstven« ga nadz rnika Ro*smana. Ranjencu podelil je prvo pomoč zdravnik se zdravniške po#taje, na kar je bil prenesen v bol-nišn co. — Radi te nesreče dr. Barzal ni dal še nik<-gar aretirati. Vremenski vestnik Včeraj toplomer ob 7. zjutraj ob 2. uri popoludne 13 7 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7*J7 3 — Danes plima ob 6.20 predp. in ob 5.54 pop.; oseka ob 0 13 oredpoludne in ob 11.41 popoludne. Vesti iz ostale Primorske X Pastir izgubil oko. Na Munah sta pasla dva past rja vsak svojo čredo. Eden teh je zagnal kamen proti drugi čredi, a je o tem zadel pastirja v glavo ter mu je izbil oko. S ninja že spravi na ja-no ali se je le nesreči pri »etili, ali pa se je zgodil zločin. X Popravek. Iz Podgrada smo prejeli : »Slavno uredništvo »Edinost« Trst. V ceDj. Vašem listu od 10. t. m. št. 255 čitam mično dogodb eo: >Burski vojak pone«rečil blizu Podgrada«. Ker v navedenem članku je vse pretirano, prosim v z mi nI u $ 19. tiskovnega zakona, uvrstiti v Vaš cenj. list nastopni popravek : »Res je, da je gospod I. Petrič prisedel 3. t. m. na poštni voz, ki vozi zvečer od tukaj ua 11. Bistrico, a res n;, da se je ravno on*-ga dn«i vračal iz južne Afrike ; namreč re* ie, da je pršti iz I irije baje dne 18/10 1903 na ženitovanje k svojemu bratu c. k. gozdarju v Podgradu. Ni res, da se je k"nj »plašil; res je, da »e je zavor poštnega vo»a pohabil vozeč nizdol. P »stilJon A't m Bubnič je spretno skečil raz Vi za a ne tako g. Pttr č, kateri je še ostal na vozu in čez nekoliko še le se je prejel tA svetiijk » puštn^g* voza in žnjo vred skočil v cestni jarek (ne prepad). Ni res, da se je voz z g. PetriČem in vozniki.m vrel zvrnil: res je, da je voznik konja in voz Ustavil, brez da bi se bila pri petila neer» ča. nečno omenim, da postni voz ni tako nero.ien kakor ga smatra Vaš dopisnik — ker je sličen drugim poštnim vozom kakor predpisuje c. k. poštno ravnateljstvo. Na(>enjale so se gore, in porodila se je miška ! P dgrad, 11. nov. 11*03. S spoštovanjem Faustin Petech c. k. poštar.« Pripomba uredništva gospodu Kaustinu v Podgradu. — Meritorna stran tega popravka oas ne briga. Tudi smo malce preveč oddaljeni od Podgrada, da bi mogli soditi, kje je resnica: ali nft etrani našega dopisnika, ali g. Faustina Pet* eha. G. Faust i q Petech nam prihaja s tistim prosUil m £ 19 tiskovnega zakona. Da smo iskreni: mi se ne čudimo g. Faustinu Petechu in mu ne zamerjamo, da nam prihaja s tem straši om, katerega se Često radi poslužujejo — g. Feustin naj nam ne zameri — tisti ki n malo prav! Mi ne zamerjamo g. Faustinu njegovega sklicevanja na £ 19. On, siromak, ne umeje, da dostojanstveni listi popravljajo storjene morebitne pogreške že is — lojalnost1. G. Faustin ne ve tega in mi mu ne zamerjamo. Saj v stranki, v Istri, kateri pripadata v Podgradu: nekdo, ki se krega po ulicah s prodajalei pomaranč, ako isti ne govore laški, in pa — — — gospod Faustin Petech, v tej stranki se ni še nikdo učil — lojalnosti ! Vedi torej g. Faustin Petech, da »Edinost« popravlja rada že iz lojalnosti, a vedi, da jo ne more siliti noben § 19. tiskovnega zakona v priobčevanje popravkov, ako ti popravki ne odgovarjajo za h te vam istega tiskovnega za kuna, pa makari da je v njih tudi senza-cijonelno sporočil, da »voz je stal po konci na 4 kolesih« ! ! < Iz Dekani. »K. S. izobraževalno društvo Marijinih otrok« v Dekan h vabi na z a b a v o, ki jo priredi v dvorani Kon-sumnega društva« v Dekanih v nedeljo, dne 15. novembra 1903 na »S avje sv. Stanka« ob. '1. in pol uri popoludne takoj po bleg -slovu. Društvo namerava ustanoviti »Tambu raški zbor«. Prihod in darovi se porabijo v ta namen. Vstopnina 15 nvč. Velecenjene gg. domače sosede, prijatelj* in dobrotnike vabi na obilno udeležbo Odbor. X Iz Ricmanj. Dne 15. t. m. priredi — kakor smo že javili —, tuk^šnje pev-ko in bralno društvo »Slavec« svojo veselico. Boji za slovensko begosluženje so ovirali naše društvo, da ni moglo poprej prirediti veselice ter je moralo odlašati z isto do posled njega časa. Za čaaa z.idnjjb volilnih shodov v tržaški okolici in v Trstu so se vselej mestni in okoličanski Slovenci spominjali na Ric manjce in nam izražali svoje simpatije. To nam je dajalo poguma, da smo vztrajali v boju za našo in vseh Slovencev pravo. Toda ta boj ni še izvojevan, ampak trebalo bo še cadalnjega truda in bojev. Ne treba mnogo praviti, kolikega pomena je elovansko bogo služenje za nas tržaške in istrske Slovence ; saj bi s to pridobitvijo postavili močan jez nasproti italijanizaciji in germanizaciji naše domovine. V tem boju treham i pr*d vs^m moralne opore, trebamo simpatij od strani naših rojakov. Sedaj je zopet lepa prilika to, da nam naši bratje v Bregu in po tržaški okolici in v mestu pokažejo Bvoje simpatije e tem, da se v nedeljo v obiluem številu udeleže naše veselice. S tem bi bili mi Riomanjci duševno in moralno podkrepi eni v našem boju ter bi s podvojeno močjo nadaljevali zapričeto delo. Ni se treba bati, k-r bo vesel ca na planem, kajti dot čni prostor bo lepo pokrit in dobro zavarovan proti m<-r» bitnemu nekoliko mrzlemu vremenu. Naši krčmarji so obljubljali, da bod » točno strogi: goste z jedjo in izvrstno »Brežanko«. Tudi železn ška zveza je jako ugodna, kajti ob 2. in pol uri popoludne odhaja zabavni viak z državnega kolodvora pri Sv. Andreju in se vrača iz itiemanj ob 9. in pol uri zvečer. Torej v nedeljo na svidenje v Ricmanjih. ODBOR pevskega društva »Slavec« X Italijanski špion ! ? Iz Podgrada : Dne 10. t. m. je žendarmarija prijela nekega sumljivega človeka, ko je v Obrovu sedel na nekem kamenu ter risal pokrajino. Ime mu je Peter Zerman in je doma iz Belluno v Italiji. Priznal je sam, daje bil jčastnik v italijanski armadi, na kar ga je orožnik dovedel pred sodnijo v Podgrad. Na zaslišanju je prišlo na dan, da je isti pred kakim mesecem v enaki zadevi pred preiskovalnim sodnikom nekje na Goriškem. Pri sebi je imel hranilno knjižico, na katero je pred nekaterimi dnevi v Trstu vložil 2000 kron — ter 40(H» kron v zlatu, same cekine po 20 kron. Ker je bil isti slabo oblečen (imel je raztrgane čevlje in hlače) ter je spal na vadno v kakem h evu, je na sumu tem bolj, da ni imel pravih namenov, ali sodnija ga je izpustila — ker je imel baje Bvoje listnice v redu. Kaj je tak človek iskal po naši j krajih? Ga je-li morda privela semkaj krasota na rave ? (5000 kron aenarja in laztrgana obleka — to se ne vjema popolnoma. Vesti iz štajerske. — Alt je potegnil drusr veter ?! Kakor znano čitateljem obstoje v Celju in Mariboru kurzi za — nemške avskultante. Nedavno temu je bilo odločilo više deželno sodišče v Gradcu, da slovenski avskultantje smejo sicer vstopiti v te takozvane slovenske kurze ali brez nagrade 200 K, ki jo dobi vajo nemški avskultantje za obiskovanje tega kurza. Imeli smo torej nečuven slučaj, da so nemški avskultantje uživali prednost pred slovenskimi : da so dobivali nagrado za svoje nepoznanje slovenskega jezika, slovenski avs-Kultantje pa — več dela ! Sedaj pa je doznnl »Slovenski Narod« iz Gradca da je više deželno sodišče naenkrat opmtilo to svoje stališče in je odločilo, da bodo odslej tudi slovenski avskultantje, ako bodo ob skovali rečeni kurz, dobivali nagrado 200 K. Vesti iz Koroške. Šolski zistern na Koroškom — škandal. V »Mm« čitamo ta le dopis iz Lt š pri Preva j h : »Tretji dtželni jezik, to je jezik mutcev, bodo morali uvesti na naši dvorazrerlni, do z laj utrakvistični šoli; zakaj otr< ci so vsi Slovenci, učitelj in učiteljica pa trda Nemca !! Otroci ne umejo nemški, učitelja pa ne slovenski, in ako se hi čejo porazumeti, ne pre • staja jim druzega, nego da si pomagajo aakor mutfi — s kazanjem. Ubogi učitelji, še bolj ubogi otroc ! Kakšni pač ludo uspehi ? Škoda, da ni zdaj kje kaka sve tovba razstava, da bi tam razstavili to čudno fabriko, v kateri se v najkrajšem Času iz Slovencev delajo N me i, iz pro^uj*inib, uka željn h otrok zabiti, neobčutni — butci. Ves svet bi se za njo zanimal in bi strmeč obču doval velike misli in zdrava pametna peda gogična načela našega deželnega š »Iskega n veta. in njegovo b agi »čuteče Brce za nas Slovence. Naš deželni šolski svet bi dobd gotovo prvo darilo. Tem gospodom se pač srce smeji, ko nam srce k rva vi !« »Mir« pripominja : »Dodatno se nam poroča : Zgodila se je sprememba. Novona-stavljena nč teljica g.oa O gi Jarić, ki je slo v?nŠčine popolnoma nezmožna, a je morala vzlic vsemu protivenju sprejeti pouK v pr vem razredu, je sedaj vendar prestavljena iz Leš na »nemško« šolo v Prevaljah. Trebalo je nekaj časa, da so tu li više glave pr š e do spoznanja, da tako ne gre in je nespametno tako oči vidno upirati se z iravi pameti. A vsekako ostaja t> imenovanje značilno za po stopanje visokega deželnega šo skega sveta. Na L še so poslili nedaj g.co Rg^r iz Pre-valj, ki je tudi Nemka, a pozna men la toliko tukajšnje slovensko narečje, da se b mogla z otroci razumeti, dasiravn o sama to zanikuje! Bomo videli! Brzojavna poročila. Spremenjena instrukcija za depozitni urad civilnega sodišča v Trstu. DUNAJ 13. (B.) »\Vener Zeitung« objavlja naredbo minis'erstev pravosodja ii» financ v sporazumljeiju z najvišim računarskim dvorom, s katero se spremi n j «jo, oz roma spo polnjujejo nekatera dok č la civiinosodisčneir* depoz'tnega urada v Trstu glede razdeljevanja poslov za nadzorovanje žrebanj vrednostnih papirjev na tem de; oz t> em uradu. Stanje naučnega ministra. DUNAJ 13. (B) B Ijetin o stanju mi nistra Hartela, izdan danes zjutraj, konstar x, trajajoče bolečine vsled lokalnega vnetja. S.anje telesnih moči ni neug iduo. Tudi danes je cesarjev orionančni častnik povprašal po bolnikovem tt^mu. Lord Koberts obolel. LONDON 13. (B.) »D.ily Telegraph« doznsje, da je maršal lord Roberts obolel na vnetju pljuč. Strajk rudarjev. MIES 13. (B.) V rovu »Austria« pri Tainitrli navstal je splošni štrajk rudarjev. Volitve v praski deželni zbor. BEROLIN 13. (Volitve volilnih mož.) Do 3. ure p' poludne je bilo znanih 279 izi- ' dov volitev iz 170 volilnih okrožj. Kakof 1 gotovo izvoljene je smatrati 87 konservativcev, 29 svobodnokonBervativnih, 27 členov cen-truma, 51 nacijonaln h liberalcev, 20 členov svobodomiselne ljudje stranke, 4 členi svobodomiselnega zjedinjenja, 2 Danca in 3, ki ne pr padajo nobeni frakciji. V r> volilnih okrožjih se ni prišlo do odločitve. Stanje cesarja Tiljelma. POTrfDAM 13. (B) Biljetin o cesarjevi bolezni ee glasi : Ker bol š*nje stalno napre-;duje, izda se prihodnji biljetin še le po-jutršnjim. Iz Ogrske zbornice. BUDIMPEŠTA 13. (B.) Ko se je zopet < tvorila javna seja, v kateri je posl. Bakanvi j otvoril debato o dnevnem redu so govorili Geza, Papp, Ratke v in Lengyel. Na izvajanja t^h govornikov Bta odgovarjala predsednik Percz»d in ministerski predsednik grof Tisza. Poslednji je izjavil, da je v glavnem opozicja odgovorna na sedanjih odnošajih. — Tretje-letn ke je po obstoječ-h zakonskih določilih trožno tud po 31. decembru kakor rezerviste pridržati* Govorn k je protestiral kakor O/er in kakor patrijot proti temu, da skuša «> poz c j a s prirejanjem zaključanih sej preprečati razpravo o toli važnih zakonskih nnčrtih. Tako postopanje je označil govornik kakor otročji štrajk. R idi t>h besed je navstal na strani opozicije velik hrup in čuti je bilo klicev : Na red! Opozcja ji calih 10 minut ovirala m n'sterskega predsednika na njegovem govorjenju. Predsednik Perczel je izjavil, da v besedah ministerskega predsednika ne vidi ni-kakega raržaljenja. Po govoru ministerskega predsednika, ki je bil od strani večine vaprejet navdušenimi Eljen-klici, je bil vsprejet predlog, ki je določil, da bo danes ob 10. uri pred polu Ine seja s predlogo o novine.h na dnevnem redu. BUDIMPEŠTA 13. (B.) — Zbornca poslancev. — Po daljši debati o zborn enem oprevilniku prešla je zbornica k razpravi o vojaški predlogi. Sadaj govori minister za d- mobranut' o. izdajatelj in odgovorni uredni* FRAN tiuumk. Lastnik konsorclj lista „E d I n o 8 t". Natisnila tiskarna konsorclja lista ..Edinost'* v Tr«*i X K Svoji k svojimi ZALOGA K X | pohištva« gg dobro poznane ^ « tovarne mizarstb zaarnge v Borici (Soltau) $ vpinane zadruge z omejenim poroštvena ^ 5 prej ^nton Černigoj || Trst, Via di Piazza vecchia (Rosariu) 2 št. 1. hiša Marenzi. 5 Največja tovarna pohištva primorsie dežele g £oiidnost zajamčena, kajti lea ae osuši ^ v to nalašč pripravljenih prostorih s tem-W peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobne, nao-deroi sestav. Konkurenčne oene. Album pohištev brezpl&6*a W jg Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi ulica Tesa št. 52. (v lastni hiši.) ZALOGA: A. Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Hnatrov&n oenlk brezplačno ln franke. ažno naznanilo za krčmare in restavraterje! V dobroznani poznani zalogi stekleninej in porcelane tvrdke Jakob jfirseh V Trstu, ul. Cavana 6. (nasproti škofijski palači) se nahaja velikanski izbor kozarcev in vrčkov vsake oblike in velikosti. Brezkonkurenčne cene. Sprejem« zavarovanje človeškega živ-jen.a po najratnovMtoejSib kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko no-beoa druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt c zmanj^ujočimi se vplačili. Vnak član ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLAVI JA" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine prito požarnim škodam po najnižjih Orjnah £kode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. <6 te iS & & & (S m Salvator balzam (Liquer aromatic) Najuspešnc'šc domače zdravilo proti trganju (migraene), zoboboli, glavoboli, zagrlenju ter raznim želodčnim in črevnim boleznim; zdravi mater nico, jači vid ter je v vsakem pogledu univerzalno domače zdravilo prve vrste. Cena omotu od n stekleničic z navodilom 5 K ako se denar pošlje na spodnji naslov. • zdravi hitro in temeljito od starih časov vže poznano domače zdravilo — Trpotćev sok. Cena stckleuici z navodilom, ako se denar naprej jtošlje poštnine prosto K 2.40. NASLOV ZA NAROČHE: LEKARNA H ..SALVATORJU" Fr. Rinil. VARAŽDIN kbr. 103. Kašelj 3* m m m § P m Odlikovana na Dunaju se zlato kolajno in - - častno diplomo. - - 0d'&VainoTn 86 Olllll!ll4 lO^fM -zaslužnim križcem - za čopiče in ščetke IVAN ANGELI ulica Ganale štv. 5. (nasproti cerkve >v. Antona novega.) Edini specijalisti za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopičev ; lastna specijaliteta čopičev za barvanje s pokostjo. Pleteni naslanjači francoskega sestava in nedosežne kakovosti. fSc ne boji nikake konkurence glede zmernih cen kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro da se ne zamenja moja trvrdka s konkurenti jednakega imena. XXKXXX i XXXX«XKXXXXXXXXXJCXXXXXXXX jflnton Sanein pok. frana TRST. Ulica Barriera vecchia štv. 11. — TRST. Velik dohod fnštanja releur v najnovejših risanjih. Zaloga perila in imbotiranih p ogrinjal. zimskih srajc, srajc od fušfanja ter belih v velikem izboru kakor tudi ovratnikov in kravat. Snovi od same volne za obleke za ženske ter vže izgotovljene obleke za dela.ski K X X x M X 'uaui od e>fa|qo "ez oJ§B|g — aoA^iep -ez -ezBqujoq po ap^jj-j *—Z op 09'3 *PI® P° bujjns b69uoouj po obu buizouui b^h^A •uspo*"! *p?i 'sfu^ns afu?JAod 'a^o-rjo ui a^zotu ez 33pjqo -ioqzi i^sue^tid/^ XSHX - 2JSO(i 9iiop voli l - £SHX OSHSAlUn |-IUiB>(9|qO ! LU 1 U 3 [ |AOJOSZ| Z EUjAOSi} t? A O fij ^ X M X Vi X se x X stan. mi^m* IC Zlatar DRAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo na novo stvorjeno prodajalnico zlata-nine. »rebrnine in žepnih ur. — Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. > ? f ■ > ? f m > f Posojila. ne manjše od 10.000 kron na hiše, zemljišče, dedsčine KAROL OFNER V lica Caserma štv. 6. - TRST. - Ulica Caserma štv. 6. (Posredovalci izključeni). Urar F. Pertot J^J Torre bi»n<*a Prodaja srebrne ure od 3 gld. i naprej, zlate ure od 8 glđ. naprej. Izb» r sten 1 skih ur, reeoiat '»jev i. t d. Popravlja vsako- ; vratne ure i>o jako zmerni ceni. 30 malih stanovanj kuhinjo se takoj odda v ulici lmlustria iu uL Guardia v tičali Stolfa. Pisarna v ul. Giuliaui Se 20 A, 1. □a Istr. od 1—2 in 5—7 pop. Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - ulica delPIudustria št. 1. - Trst. Cementne plošče umedene od 25 in 33 cm, sestvogalne plošče od 20 in 25 cm po K 2.— Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne boji nikake konkurence bod si glede cene ali kakovosti blatra. Gostili „Pri Martinu" ulica Belvedere 17. 12 gld. Jopiči is snovij od 3 do 8 gld toči vino istrsko Črno in vipavsko snovij od J -4 gld ravno take iz najfinejše volne '--V, od 4.:>0 do 8 gld. \ elik izbor iinih [> »vrsmkov v belo po najnižjih cenah. barvah od 8do gld. Volnene obleke z 1 otroke Kuhinja preskrbljena je vedno z mrzlimi oi 3—12 let od 2.5'> do 0 gld; isti iz platna od 1 in gorkimi jedili. — Cene zmerne. do ? S1J- Haveloki 'Loden) /a moške, dečke in J 'otroke po zelo zmernih cenah Hlače od moleskina za delavce (jz lastne predilnice v Korminu). Močne srajce lastnega izdelka po 1.20 gld. Zaloga jopičev Orleans, platna, črnega in barvanega satena za pisarniško osobje. Bogat izbor snovij za moške obleke toli na meatr koli za naročbe po meri, koje ne izvrže v slučaju potrebe v 24 urah. JAKOB BAIV1BIČ - trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jest vi 11, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Naj fine je testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, ovso in otrobi. Razpošilja naročeno blaga tudi na deželo na debelo in drobno po jako nizki ceni. OOOOOOOOOOOOODOO Prodaja manifakturnega blaga SALARINI v ulici Ponte della Fabbra št. 2. in podružnica „Pa citta 9i £on9ra" ulica Poste nuove št. 3. (Brunerjeva hiši ------ Izgotovljene obleke za moške, dečke iu otroke Moške obleke od G..'»0 do 24 gld ; za dečke od 4 do Hlače iz Z ob.ieu obisk se pri poreč a Martin Mure. Operater kurjih očeh odlikovani specijalist &I0RDANI ki ordinira na Ccrso štv. 23, II. nadstropje, naznanja vsem, ki trpijo na knrjih očeh ali vsled zaraščenih nohtov, da iste OOOOOOOOOOOOODOO Pri svetem Antonu Padovanskem. Prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst. Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo). Trajna razstava in izključna zaloga za Primorko vsakovrstnih kipovpovsem uua« uu-iv« i^a i Uda 1» di imI zine-i, ronnkega kartona, opeko ali lesa razpel v vseh velikostih. Lastna delainica p anet, dalmatik, pluvial, roketov, kvadratov, kolarjev ;. a* it ». 1 v s-u rj<» f« imI v-akovr^tne veziiine, ziiuve itd. Zaloga sveč in čistega čebelnega voska kaKor tuiii mešane sveč-e I. m ia 11. »^tt. jmmIo««. vtLCd., Križcev in avetiuj vsakovrstnih. j LaiiCa izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic m vsakovrstnih drugih del X s adaeih r. t* ^i^eariju, iz\ršij«» »e vtZi.nja (neami) najfinejša za zastave, pregrinjala idr. \ Zaloga mie-alov, rituiiov, diuruov ter br« zš evilno drugik mtšjih k.Ljiži'% ^ s veius kuv^veUiO, ke huv .n ciborjev se srebrn m pokiov>>ra. C popravlja se vsakovrstne stvari. Jfaj se poskuša prepričati so o ngodnih cenah. Zahteva naj se hrezdlaeni eenik. l takoj odpra-i po neki po- j^^ujkov sebni metodi, ki ne prov- J zroča nikakih bolečin. t ena od ene krone Čevljarska proda alnica, ki di-bro vspeva tir ima mcog>od-e pro K lin .-st «. I < nuxK*x****xnK*xx FO TOU K V V Peter SVI i a n i TRST — CORSO št v. 41. — TRST. Izvršuje vsako naročbo z največjo točnostjo in dovršeno umetnostjo v platinotipijo, slike na bliščeč pa-ulico Riborgo št. 25 po domače P>r, skupine, konje in opravo, arhi-k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste tekture, notranje stvari, ponare-obuvala za moške, ženske 111 otroke. . T . .. . - 1 , v Sprejema tudi narocbe na po- Isti popravlja male stvan brezplačno večanja v vsaki velikosti od 12 K ter sprejema naročbe vsakovrstno obu- naprej. Vse po zmernih cenah. XKKXXXttXXKKXXXXX za operacijo ni nič. ako se pomisli na velike dobrote, koje se takoj zadobt?. t/C Svoji k svojim O B U V A L A. — Dobro jutro ! Kani pa kam ? — Grem knpit par Čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v valo na debelo 111 drobno. Lastnik : Peter Rehar, LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI 9+ Poln o vplača ni akcijski kapital K 1,000,000 Kupuje in prodaja lic Trste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz Fromese izdaja k vsakemu žrebanju. Špitalske ulice štev. 2. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale - kupone. - 1 - —: Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurznl r - ■■ ■ izgubi --—'■— ■ Vlnkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Bskompt in inMamso menic, WtC Bor—t« naroSU*. Podružnica v Spije tu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. = Promet a Čeki in nakaznicami. :