(VlŽS/om
Ameriška Domovin/i
/adVOERlG A ItH-HO IWIE
AM€RICAN IN SPIRIT JFOR€IGN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 5, 1963
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€A
STEV. LXI — VOL. LXI
h naravnim pride še političen potresi
Ruševine Skoplja nudijo nasprotnikom “g o spodarske izgradnie” zaostalih predelov Jugoslavije nove razloge.
CLEVELAND, O. — Komuni-sti so vtikali v gospodarsko zaostale kraje na jugu države bi-1’jon za bilijonom in nadaljujejo z vso vnemo tudi sedaj s to Politiko. Severni del Jugoslavi-le s tem ni zadovoljen, ker ve, slabo iso se obnesle dose-^anje investicije v Črni gori in ^acedoniji. Sedaj je ta nezadovoljnost dobila novo snov: ru-sovine v Skoplju.
Zadnji skopljanski potres je okazal, da je bilo vse, kar so oniunisti zidali po vojni, zida-3 a^0> površni in zanikrno. Dru-fiače se ne bi mogle moderne noVe stavbe pri prvem potres-V’ern sunku isesedati, kot da bi 1 e Iz peska. Počemu je pa su-j*'k Vzdržalo toliko stavb, ki so 1 e Postavljene pred drugo sve-.”vno vojno? Skratka: Skoplje Pokazalo, da komunisti ne ^naJo samo izbirati pravih mest stavbe, ampak da jih tudi ne ;najo fundirati. Nasprotniki re-■Irn^. Prlclno računajo, koliko ito zabil v nekdanje skop-l.anske stavbe in sedanje ruše-vjne- Naračunali so veliko šte-' 0 bilijonov, ki so pa zaenkrat Samo ocene.
^ Tito sam je v zadregi. Ako rnCeni %5do nizko, bo , dobil v ani podpor in posojil za obno-Skoplja. Ako oceni škodo ^ S°ko §a bo pa domača kritika '^'Jemala, zakaj je zabil toliko ^apitala v stavbe, ki jih potres k°t burja podira v sklade ta°2ena P°^ena- Skopljanska Ika-^ r°^a je torej postala nehote s )V ^°haz, da komunisti niso in*aso'3ni za dobro preračunano
Vestiranje.
6(ak	še vedno
^tnžuje” pogodbo o c^canju preskaršanja
Pravi^^’ ^em’ — Uradni krogi "stud'°’» v^a(^a še zmeraj Gani 'ra znano po'godbo o kon-strep Preskušanja atomskega va r,1V1a’.^'a študiranjem se skri-da y6 ^ ^ru§eSa. Bonnska vla-
sati hrn3 hoČe P0g°dbo podpi-nij^ , 1 Ulbricht kot predistav-
Pe vi? 1odnonenaške komunistič-Wade, ki je
vlad
Adenauer jeva HrušJe—1"0 ne Prizna'
H!ac-J1iev b° iisto gotovo 2a to,
l}°znal ^ biI tudi’ ako ne bi lišča 0 Učnega nemškega stajo n'noT . asb*n§tonu pa mora-do rpirati Adenauerjevo vla-^a, a] 0ravno j^m ni dosti do te-Ulbri'^1 Pogodbo podpiše tudi Ne nt ali ne’
bi Prečei S° dalje, našli v Pogod-b°lj v i pornanikljivosti, ki go donu • k°riSt Moskvi kot Lon-^jprei11 Washingtonu. Radi bi ^Piu ^^Vlded> kaj bo rekla k
javnost. Naša pa nemške via
adrni amerižka
he maCija .........^ v.-
kler n; °re s'bti na podpis, do-Paše„a Pogodba odobrena od
k° zavlS^nata' Zato Nemci lah-avlacujejo s podpisom.
V ramenski prerok pran:
Vzporeden Welland prekop bodo gradili
Kanadska vlada je objavila načrte za gradnjo vzporednega prekopa, ki bo o-lajšal promet skozi Welland prekop.
OTTAWA, Can. — Vlada je objavila, da bo predložila parlamentu n ač r t e za gradnjo vzporednih zatvornic pri Welland prekopu, ki je sedaj glavna ovira naglega prometa od Atlantika, po reki sv. Lovrenca in v Velika jezera. Računajo, da bodo nove naprave stale okoli 180 milijonov dolarjev.
Welland prekop veže jezeri Erie in Ontario, sestavlja
Novi grobovi
Veronika Burdick
Po dolgi bolezni je preminula v Euclid Glenville bolnici Veronika Burdick, rojena Or-sag, z 19421 Pasnow Ave.
Tukaj zapušča soproga Charlesa. Hčer Donna je umrla leta 1942. Rojena je bila v selu Draga na Hrvatskem, kjer zapušča brata in več drugih sorodnikov. Pogreb bo jutri dopoldne ob 10:30 iz Jos Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. na Highland Park pokopališče.
Joseph Samargo
V	Huron Rd. bolnici je umrl Jcseph Samargo ml., star 34 let, stanujoča na 950 E. 144 St.
Zapušča soprogo Stephanio, roj.
Selock, očeta 'in mačeho v Rees-villu, W. Va., brate in sestre:
Anno Gallo (W. Va.), Johna (Baltimore, Md.), Katie Stocks (Calif.), Frances, Paula, Jacka,
Patty (W. Va.), Dorothy Heck (Pittsburgh), Josepha Barish (Tenn.) in dr. Louisa Barish (Cincinnati). Mati Mary in sestri Mary In Josephine so umrle pred več leti. Rojen je bil v Fairmontu, W. Va. V Cleveland se je preselil pred 10 leti, zaposlen je bil v Fisher Body Co.
Pogreb bo jutri zjutraj ob 8.45 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Jožefa ob 9.30, nato na All Souls pokopališče.
Mary Dobravec
V	soboto zvečer je doma na ll91 E. 71 St. umrla 72 let stara Mrs. Mary Dobravec, rojena v vasi Skopice, od koder je prišla pred 50 leti Njen mož Valenti-! prastari oče, brat Ludvika, ne je umrl 1. 1931. Zapušča hčer J franka in Terezije Ivanc (v Albino. Bila je članica Macca- ^ovenUi) • Pogreb bo iz Grdi-bees 493 L, Podr. št. 25 SŽZ,'novega pogreb, zavoda na 3DZ (št. 2) in Oltarnega dru-|Lake Shore Blvd. v sredo do-štva pri Sv. Vidu. Pogreb bo poldne. Kraj in čas še nista v sredo zjutraj ob devetih iz določena.
Zakrajskovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na pokopališče Kalvarija. Tru-
Elolmški stroški rastejo in bodo rasiii še dalje
CHICAGO, 111. — Zveza a-meriških bolnic je objavila številčen pregled, kako go rastli bolniški stroški tekom zadnjega desetletja. Dočim je 1. 1953 znašalo povprečje še $18.25 na dan, je doseglo letos že višino $36.80. V desetih letih so torej stroški narastli za vpč kot 100/i. Ako dodamo k čistim bolniškim stroškom še ostale,' se povprečje dvigne zopet za svojih 25%. Zato so celotni tedenski otroški narastli od $149 na :$279! Vsi ti podatki se nanašajo na običajne splošne bolnice; specijalne bolnice so seveda dražje.
Stroški bodo še rastli, kot trdi
ga!poročilo. Že sedaj je treba ime-skupno 8 zatvornic, ki dviguje-j^ na 100 bolnikov' 237 usluž-jo in spuščajo ladje iz jezera v bencev’ Pa n101'9!0 bolnice naje-jezero. Gladina jezera Erie je ma,,a zmeraj nove kvalificirane
Povrhu pa rastejo
plače, ki so pa
sedaj podvoje-lPri Vl3em tem še zmeraj prime-
V bolnicah, ki so registrirane v Zvezi, se je lani zdravilo nad 26.5 milijona bolnikov. Stroški zanje so znašali nad $10 bilijonov.
_______ _______ Erie je'xnaiu zmeral
za 327 čevljev višja od gladine delovne sie. jezera Ontario. Tri od osmih j^d' mezde in
zatvornic so že -----j ______j-
ne, poleg ostalih petih pa bo rcrna niz^e-treba zgraditi nove vzporedne.
Računajo, da bodo nove zatvor-nice omogočile 60 odstotkov več prometa skozi prekop.
Pri gradnji vzporednega prekopa, ki naj bi bil kogčan do 1. 1968, bo skozi štiri leta zaposlenih stalno okoli 4,000 delavcev.
Kanada ima v načrtu zgraditi kasneje vzporedne prekope z zatvornicami tudi pri Cornwallu in Rockwayu, tako da bo mogoče pluti ladjam iz Atlantika v Erie jezero ves čas po kanad-
Gene na dsbsta ra kavo hi rčšdii s&abHfcgraii!
ski strani meje.
Emila, 6-krat stari oče, 7-krat
plo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih.
Louis Hoffert
V Mentor Way Willa Rest Hoče v Mentorju, Ohio, je umrl 85 let stari Louis Hoffert, doma iz Zagradca na Dolenskem, od koder je prišel 1. 1893. V Zavetišču je živel od 1. 1954, ko mu je umrla žena Mamie, roj. Sterle. Bil je oče Edwarda, Franka in
Valeria Jarus
V Euclid Glenville bolnišnici je zadeta od kapi umrla 57 let stara vdova Valeria Jarus s 77 Magnolia Drive, rojena Bills v Duboisu, Penna., od koder je prišla v Cleveland pred 18 leti. Zapustila je hčer
WASHINGTON, D.C. — Svetovna cena za kavo pada nepretrgoma že od 1. 1957. Takrat je bila povprečno pol dolarja za funt, danes je korpaj dobrih 30 centov. To pomeni -katastrofo za tiste dežele, ki živijo od izvoza kave. Največ takih dežel je v Afriki, ne manjka se jih tudi v Latinski Ameriki.
Sedaj so sklenili mednaroden dogovor, da naj cena kavi ne pade pod 30 centov za funt. Dogovor so podpisale države, ki izvažajo kavo, pa tudi tiste, ki jo uvažajo. Ker so sedaj pristopile k sporazumu tudi države uvoznice, med njimi tudi Amerika, upajo, da bodo cene za razne kakovosti stabilizirane.
MOV SPOPAD V KOREJI
Skupina severno-korejskih vojakov je danes 'znova napadla ameriško vojaško stražo v demili-tirizirani coni. Spopad je trajal okoli dve uri [ kakih tisoč jardov vzhodno od kraja, kjer so rdeči pretekli teden napadli ameriško vojaško patrclo, pri čemer sta bila dva Amerikanca mrtva, tretji pa ranjen.
SEOUL, Kor. — Preteklo noč je skupina severnokorejskih vojakov napadla postojanko ameriške vojaške patrole v demiiitiriziranem pasu med obema glavnima bojnima črtama, kjer si še 10' let po koncu korejske vojne stoje nasproti zakopane čete Združenih narodov, v glavnem Južni Korejci in Amerikanci, ter čete Severne Koreje in rdeče Kitajske. Komunistični napadalci so se sporazumevali med seboj v žvižgi, podobnimi fazanjim. Ameriško postojanko so napadli z ročnimi bombami, pa se morali po dveurnem spopadu umakniti. Trije Amerikanci so dobili manjše praske od drobcev ročnih bomb, med tem ko ni znano, ali so imeli napadalci kako žrtev ali ne.
Korejski napad na ameriško	—	—
postojanko je vzbudil pozornost J|Jr|j|ggy EC odlcŽŠ! na celem odseku. Vojaki so ča- i* » j ■ kali v pripravljenosti za slučaj OSlŽSK V ull^OSI^VSjl S potrebe. Ameriško patrolo je MOSKVA, ZSSR. — Hruščev vodil 27 let stari kapetan Jerry je mislil iti te dni na oddih v Scott iz Ade v Oklahomi. Dejal Soči ob Črnem morju, 20. av-je, da bi svoj položaj lahko bra- gusta pa se napotiti na obisk v nil tudi proti trikrat večjemu Dalmacijo. Sedaj trdijo pouče-številu napadalcev. Komunisti ni krogi, da je svoje načrte ;o tokrat napadli kakih tisoč spremenil. Ostati hoče večji jardov vzhodno od kraja, kjer del tega tedna v Moskvi, da se so pretekli teden v napadu u- razgovori z našim državnim smrtih dva ameriška vojaka,' tajnikom Ruskom in angleškim tretjega pa težko ranili. Kraj zunanjim ministrom Home-om, je oddaljen kakih 13 milj od kje bi se dal doseči še kak spo-Panmunjoma, /kjer se sestaja'razum med Zahodom in Vzho-komisija za nadziranje premir-'dom.
i9-	Da je Hruščev počitka potre-
Poveljstvo čet Združenih na- ben, verjamemo. Mož je imel rodov je posvarilo komuniste,'dosti-dela, da je spravil glavni da bo na vsak nov napad od- odbor svoje partije zopet “na govorilo po svoji prevdarnosti.: hnijo”, da je ukrotil generale Izgjeda, da to komuniste ni in admirale, da se ni sprl s ki-prestrašilo, izzivajo dalje. Kljub tajskimi tovariša do smrti in da temu so v vojaških krogih pre- je spravil pod streho pogodbo pričani, da komunistom ni do o končanju preskušanja atom-tega, da bi obnovili vojno v skega streliva. To so lepi uspe-Koreja. Skušajo le vznemirjati hi, ki upravičujejo njegovo že-svobodni svet in kazati svojo Jjo po počitku. Najbrže so pa
Iz Clevelanda in okolice
borbenost.
Še dva tisoč jih bo izgubilo državno službo v Ohiu
COLUMBUS, O. - Repub-' Malta bo postala ne-
hkanSka vlada države Ohio je 0dvisna 31. maja 1964
pri tem imeli nekaj besede njegova žena in njegovi osebni zdravniki, ki zmeraj bolj pazijo na njegovo zdravje.
--------o---------
doslej odpustila že okoli 5,000 državnih uslužbencev, da bi
V
Vprašanje je, kdo bo imel od tega koristi:	ali samo velepo-
sestniki, veletrgovci, izvozniki
in uvozniki, ali pa tudi mali zmanjšala upravne stroške.
Jacqueline Krall, sina Johna	proizvajalci	in delavci na kavi-	bližnji bodočnosti	bo odpušče-
Bacin (Kalif.) ter druge so-	njg plantažah? Na to vprašanje	nih še	novih 2,000.
rodnike. Pogreb bo iz Grdino- bo skušala najti primeren od-~ Guv. J. Rhodes bi rad zmanj- , . vega pogreb, zavoda na Lake	govor naša	Zveza za napredek	šal državne izdatke	v taki	meri, t,dvianost temu. m9lamu otočju.
Shore Blvd. jutri ob 8.45 v	in odgovor	spraviti do veljave	da mu	ne bi bilo	treba	iskati
cerkev St. Jerome’s ob 9.30, v različnih republikah Afrike novih dohodkov s povišanjem nato na Kalvarijo.	in Latinske Amerike.	davkov.
LONDON, Ang. — Prihodnje leto bo poteklo 150 let, odkar vihra nad Malto angleška zastava. Za ta jubilej hoče londonska vlada dati svobodo in ne-
Seja—
Podr. št. 14 SŽZ ima jutri ob sedmih zv. sejo v SDD na Re-cher Ave.
Razprodaja—
Pri Anžlovarju na St. Clair Ave. se začne danes razprodaja, ki bo trajala do 17. avgusta. Podrobnosti v oglasu!
Zadušnica—
V četrtek ob osmih bo v cerkvi i3v. Vida sv. maša za pok. Mary Zgonc ob 2. obletnici njene smrti.
V bolnišnici—
Mrs. Mary Novak z 1951 Sunset Drive, Richmond Hefghts, je v Huron Rd. bolnišnici, soba št. 523. Obiski so dovoljeni.
z bolnišnice—
Mrs. Karolina Krnc z 1059 Vddison Rd. se je vrnila iz St. Alexis bolnišnice in se zah-/aljuje za obiske, pozdrave n darila.
Občni zbor—
Korporacija Baragov dom v Clevelandu ima v soboto, 17. ivgusta 1963, ob 7.30 zvečer / prostorih Baragovega doma aa St. Clair Ave. redni letni občni zbor.
Avtomobilska nesreča—
V noči od sobote na nedeljo je izgubil 23 let stari Frank Dezelan ml. z 1140 E. 60 St., ko 3e je peljal s svojimi starši po Memorial Shorevvayu, kontrolo aad svojim avtomobilom na nokri cesti tako, da se je njegov avto preko srednje črte zaletel v avto W. Morrisona, ki je vozil proti vzhodu. Morrisona in njegovo ženo je vrglo iz avtomobila, ki se je nato brez voznika zaletel v avto 50 let starega Bena Pieto iz Rochestra, N.Y., nato pa še v dva druga avtomobila. F. Dezelan ni bil resnejše ranjen, njegova mati pa si je zlomila nogo in je ostala v St. John’s bolnišnici.
Bodočnost hladne vojne ob bambusovi zavesi
WASHINGTON, D.C. — Vsi zrušil pod splošnim pritiskom ri. Kot na demarkacijski liniji časa je, kdaj jim bodo sledili politični opazovalci se strinjajo, svetovne komunistične revolu- pojema vojaški mir, pojema v rdeči gverilci. Uradno vladajo da bo rdeča Kitajska poostrila c^e' ■^ad9 hi P9 tudi pokazala'Južni Koreji tudi politični. med Kitajsko in obema južni-hladno vojno ob bambusovi za- S prstom na ruske tovariše, kij V Laosu zasedajo komunisti ma sosedoma kar prijateljski
go izdali vse komunistične ide-j deželo postopoma, toda sistema- odnosi, ki so na tajski in bur-ale za skledo leče in polne lon-jtično. Peiping že zmerja laosko nianski strani prepojeni s stra-Kitajske in ce mesa. Saj Hruščev ne skrbi,vlado z izdajalci in hlapci impe- hom, kaj bo.
„ ^Tčin
^aJviš
oaa9 sončno 'in milo. J ternperatura 82.
če ob meji rdeče njenih satelitov s svobodnim za kaj drugega kot za boljši živ-svetom, torej od Koreje pa tja Ijenjski standard svojih podani-
do točke, kjer začne v srednji kov’ za us°do proletarcev zu-
» ... . v. . j t->	••	• naj ruskih mej ima pa samo le-
Aziji teci meja med Rusijo m	J	. *2 .
T_.	. ,	J pe besede. To svojo skrivno mi-
Kitajsko. Ako pogledate na kar- sel spretno skriva za 6traham
to, je to precej dolga zavesa, se pred atomskim in vodikovim lahko meri z železno, ki jo po-' rož jem in geslom o mirnem znamo v Evropi in prednji Azi- žitju.
ji.	| Ker kitajski komunizem ni
Razume se: rdeča Kitajska bi torej dosti močan za večje vo-rada začela s pravimi lokalnimi jaške akcije, se omejuje na
o-
so-
rijalizma in ji odreka vsako V Tibetu zbira Peiping nove oblast. Značilno je, da so si ko- čete. Indija se 'boji, da so name-munisti	že	začeli deliti	tiste	njene za vpad na njeno	ozem-
kraje, ki	so	v Laosu pod njiho-	Ije. Odnosi med indijsko	in ki-
vo kontrolo:	v severno-zapad- tajsko prestolico so zopet moč-
nem delu gospodarijo kitajski no napeti. Zato se pa kitajski komunisti, v vzhodnem in sred- komunisti na vse načine dobri-njem pa vietnamski tovariši. | kaj o Pakistanu in ga skušajo Eni in drugi pa centralne, nev-ihujskati proti Indiji, tralne vlade ne priznavajo več.' Prve posledice zaostrene V Južnem Vietnamu divja hladne vojne se že kažejo. Vsa državljanska vojna kar na dveh južna in vzhodna Azija gleda s vojnami na robu	svoje	meje	s	manjše in	jih	veže	s	politični-	frontah.	Na	eni strani se	bori-	skrbjo na kitajsko politiko in
svobodnim svetom,	toda	zato	mi,	kjer se	le	da.	Vojaki	Sever-	jo Diemove	čete z rdečimi	gve-	se sprašuje, kaj jo čaka.
ji manjka vsega: ne samo voja-ne Koreje so začeli motiti pre- rilci, na drugi strani ima Die-j Zavita v meglo je samo ena ške opreme, orožja in hrane, mirje ob demarkacijski črti. mov režim velike brige z doma- točka: Peiping še ni pokazal no-
ampak tudi izvežbanega vojaštva in posebno prevoznih sredstev ter bencina. V to jo sili njen prepir z Moskvo. Rada bi pokazala komunistom in sopotnikom, kako je treba glodati
ki obsega le tri otoke s 330,000 prebivalci. Ima pa pri tem težave z malteškimi strankami, ki se ne morejo sporazumeti, kaj naj bo nova samostojna država.
Londonski vladi so začeli prepiri med strankami presedati in je kratkomalo izjavila, da se bo njena uprava 31. maja 1964 umaknila z otokov, prebivalci pa naj delajo, kar hočejo. Na tak način se je Anglija umaknila iz Palestine. Prebivalci Malte morajo torej vzeti angleško izjavo zares. Angleška vlada je o svojem sklepu obvestila tudi parlament. Socijalistična opozicija je kritizirala sklep radi lepšega.
samo
Preskušanje vodikovega streliva nam dela težave
WASHINGTON, D.C. — Naši atomski strokovnjaki že preusmerjajo svoje delo. V laboratorijih pripravljajo samo take poskuse, ki se dajo napraviti pod zemljo, že prvi koraki so pokazali, da bodo težave s podzemnim preskušanjem vodikovega streliva.
Ni ravno velika nevarnost, da bi podzemne eksplozije vodikovega streliva pretresale zemeljsko skorjo, toda lahko jo toliko zrahljajo, da bodo nastale razpoke, ki bi skozi nje uhajal na prosto zrak, ki bo okužen po radij oaktivnosti. Zato so strokovnjaki odložili oba poskusa z malo vodikovo bombo kar za celo leto. Prvotno so' nameravali napraviti dva poskusa letos in dva prihodnje leto.
Peru ima novega predsednika in stare politične težave
LIMA, Peru. — Novi predsednik Terry gotovo uživa simpatije politične javnosti v republiki Peru, toda rad'i tega ga parlament ne pusti pri miru. Med njegovo vladno koalicijo, ki obstoja iz ljudske akcijske stranke in krščanskih demokra-
da bi bil moral biti pravzaprav on predsednik in da so ga generali po krivici spravili s tega mesta. Spor med vlado in opozicijo bo prišel na dan pri obravnavanju zakona o naftnih koncesijah, ki' je na njih inte-resiran ameriški kapital. Terry nima težav samo v parlamentu, v administraciji mu manjka sposobnega uradništva, kar ga
Par ameriških vojakov je že tam čo budistično opozicijo.	i bene volje, da začne znova boj
zgubilo življenje, žal so samo Na Tajskem in v Burmi vlada1 proti čangkajšku na Formozi.
prvi in ne zadnji. Komunisti iz	mir pred viharjem. Ne Tajska,	Kaj naj to pomeni? Saj je uso-	tov, na eni strani in	na drugi	|ovira, da ne more delati vsega,
Severne Koreje obenem spret-	ne Burma nimata meje s Kitaj-	da vendar spravila Čangkajška	med ljudsko revolucijonarno	kar je obljubil tekom votivne
no rovarijo med političnimi	sko tako zastražene, kot bi bilo	na isto stran fronte proti Pel-	stranko, ki jo vodi de	la Torre,	kampanje. Vse čaka sedaj, ka-
strankami v Južni Koreji in jih	treba. Rdeči agitatorji imajo	pingu, ki se na njej nahaja tu-	vlada samo navidezno	premirje,	ko se bo Terry izmotal iz teh
svobodni svet, da se bo enkrat [hujskajo proti vojaški diktatu- prosto pot čez mejo. Vprašanje di Hruščev.	j De la Torre ne more pozabiti, 'dveh težav.
Ameriška Domovina
-1-/W« «/ I c- "t V^.MO Vt I
6117 St Clair Ave. — HEnderson 1-0628
Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
-ujorsf****.
No. 148 Mon., Aug. 5, 1963
vila Evropo na noge, sedaj pa želi, da naj evropske dežele vpoštevajo ameriške gospodarske interese! Ali je bilo samo to cilj njene nesebične politike? Če ni bilo, počemu ne bi sedaj smela Evropa imeti svojo gospodarsko politiko, ki naj jo že v lastnem interesu prilagodi ameriškim željam, toda ne podredi! Dalje; Amerika misli, naj ima Evropska Gospodarski skupnosti začetek in temelj evropske politič-ameriškimi gospodarskimi zahtevami. De Gaulle pa vidi v gospodarski skupnosti začetek in temelj evropske politične edinosti. Oba cilja sta take narave, da morata trčiti drug ob drugega. Drugo poglavje so pa ameriške gospodarske težave, na primer s plačilno bilanco. Tu je po De-Gaullovem mnenju Evropa dolžna, da pomaga Ameriki, kajti zdravo ameriško gospodarstvo je podlaga za svobodno svetovno gospodarstvo.
Taka so bila generalova izvajanja na tiskovni konferenci. Bila so mirna, trezna in dosledna. Lahko jih ne odobravamo, toda priznati moramo, da imajo nekaj v sebi, kar moramo pohvaliti. Ameriško časopisje se žal ni brigalo za generalova izvajanja, morda jih pa v državnem tajništvu niso prezrli. Če jih niso, so s tem samo koristili naši zunanji politiki.
zelo, zelo dolgi bolezni umrla] In takšna ljubezen do sloven-j0kno v svet. Trudijo se, da bi Barbara Stark. V juniju je ne- ske pesmi vodi “koralirje”, da£jm bolj izgradili in pričakovano umrla v 44. letu starosti, torej zelo mlada, mati
in žena Margie Podlogar. Najbolj žalostno zato, ker zanjo žaluje sedem nepreskrbljenih o-trok. Članici Mary Žurga je pa po težki in dolgi bolezni preminul soprog Frank.
Naj bo lahka ameriška gruda vsem umrlim. Ostalim žalujočim pa naše sožalje.
Končno pozdravljeni vsi, ki boste brali te vrstice!
Mary Mlakar
“Slovenian Um Gor-aleers” so peli
De Gaulle in odnosi med Ameriko in Francijo
Tiskovne konference De Gaulla so prava redkost, niso pa čisto nič podobne Kennedyjevim. Kennedy mora po tradiciji odgovarjati na vsako že tako brezpomembno vprašanje, De Gaulle odgovarja samo na važna vprašanja. Kennedy ima navadno le kratek uvodni govor, De Gaulle pa porabi tiskovno konferenco za pravo predavanje, kjer razloži problem, ki se mu trenutno zdi važen.
Na zadnji tiskovni konferenci je izčrpno obravnaval odnose med Ameriko in Francijo. Ker De ..Gaulle ne uživa v naši javnosti simpatij, ga naši politiki in časopisi velikokrat ostro napadajo in mu podtikajo nagibe in taktiko, ki ne odgovarja dejstvom. Imamo o njem napačno sliko, vidimo v njem samo velikega, toda zakrknjenega francoskega nacijonalista, ki misli samo na francosko slavo in veljavo in samo s tega stališča presoja ves svet. De Gaulle je pa drugačen, ako nepristransko presodimo nekaj njegovih misli o odnosih med Ameriko in Francijo.
De Gaulle presoja vsak problem s stališča zgodovinske skušnje. To daje umerjenost njegovi sodbi, obenem pa tudi možnost, da lahko gleda daleč v bodočnost, kar mu omogoča, da ne pripisuje vsakodnevnim dogodkom tolike važnosti kot ostali svet, posebno pa Amerika.
Odnosi med Francijo in Ameriko so bili v zgodovini zmeraj zelo dobri. Med Francijo in Ameriko ni bilo nikoli nobene vojne. Razen Rusije se s tem ne more pohvaliti nobena evropska velesila. Amerika in (Francija sta bili zadnjih 150 let na skupnih frontah v treh velikih vojnah, med njimi sta bili dve na vseh kontinentih. Politično prijateljstvo med obema deželama traja že skoraj 200 let. Niti z Anglijo ni imela in nima Amerika toliko kulturnih stikov kot s Francijo. Pariz je bil in je privlačna točka ne samo za Azijo in Afriko, ampak tudi za Amejiko. Med obema deželama obstojajo vezi na vseh področjih, ki po trajnosti in vrednosti daleč presegajo politične stike in ki so pravi zaklad za medsebojne simpatije, da jih ne morejo zatreti nobena politična trenja.
Na vse to misli De Gaulle, kadar govori o političnih stikih med obema deželama. Ve, da se francoska in ameriška politika velikokrat križata in si celo nasprotujeta, toda taka trenja so začasne narave. Zato nimajo v DeGaullovih očeh posebne vrednosti. Saj je celo njegova politika prišla velikokrat navzkriž z ameriško. General je na svoji tiskovni konferenci omenil, da je bil proti sklepom v Jalti, da zaradi tega ni hotel iti na sestanek s pokojnim predsednikom Rooseveltom, da je takoj po vojni držal francoske čete v Stuttgartu v Nemčiji, dokler mu ni bila dodeljena francoska cona v zasedeni Nemčiji. General se je uprl integraciji NATO čet in tako podrl prvotni načrt o skupni evropski obrambi. Amerika mu je vse to zamerila, toda svet se zaradi tega ni podrl.
Podobna trenja obstojajo med Ameriko in Francijo tudi v današnjih časih. Francija ima svoje načrte o organizaciji Evrope, ki Ameriki niso všeč. Francija je tvegala velike stroške v investicije za proizvodnjo atomskega streliva, kar je sprožilo valove ameriške kritike, ki se še danes niso polegli. Francija je sklenila prijateljsko pogodbo z Zahodno Nemčijo, dasiravno je vedela, da to ne gre v račun ameriški zunanji politiki. Vse to je mirno in brez razburjenja pripovedoval general svojim poslušalcem, kot da razpravlja o zadevah, ki se ga osebno ne tičejo in ki jih ni sam ustvarjal.
General ve za občutljivost ameriškega javnega mnenja. se pa ne ozira nanj, skuša samo pojasniti, zakaj postopa tako in ne drugače. Pri tem ne trdi, da ima prav, in seveda tudi ne trdi, da ima ameriška kritika prav. Smatra, da to ni važno. V njegovih očeh je vredna samo trajnost ameriško-francoskega prijateljstva, ki je od 1. 1941 prenesla vse politične burje in jih tudi bo. General je prepričan, da bo Amerika v vsaki nevarnosti podprla Francijo, Francija pa stala v vsakem kritičnem trenutku na ameriški strani. Ima pa razumevanje, da se svet spreminja in s tem tudi politični cilji obeh dežel. Dokler je na primer samo Amerika imela atomsko orožje, le lahko mislila, da brani pred vsem Evropo proti komunizmu. Ko je prišel čas, da ruske bombe lahko uničijo vso Ameriko, mora Amerika misliti najprej na svojo in potem šele na evropsko varnost. To je prisililo De Gaulla k sklepu, da misli na lastno atomsko oborožitev. Tega nagiba v Ameriki sploh ne razumejo in tudi o njem ne premišljujejo.
De Gaulle je vse preveč zaverovan v Evropo, ki naj jo vodi njegova domovina. To je res. Toda kaj dela Amerika? Se pogaja o usodi evropskih držav brez njihovega sodelovanja s takimi državami, ki se niso nikoli stoodstotno prištevale k Evropi, kot sta Anglija in Rusija. Ali naj De Gaulle kar od daleč blagoslovlja tako ameriško politiko? Je čisto navadno ne vpošteva, kar zopet dela dosti hude krvi v Ameriki.	1 ' i
Ali vzemimo gospodarska vprašanja! Amerika je spra-
Z obiska v Fontani
Chisholm, Minn. — Več ko leto in dan sem mislila in si želela, da enkrat obiščeva sina in njegovo družino, ki žive v Fontani, California. Pred nekaj leti fo šli od tukaj za boljšim zaslužkom, kakor mnogi pred njimi in še potem.
Nekam oddaljena se mi je zdela ta dežela, sama ne vem, zakaj. Vseeno sem se letos 15. marca odpravila na pot. Po kratki vožnji od tukaj sem že sedela v St. Paulu na “Golden State” vlaku. Vožnja je bila nad vse prijetna, nič presedanja prav do zadnje postaje — Colton, Calif. Tam sem izstopila, po dveh dneh vožnje, v ranem jutru. Tam so čakali na moj prihod sin in družina. Ker je bila nedelja in ni bilo šole, so otroci lahko prišli. Ta postaja je oddaljena kakih osem milj od mesta Fontane, kjer živijo.
Bila sem pa ne malo razočarana nad vremenom. Vedno sem čula, kako gorka je ta dežela, mene je pa sprejela precej mrzlo in deževno. Dobro, da sem imela nekaj zimskega na sebi. Gore so bile povsod s snegom pokrite. Vseeno se mi je zdelo, da sem v zelo lepi deželi, ki je podoba naše prave domovine Slovenije v svojimi hribi, dolinami in gorami. Razlika je bila le v tem, da vso vožnjo od postaje Colton do mesta Fontane sem videla okrog hiš rože v cvetju, pomaranče in limone na drevju. Pri nas tega ni bilo. Rože smo seveda imeli, samo nekoliko bolj pozno. Tudi drugo sadje smo imeli, samo ne južnega.
Po enem dobrem mesecu bivanja tam ne morem mnogo pisati. Kar sem videla en dan, sem drugi dan pozabila. Snidenja z našimi rojaki ravno tako. Če bo kaj narobe, naj mi bralci opro-ste. To je v odgovor tistim, ki me opominjajo, zakaj nič ne pr šem o tem.
Slovencev je tam mnogo naseljenih, a kamor greš, se moraš voziti. To mesto je precej raztreseno v daljave.
Društvo sv. Jožefa št. 253 KSKJ ima tam svojo krasno dvorano na lepem odprtem prostoru. To društvo šteje okrog 250 članov skupno z mladinskim oddelkom, pa so si vendar upali kaj takega napraviti! To je menda mogoče samo v Kaliforniji.
Tisti čas sta bila na obisku pri sinu, ki živi nedaleč od tam, Mr. in Mrs. Joe Pluth iz Chisholma, Minn. Lepega dne jih je pripeljal k Novakovim v Fontano. Kmalu je bilo zmenjeno, da nas bo peljal ven na izlet Joe Ker-že, ki je živel pred leti v Minnesoti in je bil nam vsem poznan. Posedli smo se na njegovo lepo limuzino in se odpeljali. Po ne tako dolgi vožnji — se ve, vozil je precej hitro — smo se znašli pod gorovjem San Bernardino. V avtu je bilo vroče, a ko smo stopili ven, smo se za-
čeli tresti od mraza. Bili smo tako visoko; da ismo delali (kepe iz snega. Po nekaj minutah smo prosili našega voznika, naj nas pelje nazaj, od koder smq prišli. In tako je tudi napravil.
Iz našega mesta je tam kar precej ljudi naseljenih. Mrs. Grahek sin Freddy in hči Frances Cutright z družino žive v Visla na prijaznem gričku ven iz mesta. Tam sem preživela par dni. Nekaj milj od tam živita v Escondido Mr. in Mrs. Peter Santrach z družino. Tudi tam sem bila nekaj ur. Par mesecev sta bila tam na obisku Mr. in Mrs. John Gornik, starša Mrs. Santrach. Ob mojem času sta že odšla proti domu. On se ni počutil preveč dobro. Ko je prišel domov, se je podal po par dnevih v bolnico St. Mary’s, Duluth, in tam ga je smrt rešila v 56. letu starosti zemeljskega trpljenja. On je bil prvi tukaj rojeni sin slovenskih staršev izvoljen za župana mesta Chisholm pred leti, trikrat zaporedoma. Njegova sestra Mrs. Frank (Antonia) Turek je glavna predsednica SŽZ. Naj mu bo miren počitek v njegovi rodni zemlji vse do dneva vstajenja. Vsem ostalim pa naše sožalje.
Po dobrem mesecu mojega o-biska se je bilo treba pripraviti za pot proti domu. Lukaniče-vi, ki žive tudi tam, so nas nagovarjali, da naj se tam za stal no naselimo. Joe Pluth pa je rekel: “Par ur pred smrtjo ni vredno. Najboljše, da gremo, od koder smo prišli. In to je resnica, čeprav je v šali spregovoril.
Sin in žena sta mi prigovarjala, da naj še ostanem tam in da moram še nekaj imeti od Californije. Vzela sta si čas in me z vso svojo družino odpeljala v Hollywood, kjer žive naši zvezdniki. Vse je v resnici zelo zanimivo. En lep sončni dan smo se pa vozili proti “Kno-te Berry Farm” in naprej proti tistemu pravljičnemu koščku zemlje z imenom “Disneyland”. Kaj vse ne napravi človeški izum! Tam se vidi v resnici nekaj, kar se ne vidi drugod. Kdor gre tja, naj gotovo obišče tudi ta kraj.
Dne 17. aprila sem se poslovila od mojih štirih prijaznih vnukov; slovo od teh je bilo najtežje. Bog zna, ali jih še kdaj srečam v življenju! Odhajali so’ v šolo, zgodaj v jutru. Popoldne istega dne so me odpeljali na postajo Colton, kjer so me bili sprejeli prvi dan, in se poslovili. Vlak me je zopet sprejel v svoje varstvo ter me srečno pripeljal v Minnesoto.
Vam pa vsem, ki ste imeli skrb in delo z menoj, ki ste mi bili dobri z dejanjem in besedo, kličem najlepša hvala! In lepo pozdravljeni, rojaki, tam v sončni deželi Kaliforniji!
Sv. Štefan, Minn. — To je sedaj že večletna tradicija. Tukajšnja “Ameriška Legija” (A-merican Legion), ki je tudi v drugih pogledih zelo delavna, (je “koralirje” povabila tudi le-Itos, naj pridejo pet nežne slovenske pesmi in razveselit potomce slovenskih pionirjev.
Tako je 14. julija prišel del tega močnega pevskega zbora iz; Železnega okrožja k Sv. Štefanu, ki leži kakih 200 milj južneje. Žal, da letos ni mogel priti celotni zbor, ker so nekateri pevci morali delati v rudnikih.
Je zares velika žrtev hoditi po težkem dnevnem delu k pevskim Vajam in potem prirejati koncerte. Toda, če te vodi Iju-
hodijo Ik vajam in se uče pra-j uredili, vendar je očitno, da se vilne in smiselne izgovorjave, ne bo moglo prav razmahniti, ki jo zahteva nežno doneča slo-1 dokler ne bo dobilo neposred-venska pesem. Kako dobro u- ne železniške zveze z zaledjem, spevajo v tem, se vidi iz števila |p0 vprašanje je še vedno nere-Ijudi, ki leto za letom prihajajo geno, ker zvezne oblasti za Slo-h koncertom, da obujajo sporni- ^venij0 nimajo denarja, čeprav ne na čase, ko so še njihovi o- .piačuje ta iz leta v leto v zvez-četje ubrano zapeli: “Moj očka ne blagajne okoli 40 odstotkov ’majo konj’ca dva. ’ Koralirji , vsega svojega dohodka, tukajšnji ljudje vam čestitajo',! Kar Slovenija gradi, mora se vam zahvaljujejo za lepo po- graditi z onimi skromnimi poldne in vas pričakujejo, da sredstvi, Iki ji še ostanejo, ko pridete spet!	|je plačala svoj prispevek za
Naj omenim še, da se “Slo- “gospodarsko zaostale predele venian Men Coraleers” udej- federacije”. Tako je Gospodarstvu j e tudi pri Radio in pri raz- ska banka Slovenije odobrila nih prireditvah Kolumbovih vi- 300 milijonov dinarjev za grad-tezov, Ženske zveze, pri Jugo- nj0 kondicioniranega skladišča, slovanskih dnevih in ob dru- kjer bodo hranili lahko in nagih prilikah, pri katerih je v gi0 pokvarljivo blago, kot so Železnem okrožju slovensko sadje, meso in mesni izdelki.
petje zaželjeno.
i Koper je namreč postal v zad-
Že leta 1956 so začeli pr epe- njih letih glavno pristanišče za vati na Radiu, ki ga dobite na uvoz in izvoz te vrste blaga. So-svojem sprejemniku na 1430. dijo, da bo šlo v nekaj letih Leta 1960 so začeli z rednimi skozi koprsko pristanišče letno oddajami “Pesmi po želji”, do- do 300,000 ton te vrste blaga, slej so zapeli že 350 pesmi. [Novo skladišče bodo gradili v V nedeljo, 4. avgusta, bodo etapah. Letos bodo postavili imeli svoj 100. program. S pet- 50x70 metrov veliko enonad-jem in z govori se bodo zahva- stropno stavbo, prihodnje leto lili radijski postaji, da jim daje pa jo bodo opremili s potrebni-vsako prvo nedeljo v mesecu mi napravami, čas brezplačno na razpolago in
Rekorden pridelek pšenice
Žetev je v Jugoslaviji končana, vendar še ni na razpolago,
v prvotnem pomenu in postane rom “Slovenian Men Cor-IjubeZen.	i laleers”	Peter Horn
Gojitev sviloprejke nazaduje
i izrabljenimi stroji, kar pač mo-Jre. Sadje predelujejo največ v Slovensko Primorje je v vsej marmelado, med tem ko bi mo-Jugoslaviji najugodnejše ozem-jrala biti to po planu le stranski Ije za gojitev sviloprejke. Nek- proizvod tovarne.
daj je bil ta posel v tem predelu zeld razširjen in tudi kar lepo donosen. Sviloprejke so gojili po vsem Goriškem in dalje v Furlaniji. Sedaj je ostalo le še okoli 40 rejcev sviloprejke v okolici Kostanjevice na Krasu. Letos so razdelili vsem tem
Znak razmer
Ljubljansko “Delo ” poroča, kako je neki 19 let stari Franc Erjavec zvabil 23 let starega Mirka Hila za pravoslavno cerkev, kjer bi se naj pomerila v boksu. Ko sta prišla tja, ju je tam čakal 18 let stari Anton
svojim poslušalcem za njihovo zanimanje za slovensko petje.
Z željo za nadaljnje uspehe ^k'p^elkaT NapovedovMi “koralirjev” odprite ob enih s0) da bo pridelek penice do-popoldne svoj radijski aparat segel 4)300)000 ton; kar bi bilo bežen, prestane žrtev biti žrtev,na 1430 in se razveselite z zbo-i kot akordnem pridelku
1. 1959, ko so pridelali pšenice 4,130,000 ton. V primeri z lanskim letom bi pomenil letošnji pridelek okoli 22 odstotkov prirastka. Povečanje pridelka naj bi bilo zasluga bolj vrste semena. Med tem ko so lani pridelali v Vojvodini na ha le 19 metrskih stotov pšenice, jo naj bi letos nad 25.
V kolikor so se napovedovanja uresničila in je bil pridelek spravljen, kot treba, bo imela Jugoslavije letos doma dovolj pšenice in jo ne bo treba dobivati od drugod. V zadnjih desetih letih jo je redno iz leta v leto dobivala iz Združenih držav, ki so ji svoj višek “prodajale” za — dinarje, te pa ji nato darovale za razne gospodarske načrte. Iz Jugoslavije izkupička v smislu kupčije ne bi smele vzeti, če bi tudi hotele in mogle dinarje le kje uporabiti.
Ljudi ni biio
Ko so se pomerili v amfiteatru v ljubljanskih Križankah najboljši pihalni orkestri Slovenije, je bilo krasno vreme in velik prostor je ostal skoraj prazen, kot kaže fotografija v ljubljanskem listu “Delo”. Nastopila sta za konec tekmovanja tudi združena orkestra Jugoslovanske ljudske armade in Ljudske mladine. Tekmovanje je organiziral Svet Zveze Svobod, uradnih režimskih prosvetnih organizacij.
Tudi sladkorja v izobilju
Po uradnih cenitvah bo letcS v Jugoslaviji tudi proizvodnja sladkorja dosegla novo rekordno višino 340,000 ton ali za okoli 115,000 ton več kot lani. Pridelek sladkorne pese cenijo na okoli 270,000 vagonov. Sladkorno peso bo predelovalo 13 tovarn, od katerih so štiri nove, druge pa večinoma prenovljene. Proizvodnja bo znašala pri' ližno 18 kg na vsakega Jugoslovana, med tem ko je znašala lani poraba le okoli 16.5 kg-Če se ta letos ne bo povečala, bo sladkorja na preostajanje-Življenje utegne torej v Jugoslaviji postati dobesedno — sladkejše.
------o-------
rejcem okoli 60 unč semenaJ Petrovčič z Broda pri Dolnjem Ena unča da običajno do 150 kg Logatcu. Ta je vzel Hilu uro in svežih kokonov. Prvovrstne ko-(suknjič. Pred sodiščem se je Pe-kone plačujejo do tisoč dinar-j trovčič zagovarjal, da je vzel jev kilogram v tovarni naravne Hilu uro, ker jo je njemu vzel
svile v Novem Kneževcu.
Gosenice sviloprejke se naselijo najrajše na murvah. Te jedo, dokler se ne zabubijo. Bube povijejo s tankimi svilenimi nitmi v precej velike kokone. Te rejci sviloprejke pobero in prodajo. V tkalnici svile te naravne niti lepo odvijejo in spredejo v debelejše, kot se jim že zdi potrebno za razne vrste narav-
neki zapornik v ječi, s katerim sta bila skupaj zaprta.
Rudolfa Vidmarja sta na Taboru v Ljubljani ustavila dva “južnjaka” in mu vzela bicikel. Policija je kolo rešila, ne da bi vedela, da ga je vzela roparju. Ta se je namreč vozil pijan po cesti in policija mu je vzela kolo z naročilom, naj pride ponj, ko se bo streznil. Ta se seveda povabilu ni odzval, kolo
sta
ne svile. Sviloprejka je doma na Kitajskem, tam so jo tudi j so vrnili Vidmarju, prvi gojili in prvi izdelovali na- Ta ropa sredi Ljubljane ravno svilo; ki je nato preko J na eni strani značilna za seda-vse Azije prihajala v Evropo že nje stanje varnosti v nekdaj v času rimskega imperija. V |mirni Ljubljani, na drugi pa času bizantinskega cesarja Ju-j kažeta na skromne gospodarske stinijana v šestem stoletju se je razmere. Ropar je vzel prvič posrečilo dvema menihoma svi- uro in moški suknjič, drugič loprejko pretihotapiti iz Kitaj- kolo, ker nemara denarja ali ske in jo prinesti v Bizanc, kjer kaj drugega boljšega ni bilo na so jo nato začeli na veliko go- razpolago.
j iti.
Tovarni manjka del naprav
V Črnomlju so po drugi svetovni vojni postavili edino novo tovarno v Beli krajini. Žal prehrambena industrija BEL-SAD ne more uspevati, kot bi bilo želeti. Tovarna je kupila takoimenovane LUWA naprave za proizvodnjo sadnih koncentratov, po katerih je menda precej p o v p r a še vanj a doma, lahko pa bi jih prodajali tudi v tujino. Tovarna strojev ne more uporabiti, ker ji manjkajo še nekatere naprave, med drugim ustrezna tehtnica in lovilec
O društvu sv. Ane št. 156 KS-. arome. Vse, kar jim še manjka, KJ bi rada kaj pisala. V resnici(bi stalo okoli 120 milijonov di-ni mnogo. O majski prireditvi > narjev. Teh podjetje samo ni-je že bilo pisano in poročano. jma in tako leže dragi, v tujini Ampak smrtnih slučajev je ved- kupljeni stroji nerabni, med
Zastoj pri razkladanju vagonov
V Sloveniji se na splošno čuti veliko pomanjkanje železniških vagonov. Zato so oblasti odredile, da je treba vagone nakladati in skladati čim hitrejše je mogoče. Odrejeno je bilo, da je to delo treba opraviti tudi ob nedeljah in praznikih, če ga ni mogoče ob drugem času.
Kljub vsem ukazom in odredbam se podjetja teh ne drže, vagoni stoje na postajah nezlo-ženi, drugod pa jih manjka. Tako se “Delo” pritožuje, da je bilo neko nedeljo dostavljenih v Ljubljano za izložitev 2,960
Za dobro voljo
K zelo bogatemu Škotu pride časnikar in ga vpraša: “Zelo vam bom hvaležen, če mi razlo-1 žite skrivnost, kako ste obogateli.”
__, “Zelo rad, a ker je zgodba ze'
železniških vagonov, izložili pa le dolga in ni potrebno, da bi si
so jih le 1148.
V Kopru bodo gradili novo skladišče
gledala v obraz, dovolite, da U' gasnem luč.”
‘Hvala, ne potrebujem drug6'
Koper je glavno pristanišče ga, sedaj že razumem, kako ste
no precej. Marca meseca je po tem ko tovarna dela s starimi, Slovenije v Jugoslaviji, njeno obogateli.,,”

FR. DETELA:
Vest in zakon
fako je razkladal Korun ^v°je nazore o ženski lepoti noši, vmes pa so regljale Ožganke, da se je slišalo ka-kor pritrkavanje treh malih zvonov velikemu. Pomoč Ož-Sankam pa je bila že na poti. Kakor dve burji sta prihiteli Jera in Katra in se spravili nud očeta, kaj da poseda, ko doma delo zastaja in živina še in opravljena. Korun se je počasi vzdignil, na veliko, vendar prezgodnje veselje Ož-kankam; zakaj Jera in Katra sta se zdaj teh lotili, da so Pijavke, ki na fante preže in zdaj še starih mož in družinskih očetov ne puste pri miru. Vzdignil se je hrup in vrišč in osede se niso nič izbirale.
vpitjem in šumom sta odpeljali Jera in Katra reše-noga očeta zmagoslavno proti domu.
France in Luka pa sta ho-c**a svoja pota. France je pripovedoval, kako rada ga ima nia, kako da se za nobenega drugega nič ne meni. “Ali ti Pa nimaš še nobenega dekleta?”
“Ne vem dojal Luka Jittam in nisem.”
, Strahopetec!
Je?”
Klemenova
sestra.”
v France je objel prijatelja ^ez ramo in se pridušil, da bo Luka njegov svak in d' če drugi. Oba vesela in Zadovoljna sta začela peti.
iela sta jako močne glasove, Posluha pa ne. Ubrano ni bilo petJe> a slišalo se je daleč.
iiTiv^a s^a d° Klemenove hiše 1 kletka, ki jo je bilo znano
elje na prag privabilo, se ji-ma je
Luki se je zdelo to dobro znamenje in kričal je še glasneje.
“Če bi bila vidva glasove bolje ubrala, pa bi se prav lepo slišalo,” je pohvalila Metka.
“To je podoknica zate, Metka,” je dejal Luka. “Pred teboj naj se vsa druga dekleta skrijejo.”
“Razen Ožganove Tine,”
Kdo naj trguje z uranom in plutonom, glavnima atomskima surovinama?
WASHINGTON, D.C. — Uran 235 in pluton sta zaenkrat glavni surovini za proizvodnjo a-tomske sile. Monopol proizvodnje urana 235 in plutona ima naša Federalna atomska komisija. Ima obenem monopol za zaloge in prodajo. Ona odreja, kdo bo lahko kupil uran in pluton in za kaj ga bo rabil.
Sedaj je komisija sama izdelala zakonski predlog, naj zasebna podjetja dobijo pravico, da kupijo od nje obe vrsti suro-
Pogodba o končanju preskušanja spravila Naserja v zadrego
WASHINGTON, D.C. — Vse tri podpisnice pogodbe o končanju preskušanja atomskega streliva so pozvale vse države na svetu, naj pogodbo podpišejo, akoravno ne proizvajajo a-tomskega streliva. Večina dr-
Lastnik prodaja
Dve dvostanovanjski hiši na enem lotu v okolici St. Clair Ave. in E. 74 St., vsako stanovanje 6 sob, plinski ogrev. Cena ugodna. Kličite LA 4-6197.
-(152)
kaj bi rekel,” je in povesil glavo, nimam. Povedal ji
Katera pa Metka, tvoja
mu je tiho in odločno pripom- vine in jo potem prodajajo v
prosti prodaji. Atomska komisija pravi, da ima v zalogah izde-anega urana in plutona preveč kapitala, kajti vrednost zalog bo kmalu dosegla bilijon dolarjev. Trdi tudi, da je treba preiti svobodnim cenam za uran in pluton, kajti tuji producent j e sodo kmalu na mednarodnih trgih in bodo ubili našo prodajo, ako se naše cene ne bodo ravnale po svetovnih.
V pristojnem kongresnem odboru se kongresniki niso mogli ogreti za predlog komisije. Bojijo se namreč, da bo par zasebnih podjetij dobilo monopol v prodaji in da bo potem položaj še slabši kot je sedaj. Poleg, tega bi komisija še izgubila možnost, da kontrolira uporabo o-beh surovin. Lahko bi se zgodilo, da prideta surovini v take roke, ki bi hotele izdelovati a-tomsko strelivo. Kongresniki so zato sklenili, da naj komisija še naprej študira problem in znova poroča.
prag privabilo, se prav od srca smejala.
nil France.
A Luka se je prikupoval Metki ne samo s petjem in z besedami, ampak tudi dejan-stveno. Kadar je prišel k Francetu, je gledal, kako bi ji ustregel. Donašal ji je vode ali drv, cepil polena in izpod-badal z vzgledom Franceta k delu. Metka je dobrodušnega mladeniča rada videla, vendar ji je bilo prav ljubo, da si Luka s svojimi čuvstvi ni prav upal na dan.
Konec vojne, polom in prevrat pa je udaril kakor strela med vaščane. Vse je bilo kakor omamljeno. Delo je zastalo, ljudje so se zbirali v gruče in se prestrašeni popra-ševali, kaj bo zdaj. Trgali so se za no vine, in če se je pripeljal kdo iz Ljublane, so ga sosedje obstopili in pripovedovati je moral, kar je videl in slišal, da dere vojska na vse strani v svojo domovino, da jo železnice noč in dan komaj sproti odvažajo, da Bog varuj, da bi se bežeče trume čez deželo razlile; vse bi porušile in opustošile.
Začeli so se vračati domačini, kolikor jih ni bila vojna pomorila ali sovražnik ujel. Bili so utrujeni, izmučeni, s nekateri tudi precej objestni s čudnimi, novimi nazori. Kjer je bil gospodar krepak in resen mož in otroci vajeni pokorščine, tam se je življenje kmalu zopet uredilo.
H Koželju, ki je imel hišo pod cerkvijo, sta se vrnila kmalu drug za drugim oba živeča sinova, Peter in Janez; dva sta bila v vojni padla. Oče jima je segel v roke, mati in obe sestri, Lenka in Rozala, pa so ju objemale in milovale kako da sta shujšala; pes sultan je tulil od veselja, ko ju je spoznal, letal kakor nor iz hiše in nazaj in ju obskakoval. Ko sta se fanta umila in
V najem
Oddamo 2 spalni sobi za 2
starejše ženske. Si lahko žav je že rekla, da bo pogodbo |kuhaj0i Na 15815 Arcade podpisala, nekaj jih okleva, ne-|Ave	—(148)
kaj jih je pa prišlo v zadrego.
Med njimi je Egipt.	j	V najem
Naser je najprvo izjavil, da Oddamo 4 sobe in kopal-pogodbe ne more podpisati, ker njc0. Sprejmemo otroke. Na ni v skladu z njegovo narodno 7417 Cornelia Ave. Kličite obrambo. Proizvaja namreč že ^a 1-2393.	(150)
rakete na srednje daljave, zakaj
ne bi enkrat tudi atomskega I	Sobe v najem
streliva. Pa se je medtem ogla- 6 sob oddamo, vse na novo sil njegov prijatelj Nehru in ga prenovljeno, spodaj, furnez povabil, naj pogodbo vseeno na plin, avtomatični tank za podpiše. Naser je zato par ur po g0rko vodo. 1085 E. 71 St. svoji prvi izjavi dal drugo, ki|Kličite HE 1-7962.	(148)
v njej rekel, da bb pogodbo podpisal.	I	V najem
Če jo bo, še ne vemo. Mož se Oddamo 4 sobe zgoraj, za-namreč strašno boji nevarnosti, prta veranda zadaj, na 1027 da bi Izrael začel kmalu z izde- E. 72 St. Vprašajte na 1025 E. iovanjem atomskega streliva in|72 St.	—(150)
hoče za ta slučaj ohraniti prosto pot. V zadregi je tudi Izrael. Izraelska vlada še zmeraj debatira, kaj naj naredi.
Poročila pravijo, da bo najbrže podpisala pogodbo.
^ blag spomin
Na^TtE obletnice smrti ^ LJUBLJENE matere in SESTRE
Antonije Lapuh - Svetek
Hi i
p Umrla 5. avgusta 1958. leta.
rn-h. ^ minulo že,
tar Te več med nami ni, v .J6 sPorninjamo na Te, solzne naše so oči!
r,^10 smo Te vsi ljubili, e ne bomo pozabili, doi?0rrnnu boš ostala nam, v ,..er ne združimo se tam,
aju nad zvezcjami
Žalujoči;
OTROCI, SESTRA ClevelaJn SORODSTVO.
- Uand- O., 5. avg. 1963.
Političen položaj Porto rikancev je še odprto vprašanje
WASHINGTON, D.C. — Prebivalci otoka Portoriko imajo na izbiro tri možnosti, kaj naj bodo v bodočnosti. Lahko si iz-bero popolno neodvisnost, lahko ostane njihova zveza z našo deželo taka, kot je danes, lahko pa postanejo tudi neke vrste ameriški dominijon s široko samoupravo. Niso se še odločili, toda vse kaže, da bodo za dominijon.
V tem vprašanju ima seveda svojo besedo tudi Kongres. Zato se s problemom peča tudi poseben pododbor predstavniškega doma. Pododbor se je odločil, da imenuje komisijo, ki naj sestavi predlog, ki bodo Portorikanci o njem glasovali potom referenduma.
Pododbor se je sporazumel, kdo naj bo v komisiji od ameriške strani, ni pa še našel na-
Hiša naprodaj
hiša štiri sobe se proda, pripravno za starejšo zakonsko dvojico. Velik lot, 50x150, garaža, klet. na 962 E. 237 St. ali kličite 732-9366.	(149)
Naprodaj
Lastnik prodaja dvodružin-sko hišo, 5-5. Na E. 72 St., v dobrem stanju. Kličite RE 1-7051.	(148)
■V
Hiša naprodaj
Lep, 10 let star bungalow, 2 spalnici, predeljena klet, 1 1/2 garaža. E. 109 St. Kličite lastnika MI 1-7248.
(5,7,9 avg)
V najem
Oddam 4-sobno stanovanje, gorkota in vroča voda, garaža, enemu ali dvema odraslima, za $65, na 952 E. 141 St. tel. LI 1-0368.	(148)
Stanovanje oddajo
Na E. 76 St. blizu St. Clair Ave. ooddajo 5-sobno stanovanje spodaj za $60 na mesec. Kličite HE 1-5188.	(150)
V najem
Oddamo 3 ^obe s kopalnico, furnez, nov pod, na novo dekorirano. Vprašajte v trgovini na 1193 E. 60 St. ali kličite HI 2-2009 po 7. uri.
(151)
Prijaiel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St., EN 1-421?
IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd.
FRANK KURE
U.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503
Ceste na Tajskem se morajo umikati duhovom na drevesih
BANGKOK, Taj. — Ameriški tehniki grade novo cestno omrežje ob tajsko-laoški meji, ki naj bi bila za strah komunističnim laoškim gverilcem, ako 3i hoteli poskusiti svojo srečo tudi na Tajskem. Naleteli so pa pri tem na oviro, ki je ni nikjer drugje na svetu. Tajski Dudisti namreč verujejo v du love, ki živijo na drevesih.
Duhov je brez števila, jih je več kot ptičev; med njimi so dobri in slabi, nobenemu se ne smeš zameriti, saj ne veš, v katero skupino spada. Zato so se domačini uprli, ko so ameriški strdkovnjaki začeli podirati drevesa, da nadaljujejo s cestnimi deli.
V nekaterih krajih je bil odpor prebivalstva tako hud, da so morali načrte za ceste predelati ali pa iso tista drevesa, kjer je menda največ duhov na njih, kar obdali z betonom, čeprav bodo prometu v napotje. Vasi in trgi bodo seveda imeli od tega le škodo. Vse ceste se nam reč odmikajo naseljenim krajem, da se znebijo problemu, kako pomiriti ljudi in duhove.
Grocerija naprodaj
Prodamo grocerijo zaradi bolezni; v slovenski naselbini. Kličite RE 1-6399 po 7. uri (5,7,9, avg)
Stanovanje
Oddamo 4 sobe, spodaj, v dvodružinski hiši z verando dvojici. Vprašajte na 1176 E. 61 St.	(-2,5,7,9 avg)
V najem
čisto sobo oddamo enema ali dvema odraslima. $36. Vprašajte na 1176 E. 61 St.
(2,5,7,9 avg.)
Naprodaj
Zidana enodružinska hiša, 41/2 sob, blizu cerkve Marije Vnebovzete, šol in transporta-cije; velik lot. Kličite PO 1-3096.	(149)
| ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas
m. GLOBOKAR
988 E. 74th St.
HE 1-8607	j
Hiša na prodaj
Dve stanovanji, spodaj 5 sob in kopalnica, zgoraj 4 sobe in kopalnica, vse podkleteno, novi furnez, novi tank in ogrevalnik za vodo, garaža, vse v dobrem stanju. Radi preselitve prodamo za $10.500. Kličite po šesti uri zvečer 431-2254 Hiša je na 1040 E. 72 Street. Pridite in poglejte.
(107)
1862
1963
Ičina, kdo in kako naj imenuje preoblekla, sta šla z očetom v zastopnike Portorikancev v ko-hlev pogledat, kaj da je nove- misij0- Pododbor je pretrgal po
svetovanja, dokler mu kdo ne predloži praktične ideje o ime-
JV a znani to in Žhah-Vala
Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo sorodnikom, prjateljem in znancem, da je umrl naš ljubi oče, stari oče, tast in brat,
JOSEPH FRANC
Previden z zadnjimi tolažili sv. vere je zaspal v Gospodu 5. julija 1963. Icia.
Rojen je bil 20. aprila 1882 v vasi Pod strmec pri Velikih Laščah, odkoder je prišel v Ameriko leta 1906.
Pogreb sc je vršil 9. julija 1963 iz Zak rajškevega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida, kjer je za pokoj njegove duše bila darovana sv. maša zadušnica. — Potem pa smo njegovo truplo prepeljali na pokopališče Kalvarija in ga tam položili k večnemu počitku.
Bil je član društva Clevelandski Delav ci št. 9 SDZ.
ga. Konj in kobila sta ju sumljivo gledala in vohala; ko sta pa spoznala znane glasove, sta poskočila in zahrskala. Mati je pripravljala s hčerama večerjo. Oh, koliko je bilo pripovedovanja in popraševa-nja in vmes bridkega spominjanja umrlih bratov. Fanta nista rada govorila o vojni, omenjala sta le, kateri znanci so še padli, katere pogrešajo, kateri so se vrnili, rajša sta poslušala, kaj se je doma novega prigodilo.
“Ali so Klemena res ustrelili?” je vprašal Peter.
“Res,” je dejal oče, “v Gradcu. Preveč je govoril. V tem oziru je bilo hudo med vojno, če bi bili žandarji hudobni, bi se bilo še marsikomu drugemu tudi tako zgodilo.”
“Ali ljudje Klemenove za-
novanju portorikanskih delegatov.
— Visak dan poškuduje ali u-niči požar v deželi preko tisoč poslopij.
radi te nesreče postrani gle dajo?” je vprašal Janez.
“Rajši narobe,” je dejala mati; “vsem so se smilili, ker so vsi vedeli, da se to lahko vsakemu primeri. Ampak za hišo je bila to nesreča. Žena ni dobila podpore in sin France se je pokvaril.”
“Pravi postopač je postal,” je pripomnil oče. “Mati in hči se trudita, sin pa zapravlja; najbrž krade doma ali pa tudi drugej.”
(Dalje prihodniiči
Znižanje davkov šele leta 1964
WASHINGTON, D.C. — Zaradi zastoja v delu Kongresa, ki ga je povzročila debata o civilnih pravicah, ni verjetno, da bi Kongres obdelal in uzakonil znižanje davikov in davčne reforme, ki mu jih je vlada predložila. Vsekakor pričakujejo, da bo do nekega znižanja davkov prišlo prihodnje leto.
Predse dnikovi gospodarski svetovalci so prišli do prepričanja, da bo sedanji zagon v narodnem gospodarstvu vzdržal tja do začetka prihodnjega leta, da pa bo še pred volitvami prihodnjo jesen opešal, če ne bodo dotlej znižani davki dali gospodarski razširitvi novega poleta.
MALI OGLASI
Sobo išče
Opremljeno sobo išče v okolici sv. Vida ali v Collinwoodu | starejši moški. Ponudbe na HE 1-8356.	—(149)
V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvaiimo Father Ilammcr-u iz fare sv. Jožefa za podelitev zadnjih tolažil sv. vere, Father Muzicu pa za molitve v pogrebnem zavodu, za darovano sv. mašo zadušnieo in za spremstvo na pokopališče.
Srčna hvala vsem, ki so ob oder pokojnika položili tako lepe venca cvetja in mu s tem izkazali ljubezen in spoštovanje.
Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njegove duše.
Hvala vsem, ki so ga prišli kropit in molit ob njegovi krsti, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na pokopališče. — Posebej se zahvalimo članom društva, ki mu je pripadal, za lepo slovo od umrlega. Hvala pogrebcem, čla-
Ljubi oče, stari oče, tast in brat, počivaj lahko naj Ti bo gruda njena!
Bog Te je pcklical k Sebi, da Te za vse dobro, ki si ga na tem svetu storil, bogato poplača z večnim veseljem. Mi žalujemo za Teboj, vendar nas tolaži globoka vera, da si sedaj združen s svojo ženo, našo dobro materjo in da bosta oba priprošnjika pri Bogu da se enkrat vsi združimo v večnem življenju. — Do takrat sc Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo in hvaležnostjo v naših molitvah!
Žalujoči ostali:
JOSEPH, sin	CAROLINA, snaha	JOHN, zet
FRANCES por. PLUT, hčerka	3 VNUKI in 1 VNUKINJA
V starem kraju zapušča brata ALOJZA in SORODNIKE.
OSTALO SORODSTVO
nom tega društva, ki so nosili njegovo krsto. Hvala tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago za spremstvo na pokopališče.
Prav lepo se zahvalimo nečakinji pokojnega. Mrs. Mary Jakopin, ki je z vso svojo družino iz Toronta prihitela na pogreb pokojnika.
Iskrena hvala vsem, ki so nam ustmeno ali pismeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam v dnevih naše žalosti bili na pomoči. — Posebno se zahvalimo za ljubeznjivo pomoč našim dragim sosedom.
Hvala osebju Zakrajškovega pogrebnega zavoda za vzorno urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo.
v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji in

Cleveland, O., 5. avgusta 1963.


*NZL0VAR'S
DEPARTMENT
STORI
^2l4	pi . A
p. ^ vMair Avenue Joland 3, Ohio
20% RAZPRODAJA 20%
Cene vsemu blagu znižane za najmanj 20%
Posebnost: ŽENSKE OBLEKE IN BLUZE dobite DVE ZA CENO ENE - Kupite eno pa dobite eno brezplačno -
ŽENSKE NYLON NOGAVICE tako poceni, da dobite par za 49 CENTOV. OBLAČILA ZA ŠOLO kupite sedaj, da napravite velik prihranek.
ZAČNE 5. AVGUSTA, KONCA 17. AVGUSTA,
Ob forkih dvojne
Eagle mamke
i
i
s
<3

HENRIK SIENKIEWICZ:
KRIŽARJI

Medtem pa je prijahal Matko z nemirnim in zloveščim obrazom. Tudi on je jasno razumel, da je Zbiško ravnal kakor norec in da bodo imele te zadeve zanj lahko neprijetne posledice, vendar je bil pripravljen na boj. Vse spremstvo neznanega viteza in križarja je štelo komaj petnajst ljudi, oboroženih deloma s sulicami, deloma s samostreli ; dva popolnoma pokrita viteza bi se torej mogla bojevati z njimi, ne da bi bila zmaga izključena. Matko je tudi mislil, da bi bilo, če bi jima res grozila sodba, bolje, prebiti se skozi te ljudi in se kje skriti, dokler bi burja ne minila. Zatorej je takoj skremžil obraz kakor pes, ki se pripravlja skočiti na volka, zapodil konja med Zbiška in neznanega moža in začel izpraševati, zagrabivši hkrati ^:a meč:
“Kdo pa ste? Kakšno je vaše pravo?”
“Moje pravo je v tem,” je odvrnil neznanec, “da mi je kralj dal ukaz, naj čuvam nad varnostjo okolice, a imenujem se Povala iz Tačeva.”
Na te besede sta Matko in Zbiško pogledala na viteza,
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
THIS IS A FINE OPPORTUNITY for any type of business. Store-Suit. Corner loc. Ideal for drug store. 83rd & South Shore. Call Owner. RE 4-9475	(149)
HOUSEHOLD HELP
MIDDLE AGE LADY TO assist mother, 3 small children. Exchange rm., board, stay nights plus small salary. HEmpstead 7-0121.	(148)
NEEDED — A RELIABLE GENERAL HOUSEKEEPER Plain cook for a Christian fam. Wkng. mother rec. widowed & 5 yug, but understanding children. You will live in. 2 days off per wk. Own rm. Starting sal. $150 per mo. plus bd. & hospitalization. Age 35 to 50. Rec.refs. req. Please call after 7 p.m. MRS. ROBERT HYMAN CR 2-1615.	(149)
REAL ESTATE FOR SALE
OAK LAWN — Must sell 4 bedrm, built 1959. Lge. liv rm. sep. din. rm., booth in lge. kit., dishwasher, disposal, all bdrms, twin size, 2% tile baths, oversize 2 car att. gar. with breezeway, rec. rm., many extras. Low $30s. Owner, GA 3-6396.	(148)
DOWNERS GROVE, ILL —
BY OWNER
21,/4 Acre, 4% Rms. 2 bedrm. ranch home. Face brick, att. gar. Excellent neighborhood. Fruit & Evergreen trees. Immed. Occup. Low taxes. $22,750. 7420 Main St. WO 8-1934.
(148)
RIVERSIDE — English cottage. 5 rms. Plus porch. Expand. Pressed brk. Veneer Insul. Full bsmt. H. W. Gas ht. Rec. rm., bar and artific. firplc. 22’ liv. rm. with 3’6” x 9’ niche for nat. fireplc. Canvas walls. Rounded Pullman ceilings. Also in din. rm., rollaway scrns. Birchwd. and cabinets thruout the hse. 2 car brk. overhd. dr. gar. Side drive. Cer. tile walls and fir. bath. Cptd. drapes, cornices, curtains, and main appliances. Many fine features. Low $30’s. Owner. 447-2484.	(150)
NEAR HOMEWOOD—CONTRACTORS HOME FULLY AIR COND. 7 yrs. old. Face brk & stone, lge. comb, liv & din. rm w/stone fire-pi., 2 bdrms., 1% baths, beaut, den & bar rm., bsmt., att. gar. By owner. $27,500. 335-4154.	(148)
potem pa sta spustila na pol izdrta meča v nožnice in sklonila glavo. Ni ju bilo strah, toda priklonila sta čelo pred slovečim in njima dobro znanim imenom, zakaj Povala iz Tačeva, plemič znamenitega rodu v okolici Radomja, je bil hkrati eden izmed najslavnejših vitezov v kraljestvu. Pevci so ga opevali v pesmih kot zvor časti in junaštva in slavili njegovo ime prav kakor imena Zaviše iz Garbova in Farureja in Skarbka z Gore in Dobka iz Olešnice, Jaška Našana, Nikolaja iz Mosko-žova in Zindrama iz Maško-vic. V tem trenutku je hkrati nekako predstavljal kraljevo osebo; če bi se ga torej kdo lotil, bi bilo to toliko, kolikor položiti glavo pod rabljev meč.
Matko se je tega zavedel in izpregovoril z vsem spoštovanjem :
“čast in poklon vam. gos-|pod, vaši ip junaštvu.”
“Poklon tudi vam, gospod,” je odgovoril Povala, “dasi bi se bil rajši seznanil z vami v manj težkih okoliščinah.”
“Kako to?” je odgovoril Matko.
A Povala se je obrnil k Zbi-šku:
“Kaj si vendar storil, mla-
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
BY OWNER — MOKENa71ll7^
3	Bedroom Paneled living rm. with Fireplace paneled family rm. 12x25 new Carptg. 2 car garage lot 90x200 basement. Nice neighborhood, walking distance schools, train & park. Under $20,000. Phone 479-2371.
(148)
PALATINE—BY-OWNER— 8 rmš!,
4	bdrms., 2 bath. Strms/scrns., att.
gar., fncd.-in back yd., Newly decorated, Beaut. Indscpd. lot 70-135. Nr. shop., transp. Walking distance grade, Jr., & High Schools. 358-1487.	(148)
INCOME PROPERTY — 2-6 room flat and 1-4 room. 2-car garage. Close to everything. Priced for a quick sale by owner. 1912 West 21st Place, Ph. LA 3-6124.	(150)
MARKHAM — BY OWNER TRANSFERRED
6 Rooms, 3 bdrm. Cape Cod. 90 x 135 lot, Att. garage, Storms, screens Gas hot water heat. $13,900. ED 1-3982.	(150)
5200 N. Broadway — By Owner
3-	5’s, enc. porches., tile baths, oil auto heat., stoves & Refrig. 2 car brk. gar. Inc. over $4,000 per yr. $28,000. Owner will finance Mtge. at 5%. Small down payment PA
4-	2396.	'	(149)
BROADVIEW — By owner. Bi level, almost new. 3 bdrms., iy2 baths, Western rec. rm. Sep. Ldry rm. Eye level range in lovely kit. Drapes thruout. Beaut. Idscpd. Oversize 2 car gar. w/workbench in attic. Forced to sell fast. Pvt. party. Call anytime. $29,000. FI 5-6434.	(149)
MELROSE PARK VIC. — BY OWNER — 7 rm., 3 bdrms., den. Lg. priv. lot 200 x 82’i 2-c gar. Aluminum strms/scrns. Alum, siding. Low, low taxes. Nr. schls., transp., and shpg. center $18,000. GL 5-8184.	(148)
— FOR SALE —
23 Acres
45 miles northwest of Chicago. Industrial zoned, adjoining small town. Ideal for plant or institution. $23,000. Also
8 Room BRICK HOME with modern horse barn, 8 acres of land, two 4 car garages Tremendous buy at $40,000. Call owner at AU 7-4900
Chicago or Huntley, Illinois. Tel.: 669-3321.	(150)
denič? Na javni cesti, v kraljevi bližini, si planil na poslanca! Mar ne veš, kaj te čaka-”
“Napadel je poslanca, ker je mlad in neumen in mu je laže storiti nego premisliti,” je rekel Matko. “Toda ne boste ga sodili strogo, ko vam povem vso zadevo.”
“Jaz ga ne bom sodil. Moja stvar je samo, da ga dam zapreti . .
“Kako to?” se je oglasil Matko in se zopet s temnim pogledom ozrl na vso gručo ljudi.
“Na kraljev ukaz.”
Po teh besedah je nastal molk.
“Plemič je,” je rekel naposled Matko.
“Torej naj priseže na viteško besedo, da se sam javi vsaki sodbi.”
“Trisežem na viteško čast!” je zaklical Zbiško.
“Torej dobro! Kako vama je ime?”
Matko je imenoval ime in grb.
“Če sta z dvora kneginje Januševe, prosita jo, da se zavzame za vaju pri kralju.”
“Nisva z njenega dvora. Potujeva z Litve do kneza Vitolda. Bog daj, da bi ne bila srečala nobenega dvora! Iz tega srečanja je prišla n a fanta vsa nesreča!”
In tedaj je Matko začel pripovedovati, kaj se je zgodilo v krčmi. Pravil je namreč, kako sta srečala dvor in kako se je Zbiško zaobljubil; naposled ga papode taka jeza na Zbiška, ker sta zaradi njegove nepremišljenosti prišla v tako težak položaj, da se je obrnil k njemu in zaklical:
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
Engineers
VAR0 INC
Challenging ouportunities for electronics field. Long range electronic engineers exist now with a growing leader in the expansion program enables Varo to offer these opportunities to qualified engineers who desire the challenge of design responsibility in a medium sized electronic firm.
MAGNETICS
DESIGN ENGINEER
Experienced preferred in the design of magnetic components. Will consider applicants with no actual magnetic experience, but who have a knowledge and interest in magnetics. Experience, knowledge, and/ or interest must exist in the design of the following types of components:
TRANSFORMERS— power, audio, pulse.
REACTORS—
DC, AC, saturable.
FILTERS—
hand suppression, band pass, high pass and low pass.
Magnetic amplifiers, modulators, demodulators.
SENIOR
ELECTRONIC ENGINEER
E.E.’s with B.S. or M.S. degrees and 5 to 8 years of transistor circuit design experience. May be qualified for advanced circuit design responsibilities in our Electronic Products Division. Primary experience preferred in design of power conversion equipment such as inverters and converters. Broad knowledge and experience needed in the design of automatic controls in accordance with customer rerequirements. To meet the requirement, must have potential for assuming increasing responsibilities. Mail resume to:
MR. P. R. MASSEY
VARO INC.
2201 WALNUT ST.
Garland, Texas
An Equal Opportunity Employer.
“Bolje bi bilo, da bi bil padel pod Vilnom! Kaj si vendar mislil, ti zelenec, ti!” “Ba,” je rekel Zbiško, “po zaobljubi sem molil h gospodu Jezusu, naj mi priskrbi Nemcev — in sem mu obljubil darilo ; ko sem torej ugledal pavja peresa in bel plašč s črnim križem, sem takoj zaslišal v sebi nekak glas: .Napadi Nemca, zgodil se je čudež!’ — No — in skočil sem — kdo bi ne bil skočil?” “Poslušajta!” ga je prekinil Povala. “Ne želim vama zlega, ker jasno vidim, da je ta mladi človek grešil več iz mladeniške 1 a h k orniselnosti kakor iz zlobe. Jaz bi se najrajši niti ne brigal za njegovo dejanje in bi pojezdil dalje, kakor da bi se ne bilo nič pripetilo. To pa bi mogel storiti le v tem primeru, če bi ta komtur obljubil, da se ne pritoži kralju . . . Prosita ga torej : morda se tudi on usmili dečka.”
“Rajši stopim pred sodbo, kakor da se poklonim križarju!” je zaklical Zbiško. “To se ne spodobi moji viteški časti.”
Nato ga Povala iz Tačeva strogo pogleda in reče:
“To je zlo. Starejši bolje vedo, kaj se spodobi in ne spodobi viteški časti. O meni so ljudje tudi mnogo slišali,
a povem ti, če bi se bil tako pregrešil, bi se ne pomišljal prositi odpuščanja.”
Zbiška je bilo sram, pa se je ozrl naokrog in ddgovoril: “Tu je ravna zemlja, treba jo je le malo poteptati. Preden bi prosil Nemca odpuščanja, bi se rajši bil z njim na konju ali peš, na smik ali ujetništvo.”
“Tepec!” ga je prekinil Matko. “Kako naj se bojuješ s poslancem? Ne ti z njim, ne on s tako revo!”
Tedaj se je obrnil k Povali: “Oprostite, žlahtni gospod. Čez mero je postal ta deček drzen v vojni, zato je bolje, da ne govori z Nemcem, ker bi ga utegnil še bolj užaliti. Jaz bom govoril, jaz bom prosil. če bi se pa hotel ta komtur po svojih poslanskih poslih v ograji dvobojevati z menoj, se mu rad odzovem.” “Ta vitez je velikega rodu in se ne odzove vsakemu,” je odgovoril Povala.
“Kako to? Mar ne nosim tudi jaz pasu in ostrog! Z menoj se lahko dvobojuje tudi vitez.”
“Res je, a ne govorite z njim o tem, če bi sam ne omenil, ker se bojim, da bi še vas ne zasovražil. No, bog naj vam pomaga!”
“Sedaj grem, da ti pokažem, kako je treba ravnati,” je rekel Matko Zbišku, “ti pa počakaj!”
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
DES PLAINES — By owner. 6 rm. house, all brick. 3 bedrms. bath and Vz,’awnings around the house;
1	Vz . cai* gar. enclosed patio with storms* screens all around, underground sprinkling system. Gas radiant 'heat. $25,500. VA 7-5693.
■ < _____ (151)
EVANSTON — By owner in. integrated neighborhood. Brk. bungalow, 2 bdrms., liv. rm., din. rm., full bsmt., rec. rm., gas h.w. ht., comb, strm windows, 2-c gar., cyclone fence. $21,000. Call after 1:30 p.m., UN 4-6302.	.	(150)
PARK RIDGE — BY OWNER: Air cond. ranch, 4 bdrms., 2 firepl., fin. rec. rm.', sep. Indry. area in bsmt.
2	car gar. Many extras. Priced well
Po teh besedah se je približal križarju, ki se je ustavil nekoliko korakov pred njim in sedel nepremično na svojem kot velblod visokem konju, podoben iz železa ulitemu kipu ter poslušal z največjo ravnodušnostjo dosedanji razgovor. Matko se je bil v dolgih letih vojne naučil nekoliko po nemško, zato je začel sedaj komtur ju v njegovem materinem jeziku tolmačiti, kaj se je zgodilo, zvračati krivdo na mladeničeva mlada leta in njegov nagli značaj, ker se mu je zdelo, da mu je sam bog poslal viteza s pavjimi peresi, naposled pa je prosil odpu Čanja za Zbiškovo krivdo.
below replacement in mid 40s’ TA 3-0618.	(149)
VILLA PARK BY OWNER — Beaut. 9 Ym. home or can be 3 income apts. 54x250’ well kept Indscpd. lot; comb. Rosco windw. & drs. thru-out; iblack-top dr.; HW oil ht. Nr. schls., shpg., bus. $26,500 TE 2-3919.	(148)
ELMHURST — BY OWNER —| Asbestos shingle 6 rm. bung. 3 j bdrms., Ijv. pm., din. rm., Ig. kit., I pantry, front back porches, bsmt.,! gar., beaut, yd., gas ht., Nr. every-! thing. $17,500. 636 Swain-av. TE 2-4614.	(149)
A komtur jev obraz se ni ganil. Ošabno in trdo, z dvignjeno glavo je gledal na govorečega Matka s svojimi jeklenimi očmi tako ravnodušno, a hkrati tudi prezirljivo, kakor da ne bi gledal ne na viteza ali celo človeka, marveč na kol v plotu.
(Dalje prihodnjič.)
— Okoli dva in pol milijona Amerikancev živi v domdvih na kolesih.
OTROŠKO VESELJE — Slika kaže tri mlade Dančke na osliču. Njihovo veselje je razumljivo, če vemo, da je na Danskem število dolgouhcev zelo majhno.
♦
mm AHYLQ0A
6516 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Phone: HE 1-3500
♦
H. L TRAVEL SERVICE
Uredimo vse potrebno ZA POTOVANJA, vse posle JAVNEGA NOTARJA, POŠILJANJE PAKETOV IN DENARJA, vse IMIGRACIJ-SKE zadeve. Travel — Notary — Translations — Immigration —
TONY KRISTAVNIK PAINTING & DECORATING
Za barvanje vaših hiš zunaj in znotraj se zanesite na slovenskega rojaka Toneta! — Polno zavarovan.
HE 1-0965	UT 1-4234
MIZARSKA DELA in popravila
ZA VSA MIZARSKA DELA — POPRAVILA po hišah in stanovanjih kakor tudi za IZDELAVO NOVIH GARAŽ in sličnih gradb se priporoča Rudi KRISTAVNIK - mizar - carpenter. Kličite po 5. uri zvečer HE 1-1108, ob drugem času pa HE 1-0965.
1889

1963

NAZNANILO IN ZAHVALA
V globoki žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 8. junija 1963 umrla naša ljuba mati, stara in prastara mati, sestra in tašča
MARY HLAD, roj. §«nkovec
Pokojna je bila rojena 11. novembra 1889 v Ambrusu na Dolenjskem. Tam žalujeta za njo sestra Ana Hrovat in brat Jožef s svojima družinama in drugi sorodniki. V Ameriko je prišla leta 1907. Njen soprog, naš dragi oče, je umrl leta 1943.
Pokopali smo jo dne 11. junija. Iz Želetovega pogrebnega zavoda na St. Clair Ave. smo jo prepeljali v cerkev sv. Vida, kjer jp Rev. Jošt Martelanc daroval slovesno pogrebno sv. mašo. Po pogrebnih svetih opravilih v cerkvi je odšel pogrebni sprevod ra pokopališče Kalvarija, kjer smo zemske ostanke položili v družinsko grobnico, da tam čakajo Vstajenja.
Prav lepo se zahvalimo Rt. Rev. Msgr. Louis Bazniku, Very Rev. Msgr. Matiji Škerbecu, Rev, Raymond Hobartu za obiske med boleznijo na domu in v bolnišnici, zlasti pa Rev. Joštu Martelancu za daritev sv. maše in za pogrebne molitve. Našo toplo zahvalo naj prejmeta Rev. Joseph Angelaitis in Rev. John Gri-gonis od župne cerkve Naše Ljube Gospe Večne Pomoči, ki sta prišla v pogrebni zavod in vodila molitev skupnega sv. rožnega venca, ki so ga molile članice The Ladies Guild iste župnije.
Iskreno smo hvaležni društvom:	Najsvetejšega Imena pri
Sv. Vidu, Oltarnemu društvu pri Sv. Vidu, društvu Danica št. 11 SDZ in pcdr. št. 25 SŽZ. Pevski zbor Mothers Club pri Sv. Vidu, je med pogrebno sv. mašo prepeval žaiostinke, ostala imenovana društva so počastili našo ljubo mamo s skupnimi molitvami sv. rožnega venca in s tem, da so njihovi člani in članice prišle v skupnem zastopstvu k pogrebni sv. maši in pogrebu. Iskrena hvala vsem.
Pogrebnemu zavodu Zde se lepo zahvalimo za ljubeznivo postrežbo in brezhibno vodstvo pogrebnih priprav in sprevoda.
Topio zahvalo naj prejmejo vsi, ki so prišli kropit, ki so se udeležili pogreba ir. sv. maše. Naj dobri Bog povrne vsem, ki so darovali za sv. maše, ki so poklonili cvetje in ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod.
Zahvalimo se sploh vsem, ki so pripomogli, da je bilo poslednje slovo tako slovesno in vsem, ki so nam osebno ali pismeno izrazili svoje sožalje, zlasti pa vsem tistim, ki so molili in molijo za večno srečo pokojničine duše.
Hvala, naša dobra mama,
vso ljubezen si nam dala,
naj Te spremlja
Žalujoči:
hčere: MRS. MARY ZAKRAJŠEK
MAN in ROSE MARY,
sinova LOUIS in FRANK, snahi VERA in ELEONORE, zeta FRANK in HENRY,
11 VNUKOV, 5 PRAVNUKOV in OSTALI SORODNIKI. Cleveland, O., 5. avgusta 1963.
vse moči in vse skrbi; rajski mir, nebeška sreča
v večnosti!
MRS. JOSEPHINE KERS-
v '	.V1Y..V o.c"/-- a'-,-	/
‘h'j
1888

1963
NAZNANILO IN ZAHVALA
V najgloblji žalosti, vdani v voljo božjo sporočamo sorod-r.ikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je dne 28. junija 1963 izdihnil svojo plemenito dušo in odšel v večno življenje naš preljubi soprog, oče, stari oče in tast
STEVE KERSEVAN
Pokojni je bil rojen 19. decembra 1388 v vasi Preserje, župnija Rihenberg pri Vipavi. V Ameriko jc prišel z družino leta 1920.
Pokopali smo ga dne 1. julija 1963. Iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda na St. Clair Ave. smo ga prepeljal: v cerkev' sv. Vida, od tam pa po opravljenih svetih obredih na pokopališče Kalvarija, kjer zemski ostarki čakajo Vstajenja. Rev. Raymond Hobart je blagoslovil truplo v pogrebnem zavodu, daroval pogrebno sv. mašo, spremljal pokojnega, blagoslovil grob in vodil vse cerkvene slovesnosti in molitve za večno srečo pokojnikove duše.
Najlepša hvala Rev. Raymond Hobartu za vso naklonjenost in veliko duhovno tolažbo.
Zakrajškovemu pogrebnemu zavodu sc prav lepo zahvalimo za prijazno postrežbo ir. odlično ureditev pogrebnih priprav in. sprevoda.
Prisrčna hvala in Bog povrni vsem, ki so v težki uri ločitve našemu ljubemu pokojniku izkazali svoje spoštovanje in ljubezen, vsem, ki so nam ljubeznivo pomagali, ki so darovali za sv. maše in spremljali pokojnega na njegovi posiednji zemeljski poti do groba, vsem, ki so nam izrazili svoje sožalje, in zlasti vsem, ki so molili ir, molijo zanj.
Njegovi blagi duši daj Bog svoj nebeški raj.
Žalujoči:
soproga JOSEPHINE, hči STELLA in sin STANLEY
z DRUŽINSKIMI ČLANI in DRUGIMI SORODNIKI. Cleveland, O., dne 5. avgusta 1963.