HOSCANSKA sraiFM®®? GLASILO OBČINSKEGA ODBORA SZDL MOSTE LETO I. NOVEMBER 1960 ST. 3 Ali bo prišlo do združitve? Politični in ekonomski railogi in idruiitev občin Ijubljana-Mosle in Polje Razprav« in pogovori o združevanju nekaterih občin, zlasti občin na področju mesta, so sedaj, tako kot pred petimi leti, živo posegle v zavest aktivistov in državljanov. K prejžnjim vprašanjem o procesu formirano a sedanjih občin-komun, se je vključil marsikje še dojem, da je po petletni eksistenci sedanjih občin proces formiranja občin vsaj glede teritorialnega obsega zaključena stvar, ali n. pr., da se je vprašanje združitve teh občin pojavilo v diskusiji iz razlogov, ki sicer nimajo neposredno zveze s principielnimi vprašanji razvoja občin. Zato ni odveč poudariti tista po. litična in družbeno - ekonomska dejstva in smernice, ki so bile osnova kriterijem za formiranje sedanjih občin, kot tudi tista nova družbena in ekonomska dejstva uspehov našega razvoja, katerim je bila med drugim bistvena osnova uspešno razvojno obdobje obstoja občin. 1. Formiranje občin - komun je pomemben del velikega družbenopolitičnega procesa pri nas. ki se je pričel z odpravljanjem administrativno vodenega gospodarstva in urejanja družbenih zadev. Po svojem konceptu je občina tista oblika družbene samouprave, v kateri so ustvarjene in se kre-pe potrebne potencialne sile za uspešno urejanje socialističnih družbenih odnosov in dvig družbene zavesti še posebej. 2. Občina kot osnovna organizacija našega družbenega sistema v procesu formiranja socialistične družbe sploh, ne more ne sedaj in ne v bodoče imeti dokončno odrejeno fizionomijo v nobenem elementu svojega sestava, ker bi to pomenilo negiranje družbeno-raz-vojne poti naše celotne družbene skupnosti. S. Novi elementi v družbenem razvoju v obdobju obstoja novih občin še posebej utemeljujejo potrebo obstoja ekonomsko močnejših in razvitejših občin, po potrebi tudi s širjenjem teritorija. Nastajanje in razvoj stanovanjskih skupnosti vnaša povsem nove elemente v urejanje dnevnih življenjskih vprašanj ljudi, hkrati pa tudi v poslovanje občine. V tem obdobju so se izkristalizirali pogledi na novo ureditev socialnega in zdravstvenega zavarovanja, ki pa so pogojeni z razvito komuno, ki je le kot taka lahko tisto zaželeno mesto, kjer more priti maksimalno do izraza vpliv neposrednega koristnika teh uslug na upravljanje v teh zavodih. Ta dva primera izrazito ilustri. rata razvojne družben tendence. V vsakem primeru pa imajo za svoj uspeh osnovo v razviti komuni. 4. Jugoslovanska praksa in izkustvo v obdobju obstoja sedanjih občin je nedvomno dal svoj pozitivni delež k izkristaliziranju kriterijev nadaljnje gradnje m razvoja občin. Realizacija teh izkustvenih in drugih dognanj pa je osnova za nadaljnji proces prenosa pristojnosti na občine, zlasti z okrajev, s katerih bi se prensel bistveni del sedanjih operativnih funkcij in dolžnosti. 5. Kot asociacija neposrednih proizvajalcev se povečuje tudi vloga tbčine v celotnem razvoju proizvajalnih sil na njenem področju. Skladno z rastjo družbenih organov 'n služb na njenem področju se upravičeno postavljajo tudi zahteve, da se zagotovi tista materialna osnova, ki ustreza njenim nalogam. Gre za uveljavljanje načela, da ji v družbeni delitvi sredstev pripade tisti del, ki ustreza njeni vlogi in delu, oziroma njeni povečani vlogi in obsežnejšemu delu tudi na področju ekonomike in razvijanja gospodarstva. Gre za stimulativne oblike, ki so že uveljavljene v odnosu proizvajalec - podjetje in ki se pripravljajo z novimi predpisi delitve dohodka v odnosu podjetje — družba. Predpogoja za koristen efekt te politike na področju neke občine pa sta razvita ekonomika in pa zlasti subjektivne sposobnosti občine kot gospodarskega usmerjevalca, sposobnega odkrivati, analizirati in koristit ives obstoječi ekonomski potencial. Nadaljnje jačanje materialne osnove delavskega upravljanja le tudi pogojeno s tako vlogo, ker le v tem primeru more priti do izraza maksimalna korist in skladnost skupnih interesov. Razvito gospodarstvo in interesi njegovega razvoja terjajo v razviti komuni obstoj ustreznega denarnega zavoda, ki naj bo središče stekanja in smotrnega prelivanja ter uporabe sredstev. Temu. o čemer smo govorili doslej, naj sledi nekaj konkretnih podatkov o občinah Ljubljana-Polje in Djubljana-Moste, o katerih je poleg drugih na področju mesta in okraja Ljubljana sedaj diskusija. Ti podatki niso analitični, temveč samo osnovni podatki, podani: I. za vsako občino posebej II. skupaj za obe občini III. še nekateri podatki iz gra- diva za petletni plan obeh sedanjih občin. 1. Teritorialni podatki Polje Moste Skupaj ha ha ha Obseg občin 13.470 1733 15.203 Število naselij 52 7 59 Kmetij, površ. 5.933 761 6.694 Gozdna površ. 6.980 485 7.465 Ostalo 557 487 1.044 višji bruto produkt na prebivalca v občin Moste kaže na močnejši in skladnejši razvoj gospodarstva v tej občini. Primerjava s povprečjem bruto produkta na prebivalca v okraju pove, da bi z združitvijo dosegli zaželeno in ugodno gospodarsko osnovo občine, kar pokaže tudi naslednja primerjava: 2. Podatki o prebivalstvu Polje Moste Skupaj 1960 1965 Indeks Število: 14.000 16.500 30.500 37.400 Struktura: Polje Moste Skupaj 1960 1965 Indeks a) delavci 6160 5830 11.990 15.590 130 b) uslužbenci 2800 2272 5.072 6.380 c) kmetje 3782 696 4.478 3.900 87 d) ostali 1258 . 7702 8.960 11.530 128 Razmerje kmečko-nekmečko prebivalstvo sedanje občine Polje je 27—73 % v korist nekmečkega prebivalstva. Po združitvi se to razmerje spremeni še bolj, na odnos 14,5—85,5 %. Ni pa s tem izražena pomembnost kmetijsko-gospo-davskega vprašanja, ki ima kot neposredno mestno zaledje potrebo intenzivnega preobražanja kmetijske proizvodnje z istočasnim spreminjanjem proizvodnih odnosov. Sedanji razpored občin na področju mesta po vrednosti bruto produkta 1. Center 49,531.135 2. Šiška 21,991.000 3. Bežigrad 19,443.470 4. Moste 16,902.664 5. Vič 15,932.145 6. Polje 11,938.000 7. Šentvid 7,312.048 8. Rudnik 4,795.301 9. Črnuče 3,807.520 Dobrova 1,595973 S. Podatki o gospodarstvu (v milijonih) Bruto proizvod Polje Moste Skupaj 1960 1965 Indeks Po panogah: Skupaj: 11,938.000 16.902.664 28,732.777 61,565.357 214 a) industrija 9,020.000 10,240.262 19,126.643 47,277.800 247 b) obrt 430.510 1,190.350 1,544.474 2,919.200 189 c) gostinstvo 140.034 195.680 299.012 564.153 188 d) komunala '99.180 549.494 647.676 1,390.619 214 e) gradbeništvo 604.000 2,815,000 3,435.000 3,610.000 105 f) promet — 1,146.000 1,146.000 1,813.000 158 g) trgovina 394.700 590.196 984.896 1,685.840 171 h) kmetijstvo 1,334.611 175.682 1,510.293 1,923.023 127 i) kmet. zadruge 41.432 — 41.432 381.722 1002 4. Delež industrije v bruto Po predvidenih združitvah dru- produktu Polje 76 : 24 % Moste 65 : 35 % gih občin kot Siška-Sentvid, Be-žigrad-Crnuče, Vič-Dobrova pa bi (Nadalj. na 2. str.) 5. Bruto dohodek na prebivalca (vse za leto 1960) Podle 852.714 Moste 1,024.403 skupno942.058 OLO Ljubljana 651.177 Prednji podatki kažejo močnejši delež industrije občine Polje v njenem skupnem bruto produktu kot v občini Moste. Toda za ca. 172.000 Delovnemu tovarišu! Ob tragični izgubi Tvoje hčerk« VLASTE PUHARJEVE, ki ji je bila 18. X. t. 1. tako neusmiljeno pretrgana nit življenja, se pridružuje izrazom sožalja Uredniški odbor Moščanske skupnosti Ali bo prišlo Letne konference (j.0 združitve? krojenih orgonizocij SZDL Politični in ekonomski razlogi za združitev občin ____________Ljubljana-Moste in Polje__________ (Nadalj. s 1. str.) 3. Moste-Polje 28,732.777 združeni občini Moste in Polje s 4. Bežigrad-Crnuče 23,250.990 sedanjega 4. oz. 6. mesta prišli na 5. Vič-Dobrova 17,528.118 tretje mesto v okviru mestnih ob- 6. Rudnik 4,795.301 cm: 1. Center 2. Siška-Šentvid 49,531.133 29,303.048 Za primerjavo: Domžale 20,501.000 6. Narodni dohodek Polje Moste Skupaj 1960 1965 Skupaj: 4,160.000 5,880.782 10,040.782 22,572.100 Na enega prebivalca: 297.142 356.411 329.206 603.042 Na enega zaposlenega : 1,770.221 878.364 1,253.374 2,080.761 OLO - na 1 prebivalca: 278.064 329.206 7. podatki iz gradiva za petletni načrt 1960—1965 Navedeni podatki še niso 'bili predmet obravnave organov oziroma ljudskih odborov obeh občin in zato tudi še niso vsklajeni s plani višjih organov. V indeksih bruto proizvodnje po panogah za leto 1965 je najvišji pokazatelj lOOE — kmetijske zadruge. Nanaša se na pričetek formiranja proizvodnih obratov kmetijskih zadrug kot vrtnarski, predelovalni, sadjarski in živinorejski obrat. Po obsegu bodočih vloženih sredstev pa predstavlja najvišjo postavko indeks industrije — 247, ki je višji tudi od skupnega indeksa porasta bruto proizvodnje — 214%. V obeh občinah (predvidevajo oz.) kažejo podatki 1!. polletja, da bodo letos, t. j. 1960, doseženi plani za obdobje 1957—1961. To in pa tudi seveda drugi razlogi so dali še bolj optimistično osnovo predlogom petletnih planov gospodarskih organizacij. Ti podatki, ki jih navajamo na kratko, so izraženi v naslednjih številkah: Moste Polje Skupaj Bruto produkt 1965: 36,386.000 25,179.000 61,565.000 Bruto invest. v tem obdobju: 25,886.000 12,000.000 37,886.000 Investicijsko vsoto 37,886.000 milijonov za dosego bruto produkta 61,565.000 milijonov din v 1. 1965 bi dobili iz sredstev podjetij. Zveze in drugih teritorialnih enot. Samo industrija v občini Moste fci v tem okviru rabila 20,843.000 miljonov din, a v občini Polje 10.170.000 milijonov din, skupaj 31.013.000 milijonov din. 8. Število gospodarskih organizacij 1. Industrija Moste 11 Polje 4 + 1 obrat, sedež izven Skupaj 15 2. Obrt 15 11+2 obrata sedež izven 27 3. Gostinstvo 21 12 33 4. Komunala 3 9 + 1 obrat sedež izven 12 5. Gradbeništvo 4 — 4 6. Promet 2 — 2 7. Trgovina 9 2 11 8. Kmetijstvo 1 3 obrati Agrokomb. sedež izven 1 9. Kmet. zadruge — 4 4 Skupaj 60 42 + 7 obratov 108 Štev. zas. kmet. gosp. 176 1.398 število zasebnih obrti Število zaposlenih v 198 138 družbene msektorju 5.661 2.350 Število zaposlenih v privatnem sektorju £25 61 9. Podatki o proračunih 1960 Polje Moste Skupaj v milijonih Skupni proračun 144.900 241.058 385.958 Prosveta in kultura 66.271 63.196 129.467 Socialno varstvo 9.520 22.102 31.622 Zdravstvena zaščita 5.640 7.112 12.752 Državna uprava 30.065 46.758 76.823 Komunalna dejavnost 2.348 40.140 42.488 Dotacije 16.825 38.805 55.634 Obveznosti in garancije 12.227 13.800 28.027 Proračunska rezerva 2.000 7.145 9.145 Skladi — Investicijski v milijonih stanovanjski in cestni 143,282.000 295,335.000 438,617.000 V mesecu novembru bodo letne konference krajevnih organizacij SZDL. Priprave so v polnem razmahu. Občinski odbor je sklical več posvetovanj za vodstva dosedanjih terenskih odborov SZDL, ki so prerasla v iniciativne odbore novih krajevnih organizacij. Na posvetovanjih so se vodstva krajevnih organizacij seznanjala z gradivom V. kongresa SZDL, o pomembnosti dela ter o političnih novostih v delu SZDL. Obravnavali so tudi vse priprave za sklicanje letnih 'konferenc. Letošnje konference bodo posebno pomembne, ker bodo nekaka prelomnica v delu SZDL. Ta naj bi razvijala delo predvsem po sekcijah, ki naj bi imele za cilj, vključevati in združevati državljane, ki se zanimajo za posamezna vprašanja ali dejavnosti. Za zdaj predvidevamo ustanovitev sekcij za zunanjepolitična vprašnja ter za družbeno upravljanje in kmetijstvo; katere sekcije naj bi še ustanovili pa bo pokazala razprava na letnih konferencah. Pričakujemo namreč, da bodo razprave o predlogu novega petletnega perspektivnega načrta v izgradnji komunalnega sistema, šolstvu, športu itd. živahne in tako rodile potrebo po novih sekcijah. Poseben poudarek letnim konferencam krajevnih organizacij bo dala vsekakor razprava o novem perspektivnem petletnem načrtu naše občine. Nadalje je prav. da temeljito analiziramo dosedanje delo stanovanjskih skupnosti, poravnalnih svetov, potrošniških svetov, hišnih svetov in ostalih družbenih organizacij. Naslednje pomembno vprašanje, ki bi ga bilo treba obdelati, so programi nadaljnjega razvoja stanovanjskih skupnosti oz. programi dela za naslednji dve leti. Zato bi morali iniciativni odbori skrbno pripraviti program dela in vanj vnesti vso problematiko, s ka- tero se bo perspektivno srečavala SZDL v prihodnjem razdobju. Posebno odgovorna naloga, ki se postavlja pred sedanja vodstva krajevnih organizacij, je izbira novega vodstva. Ker bodo konference sedaj vsaki dve leti, bo zelo važno, kakšen bo sestav novih vodstev. Število članov SZDL je v zadnjih letih precej poraslo in doseglo 76,6 % vseh volilcev; vendar pa nas ta sicer visok procent ne sme zadovoljiti — ne more nam biti vseeno, da skoraj 25 % volilcev ni včlanjenih v SZDL. Prepričani simo, da bodo nove oblike dela po sekcijah, v katere se bodo vključevali državljani po svojih sposobnostih in nagnjenjih, bistveno vplivale tudi na povečanje števila člansitva. Prvi pogoj pa je seveda spoznanje in zavest naših državljanov, da je Socialistična zveza bistveni sestavni del socialistične demokracije. Kjer je nizek odstotek volilcev vključenih v Socialistični zvezi, je treba preko razgovorov s posamezniki, na sestankih ali kako drugače pojasnjevati vlogo Socialistične zveze. Medi pripravami na letne konference smo že začeli sistematično pregledovati sezname članstva, kar je nujno .potrebno glede na razne preselitve in nove naselitve. Težavo pri evidenci članstva pa povzroča pomanjkanje prostorov za izvrševanje osnovnih dejavnosti SZDL, saj se novo-došli člani SZDL ne vedo niiti kje prijaviti, ker krajevne organizacije nimajo stalnih prostorov. To bo vsekakor tudi ena izmed nalog novih vodstev krajevnih organizacij SZDL, pri čemer jim bo morala seveda nuditi vso pomoč Občinski odbor. Glede na pomembnost in pestrost problematike bližajočih se konferenc krajevnih organizacij je prav, da se jih udeležimo vsi v čim večjem številu. Sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo na osnovni šoli Maksa Perca V soboto dne 15. oktobra t. 1. je bil na osnovni šoli Maksa Perca svečan sprejem učencev osmih razredov v organizacijo Ljudske mladine Slovenije. Priprave za to svečanost so potekale že dalj časa. V zgodnih popoldanskih urah so bodoči mladinci napolnili dvorano šolske telovadnice. Kmalu potem so prišli zastopniki šolskega sveta, občine in občinskega komiteja LM ter predstavniki mladinske organizacije na VI. gimnaziji. Po pozdravnem govoru tovariša ravnatelja Flegarja je sledil pester kulturni program. Na koncu programa pa je predsed- nik Ljudske mladine naše občine tov. Šteblaj razdelil 102 novospre-jetima mladincema in mladinkama izkaznice Mladinske organizacije. Po končanem svečanem delu sprejema so bili mladinci in mladinke pogoščeni. Mladinski orkester je zaigral nekaj poskočnih, kar je samo še prispevalo k boljšemu razpoloženju. Tako je spet dorasla ena generacija in okrepila vrste tistih, ki so tako v NOB kot v povojni izgradnji naše domovine stali v prvih vrstah. V. Rajkovič 8. b Osn. šola Maksa Perca OBVESTILO! Komisija za izdelavo utemeljit- lahko pošljejo tudi pismene pred- ve za predlagano združitev obeh loge ali pripombe na uredništvo občin je zbrala havedene podatke Moščanske skupnosti, ki jih bo po-in jih daje vsem državljanom v sredovalo pristojnim organom, razpravo in odločanje. Državljani AVTO-MOTO DRUŠTVO MOSTE, ŠOLSKA KOMISI.IA PRIREJA TEČAJE ZA VOZNIKE AMATERJE. VSE TOZADEVNE INFORMACIJE V DRUŠTVENI PISARNI, OB LJUBLJANICI 36, TEL. 30-825 Obisk v Javnih skladiščih Pomembno mesto ne samo med podjetji v Mostah, ampak tudi vnost pa povečujemo iz dneva v sklopu jugoslovanskega gospodarstva zavzema podjetje Javna Skladi-šeša. Področje Javnih skladišč je nekoliko odmaknjeno od industrijskega centra Most in meji na skrajnem vzhodu Ljubljane. Pravzaprav izgleda kot moderno naselje ali veliko tovorno pristanišče z vsemi komunalnimi napravami. Med desetimi 150-metrskimi stavbami se vijejo železniški tiri in modema cestišča. Še predno sem zapeljal mimo vratarnice, me je vratar opozoril na prometni znak, ki ga nisem opazil in me napotil per enosmerni cesti premikala težko jekleno ploščo. Kamioni odvažajo material širom po Jugoslaviji; to sklepam po registrskih znakih H, S, BiH. dan ...« Razkazal mi je skladiščne prostore v treh etažah: v kleti, pritličju in nadstropju. Veliki zavoji bombaža, zavitki umetnih vlaken, avtomobilski plašči, dvokolesa, tkanine. strojne naprave, sladkor, sejemsko blago ... ogromne prostornine blaga in surovin za potrošnika in industrijsko predelavo, »... Skladišča so brez dvoma najmodernejša v Jugoslaviji, pa tudi v Evropi ni veliko boljših. V vsaki tretjini skladišča je električno dvigalo, ki povezuje etaže. Pogrešamo mehani-■'aciio. predvsem električne viličarje s katerimi bi povečali storilnost.« Obhodil sem še skladišče VI, kjer denomra svoje blago podjetje »Elektrotehna« ;n skladišče III., ki je notno moke in izdelkov domače obrti podjetja »DOM«. Upravno poslopje je novo in 'sodobno opremljeno. V nritličiu je delavska restavracija in obratna ambulanta katero pravkar pnvečuie-jo. Restavracija obratuje po sistemu samopostrežbe. Glavni direktor Borštnar Jože je bil službeno odsoten ter sem navezal Dogovor s finančnim direktorjem Petrič Francom. Podrobno mi je razloži'! situ-acito in smernice podjetja. »Podietje se je formiralo marca 1954. leta. Takoj tx> ustanovitvi smo pristopili k izdelavi idejnega projekta za celotno zazidavo. Funkcionalni nrincip zunan!e manipulacije blaga je bil postavljen tako, da notekaio ob zunanji strani skladišč cestišča, ob notranji pa industrijski tiri. Za gradnjo prvih dveh skladišč in prvotno upravno Poslopje z restavracitp in sanitarnimi prostori smo porabili preko 266 mi- lijonov dinarjev. Objekte smo gradili delno iz lastnih sredstev, delno iz kredita ali skupno s sredstvi kakega zunanjega podjetja. Danes je zgrajenih 10 skladišč v katerih je skoraj 70,000.000 m2 skladiščnega prostora. Trenutno ne gradimo in smo vse sile zastavili za utrditev notranje organizacije. Pripravili pa smo projekte za skladiščni objekt A. Tt> bo 300 m dolga pritlična zgradba, v kateri bomo opravljali specialna skladiščna dela. Ozko grlo v našem podjetju je avtotransport. V prihodn'e bomo skušali nabaviti več vozil in zgraditi garaže. Ker zaposlujemo v glavnem nekvalificirane delavce, bomo v kratkem organizirali tečaj za pridobitev kvalifikacije t ranspo rtno-skla šiš čnega delavca. Naš perspektivni plan za leto 1960—1965 namreč predvideva gradnjo skladiščnih objektov A in B, dograditev kladi?ča XII. in VIH. ter 12' novih skladišč z vsemi pripadajočimi komunalnimi napravami. Ta plan je narejen na osnovi izračuna lastnih sredstev o obsto-ječihječih družbenih instrumentih in na bazi investiciskeea kredita iz Zveznega investicijskega sklada. Z izgraditvijo vseh 26 skladišč se bo promet bruto dohodka ;z predvidenega 37'6.(V0 (100 din v I. 1960 dvignil v 1. 1966 na 1.157,000.000 din. V načrtu na imamo še perspektivni plan za dvig družbenega standarda .. .« Presenečen nad veličino in in-presioniran nad smelostjo nalog sem še dolgo urejal misli in skušal obnoviti vse, kar sem v tem kratkem času videl in slišal. Iz vsega tega lahko zaključim, da je podjetje Javna skladišča res gigant in ponos Jugoslavije. Gradnja trgovskega doma v Mostah mimo prvega skladišča in nove upravne stavbe, kjer sem parkiral svoje vozilo. Tokrat sem sklenil ubrati neobičajno pot in si brez spremstva ogledati vrvenje in delo v skladiščih, potem pa se napotiti v upravo in navezati pogovor z direktorjem. Povzpel sem se na mostišče prvega skladišča in postajal pri prečnih vratih. Tako sem mimogrede ugotovil, da ie to skladišče polno poljedelskih strojev in naprav, ki jim nevem imena. V skladišču sta vladala vzoren red in tišina. Po napisu nad skladiščno pisarno sem sklepal, da ima tu svoje prostore podjetje Agrotehnika. Nato sem obšel skladišče, počakal, da je oiropotala kompozicija vagonov in se znašel med kamioni, na katere so tovorili najrazličnejše kose železa. Delavci so v črnih oblekah, na ramenih imajo debele usnjene blazine. ki jih varujejo pred ostrimi robovi kovine. Pogled v skladišče; ... Še nikoli nisem videl toliko vrst obdelanega in neobdelanega kovinskega materiala vseh barv in kvalitete. Bakrene cevi in cevčice, jeklene plošče, drogovi vseh dimenzij in profilov ... Le čemu vse to služi? Nedaleč od vrat so pravkar tehtali aluminijaste robnike. Skladiščnik v modri halji z napisom »Metalka« je opozarjal skupino, ki je Sestopim in prečkam cesto. Carinsko skladišče. Pred skladiščem je prostor, ograjen z drateno ograjo. Za ograjo in pred njo so vrste avtomobilov vseh znamk. Ob skladišču pravkar raztovarjajo iz vagonov nove avtomobile; mislim, da so francoski. Sigurno jih je dvajset. Dva carinska uslužbenca kontrolirata s šopom listin v rokah oznake in razburjeno nekaj dopovedujeta železničarju. Pred carinsko blagajno je vrsta državljanov. Vsem se mudi, vsak želi čimpreje urediti nehvaležna cola in priti do svojega blaga. Ko stopim mimo skladišča, vidim gore zavitkov, koles, motornih delov in drugo. VSTOP PREPOVEDAN! V drugi tretjini skladišča nalagajo na kamion težak zaboj. Tu je najbolj živahno. Skladiščni delavci tovorijo in nakladajo iz vagonov v skladišče, iz skladišča na tovornjake in obratno. Napotim se proti pisarni, kjer se seznanim s šefom skladiščne službe tov. Kozino. Razumel je namen mojega obiska in mi na kratko opisal potek dela v skladišču. »Delo je natančno in zahteva posebno pazljivost. Že pri majhni zamenjavi oznak, lahko podjetje utrpi veliko škodo. Dela je ogromno, delovna sila v glavnem priučena. Težave imamo zaradi velike fluk-tuacije in izostankov. Svojo dejav- Z družbenim planom za leto 1960 so bile predvidene tudi znatne investicije za razširitev trgovske mreže. Ta je namreč na področju občine še dokaj slabo razvita ter je zato občinski ljudski odbor sprejel sklep, da ie treba zgraditi trgovski dom, ki bo lahko nudil prebivalstvu občine in to predvsem industrijskemu centru vse potrebno potrošniško blago. Izdelan je bil investicijski program za gradnjo tr- govskega doma, prav tako tudi glavni projekt in v mesecu avgustu tega leta so že pričeli z gradnjo stavbe. Lokacija za trgovski dom je bila izbrana v neposredni bližini tovarn te» v čistem centru občine, kjer so tudi občinski ljudski odbor, tržnica ter ostale javne ustanove. Trgovski dom bo tako del bodočega občinskega centra, ki je predviden z no- Restavracija Poslovni stavbi Kino Maketa bodočega potrošniškega centra v Mostah Delavska univerza LJUBLJANA-MOSTE Delavska univerza v Mostah je bila ustanovljena 13. novembra 1959 in vstopa sedaj v drugo leto svojega delovanja. Delo vodi 15-član-ski upravni odbor, ki vsako leto sestavi program izobraževanja odraslih. Ker je izobraževanje razdeljeno na štiri področja, se tudi upravni odbor deli na štiri komisije in sicer: komisra za ideološko-politično, družbeno - ekonomsko, strokovno in splošno ter poljudnoznanstveno izobraževanje. Na vseh teh področjih se izobražujejo naši ljudje ali v obliki predavanj oziroma ciklusov predavanj ali v tečajih, seminarjih in šolah. Poleg upravnega odbora, ki vodi delo, je delavska univerza v tesni povezavi z vsemi političnimi in družbenimi oreanizacijami. V preteklem šolskem letu je DU skupno z Občinskim komitejem ZKS organizirala dve večerni politični šoli, seminar za nove člane ZKS in seminar za vodstva družbeno-političnih organizacij. Pouka v večerni politični šoli se ;e udeleževalo 44 slušateljev, od tega je bilo 38 delavcev. V sodelovanju z organizacijo LMS je DU organizirala tudi mladinsko politično šolo. ki jo je obiskovalo 148 mladincev, seminarja za mlade komuniste pa se je udeležilo 38 mladincev. Na osnovni šoli Maksa Perca je bila v preteklem letu ustanovljena večerna politična šola — oddelek za odrasle. To šo^o je obiskovalo in z uspehom dokončalo 95 slušateljev. Šola za starše, ki ima v svojem prozramu predvsem vzgojna in zdravstvena predavanja, je bila ustanovPena na osnovni šoli Vide Pregarčeve. Obiskovalo jo je 100 staršev. V letošnjem šolskem letu bo ta šola tudi na osnovni šoli v Jaršah, na osnovni šoli Vide Pregarčeve pa bo začela z delom šola za starše II. stopnje. V podjetjih je Delavska univerza priredila 8 seminarjev za člane upravnih odborov in delavskih svetov, vsak seminar je obsegal 6—7 predavanj. Preko terenskih odborov SZDL je Delavska univerza prirejala pre-dovanja predvsem poljudno-znan-stvene vsebine ali na predavanja z aktualno zuname in notranjepolitično tematiko. Tako ;e bilo v občini Moste v preteklem šolskem letu skunno 180 predavanj s 7560 obiskovalci. Za vsa ta predavanja je DU imela 33 predavateljev, za ostala predavanja pa ie pošiljala predavatebe Okrajna Delavska univerza. Delavska univerza Ljublja-na-Moste si prizadeva zbrati čim-širSi kroE? lastnih predavateljev, ki bodo predavali s pomočjo raznih avdiovizualnih Sredstev, tako da bodo predavanja bolj razumljiva in zanimiva. Delo Delavske univerze pa otež-kočajo težave s prostori — lastnih prostorov sploh nimamo, Vezani smo na učilnice po šolah, ki so že tako preveč zasedene, ter na dvorane KUD Svoboda in Partizan. Za letošnm šolsko leto si je Delavska univerza sestavila podrobni učni program in ga poslala vsem podjetjem in ustanovam, organizacijam ZKS in SZDL, mladinski organizaciji in ObLO Moste. Vsi na- vedeni si bodo na podlagi tega programa izdelali svoje lastne programe. Program za šolsko leto 1960/61 obsega: 1. Ideološko - politično izobraževanje: študij in razprave po osnovnih organizacijah ZKS, večerne politične šole, marksistični krožki v šolah. seminarji za nove člane ZKS, seminar za vodstva družbeno-po-litičnih organizacij, seminar za člane LMS v podjetjih, aktualna predavanja in ciklusi predavanj iz zunanje in notranje politike. 2. Družbeno-ekonomsko izobraževanje: Predavanja za kolektive, seminar za člane DS in UO, seminar za člane upravnih odborov sindikalnih podružnic, seminar za organe družbenega upravljanja na neproizvodnih področjih, razprave za člane zbora proizvajalcev in člane ObLO, ciklus predavani s kmetijsko tematiko. seminar za aktiv prosvetnih delavcev. 3. Splošno in strokovno izobraževanje: Večerna osemletna šola — oddelek za odrasle, tečaji za pripravo odraslih na visokošolski študij, jezikovni tečaji nemščine in angleščine, gospodinjski tečaji, strojepisni tečaj, seminar za knjigovodje niž;e stopnje, seminar o higiensko-tehnični zaščiti dela v podjetjih, strokovni tečaji za- polkvalificirane in kvalificirane delavce. 4. Poljudnoznanstveno izobraževanje: Predavanja iz zdravstva, gospodinjstva, geografije, zgodovine umetnosti. tehnike, prometa, naravoslovja, kmetijstva, Šola za starše in Šola za življenje. Z delom v tem šolskem letu so že pričeli jezikovni tečaji in politične šole. Ostala predavanja in seminarje pa bomo enakomerno porazdelili preko celega šolskega leta. Program izobraževanja odraslih za šolsko leto 1960/61 je zelo obširen. uresničitev tega programa pa ni odvisna samo od Delavske univerze, ampak v veliki meri tudi od aktivnosti vseh drugih organizacij. V okviru splošnega načrta izobraževanja odraslih v naši občini sta že lani organizirala občinski komite ZKS in DU večerno politično šolo, ki je trajala 7 mesecev in sicer od začetka oktobra do konca aprila in je imela status nižje politične šole. Poleg večernega oddelka je bil tudi oddelek s strnjenim poukom, ki je trajal 6 tednov, vsak dan po 7 ur. Ta oddelek je pričel s poukom v mesecu februarju. Oba od- političnega, gospodarskega življenja in družbene dejavnosti v podjetjih ter V komuni. Tako široko zasnovan program omogoča slušateljem, da pridejo do osnovnega znanja, ki je nujno potrebno za aktivne politične, gospodarske in družbene delavce. V tem pogledu je dosegla šola že v svojem začetnem obdobju kar dobre rezultate. Večje število lanskoletnih absolventov se je v praksi dostojno uveljavilo, med njimi zlasti oni, ki de- Večerna politična šola je pričela s poukom delka sta imela enoten študijski program, slušateljem pa je bila na razpolago vsa potrebna literatura. Lani je šola imela 2 oddelka in sicer oddelek s strnjenim poukom ter večerni tečaj. Absolviralo je 43 slušateljev in vsi so tudi uspešno opravili izpite. Letos ima šola tri oddelke: dva večerna in enega s strnjenim poukom. V vse tri oddel- a EPS lajo v gospodarskih organizacijah. Za uspehe, ki jih je imela šola do sedaj, gre zasluga predvsem predavateljem, ki so poleg svoje redne službe vedno našli še toliko časa, da so s kvalitetnimi predavanji in izkušenimi pedagoškimi metodami omogočili slušateljem, da so si v kratkem času pridobili zanesljivo znanje. Nadalje gre zasluga tudi Lanskoletni udeleženci večerne politične šole ke je vpisanih okoli 80 slušateljev. Razveseljivo pri tem je dejstvo, da so kandidati predvsem mladi ljudje iz delavskih vrst; njim bo ta šola mnogo koristila pri njihovem praktičnem delu v gospodarskih organizacijah in na terenu. Program šole obsega 28 tem iz politične ekonomije, ekonomike FLRJ. znanstvenega socializma ter razglabljanja o aktualnih vprašanjih iz področja našega sodobnega Gradnja trgovskega doma v Mostah (Nadalj. s 3. str.) vim zazidalnim načrtom, tako da bo poleg trgovskega doma tudi velika samopostrežna restavracija, dve poslovni stavbi ter kino dvorana. Investicijska vsota za gradnjo trgovskega doma znaša 198 milijonov ter so v tej vsoti predvidena samo gradbena dela brez opreme za trgovske lokale, Sam objekt bo trinadstropen ter dolg 42 m, širok 16 m, bruto površina vseh etaž pa znaša 3340 m2; od tega so predvidene dve etaži za prodajne prostore. ostale pa za pisarniške prostore raznih gospodarskih organizacij. V pritličju bo urejena samopostrežna trgovina v kombinaciji z maloprodajo vseh ostalih potrošnih proizvodov na klasični način. V I. nadstropju ca bo naprodaj tekstilna galanterija in konfekcija. Opremo za pritličje, to je v glavnem za samopostrežno trgovino, bo nabavilo podjetje PREHRANA, ki bo tudi prevzelo vodstvo nad poslovanjem celotne trgovine. Glede na znatne investicije pa bo potrebna finančna pomoč, to je sodelovanje pri izgradnji te trgovske hiše. Okrajni ljudski odbor bo prispeval ok. 30 milijonov, prehrambena podjetja 40 milijonov ter združene tekstilne industrije 40 milijonov. Preostalo razliko v znesku 88 milijonov pa bo prispeval Občinski ljudski odbor. Kot rečeno se je gradnja že pričela in bo v letošnjem letu porabljenih ok. 30 milijonov, ker je toliko sredstev tudi že na razpolago. Dokončan bo objekt v letu 1961, po načrtu v jeseni, ter bo tako trgovska mreža dobila v občini Moste nov lokal, ki bo znatno prispeval k povečanju standarda našega prebivalstva. našim delovnim kolektivom, ki so pomagali ne samo moralno temveč tudi materialno. pa posvečajo nekatere organizacije Vprašanju izbiranja kandidatov ZK še vedno premalo pažnje. Osnovni in glavni cilj politične šole je teoretična priprava potrebnih kadrov za aktivno politično in družbeno delo, bodisi v podjetjih, na terenu ali v predstavniških organih komune. Zato naj bo izbor kandidatov bolj načrten in sistematičen v okviru splošnega načrta o izobraževanju kadrov. V šolo je treba pošiljati kandidate s potrebnimi moralno-političnimi kvalitetami ter intelektualno sposobne ljudi, ki bodo kos nalogam v šoli in kasneje v praksi na njihovih delovnih mestih oziroma pri delu na družbenem in političnem področju. Prav tako pa je seveda potrebno, da slušatelji redno obiskujejo šolo in da so med šolanjem razbremenjeni ostalega dela in funkcij v organih samuopravljania, v raznih organizacijah v podjetju in na terenu; tako bi bil omogočen slušateljem reden, načrten in intenziven študij v šoli. V tem smislu pričakujemo v prihodnje več prizadevanja s strani osnovnih organizacij ZK in drugih odgovornih organov, če hočemo v letošnjem letu doseči še večje uspehe pri politično-ideololkcm izobraževanju političnih, gospodar-skih in sploh družbenih delavcev v naši občini. DJ. V. Nekaj iz življenja mladine na VI. gimnaziji Letos so začele na naši gimnaziji zelo uspešno delati Mladinslka organizacija. Partijska celica in Šolska skupnost, z njimi so zaživele tudi vse dejavnosti, za katere se zanimajo dijaki. V ponedeljek 17. X. 1960 smo imeli konferenco Mladinske organizacije. Glavna naloga te konference je bila, pregledati delo mladinske organizacije v preteklem letu, spo- tičnimi in gospodarskimi vprašanji pri nas in po svetu. Zelo živahen program si je zastavilo naše športno društvo Sloga, ki smo ga ustanovili prav na tej konferenci. Preko športnih tekmovanj še bomo povezali z vso slovensko mladino, predvsem pa z mladino iz Trbovelj in Kočevja. Pri kulturnem delu je mladini mnogo pomagal profesorski zbor, posebno Letošnji sprejem v mladinsko organizacijo znati napake v njenem delovanju in jih skušati v letošnjem letu odpraviti. Novi program je vsebinsko zelo begat in obsega v glavnem naslednje točke: organizacije marksističnega krožka, čimvečjo agitacijo za mladinske delovne brigade, razširitev kulturne in športne dejavnosti ter čimvečje uveljavljanje šolske skupnosti na našem z a volu. Na marksističnem krožku, ki bo začel kmalu delovati, se ne bomo seznanjali samo z marksistično teorijo, ampak tudi s sodobnimi poli- tovarišica profesorica Kerenčeva. Največja pozornost je posvečena šolskemu listu »Gejziri«, ki postaja glasilo o našem vsestranskem delovanju. Vse proslave je v lanskem le'u z velikim uspehom in iznajdljivostjo organiziral recitacijsk' krožek, te bo vzet v svoj okvir tudi letos. Na proslave pa bomo tudi letos, kot smo to večkrat storili že lani, povabili dramske in epeme igralce; našemu povabilu se gostje radi odzovejo, posebno še Elvira Kraljeva. V okviru Mladinske organizacije deluje tudi Mladinski klub za OZN. Ustanovili smo ga letos. Po prvem predavanju 29 .septembra je namreč nastalo med dijaki zelo veliko zanimanje za probleme še vedno podjarmljenih narodov Afrike in Azije. Ta klub naj bi se spremenil v center takih klubov na ljubljanskih šolah. Vsebina dela te organizacije je zelo bogata. Članstvo bo ob pomoči afriških študentov, ki študirajo v Ljubljani, skušalo vsestransko približati dijakom vprašanja prebujajočih se narodov in njihov osvobodilni boj. Prirejalo bo predavanja, uprizarjalo drame iz življenja afriških narodov, se seznanjalo z njihovimi pesmimi in običaji. S tem programom bo gostovalo po gimnazijah v Ljubljani in izven nje. Do sedaj smo imeli že predavanje o Indoneziji, kjer so nam naši črni tovariši v angleščini govorili o problemih svoje dežele. Mimo tega smo ob tej priliki spoznali tudi kako nujno je. da se učiš tega in tudi drugih tujih jezikov. Nabiralna akcija papirja na naši šoli Na naši šoli imamo več prostovoljnih dejavnosti. V krožkih si širimo obzorje, pri raznih akcijah pa vzgajamo svoje tekmovalne sposobnosti. Vse te dejavnosti pa želimo še bolj razširiti in izboljšati. V letnem načrtu dela pionirske ali vozili papir, smo se poslužili še zadnjega sredstva in sicer konja. Nekaj nas je šlo z vozom po cementne vreče. Te vreče smo nabrali in pripeljali v šolo v močnem dežju. Nabrali smo 822 kg papirja v enem samem popoldnevu. Poželi Posnetek s predavanja Mladinskega kluba za OZN Tehtanje nabranega papirja je šlo pionirjem hitro od rok in mladinske organizacije je med drugimi nalogami tudi sklep o treh nabiralnih akcijah in sicer: zbiranje papirja. zbiranje steklenic in zbiranje starih krp. Denar, ki ga bomo tako dobili, bomo dali za doplačilo televizijskega sprejemnika, katerega je v glavnem že plačala naša zadruga. Z našimi akcijami pa ne bomo pomagali le sebi temveč tudi naši industriji. saj si tovarne prav z odpadnim materialom precej pomagajo. Najprej smo začeli zbirati papir. Da bi akcija bolje uspela, je naš tovariš ravnatelj obljubil nagrade za najboljše razrede. 1. Izlet v Količevo in 3.000 din; 2. 2.000 dinarjev; 3. 1.000 dinarjev'. Papirna akcija je trajala tri dni. Učenci so začeli mrzlično prinašati v šolo časopisni in mešani papir' ter cementne vreče. Prvi dan akcija še ni segla v širino. več papirja so prinesli le učenci iz nižjih razredov. Naslednji dan pa je zbiranje dobilo že večji razmah, kajti v akcijo smo stopili tudi višji razredi. Naš razred je sklenil, da bo zbral največ papirja. Zato smo z vso vnemo hiteli v šolo s polnimi naročji papirja. Ker pa so tudi učenci drugih razredov z enako vnemo nosili smo splošno priznanje profesorjev in veliko zanimanje med učenci. Seveda smo s tem še bolj podžgali ostale razrede, ki so nas hoteli na vsak način dohiteti in celo prehiteti. Vedno več papirja se je kopičilo v skladišču in kazalo je, da ne bomo prvi. Ker pa smo imeli le preveč papirja, nas ostali niso mogli prehiteti, čeprav niso dosti zaostajali za nami. Šola je zbrala skupno 4.734 kg papirja. Vrstni red nagrajencev je bil takle; 8. c je nabral 8. a je nabral 4. č je nabral 7. c je nabral 7. b je nabral 3. b je nabral . 1.239,50 kg 814.50 kg 494.50 kg 428.00 kg 209.00 kg 158.50 kg Bili smo prvi in pripadla nam je 1. nagrada: 3.000 din in izlet v Količevo; toda na sestanku razredne skupnosti smo ta izlet odstopili učencem 4. č razreda, ki so bili tako požrtvovalni, in uspešni kljub temu. da so še tako majhni. Akcija je zelo dobro uspela. Mislim, da ni še nobena na naši šoli dosegla takega razmaha kot prav ta. Vsi smo ponosni na naše delo. saj smo na ta način pomagali šoli in vsej naši skupnosti. Albina Kristan, Osn. š. Vide Pregarčere Mladinska godba pred novimi nalogami Iz spodnjih prostorov moščanske glasbene šole dan na dan odmevajo zvoki raznih inštrumentov, ubrani v melodije koračnic, valčkov itd. Že nekako dve leti Vedno bolj ubrano se družijo in vabijo... Tudi mene je »zaneslo« — počakal sem na odmor in kar na hodniku pobaral neumornega kapelnika tov. Rudolfa Stariča: Kdaj ste začeli in kako? Dvoje momentov je nekako botrovalo porajanju naše godbe. Težnja vodstva DPD Svoboda, da preidemo čim prej iz diletantizma v nravi amaterizem kte-r je le mogoče ter vsestranska naklonjenost tedanjega predsedn ka ODO tov. dr. M. Dermasba in predsednika ObLO tov. C. Faina. OLO je dodelil naši nastajajoči godbi potrebne inštrumente ob zamenjavi instrumentov g: dihe DM. naša glasbena šola pa je vnesla v svoj program pouk vseh inštrumentov za godbo na pihala. Rednim članom godbe je omogočila brezplačno šolanje in jeseni 1. 1958 smo začeli z rednim delom. Nova Dve leti naporov — kakšni pa so uspehi, kakšni načrti? Prvega pol leta smo imeli samo individualni pouk. nakar smo prešli na skupne vaje. Ob Dnevu republike leta 1959 smo imeli prvi javni nastop pri novi tržnici v Mostah. Od tedaj spremljamo kulturne in politične manifestacije, nastopamo na proslavah ter' študiramo in nastopamo na koncertnih prireditvah. Za fante so bili nepozabni dnevi v Portorožu, Ankaranu in Valdoltri, kjer smo priredili konceNe. pa se tudi razvedrili in pripravili za nadaljnk delo. Vaje imam-r- jene in skupne — torej petkrat tedmsko za dirigenta in trkrat za vsakega godbenika. To je prec j in vodstvo teži, da tem nesebičnim fantom tudi v bodoče nudi podobne oblike razvedrila. Danes na ie znanje v godbi že tolikšno da lahko mislimo na zahtevnejša dela; ta re« študiramo in spomladi se nameravamo predstaviti naši publiki z več koncerti. Izlet na Slovensko obalo je bil za člane mladinske godbe nepozabno doživetje godba je tako uresničila tudi težnjo glasberie šole po nekem ansamblu. Ta je — proti godalnemu — celo gibčnejši v vsestranski uporabnosti. »Svoboda« Moste poroča 16. oktobra 1960 je DPD »Svoboda Moste začelo novo sezono * Bevkovo igro: »Tonček«. V igri je sodelovalo 20 ljudi, v glavnem pionirji in mladinci občine Moste. V preteklem letu je DPD »Svoboda« na več sejah razpravljalo o vključevanju ljudi iz delavskih vrst v to društvo. — Ti bi bili najbolj poklicani za delo — toda na žalost je naletelo na tako slab odziv, da o njem sploh ni vredno govoriti. Zato je UO DPD »Svobode« sklenil, da ustanovi mladinsko sekcijo iz vrst vajencev, dijakov in študentov. Tu se bo vzgajal novi rod, k« bo poživil in dvignil dramatsko dejavnost v občini. Prejšnje leto je namreč delo dramatske sekcije nekoliko zamrlo zaradi starosti in bolezni igralcev prejšnje dramatske družine. Nova mladinska sekejia nas že pri prvi predstavi ni razočarala, ampak se je prav dobro izkazala. Tovariš Mazej Franc, režiser mladinske sekcije, je nesebično vložil vse sile v to, da smo igro »Tonček« lahko že v oktobru uprizorili. DPD »Svoboda« pa s tem še ni zaključilo svoje dejavnosti. Obrnilo pa veselja. Več kot razveseljivo je pri tem, da je naša delavska mladina pokazala tu vzoren primer po- sem na reviji slovenskih pihalnih godb v Rušah in tam so nastopile domala vse godbe z novimi inštrumenti. Tako so dosegle mnogo čistejšo intonacijo, da ne omenim veselja nastopajočih — največ mladih — godbenikov ter vse večje težnje k izpopolnjevanju. Važno je Mladinska godba s tov. Rudolfom Staričem na čelu žrtvdvailnosti. Poglejva n. pr. samo vprašanje obiskovanja vaj! Letos je bilo slišati, da bo pereče vprašanje zasedbe posameznih inštrumentov. ker so lani nekateri člani zapustili naše vrste. To je sicer nekje rudno, toda — lotos jih je še več in je bila ustanovljena poleg pihalne godbe še jazz sekcija, ki je tudi že blizu svojega prvega nastopa. Ne gre pa samo za to: cilj nam j ’, usposobiti toliko kadra da bedo v neki prihodnosti imele Sv c bo te dovivj reproduktivcev pa tudi čim ver" vzgoienih poslušalcev. S" naprej pa potrebujemo vso > od-ro^o tako glasbene šele kot občin kih organov. Nastopa namr',č vprašanje novih inštrumentov. Bil tudi vprašanje notnega arhiva; izpopolnjena godba rabi novih koračnic, koncertnih del. tudi žailo-stink itn. Godbeniki rastejo in naša občina, ki ima že bogato glasbeno tradicijo, bo tako imela svojo delavsko godbo, pred katero bodo vedno večje naloge. Glasba bo tako postala še močne;ši faktor tudi pri oblikovanju našega socialističnega človeka, ki gre 1—notranje bogatejši in plemenitejši — vedno lepši prihodnosti nasproti. Poslovil sam se. Za menoj pa so odmevali zvoki koračmee Na juriš! — vata se je nadaljevala s pesmijo, ki obeta, da bo godba z vztrajmm delom uspela v svojih željah, načrtih in namenih. Kaj pa težave — videti je, da jih ni mnogo! Nikjer najbrž ni brez njih. Sam začetek je zahteval od vseh nas izrednih naporov in volje, predvsem se bo na vse sindikate, ki se nahajajo v Mostah, da bi se njihovi člani vključili v »Svobodo«. Sele tako bo »Svoboda« dobila tisto pravo vlogo, ki naj bi jo imela v izobraževanju delavcev. V gornji dvorani Kulturnega doma bomo uredili prostor, kjer bo televizijski aparat, hkrati pa bomo prirejali tudi klubske večere s pestrim programom. V novembru bo začela delovati dramska šola. ki bo trajala tri mesece. Vodili jo bodo profesorji igralske akademije. Tako bomo pridobili nov kader za nadaljnje delo v dramski sekciji. Izobraževalna sekcija pripravlja vrsto predavanj poljudnoznanstvene vsebine. Prvo predavanje »Afrika se prebuja« bo že 3. novembra ob 19. uri. Sekcija za kino bo začela predvajati prve filme 6. novembra ob 10. uri dopoldne v dvorani »Svobode«. Občinski ljudski odbor je posvetil' zadnji čas precej skrbi DPD »Svo-badi« in jo finančno podprl. Upamo. da bodo sredstva, ki so bila vložena, obrodila obilo sadov. Teden šolstvavnaši občim Svet za šolstvo pri občinskem ljudskem odboru Ljub-ijana-Moste je že dalje časa razmišljal, kako bi z nekaterimi vprašanji razvoja našega šolstva še bolj seznanil prosvetne delavce in druge činitelje v občini, ki lahko na kakršen koli način pomagajo k hitrejši in skladnejši rasti vseh šolskih in prosvetnih ustanov. Zato se je odločil organizirati poseben »Teden šolstva«, ki bo od 14. do 21. novembra 1960. Program ledna: 14. novembra 1960 predavanje za vse prosvetne delavce in predstavnike družbenih organizacij o temi »Otrok, šola in okolje«, 15. novembra 1960 roditeljski sestanki po vseh šolah z obravnavanjem konkretnih vzgojnih in učnih vprašanj posameznih Šol, 16. novembra 1960 predavanje za učitelje posameznih šol o uvajanju novih oblik in delovnih metod pri pouku, 17. novembra 1960 razprave o konkretnih problemih šole s šolskimi odbori, pionirskimi starešinskimi sveti, društvi prijateljev mladine in drugimi činitciji, ki neposredno sodelujejo pri izvajanju šolskih nalog, 18. novembra 1960 skupno posvetovanje »O razvoju šolstva v občini«, ki se ga bodo udeležili vsi šolski in upravni odbori prosvetnih ustanov ter predstavniki političnih, družbenih in gospodarskih organizacij. Posamezne šole bodo po svojih močeh in pogojih v tem tednu organizirale tudi različne razstave, kot razstavo učil, tehničnih izdelkov, proizvodnega dela itd. Na »Teden šolstva« v občini vabimo vse, ki se zanimajo za šolsko problematiko in ki jim je skrb za napredek in vzgojo otrok blizu. Uspehi PSD Slovan Številna moštva posameznih klubov DŠD Slovan so uspešno zaključila pomladanski del .prvenstvenega tekmovanja v svojih tekmovalnih skupinah. Rokometašice so osvojile naslov prvaka republike, članska nogometna enajstorica ie v zaključnih tekmah podzvezne lige NPL prepričljivo osvojila prvo mesto, uspešno je stantala tudi v kvalifikacijskem tekmovanju za uvrstitev v SCL, medtem ko je bila članska košarkarska vrsta na najboljši poti, da osvoji naslov republiškega prvaka. Tudi ostala moštva so uspešno zaključila tekmovalno sezono. Zato je za vse tekmovalce sledil zasluženi odmor, za nekatere vrste pa je bilo organizirano skupno taborjenje v raznih krajih Slovenije. Po poletnih počitnicah so vsi klubi organizirali priprave za jesenski del nove tekmovalne sezone. Prve tekme so pokazale, da so bile poletne počitnice dobro izkoriščene in da so se tekmovalci odpočili od napornih prvenstvenih tekmovanj v pomladanskem delu. Košarkarji so v preostalih srečanjih z lahkoto osvojili prvo mesto v republiški 'ligi in s tem tudi pravico do kvalifikacijskih tekem za vstop v zvezno košarkarsko ligo. Kvalifikacijsko tekmovanje je bilo od 7. do 9. oktobra v Ljubljani. Po pričakovanju je zmagala Lokomotiva iz Zagreba, za katero je nastopal znani jugoslovanski olimpijec in najvišji jugoslovanski košarkar — visok 2,13 metra — Petričevič, Lahko rečemo, da je prav ta igralec s svojo višino vplival na izid odločilnega srečanja med Slovanom in Lokomotivo, saj ie svojemu moštvu priboril kar 29 košev. Igralci Slovana so se z vso srčnostjo poganjali v torbo proti bivšemu ligašu. vendar so naleteli na velikana, ki je bil tokrat nepremagljiv. Rokometaši in rokometašice so po prvih neuspehih začeli pridno na- birati točke in sta trenutno Obe vrsti v zgornjem delu razpredelnice. Za nogometaše pa lahko rečemo, da igrajo dobro, vendar nimajo zadosti športne sreče, brez katere skorajda ni uspehov v športnih igrah, kjer nastopa večje število igralcev. Upajmo, da bodo nogometaši opra- »Velikan« Petričevič v akciji vičili svojo uvrstitev v slovensko consko ligo ter si v nadaljnjem tekmovanju priborili pravico do tekmovanja v tej konkurenci še v naslednjih letih. Vzporedno s članskim nogometnim moštvom tekmuje v SCL tudi mladinsko moštvo, ki se je po prvih srečanjih trdno usidralo tik pod vrhom razpredelnice. Nagla kakovostna rast mladinskega moštva NK Slovan je posledica korenitih sprememb v vaditeljskem kadru ter izbiri mladih nogometašev, ki jim nudi klubsko vodstvo obilo strokovne . in ostale vzgoje. To je kratek oris delovanja športnikov v posameznih klubih v novi tekmovalni sezoni. Po zaključenih jesenskih tekmovanjih bodo športniki nadaljevali z rednimi vadbami v telovadnicah in se tako pripravil ali za prihodnje leto. V zvezi z rednim tekmovanjem kakor tudi z načrtnim in sistematičnim delom z moštvi in oo-amezniki se posamezne tehnične komisije :n trenerji klubov DŠD Slovan redno sestajajo ter sproti odpravljajo morebitne pomanjkljivosti. Posledice načrtnega dela komisij in trenerjev je čutiti na vsakem koraku, saj posamezna moštva klubov DŠD Slovan vidno napredujejo ter s svojo kakovostno igro privabljajo čedalje več gledalcev, ki si žele kakovostnih .športnih prireditev. Tudi upravni odbori klubov in upravni odbor društva se sestajajo redno vsak teden. Na svojih sestankih razpravljajo o perečih problemih ter sprejemajo sklepe, ki poziMvno vplivajo na na-dalrnjo rast klubov in društva kot celote. Omeniti 'je treba, da je naš dnevni tisk pravilno ocenil prizadevanje športnih delavcev v Mostah in se v dnevnem tisku čedalie več piše in razpravlja o uspehih in prizadevanjih v vrstah DŠD Slovan. Nedvomno ie, da je uspešno delovanje društva odvisno od gmotnih sredstev. Društvena uprava je večkrat postavljena v težaven položaj, saj se vprašanje pomanjkanja finančnih sredstev pojavlja skoraj na vsaki redni seji. Prizadevanje društvene uprave so pravilno ocenili številni družbeni in gospodarski činitelji iz Most. Zato. je DŠD Slovan deležen primerne finančne podpore, ki jo koristno uporablja za nadaljnjo rast društva. Na koncu naj omenimo še izgradnjo športnega parka na Kodeljevem. V letu 1960 bo Investirano v posamezne objekte športnega parka okoli 16 milijonov dinarjev. Iz teh sredstev je že dogra jeno košarkarsko igrišče, na katerem so lahko na sporedu tudi mednarodne tekme. Okoli športnega parka bo v kratkem postavljena ograja, enako tudi predpisana nizka ograja okoli travnatega nogometnega igrišča, ki bo usposobljen že prihodnjo pomlad. Rokometaši so dobili reprezentančno igrišče, kateremu bodo dodali še razsvetljavo za nočne prireditve. Gradnje na objektih športnega parka vidno napredujejo. Da bi bili že dograjeni objekti primerno vzdrževani, kakor tudi, da bi se razpoložljiva sredstva koristno uporabljala za dograditev začetih objektov ter izgradnjo novih. Je ObLO Ljubljana-Moste na svoji zadnji seji imenoval sedemčlanski upravni odbor športnega parka na Kodeljevem; ta bo v bodoče skrbel za izgradnjo in vzdrževanje parka. Odbor se je že dvakrat sestal ter sprejel vrsto koristnih sklepov v zvezi s svojim delovanjem. Med drugimi je sprejel načrt dela do konca leta, predlog pravil uprave parka, predlog proračuna za prihodnje leto itd. Tako torej delajo pri DŠD Slovan. Mimo omenjenega dela je še vrsta drugih reči, ki jih rešujejo v DŠD Slovan. Malenkostne nevšečnosti ne motijo nadaljnje rasti m utrjevanja društva, ki iz dneva v dan prerašča v močan kolektiv, kolektiv, ki bo igral vidno vlogo v našem telesnovzgojnem življenju nasploh. Športne novice # Eden najboljših jugoslovanskih košarkarjev in stalni član državne košarkarske reprezentance ing. Boris Kristančič je s 1. novembrom prevzel trenerske posle pri KK Slovan. # Bivši nogometaš NK Odred Žižek Milan, ki se je te dni vrnil iz JLA, kjer je služil kadrovski rok ie bil registriran za NK Slovan. Za svoje novo društvo bo lahko nastopil že 13. novembra. Zgledni športni delavec Iz vret številnih športnih delavcev, ki delujejo v posameznih klubih DŠD Slovan vam želimo predstaviti načelnika košarkarskega kluba tovariša Toneta Lokarja. Čeprav star komaj 26 let je tovariš Lokar že star Športni delavec. Njegovo delovanje v tej športni panogi je tesno povezano z razvojem odličnega športnega kolektiva, katerega danes predstavljajo KK pri DŠD Slovan. Današnja visoka kva- liteta številnih ekip košarkarskega kluba je v veliki meri rezultat dolgoletnega dela. ki ga je tovariš Lokar posvetil temu športnemu kolektivu. Zaradi neprestanih finančnih in drugih težav, ki so spremljale ta klub od ustanovitve, je tekmoval v sklopu številnih športnih društev v Ljubljani. Kljub temu pa so člani kluba ostali vseskozi enotni in danes predstavljajo tretje najmoč- nejše moštvo v Sloveniji, Po kvalifikacijskem tekmovanju za vstop v zvezno košarkarsko ligo, ki naj bi bil največji dosedanji uspeh moške ekipe IKK Slovan, smo naprosili tov. Lokarja, da nam odgovori na nekaj vprašanj. Kaj menite o uvrstitvi KK Slovan na nedavnih kvalifikacijah za zvezno ligo? Kljub temu, da se naše moštvo ni uvrstilo v zvezno ligo je rezultat proti Lokomotivi vseeno uspeh. V celotnem tekmovanju so bili igralci boljši v obrambi kot v napadu. Posebno v tekmi proti Lokomotivi so se pri obrambi preveč izčrpali in jim je zato zmanjkalo moči za napad. Ce bi imeli vsaj enega visokega igralca pa bi brez dvoma uspeli. Kdo je bil po Vašem mnenju najboljši igralec na kvalifikacijskem turnirju? »Dvometraš« Petričevič od Lokomotive in Stana ter Marčec pri Slovanu. Kako Vam je uspela organizacija tega turnirja? Organizacija je dobro uspela kljub neurejenemu igrišču (zasilne tribune). Uspela nam je s pomočjo ■podjetij v občini, ki so nam priskočila na pomoč. Ob tej priliki bi se rad vsem, ki so pomagali pri organizaciji zahvalil za pomoč in razumevanje. Kako bo potekalo delo košarkarskega kluba do začetka nove tekmovalne sezone? Z rednimi treningi pričnemo v začetku meseca novembra v telovadnicah na Tabore in na poljanski gimnaziji. Pozimi nameravamo odigrati več tekem z težjimi nasprotniki kot so AŠK Olimpija, Ljubljana, Lakomotiva itd. Sodelovali bomo v okrajni zimski ligi ob udeležbi vseh močnejših moštev ljubljanskega okraja. Mesto trenerja bo prevzel eden najboljših jugoslovanskih košarkarjev ing. Boris Kristančič. Moštvo bo sestavljeno v glavnem iz igralcev, ki so že v prejšnjem letu zastopali barve Slovana in nekaterih mladincev. Ob koncu našega razgovora je tovariš Lokar izrazil željo, da bi bili košarkarji Slovana še nadalje deležni razumevanja in pomoči družbenih organizacij in delovnih kolektivov v občini, pri reševanju problemov, ki se vsak dan pojavljajo v športnih organizacijah. Seja UO DSD Slovan, drugi z desne je tovariš Lokar 8«moSCanska skupnost BILANCA na dan 31. decembra 1959 gostilna »PRI TINČKU«, Ljubljana, Hrastje št. 7 Aktiva Naziv postavke v 000 A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva 292 Denarna sredstva osnovnih sredstev H9 B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe ■— Denarna sredstva skupne porabe — C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva 553 D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada in drugih skladov 9 Denarna sredstva nerazporejenih sredstev 16 E. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve 26 Druga aktiva — Skupaj . . . 925 Računovodja: Tominc Frančiška Pasiva Naziv postavke v 000 A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev 321 Drugi viri osnovnih sredstev — B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe — Drugi viri sredstev skupne porabe — C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev 45 Drugi viri obratnih sredstev — D. Rezervni sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi 9 Viri nerazporejenih sredstev 241 E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti 309 Druga pasiva — Skupaj . . • 925 Poslovodja: Burica Ana BILANCA na dan 31. decembra 1959 gostišče »PRI KAMNARJU«, Bizovik 24 Aktiva Naziv postavke v 090 A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva Denarna sred. osnov. sred. B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe — Denarna sredstva skup. porabe 70 C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva 636 D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada in drugih skladov 17 Denarna sredstva nerazporejenih sredstev 162 E. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve — Druga aktiva — Skupaj ... 885 Računovodja: Pasiva Naziv postavke v 000 A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev — Drugi viri osnovnih sredstev — B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe 124 Drugi viri sred. skup. porabe — C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev — Drugi viri obratnih sredstev — D. Rezervni sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi 19 Viri nerazporejenih sredstev 254 E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti 488 Druga pasiva — Skupaj . . . 885 Poslovodja: BILANCA na dan 31. decembra 1959 gostilna »SEDMICA«, Ljubljana, Zaloška c. 183 Aktiva Naziv postavke v 000 A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva 657 Denarna sredstva osnovnih sredstev 10 B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe — Denarna sredstva skupne porabe — C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva 850 D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada in drugih skladov 16 Denarna sredstva nerazporejenih sredstev 15f E. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve 16 Druga aktiva — Skupaj . . . 1.760 Računovodja: Tominc Frančiška Pasiva Naziv postavke v 000 A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev 727 Drugi viri osnovnih sredstev — B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe — Drugi viri sredstev skupne porabe — C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev 64 Drugi viri obratnih sredstev — D. Rezervni sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi 16 Viri nerazporejenih sredstev 401 E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti 522 Druga pasiva — Skupaj . . . 1.760 Poslovodja: Čeme Marija Izdala ObO SZDL Ljubljana-Moste. — List izhaja mesečno. — Odgovorni urednik Stefan Trobiš. — Tiska CZP »Kočevski tisk« Kočevje BILANCA na dan 31. decembra 1959 obrt. podjet. »BRIVNICA-CESALNICA Ljubljana, Pokopališka ul. 10 Aktiva Naziv postavke v 000 A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva 125 Osnovna sredstva v izdelavi 616 Denarna sredstva osnov. sred. 140 B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe — Denarna sred. skup. porabe — C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva 316 D. Izločena sredstva Denar. sred. rezer. sklada 8 Denar. sred. neraz. sred. 59 E. Sredstva v obračunu Kupci in druge terjatve — Skupaj . . . 1,264 Računovodja: Poženel Franc Pasiva Naziv postavke v 000 A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev 2©6 Drugi viri osnovnih sredstev 615 B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe — C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev 52 D. Bezervni sklad in drugi skladi Rezervni sklad 8 Viri nerazporejenih sredstev 209 E. Viri sredstev v obračunu Dobavitelji in druge obveznosti 114 Skupaj . . . 1,264 Upravnik: Cvetečič Drago Predsednik UO: Oblak Lado BILANCA na dan 31. decembra 1959 gospodarska organizacija »MIZARSTVO MOSTE«, Ljubljana ulica Vide Pregarčeve 8 a Aktiva Naziv postavke v 000 A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva 2.144 Denarna sredstva osnovnih sredstev 1.135 B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe — Denarna sredstva skupne porabe 18 C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva 11.021 D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada in drugih skladov 532 Denarna sredstva nerazporejenih sredstev 109 E. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve 3.219 Druga aktiva 125 Pasiva Naziv postavke v 000 A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev 3.404 Drugi viri osnovnih sredstev — B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe 18 Drugi viri sredstev skupne porabe — C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev 3.263 Drugi viri obratnih sredstev — D. Rezervni sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi 594 Viri nerazporejenih sredstev 7.103 E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Kratkoročni krediti za obratna sredstva 2.880 Dobavitelji in druge obveznosti 520 Druga pasiva 521 Skupaj . . . 18.303 Skupaj . . . 18.303 Pri podjetju je bilo zaposlenih 26 delavcev in uslužbencev. Realizacija je znašala 31,912.850 din. Vodja računovodstva: Direktor: Kravcar Jože Dobravc Zoran Predsednik upravnega odbora: Zevnik Stane BILANCA na dan 31. decembra 1959 gospodarska organizacija »BIFE KODELJEVO«, Ljubljana Aktiva Naziv postavke A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva Denarna sredstva osnovnih sredstev B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne pojabe Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada in drugih skladov Denarna sredstva nerazporejenih sredstev E. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve Druga aktiva v 000 228 71 7 1,282 Pasiva Naziv postavke v 000 A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev 401 Sklad skupne porabe — Drugi viri sredstev skupne porabe — C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev 36 Drugi viri obratnih sredstev — D. Rezervni sklad in drugi skladi Rezervni sklad in druigi skladi 22 Viri nerazporejenih sredstev 400 E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Kratkoročni krediti za obratna sredstva — Dobavitelji in druge obveznosti 186 Druga pasiva 543 Drugi viri osnovnih sredstev B. Viri sredstev skupne porabe Skupaj . . . 1,588 Računovodja: Jože Povše Skupaj . . . 1,588 Poslovodja: Alojz Gorenc